PoMiiiud plačilna v gotuvmi. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. leto x. Teleion št. 2552. LJUBLJANA, 24. marca 1927., Teleion št. 2552. ŠTEV. 33. Pred važnimi izpremembami v železniških tarifah. la mesec poteka leto dni, odkar je bilo aktivirano delovanje tarifnega odbora pri ministrstvu saobračaja. Bilanca prvoletnega delovanja in prizadevanje tarifnega odbora ne more še pokazati mnogo pozitivnih uspehov, ker se je moral tarifni odbor v svojih razpravah in prizadevanjih povečini omejiti na to, da odbije neosnovane napade in zahteve od strani posameznih skupin interesentov na železniško tarifo, ki so z vporabo najraznovrst-nejših demagoških gesel skušali nasi-loma izdejstvovati, da s enekatere izjemne tarife ukinejo in v prilog interesov posameznih skupin kršijo načela, na katerih mora bazirati reelna tarifna politika. Na razpravah v Sarajevu je moral tarifni odbor ob obletnici svojega delovanja ugotoviti, da danes žalibog še nimamo realne baze za vodenje tarifne politike in da imajo vse tarifne odredbe, ki so bile izdane doslej, značaj nekakega provizorija, ki naj šele določi smernice za definitivno uredi-ditev naših tarifnih vprašanj. Ugotovilo se je tudi, da proračun ministrstva saobračaja po svoji sestavi nima še obiležja realnega budžeta in da vse dosedanje študije glede režijskega stavka niso prinesle zadovoljivega rezultata. Ugotovilo se je, da je v našem prometu toliko neracijonalnosti, ki usodepolno vplivajo na finančni efekt našega železniškega prometa, da je treba tu predvsem energične remedure, da pridemo do boljega obratnega koeficijenta. Danes, ko nimamo niti prometne statistike niti obračunov železnic za prejšnja leta, stvarna presoja tarifnih problemov kot celine ni mogoča. Enkrat se trdi pavšalno, da smo v deficitu, drugič se zopet trdi, da so izdatki popolnoma uravnoteženi z dohodki. In na podlagi takih provizornih rezultatov se sodi tudi cela tarifna politika in se presojajo predlogi, ki jih v interesu gospodarstva in železniških financ stavi tarifni odbor. Letošnjo spomlad se že mesece vzdržujejo trdovratno vesti, da se namerava v kratkem povišati povlašče-ne tarife 26—29, češ da so prenizke in da ne dosežejo režijskih stroškov. Občni zbor Ljubljanske borze. V torek popoldne se je vršil II. red-ni letni občni zbor Ljubljanske borze in vrednote. Ker se predsed-wirtn e S- Ivan Jelačin ml. radi zbora slučaja v družini ni udeležil ni poc^redsete1 ZbJan® žlane b?rZ' k a r ki se £ k- dr. I v a n S 1 o - ter otvoril zborov^111 za ude,ežbo Tajnik g. dr. M. Dobril , Q da! obširno poročilo o poslovanju borze v letu 1920. V sy.ojem poročilu ie povdaril, da kar so pred letom predvidevali pesimisti, to se je v ]. |q26 žal uresničilo. V vseh panogah gospodarstva so se pojavile vedno večje tež-koče. Gospodarsko stanje Slovenije se od !. 1918. ni nič zboljšalo, temveč v mnogih ozirih celo poslabšalo. Iz toga vidika je treba presojati poslovanje ljubljanske borze, ki se je navzlic težkočam znatno povečalo. Poslovanje efektne borze kaže napredek. Celokupni promet se je povečal za 7 milijonov dinarjev. Še večji napredek je zabeležila blagovna borza V prvi | To se trdi, ko medtem pozitivno vemo, da režijski stroški sploh še niso definitivno določeni. Ako je ta vest resnična, pomeni to za naše gospodarstvo izredno težek udarec, ki bi nam za dogledno dobo vzel vsako nado na omi-ljenje moreče stagnacije, v'kateri se že nad leto dni nahajamo. Kakor čujemo, je generalna direkcija državnih železnic sklicala za 28. t. m. konferenco šefov tarifnih odsekov pri direkcijah, ki nam po svojem dnevnem redu potrjuje sumnjo, da se pripravljajo v kratkem velika presenečenja v železniških tarifah. Nedavno je železniška uprava pod vidom izenačenja povišala najemninske pristojbine za ležarinske prostore na železniških postajah, kakor je lansko leto