Trajnost / april 2025 38 Izvleček Model krožnega gospodarstva je pomemben element za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. S stališča traj- nostnega razvoja, ki poudarja, da današnje upravljanje z viri ne sme ogroziti naslednje generacije pri uresniče- vanju njihovih potreb, je pomembno, da se racionalno upravlja tako z naravnimi kot s finančnimi viri. Ker uvajanje krožnih poslovnih modelov podpira trajnostne politike Evropske skupnosti, sta v večletnem finančnem okviru EU na voljo dva načina financiranja, neposred- no in posredno financiranje. V prispevku je analiziran posredni način financiranja implementacije krožnih poslovnih modelov v podporo uveljavljanja krožnega gospodarstva, ki ga slovenska podjetja lahko koristijo v okviru Slovenskega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Reformni ukrepi in enotna točka za traj- nostno in krožno transformacijo slovenskega gospo- darstva so na nivoju države že realizirani. Njihov glavni cilj je zmanjšanje emisij CO2. Analiza je pokazala, da je večina investicijskih projektov, ki so vsebinsko povezani s krožnim gospodarstvom in zelenim prehodom, uvršče- na v razvojno področje Pametna, trajnostna in vklju- čujoča rast, ne pa v razvojno področje Zeleni prehod – komponenta Krožno gospodarstvo. Lahko sklepamo, da slovensko gospodarstvo krožne poslovne modele pojmuje še kot razmeroma izolirane inovativne projekte in da še niso del splošne prakse, ki bi učinkovito prispe- vala k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora. EVROPSKA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE RAZVOJA KROŽNEGA GOSPODARSTVA V PODPORO ZELENEMU PREHODU dr. Metka Kralj, Visoka šola za trajnostni razvoj, Kranj EUROPEAN FUNDING TO FINANCE THE DEVELOPMENT OF THE CIRCULAR ECONOMY TO SUPPORT THE GREEN TRANSITION Abstract The circular economy model is an important element for achieving the sustainable development goals. From the point of view of sustainable development, which stresses that today‘s resource management must not jeopardise the next generation‘s needs, it is important to rationally manage both natural and financial re- sources. As the introduction of circular business mod- els supports the European Community‘s sustainable policies, there are two types of funding available in the EU‘s Multiannual Financial Framework, direct and indirect funding. The paper analyses the indirect way of financing the implementation of circular business models to support the implementation of the circular economy, which Slovenian companies can benefit from within the framework of the Slovenian National Recovery and Resilience Plan. Reforms and a single point for the sustainable and circular transforma- tion of the Slovenian economy were realised on the national level. Their main objective is to reduce CO2 emissions. The analysis has shown that most of the in- vestment projects that are related to the circular econ- omy and green transition are classified as the policy pillar Smart, Sustainable and Inclusive Growth, but not as the policy pillar Green Transition – policy area Cir- cular Economy. It can be concluded that the Slovenian economy still considers circular business models to be innovative projects and that they are not yet part of the general practice that would effectively contribute to achieving the goals of the European Green Deal.. Keywords: circular economy, green transition, financing of development and innovation, sustainable development. Ključne besede: krožno gospodarstvo, zeleni prehod, financiranje razvojnih projektov in inovacij, trajnostni razvoj. K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O K RO ŽN O G O SP O DA RS TV O Krožno gospodarstvo / Strokovni članki 1 UVOD Druga polovica 20. stoletja je pri- nesla spoznanje, da ideja o neome- jeni in hitri gospodarski rasti, ki ne upošteva ekosistemskih zakonito- sti, ni mogoča, saj razpolagamo z omejeno količino naravnih virov – od prostora, plodne zemlje in kva- litetne vode do zalog rud in