!ra D m Murska Sobota, 19. marca 1992 • LETO XUV • Št. 11 • Cena 45 tolarjev Zapora magistralnih cest 10-l «1 355 v ponedeljek 16. marca 199-k trajal k dve uri, od 11. do 13- ut5 ..dolgoprogaše« iz Bolgarije, •^hkvGitije in Romunije je bil te nenačrtovan počitek,za druge za-^imiv dogodek in nekaj novega 23 pa znamenje, da je nekaj na robe. Če tega opozorila ne bodo yieli resno v ministerstvu za promet ‘n zveze m v republiški skupščini. wdo JO. apn|a zaprli cesto za ne-^očen £as z »Janševimi protitan ^vskimi ovirami«, je napovedal ekološki forum Društva za varstvo okolja Pomurja, Ta teden bodo do-K°nCnc izoblikovali zahteve, odgo- vlade pa pričakujejo do 2R obnove magistralke 0(1 Maribora du Lendave zahtevajo Ulb dodatno obnovo uničenih od- Gornja Radgona mejni prc , ► Radenci -mostovi na Muri, Beltinci in Črenšovci — ^canci; zahtevajo tudi, da se tret-’!"a bencinskega denarja odvaja v P°seben sklad, radi pa bi tudi od-^or na vprašan je, k te je polovica ^dnarodnega posojila 160 milijo ki ga je SCT dobil za obnovo ceste. J omačini sq najbolj aktivno so-_lt' Pn zapori ceste v Stročji ’ in v Odrancih (na posnetku Juhnov) bbp b' ,CA JE VELIKO POTI. KATERA JE K V|pn?!°RnA BOSTE NAŠLI SVOJ VESTMiJJ današnji RAZŠIRJENI Ob š(ll v 'V| TEMI (str. 7 in 8) Z NASLOVOM °LE Do KRUHA. datuma za poklicno odločitev 'h $1- an^IV (zadnj‘ ro*‘ za oddajo prijave za vpis) P^ihisiji^1. Zadnji dan, do katerega se lahko " V p ,n Prenesete prijavo na drugo šolo ^1 pa ^“rlu dovolj šolskih klopi za srednješolce, ■■ NaK-7? “doudjlva Usarje " Radrovskih štipendij za ekonomiste in Zapora spet 10. aprila Ugodneje v pokoj do konca marca Novi pokojninski zakon bi naj začel veljati s prvim januarjem letošnjega leta, vendar ni zaradi znanega vzroka — zavlačevanja njegovega sprejema v skupščini in pogojevanje njegovega sprejema s sprejemom drugega zakona. Tako ravnanje smo v pisanju žigosali, vendar pa se je sedaj le izkazalo, da je vsaj za nekatere prineslo določeno ugodnost. In kdo bo od tega imel korist? Tisti zavarovanci, ki ob izpolnjevanju pogojev za upokojitev zahtevo za upokojitev uveljavijo do 31. marca. Korist bodo seveda imeli vsi tisti zavarovanci, ki se bodo ali so se že upokojili v tem vmesnem obdobju, od prvega januarja do 31. marca. In v Čem bo ta korist? Upokojencu se bo ob upokojitvi pri odmeri pokojnine opravila uskladitev v višini 52,9 odstotkov, tistim upokojencem, ki pa se bodo upokojevali po prvem aprilu, pa bo opravljena začetna uskladitev nižja. Razlika med eno in drugo uskladitvijo je namreč za 7,6 odstotkov. Če bi zakon začel veljati s prvim januarjem te ugodnosti namreč ne bi bilo. Do nje pa je prišlo, ker do uveljavitve novega zakona velja še stari, s tem pa tudi njegova dopolnitev ali novela o usklajevanju pokojnin. Po izračunih je le ta za uskladitev novih pokojnin bila nekoliko previsoka, vendar jo zaradi priprave novega zakona niso spreminjali. M H V prihodnji številki priloga: KMETIJSKA PANORAMA strokovni nasveti za poljedelce, živinorejce, vinogradnike ... Marec 26. marca bo Luna v znamenju zadnjega krajca. VREME Ob koncu tedna bo oblačno, v soboto in nedeljo tudi padavine. Hladneje bo. Pregovora Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Kadar slive marca in aprila Cveto, ne obrodijo.• Bilo je prepovedano in nato dovoljena kajti bolje je nadzorovan kol nenadzorovan upor’ Bilo je nekako sramežljivo in premalo odločno ... predvsem pa je trajalo premalo časa. Poteg tega je minilo brez najodgovornejših oblastnikov in politikov /izjeme potrjujejo pravilo). Toda zgodilo se je. Končno, in zapore ceste so se udeležili ljudje, ki jih nihče ni posebej povabil, prišli so tudi učenc i in dijaki, ki jih nihče ni poklical. Domačini — šoferji — se vsak dan vozijo po tej cesti in poznajo razmere do potankosti; besede šoferja z Murskega vala jim niso neznane. Dovolj je bilo moledovanja in očitanja: poglejte, kaj vse že imate vi in kako malo smo dobili mi. . . To smo namreč počeli predolgo, zdaj pa je čas. da zahtevamo tisto, kar bi Temperatura narašča nam pripadalo že pred dvajsetimi leti. Na cestah umirajo ljudje in se uničujejo avtomobili; s cestami in mejnimi prehodi se služi denar za proračun; na račun cest dobivajo mednarodna posojila; zaradi cest so padale oblasti. In prt nas? Zaradi slabih cest in povečanega tovornega prometa umirajo nedolžni udeleženci prometa, slabe avtomobile si še bolj uničujemo. bencinski denar in cestnine se izgubljajo v integralnem proračunu, mednarodno posojilo (60 milijonov mark) je porabljeno drugje. Zaradi tega bi drugje že padale glave in se prevračali ministrski stolčki. Mogoče bodo zamenjali tudi slovenskega ministra za promet in zveze. toda novih obljub več ne želimo poslušati. Bernarda B. Peček Vestnikov koledar 19. marec, četrtek, JOŽU- 20. marec, petek. KLAVDIJA 21. marec, sobota, NIKOLAJ 22. marec, nedelja, LEA 23. marec, ponedeljek, VIKTO-RI.IAN 24. marec, torek, DIONIZ 25. marec, Sreda, GOSPODOVO ozn. POLJOOPSKRBA * Trgovina MARIBOR, tel.: (062) 303-904 • Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 — traktorji URSUS — verige — akumulatorji ... POSLOVNI BAROMETER Zakulisje visoke politike Usoda sveta in milijonov ljudi na njem največkrat krojijo politiki, predvsem voditelji velikih držav Vojne, množice mrlvih in preganjanih, propadanje imperijev, ideologij in kultur so bolj ali manj samo posledice njihovih besed. Ljudje in goreča mesta so le statisti in kulise, režiserji pa ostajajo za odrom, skriti