BIBLIOTZKA it. Ltat txhaf» mU t DeMOl L L 6v50 — v Široko sli i k ubral«, Poštnina poragonjana (C. CL eon U poata) £oned«ljka. Naročnina: sa 1 dinc L B.—« ciklo loto L 73.—, t inoaomatvo mmteo $0 st. — Oflamina ra 1 mm prostora -£oy»k« in obrtna ofUu L [SljO, oglas« daaarnlh zarodov L prvi strani L 2.— B ¥ Trato, t nednlio. 3. junija 1MB. • Uoto VI. | EDINOST Poamrama ktevilka 30 cent. Letnik Lil! Uredništvo in upravniStvoi Tiat (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-lefoa 11-97. Dopisi naj si poiiljajo izkljuteo uredništvu, oglasi, reklamacij« in d«sar pa upravniitvu. Rokopisi m n« vračajo. Nefrankirans pisma s« n« sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne cEdmosU. Podurodaiitvo v O o r i c i i ulica Giosu* Cardi&cd IL 7. L n. — TeleL it. 327, Glavni in odgovorni uredniki prof. Filip Porlc. Čistostjezika Včaatfi se zgodi, da brskam po listih, ki so raztreseni po predalih m omarah; gledam in berem, kot bi Česa iskal. Ne iz dolgočasja in radi zabave, kar tako kot se nekaterekrati človeku stoža, da seže z roko v stare 9potni ne, kakor bi hotel s tem privabiti novega smeha na obraz, ki se je že odvadil smejati. V starih listih se nahajajo tu pa tam neumne in brezpomembne stvari. Človek se nasmehne in si reče: Kaj so vsega pisali! Pogostokrat pa najde zlato drobtino in se začudi, da prej ni postal pozoren nanjo. Zdaj se mu zdi, da je bila ta beseda ssnova napisana in natisnjena, našla je stokrat več odmeva ko prej. Danes sem dobil med listki in odrezkfi lepe besede o jeziku. Napisal jih je nekdo, ki je že davnaj umrl. Italijanski pisatelj, ki v slovstveni zgodovini ni na prvem mestu, a vedno velik po svojem mišljenju. Pisal je o ljubezni do svojega jezika, pred vsem tudi o tem, kako naj ohranimo svoj jezik čist in nepokvarjen. Ne bom ponavljal njegovih besed o ljubezni do jezika, ki smo jih v neštetih spremembah že večkrat slišali. O-menim le, da mi je posebno njegova beseda o čistosti jezika Kbudila različne spomine in misli. Ta ali oni izmed nas bi se moral z uspehom učiti od tega pisatelja. Poglejmo si nekoliko v oči. Ali je z nami glede čisto te jezika vse v redu? Res je, da je tu pa tam naše časopisje in tudi naša književnost mnogo zakrivila, da se ni grojila čistost jezika v tisti meri, v kateri bi se bila morala gojiti. Sprejemali so v besedni zaklad besede, za katere smo že imeli lepe domače izraze, ki pa so bili na ta način potisnjeni v kot. To Be je godilo, pravimo. Danes je v tem obziru bolje, ginanje ]e priue»lv čiščenje in vse si prizadeva, da se po Časopisju ne kvari čistost jezika in se ne rabijo tisti tuji izrazi, za katere imamo pristno jiomačo besedo. Bolj nerodno je glede sloga^ Ta se rad vdaja tujim vplivom posebno pri tistih ljudeh, ki imajo ali so imeli opravila s tako imenovanim uradnim slogom. Uradni slog je rabelj vseh jezikov, morilec njegove zvočnosti, ubijalec osebnega značaja pisateljevega, ki se ma a poznati v dobrih spisih. Le pogosto se zgodi, da tak slog zaftde iz uradov v časopisje in v knjige. Pazljivost naših urednikov je pripomogla, da je tudi tega čimdalje manj. Več se greši v osebnih razgovorih. Ne samo med preprostim ljudstvom, ampak tudi med izobraženci Zdi se, da naš moderni Človek premalo bere dobrega slovstva. Če bere, se rad zatopi IV knjige, ki ga /po amerikansko zabavajo in raztresejo. Te knjiga pa navadno niso pisane v našem jeziku, če pa so pisane, je ta jezik silno reven in slab. Vendar pa je potrebno za izobraženca, da tnere tu pa tam kako knjigo samo radi jezika. V taki knjigi ne dobi samo jezikovne lepote, ampak ima tudi velike koristi od nje. Kadar berem Trdino, me vleče pred v*em njegov slog, lepota in bogastvo njegovih izrazov. Saj i-mamo poleg Cankarja še novejših pisateljev dovolj, ki nas lahko pouče o lepi besedi. Naše vsakdanje življenje je tako prazno, tako revno, da rabimo le peščico izrazov dan za dnem. Končno se nam ne ljubi niti ea pomniti si vseh teh in si pomagamo v mnogih slučajih s tujo spakedi*anko. Mesto da bi jezik logatili, ga uložamo. Če je pri izobražencih tako, kako naj bo pri ostalih ljudeh! Tu pa tam je slišati na vlaku, v gostilni razgovore, ki naši jezikovni čistosti ne delajo časti. Ne misiim pa pri tem na narečja, zakaj narečja so lepa. Nihče ne sili, naj bi se ljudje pačili v književnem jeziku. V tem oziru bi morali biti izobraženci ostalim za vzgled, saj jih ljudje posnemajo v tem v marsičem slabem, naj jih vsaj v tem slučaju posnemajo tudi v dobrem. Priznati pa moramo, da naše kmetsko ljudstvo v tem oziru »manj gjreši kot naši meščani. Meščanu je pogosto jezik toliko kot svinji meh, da ne rečem drugega, ki se ne zaveda, da ga lep^ čist jezik ravno tako d*či kot lepa obleka, nasprotno pa mu dela grd, nečist jezik prav tako sramoto kot raztrgana o-bleka ali zamazan ovratnik. Le zavedati se je tega treba. Mnogi se dobro zavedajo> umazanega perila, ne zavedajo se pa nečistega jezika. Kot sem rekel, je pri kmet-skem ljudstvu na deželi na boljšem. Ne samo, da so s pridom brali knjige in časopise, o-ni imajo tudi prirojen čut za jezik, kot so imeli njih pi'adedje prirojeni Čut za lepo pesem, za lepo narodno nošo, šege in navade. Tu pa tam gre kateri izmed njih v svet, fant ali dekle. Čez par let se vrne z lepšo obleko, a s pokvarjenim jezikom. Ali se pači književno, ali pa meša tujke v svojo govorico. On misli, da je radi tega več nego domači. Kako pa! Domači se mu iz prirojenega čuta za jezik smejejo in se za hrbtom norčujejo iz iyega. Za lepo obleko, za kos tujine, ki jo je videl, je prodal svoj prirojeni čut in ga niti sram ne zna več biti. Ta čut je med kmetskim ljudstvom tako globoko ukoreninjen, da Že z -mlada vestno pazijo na svoje otroke, da ga vcepijo tudi njim. Če prinese kratkohlačnili kako besedo s ceste, mu zanjo takoj povedo tudi domači izraz. «Vidiš, tako se reče po naše». In kratkohlačnik si besedo zapomni. To sem videl na lastne oči in slišal na lastna ušesa. Mnogo je naših ljudi, ki- znajo poleg materinega še več drugih jezikov. Prav je to in koristno. Stara prislovica pravi: «Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš». Znanje jezikov te spravi iz zadrege in nesreče, znanje • tujih jezikov je bogastvo. Le eno hočemo povdariti: Kadar boš govoril tuj jezik, govori tuj jezik čisto, brez primesi, kadar govoriS &voj domači jezik, ga tudii govori čistega in ga ne mešaj z navlako! Z jezikom je baš tako kakor z jedjo. Pri kosilu ješ jed za jedjo, vsako posebej in ti tekne. Če pa zmešaš vso jedi skupaj v eno brozgo, se ti bo gabilo. Če pomisliš na tO primero, dragi čitatelj, boš razumel pisatelja, o katerem sem govoril v začetku članka. Veliki sinovi domovine so ga ubogali in se zavedali, da ni primerno, da bi hodili z nečiisto, umazano srajco med ljudi. Pavel Bojan. Ekspozi ministra on. Bellnzza Proračun ministrstva za nacionalno gospodarstvo odobren RIM, 2. Na svoji današnji seji je razpravljala visoka zbpr^ niea o proračunu ministrstva nacionalnega gospodarstva. Preden je prešel senat k proračunski razpravi, se je oglasil senator Ciccotti, ki je izjavil, da v svojem govoru o priliki debate o proračunu pravosodnega ministrstva nikakor ni nameraval napasti osebe ministra on. Roc-ca, ampak, da je hotel samo podčrtati nepremostljivo nasprotje med navidezno revolucionarnostjo in med resnično reakcionamostjo zakonskih na> črtov vlade. Mnogo tovarišev mu je sicer odsvetovalo izjavo, kj jo je podal danes, češ da bi jo del tiska itak potvoril, toda on ta razlog ni preveč vpošte-val, marveč je podal pojasnilo, da zadosti čutu svoje lojalnosti. Po tem kratkem pojasnilu je prešla zbornica k proračunski raizpravi in besedo je takoj povzel minister on. Belluzzo, ki je razpravljal v daljšem govoru o agrarnih vprašanjih, o melioraciji rimskega polja, o razvoju rudnikov ter o proizvodnji in kreditu. Po odobritvi poedinih poglavij proračuna ministrstva za nacionalno gospodarstvo in raznih zakonskih osnutkov, je predsednik senata ob 18.10 za-kij učil sejo. Prihodnja seja visoke zbornice, ki bo razpravljala na njej o proračunu ministrstva kolonij, se bo vršila v pondeljek popoldne. Radi opazke, ki jo je izrekel senator Ciccotti na današnji seji senata in ki je deloma žalila italijanski tisk, je zastopništvo pari amen tamega tiska takoj navezalo stike « uradom senator j ev-kveetor J ev, da jih pozove, naj Ščitijo novinarsko poklicno Čast. Letala Fermln in Del Prete postavila nov svetovni rekord v vztrajnostnem poleta RIM, 2. Italijansko letalo «S. 64», ki ga vodita Artur Ferrarin in major Kari Del Prete in ki se je, kot znano, dvignilo z letališča Monte Celio 31. maja ob 5.15, je še vedno v zraku. Danes okrog poldneva je letalo na določeni progi med Torre I iavijo in Anzijem preletelo razdaljo preko 7000 km ter s tem postavilo nov svetovni rekord Letalo je bilo dotlej v zraku 54 ur in 45 minut. Ferrarin in Del Prete sta premagala s tem rekord, ki sta ga postavila Nemca Ristics in Ed-gard, ki sta z letalom tipa «Junker» preletela razdaljo 4t360 kilometrov 628 m, nadalje /rekord ameriških letalcev Cham-berlina in Levina, ki sta preletela razdaljo 6294 km, in končno tudi rekord ameriških letalcev Stinsona in Haldema-na, ki ta letela neprestano 53 ur in 35 minut. RIM, 2. Danes popoldne ob 16.45 sta bila letalca še vedno v zraku. Izgleda, da bosta pristala šele, ko jima bo zmanjkalo bencina ali olja. RIM, 2. Letalo «S. 64», katero sta vodila kapetan Ferrarin i'n major Del Prete, je ob 15.52 srečno pristalo na letališču Monte Celio. Pri pristanku so sprejeli oba letalca zastopnika italijanskega in francoskega ae-rokluba, mnogo uglednih osel> nosti, velika skupina višjih letalskih častnikov in mnogo go-spd. Takoj po poletu sta se nahajala oba letalca v dobrem moralnem in fizičnem stanju. Za omologacijo rekorda bo poskrbelo vodstvo italijanskega aerokluba. Iskanja „Italije" se udeležita tudi Ellsworth in Amuiidseit OSLO, 2. Amundsen je sprejel vodstvo ekspedicije, ki jo namerava financirati znani ameriški