fosilnih goriv. Naravno kroženje snovi je bilo zaradi potrebe industrije preki- njeno, na eni strani človek izčrpava naravne vire, na drugi pa se nerabni ostanki kopičijo. Organizacija združenih narodov je leta 2015 sprejela Agendo za traj- nostni razvoj do 2030 (GS ZN, 2015), ki državam podpisnicam do- loča način, kako naj bi brez izčrpa- vanja naravnih virov in uničevanja okolja dosegle primerno stopnjo gospodarskega razvoja in hkrati za- gotavljale mir, zdravje in izobrazbo za vse ljudi. Učinki upoštevanja na- čel trajnostnega razvoja so pone- kod v lokalnih okoljih že zaznavni, globalno pa težave ostajajo. Zelo zaskrbljujoče je globalno spremi- njanje podnebja, ki poteka hitreje, kot se naravni in antropogeni eko- sistemi lahko nanje prilagajajo (Raf- towicz, 2021). Države članice Evropske unije (EU) so se z Evropskim zelenim do- govorom zavezale, da bo Evropa do 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Najpomemb- nejša elementa v doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora sta zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in uvajanje krožnega go- spodarstva. Krožno gospodarstvo je zamišljeno kot nov gospodarski model, v katerem gospodarska rast in poraba virov nista neposredno povezana, kar je pomembno za- radi trajnostne uporabe naravnih virov in zaradi zmanjševanja koli- čine odpadkov, ki obremenjujejo okolje. Hkrati krožno gospodarstvo ohranja gospodarsko rast in je tako pomemben mehanizem za okreva- nje gospodarstva EU po pandemiji Covid-19. Evropska unija je v zvezi z dosega- njem globalnih ciljev trajnostnega razvoja v letu 2019 sprejela lastno strateško agendo, katere zahteve so specifične in prilagojene gospo- darskim in družbenim razmeram v Evropski uniji. Ključni področji agende sta: • zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem prispevek k ome- jevanju segrevanja ozračja in podnebnih sprememb, • spodbujanje krožnega gospodar- stva in s tem zmanjšanje obre- menjevanja okolja z odpadki ter zagotovitev racionalnejše rabe naravnih virov. Na podlagi strateške agende je Evropska komisija pripravila paket ukrepov za obvladovanje podneb- nih sprememb in degradacije oko- lja, imenovan Evropski zeleni do- govor (Sporočilo komisije, 2019), s katerim so se države članice do- govorile o tako imenovanem zele- nem prehodu oziroma prehodu v nizkoogljično in trajnostno krožno gospodarstvo, ki je obenem kon- kurenčno, pravično in vključujoče. Glavna vira sredstev za financiranje investicij in projektov, ki podpirajo zeleni prehod, sta večletni finanč- ni okvir EU 2021–2027 in posebni finančni instrument za okrevanje in odpornost NextGenerationEU (Evropska komisija, Generalni direk- torat za proračun, 2021). Od skupne vsote več kot 2.000 milijard evrov iz obeh virov je najmanj ena tretjina sredstev v obliki posojil in nepovra- tnih sredstev namenjena za finan- ciranje zelenega prehoda v letih 2021–2027. Instrument NextGe- nerationEU zagotavlja tudi nepo- vratna finančna sredstva za pomoč državam članicam pri uveljavljanju in testiranju inovativnih krožnih po- slovnih modelov. 2 IZHODIŠČA Posledice konflikta med ravnoves- jem v naravnih ekosistemih, ki se ohranja s kroženjem snovi v naravi in pospešeno izrabo surovin za pro- izvodnjo, ki temelji na linearnem modelu pretoka od surovin, prek izdelkov do odpadkov, so v zadnjih nekaj desetletjih postale tako obse- žne in hitre, da lahko resno vplivajo na kakovost življenja naše in pred- vidoma tudi naslednjih generacij na celotnem planetu (Hirschnitz- -Garbers idr., 2016). Naravno krože- nje snovi je bilo zaradi potrebe indu- strije prekinjeno, na eni strani človek izčrpava naravne vire, na drugi pa nerabni ostanki kopičijo kot odpad- ki. Krožno gospodarstvo s spodbu- janjem trajnostnih dejavnosti, ki ne rušijo naravnega kroženja snovi in upoštevajo količinsko omejenost naravnih virov, sta za doseganje ci- ljev trajnostnega razvoja ključna. 