očem. Resnica o državnikih in njihovih kupčijah, ki spreminjajo podobo sveta, največkrat prodre na svetlo šele, ko je to poglavje končano in se že odpira drugo. Eno takih je razjasnil tudi sloviti raziskovalni novinar Kart Bernsteen. Taje znan po tem, ker je z odkritjem slovite afere Wa-lergate pred poldrugim desetletjem zapečatil politično pot Richarda Ninona. Zakaj gre? 7. junija 1982 sta se v vatikanski knjižnici srečala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in papež Janez Pavel H Njuni svetovalci so bili prepričani, da sta državnika takral govorila samo o vdoru Izraelcev v Libanon. Toda vprašanju Bližnjega vzhoda sta namenila le nekaj uvodnih minut V resnici je tekla beseda o veliko bolj usodni zadevi. Očitno sta oba zaslutila, da je treba pospešiti razpad komunističnega bloka, zato sta se dogovorila, da z vsemi močmi podpreta poljsko opozicijsko gibanje Solidarnost. S tem bi ohromila tamkajšnjo vojaško oblasi in Poljsko iztrgala iz krempljev sovjetskega vpliva Po mnenju Reaganovega svetovalca Richarda Allena sodi ta Sveta aliansa, kot jo imenuje Bernsteen, med največje tajne zveze vseh časov. Verjetno se nili ameriški predsednik niti papež nista zavedala, da sta prav s tem srečanjem sprožila prvi kamen v orjaškem plazu, ki še zdaj odmeva po svetu in je usodno zaznamoval čas, v katerem živimo tudi mi. Nihče ne ve natančno, koliko skrivnih sestankov je terjalo jugoslovansko vprašanje. Potrebnih pa je bilo gotovo veliko političnih partij šaha za zaprtimi vrati! Evropski angel miru Carrington, odgovoren, da ukroti plemenske zdrahe na Balkanu, ima nedvomno težko nalogo. Igre ne sme izgubiti, pa tudi ne matirali nasprotnika, sicer bi užaljeni Miloševič lahko raztreščil šahovnico in nadaljevanje mirovne konference bi splavalo po vodi. Svetovni politiki torej morajo popuščati voditeljem v Beogradu, ker hočejo, da Srbija ostane v mirovnem procesu, pa čeprav so že spoznali, da je le-ia glavni krivec za izbruh na tleh nekdanje Jugoslavije. Vsi tisti, ki so v zadnjih letih obiskali Kosovo, priznavajo, da nikjer v Evropi tako grobo ne kršijo človekovih pravic, kol to počnejo Srbi nad kosovskimi Albanci. Razumska logika (ega ne dojame, pač pa hladna politična preračunljivost. Po mnenju lorda Carringtona je treba najprej ustavili prelivanje krvi med Srbi in Hrvati, nato izvleči Bosno iz vrtinca preteče vojne in rešiti status tako imenovanih Krajin. Le te so v glavnem plod krivične srbske osvajalske vojne. Šele potem pride na vrsto Kosovo. Vsa ta vprašanja pa je treba rešiti v šestih mesecih ali vsaj v letu dni. Nato pa naj bi se republike začele dogovarjati, ali bolje rečeno: prepirati o razdelitvi imetja pokojne Jugoslavije. Tudi pri tem ima Srbija svoje račune. Nalašč se izogiba razglasitvi republiške suverenosti, kajti še vedno si prizadeva oživiti nekakšno tretjo Jugoslavijo, in sicer zato, da bi si prisvojila njeno zapuščino. MILAN JERŠF. i globus KLALA LUMPU R - Male zijsko zunanje ministrstvo je na burmanskem veleposlaništvu protestiralo zoper zatiranje muslimanske manjšine v Burmi. Na tisoče Muslimanov, ki so pobegnili v Bangladeš, ker so bili preganjani, naj bi se vrnilo domov. OTTAWA — Jordanski kralj Husein je v Kanadi začel nadvse pomembno turnejo, med katero naj bi obiskal še ZDA, Francijo in Nemčijo Jordanija se želi spraviti z Zahodom, ki ga krvavo.potrebuje za obnovo svojega bankrotiranega gospodarstva. JERUZALEM - Izraelske čete so na zasednih izemljih nekajkrat napadle Palestince, pri čemer je padlo tudi nekaj žrtev, več ljudi pa je bilo ranjenih V tej zaostritvi vidi iz raelska vlada simbolično proslavljanje vstaje Palestincev zoper izraelsko okupacijo. KIJEV — Namestnik slovenskega zunanjega ministra Zo ran Thaler je v glavnem mestu Ukrajine podpisal s svojim ukrajinskim kolegom Ni kolajem Makarevičem sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. LJUBLJANA — Luksemburški zunanji minister Jacques F Pos je po uradnih pogovorih s slovenskim vodstvom podpisal listino o navezavi diplomatskih stikov med državama. TBILISI — Gruzinski radio je sporočit, da so za voditelja državnega sveta Republike Gruzije imenovati nekdanje ga sovjetskega zunanjega ministra Eduarda Ševardnadze-ja. BUKAREŠTA — Romunska opozicija je pozvala vlado, naj obsodi srdite napade na romunsko večino v nekdanji sovjetski republiki Moldoviji. V etničnih spopadih med Moldovci in manjšinskimi Rusi je bilo ubitih več oseb. aktualno po svetu Študentje zahtevajo Miloševičev odstop Na Terazijah je bilo veliko zborovanje mladih. Študentskim de monstracijam so se pridružili še številni dijaki in delavci, ki zahtevajo odstop Slobodana Miloševiča in razpis volitev v ustavodajno skupščino, poleg tega pa tudi pomilostitev tako imenovanih dezerterjev, objavo seznamov ubitih Srbov na hrvaških bojiščih in avtonomijo univerze. Navzočim je spregovoril tudi predsednik Lige socialdemokratov Vojvodine Nenad Čanak. Podprl je vse zahteve študentov, oblastem pa je očital tudi to, da so v vojno poslale 100.000 Vojvodincev. ZDA so se omehčale ZDA in Evropska skupnost so se dogovorile o uskladitvi stališč glede priznanja nekdanjih jugoslovanskih republik. V objavljenem sporočilu je rečeno, da bo ameriška vlada pozitivno proučila zahtevi o priznanju Slovenije in Hrvaške. Evropska skupnost pa se je pripravljena pogajati s Slovenijo o sklenitvi sporazuma o trgovini in sodelovanju. BiH izpolnjuje pogoje Evropski parlamentarci menijo, da Bosna in Hercegovina izpol njuje