kapitalist Ellsworth. Poleg A-mundsena in Ellswortha se bo akcije udeležil tudi Dietrichson, ki je bil Amundsenov pilot ob priliki poizkusa, preleteti tečajno poluto z letalom leta 1925. Ekspedicija se bo vršila z letali in v to svrho je že odpotoval Dietrichson v Berlin, da o-skrbi nakup enega ali dveh hi-droplanov «Dornier». Z letali se bo nato podal v Bergen, od koder ibo odpotoval skupno jz Amundsenom in Ellsworthom preko Tromsoe-ja v Kings bay. Amundsen namerava raziskati severni dol Velikega Svalbarda in Severo-vzhodno zemijo. Če bi to ne zadostovalo, se bo spin vil tudi na Franca-Jožefa zemljo. STOCKHOLM, 2. Švedska vlada je pooblastila načelnika generalnega štaba aeronavtike, da pripravi troje letal — dvoje vodnih in eno zemeljsko —, ki naj se udeležijo iskanja Nobilejeve ekspedicije. Potrebne predpriprave so že v polnem teku, tako da bodo letala v kratkem pripravljena na odlet. Predvsem bo treba letalom odpraviti vojno opremo in nadomestiti s pomožnimi shrambami bencina, nadalje jih bo treba opremiti z vsakovrstnimi navtičnimi pripravami in pa z radiopostajo. Na vsak način bo Švedska ekspedicija začela z delovanjem le tedaj, ko bodo norveška letala že dospela na Svalbardsko o-točje in začela z raziskovanjem. Sredozemski polet italijanske letalske brigade zaključen MARSEILLE, 2. Italijanska letalska brigada je odletela danes ob 11.25 iz Berreja proti Or-betellu. RIM, 2. Italijanska letala so danes zaključila sredozemski polet. Prispela so v Orbetello danes popoldne. Jutri bodo letela preko prestolice. Bi maki guverner se bo podal ▼ London LONDON, 2. Rimski guverner knez Spada Potenziani bo dospel v London v petek zvečer, da povrne obisk londonskemu Lord Mayorju, ki je bil v preteklem oktobru v Rimu. Pa dogodkih v Dalmaciji enanar ftBMe vlade h itaiijnsto usta ugodni sprejet v Mi RIM, 2. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinković je včeraj izročil gen, Bodreru v odgovor na italijansko noto naslednje pismo: «Gospod minister! Prosim V. E.,. da blagovolite sporočiti kr. italijanski vladi naj is krene j še obžalovanje kr. vlade radi obžalovanja vrednih dogodkov, ki so se odigrali 26. in 27. t. m. v $ibeniku in Splitu. Ko je doznaka za obseg izgredov, ki so se odigrali v omenjenih dveh krajih, je kr. vlada takoj izdala primerne odredbe, da se onemogoči ponovitev podobnih dejanj toliko v Šibeniku in1 Splitu, kolikor drugod, ter je ojačila policijo, kjer je bila njena moč nezadostna. Kr. vlada je namreč mnenja, da so se oni dogodki mogli zgoditi v Splitu in Šibeniku samo zato, ker krajevne o-blasti niso mogle predvidevati, da bodo demonstracije zadobile oni značaj, kot so ga na Žalost radi neresničnih ali pretiranih vesti, ki so se bile razširile o manifestacijah v Zadru, in radi tega oblasti v tistem hipu niso razpolagale z zadostnimi silami v svrho zatretja onih demonstracij. «Notranji minister je torej dal navodila za ojačenje policijskih oddelkov, ki niso bili dovolj močni. Obenem pa je tudi odredil preiskavo, da se ugotovi odgovornost zastopnikov oblasti, ki jim je bila poverjena skrb za javni red v onih dveh krajih, in da se pod vzamejo sankcije proti onim, ki so morda nemarno izvrševali svoje dolžnosti. V svrho poravnave škode, povzročene po izgredih, je dal notrst-nji minister istočasno izvršiti cenitev, da se določi odškodnina osebam in ustanovam, ki so utrpele škodo. Ni potrebno omenjati, da bodo prišle pred sodišče in bodo po zakonu kaznovane one osebe, ki so bile aretirane, ker so zakrivile ta dejanja. «Ker torej kr. vlada popolnoma soglaša z vprašanji, ki mi jih je po nalogu kr. italijanske vlade predložila V. E. v svojem pismu od 30. maja, smatram za potrebno izraziti Vam upanje, da ne bodo ti dogodki nikakor mogli motiti dobrih odnošajev med obema drŽavama. Z veseljem sem vzel na znanje izjave, ki jih je V. E. izrazila v svojem pismu, o duhu, ki preveva kr. italijansko vlado, in sem srečen, da smem zagotoviti V. E., da kr. vlado preveva isti duh in je radi tega trdno odločena, preprečiti vse ono, kar bi moglo škodovati obstoju in izboljšanju dobrih odnošajev med našima dvema državama v skladu z besedilom in z duhom prijateljskega pakta, ki ju druži.» Vtis v Rimu cMarinkovfćev odgovor obeta mnogo za bodoči razvoj odnošajev med Italijo in Jugoslavijom RIM, 2. Današnji večerni listi priobčujejo odgovor jugoslo-venskega zunanjega ministra dr. Marinkovića na noto italijanske vlade, katero je izročil pred dnevi italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero jugoslovenski vladi. Pod besedilom odgovora prinašajo «Gior-nale dTtalia», «Tribuna» in «La-voro dTta!ia» kratke komentarje, v katerih sprejemata prva dva z zadoščenjem na znanje odgovor jugosloveiiske vlade. «Giomale dTtalia» pravi: « Takojšnji sprejem italijanskih zahtev s strani Jugoslavije pomeni priznanje upravičenosti in umerjenosti teh zahtev. Skoda je ogromna in nasilja so težka. Ne glede na to je pokazala Italija - z umerjenostjo svojih zahtev, da vpošteva težki položaj, v katerem se nahaja jugo-slovenska vlada, ki se mora boriti z grožnjami strank in motnih pocestnih elementov. Vpričo žalitev bi bilo prav lahko izgubiti hladnokrvnost, toda velesila Italija je znala obvladati svoje živce. Naša vlada ni mogla dati večjega dokaza svoje u-merjenosti. Z zadoščenjem ugotavljamo, da je dr. Marinković, kakor izhaja iz besedila odgo- vora, to dobro razumel. Njegovo lojalno priznanje dobre volje Italije za dosego definitiv-nega razčiščenia odnošajev z Jugoslavijo nam obeta mnogo za bodoči razvoj odnošajev med obema državama.« «Tribuna» piše: «Ita'ijanski narod sprejema z zadoščenjem na znanje zagotovila, katera mu daje v imenu jugoslovenske vlade g. 'Marinković. Italijanska vlada, kateri se prav gotovo ne more očitati niti nestrpnost niti bojaželjnost, je stavila v Beogradu minimum svojih zahtev po moralnem in materialnem zadoščenju, katere je g. Marinković takoj v celoti sprejel. S tem bi bil zaključen incident v znamenju lojalnosti, katero ni pokazal samo Rim, ampak, kar z -zadoščenjem priznavamo, takrat tudi Beograd. Razčiščen j a odnošajev med Italijo in Jugoslavijo si ne želita samo rimska in sedanja beograjska vlada, ampak želi si ga tudi ves italijanski narod. Radi tega je obžalovanja vredno, da obstojajo v Jugoslaviji Še tolikšne sile, ki rujejo s tujo pomočjo in podporo proti odgovorni politiki (sporazuma. HDa je !bila akcija teh sil umetno ustvarjena, sledi tudi iz »odgovora g. Marinkovića, ki se ne obotavlja proglasiti vesti o italijanskih manifestacijah v Zadru za laž-njive ali pretirane. Jugoslovenski agitatorji pa so izvedli svojo protiitalijansko mobilizacijo deloma tudi na podlagi onih vesti, katerim je verjelo mnogo pariških listov po običajnem sistemu. In tisti listi niso bili med zadnjimi. Želimo, da bi ti krvavi in obžalovanja vredni dogodki tudi onstran meje dali povod objektivnemu in bolj točnemu presojanju italijansko-jugoslovenskih odnošajev ter zrelejši zavesti o koristi njihovega definitivnega in končnega razčiščenja.» Manj zadovoljen pa je z odgovorom dr. Marinkovića v svojem kratkem komentarju «Lavoro dTtalia». Ta list pravi: Z uradnim odgovorom J ugasli & vije bi se mogel incident smaJ trati kot zaključen, toda kaj neki bo hasnil odgovor, če bodo neodgovorni elementi še nadalje razgrajali \pred italijanskimi konzulati; kaj neki bo haa-nila ratifikacija nettunskih dogovorov, če bodo Italijani v Dalmaciji kljub ratifikaciji fe nadalje izpostavljeni moralnemu in, materialnemu bojkotu. To bi bila senčna stran nedavnih dogodkov na drugem jadranskem obrežju. List vprašuje: Se li zavedajo tega odgovorni krogi v Beogradu? Zanikana vest RIM, 2. Neka agencija* je razširila vest i"z Beograda, po kateri se je vse premoženje jugo-slovenskih državljanov v Zadru zaplenilo, da bo služilo kot jamstvo za odškodnino, ki jo je za/-h te val a v Beogradu italijanska vlada. Agencija «Roma» je pooblaščena, da dementira to in slične vesti. Zanimanje velesil za odnošaje med Italijo in Jugoslavijo PARIZ, 2. Danes je sprejel ministrski predsednik Poincarć j ugoslo venskega poslanika v Parizu dr. Spalajkovića. Raz-govarjala sta se o položaju na Balkanu. PARIZ, 2. Angleški zunanji minister Chaznberlain in francoski zunanji minister Briand sta na daljšem sestanku razpravljala o mednarodnem položaju, osobito o jugoslovensko-italijanskem nesporazumljenju. O tem vprašanju je bil med o-bema dosežen popoln sporazum. BEOGRAD, 2. Po informacijah iz diplomatičnih krogov, je prišlo pred dvema dnevoma povodom diplomatičnega sprejema do konference med angleškim ministrom Chamberlai-nom in jugoslovenskim poslanikom v Londonu Gjurićem. I-stočasno se je vršila konferenca med pariškim poslanikom dr. Spalajkovićem in ministrom Briandom. Angleška in francoska vlada sta mnenja, da je treba ukreniti vse, dat se ne s pora- DVA liHislHliiinuUi DVA KIHuripindtikiKlH KURJA OČESA i Dobiva s« v vsth lekarnah, po znižani ceni L 3,— FMUtll SP8M fii Ter S. Pit m II. Trinte F. SAMOKEC - ŽIBERKA Trst, Via Cesare Battisti 20, tel. 3841 pere in lika vsakovrstno perilo, cisti kemično in barva obleke zumljenje reši mirnim potom. Zlasti je potrebno, tako na svetujeta velesili, da se onemogočijo demonstracije proti Italiji. Jugoslovenski poslanik Gjurić v Londonu in dr. Spalajković v Parizu sta pojasnila značaj demonstracij in njihove vzroke ter sta tudi naglasila, kaj vse je jugoslovenska vlada ukrenila proti demonstracijam. V zvezo s tem fri e spor a.z u tuljenjem spravljajo omenjeni krogi tudi današnji poset angleškega odpravnika poslov Ho-bertsa pri zunanjem ministru dr. Marinkoviću. tfettunsKe Romclle Dr. Marinkovićeva pojasnila dubrovniškemu oblastnemu odboru DUBROVNIK, 2. Tukajšnji oblastni odbor je na svoj brzojavni protest v zadevi ratifikacije nettunskih konvencij prejel danes od zunanjega ministra dr. Marinkovića odgovor, v katerem ta naglaša, da nettunske konvencije nikakor ne krčijo državne suverenosti in ne vsebujejo nikake določbe, ki