2.1 Krožno gospodarstvo in zeleni prehod Krožno gospodarstvo je gospodarski model, v katerem gospodarska rast ni več neposredno vezana na porabo naravnih virov. Proizvodnja in potro- šnja temeljita na uravnoteženi porabi virov, ki se čim večkrat vračajo v krog. Evropski zeleni dogovor poudarja, da je doseganje ciljev trajnostnega ra- zvoja ogroženo predvsem zato, ker se krožno gospodarstvo uveljavlja prepočasi glede na hitrost izčrpava- nja naravnih virov in onesnaževa- nja okolja, zato je treba spodbujati krožne poslovne modele in trge za podnebno nevtralne proizvode. V industriji pa je treba spodbujati ino- vativnost in pospešiti tehnološki ra- zvoj, ki bo povečeval trajnostnost proizvodnje in proizvodov. Osrednji cilj Evropskega zelene- ga dogovora je, da države članice Evropske unije do leta 2050 dose- žejo podnebno nevtralnost, kar po- meni, da bodo na območju Evrop- ske unije izpusti toplogrednih plinov (CO2, CH4, O3, dušikovi oksidi, klo- rofluoroogljikovodiki, vodna para) v ozračje enaki ali manjši od količine toplogrednih plinov, ki se iz ozračja odstranijo. Zeleni dogovor poudarja predvsem zmanjšanje izpustov CO2 v energetiki in prometu, vendar pri cilju podnebne nevtralnosti ne gre Trajnost / april 2025 39 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki zanemariti tudi drugih toplogrednih plinov in drugih sektorjev. Drugi po- membni vidik zelenega prehoda je prehod v krožno gospodarstvo, ki pa je nekoliko v ozadju, saj so posledi- ce podnebnih sprememb za sploš- no javnost bolj občutne, povezava med krožnim gospodarstvom in doseganjem podnebne nevtralno- sti, pa je manj očitna. Ključne operativne naloge v okvi- ru uvajanja krožnega gospodarstva so opredeljene v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (Sporočilo komisije, 2020b), ki je osredotočen predvsem na dejavnosti, ki pora- bljajo veliko virov (npr. tekstilna in- dustrija, gradbeništvo, elektronika, uporaba umetnih mas, embalaža). V akcijskem načrtu je predvidenih več kot 30 ukrepov za oblikovanje trajnostnih proizvodov, zagotovitev krožnosti v proizvodnih procesih ter krepitev vloge potrošnikov in javnih kupcev. Krožno gospodarstvo ni samo ponovna uporaba in recikliranje odpadkov in tako zmanjševanje porabe naravnih virov ter zmanj- ševanje količine odpadkov, tem- več pomembno vpliva na celoten življenjski cikel proizvoda od pri- dobivanja surovin do transporta, proizvodnje, skladiščenja in končno odlaganja odpadkov. V gospodar- sko razvitih državah predstavljajo emisije CO2 pri ravnanju z odpadki le približno 5 % vseh emisij CO2, zato je neposredni pomen izbolj- šanega ravnanja z odpadki s stališča podnebnih sprememb razmeroma majhen. Če upoštevamo tudi pro- izvodnjo, transport in skladiščenje surovin, izdelkov in odpadkov, ki skupaj prispevajo okoli 50 % emisij CO2, postane razumljivo, da bomo cilj podnebne nevtralnosti brez uveljavljanja krožnega gospodar- stva težko dosegli (Slika 1). 2.2 Pravni okvir spodbujanja krožnega gospodarstva v Evropski uniji Odločitev držav članic Evropske unije za prehod gospodarskega modela v krožno gospodarstvo in ločitev gospodarske rasti od rabe virov je skupna politična odločitev, ki jo Evropska komisija podpira s strateškimi dokumenti in zakono- dajo, ki določajo skupna izhodišča za zahtevane razvojne procese. Evropski zeleni dogovor specifično ne obravnava vloge in nalog kmetij- stva v okviru doseganja trajnostnih ciljev evropskega gospodarstva. Kmetijstvo je obravnavano v loče- nem dokumentu Skupna kmetijska politika, ki dopolnjuje in podpira Evropski zeleni dogovor (Poročilo komisije, 2023). Na podlagi Evrop- skega zelenega dogovora so bili sprejeti akcijski načrti za njegovo uresničevanje in nadalje direktive ter uredbe, ki podrobneje določajo obveznosti držav članic. Zelo ko- ristni vir strokovnih informacij in informacij o možnostih za sode- lovanje v projektih ter financiranju so platforme, ki so organizirane na podlagi akcijskih načrtov. 