povišala pristojbine za industrijske tire. Kaj pomaga vse prizadevanje za znižanje izvoznih tarif, kq železnica pri postranskih pristojbinah nadoknadi vse popuste, ki jih je v direktni tarifi dala. Kaj pomaga uvedba znižanih izvoznih tarif, ako se ne dovoli reekspedicije z direktnim računanjem tarif in s tem uničuje naša domača trgovina in favorizira inozemska j trgovina, ki uživa pravico reekspedicije že od davna. Zdelo se nam je že, da bo vsaj letos spomladi stopila direktna tarifa za promet z Italijo v veljavo, da se bo položaj našega izvoza lesa napram avstrijski konkurenci nekoliko izboljšal. Ugodnost, ki jo uživajo Avstrijci v tem oziru s pomočjo direktne tarife, znaša povprečno 15 Lir na kubični meter lesa. Sedaj pa čujemo, da do pozne jeseni ni nikakih izgledov na aktiviranje direktne tarife z Italijo in tako je zopet ena cela sezona za našo trgovino izgubljena. Tarifni odbor je na sejah v Sarajevu obširno razpravljal o vseh teh problemih in sklenil predložiti ministru saobračaja spomenico o razmerah v našem prometu, ki so med drugim eden izmed glavnih vzrokov, da naše gospodarstvo ne more prebroditi mrtvila, v katero je zapadlo. Upamo, da ta apel tarifnega odbora ne bo ostal brez odziva ter da bo preprečil namere povišanja tarif, ki nam prav resno pretijo. vrsti je omeniti veliko povečanje prometa na lesnem tržišču borze, ki se je dvignil za 90 odstotkov. Zaradi nazadovanja cen je sicer porast prometa po vrednosti nekoliko manjši, vendar pa je celotni rezultat zadovoljiv. Manj zadovoljiv je promet na žitnem tržišču, kjer je promet v primeri z I. 1925. nekoliko nazadoval. Nepričakovano velik in razveseljiv razmah pa beleži poslovanja borznega razsodišča. Število tožb je naraslo od 138. v letu 1025 na 938 v minulem letu. Tudi znesek celokupnih terjatev se je povečal od 21 na 8'3 milij. dinarjev. Število tožb, • ki prihajajo borznemu razsodišču, se dnevno množi, kar je dokaz vedno večjega zaupanja, ki ga goji naš trgovski svet do tega svojega stanovskega sodišča. Velik razmah razsodiščnega postopanja je uspeh maloštevilnih aktivnih delavcev, borznih razsodnikov, kj vršijo svojo častno službo s priznano vestnostjo in objektivnostjo. ‘ "Pravičenjem lahko pričakujemo, da se bo ta institucija naše borze še razširila. Nadalje je g. dr. Dobrila poudaril, da moramo iz dosedanjega razmotri- vanja uspehov naše borze ugotoviti, da nekateri gospodarski krogi in tudi široka javnost ne zna ceniti pomen lastne borze. Zato je treba v javnosti vzbuditi zanimanje za to našo važno institucijo. V tem oziru more mnogo doprinesti k uspehu naše časopisje. Če bodo naši gospodarski-krogi in naša javnost pravilno cenili koristi te institucije, potem bodo tudi naši odločilni faktorji morali ugoditi upravičenim željam glede razširitve borze. Predsednik finančnega odbora g. Josip Gogala je podal nato poročilo o denarnem poslovanju borze v 1. 192G. Ugotovil je razveseljivo dejstvo, ,da se je finančno stanje ljubljanske borze v preteklem letu znatno zboljšalo. Poslovanje borze je postalo toliko aktivno, da je bilo mogoče plačati bančni dolg v znesku preko 200 tisoč dinarjev. Ostale obveznosti borze, obstoječe iz brezobrestnih posojil naših denarnih zavodov, se bodo tudi kmalu odplačale. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je pozdravil občni zbor šef zborničnih uradov g. dr. Fran Windischer. Izrazil je željo, da bi se naša borza, ki je pričela v težkih časih, v bodoče postopoma tako lepo razvijala, kakor v preteklem letu. Poudarjal je, da gre za uspešen razvoj borze predvsem hvala tajnikom borze g. dvornemu svetniku Dukiču in dr. Dobrili, ki sta posvetila vso svojo osebnost borzi in nosita vso odgovornost za ne lahko delo. Nato je bila bilanca za leto 1926 soglasno odobrena in tudi razrešnica borznemu svetu je bila soglasno sprejeta. j Vršile so se zatem volitve 