bi ne bila v skladu z gospodarskimi interesi Jugoslavije. Odmevi beograjskih dogodkov BEOGRAD, 2. Z ozirom na poslednje krvave dogodke v Beogradu sta bila na zahtevo vse-učiliške oblasti premeščena šef političnega oddelka beograjske mestne uprave Acimović in njegov pomočnik Simić v ministrstvo notranjih del. Seja jngoslovenskega skupščinskega finančnega odbora BEOGRAD, 2. Danes popoldne je! zaaedal finančni odbor narodne skupščine. Na dnevnem redu je bila razprava in odobritev načrta o kreditu za stavbeni les, s katerim •• ima zgraditi 900 hiš za dobiWoijce. Po ekspozćju ministra Andrfća, je podal poslanec Pribićević izjavo, da bo opozicija glasovala za ta predlog, ker je v prilog dobrovoljcem. Pri glasovanju je bil predlog v resnici soglasno sprejet. Prihodnja seja finančnega odbora se bo vršila dne 9. t. m. Jugoslovenski notranji minister odpotoval v srbsko kopališča BEOGRAD, 2. Notranji minister dr. Korošec je nocoj odpotoval v kopališče Kobilja^o, kjer namerava ostati preko pravoslavnih binkoštnih prazmUov. Poljedelski minister Stankovlć otvorit VUL ljubljanski vzorčni velesejm LJUBLJANA, 2. Danes dopoldne je bil na svečan način o-tvorjen VIII. ljubljanski velesejm. Ob navzočnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti iz vse Slovenije in celotnega konzularnega zbora je minister poljedelstva otvoril velesejm. Minister je v svojem govoru na-glašal gospodarsko važnost te ustanove. Po otvoritvi so si gostje ogledali' poedine paviljone in se zelo pohvalno izrazili o organizaciji velesejma in razstavljenih vzorcih. Otcorlteo prvega zasedanja nove francoske poslanske zbornice PARIZ, 2. Včeraj se je na svečan način otvorilo prvo zasedanje nove poslanske zbornice. Vse lože in galerije so bile do zadnjega kotai zasedene. Nav-zočni so bili vsi ministri z ministrskim predsednikom >Poin-carejem na čelu. Seja je trajala komaj 20 minut. Govoril je najstarejši poslanec Maurice Sibille, ki je, kot to določa poslovnik francoske zbornice, prevzel vodstvo zbornice do izvolitve njonefta pred-sedništva. Druga seja zbornice se bo vršila v pondeljek. « EDINOST* __V Tretn« dna 3. junija 192A Brzojavki on. MassoJImja to turškega zunanjega ministra RIM, 2. Povodom podpisa ita-Ujan&ko-turške pogodbe sla si zunanji minister turške republike in imčelnik italijanske ▼lade izmenjala brzojavki, v katerib. si častitata k podpisu pogodbe in naglasa ta, da spajajo obe državi vedno bolj krep«-ke prijateljske vezi. Delovanje Družbe naroden 50. zasedanje sveta - Zasedanja raznih odborov In komisij ŽENEVA, 2. V mesecu juniju bo imela Družba narodov več važnih zasedanj. Predvsem se bo vršilo 50. zasedanje sveta, ki se bo otvorilo prihodnji ponde-Ijek. Briand in Stresemann bode ta radi bolezni odsotna in verjetno je, da se seje niti C.ham-berlain ne udeleži, ker je že večkrat izrazil željo, da bi odbor i-mel le tri zasedanja in ne štiri letno. Zanimivih točk na dnevnem redu ne bo: monoštrska a-fera se smatra lahko že kot urejena, odprti pa sta še vedno zadevi glede romunsko-madžar-skih optant o v in glede odnoša-jev Poljske z Litvo. Takoj po saaedaniu sveta se bo začelo prvo letno zasedanje odseka za mandate, ki bo imel raspravljati o Palestini, Siriji in Libanonu. Proti koncu meseca se bo sestal pod predsedstvom Beneša odsek za varnostna in arbitražna vprašanja. Odsek se bo predvsem bavil z nasvetom nemške vlade, naj se v slučajih težke krize, vojne opasnosti ali pa že pričete vojne priznajo svetu Družbe narodov večje pravice. Med tem časom se bo sestal tudi odsek za postopno kodifikacijo mednarodnega prava. lisnsKi prešteli Trst, 2. junija 1928. ITALIJA Koncem preteklega tedna se je, kot smo poročali, zaključilo poslednje redno zasedanje poslanike zbornice v poslovni dobi 1927-28. V tem tednu pa sta zasedala ministrski svet in visoka zbornica. Dve seji, ki ju je obsegalo zasedanje ministrskega sveta, sta bili posvečeni zgolj resortnim zadevam in sprejetih je bilo nekaj u k »epov in zakonskih osnutkov. Senat pa se je bavil večinoma s proračuni, in sicer s proračuni ministrstva aeronavtike, notranjih zadev, korpo raci j in prometa, /a danes je bila v senatu napovedana razprava o proračunu ministrstva ' nacionalnega gospodarstva. . Na prvi seji, ki jo je imel ministrski svet v pondeijek dopoldne, je poročal on. Mussolmi o notranje- in deloma o zunanjepolitičnem položaju, o katerem bo, kot ie bilo napovedano, podal sicer še obširen ekspoze v senatu, ko bo ta razpravljal o proračunu ministrstva zunanjih zadev. Izmed načrtov zakonov in ukazov, ki jih je sprejel ministrski svet na tej svoji seji, je treba omeniti predvsem tri: zakonski osnutek, po katerem bodo ostali občinski tajniki državni uradniki; pravilnik, ki urejuje mornariško udejstvova-nje faštetovškili naraščajnikov in balil, ter končno načrt ukaza, po katerem se imajo razširiti na reško pokrajino določbe že obstoječega ukaza-zakona o zopetni spremenitvi onih priimkov v italijansko obliko, ki so bili prvotno že italijanski. Na svoji drugi seji pa je sprejel ministrski svet na predlog pravosodnega ministra ia-Črl novega najemninskega ukaza, ki določa v glavnem, da bodo hišni gospodarji smeli zvišati one najemnine, ki niso še dosegle štirikratne predvojne vrednosti; po višek pa ne bo smel biti večji nego znaša ena četrtina sedanje najemnine. Visoka zbornica se je sestala V tem tednu prvič v torek. Zajedala je nato vsak dan do danes. Še v torek je odobrila proračun ministrstva aeronavtike. K debati o tem proračunu se je oglasil senator Ciccotti. Za njim pa je govoril poročevalec senator Ancona. Oba sta se pritoževala nad visokimi cenami letal. V sredo je pri razpravi o proračunu ministrstva notranjih zadev spet govoril senator Ciccotti Govornik je nastopil proti hierarhični uredbi občinskih u-prav. Zbornica je sprejela njegova izvajanja z medklici in protesti. Takoj za njim je poročal državni podtajnik on. Bian-chi o proračunu, o občinskih upravah ter o občinskih okrožnicah in financah. Naslednjega, dne je bil na vrsti proračun mlnisirstva za korporacije. Ekspozć je podal državni podtajnik on. Bottai, ki je govoril o korporacijski uredbi države in o proračunskih postavkah Včeraj se je končno bavil senat s proračunom prometnega ministrstva. Poedini senatorji, LSbertini, Silvestri, Ricci, Figoli in Supini, so govorili večinoma o vprašanjih železniškega, cestnega in deloma o zastoju pomorskega prometa. Minister on. Ciano je ob zaključku razprave podal obširno poročilo o delovanju ministrstva za promet. V poslednjem času so listi mnogo poročali o italijansko-turških pogajanjih za sklenitev pogodbe o nevtralnosti in aarbil-traži. V sredo zvečer sta to pogodbo v RiniUi podpisala načelnik vlade on. Mussolini in turški poslanik pri Kvirimalu Suad beg. Pogodbo označujejo tri osnovne poteze, in sicer: Obe državi sta se obvezali, da ne bosta načeli političnih kombinacij, ki bi ogražale eno ali drugo pogodbeno stranko. V slučaju spora. ene pogodbene stranke s kako tretjo državo, bo ostala druga pogodbena stranka nevtralna. Če bi se pa sprli obe stranki sami, tedaj bo uvedeno spravno postopanje, kot ga določa k pogodbi priloženi devetčlenski arbitražni protokol. Kot smo pred tednom dni poročali, je zrakoplov «Italia» pretekli petek preletel Severni tečaj. General Nobile se je spet vračal proti Kiing's bayu in bil je že čisto blizu Svalbardskih otokov, ko je bil nenadoma pretrgan spoj med radiobrzojavno postajo na zrakoplovu in ostalim svetom. Vsaka vest o zrakoplovu je izostala. Nemudoma se je pričela rešiilna Vkcija, pr* kateri sodelujejo ne le italijanski ledolomec «Citta di Milanov, marveč tudi druge norveške, švedske, ruske in celo mednarodne ekspedicije z ledolomci in letali. Tudi znani polarni raziskovalec Amund-sen bo pomagal. A doslej o zrakoplovu še ni nobenega sledu. Upati je, da je morala posadka radi slabega vremena pristati na ledenikih severno od Svalbardskih otokov. Posadka zrakoplova je bila dobro preskrbljena z živežem in strelivom, tako da bi zamogla preživeti v arktičnih krajih tudi eno celo leto. INOZEMSTVO Preteklo sredo je, kot znano, jugoslovenski ministrski svet povsem nenadoma in, kot zatrjujejo vladni krogi, na lastno pobudo sklenil, da se nettunske konvencije predložijo narodni skupščini v ratifikacijo. Ta odločitev vlade je izzvala dogodke, ki so razburili vso jugoslo-vensko, italijansko in tudi sploh evropsko javnost. Uradni politični krogi so presof&li te dogodke sicer vse bolj umerjeno, toda listi so jim posvečali po cele stolpce, ker so bili zanimivi in — krvavi. Ti dogodki — demonstracije proti ratifikaciji dogovorov in proti Italiji — so se pričeli že pretekli petek v Šibeniku. Prišlo je do izgredov in demonstracij proti tamkajšnjemu italijanskemu konzulu in Italijanom. Dan nato so se demonstracije v še večji meri ponovile v Splitu. Demonstracije so se ponavljale v Ljubljani, v Zagrebu, Sarajevu, Skoplju, Subotici, Beogradu in drugod. V sredo zvečer je prišlo v Beogradu med orožniki ter med demonstranti do hudega spopada. Bilo je ranjenih 71 ljudi, trije ali štirje so ranam podlegli. V Ita-/iji, Benetkah, Milanu, Rimu, Bariju in drugod pa so* se priredile protidemonstracije. Tekom tega tedna je imela narodna skupščina tri seje, ki so bile vse pod vtisom teh dogodkov. Na prvi seji je Pribiče-vić vložil interpelacijo na zunanjega ministra, ki naj bi pojasnil, zakaj se je vlada odpočila, da se dogovori predložijo narodni skupščini in kdaj bodo predloženi. Minister dr. Marin-ković je odgovoril na drugi seji skupščine. Zavrnil je deloma Pribičevićeve zahteve, pojasnil pa, da angleški in ameriški finančniki niso stavili glede posojila, ki ga nameravajo dovoliti Jugoslaviji, nikakega predpogoja, ki bi zadeval ratifikacijo nettunskih konvencij. Tretja seja narodne skupščine je bila zelo burna. Morala se je prekiniti. Zasedanje je bilo odgodeno do 8. junija. Radi teh dogodkov je poslanik Bodrero večkrat ustmeno protestiral pri beograjski vladi, končno je izročil