2.3 Možnosti financiranja projektov in investicij za krožno gospodarstvo Predvideni finančni viri za uve- ljavljanja krožnega gospodarstva v okviru Evropskega zelenega dogo- vora so naložbe zasebnega sektor- ja, naložbe javnih sektorjev posa- meznih držav članic EU in v veliki meri tudi naložbe EU (Sporočilo ko- misije, 2020a), katerih pomemb- ni del so sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za blaženje posledic pandemije Covid-19 (De- lovni dokument komisije, 2021). Za regije, kjer bodo za zeleni prehod potrebne obsežne in korenite go- spodarske in družbene spremembe (velja tudi za Slovenijo), so na vo- ljo tudi nepovratna sredstva Sklada za pravični prehod (Just Transition Fund), ki podpirajo naložbe v čisto energijo, zmanjševanje emisij, digi- talizacijo in tehnično pomoč. Projekti v zvezi z uveljavljanjem krožnega gospodarstva se lahko fi- Proizvodne dejavnosti Neproizvodne dejavnosti proizvodnja blaga in goriv transport potnikov transport blaga poraba energije v gospodinjstvih pridelovanje in skladiščenje hrane neindustrijska poraba energije odlaganje odpadnega blaga in hrane Slika 1: Prispevek proizvodnih in neproizvodnih dejavnosti k nacionalnim emisijam CO2. (Vir: Decarbonisation, n. d.) Trajnost / april 2025 40 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki nancirajo tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus ter v okvi- ru posebnih programov, npr. tran- snacionalni program INTERREG v okviru kohezijske politike, program za financiranje raziskav in inovacij Obzorje Evropa (Horizon Europe) in finančni instrument za varstvo oko- lja Program LIFE. Možnosti financiranja krožnega gospodarstva v zasebnem ali jav- nem sektorju so zbrano povzete na spletni strani Evropske platforme deležnikov za krožno gospodarstvo (https://circulareconomy.europa. eu/platform/en/financing-circular- -economy). 3 OPREDELITEV PROBLEMA IN METODA Zaradi velike količine podatkov o projektih, povezanih z uvajanjem krožnega gospodarstva in razno- vrstnosti financiranja, se prispevek omejuje na prikaz koriščenja nepo- vratnih sredstev finančnega instru- menta za okrevanje in odpornost NextGenerationEU za razvoj kro- žnih poslovnih modelov v obdobju 2021–2027. Podatki za analizo so bili zbrani s spletnih strani EU, povezanih z zelenim prehodom, in s spletnih strani Urada RS za okrevanje in odpornost pri Ministrstvu RS za fi- nance. Izvedena je bila vsebinska analiza projektov, ki so financirani na podlagi nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, glede na vsebine, povezane s krožnim go- spodarstvom. Pri tem je bila upo- rabljena klasifikacija projektov po razvojnih področjih, razdeljenih na komponente, skladno z Uredbo EU o vzpostavitvi Mehanizma za okre- vanje in odpornost (Uredba, 2021) (Tabela 1). 4 REZULTATI 4.1 Razpoložljiva sredstva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost Mehanizem za okrevanje in od- pornost namenja v obdobju 2021– Razvojno področje Komponente Zeleni prehod Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v go- spodarstvu Trajnostna prenova stavb Čisto in varno okolje Trajnostna mobilnost Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov Digitalna preobrazba Digitalna preobrazba gospodarstva Digitalna preobrazba javnega sektorja in uprave Pametna, trajnostna in vključujoča rast Raziskave, razvoj in inovacije Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investi- torje Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahte- vajo novi poklici in zeleni prehod Učinkovite javne institucije Zdravstvo in socialna varnost Zdravstvo Dolgotrajna oskrba Stanovanjska politika REPowerEU Tabela 1: Razvojna področja s komponentami, na katerih temelji nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost RS. (Vir: Urad RS za okrevanje in odpornost, 2024). 