8 članov (polovica) borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 8 članov razsodišča. Za te volitve je bila občnemu zboru predložena oficijelna lista. Glede na dejstvo, da so v borznem svetu zastopani po večini denarni zavodi in in-dustrijci, ne pa trgovina, od katere je odvisen obstoj naše borze, je predlagal g. E r n e s t Hieng drugo listo, v kateri so trgovci bolje zastopani. Ta lista je pri volitvah prodrla. Izvoljeni so bili gg.: Ernest Hieng, Janko Jovan, Fran Pogačnik, Ivan Jelačin ml., Josip Kavčič, Ivan Gregorc, Karel Bo-laffio in Aleksander Knez. Prvi štirje borzni svetniki so bili voljeni na obeh listah. V finančni odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Janko Berce, Josip Gogala, Ivan Kostevc, Anton Kralj in dr. Miroslav Lukan, a v razsodišče: Franc Heinrihar, Simon Juršič, Joško Maja-lon, Karel Pečenko, dr. Ernest Rekar, V. R. Rohrman, Anton Rojina in Avgust Skaberne. Nato ie borzni podpredsednik g. dr. Slokar zaključil občni zbor. NOV JUGOSLOVANSKI PREMOGOV NTK. Na koncu aprila bo začel obratovati 28 kilometrov od Pirota in ‘2 kilometra od bolgarske meje nov premogovnik; podjetje je last delniške družbe, koje glavni delničar je Eskomptna banka v Beogradu in ki razpolaga s temeljno j glavnico 10 milijonov dinarjev. Premog j ima 7000 do 8000 kalorij in je uporab- • ljiv samo za prekomorske ladje. Prišli j so do globine 600 do 800 metrov in so J komisijonelno ugotovili, da bo dal pre- | mogovnik skoz ICO let po 100 vagonov ' na dan. Mislijo na zaposlitev 2000 de- 1 lavcev. . j Točenje čez ulico. Pravica takozvanega točenja »čez ulico je urejena sedaj zakonskim potom samo v t. p. 62. pristojbinske-ga zakona. Zakonita ureditev se pa omejuje na golo določitev pristojbine, ki jo je treba plačati od točenja. Nekaj več določb o točenju sploh in o točenju čez ulico posebej se nahaja v sedaj veljavnem pravilniku fin. ministra z dne 30. junija 1925, br. 48.481, Služb. Nov. št. 171-XXXIV. Ta pravilnik je izdal finančni minister s pozivom na pooblastilo, katero mu daje 8. pripomba k t. p. 62. prišlo jbinskega zakona. Pojavilo $e je mnenje, da je minister v navedenem pravilniku dekretiral precej več, kot pa mu to zakonsko pooblastilo dopušča, toda ni nam znano, kako stališče so zavzela k temu mnenju sodišča. Navedeni pravilnik loči i točenje na debelo in točenje ua drobno. Točenje na debelo pustimo sedaj kar na strani. Točenje na drobno pa imamo po členu 3. pravilnika takrat, kadar se vrši v katerihkoli količinah na goste v določenih lokalih ali pa na porabnike izven poslovnih prostorov. Točenje čez ulico prišteva torej pravilnik k -točenju na drobnoc. Nadaljne določbe čl. 3. in čl. 4. določajo, v katerih vrstah obratov se točenje na drobno vrši. Člen 5. določa, da mora imeti vsakdo, ki hoče točiti v gostilni, kavarni, restavraciji, penzionu alr sanatoriju, poleg potrdila o plačilu davkov tudi osebno in krajevno pravico. Kdor pa hoče točiti na drobno v kakem drugačnem obrtu, potrebuje poleg potrdila o plačanih davkih in poleg osebne pravice še posebno overenje politične oblasti v smislu čl. 41., 42., 43., 71., 77. in 84. gostilniškega pravilnika. Sedaj pa en primer iz prakse. Trgovec z mešanim blagom v nekem trgu mariborske oblasti je hotel točiti čez ulico ter je zaprosil pri srezkem poglavarju za potrdilo v smislu čl. 82. do 85. gostilniškega pravilnika v svrho točenja čez ulico in v odprtih posodah, pri čemur je izrecno povdarjal, da ne namerava točiti stoječim gostom v svoji prodajalni. Po komisionelnem ogledu je srezki poglavar prošnjo zavrnil iz razlogov, da trgovin z mešanim blagom ni šteti k obratovalnicam v smislu čl. 82. gostilniškega pravilnika in ker prostori niso primerni za točenje. (Opomba priobčevalca: Zveden-ci so rekli, da prostori niso primerni za točenje stoječim gostom, da pa so primerni za točenje čez