dr. Marinko- zahteva italijanska vlada, naj ukrene jugoslovenska vlada vse potrebno, da se dogodki več ne ponovijo. Glede poslanika samega pa so se v Beogradu že več časa Sirile govorice, da bo premeščen. In res ga je v «-dišča za muhe. Odpadki se smejo odlagati, da se uporabijo za gnoj, najmanj 500 m od skupnega prebivališča. Drugi del predpisov se bavi z bojem zoper mušjo nadlego v hlevih, v trgovinah z jestvinarni, po tovarnah i. t. d. Hlevi morajo biti snažni in se morajo do 21. junija t. 1. po navodilih sanitetnega urada opremiti na zunanjih odprtinah z zaščitnimi napravami. Gnoj se mora vsak dan, in sicer ob urah. ki jih določi občina, in na prepisan način, odpraviti ven iz skupnega prebivališča. Kdor hoče gojiti živo perutnino viču še pismeno noto, v kateri ali druge manjše živali v trgovske ali obrtne namene blizu stanova-lišč, mora imeti za to dovoljenje podeštata, ki ga izda le tedaj, če se je prepričal, da se dotični hlevi ujemajo s predpisi o boju zoper muhe. Kdor redi sedaj v svojem stanovanju ali v bližini kokoši, race, kunce v trgovske in obrtne namene, mora imeti do 21. junija t. L dovoljenje občine, da sme te živali še nadalje rediti. Kdor hoče pri sejmih ali pri kaki drugi prireditvi mimogrede postaviti hlev, mora to naznaniti sedem dni prej podeetatu in se mora točno ravnati po predpisih, ki jih je ta izdal za pobijanje mušje nadlege. Javni obrati, kakor restavracije, krčme, vinarnice, kavarne, gostilne i. t. d. morajo izpolnjevati poleg splošnih higijeničnih predpisov še sledeče, ki služijo pobi van ju muh: 1) Prostori, v katerih se pripravljajo in hranijo jedila in pijače (kuhinje, shrambe), morajo'biti opremljeni z obrambnimi napravami, ki jih je predpisala občina, na oknih; jedila in pijače, ki so postavljene na ogled, morajo biti zavarovane zoper muhe. 2) Krožniki in sploh vsa namizna posoda se morajo hraniti na takem mestu, kamor nimajo dostopa muhe. 3) Vsi prostori morajo biti čedni, vsi odpadki se morajo hraniti do odprave v zaprtih posodah, a tudi uporabljeno perilo se mora hraniti zaprto. Vsi javni gostilniški obrati se morajo do 21. j valja prilagoditi tem predpisom. Trgovine x ja&tvfaamt, toliko trgovine na debelo kolikor trgovine na drobno, morajo skrbeti in sicer do 21. t. m., da bodo za prodajo namenjene mesnine, kruh, testenine, slaščice, sadje, marmelada, zelenjava in sploh vse jestvine, ki se zauživajo sirove ali neoprane, zavarovane z žičnimi mrežicami, s steklenimi pokrivali, s kopreno, z mušjimi lovilci, visečimi s stropa in pa postavljenimi na mfrzi, zoper onesnaženje po muhah. Občine bodo izdale še odredbe o posebnih ob-ranilih. Omenjena živila no smejo biti izpostavljena na prostem pred trgovinami. Vsi prostori, ki služijo za trgovino, morajo biti zelo snažni in ne smejo se nahajati v njih nobeni odpadki. Kdor krošnjari s sadjem, slaščicami, sirom, zelenjavo, sploh š takimi jestvinami, ki se uživajo ne-kuhane in neoprane, kakor tudi oni, ki prodajajo take jestvine na javnih trgih ali v kioskih, si morajo poskrbeti do 21. junija t. L vsa obrambna sredstva zoper mu- / he, ki jili zahteva občina, kakor trgovci, ki prodajajo živila v zaprtih prostorih. Prostori, v katerih hranijo krošnjarji in trgovci na odprtem svoja živila, v katerih jih izbirajo in spravljajo, morajo biti Čedni in brez vsakih odpadkov. Podjetja za izdelovanje in obdelovanje živil morajo vse prostore, v katerih hranijo sirovine ali pa že izgotovljeni izdelek, kakor tudi vse delavnice zavarovati tako, da ne morejo priti muhe vanje skozi okna, morejo pa tudi hraniti odpadke, ki se vsak dan ne spravijo v stran, popolnoma zaprte, da ne morejo muhe do njih. Vse te priprave morajo biti dovršene do 21. t- m. Zadnji del prej imenovanega odloka se bavi s pobijanjem mušje nadlege po ubožnicah, bolnišnicah, zasebnih zdraviliščih in sploh vkupnostih kakor zavodih, samostanih. Kuhinje, shrambe in sploh vsi prostori, kjer se pripravljajo jedi ali zdravila, se morajo ščititi, da jih muhe ne onesnažijo. Prav tako morajo biti jedila, pijače in zdravila, ki so namenjena bolnikom, na takem mestu, da ne morejo muhe do njih. Stranišča, od-lagalnice za odpadke, kakor tudi bolniške sobe za nalezljive bolezni se morajo zapirati z mehaničnimi sredstvi zoper muhe. Pobližnje predpise bo izdal prefekt po zasliš-bd pokrajinskega zdravnika. Kdor bi se ne ravnal po teh predpisih, ga zadene občutna kazen. Zato pa opozarjamo že sedaj nade ljudi, naj se strogo ravnajo po predpisih, ker je to v njihovem lastnem interesu, ne toliko, da se ubranijo globam, marveč da se obvarujejo raznih bolezni in neprittk, ki so v zvezi z muSjo nadlego« Rojstva, smrti In dne 1. junija 1928. Rojeni: 12; mrtvi: 14; poroke: nobena. ZAHVALA O priliki prvega svetega obhajila gojencev zasebne Šole pri Sv. Jakobu v Trstu so se razni dobrotniki spomnili naše dece in darovali v blagu in denarju za njeno pogostitev, za kar si šteje podpisano v prijetno dolžnost, se vsem prav iskreno zahvaliti. Bog povrnil šolsko vodstvo. KOLEDNICE Za malenkostno ceno, za 4 lire, dobite kar tri knjige pri gdč. Fa-nici Ažmanovi v ulici S. Francesco d'Assisi 20, I. Kdor jih Še nima, naj se požuiri, ker je še malo izvodov na razpolago. Izpitni red J uri dične fakultete na padovanski univerzi Izpitni red padovanske j uri dične fakultete v poletni seziji Šolskega leta 1927-28 je naslednji: Institucije privatnega prava: I. klicanje (I.): 22. 6.; II. klicanje (II.): 3. 7. — Civilno pravo: I.: 23- 6.; II.: 4. 7. — Trgovsko pravo: I.: 23. 6.; II.: 6. 7. — Civilno-pravdni red: I.: 28. 6.; II.: 10. 7. — Ustavno pravo: I.: 28. 6.; II.: 4. 7. — Upravno pravo: I.: 25. 6.; II.: 7. 7. — Cerkveno Ipravo: I.: 27. 6.; II.: 5. 7. Kazensko pravo in kaz.-pravdni red: I.: 19. 6.; II.: 8. 7. — Meddržavno pTavo: I.; 27. 6.; II.; 5- 7. — Zgodovina italijanskega prava: I.: 27. 6.; II.: 5. 7. — Zgodovina rimskega prava: I.: 29. 6.; II.: 11. 7. — Rfmsko pravo: I.: 29. 6.; II.: 11.7. Politična ekonomija: I.: 30. 6.; II.: 9- 7. — Finančno pravo: I.: 30. 6.; II.: 9. 7. — Statistika: I.: 20, 6.; II.: 30. 6. — Pravna filozofija: I.: 26. 6-; II.: 6. 7. — Razlaga virov rimskega prava: I.: 29. 6.; II.: 11. 7. — Sociologija: I.: 2. 7.; II.: 5- 7. Sodna medicina: I.: 19. 6.; II.: 8. 7. — Knjigovodstvo: I-: 23. 6.; II.: 7. 7. — Bančna tehnika: I.: 23. f>.; II.: 7. 7. — Primerjalno pravo: I.: 29. 6.; II.: 11. 7. — Tuje ustave: I.: 27. 6.; II.: 5. 7. — Kolonialno pravo: I.: 27. 6.; II.: 5- 7. — Zgodovina meddržavnih odnošajev: I.: 18. 6.; II.: 2. 7. — Industrialno pravo: I.: 28. 7.; II.: 30. 7. — Vojaško pravo: I.: 19. 6.; II.: 8. 7. — Ekonomija in agrarna zakonodaja: I.: 22. 6.; II.: 3- 7. Rok za vlaganje prošenj poteče 10. t. m. ŽITNI TRG. Tendenca italijanskih žitnih trgov je neprestano mlačna. Efektivno blago se ne glede na omejene kupčijsko poslovanje v cenah izdr-žuje- Argentinska pšenica je notirala L 140—143 franko vagon Trst. Krušna moka je nazadovala za dve liri. Vagonsko blago iz mlinov, ki prihajajo za u&J&o pokrajino v i>o- štev, se je gihalo na bazi L 178—-184. Riž je čvrst, toda cene mer-kantilnega blaga so pri L 186 franko rižama neizpremenjene. V ko-riazi ni že mogoče beležiti kakega oživljenja kupčije. Argentinske vidljive zaloge sicer naraščajo, ali Štrajk pristaniških delavcev traja nepretrgoma dalje in zato se prav malo tovori. Rumunska efektivna koruza se je podražila- Notira L 108—109 franko vagon Trst. Na isti višini se drži staro rumeno laplat-sko blago. Potujoča koruza nove letino notira L 95—96, dobava v juliju — septembru L 91—92. Oves je pri ceni L 120—123 neizpreme-njen. Po debelih otrobih je prenehalo vsako povpra ševa nje. Iz našega uraefe Iv. Jančar - Divača: Zadevo vojne Škode smo morali pismenim potom pospešiti. Pospešitev, katero smo poslali Vam, podpišite lastnoročno in nemudoma priporočeno vpošljite na Kr. Finančno Inten-danco. M. Gcmiael) - Krajnavas: Zadevo vojne likvidacije smo kljub dobljenemu zagotovilu, da pride v najkrajšem času v likvidacijski u-rad, še pismenim potom pospešili. Potrpite; dobite odgovor- Kar. Dužnik - Hrenovice: Zadevo vojne škode smo morali pismenimi potom pospešiti, ker akt ni na pravem mestu. Pospešitev, katero smo poslali Vam, podpišite lastnoročno in nemudoma priporočeno vpoŠIjite na Kr. Finančno Intendanco. ZDRAVNIŠKE UGOTOVITVE ZA VOJNE POKOJNINE: Ponovno o-pozazjamo vse vojne invalide in vse vojne pohabljence na datum 30. JUNIJA 1928. Do tega dne imalo pravico prizadeti prosili, ako se smatrajo prikrajšane pri uvrstitvi v kategorijo vsled preorkosrčnlh kriterijev zdravniške komisije ali pa Se se je bolezen v resnici medtem poslabšala, za nov zdravniški pregled' Prošnje naj se naslovijo na: Di-rezicne Generale delle pensioni di gnerra - Palazzo degli Esami - Via-le dal Re - Ufiicio Terro Redonte v Rima; prošnji naj se priloži zdravniško mnenje občinskega aH zasebnega zdravnika (letina mora biti vsekakor overovljena po županstva), po možnosti tudi izvie-5ek zadnja ugotovitve zdravniškega kolegija. Upravi«enei: poror na rok! Marija Zaton - Senožeč«: Vaša ■tvar se sedaj nahaja na prometnem ministrstvu, ono od gospoda soproga pa nismo na Sli. Se bomo Be povrnili na stvar in nato pospe-AiU reSitav sa oboj«. Uifa vd. tajal . Dolina: Za Vaa ni mogoče ukreniti več ničesar iz enostavnega razloga, ker rekurz nI bil podpisan. I. Bratovič - Ropa: Vojna pokoj* ni na ne priti če obema roditeljem^ pa£ pa samo očetu; če slednji ni živi več, pa materi. Ie VaAaga pi*. ma sklepamo, da je pokojni Tojalf zapustil nekoga drugega, ki img pravico do pokojnine, najbrž žena ali celo otroke. Kar dobivate bi bilo potemtakem pravilno, ker —« na podlagi zakona št. 1491 in 1923« leta — vam pripada samo vzdrfcor valnina v meri eni tretjine pokoj« nlne. ! Jurij Rntar - Zagorje; V reemid Vam ne pritiče pokojnina ako ni< mate še 65 let. Nekaj drugega pc bi bilo, ako dokažete, da ste na« sposobni za službo; v takem slu j , Čaju bi se Vam nakazala pokojni« na na naslov invalidnosti- Torej