2027 znatna sredstva za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in za blaženje podnebnih sprememb. Slovenija ima na podlagi Načrta za okrevanje in odpornost na voljo skupaj 2,68 milijarde evrov nepo- vratnih sredstev in posojil (Urad RS za okrevanje in odpornost, 2024). Od skupne vsote je približno polo- vica namenjena za zeleni prehod (1,359 milijarde evrov), vključno s krožnim gospodarstvom. Znot- raj zelenega prehoda je večina sredstev namenjena za trajnostna mobilnost ter čisto in varno oko- lje. Manjši del je namenjen obno- vljivim virom energije in učinkoviti rabi energije ter trajnostni prenovi stavb. Za krožno gospodarstvo – učinkovito rabo virov je znotraj ze- lenega prehoda predvidenih manj kot 10 % sredstev, pri čemer gre v celoti za nepovratna sredstva (Slika 2, glej naslednjo stran). Namenjena so predvsem v financiranje sistem- skih ukrepov in manj za neposredno podporo gospodarstvu pri uvajanju trajnostnega poslovanja. Ugotovitev Izrazito majhen delež načrtovanih sredstev za krožno gospodarstvo odraža tveganje za nadaljnje za- ostajanje Slovenije pri doseganju podnebnih ciljev Evropskega ze- lenega dogovora, saj ima prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo potencial, da k zmanjšanju emisij CO2 v Evropski uniji do leta 2050 prispeva več kot 50 % (Služba Vla- de RS za razvoj in kohezijsko politi- ko, 2021a). V načrtu za okrevanje in odpornost je krožno gospodarstvo – učinko- vita raba virov opredeljeno kot ena od petih komponent v okviru ze- lenega prehoda. Za realizacijo so ključni trije ukrepi. S stališča okolja so usmerjeni v razogljičenje gospo- darstva, manj pa v zmanjševanje rabe naravnih virov. Reformni ukrep vključuje prilagoditve relevantnih predpisov, razvoj zelenega prora- čunskega načrtovanja in vzposta- vitev enotne točke za krožno go- spodarstvo. Cilji tega ukrepa so že Trajnost / april 2025 41 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki realizirani. Enotna točka za krožno gospodarstvo je vzpostavljena na strani Podjetniški portal in omogo- ča dostop do informacij o podjetjih, ki sodelujejo v zeleni in trajnostni transformaciji slovenskega gospo- darstva, ter informacije o razpisih in možnosti za financiranje (https:// www.podjetniski-portal.si/progra- mi/enotna-tocka-za-krozno-go- spodarstvo/namen-enotne-tocke). Drugi ukrep in tretji ukrep sta na- ložbi v razogljičenje Slovenije prek prehoda v krožno gospodarstvo in povečanje predelave lesa, ki prav tako pripeva k hitrejšemu prehodu v podnebno nevtralno družbo. Možnosti za pridobitev sredstev na podlagi Načrta za okrevanje in od- pornost za trajnostne projekte niso samo v okviru projektov zelenega prehoda ali krožnega gospodarstva. Razvojno raziskovalni in inovacijski projekti so vključeni še v kompo- nento Pametna, trajnostna in vklju- čujoča rast, samostojno področje Načrta za okrevanje in odpornost pa je tudi Trajnostni razvoj sloven- skega turizma. 4.2 Projekti, financirani na podlagi Načrta za okrevanje in odpornost Na spletni strani https://next-ge- neration-eu.europa.eu/recovery- -and-resilience-facility_en je za Slovenijo navedenih 181 projektov, ki trenutno potekajo ob sofinan- ciranju finančnega mehanizma za okrevanje in odpornost NextGene- rationEU. Njihova skupna vrednost je 1.221,6 mio EUR. Osnovni podatki o projektih, povezanih s krožnim go- spodarstvom, so prikazani v Tabeli 2. Projektov znotraj razvojnega pod- ročja Zeleni prehod je 37, vendar med njimi ni projektov s področja krožnega gospodarstva, ampak gre predvsem za projekte s področja energetike, mobilnosti in komunal- nih storitev. Del projektov z okolj- sko in trajnostno vsebino je vklju- čen v razvojno področje Pametna, trajnostna in vključujoča rast (27 projektov). Med njimi je 12 projek- tov, povezanih s krožnim gospo- darstvom, na primer racionalizacijo porabe energije in surovin, uporabo sekundarnih surovin in podobno. Nepovratna sredstva EU, ki jih Slo- venija črpa za razvoj in implemen- tacijo krožnega gospodarstva, so skromna in predstavljajo manj kot 1 % sredstev, namenjenih za projekte z okoljsko in trajnostno vsebino. Ugotovitev Projekti, ki se nanašajo na krožno gospodarstvo, niso klasificirani kot del razvojnega področja Zeleni prehod – komponenta Krožno go- spodarstvo – učinkovita raba virov, temveč večinoma kot del