vse pogoje za priznanje neodvisnosti in suverenosti, Evropski skupnosti pa priporočajo, naj nadaljuje prizadevanja za uspeh konference o tej republiki. Od Makedonije pa resolucija zahteva, naj ob morebitni spremembi ustave tudi jamči, da ne bo spreminjala svojih meja. Miloševič v hišnem priporu Slovenska tiskovna agencija je sporočila presenetljiv<> w zvezi z dogodki v Srbiji Srbski predsednik Slobodan Milo^***^ katerih virih ni doživel prometne nesreče, marveč jc v ru. Agencija dodaja, da je bilo sporočilo o domnevni nesreč ' uradno obvestilo o srbskem predsedniku sploh. V Beograda Jr žijo govorice, da naj bi prav tistega dne, ko je »prišlo do p^1^ sreče«, Slobodanu Miloševiču preprečili pobeg v tujino-predsednika tudi povezujejo Z izginotjem večje količine zlata 4 kov v Boru. ■ Modre čelade aprila M । Posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN slavijo Cyrus Vanče jc v New Yorku izjavil, da je zadovw^ svojim zadnjim obiskom v Jugoslaviji. Ocenil je tudi,da* mere razvijajo tako, da bo vse enote mirovnih sil mogoč porediti, kolje bilo dogovorjeno. Po njegovem prepriČM*jl do približno 14.000 modrih čelad razporedili na dogovw । območjih nekdanje Jugoslavije še pred koncem aprila Medlem je poveljnik mirovnih sil OZN general obiskal Hrvaško, kjer se je pogovarjal z najvišjtmi te republike, od tod pa odpotoval v Sarajevo, kjer bo^0, ■ ko imenovanih zaščitnih enot OZN. ■ Ml MB ■ Ml UM MM MB Mi m M Prihod mirovnih sil V Beograd ježe pripotovalo 127 pripadnikov mirovniJ^L Ženih narodov. Gre za častnike iz petih držav, ki so nekak* hodnica mirovnih sil svetovne organizacije. V njej so častni* ij cije, Kenije, Danske, Jordanije in Nigerije. Sicer pa so -*■" hodnice modrih čelad že odšli na krizna območja na Hrva*" . čeli prevzemati konkretne dolžnosti Ti častniki OZN bod0 ' f uniformah, nosili bodo modrc baretke in ne bodo imeli roženi vojaki, ki bodo delovali v okviru mirovnih sil bodoZ' hajati v razpadlo Jugoslavijo v prihodnjih dneh. Tudi 900 poljskih voja^ Generalni sekretar OZN Butros Gali je uradno pozval poljsko J okviru modrih čelad posije svoje enote v Jugoslavijo Medtem je P1,'^ že sprejela predlog obrambnega tn notranjega ministrstva, naj bi /• poslali okoli 900 vojakov in 30 policistov. Tiskovni predstavnik P011 izjavil, da bi bilo sodelovanje v mirovni misiji koristno za Poljsk ’ plačuje udeležencem takšnih akcij. JA postaja TO novinarski . J1’ Varnost Vzhodne Evrope V Varšavi je potekal sestanek o varnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Generalni sekretar Wor-ner je med drugim poudaril pomen sveta za sodelovanje pri Natu, ki brez kakršnihkoli jamstev ponuja varnost državam Vzhodne Evrope. Pomoč socialistične Internacionale V Madridu je bilo večdnevno zasedanje socialistične Internacionale. Ob koncu zasedanja je španski premier Gonzales napovedal nekakšen nov Marshallov plan za Vzhodno Fvropo in evropski jug. Poudaril je, da morajo evropski socialisti poskrbeti, da bo bogata Zahodna Evropa solidarna z njenimi južnim in vzhodnim delom. Če ne bo stabilnosti in gospodarskega napredka v Vzhodni Evropi, polem ni mogoče pričakovati, da bi se Zahodna Evropa obdržala kol osam Ijen otok blagostanja v morju siromaštva in negotovosti. Sklenili so, da bo socialistična Internacionala poslala po eno mirovno misijo v Jugoslavijo in Gorski Karabah, da bi pomagali reševati sedanjo krizo. Ostro opozorilo OZN Iraku Varnostni svet OZN je ostro opozoril Irak, naj dosledno spoštuje določila resolucije VS. Ta določila zahtevajo, da sprejme nadzor in začne uničevati vse zaloge orožja za množično uničevanje. Irak je dobil zadnji opomin pred morebitno kazensko akcijo svetovne organizacije. Mnoga znamenja kažejo, da obstaja možnost vnovičnega ameriškega napada na Irak, uradni Bagdad pa še vedno vztrajno zavrača uničenje najbolj uničevalnega orožja, kot mu je to ukazala OZN. Odločilna napaka Majorja Predvolilna kampanja v Veliki Britaniji se nepričakovano zaostruje. Voditelja opozicije sta pozvala premiera Majorja na televizijski dvoboj, premier pa je dvoboj zavrnil s pojasnilom, da je volilcem tako ali tako že vse znano. Analitiki menijo, da je Major s tem naredil napako, ki je ne bo mogoče popraviti. Menijo tudi, da se utegnejo volitve končati brez zmagovalca, tako da bi Velika Britanija dobila koalicijsko vlado, prvo po koncu 2. svetovne vojne. Delitev oblasti s črnci V krvavih spopadih sprtih strank v črnskih delih Johannesburga je bilo ubitih že nad 250 ljudi. Novi nemiri so se začeli samo nekaj dni pred napovedanim referendumom, na katerem naj bi se izključno belci izrekli o politični reformi. V minulih treh tednih, odkar je južnoafriški predsednik De Kterk predlagal pogovore o delitvi oblasti s črnskim prebivalstvom, se nasilje nenehno širi. Cilj tega nasilja je, da bi pred referendumom prestrašili okrog 3,3 milijona južnoafriških belcev, da na glasovanju ne bi bili za delitve oblasti s črnci. P AE BLISKI Če se bo Franju Tudmanu posrečilo, da se bo na Hrvaškem povsem uveljavila pravna država, če se bo znal postaviti po robu izzivom gospodarskih in političnih težav, potem mu je kljub vsem slabostim zagotovljeno mesto najuspešnejšega hr- vaškega državnika v 20. stoletju. Da nas, Zagreb Življenje na Balkanu je bilo od nekdaj nevarno, a tako eksplozivno, kot je zdaj, ni bilo še nikoli. Tega sc zavedajo tudi tisti, ki niso na lastni koži občutili vojaških obračunavanj med nekoč jugoslovanskimi republikami. Oslobodjenjc, Sarajevo