doipolnilo že vložene pro??nje poifc Ijite še zdravniško spričevalo, ovo« rovljeno po županstvu A. Žnidaršld, B. Gor up in I. Žiti ko Is Matenjevasl: Potnino morat* prav osebno dvigniti tea- dokazati z listinami svojo istovetnost. Edin* olajšava bi se izposlovala s tem, dal v Trstu založimo znesek ter na-kažemo registrskemu uradu fl Postojni. Nato »bi tržaški reg. urad nam povrnil založeno svoto- I. Trebfie - Srpenica: Prošnja zal penzijo naslovite na šolsko skrb* ništvo Vaše pokrajine. O predujmih na penzijo ni govo« vora; gre za mistifikaeijo. Svetu* jemo Vanu, da se skušnje udeleži« te! Tajništvo. Iz tržaškega življenja Nepovabljen gost v stanovanju. Jako neprijetno presenečenje ja doživela predvčerajšnjim zasebni** ca Marija Vodo pivec, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni sp. Št. Ko se je okoli 10. ure vrnila pa približno enourni odsotnosti domov, je namreč našla vrata stanovanja, ki jih je bila prej skrbno zaklenila, odprta. Spričo to ugotovitve ji pač ni bilo težko uganiti, da se je v njeni odsotnosti nekdo vithotapil v stanovanje. Spomnila se je tatov, zato jo s težkim srceinl stopila naprej, da bi videla, kaUS ne posledice je imel nepričakovani in nezaželjeni obisk. Toda komaj je stopila na hodnik, je začula sumljiv ropot. Njena prva misel je bila, da bi zbežala in začela vpiti na pomoč. Pa ni utegnila tega storiti, kajti v naslednjem hipu ja stal pred njo neznan moški sumljive zunanjosti ter ji preteče zar žugal z roko, češ naj molči, sicer da ji bo huda predla. Ženska je za hip obstala preplašena in zmedena, a se je kmalu ojunačila in ko je uvidela, da jo skuša zllkovec —• da gTo za takšnega ptička, o tem pač ni bilo nobenega dvoma —« oOKuriu, ga jt> zagramia za. jopic, da bi ga pridržala. Obenem je začela vpiti na pomoč- Toda predno so prihiteli ljudje, soji jo zlikovec iztrgal t m* zbežal, kar so ga noge nesle po stopnicah na ulico. Vodo-pivčeva jo je ubrala za njim, a zaman; kakor bi trenil, je bil ptiček na ulici in kmalu izginil za bližnjim vogalom. Ko se je Vodo-pivčeva nato vrnila v stanovanje, iro je globoko oddahnila, kajti u-gotovila je, da ni zmanjkalo ničesar. Očividno se je inl zlikovec kolaj vtihotapil v stanovanje, ko se je Vodopivčeva vrnila domov in ga zasačila; zato je moral oditf praznih rok. Vodopivčeva ie javila dogodek policijskim organom na komisa-sarijatu v ulici A. Vespucci. ki sedaj pridno iščejo zlikovca. Najbrž ga bodo tudi kmaiu izsledili, kajti Vodopivčeva ga je precej natančno opisala. Razne nezgodo Ko je 28-letni težak Josip Ster-pin, stanujoč pri Sv. Ivanu - Videla Št. 637, včeraj opoldne po končanem delu v tovarni strojev }>ri Sv. Andreju odhajal skozi livarski oddelek na prosto h kosilu, se je v bližini velike peči nenadoma o-potekol, se zgrudil in obležal nezavesten. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč, ga prenesli na prosto ter ga skušali obuditi k zavesti. Toda ker je bilo njihovo prizadevanje zaman, so naposled poskrbeli, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je spoznal, da je stanje mladeniča jako nevarno, ni pa mogel ugotoviti piavega vzroka; zdi so pa, da gre za zastrupi jen je z ogljenčevin« dvokisom. ki ga je fant vdihal V livarnici. Siromak jo bil prepeljar v mestno bolnišnico. — Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj popoldne P^epe^ ljan v mostno bolnišnico dietni Marijan Besednjak stanujoč v Carboli z g- St- 20<>; Ve4h, ° praskan po raznih delih telesa in ie imel poleg tega pretresene možr gane. Oče, ki ga je spremljal, jf povedal, da je fantiča podrl nokl kolesar, ki je privozil mimo hiie, pred katero se je mali Marijan igral. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Darovi V počastitev spomina pok. Ivana Keržeta daruje družina Pajnifl L 30 rešilni postaji. Za Šolsko društvo: Pri raznih prilikah jo bilo darovanih v Postojni L 205. Dekleta ia Drage, Mlhelj, Nasirca in Krvavega Potoka so darovale L 30. Ob priliki obletnice smrti prijatelja Antona MoŽine daruje družina Fr. K. L. 25* Vsem, ki se spominjajo na naše najpotrebnejše, najsrčnejša hvala! V Trstu, dne 3. junija 1028. •EDINOST® III. Tržaška porota Nepričakovan zasukijaj t obravnavi proti Ludviku Zaizu in Štefanu MrkotL - Priča Bazzaldella pride pred duSesIovce Včeraj je v obravnavi radi umora mestnega stražnika nadaljeval svoj govor odvetnik Zennaro, ki brani Mrkoto. Vso snov svojega zaključnega govora je govornik naperil proti izjavam klasične pri>če v obravnavi, Tosce Bazzal-delle. Na podlagi izjav te edine priče, ki priča tako odločno proti obtožencema, se po mnenju govornika ne more obsoditi še nekaznovanega mladeniča. Vse, kar se je našlo obtežilnega pri Mrkoti, ne more biti dovolj za obsodbo, ako ni podprto z več pričami. Govornik pozivlje porotnike, naj ne obtežijo svoje vesti z jirridično zmoto in naj v dvomu izrečejo oprostilno razsodbo. Popoldne je odgovoril državni pravdnik, ki je znova obdelal obravnavo z juridične strani. Odgovoril mu je odv. Contreras, ki je zopet skušal vzbuditi prisotnim 'dvom o krivdi obtožencev in ostro napadel Bazzaldello, češ da morata radi njeno razgrete fantazije ■dva mladeniča morda v dosmrtno ječo. Porotniki pa tega ne bodo dopustili; v svojem pravoreku bodo sicer dejali, da ne verujejo obtožencema, toda tudi ne brezpogojno Bazzaldelli. Po govoru odv- Contrerasa je prišlo do nepričakovanega dogodka. Vstane porotnik inž. Brainovich in izjavi, da večina porotnikov želi, da se zasliši nadomestni o-rožni izvedenec, ki naj še enkrat preišče kroglo, najdeno v telesu Cattaruzze, in da se da izvedencu zadnjo besedo tudi kar se tiče verodostojnosti izjav priče Bazzal-delle. Izvedenci naj torej povedo, ako so njene izjave take, da se je mogoče opirati nanje, dalje, ako najdejo v izpovedih priče stvari, ki bi kazale, da so te izjave izrazit plod prevnete domišljije. Ker pa porotnik po zakonu ne sme govoriti o «mnenju večine«, ga predsednik zavrne, nakar ga branitelja odv. Contreras in odv. Zennaro pozoveta, naj sestavi svojo željo v obliki formalnega predloga. Državni pravdnik, ki bi imel govoriti za ali proti temu predlogu, prosi za pet minut odmora in predsednik mu ugodi. Po petminutnem odmoru vstane državni pravdnik: «Ker so porotniki — oziroma je porotnik v tej obravnavi govoril o večini, kar bi se ne smelo dogoditi, uiutaut /.altievu.il, Qn av utimninva prenese na nedoločen čas. To je neobhodno potrebno.« Odv. Contreras: «Branil sem baš z odvetnikom Zennarom v obravnavi, ko se je dogodil sličen slučaj. Ne vidim vzroka, da bi se obravnava prenesla.» Odv. Zennaro: »Pridružujem se mnenju odvetn. Contrerasa, kajti porotnik ni namenoma izrazil svoje želje v tako nesrečni obliki, /legli bi prenesti obravnavo za najkrajši čas.» Preds.: «Jutri je praznik in za pojutrišnjem je določen konec zasedanja. kar bomo itak morali prezreti. Kako bi zamogli priti do »pričevala psitiijatrov v tako kratkem času?» Odv. Contreras: «Je popolnoma mogoče!« Drž. pravdnik: «Ni mogoče!» Preds.: «In vi, gospodje, bi morali o stvari še govoriti!« Predsednik se umakne v svojo sobo. Po desetminutnem odmoru objavi ukaz, s katerim se obravnava prenese na nedoločen Čaš, da se potom kemičnih preiskav pride do jasnosti glede krogle in da se tudi pokliče psihološke izvedence, da se izrazijo, alt o je Bazzaldella duševno normalna. S tem se obravnava zaključi. Orožniki odvedejo obtoženca in dvorana se med živahnim komentiranjem občinstva polagoma izprazni. LISTNICA UPHAVNISTVA V. S., Dolina: Pravi naslov ni Via Severo, ampak Via Fabio Fil- li 23. Vesti z Goriškega Gori&ke mestne vesti Osebna vest Državni izpit za poučevanje klavirja (Musikstaatsprufung) je položila te dni oia Dunaju g.čna Va-leska Hirsch iz Gorice, in sicer s prav dobrim uspehom. K izpitu je bila pripuščena na podlagi spričevala znanega našega glasbenika Emila Komela, ki jo je tudi pripravil na izpit tekom treh let — G.čna Hirsch je danes nastavljena kot učiteljica klavirja v samostanu pri ČČ. ss. Uršulinkah v Gorici. Imenovanje Z ministrskim odlokom je bilo odobreno imenovanje g. Dina Mo-rassi-ja za predsednika trgovske federacije v Gorici. Oni, ki prodajajo dragocena stilo-grafična peresa. Knjigarne, papirnice ali kake druge trgovine, ki prodajajo stilo-grafična peresa s srebrnim ali zlatim ročnikom, morajo prositi kve-sturo, da jim izda potrebno dovoljenje. To dovoljenje doto« na podlagi potrdila, da so vpisani v pokrajinski gospodarski svet kot trgovci dragocenih predmetov- Vrh tega morajo voditi tozadevni register nakupa in prodaje, ki jim ga i&da k ves tura, katera ga tudi' od svoje strani overovi. Bivši bojevniki bodo imeli prednost pri dobavi dela. Kot sporoča tukajSnji novinarski urad soške fašistovske zveze, se je vršil te dni pod predsedstvom prefekta Cassinija in ob udeležbi goriškega poteštata Bom bi ga in pokrajinskega faš. tajnika Cacce-seja in drugih osebnosti tukajšnjih fašistovskih krogov sestanek raznih sindikalnih predstavnikov, na katerem se je razpravljalo o sprejemanju na delo bivših bojevnikov, takozvanih «trinceristov» (oni, ki so se v svetovni vojni borili v strelskih jarkih za Italijo) od strani delodajalcev. Na sestanku se je vsestransko upoštevalo mnenje, da imajo ti bojevniki pri iskanju dela prednost pred vsemi drugimi Spominska plošča v palači tikafk njega V kratkem se vzida v veži tukajšnjega sodišča spominska plošča iz brona, ki bo vlita iz avstrijskih topov. Spominsko ploščo bo daroval s posvetitvio vojvoda D'Aosta, ki je poveljeval v svetovni vojni tretjemu armadnemu zboru, katerega vojaki so kmalu po konž&ni vojni popravili imenovano sodnijsko poslopje, ki je bilo od vojne vihre močno poškodovano. SLUŽKINJA, zmožna gospodinjstva na kmetiji, se sprejme. Orle k it. 16. 610 OPRAVA trgovine jest vin, nova, se proda za polovično ceno. Via Fabio Severo št. 66, trgovina. 611 HIŠICA in hišica z vrtom a Štirimi oz. petimi prostori, pri Sv. M. M. spodnji se proda vsled selitve po jako ugodni ceni. Zglasrti se pri Sv. M. Magd. zg. Bivio št. 13, Čevljarnica. 