ulico.) Priziv je bil od vel. župana zavrnjen iz razloga, da trgovin z mešanim blagom ni šteti k obratovalnicam po čl. 82. gostilniškega pravilnika. Stranka je šla sedaj na upravno sodišče, ki je v svoji razsodbi izreklo v bistvu nastopno: 1. Trgovine z mešanim blagom ne spadajo k obratovalnicam, ki jih ima v mislih čl. 82. gostilniškega pravilnika. Pri trgovinah z. mešanim blagom namreč ni običajno, da bi se katerikoli predmeti oddajali za takojšnje uživanje v obratovalnici sami, zlasti pa, ker trgovina z mešanim blagom v smislu predpisov § 38. o. r. ne obsfegja take prodaje, ki je bodisi glede načina trgovanja, bodisi glede vrste blaga vezano na posebno dovolitev. Tako opomba 4. k t. p. 82. kot tudi čl. 82. pravilnika imata pa v mislih le trgovine, ki točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih. Ker trgovina z mešanim blagom ne obsega pravice prodaje alkoholnih pijač za tak konsum, ki bi se vršil kar v poslovnih prostorih, zavoljo tega trgovin z mešanim blagom ni mogoče prištevati okrepčevalnicam ali njim sličnim trgovinam. Ako pa trgovina z mešanim blagom ne spada med te trgovine, se tožitelju tudi ni moglo dati potrdilo v smislu čl. 84. pravilnika. * 2. Ni dvoma, da rešitvi obeh upravnih oblastev nista povsem točni, ker je tožitelj prosil le za potrdilo glede točenja alkoholnih pijač v odprtih posodah preko ulice, a srezko poglavarstvo v posnemanju netočnega besedila v čl. 82. pravilnika govori le o točenju alkoholnih pijač sploh, dočim odločba velikega župana navaja le točenje alkoholnih pijač stoječim gostom. Opomba 4. k t. p. 62. omenja neke trgovine, ki točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih. Gre torej za vprašanje, ali upravičuje pravica točenja za konsum v poslovnih prostorih tudi točenje preko ulice. Pravilnik o gostilnah itd. se poslužuje povsem druge terminologije, kakor jo pozna v Sloveniji večinoma še veljavni obrtni red. Točenje ne obsega le točenje v posodah, ki niso na trgovski način zatvorjene, marveč tudi prodajo na debelo in točenje v originalno zaprtih posodah. Vendar pa za točenje na debelo ni treba ne krajevne, ne osebne pravice, omenjene v pravilniku o gostilnah (glej čl. 16. in 45.). Istotako ni treba ne osebne (glej čl. 45.) in z ozirom na predpis čl. 16. pač tudi ne krajevne pravice lastnikom špecerijskih in njim sličnih obratovalnic, ki prodajajo poleg ostalega drugačnega blaga alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah, a teh steklenic ne odpirajo v obratovalnicah ter jih niti no polnijo, niti ne pretakajo v manjše posode. Nekaj drugega pa velja za okrepčevalnice (bifeje) in slične obratovalnice, ki jim sicer ni treba krajevne pravice, pač pa osebne pravice, pri čemer se pa ne zahteva posebne strokovne izobrazbe, a zbog te olajšave se v obče sme le streči gostom, ki stoje. Ker ne zakon, ne pravilnik ne poznata posebne pravice za točenje pijač preko ulice v steklenicah, ki niso originalno zaprte, iz tega pac izvira, ila tako omejene pravice, kakršne si želi tožitelj, po novih predpisih ni mogoče dovoljevati, a da v čl- 82. pravilnika omenjena pravica ne upravičuje trgovca samo do točenja gostom, ki stoje v obratovalnici sami in alkohol zauživajo, marveč tudi do točenja gostom, ki le nakupijo pijače, ali jih drugod zaužijejo. Tožitelj je šel še na državni svet, ki je razsodbo upravnega sodišča potrdil, češ, da je prebral pritožbo, razsodbo in ostale akte tega predmeta, pa da je našel, da je razsodba na zakonu osnovana in da se zato pritožba odbaci. Pečat, podpis, pa gotovo. Razlogom upravnega sodišča se moreta jasno posneti dve osnovni načeli. Prvič, pri trgovinah z mešanim blagom da ni običajno, da bi se katerikoli predmeti nudili za neposreden konsum v trgovskih prostorih samih. Posledica: trgovine z mešanim blagom ne spadajo k obratovalnicam po čl. 82. gostilniškega