Slovenski obrambni minister Janez Janša je na novinarski ročit, da je začela jugoslovanska armada pred prihodom mirovnm hrvaška krizna žarišča načrtno preimenovati svoje čele v ent**^ obrambe, ki bodo demobilizirane ostale na kriznih žariščih Tako K £ veljstvo armade na kriznih žariščih obdržati velik del svojih sil,41 če z vpoklicem hitro mobilizirati Janša je opozoril, da bo s tem močjih ostala velika količina orožja Prav tako početje armade kaž^ va jugoslovanska vojska izkoristiti mirovna prizadevanja in samo je položaje pred prihodom modrih čelad f Bo sporazum velja1 Ob posredovanju iranskega zunanjega ministra menija in Azerbajdžan v Teheranu podpisala sporazum ognja v Gorskem Karabahu in o odpravi medsebojnih sankcij. Ta dogovor bo začel veljati, ko ga bosta potrdila * in azerbajdžanski parlament. V ŽARIŠČU Slepota televizijskih kamer S stališča tistih, ki so v spremljanju dogodkov zavezani televiziji kot najvplivnejše- Potem so slednjič prišli posnetki potresa v Turčiji. Umiranje, ki se nam po zaslugi televi- mu mediju in jim ta vir infor- zije zdi daleč tudi takrat, ko se macij pomeni Veliko luč za osvetljevanje dogodkov, bi mi- nuli teden lahko označili morast. Najprej se v Beogradu kot na obletnici devclomarčevskega mitinga ni zgodilo nič posebno pretresljivega, nobenih vodnih topov, razbitih brad, ničesar. Televizijci so, najbrž, po nekem svojem instinktu, ki jim je go voril, da zborovanje letos ne bo nič kaj dramatično, pred dnevom D prikazovali lanske posnetke, ki so vsebovali vse navedene prizore. Vendar se medijska inscenacija dogodkov ni posrečila. Vuk Draškovič je govoril množici, ki seje po zborovanju mirno razšla. Majhno presenečenje se je zgodilo po devetem marcu, ko so študente in dijake, ki so potem vseeno prišli na mesto zbo rovanja, s tepežem razgnali Brez navzočnosti kamer Tudi MiloŠevičeva prometna nesreča se je zgodila zunaj njihovega pogleda. Razvihranih prizorov željni televizijski gledalci so se tako morali zadovoljiti s tako rekoč »deja vu« posnetki kršitve premirja na hrvaških bojiščih. Sami znani prizori: prelomljeno drevo, Sledi krvi na asfaltu, razgaljena rebra hišnih ostrešij, streli v osiješko bolnišnico. Tu m tam kak posnetek vojaka z modro baretko ljudje pobijajo v naši nepo sredni bližini, je skorajda samo Filmsko, če ni povzročeno z medsebojnim klanjem; še posebej daleč, tako rekoč zunaj čustvenega dosega pa je, če ga od nas ločuje večja prostorska oddaljenost. V primerjavi s tem je za povprečnega televizijskega gledalca zanimivejše dogajanje v razburkanem slovenskem parlamentu. Na žalost, kajti novinarji RTV-ja so stavkali in posnetkov od tam ni bilo. Ljudje gle dalci so po eni strani ugotavlja li. da zaradi lega niso nič slab še informirani, vsaj tisti ne, ki lahko preklopijo na hrvaško ali avstrijsko televizijo. A jc bilo vseeno zaznali nekakšno ogorčenje. Ob vtisu, da slovenski parlament deluje bolje, če ga ne nadzira elektronski »čuvaj demokracije«. Poslanci so osnutek proračuna, za katerega je kazalo, da ga bodo še zelo dol go obravnavali, preimenovali v predlog zakona, amandmaje nanj bodo sprejemali do 19. marca in potem bodo 25. v lem mesecu o njem tudi razpravljali Kakor da bi zavest o lem, da jih televizija ne gleda, posebej dobrodejno vplivala na poslance; sprejeli so tudi zakona o zadrugah. Vse lo postavlja celotno zadevo v neko čudno luč. Kakor da televizija, ta najb“u najvplivnejši od vseh 'J demokracije na izvoljcn' stavnike ljudstva ne bi j^r*! pozitivno! Vse nekako' * ner jn pwjrnhSe razsežnosti. kot si to predstavljajo posamezniki, ki ^.^eda livjUniT*” v.tem podjetju ne poznajo dovolj dobro. Upniki sai bo )e j^’ J' ® zainŠčino vodiio P"zaaevanja» zamerijo pa izvršnemu svetu in tistim, jo, da na takšne nastope ne reagirajo. Panjih na enem od Poseben »dhn k°V imenovali blišča n 2h,' " ^P^jeH sv°Ja »dpravlja-‘ « skorai lndu$lr,JL v®n-deve niso J P° mesccu dni zavleč na b0,Je’ ■ne 'Ostrite n dlr^lorJa Me-R»no in V2tr:, Dusan Šiftar sicer ^‘ju S»X°,rdl’da del°v °]a analiza « normalno, glo-* Mesna . Pa da u,rPeia "“‘nja v tem času bo^ ntogoe 'ed'c sl?"yda ne s , 8°Ce Popraviti. ^nimi^P^Pbene ’'‘Pniki nf. ‘ ",U| 'n argumen-^Sram HPaj0’ 73,0 zahte-pa ga od nove-t’ danes mso d»' ^Oljil n ,kAhl:«-‘. k' bi jih "^tevJ prav od « njiho-ti^Sn° *alSX!že me«* dni. “^"kusorr ? Ponovili iudj Ptedstavmki občin- skega izvršnega sveta, ob tem pa vztrajajo, da se naredi primopre dajna bilanca na dan zamenjave vodstva v Mesni industriji ter sestavi ustrezna ekipa, ki bo to podjetje sposobna popeljati iz težav. Zdaj ne vztrajajo več, da naj bo mandatar novega vodstva prejšnji direktor Dragan Salavec, zahtevajo pa, da je v ekipi pet ljudi iz starega vodstva, saj imajo ti dovolj zvez, izkušenj in znanja, da lahko Mesno industrijo na najboljši način pripeljejo iz težav. Med možnimi mandatarji so se pojavila tudi nekatera nova imena, vendar kaže, da bo težko dobiti človeka, ki bo v sedanjih razmerah sposoben in pripravljen prevzeti krmilo tega več kot 1 400-članskega kolektiva. sveta niso sprejeli. Na politične pritiske upniki niso pripravljeni pristati, žal pa bodo posledice nastalih razmer čutili tudi tisti delavci, ki so za to najmanj krivi. Rešitve bo zato potrebno poo-skali čim prej, saj vsako odlašanje težave samo še poglablja. Če tega ne bodo naredili drugi, bodo morali pobudo spet prevzeti delavci. Upniki trdijo, da Dušan Šiftar Mesne industrije ni sposoben voditi, zaradi vsega, kar se je v tem času