612 KORIJERA, Torpedo z 32 sedeži, pripravna tudi za kamjon, se proda za L 10.000, Žerfal, Campo Belvedere 3. _ 613 KOLAČI za birtnance se dobijo via Ce-cilia Rittmeyer 14. 614 MARMELADA v vrčih po 5 kg, mešano sadje L 4.80, marelice L 6 kg. A. Žerjal, Cecilia Rittrneyer 7. 615 JAJCA, štajerska, sveza, po 40 cent. komad. Campo Belvedere 3. 616 SALAMI, ogrski, znamke Herz po L 24. Campo Belvedere 3, 617 NAZNANJAM cenjenim klijentom tolminskega in bovškega okraja, da plačujem lepe kozKčje kože po L 15.— kos, druge kože plačujem po dnevnih cenah. S. Stres, Kobarid — podružnica v Bovcu. ____ 618 HIŠICA se proda pri Sv. M. Magdaleni zgornji št 17S 619 DVE POSTELJI oddam požtenima delavcema. Via Rismondo 12, L, Petrovič. 621 BABICA, avtorizirana, sprejema iiujcce. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 TRGOVSKA hiia, s prostornimi' skladišči, kletmi, javna tehLuica, veliko dvorišče in vrt, se proda radi selitve pod ugodnimi pogoji. Pavel Kunstek, Sturje, p. Ajdovščina. 524 PISALNE STROJE različnih znamk, kontrolne blagajne, vse po ugodnih cenah, prodaj« Miiller - Trst, Ireneo delia Croce šest.______ POZOR1 Botre in botril Lepa birmanska darila po znižanih cenah dobite pri zla-tariu - urarju Francu Kebru, Idrija. 523 STENICE. Popolno in zajamčeno uničenje na stanovanjih. Kuhinjski ščurki, mo_ lji, podgane, mravlje itd. Razkuževalni zavod, Via Rossetti 2. 467 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Hladiš via Madoonina 10, II. 620 ZALOGA papirja- Uvoz in izvoz na vsa kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Poionio 5, Trst._252 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, po-daljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308 POSLANO*) Opozorilo. «Le Assicnraadoni di Roma So-cista anonima di Assicnrazloni e Riassicnrazioui*, s sedežem in glavnim; ravnateljstvom v Rimu, Piazza Adriana št. 30. NAZNANJAJO da sta proL Osella Giacomo, bivajoč v Torino, Corso Regina Marghe-rita St 72, kakor tudi gosp- P«r-coss Corrado, bivajoč v Cormonsu, nehala že od prvega oktobra fisoč-devetstodvajsetsedmega biti zastopnika družbe «Le Assicnrazloni dl Bona*. Od tega dne nimata omenjena prof. Osella Giacomo in Percoss Corrado nobene pravice sklepati pogodbe ali prejemati vplačila ta račun družba «Le As-sicurazioni di Roma«. Vse to se naznanja vsem, ki imajo katerekoli vezi z našo družbo. / ISTOČASNO SE NAZNANJA, da se bodo smatrala neveljavna vsa vplačila, vse prijave za škodo in vsaka druga poročila, ki se nanašajo na pogodbe z «Assicnrazloni dl Roma», ako ne bodo predana pri sledečih glavnih zastopstvih družbe «SodsU Na liana di razlomi * tt>, M «1 Imim in sicer: AgtMlJa za Tolmin in okolico: gosp. Aston 8«]on - Staro selo pri Kobaridu št. 26. šg—»olja za Trst in mssto Carica: gosp. Mario Fabboro, TVst, Piazza della Borsa 9, I. Agencija sa Videm in pokrajino: gosp. Noh. Ssmagiotto GHovanai, Riva Castello I., Udine, kjer so imenovani gg. glavni agenti in njihovi pooblaščenci, preskrbljeni z rednim pooblastilom, vedno na razpolago gg. zavarovancem za vsako potrebno postopanje. •LE ASSICURAZIONI DI BOKA* •) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. Kmečka Mika in Milita v Matenjivasi registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na. redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. junija 1928., ob 10. nri predp. v uradni sobi. DNEVNr RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelništva in nadzorništva. 3. Potrjenje rač. zaključka za leto 1927. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelništva. 6. Volitev nadzorništva. 7. Slučajnosti. MATENJAVAS, 20. maja 1928. (529) NAČELNIŠTVO. Z lahkimi in hlapnimi oblekami se lahko prehladite pri vsaki hipni spremembi temperature is za posledico imate mrzlico In bolečine katerim pa se lahko ubrani« te, ako vzamete že pri prvih znakih iTaftlkc Aspirina ki ublažijo vsako bolečino. Zahtevajte vedno originalni izdelek, ki ga spoznate po zelenem ovitku s križem ►ayer. Itala zadraga na PresMo reg. za dr. z o m. zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 10. junija 1928, ob 3. url pop. v mlekarni na Prestranku DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Potrjenje rač. zaključka za 1. ,1927. 4. Volitev enega odbornika v na-čelništvo. 5. Volitev dveh odbornikov v nadzorništvo. 6. Oddaja v najem poslopja in zemljišča. 7. Dogovor o nabavti mlatilnice- 8. Lastnoročno podpisovanje pristopnic. 9. Slučajnosti. PRESTRANEK, 20. maja 1928. 530 NA6ELNI&TVO. PonjilDka in braeirefca t SksdBio v knjiže na zadruga z neomejeno zavezo vabi na rahli občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. junija 1928, ob 10 uri predpoldne v gornjih prostorih društvene gostilne. DNEVNr RED: 1. Poročilo tajnika in odobrenje zapis, zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo blagajnika- in odobrenje bilance za 1. 1927. 3. Prečitanje revizijskega poročila. 4. Sprememba pravil. 5. Razni predlogi in nasveti. NačelniStvo. Opomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri sklicani občni zbor ne bil sklepčen v smislu pravil, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje, ki bo sklepal pravove-ljavno v vseh zadevah, ki so na dnevnem redu, brez ozira na število navzočih zadružnikov. 528 kheou mmn v stdrjah reg. zadr. z neom. zav. vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne IO- junijtf 1328, ob 2. nri pop. v lastnih proslorlh. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo načelništva; 3. Poročilo nadzorništva; 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1927; 5. Čitanje revizijskega poročila; 6. Volitev zadružnih organov; 7- Slučajnosti. Opomba: V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil občni zbor isti dan eno uro pozrtejo v istih prostorih in z istim dnevnim redom in bo sklepal brezpogojno v smislu § 33 pravil. 531 Načelnfštvo. FERRO PfGATft Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI In za OKREVANJE ',< LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlnl velikih skladlii Trst, Corso Vitt. Em. 189. pobile vsaki rekord prodaje kakovosti cen LA BLOCCHISTA TESSILE TRST — VIA HAOONMIMA 8 — TRST A* Nadaljuje se velika prodaja v Via Medonnlna st. 8 v prodajalni „LA BLOCCHISTA TESSILE" z velikanskimi stoki blaga, ki so v razprodaji adino v Via Madonnlna šl. 8, po neverjetnih cenah. Evo izvleček nekaterih eeai BOMBAŽEVINE. Platno Mađonna extra po L 1*90 m Platno domače, težko • 9 2*50 m Satno irlandsko . . , , 2*90 m alno za rjuhe 150 cm , . 4*75 m Brisače maeramč . . » . 1*90 kos Brisače gobaste, težke m . 1*90 kos Kopalne brisače . . » » 3*90 kos Robci moški, veliki . » , — *70 kos Robci moški meš. platno . » —'90 kos Prti, fandrski tip . . , , 4*90 m Prtiči, težki . . . . » , 1*75 kos NOGAVICE. Nogavice moške, debeie po L —"95 par Nogavice moške, fantazija „ . 1*25 par Nogavice moške iz sukanca , m 2 90 par Nogavice moške škotski sukanec.....» » 3*50 par Odeje, mešana volna » . 12*90 kos Trliz za Umnice .... 2 80 m Panama za moške srajce . . 2 50 m Popeline, svilen za srajce m » 5 50 m Kuhinjske cunje . . . • • 2*95 m SVILENINE. Svilena cevasta pletenina 150 cm.....po L 5'90 m Surova svila (pristna) 80 cm....... m 7*90 m Chantung, škotski .... 4 90 m Svileno platno . . . . . , 7 90 m Nogavice ženske . . po L 170 par B * iz sukanca , . A 90 par „ . šemniške . , 8 50 par Naramnice; moške ...» 3 50 par . m s kosijo » m 4*50 par Podveze, svilene . . m m 2 50 par Moške maje, velike . . . 3*90 kos „LA BLOCCHISTA TESSILE" VIA MADONNINA 8 *1H Trst, Via Mazzini 32 Via S. Caterina 7 Najnižje cene. — Velikanska izbera. Bombažasta tkanina. Svilenine. Čipke. Pajčolani, cvetlice, traki, nogavice in rokavice. Velikanska izbera vseli modnih potrebščin P O D L I S T E K V. J. KRIŽANOVSKA: Fajčevina Roman v štirih delili Iz ruščine prevedel I. V. (96) Nekaj dni je prešlo v najlepšem soglasju in 1*° tem. uspehu se je Berenklau nadejal, da mu bo uspelo prevzgoj iti ženo; treba je samo potrpežljivosti. Nekega večera, pri čaju, sta se mlada zakonca prijateljski razgovarjala in Milica se je pritoževala, da se po cele ure dolgočasi, ko je grof v službi. Berenklau je poljubil ženo m odgovoril, ta so tudi njemu neprijetne tako dolge ločitve, zato ji je predlagal, da bi se preselila v mesto. — Kam pa se preseliva? — V takšnem majhnem mestu je izbira stanovanj kajpak majhna. Morda pa si zapazila belo hišico nasproti hiši poikovnegn poveljnika: tam je lepo stanovanje, sestoječe se iz šestih sob, dveh sob za posle in kuhinje. ' Milica se je za trenotek zamislila-. — Poslušaj, v tisti ulici, kjer žive pl, Vizen-bruki, sem videla zelo lepo hiScs ki se mi zdi, da je celo prazna. — Aha, to je hiša pokojnega komercialnega svetnika Malceja. Toda te hiše neče nihče, ker je predraga, razdeliti v več stanovanj pa je ni mogoče, dasi je v njej petnajst sob, ne vštevši sob za služabništvo. — Saj to je kakor nalašč za nas, — je rekla Milica, ki ji je tista hiša z vrtom zelo ugajala. — Nasprotno, ta hiša ni primerna za na-s. Vrta ne potrebujemo, ker imamo Mizu Krenico, kamor se vrnemo spomladi; a za nekaj zimskih mesecev je tisto stanovanje, o katerem sem govoril, docela zajdostno. Iz poslov misiim vzeti: Dunjo, Marto, lakaja, svojega slugo In seveda kuharico in kečijaža; drugI ostanejo v gradu. — Toda Maicejeva hfša je veliko lepša in prostornejša. Koliko pa zahtevajo zanjo ? — Zdi se mi, da tri tiso Spe t sto mark na leto. — To je malenkost. Ali se je vredno zapreti v kletko šestih sob, ko je možno živeti udobno. — Malenkost zate, ne pa zame. Toda moram ti reči, da me ne ovira denarno vprašanje; ne strašim se stroškov, če ti morem uaoraviti vese- lje. Toda jaz ne maram iz svojega kroga, kakor se pravi. Nečem se po vzpet i nad tovariši in prir jatelji. Do sedaj sem živel zelo skromno in nikakor nečem, da bi govorili, da igram neko vlogo na ženine stroške. Razumi, Milica, da se moraš prilagoditi skromnejšemu življenju^ in da nečem, — povdaril je to besedo, — z našimi sprejemi in obedi spravljati v zadrego skromnih ijudi. Moraš jih tako sprejemati, da se bodo počutili kakor doma in bodo radi k nam zahajali. — Morda zahtevaš, da bi jih gostila s pirogi lastnega izdelka in bi jih zabavala s pripovedovanjem, koliko nogavic sem tisti dan zakrpala in koliko pfenigov sem odtrgala prodajalki pri nakupovanju kokoši in jajc na trgu? — Ne, imaš dovolj siužabništva, da ti ni treba krpati perila, a maslo, kokošt in jajca bomo dobivali iz Krenice, torej ni nevarnosti, da ti bo treba hoditi na trg; dasi moram priznati, da se mi načeloma ne zdi nič sramotnega re prvo ne drugo. Vendar pa upam, da se ne boš bahala s svojim bogastvom in nas ne boš gledala z visokega S tem bi vzbudila le splošno sovraštvo. Potrudi se rajši, kot razumna Ženska, se prilagoditi novemu življenju in nam; pozabi rusko lenobo in brezskrbno*^-ta n«m£i oa od len inniih uolkov- nih tovarišev razumnega gospodinjstva. Miličine oči so se jezno zabliskale. — Ti bi se bil moral oženiti z eno izmed teli «VZornih gospodinj«, ki mi. jih priporočaš za vzgojiteljice, ne pa da- si vpeljal z menoj lenobo in brezskrbnost v svojo hišo. Toda rečem ti, da mi niti v glavo ne pade, da bi se omejevala zavoljo tvojih naskrobljenih, odvratnih Nemk, ki so o-krašene s predpasniki, se česajo kakor poljska strašila in lastnoročno kuhajo krompirjevo juho in češpljevo potico. Kakršna sem, takšna ostanem, in ne pustim žaliti svojega naroda! Skočila je pokoncu in hotela oditi v svojo sobo, toda mož jo je objel in jo zopet posadil poleg sebe. — Ah, ti dinamitna patrona, — je rekel sme-joč se in majajoč z glavo. — Ni- ti treba bežati, ker odfdem; moram pisati pisma. A ko se vrnem, se nadejam, da se bo tvoja jeza polegla in bođ razumela, da nisem imel namena žaliti tebe ne tvojih rojakov. Pametni Rusi sami priznavajo, da je pri njih malo reda in da gre vse, kakor oni govore, «skozi Široki rokav«. Zatorej potlači svojo jezo in ne izlivaj svoje nevolje na uboge gospodinje, ki bi gotovo manj varčevale, če bi iQiela takšne dohodke kakor ti. IV. cfiDISOSTt V Trstu, dne 3. junija 1928. Goriški izvozni trg v petek in t soboto, dne L in 2. junija ■ Ta zadnja dva izvozna dneva sta bila čisto drugačna eden od drugega: v količinah pripeljanega blaga in v cenah. Ker je petek poznan kot slab dan za izvoz in je bilo tudi nekoliko slabo vreme, je bilo na trgu prav malo blaga, čregenj le okoli 100 kvintalov. Cene so bile zato razmeroma visoke, posebno ker je bilo dosti povpraševanja od strani furlanskih trgovcev za Furlanijo. ki so rabili dosti več blaga, nego ga je bilo na trgu. Bele cepljenke so šle po 3.80 do 4.00. Grah in špar.arlji so bili po običajni ceni. Sobotno jutro je pa opazilo prenapolnjen trg z vozovi, polnimi črešenj. V letošnji sezoni jih še ni bilo toliko na trgu; seveda jih ni bilo niti od daleč toliko lansko leto. Prekupci, ki so dominirali v pete': in sploh zadnje dni na trgu, so s t- pa topot urezali. V zgodnjih jutn ;; ih urah je cena sicer pričela visoko, pa je morala do 7. zjutraj popustiti. Od 3.20 do 3.50 v priCftku so padie bele cepljenke na 2 - Tudi Špargljev in posebno grahu jo bilo prav obilo. Zato pa je cena špargljeni ta dan prvič znatno padla na 2.20 in se jim bo težko več dvignila, ker smo pač že v poletju. I£ad sto kvintalov graha je što tudi po znižani ceni 1.20. Zadnja dva dneva sta prav posebno nazorno pokazala, kako nestalna je cena, kako neprestano valovi in kako je težko določiti one okoliščine in dejstva, ki vplivajo na njeno višanje in padanje. Za na«3 kmetski stan kot jako neadrav pojav so se pokazali številni prekupci, ki se oglašajo sirom cele dežele in pokupujejo blago posebno v oddaljenejših krajih ter ga skušajo vreči pravi dan tedna na trg. Ni jim pa veltio sreča mila, kot je pokazala posebno sobota, ko so morali oddati blago po nizki ceni ali pa ga deloma shraniti za drugi dan. Da so zavarujejo pred eventuelnimi izgubami, kupujejo seveda Črešnje po jako nizki ceni, tako da je običajna razlika med prekupčavo samo in ceno na izvoznem trgu od 1.50—2 lir pri kg. S tolikimi dobički se pa že izplača riskirali kak tu pa tam redek padec cen. Jasno je pač, da bi kmetom v posameznih vaseh ne bilo težko organizirati skupen prevoz sadja na trg brez kakega posredovanja. Tožiti nad cenami prekup-cev, sami pa ne zganiti prsta za tako čisto priprosto skupno delo, to pač ne gre. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 8. junija 1923, bodo odprte v Gorici sledeče lekarno: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Likeri Corso Vitt. Em. III. št. 39; do ene ure popoldne pa lekarni Pontoni, Via Rastello št. 26, in Gontin, Corso Giuseppe Verdi 17. CERKNO Pogreb Vaclava Tušarja V petek popoldne okoli ene ure jO pripeljali iz Cologne Venete (pokr. Ferrara) zemske ostanke tukajšnjega posestnika Vaclava Tu?arja. Vsem je gotovo znano, kako je pokojnik žalostno končal In kako skrivnostna je njegova • airt ?l> o l desete ure Up.iidtie, se je pričakoval prihod onih, ki so odšli po truplo, je velika množica Cerkljanov čakala, kdaj pripeljejo krsto v Cerkno. Skozi Sv. Lucijo in po vseh ostalih krajih, kjer je prebivalstvo Tušarja poznalo, povsod so ob cesti ljudje s tiho žalostjo pozdravljali žalostni povratek pokojnika v priljubljeno Cerkno. Ko je bilo položeno truplo na mrtvaški oder, so v petek zvečer še pozno v noč hodili pokojnika kropit prijatelji in sosedje. Istotako se je tudi včeraj že v igodnjih jutranjih urah pričelo \birati ljudstvo pred Štravsovo hi-lo in čakalo, da bi pospremilo Tu-šarjn. "na zadnji poti. Prihajali so ljud ne samo iz Cerknega, pač pa tudi l oddaljenejših krajev, iz Idri ^ Sp. Idrije, ić Gorice, iz Tolminu, Sv. Lucije in iz številnih okolišnih vasi, samotnih grap in bajt. Toliko se jih je nabralo, da Cerkno kaj takega še ni videlo. Nad tisoč ljudi je pospremilo Tušarja na zadnji poti. Deset vencev «o mu darovali prijatelji, znanci in sorodniki, onega mu je celo poslal prijatelj iz Ljubljane. Pogreb se je pričel okrog 9. ure dopoldne. Dolga procesija ljudi s krsto in s skupino belo oblečenih deklet — bilo jih je kakih 25 — s šopki v rokah In s cerkljansko požarno braniho v paradi, jo krenila proti cerkvi kjer jo pevski zbor zapel več pesmi v slovo in se je nato brala maša zadušnica. Po končani maši in drugih obredih je krenil dolg sprevod na pokopališče, kjer se je pri odprtem grobu poslovil z gorko in ganljivo besedo od pokojnika g. Ernest Hoje, bivši cerkljanski župan — v imenu vseh domačinov. Pevci bo šo zapeli — in trdo je nato padala zeuii.a na krsto. Ganljiv je bil prizor. Šo solnce se je skrilo za oblake, ki so ob-viseli nad lepo Cerkljansko kotlino, ki poletno dehti v svojem zelenju in cvetju. V tej lepoti narave in korenite in močno zemlje je bilo šc bridkejše ob izgubi moža, ki bf znal biti lepemu Cerknu krepka opora. «Gro»i;ovi tulijo...«, pravi naš Oton. O, pa pri nas bi ne smeli tako! ZATOLMIN Smrtna kos« Včeraj zjutraj ob 2. popolnoči je po kratki m mučni bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči komaj 26-1 etni mladenič Anton Per-dih. Pokojnik je bil zelo značajen in delaven mladenič, ki se je svo-ječasno prav posebno u dejstvo val na prosvetnem polju. Smrt ga je odtrgala iz naših polj &e v nežni in mnogo obetajoči mladosti. Pogreb se vrši danes popoldne. Tovariši in prijatelji, ki ste bili nekoč njegovi zvesti, pospremite ga še na njegovi zadnji poti in potočite solzo za njim, ki je odšel od vas prezgodaj. Naj v miru pačiva! AJDOVŠČINA Razdeljevanje nagrad kmetovalcem Vodstvo tukajšnjega potujočega kmetijskega urada je pred nekaj dnevi razdelilo med razne kmetovalce nagrade, ki jih je pokrajinska uprava določila za razpisani natečaj na vpostavitev in pre-uredbo novih hlevov in gnojnih jam. Slavnosti te razdelitve so poleg domačega podeštata polkovnika Bertettija prisostvovali tudi vodja tukajšnje sekcije kmetijskega urada g. Velicogna, tukajšnji zi-vinozdravnik iz Vipave dr. Andrej Poberaj ter več drugih raprezenta-tivnih osebnosti, med temi tudi predsednika živinorejskega odbora g. Ferjančič in g. Bone. Pred razdelitvijo je zbrane kmetovalce nagovoril inženir Velico-gna in jim v kratkih besedah pojasnil pomen modernega gospodarstva na kmetijah ter Še posebno poudarjal važnost, ki jo ima za gospodarski povzdig dežele živinoreja, gojena na podlagi najnovejših pridobitev na tem poljui, kjer imajo svojo važnost tudi pravilna oprema in oskrba hleva ter uporaiba in ohranitev gnoja v pravilno in higijenično opremljenih gnojnih jamah. Po kratkih zahvalnih in vzpodbudnih besedah domačega podeštata se je zahvalil kmetijskemu uradu za njegovo pomoč eden izmed prisotnih kmetovalcev, nakar so se razdelile nagrade v sledečem redu: Karel Bone iz Slapa L 800 in svetinjo iz emajla; Ivan Rustja iz Sv- Križa L 800 in svetinja iz emajla; Jožef Mermolja iz Crnič L 600 in srebrno svetinjo; Bogoljub Čehovin Gaberjev L 400 in svetinjo iz brona; Jami 2orž iz Slapa lir 400 in svetinjo iz brona; Karel Božič iz Šturij L 400 in svetinjo iz brona; Jožef Božič L 500 in srebrno svetinjo; Ivan Marc iz Planine lir 500 in srebrno svetinjo; Jožef Preprost iz Št. Vida L 300; Franc Colja iz Rihemberka L 300; Franc Poljšak iz Smarij na Vipavskem L 300; Ivan Volčič iz Crnič L 200.