razvoj- nega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast – Raziskovalno inovacijski projekti v podporo zele- nemu prehodu (Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, 2021b). Projekti krožnega gospodarstva so večinoma razvojni in inovativni projekti za nove materiale iz reci- kliranih surovin. Znotraj razvojnega področja Zeleni prehod prevladu- jejo projekti javnih služb, medtem ko privatna podjetja, ki delujejo na trgu in z dobičkom, razumejo svojo dejavnost predvsem kot razvojno priložnost, ki pa je ne povezujejo z zelenim prehodom. Nepovratna sredstva EU podje- tjem omogočijo, da ob vlaganju v razvoj (nove tehnologije, proizvo- dni prostori ipd.) med prejema- njem sredstev še vedno poslujejo uspešno. Glede na to, da je malo projektov, ki bi se ukvarjali z načini in možnostmi sistemske uveljavi- tve krožnega gospodarstva, obstaja precejšnje tveganje, da poslovanje podjetij po prenehanju prejemanja Slika 2: Razpoložljiva sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za Slovenijo v obdobju 2021–2027 za zeleni prehod in krožno gospodarstvo. (Vir: Urad RS za okrevanje in odpornost, 2024). Tabela 2: Krožno gospodarstvo v projektih, sofinanciranih z nepovratnimi sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost na podlagi Načrta za okrevanje in odpornost (stanje v letu 2024). (Vir: NextGenerationEU, n. d.) Razvojno področje Projekti, ki vključujejo vidike krožnega gospodarstva Število projek­ tov Vrednost projektov (mio EUR) Zeleni prehod – vsi projekti 37 614,3 Zeleni prehod – krožno gospodarstvo 0 0 Pametna, trajnostna in vključujoča rast – vsi projekti 74 78,6 Pametna, trajnostna in vključujoča rast – poudarjena okoljska vsebina 27 40,8 Pametna, trajnostna in vključujoča rast – krožno gospodarstvo 12 5,2 Ostalo – vsi projekti 70 524,6 Ostalo – poudarjena okoljska vsebina 2 4,1 Skupaj – vsi projekti 181 1.221,6 Krožno gospodarstvo 45 mio EUR Zeleni prehod 479 mio EUR Zeleni prehod 880 mio EUR Načrt za okrevanje in odpornost (Slovenija 2021-2027) 2680 mio EUR Nepovratna sredstva 1610 mio EUR Posojila 1070 mio EUR Trajnost / april 2025 42 Krožno gospodarstvo / Strokovni članki nepovratne pomoči ne bo bistve- no bolj trajnostno kot pred tem, saj je bil razvoj usmerjen predvsem v napredek tehnologije namesto v razvoj krožnega poslovnega mode- la, ki prispeva k prehodu v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni in ravni EU. 5 ZAKLJUČEK Krožno gospodarstvo je zelo ob- sežno in raznoliko razvojno podro- čje ter ena od prioritet pri uresniče- vanju zelenega prehoda. Zahteva mnoge strukturne spremembe in predstavlja pomemben ukrep za upočasnitev in zmanjševanje glo- balnih podnebnih sprememb ter ohranjanje naravnih virov. Prispeva k trajnostnemu razvoju in omogoča ohranjanje dosežkov družbenega in gospodarskega razvoja. Pred- stavlja tudi priložnost za obsežne investicije. Ker gre za skupno do- govorjene cilje Evropske unije, so državam članicam in gospodarskim subjektom na voljo povratna in ne- povratna evropska sredstva. Pogoj za pridobitev sredstev je trajno- stnost projektov, v katere so poleg ekonomskih vidikov enakovred- no integrirani okoljski, družbeni in upravljavski vidiki. Pri iskanju mož- nosti financiranja projektov za kro- žno gospodarstvo je smotrno, da se vprašamo, kako bo naša ideja pripomogla k uresničevanju pod- nebne nevtralnosti in ali je obe- nem pomembna za dolgoročno uvedbo krožnega gospodarstva. Pomembno je, da kot projekte za spodbujanje krožnega gospodar- stva ne prepoznavamo samo pro- jektov za razvoj recikliranja in po- novne uporabe surovin ter ravnanja z odpadki, temveč jih pojmujemo širše, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, osveščanjem po- trošnikov in podobno. Sofinanciranje razvoja krožnih po- slovnih modelov z evropskimi sred- stvi ne predstavlja samo finančne ugodnosti, ampak tudi priložnost za strokovno in poslovno pove- zovanje, razvoj inovativnih idej in nju krožnega gospodarstva ne bo mogla prispevati k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora. Metka