zgodilo, pa tudi ne pristajajo, da bi bil v novem vodstvu podjetja. Vendar — Dušanu Šiftarju je dal legalno zaupnico delavski svet, ki se bo moral zdaj odločiti, kako naprej. Če delavci in delavski svet ne bodo kos nalogi, pred katero so postavljeni, se bo kaj lahko zgodilo tisto, na kar so nekateri že namigovali. Koristi od trenutnih razmer v Mesni industriji namreč zdaj pobirajo mesarji z drugih območij, nadaljevanje agonije pa bo lahko imelo daljnosežne in katastrofalne posledice. Bo zato zares potrebno poseči po skrajnem ukrepu? Morda pa bo programiran stečaj ena od najboljših rešitev za Mesno industrijo. Časa za pravo odločitev že zmanjkuje. LUDVIK KOVAČ Shod nezaposlenih: Delo! Zakaj se za mnoge nedelja več ne razlikuje od ponedeljka, se je na protestnem shodu nezaposlenih pred lendavsko skupščino spraševala Zdenka Bobovec, vodja organizacijskega odbora za shod nezaposlenih pri svobodnih sindikatih Pomurja. KOLUMNA »Ženska, ime ti je slabost?« Dokončnega dogovora o tem, ali bodo začasno umaknili akceptne naloge in tako omogočili, da delavci dobijo plačo, na sestanku s predstavniki izvršnega ^anje ni rožnato Pori * 'iskovniV^rMurska Sobota je zares pohitela in na pone-v^L^^Urskeo« 011 erenc’ podrobneje predstavila osnovne značilen; ?n' od 454 o ^Podarstva v letu 1991. Podatki kažejo, da stanje 'u p ni ni rožn; r nuk''1 P°djetij, kolikor jih je predložilo zaklju-i. a izpadia On velikih političnih in gospodarskih težavah. finančni sistem prejšnje drža-OAGjMsita Prot?,. Cy* ' tud‘ v Pomurju, v primerjavi z letom prej je >ni|juN! mani) i-.i? j4 P]iJa za odstotka (v Sloveniji kar za 12.4 ^ziji"9 ameriških a 't 1' zadolženosti pa so morali plačah celo 3,1 ^Hm^^tnursko " arjev Obresti. Pestile so jih ludi visoke tečajne tolar U kot g°sP°darstvo pa je lani ustvarilo za četrtino manj t ik ZnaAa’a izguba, ki seje povzpela na 679 milijonov . J vefje 0(j °erj°tse Povedale zaloge, medtem ko so obveznosti | ^Olj Sp. . bilijon-, a 00 da j® pomursko gospodarstvo lani izvozilo ? p0ve^anie rne.r,^*b dolarjev blaga in storitev, kar je I3,2od-^uiPrispr/ [ P^nerjavi z enakim obdobjem leta 1990. K temu 'Zvozn Pomurski podie,je Mtira z 21-odstotno rastjo izvoza. V tem 'n pa ie bil- t^0Z 7rnanjšal za 12.1 odstotka, pokritost uvoza z , "a ‘46,5-odstotna. !^5 ^oška SDk . ‘n,. >°danes Je pripravila tudi informacijo o stečajih. Od leta bilo i» blitve 5if0«V PomurJ1J 20 stečajev, na ta račun pa je ostalo Valsiv.1'1 bre» de!aYCev ravno nezaposlenost v Pomurju je RS »u P°se|nih, kar je 19.4 odstotka zaposlenega prebi-/ 0 lanskega i ,stotlki so jih lahko gledali izza zaves«, vsem pomurskim vladam, predvsem pa opomin slovenski vladi. Ta se bo z dogajanjem na ploščadi pred občinsko stavbo lahko seznanila prek poročil novinarjev, saj na shodu ni imela nobenega predstavnika, čeprav sta bila vabljena sam predsednik vlade. Lojze Peterle, in ministrica za delo, Jožica Puharjeva >Vlada se odzove vabilu za vaško nogometno tekmo ali za petje malega cerkvenega zbora, na naš shod ni prišel nihče.« Pa so nezaposleni s: »Tako ie!« napovedali, da če ne bo nobenega odziva na njihove zahteve, bodo sumi prišli v Ljubljano, pred skupščino, in to prvega mata. (Opomba: s transparenti, na katerih bo pisalo: Živel prvi maj, praznik dela?!) Tudi to je predsednik svobod- nih sindikatov, Dušan Semolič, povedal o vladi: >Če že katero podjetje mora v stečaj, je to prav slovenska vlada s svojimi nesposobnimi ministri « Vlada, ki se spravlja z mrtvimi, s svojimi dejanji pa pokopava žive, vlada, ki seje odločila, da ne bo vzela bogatim, ampak revnim, saj je znižala davek na luksuzne predmete in ga privila za olje, mleko, živila. Z nižjim davkom v trgovinah prodajajo tudi alkohol, »mar zato, da bi ljudi vodila do blaženosti, da bi postali bolj razumevajoči do vlade?« Bi si vlada upala pogledati v oči zbranim nezaposlenim, ki vsak s svojo usodo bije boj preživetja bi jim tudi »prevaranti, kradljivci, karieristi«, Ki se okoriščajo ob družbenem premože: nju podjetja, ki je delo rok tudi tistih, ki so sedaj ostali na cesti? »Stečajni upravitelji bogatijo, odpirajo se nova zasebna podjetja in trgovine« (Franc Bobovec, nekdaj zaposlen v Tovarni logistične opreme) »Jemljejo tisto, kar je delo naših rok. To je naš denar!« so dodali zbrani Spraševali so se tudi, kako v podjetjih trošijo namenska sredstva za ohranjanje ali odpiranje novih delovnih mest, kdo bo te ljudi vprašal po odgovornosti. MAJDA HORVAT Lendavska vlada odstopila Že v ponedeljek je predsednik lendavske vlade dobil v roke kolektivni odstop vseh članov vlade, ki so svojo izjavo utemeljili s štirimi točkami. Prepričani so, da svojega dela ne morejo opravljali zaradi sumničenj in nezaupanja v občinskem parlamentu in nepripravljenosti predsednika skupščine, Cirila Pucka, da sodeluje z vlado. Predsednik Alojz Jerebic v sredo članom vlade še ni povedal svojega mnenja. V torek je bila res sklicana seja izvršnega sveta, vendar sojo zaradi shoda nezaposlenih pred skupščinsko stavbo prekinili in si niso povedali, kako in kaj z odstopi. Ali bo zdaj, ko odstopajo člani vlade, odstopil tudi predsednik Alojz Jerebic? (Odstopajo člani vlade, na shodu nezaposlenih so ga izžvižgali tudi protestniki.) MH Ker seje nekaterim zdelo, da sem v prejšnji kolumni nekoliko enostransko prikazal odnos do ženske v krščanstvu in marksizmu, češ da sem vse skupaj zvedel samo na odnos do njenega spolovila, moram to pojasniti. Sele potem bom lahko prihodnjič navedel svetopisemsko