Memoria individual y nostalgia colectiva en Uruguay : la fragmentación del tiempo en los relatos enmarcados de Tijeras de plata de Hugo Burel

španski

2012

letnik 20, številka 2

Burel, Hugo   urugvajska književnost   literarne študije   spomin    čas    kratka proza    21.st.

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek analizira vlogo procesov spominjanja v sodobnem urugvajskem literarnem prostoru. Osredotoča se na dinamike obujanja preteklosti v delu montevidejskega pisatelja Huga Burela (1951-), posebej v njegovem romanu Tijeras de plata (Srebrne škarje, 2003). V prvem delu članka avtor opiše vpliv teh dinamik na roman, ki je umeščen v Montevideo in na simbolni ravni opisuje geosocialne spremembe, značilne za urugvajski prostor v drugi polovici 20. stoletja (decentralizacija urbanega prebivalstva, družbeni, kulturni in gospodarski propad celih četrti, izginjanje materialnih in nematerialnih spomenikov arkadijske preteklosti). Te pojave vzporeja s pripovednimi oblikami (zgodbe v zgodbi), ki spodbujajo razmislek o drugačni, zunajliterarni fragmentaciji. Avtor tako razpozna vzročnoposledični odnos med književnostjo in posebnostjo urugvajskega družbenega prostora: občutkom "pretrganja" s preteklostjo na vseh ravneh. V drugem delu prispevka pa prikaže, kako je delo Tijeras de plata roman revindikacije izginule preteklosti; gradi se kot "pripovedovanje spomina" in kot izpostavljanje procesa obubožanja velikih montevidejskih mestnih predelov. Burelov roman ponovno vzpostavi prostor spomina, ne da bi se opiral na melanholične izraze ali nostalgično povzdigovanje nikoli pozabljene preteklosti. Nasprotno, dvojna reševalna operacija (individualnih spominov, povezanih s četrtjo, na enistrani in obledele blaginje na drugi) temelji na obujanju srečne preteklosti in se tako bori proti pozabi. Roman je torej mogoče brati kot metaforični razmislek o propadanju "izgubljene dežele".

06.08.2014