Kralj je univerzitetna diplomirana biologinja. Dela na podro- čju ekologije, varstva okolja in trajnostnega razvoja. Diplomirala je na Univerzi v Ljubljani in kot štipendistka nizozemske vlade nada- ljevala študij v Delftu na Nizozemskem na International Institute of Hydraulic and Environmental Engineering, podiplomski program Okoljske znanosti in tehnologije. Poleg ekologije in varstva okolja se je ukvarjala še z biomedicinskimi raziskavami diferenciacij in odmi- ranja celic. Na tem področju je na Univerzi v Ljubljani pridobila naziv mag. znanosti in dr. znanosti. Po upokojitvi v letu 2023 sodeluje z Visoko šolo za trajnostni razvoj. LITERATURA IN VIRI Decarbonisation (n. d.). Coming full circle: Decarbonisation and the circular economy. https:// www.aurecongroup.com/insights/decarbonisation-circular-economy Delovni dokument Komisije (2021). Next Generation EU – Green Bond Framework. Commission staff working document. Bruselj, 7.9.2021. https://commission. europa.eu/document/download/8d800c26-3ab6-4c78-8923-238eb7b0e9c8_ en?filename=nextgenerationeu_green_bond_framework.pdf Evropska komisija, Generalni direktorat za proračun (2021). The EU’s 2021-2027 long-term budget and NextGenerationEU – Facts and figures. Urad za publikacije. https://data.europa.eu/ doi/10.2761/808559 GS ZN (2015). Transforming our world: The 2030 Agenda for Sustainable Development. V Resolution adopted by the General Assembly on 25 September 2015. General Assembly, 21 October 2015, A/RES/70/. Hirschnitz-Garbers M., Adrian R. Tan, Albrecht Gradmann, Tanja Srebotnjak (2016). Key drivers for unsustainable resource use – categories, effects and policy pointers. Journal of Cleaner Production, Volume 132, 13–31. https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2015.02.038 NextGenerationEU (n.d.). Discover what‘s happening in each Member State, Recovery and resilience facility,. rff_map_data_SI.xlsx. https://next-generation-eu.europa.eu/recovery-and- resilience-facility_en Poročilo komisije (2023). Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in svetu: Povzetek strateških načrtov skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Skupna prizadevanja in skupne ambicije. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ HTML/?uri=CELEX%3A52023DC0707 Raftowicz, M. (2021). The Climate Crisis as a Product of Globalization. SHS Web of Conferences 92, 06029. https://doi.org/10.1051/shsconf/20219206029 Sporočilo komisije (2019). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor. https://eur-lex. europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A52019DC0640 Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko (2021a). Načrt za okrevanje in odpornost. Ljubljana, junij 2021. https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/01_si-rrp_23-7-2021.pdf Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko (2021b). Načrt za okrevanje in odpornost. Priloga 1. Ljubljana, junij 2021 https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/02_si-rrp_ annex-1_21-7-2021_lekt.pdf Sporočilo komisije (2020a). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Naložbeni načrt za trajnostno Evropo. Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/?uri=CELEX:52020DC0021 Sporočilo komisije (2020b). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0098 Urad RS za okrevanje in odpornost (2024). Sprememba načrta za okrevanje in odpornost. Povzetek. Verzija 1.1. Ljubljana, april 2024. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/ Dokumenti/Nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/Povzetek_spremembe_NOO_april_2024.pdf Uredba (2021). Uredba (EU) Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost. UL L 057 18.2.2021, str. 17. https://eur-lex. europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:02021R0241-20240301 večanje prepoznavnosti Sloveni- je znotraj Evropske unije. Tako kot druge države in regije tudi Slovenija brez večje angažiranosti pri uvaja- Trajnost / april 2025 43