pravilnika, oziroma po opombi 4. k t. p. 62. Kajti ravnokar navedena predpisa predpostavljata, da se v tam omenjenih obratovalnicah dajejo jestvine, oziroma pijače v takojšnje zavzivanje v obratovalnici sami, a samo na stoje če goste. Drugo načelo: točenje čez ulico ne more biti zvezano s trgovino z mešanim blagom in posebne ce točenja če? ulico v steklenicah, ki niso originalno zaprte, ne poznata niti zakon o pristojbinah, niti pravilnik. (Opomba priobčevalca: Primerjaj čl. 3. pravilnika o točilni taksi z dne 30. junija 1925). Trgovci z mešanim blagom, ki imajo interes, da točijo bodisi stoječim gostom, bodisi čez ulico, bi znali pasti v skušnjavo, da poleg svoje že prijavljene trgovine z mešanim blagom prijavijo še trgovino z delikatesami. Kajti delikatesne trgovine so v čl. 82. oz. opombi 4. izrečno navedene kot upravičene do točenja stoječim gostom in čez ulico. Toda tu smo zopet v precepu: praksa obrtnih oblasti je ta, da poleg že prijavljene trgovine z mešanim blagom ne vzamejo na znanje posebne prijave kake posamezne panoge, ki je v trgovini z mešanim blagom obsežena. Trgovec bi moral torej svojo trgovino z mešanim blagom reducirati na obseg delikatesne trgovine. vrednost živine še ni določena. Nekaj živine je jugoslovanska država prodala naprej in je dobila za to 15,900.000 dinarjev. Repa raci jska komisija je nadalje določila, da mora plačati Bolgarija Jugoslaviji 215.575 dolarjev; teh Bolgarija doslej še ni plačala. Pisali smo že, da bo gradila Nemčija na račun reparacij tudi veliki most čez Donavo med Beogradom in Pančevem. Albansko denarstvo. Te dni se o Albaniji zelo veliko govori. Kakšne so njene denarne razmere, se vprašam^. Albanec pozna še od turških časov sem samo zlato valuto in papirnatega denarja ne mara, pa naj bo te ali one vrste. Ko je prišla med vojsko avstrijska papirna krona v Albanijo, so se je znali Albanci hitro znebiti in so lepo pospravili 12 milijonov srebrnih kron, ki so jih polagoma prinesle avstrijske čete tja dol. Na ta način se je zgodilo, da je postala avstrijska srebrna krona, ki je prišla doma v Avstriji popolnoma iz prometa, v Albaniji splošno plačilno sredstvo in da je kot tako ostala tudi do današnjih dni. Njeno razmerje do na-pleondorja (20 zlatih frankov) je 45 : 1; to se pravi: 45 kron je 20 zlatih frankov. Albanija ni imela do leta 1925 nobene olicielne vrednote: tega leta je sprejela zlati frank, kar je isto kot švicarski frank. S tem je podano tudi razmerje krone do švicarskega franka. Pod zaščito Zvetfe narodov je nastala na koncu leta 1925 Albanska Narodna banka. Njen duševni povzročitelj je bil nekdanji finančni sosvete«-valeč Holandec Hunger, ki je že v juniju 1923 svetoval Zvezi narodov ustanovitev emisijske banke za Albanijo, na podlagi skušenj, ki si jih je tam pridobil. Načrt pa je napravil Alfiert Janssen, ravnatelj Belgijske Narodno banke. Anglija in Francija sta pozitivno odklonili vsako soudeležbo. Albanija sama je udeležena pri Naj rodni banki z 49 odstotki, Italija s 25) Jugoslavija z 10, ostalo pride na Švico in Belgijo. Zveza narodov je natb poverila italijanski bančni skupini vodstvo banke. Glavni sedež je v Tirani, sedež upravnega sweta je pa v Rimu. Delovanje banke se je pričelou 1. januarja 1926. Sredi marca 1926 seje končno izvršila emisija albanskega papirnega denarja. Glasom pravil so izdali bankovce po 5, 20 in 100 zlatih frankov. Napis in označba vrednosti sta v albanskem in italijanskem jeziku. Od zlatih novcev so nakovali doslej samo majhno števil® novcev po 100 frankov, s podobo predsednika. Navadno nosijo te novce ženske kot okrasek, in jih zato ni skoraj nič v prometu. Kovanje novcev po 20 frankov je napovedano za prihodnje me-I sece. Za drobiž služi tek iz niklja* s; sliko Aleksandra Velikega; ima vrednost starega turškega piastra = 20 ccntimov; 5 Iekov je torej 1 zlati frank. V