zgodbo, ki govori o njeni posebni naravi in njenem posebnem poslanstvu, in ki jo v času svetovne ekološke ogroženosti postavlja v poseben položaj. To je upravičeno ludi zato, ker razprava o primernem dnevu za praznovanje »ženskega« praznika še vedno trajajo. V prejšnjem razmišljanju na tem mestu pa smo rekli, da je prav, če si ženske za »svojega« vzamejo tako 8. kakor tudi 25. marec. Pa še 10 maj, ki ga v Avstriji slavijo kot dan mater. Potem pa še vse druge dneve ... Marksizem oziroma komunizem — lega dvojega tukaj zdaj ne bomo razlikovali, čeprav razlika obstaja, vendar je za naše pretresanje tokrat nepomembna — nekega svojega pesniškega odnosa do ženske ni razvil. Govori predvsem o njeni enakopravnosti z moškim, nič pa o njeni posebnosti, o njeni ženskosti. Dejstvo pa je, da je komunizem v mnogočem naslednik krščanstva. Navsezadnje je tudi njun končni cilj skoraj isti, oba hočeta nebeško kraljestvo. S to razliko, da ga komunizem hoče (ga je hotel) že na tem svetu. V luči tega končnega cilja se njun odnos do ženske dopolnjuje. Natančneje povedano: komunizem je iz svetopisemskega nauka, ki je bil zaradi »nesvetopisemsko« prevladujoče vloge moškega predelan tako, da je opravičeval njegovo gospostvo, prevzel osnovne poteze odnosa do zenske. Pri obeh seje nazadnje napletlo tako, da sta za njeno najpomembnejšo posebnost jemala spolnost. Najlepša pesem, ki je bila v zahodni kulturi, sem pa spadata krščanstvo in komunizem, kdaj napisana ženski, je biblijska Visoka pesem. Tudi v njej se, na primer, tako kakor v zadnjič navedenem hindujskem miti, žensko bitje primerja z golobico. »Moja golobica v skalnih duplinah,« pravi ženin na enem mestu: in na drugem spet: »Tvoje cfčl4d KdKor golobi.« Večji del Visoke pesmi pa je posvečen njeni »liliji v dolini«, »gori mire in kadila«, »zaprtem vrtu in zaprtemu vrelcu«. »Sklepi tvojih kolkov so kot ogrlica, / delo umetnikovih rok. / Tvoje krilo je dragocena kotlica, / naj ji ne manjka odišavljenega vina.« Tudi takrat, ko zaljubljeni ženin opisuje njene druge telesne dele, počne to samo zato, da bi slednjič rekel: »Zlezel bom na palmo, / potrgal njen sad.« To pa je pesniška prispodoba za spolno združitev. Nevesta, kr je v tej Visoki pesmi prispodoba ženske, torej Ženska pisano z veliko, ga vabi: »Vleci me za seboj; Hitimo! / Pelji me, o kralj, v svojo izbo, / radovati se hočemo in se veseliti v / tebi, / slaviti tvojo ljubezen bolj kot vino; / po pravici te ljubijo!« Žaluje, ker tega ni mogla narediti že prej. To so ji preprečevali njeni bratje, ki sojo postavili za varuhinjo svojim ženam in ljubicam, bedeti je morala nad njihovimi »vinogradi«. »Sinovi moje matere so bili srditi z / menoj, / postavili so me za varuhinjo / vinogradov, / svojega lastnega vinograda nisem / varovala.« Veličina Svetega pisma je tudi v Visoki pesmi, v teh opisih ljubezni do ženske, njene spolne lepote. Kakor pa smo že omenili, se je zgodovina zahodne kulture zasukala tako, da si je moški krčevito prisvojil vodilno vlogo in je iz tega položaja pri ženski poudarjal tiste vrednote, ki njegove dominacije niso ogrožale, marveč so mu služile. Vsi tisti pregovori, ki žensko reducirajo na spolni objekt, ki jo demonizirajo, bi lahko imeli korenine v Visoki pesmi. Od Shakespearovega vzdiha »Ženska, ime ti je slabost!« do prostodušnega izenačevanja ženske in njenega spolovila, recimo takrat, ko moški ob pogledu na žensko pravijo: »To ti je p . . .« Naj živi ženskost, ki jo opisuje Visoka pesem! Toda naš čas potrebuje tudi drugo ženskost. Iz ekološke krize nas lahko popelje samo ženska, ki je narejena iz »hlada železa in topline ognja«, ženska s svojim globokim občutkom za življenje, za odločnost in za sintezo Potrebno je stopiti tudi do teh virov ženske duše. MILANJF.RSE -------------------------------------------------- SKUPNO ZASEDANJE SOBOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Pr v pjoračun še pravočasno spravili pod streho Poslansko vprašanje Bohotenje ukvarjanja novinarjev s politiko je več kol evideruno. Ne moreš se znebiti vtisa, da gre za celotno slovensko koordinirano novinarsko akcijo, upam si govorili o »novinarski stranki«, ki ne samo da zavzema stališča do političnega dogajanja ampak vodi ludi avtonomno politiko. Le-ta je po moji presoji pristranska. Sprašujem, ali je demokratično, če reci mo.novinar ji na Radiu Murska Sobota pri oddajah »Kost za vas« in »Povejte nam, kaj vas žuli« najprej sprašujejo poslušalca »kako boste govorili« ali »kaj boste govorili«? Dobromisleči po-slušalec^nove vsebino svojega nastopa, kar pa je lahko zanj usodno, saj ne pride v eter, ce njegov nastop ni všeč novinarju Predstave RTV Slovenije kol tudi drugih novinarskih in radijskih hiš v Sloveniji so očitno hipertrofirane. Sprašujem, tudi kdaj bo dejansko zakon o javnih glasilih prišel na skupščinske klopi, ker je nujna demokratična konkurenca novinarskega mišljenja in nastopanja0 Dr. Jože Magdič k| '04.? 1 'Sil 11^^"' seji odborniki z javnim glasovanjem potrdili M?1' Pre/a P^kršk AT in JOŽICE KODILA RUŽIČ za občin-7 ibfrp °Ru odl<,|"ih Jetre^^^ ^'nski Ptej' Sicerko normalno rt/]( P® zdajšnji 0. -h |?'-nek " 'u lj,, te®«! ir-'laL'.l*,h so /M ' P°droč-lJ,ilall v ,l!