__ Reška jpokrajina TRNOVO Tatvina V noči od petka na soboto so neznani uzmoviči okradli tukajšnjo trgovko in trafikant ko Marijo Petkovšek. Odnesli so ji celo prejšnji dan nabavljeno zalogo tobaka, slaščice, biškote, nogovice i. dr.; celotna škoda znaša okrog 4000 lir. Pritepenec, ki se je splazil v trgovino skozi zamreženo okno, je moral biti še mtad, morda kakih 17— 18 let star, ker za bolj razvitega je omrežje pretesno. —■ Res bi bila — kakor pravijo vaščani — umestna «ron BISTRICA Vzgojna filmska predstava. - Nova pekarija. Za Binkošti smo imeli nekoliko resni-čnega užitka. Naobraženstvo in preprosto ljudstvo, vsak je po svojo žival pri kinematografski predstavi «Kralj vseh kraljev* — Kristovo življenje in trpljenje. Film je res umetnina, mestoma grandiozna kompozicija. Prizori blažijo in vzravnava]o našo itak dovolj razkosano du&evnost. Prav Želeli bi, da bi še sledili vzgojni ali vzgoj-no-poučni filmi, saj hiperkultume snovi je dovolj. —• Kmalu bomo imeli v sredini trga moderno pekarijo, opremljeno s potrebnimi stroji za racionalno pečenje. Če bo res, kakor se napoveduje, da bo namreč kruh boljši in cenej§i, ne bodo mogli drugi rpeki ž njo tekmovati. Loterijske Številke izžrebane dne 2. junija 1928. BARI 19 26 64 37 79 FIRENZE 62 25 49 20 67 MILANO 39 69 52 68 90 NA POLI 38 71 50 36 8 PALERMO 32 28 42 65 39 ROMA 17 86 21 63 67 TORINO 80 20 9 88 14 VENEZIA 14 10 49 74 77 BORZNO POROČILO Trst, 2- junija 1928. Amsterdam 763-769, Belgija 2G3-267, Francija 74.57-74.87, London 92.56-92.76, New York 18.91-18.97, Španija 314-320 Švica 364.75-368.75 Atene" 24.50-25, Berlin 451.37*-457.37K, Bukarešt 11.55-11-95, Praga 56.10-56.40, Ogrska 328.25-334.25, Dunaj 264.20-270.20, Zagreb 33.30-33.60. Uradna cena zlata (1. 6-) 366.22; Liktorsko posojilo 87.10; vojnood-škodninske obveznice 78.30. (Gospodarstvo M MstiPR krraililm Izvine sezone Tudi letoe nam ni nebo milo. Vreme tepe našega kmeta in mu uničuje upanje. Od vseh krajev dežele nam prihajajo poročila o Škodi, ki jo je napravil dež. Vendar vidimo, da živi kmet z upanjem, da se bo vreme spremenilo in da kar je narava do sedaj zamudila, dohiti ob nastopu toplih dni. Mnogo upanja postavlja kmet goriške okolice na zgodnji krompir, ki bo pa na žalost letos bolj pozen in menda tudi droben. V s; 'ošnem vlada za naS krompir zanimanje na nemškem trgu. Lansko leto se je blago malo popravilo ter je postalo sposobno, vzdržati daljšo pot. Nemški trgovci so se lani prepričali sami na licu mesta o napredku našega krompirja. Izboljšanje semena je kaj dobro vplivalo na trg, postavilo je novo upanje, da se bo dalo kaj narediti za bodočnost. Kakor vse kaže, je letos razpoloženje dobro, samo bati se je, da bo blago trpelo preveliko škode ne samo z zakasnitvijo, ampak tudi z boleznijo. Mnogo se čuje, da bodo letos poljedelci nekoliko bolj negovali krompirjeve nasade, da ob nastopu lepega vremena začnejo s škropljenjem, kar bi bilo jako priporočljivo in potrebno. Glede zakasnitve bi mogočo še ne bilo toliko, ker tudi Nemčija nima bogVe kako ugodnih vremenskih prilik. Ako kmalu poneha deževje, je Tipanje, da bo na peščenih tleh zakasnitev samo za nekaj dni ter da se bodo zamogle doseči ugodne cene. Bati se je samo, da bo blago drobno. Položaj bo letos malo sitnejši ko druga leta; prvič radi tega, ker bo tudi Avstrija nastopila kot izvoznica krompirja ter radi poviška tarif na tranzit krompirja preko Avstrije. Proti povLšku so se sicer ukrenili koraki, a zdi se da bodo le malo zalegli. Avstrijski trg je bil zadnja leta za nas itak malo pomemben, izvoz je prevladoval v Nemčijo, in sicer v Monakovo, odkoder je potem Šlo blago po vsej Nemčiji. Tudi Švica je uvažala manjtše množine. Ako pa letos nastopi Avstrija na trgu, bo Švica najbrž posegla po avstrijskem blagu, ki bo že radi manjše razdalje .cenejši in tudi trdnejši za prevoz. Nam preostane samo Nemčija, vsaj za ogromno večino našega blaga. V Avstrijo se mogoče zgubi nekaj vagonov zgodnjega blaga. Trud našega kmeta mora iti za tem, da si bo čim bolj zagotovil kupca. Za to pa bo potrebno mnogo truda in vestnosti. Pred nekaj dnevi mi je kimet priznal: «Kaj hočete, parkrat smo dali v vrečo vse, kar Bog da, tudi krompirjevno, in ako ni bilo tega dovolj, tudi kakšen kamen!» Enkrat se pusti opehariti trgovec, drugič ne; m ako je opeharjen, gleda da tudi plača blago tako, da ne bo trpel zgube. Ako danas dobiš par lir več, jutri zgubiš na isti način desetake in tudi stotake. Ako bi hoteli zapeti staro pesem o krompirju., bi morali začeti zopet tam, kjer navadno končamo: Opomini, obtožbe in druge take reči, ki se pri nas vlečejo že par let, a imajo uspeh, počasen sicer, a viden. Sleherni kmet ve sam, kaj mu je narediti in kako se ravnati, da bo imel ob izvozu in po tem čisto vest in se ne bo skliceval na Ženo in otroke ter bogsigavedi na koga Še. Cuje se, da bo letos zopet začela zadruga za izvoz krompirja s svojim rednim delom. Želimo ji uspeha -in blagoslova o borbi kmeta za gospodarsko osamosvojitev. "Lansko leto, ko zadruga ni delovala kcnt bi morala, smo čuli pritajene glasove: «Zadruge ni!» Ko bi bila, bi nam več koristila in (bolje branila naše koristi! Istočasno pa čujemo glas, da trgovci, ki bodo pri-fli sem, bodo kar tu plačevali in pobirali blago. To so sicer več ali manj glasovi onih, ki bi radi zmešali štreno zadrugi in vzbudili nezaupanje članov do nje. Pameten zadrugar ne bo dal na take vesti nič, ker mu morajo že biti znane izza prejšnjih let, ko so tudi pred začetkom izvoza trobili vesti, ki se pozneje niso ujemale z resnieo. Za letos si marsikateri obeta lahko delo, upajoč, da ne bo strafiila na trgu zadruga, a zadrug ar j i so uverjeni , da bo le ta kmalu nastopila ter odločno branila kmeta. Glede zadruge naj omenim Se samo to, da je danes trg močno izbirčen tudi pri krompirju ter da bo treba Že sodaj pogledati, ako se misli res kaj začeti, radi vreč, da bodo lepe in pripravne za krompir. Trg sodi blago tudi- po vrečah in danes se zahtevajo fte nove vreče ali vsaj-jako dobro ohranjene. Ako so vreče stare, Bog ne daj bi le te bilo od solitra kakor se je dogajalo druga leta in kar je povzročilo marsikatero sitnost! Zadrugar jem naj ne vpade pogum! Mnogo se da še popraviti in marsikaj se da še spraviti v red, samo treba je dobre in trdne volje ter vestnosti. Prav bo, če na tem mestu 5e enkrat opozorimo, da imia zadruga dolžnosti, pa tudi mnogo pravic; in to naj kmet-za drugar vpošteva. Dolžnosti in pravice ima seveda tudi kmet do lzadruge. Zadruga je podjetje kmeta, je njegova šola in učiteljica v gospodarskem boju. Eaunyn. ŠIRITE ______ I^aU >» _ Mesečno družinska revijo t Naročnina za celo leto 15 L Naslov: Trleste, Casella postale 343 TOVAR Ml ŽKE CENE! § P90CH ? kovaCe, mehanike Iza mizarje samo pri PEU.ER, KAMAN & C. d. z o. z. Trst, Via S. Nitolć it. 12 Lastna skladlicav presti laki' T6VARNA RSMSCHEID • KEMČUA Večja vinska trgovina v Jugoslaviji išče za takojšnji nastop prvovrstnega KLETARJA. Prosilec mora dokazati, da je dovršil z dobrim uspehom kako kletarsko Solo in da Je že delj časa praktično Izvrševal kletarstvo. Razumeti se mora tudi na razna vina in nakupe. Ponudbe na upravništvo ped «Kletar». (533) Trgovina LUIG1 GREGOR1CH Trst — Via Gl nitast!ca 15 VELIKA RMP18DAJS vseh predmetov rešenih cb požaru v trgovini Mi 11Mff12 Chantung po L 4 75 meter. — Ženske nogavice močne 3 pari L 5*—; moške nogavice 4 pari L 5*—. Moške srajce Zefir, zajamčene barve, moderne z dvema ovratnikoma L 17*90. 515 Platno laneno, visoko 75 cm močno L 1*95 m FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA Mfla Fniivia tO imm ia 12. L aadfr Poroča« sobe, orehove, bukove, topolove. kosta njeve, mahagonijeve itd. Lakirano ku hinjf ko pohištvo z mramorjem ali brez tega. Žlnmlce z Žimo ali volno. —* Vzmeti od L 60— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. — Najnižja cene v Trstu. - Za birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatenine ALOJZ POVH PIAZZA GAR1BALDI 2 prvo nadstropje. Največja delavnica v Trstu. 448 Pazite na naslovi VELIKI DOHODI POHIŠTVA dunajski lipi, navadni In luksuzni, po salo sniianih conah. A. CAMP0N0V0 viole inettendire 33 SHE33 ZOBOZDRAVNIK dr. Paolo Netzbandt rdravnik-klrurg KOBARID Mastili a biti Uni DI tan „Mini" Zaktov«Jt* ndw orl^ailao st«Ua*ic*t AfflilJlM vsebuje kinin, ki Ja dobro sredstvo proti IZPADANJU LAS In čisti kri LOMIH [KIELUM - TRST LASTNIK F. BOLAFFIO rta ©milom 42 (Sv. Jahob) Gorica — Flegel, Via O. Cardacci 9 Dr. SARD0Č ZOBOZDRAVNIK »vvvvvvvv vvvvvv ▼▼▼▼ vv TRST VIA S. LAZZARO 25,11. Najprikladnejša darila ZA BIRMO dobite pri ALBERTU PBVHU.Tnt.yia MBZZial 46 I10VI DOHODI Al Gran Risparmio IEV8 - Trst, via S. Lazzaro 9 Bombaževina......L 1.90 m Bombaževina, visoka 90 cm . . 2.40 . Platno Madonna.....^ 2.80 . Platno Madonna, debelo, . . , 3.— . Platno Douglas, težko, .... 3.50 , Platno Douglas, visoko 150 cm . 6.20 , Pelle uovo.....od L 2.80 naprej Robčki z ajourjem ... L —.50 komad Kuhinjske cunje, velike . . 1.50 . Kuhinjske cunje, platnene . . L 3 50 m MusoU volnena, v vseh barvah L 11.— m ,B »rgo* za hlače . . od L 6.— naprej Popeline za srajce . . „ 4.80 Ostanki madapolana, črtanega 3Vs m L 10.— Velika izbera prtov, prfičev, brisač, gobastih in iz sufcanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške. Hnročslte „Edinost" ZLATARNA IN UMRNA Trst, Cdmpo S. Giaeomo 5 Darovi za birmo. Popravila ur In zlatm predmetov. Cene zmerne. (481) Cene zmerne. Na obroke Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, biago, svi-lenine, perilo, platno, površniki f. t. d. i. t. d. Via Roma 3, 111. nadstropje JZiTT?= •.rKTJi ZDRAVNIK ordinira V TRSTU VIA S. LAZZARO 23,11. n. (trat en ker urne Rom o) od 10. tn pol predp. do 13 V NABREŽINI ordinira Mino popoldn« od 14 do 18 (n* lastnem doma) :cneti mmrmm-m« ■■ i m n . -Li JU y nu i ---- Kadar trpite, vzemite DTAIVRE En sam Vam takoj ocdravl ŽIVČNO BOLEZEN . MIGRENO MALARIJO INFLUENCO PROT1N REVMATIZEM ZOBOBOL IN VSAKO DRUGO BOLEČINO Škatlica 12 cachets L. 8__ Na prodaj v vsaki lekarni Škatlica 1 cacheta L. - .80 V Vatam interesu je, da se prepričata, ako nosi vsaka Škatla navedbo STAB1LIMENTI CHERCOT MILANO •dino jamstvo da ja izdelek originalen In pristen. ril liaHIIIBHIHIIBBjHHIHillHII 11 KOTI Predno nakupite kakrSnosIbod! M I POHIŠTVO | H obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke I] s ALESSANDRO LEVI MINZI a | TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 B Trgovsko-oftima zadruga t Trsta ICttrON 1S-04. IfftrON 16-04. refMrstaM udmiM i neomejeni« jamitrom Via ratlano St 20, priiiitfe (toUal XXX oflobre) Obrestni« Hranilne vloge po 4 % mi* mir muc o* odpove«, ro