prometu so še novci po pol in četrt loka, torej po 10 in po 5 švicarskih centimov. Doslej je vpeljan albanski papirni denar na borzah v Milanu in Trstu. Razen glavnega zavoda v Tirani je samo še ena podružnica v Draču; hočejo pa vpeljati podružnice v vseh večjih krajih Albanije. Dalje obstoji od leta 1925 naprej v Skadru Srbsko -albanska banka, in v zadnjem času v Draču tudi podružnica Atenske banke. Z vladnim sklepom od 30. oktobra 1926 se je odredila tudi ustanovitev Albanske agrane banke, s kapitalom 10 milijonov zlatih frankov. KADI00DDAJALEG V ZAGREBU. Nemški listi s ponosom razpravljajo o izbornih lastnostih brezžičnega od-dajalca v Zagrebu, dela družbe Telefun* ken v Berlinu. Kljub temu, da ima od-dajalec samo srednjo moč, nekako ‘/ao moči velikega nemškega oddajalca v Konigsvvusterhausen, ga ne dišijo samo v vsej Jugoslaviji, temveč tudi v Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji in Holandski. Dopisi z Dunaja, iz Bratislave, Dresdena, Berlina in od drugod hvalijo moč in čistočo glasu. Zlasti zanimivi so dopisi iz Holandije, ki pravijo, da prihajajo razločna poročila celo v okolico Amsterdama, torej več kot 1200 kilometrov daleč, in celo v Berlinu, sredi mesta, v morju hiš, se oddajalec prav dobro m brezhibno sliši, čeprav so spre-jemalni pogojf tam skrajno neugodni. To je dobro znamenj« za kakovost nemških izdelkov. PRVI REZULTATI OBRTNEOA ŠTETJA-V NEMČIJI. Pred kratkim je nemška vlada priobčila prve podatke o obrtnem' štetju, ki se je vršilo v mesecu juniju 1925. Naštelo se je 3 in pol milijona obratov, ki zaposlu-ieiO' 18.4 milijonov oseb. Stroji za pogon obratnih sredslev izkazujejo 19.3’ milijona konjskih sil, vozila pa 37 milijonov, štetje se je vršilo* ob času,, ko je bila brezposelnost najmanjša, vendar pa je bila zaposlenost, čeprav se odšteje število delavcev, ki so med tfem izgubili delo, še vedno večja nego je bila v mejah sedanje Nemčije v letu 1914, odnosno kljub okrnitvi Nemčije dosega Število letn 1914, katero je bila izkazovala Nemčija v predvojnih mejah. Na industrijo vštevši rudarstvo in stavbarstvo odpada 1.8 milijona obratov z 123 milijona delavcev. Trgovina in obrt obsega 1 in pol milijona obratov, ki? zaposlujejo 5.4 milijonov oseb. Trgovina sama ima 1.1 milijona obratov m 2.1 milijona zoposlenih oseb, od katerih jih je 36 odstotkov žensk. Od zaposlenih oseb odpada v obrtu 58.5 odstotkov na Prusijo, med tem 9.3 odstotka na Berlin, IS odstotkov na Westfalsko, 12 odslblkov na Rensko pokrajino, 10 odstotkov na Bavarsko in 12 odstotkov na Saško. Glede industrije so znani podatki^ katere navajamo za največje panoge.. V posameznih panogah znaša število’ obratov (in zaposlenih oseb)r rudarstvo 2688 1629.492), izdelovanje železnih in; kovinskih predmetov 149.329 (852.690)*. izdelovanje strojev 41.196 (1,220.553), elektrotehnični obrati 47.104 (593.000), kemična industrija 8732 (314.325), tekstilna industrija 122.598 (1,196.120), lesna; industrija 218.091 (945.357), oblačilna industrija 600.906 (1,436.215), stavbena industrija 224.697 (1i,469.949). NEMŠKE REPARACIJE. Doslej je dobila Jugoslavija od Nemčije reparacijskega blaga za 412 milj. zlatih mark, za 948 milijonov papirnatih mark in za 200.000 francoskih frankov. Zasebniki so dobili blaga za 33 milijonov zlatih mark. Poleg tega je dobila Jugoslavija od Nemčije in od drugih nekdaj nasprotnih dežel na repara-cijski račun 465.000 ton premoga, 29.378 konj, 17.938 goveje živine in 14.522 ovac. Vrednost tu označenega premoga in GOSPODARSKI POLOŽAJ 0URSKK. Budimpeštauska trgovska zlbomica je izdala o gospodarskem položaju Ogrske sledeče poročilo: Od začetka sanacijske dobe je bilo placiranih na Ogrskem za 360 milijonov zlatih kron dolgoročnih amortizacijskih posojil, kojih letne obresti znašajo vsoto 25 milijonov zlatih kron in ki predstavljajo skupaj letno plačilno