- da *la* tik? r7' 9 ob kar b« se ’ t?’ v Sk^^kega nak nad,»^m H. '' .a Poračuna, >1,^1 ^^OMmi in ' e obiinske Za tako imenovani funkcionalni de! proračuna, kamor sodijo splošna poraba, družbene dejavnosti, krajevne skupnosti itd., bi po najnovejših podatkih ostalo približno 455,2 milijona tolarjev, za naložbeni del pa nekaj čez 251,6 milijona tolarjev. To pomeni, da v času od osnutka do predloga 'Občinskega proračuna ni prišlo do nikakršnih bistvenih sprememb, edinole za financiranje ljudske univerze se je našlo dodatnih milijon tolarjev. Upoštevajoč pripombe se je financiranje požarne varnosti povečalo v skladu s povprečnim indeksom drugih materialnih odhodkov, medtem ko za financiranje dodatnega programa osnovnih šol, za zdravstvo, ki v celoti prehaja na samostojni sistem, pospeševanje kmetijstva (sredstva se zagotavljajo v republiškem proračunu) in dejavnost Podjetja za informiranje (le namenska sred- stva) ne predvidevajo več denarja. Se nekaj poudarkov iz razprav poslancev: »Čeprav je v primerjavi z lani šolstvo dobilo več denarja, ta ob znanih materialnih težavah osnovnega šolstva ne bo zadostoval za normalno delovanje. Po opremljenosti z učnimi pripomočki smo na stranskem tiru, sredstva iz amortizacije pa ne zadoščajo niti za najnujnejša popravila. Želim si pravičnejšo razdelitev proračunskega denarja, ki gre večinoma za ceste,« je opozorila poslanka ZZD ANGELA NOVAK. Ob lem ji je član IS VLADO KE-REC pojasnil, da so iz šolskih kolektivov dobili zahtevkov za razna popravila v vrednosti nad 30 milijonov SLT, zato bodo skušali v najkrajšem času rešiti najnujnejše probleme ANDRFJ ZADRAVEC iz zbora KS pa je potarnal, da nimajo dovolj denarja za zamenjavo gasilskih trakov. JOŽE KAVAŠ iz DPZ se je zavzel za večjo denarno pomoč humanitarnim društvom, predvsem drutšvu medicinskih sster in Karitasu, medtem ko bi po mnenju VIKTORJA VORSlCA (zbor KS) morali več deanrja porabili za vzgojo in varnost v cestnem prometu, saj je stanje na cestah obučno, policija pa ne more suma rešiti vseh problemov. Ker smo o najnovejšem razvoju dogodkov v soboški Mesni industriji POMURKA že večkrat obširno poročali, omenimo le to, da so poslanci sprejeli stališča občinskega izvršnega sveta, ki si prizadev čemprej rešiti težave tega velikega poslovnega sistema, od katerega je v marsičm odvisen položaj celotnega gospodarstva v občini. Zato vlada ponuja roko posredovanja pri dogovarjanju z upniki. Kaže pa, da je dolgotrajna razprava močno utrudila nekatere poslance, saj so po krajšem odmoru ugotovili, da sta zbor združenega dela in družbe-noplitični zbor nesklepčna, zalo je zasedanje nadaljeval le zbor KS. MILAN JER$E mArca 1992 POBUDI POMURSKIH POSLANCEV V REPL BLJŠKEM PARLAMENTU O kmetovi predelovalni industriji in Na nedavnem zasedanju republiške skupščine sta bili dokaj odmevni tudi razpravi dveh pomurskih poslancev. Tako je v zboru združenega dela, kjer so kot prvi začeli usklajevati nov zakon o zadrugah, poslanec Ljudske stranke ZVONKO HORVAT iz lendavske občine menil, da če zakon ne bo sprejet, bodo kmetje prisiljeni ustanavljati lastno predelovalno industrijo. »Kaj pa se bo potem zgodilo z delavci v predelovalni industriji, ki je predimenzionirana?« je vprašal Horvat. Naposled je zbor združenega dela, ki je z dopolnilom črtal celotno 10. poglavje, ki govori o lastninjenju, sprejel zakon o zadrugah. V republiškem družbenopolitičnem zboru pa je poslanec Ljudske stranke iz soboške občine JANKO HALB opozoril na monopolni položaj PTT Po njegovem se le-to kaže v tem, da pit podjetja sama določajo ceno novih telefonskih priključkov in lu- PTT cenah di izvaja vsa potrebna dela, medtem ko morajo naročniki telefonov vse vnaprej plačati pred podpisom pogodbe $ PTT M. JERSE Stran 3 gospodarstvo DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA POMURJE NASPROTUJE GRADNJI »UMAZANE INDUSTRIJE« Naravovarstveniki proti tovarni usnja Kot vse kaže, vsaj glede kadrovskih zdrah in napetosti, da. z razpisom za kadrovsko zasedbo mesta generalnega direktorja sistema Elrad in imenovanjem v.d. direktorjev na izpraznjena mesta, naj bi sistemske funkcije in proizvodnja stekle normalno. Grenak priokus zaradi stečaja Elektronike in načina, kako so jih zapustili tisti, ki so jim najbolj zaupali, pa bo ostal. f ELRAD Se bo stanje v d.d umirilo? Pomurska javnost vse premalo izve o načrtih nekaterih občinskih vlad. Ne vemo, ali je to prikrivanje informacij namerno ali ne, dejstvo je, da lahko povzroči občutljivi pokrajini ob reki Muri veliko škode. Člani Društva za varstvo okolja so se zgrozili, ko so izvedeli, da namerava občina Gornja Radgona sprejeti na svoje območje del proizvodnje tovarne usnja Schmidt iz Vrbnega v Avstriji - ne le izrezovanje in Šivanje usnja, ampak tudi »mokn del« proizvodnje, to je najbolj umazani det usnjarske industrije. Pred leti so inšpektorji v Konjišču prepovedali širitev gramozni ce, saj je obstajala nevarnost, da bo preveliko črpanje gramoza vplivalo na podatalnico! če smo imeli pred leti tako stroge predpise, kako lahko danes tako mirne duše sprejmemo najbolj umazano industrijo? Vzrok je v »brezzakonskem obdobju«, saj zakon o varstvu okolja Še vedno ni sprejet, zato nimajo ne podjetja in ne občinske vlade osnove, na kateri bi jim bilo kaj prepovedano ali odsvetovano. Toda obstaja še ena prisila —pritisk javnosti. Nanjo računajo naravovarstveniki, saj druge moči nimajo. S trdnimi dokazi bodo javnosti predstavili vse posledice umazane industrije, ki jo marsikatera občinska vlada na tako lahek način sprejema pod svoje okrilje. Nekaj delovnih mest ni zadosten razlog, da bi dovolili odpiranje sumljivih tovarn. Poleg tega-so se povezali tudi z istomislečimi v Mariboru, ki bodo poskušali dobiti čim več podatkov o škodljivosti tovrstne