obveznost 35 milijonov zlatih kron. Približna vrednost kratkoročnih — 3. do 12-mesečnih — inozemskih posojil je cenjena na 300 milijonov zlatih kron, breme obrestovan ja znaša 22 do 23 milijon°v zlatih kron. Pri poštni hranilnici in pri 13 največjih denarnih zavodih so se dvignile vloge v januarju za 7,500.000 zlatih kron, vloge na tekoči račun so pa nazadovale za 11 milijonov zlatih kron. V primeri z decembrom 1925 pa znaša prirastek vlog pri hranilnicah 62%, na tekoči račun 33%. Zadnjega decembra 1926 so znašale vloge pri hranilnicah 200 milijonov zlatih kron, vloge na tekoči račun pa 433 milijonov zlatih kron. Število na 'budimpeštanski borzi v letu 1926 prodanih ozir. kupljenih vrednostnih papirjev je znašalo 19 milijonov 200.000 kosov v vrednosti 3671 milijonov kron. Po indeksu statističnega centralnega urada je znašal prirastek vrednosti pri delnicah 35 do 45%. Zvišanje vrednosti akcij stavbne in tekstilne industrije je znašalo 100%, pri delnicah gumija pa celo 400%. V januarju 1926 je bilo 298 prisilnih poravnav in 66 konkurzov, v letošnjem januarju pa 73 in 39; število se je torej znatno znižalo. Produkcijo vina v letu 1926 cenijo na 1,200.000 hi. V kartelu špirita združene tovarne so napravile v decembru 52.000 hi špirita, 31.000 hi več kot v decembru leta 1925. Produkcija premoga je-ostala 1. 1926 na višini preš-njega leta, 63 milijonov met. stotov; tudi uvoz premoga je bil približno isti, 9.200.000 stotov. Import koksa se je podvojil, od 1,200.000 met. stotov na 2,500.000. Eksport domačih premogovnih rudnikov se je zelo dvignil, od 2.800.000 na 4,200.000 met, stotov; to je zlasti povzročil večji eksport v Italijo, posledica angleškega premogovnega strajka. Izgledi za prvo polovico 1927 so boljši kot so bili za prvo polovico leta 1926. Produkcija surovega železa je znašala leta 1925 93.000 ton, leta 1926 ca 100.000 ton; produkcija surovega jekla 235.000 in 250.000 ton. Strojna industrija kaže od januarja naprej nadaljne znake boljšanjav število delavcev se je dvignilo na 36.700. Razlaga je' v tem, da1 so delale s pomnoženo silo tovarne kablov in pa one industrijske panoge, ki izdelujejo predmete v velikih množinah (Massen-artrkel). To velja tudi za druge panoge strojne industrije, ki je imela na primer pri zgradbi električnih lokomotiv velik uspeh. Tekstilna i udu Sirija je dosegla isto število delavaev, kot ga imata železna in strojna industrija; glede vrednosti produkcije je pa, kakor že vemo, na prvem mestu. Bombaževe predilnice producirajo sedaj okoli 6 milijonov kilogramov preje; vendar je pa za kritje potrebe tkalne industrije potreben še uvoz ca 4' milijonov kilogramov preje ijrinozemstva. Bombaževa tkalna industrija napravi okoli 90 milijonov metrov surovih in drugih tkanin. V decembru in v nadaljnjih mesecih so ustanovili ob udeležbi angleškega in češkoslovaškega kapitala več rtovih tekstilbih podjetij'.. Na drugem mestu poročamo, da je ogrski denarni trg s ponudbami inozemskih denarnih trgov kar preplavljen ter da ponujajo inoziemci denar na kratek rok po 4J/j do 4%%, na daljši rok pa; po 3V2 % ■ Trgovina. Železničarskim zadrugam je dovolilo ministrstvo saobračaja, da za prevoz živil za nabavljal ne zadruge plačajo samo četrtino od normalne tarife. Nimamo ničesar proti temu, če podpira država železničarje, zahtevamo pa, da se strogo kontrolira, da pridejo ti popusti in dovoljene olajšave res v prid samo železničarjem in da se ne bo s teni: delala nečedna konkurenca legalnemu trgovstvu, ki mora obratovati brez takih olajšav, pri tem pa nositi vsa drZavna bremena, ki jih zadruge niti ne poznajo. Ce se dovolijo, zadrugam tako obsežni popusti in tako velike prednosti, bi so moralo določiti tudi stroge mere za to, da se teh privilegijev ne bo zlorabljalo in s tem ubijalo davkoplačevalce! Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča, da bo Glavna carinarnica v Ljubljani v pondeljek dne 28. marca t. 1. ob 9 uri predpoldne prodajala sledečo robo: 1. 2 bali AD No. 28/29 btto kg 154, netto kg 148 »Volnenih tkanin«. Precenjena vrednost 10.000 Din. 2. 3 bale MR No 111/113. kg 119 brutto, netto 114 kilogramov »Podnožnikov iz kudelje za čiščenje čevljev«. Precenjena vrednost 2500 Din. 3. 2 zaboja AB No. 2830/31, brutto 170 kg, netto 75 kg «Figur iz gipsa« (nabožnih). Precenjena vrednost 2800 Din. 4. 5 zabojev brutto 333 kg, netlo ‘28:-! kg »Papir za barvanje jajc«. Precenjnea vrednost 300 Din. 5. 3 zaboji No. 1/3, brutto 150 kg, netto 114 kg Milo za ribanje«. Precenjena vrednost 180 Din. 6. 1 zavoj, brutto 12 kg, netto 10.9 kg »Svilenih tkanin, svilenih in bombažastih rut«. Precenjena vrednost 4500 Din. 7. 2 zavoja, brutto 9.6 kg, netto 6.7 kg »Svilefth kravat« (komadov 328). Precenjena vrednost 3360 Din. 8. 1 28^ No 2602, brutto 96 kg, netto 84 kg >1J-semskega papirja in kuvert«. Precenjena vrednost 600 Din. 9- 1 zavoj No. 70167, brutto 72 kg, netto 55 kg Železnih vijakov in matic«. Piecenjena vrednost 40 Din. Licitacija se bo vršila najprej v carinskem skladisču a potem v skladišču »B« in ('< Ljubljanske carinarnice. Velesejem v Milanu. Letošnji velesejm v Milanu se vrši od 12. do 17. aprila. Platina se. bo pocenila. Po poročilih strokovnih listov bo prišlo do popolnega preobrata na svetovnem trgu platine. Pisali smo že, da je odkril Nemec Merensky v Transvaalu skladišča te kovine v kristalinastih tvorbah norita in periodita, deloma do 30 gramov platine v eni toni kamenja! Iz tega sklepajo, da se nahaja platina globoko v zemlji v še večjih množinah in da bi se je pri globljem kopanju dobilo še ogromno več. Pa tudi dosedanji viri bodo ceno platine zelo dol potisnili: tako pravijo strokovnjaki. Industrija. Poljski premog. Položaj gornješleske premogovne industrije se je v februarju spet poslabšal, tako glede produkcije kot glede prodaje, zlasti v eksportu. V januarju so nakopali 2,600.000 ton premoga, v februarju 2,400.000, doma so ga prodali v januarju 1,600.000 ton, v februarju 1,500.000 ton. To bi ne bilo še nič posebnega, saj ima februar tri dni manj kot januar. A eksport je bil zanič; v januarju je znašal 995.000 ton, v februarju pa samo 737.000 ton, torej v februarju za ca 25% manj. Najbolj je padel eksport v sledeče dežele: na Dansko za 25%, v Avstrijo 20, na Švedsko 20, v Ogrsko 20 in v Češkoslovaško skoraj za 30 odstotkov. Zunanje izsipalne zaloge zelo rastejo; 1. februarja so znašle 718.000 ton, 1. marca 860.000 ton. Diiageldorf. Kakor rečeno, so se vršila pogajanja Mednarodnega jeklenega kartela 4. in 5. t. m. v Dtlsseldorfu na Nemškem. Predsedoval je Mayrisch. Glavne točke posvetovanja so bile tri: 1. Določitev kvote za drugo četrtletje 1927. 2. Izgraditev kartela glede določenih vezanih cen. 3. Pristop Poljske v kartel. Te tri točke so takole rešili: 1. Pel mesecev obstoji kontinentalni jekleni kartel. Če pogledamo nazaj na njegov vpliv in na razvoj železnega trga, moramo reči, da kartel ni prinesel ega, kar so pričakovali, in da so se g ede razvoja tržnih razmer temeljito motili. Produkcija železa v Franciji in Belgiji je tedaj vsled inflacije franka zelo visoko narasla in so se pri odmeri kvote seveda na to ozirali. Nasprotno je bila pa nemška produkcija, ki se je opirala takrat v prvi vrsti na inozemski trg in koje domači trg je bil čisto zanič zelo majhna, in je bila zato tudi nemška kvota razmeroma nizka Težavni takratni položaj je nemško industrijo prisilil, da se je morala zadovoljiti tudi s senčno stranjo kartela. Medtem so se pa razmere v Nemčiji do dna spremenile. Produkcijska jekla je zelo rasla in namesto inozemskega trga je postal trc^df*611 zopet domači trg — glej Kov. v prodajo Nemci doma, 20% gre v zadnin Nemš^a industrija je zato zelo občuTnoČptrr‘!etjux.