industrije od zelenih in naravovarstvenikov v Avstriji. člani Društva za varstvo okolja Pomurja so se na rednem sestanku v sredo.l 1. marca 1992, pogovarjali tudi o organiziranju slovesnosti ob 20—letnici društva, ki bo 5. in 6. junija v raznih pomurskih krajih. V tem času bodo organizirane številne kulturne, strokovne in dru žabne prireditve, ki se jih bodo udeležili gostje iz Hrvaške. Avstrije, Madžarske, Češko — Slovaške federacije in Slovenije. Ob tej priložnosti bo izšla tudi posebna Vestnikova priloga - - ““IJ J BERNARDA B.PEČEK Odhodu treh vodilnih delavcev je bila namenjena tudi petkova seja novega upravnega odbora, ki jo je vodil novoizvoljeni predsednik Karel Svetec. Spremenili so sklepe prejšnje ga upravnega odbora, ki ga je vodil Milan Kurbus, s katerimi so sporazumno razrešili generalnega direktorja Vuka in ga oklicali za trajni presežek. Novi upravni odbor je Vuka sicer razrešil funkcije generalnega direktorja, vendar pa ga ne opredeljuje kot trajni presežek, temveč mu ponuja novo delovno mesto v plansko-anaiitski službi, ki ustreza njegovi izobrazbi. Prav tako se niso strinjali s potezo prejšnjega generalnega direktorja, s katero je Milana Kurbusa, personalnega direktorja, in Zlatka Kurbusa, finančnega direktorja, razrešil vodstvenih funkcij in ju opredelil za trajni presežek. Tudi njima je novi upravni odbor znova odprl pot v Elrad in soglašal, da ne bosta presežek. Danes je objavljen razpis za novega generalnega direktorja, do zasedbe pa bo to delo opra vljal Karel Sapač, tehnični direktor. ŠE ENKRAT O ODPRAVNINI Čeprav smo v Vestniku že dvakrat poročali o odpravnini oz. odhodnim, ki naj bi si jo izplačali trij*e vodilni, ki so drug drugega sporazumno razrešili in se oklicali za trajne presežke, moramo glede na različne informacije, ki krožijo, to po noviti še tretjič. Čeprav je Milan Kurbus na tiskovni konferenci zanikal, da bi si izplačali odhodnino v znesku 650 oz. 550 tisoč tolarjev, je resnica malce drugačna. Samo pomanjkljivo izpolnjenim virmanom gre zahvala, da je denar, ki ga Elrad krvavo potrebuje, ostal v podjetju. Takoj po oklicu za trajne presežke in sporazumni razrešitvi so poslali virmane z nalogom za izplačilo po pogodbi trem bankam, kjer so imeli omenjeni odprte žiro račune, SKB, LB, KBM. Banke izplačila zaradi pomanjkljivih podatkov niso mogle izvesti, zato so iskale dodatna pojasnila v Eiradu. Po nalogu' Karla Sapača so bila izplačila ustavljena. Zakonski akti sistema Elrad dopuščajo taksna izplačila, če so delavci razrešeni spo razumno m kot trajni presežki, torej zakonsko nič spornega, o morali pa naj razsojajo drugi. NAJVEČJA TEŽAVA JE LIKVIDNOST Karel Sapač, ki je prevzel mesto v.d. direktorja do imeno vanja novega, je ekonomski položaj tirada opisal takole: »»Največja težava je likvidnost. Tačas imamo s tem velike težave, saj nam banke ne zaupajo, naš položaj in slabo ime pa na veliko izkorišča konkurenca. Koristimo vse vezi in poznanstva, da si zagotovimo tekoče prilive, že naslednji mesec pa bo položaj bistveno boljši, saj bodo v firmo nakazani prilivi od izvoza, ki ga je bilo v januarju precej, pa tudi pritisk na bruto maso bo zaradi zmanjšanja zaposlenih bistveno manjši. Sem optimist, Elrad se bo iz tega nezavidljivega položaja prav gotovo izvlekel, saj se naročila, predvsem izvozna, bistveno večajo.« Poleg reševanja tekoče likvidnosti je po trebno še povečati prodajo, zmanjšati zaloge ter ustvariti pozitivno delovno ozračje in zaupanje delavcev v sistem Elrad. Po zagotovilih vodilnih bodo delavci plače v marcu dobili vskladu z dogovorom s stavkovnim odborom. Zasluženo bodo, prejeli tudi tisti, ki so zaradi stečaja Elektronike ostali brez dela, so pa februarja Še delali. SAMO SOCIALNA Ih ” TER1ALNA VARNOST »Samo to smo vseskoz tevali in želeli zagot®v,J'5 pravi Stanko Prelec, nik sindikata. »Odločnoz Čarno vse obtožbe in nann^ । nja na račun sindikata, & bi bila akcija sindikata vC~ od zunaj in da bi bil mo rušenje vodstva. vzpostavili samo na®, funkcijo, ki je dosedanji s1 El rada ni imet.« Sindikat zaupa upravnemu odboru,,®! U mesto direktorjev, ki soa* sedaj sestavljali, tvorijo kovnjaki iz vseh delov I vodnje. Ti so na slart ® postavili tudi center AU*’’* je želela upravljati ma Vigrad. »Položaj se razčiščuj®.1 .“j vi Prelec, »ko bo Elrad tudi konkreten razvojni r gram, strateško in ciljno E, deljen, bo sindikat tudi na socialni pakt, kar K vi pogoj za sanacijo ponj & Z menjavo vodstva in ® njimi kadrovskimi m«®< m dopolnitvami se izlc® ■ zgodba. V senci te pa ®® druga, stečaj družbe ka, zaradi katerega J®, brez dela skoraj 400 Ludi ta bo kmalu moral P” g predmet posebne anaJ, ga karakterizirajo zantjuj niška razmerja in n®^«. premeščanje delavcev za > “‘^ENATaM M-10-1 Ne upoštevajo odločbe inšpektorata BREZPLAČNO svetujemo, obračunavamo in izpolnjujemo obrazce za dohodnino! Obrtniki, podjetniki! po konkurenčnih cenah opravljamo knjigovodske in računovodske storitve. TpENIKS JL MURSKA SOBOTA DO O Podjetje za finančne storitve, trženje in svetovanje v Ulici Štefana Kovača 12. & dobra štiri desetletja spremljamo v deželi ob Muri življenje in delo naših ljudi Upoštevamo poslovne vrednote, partnerstvo, aktivno spremljamo življenje in se mu prilagajamo. Uspešno sodelujemo pri odpravljanju težav podjetij in občanov, ki jim je bila ogrožena gospodarska in osebna varnost. Pravno, naložbeno in davčno svetujemo zastonj in pomagamo uresničevati vaše poslovne dlje. VESELI SMO, DA VAS LAHKO POZDRAVIMO V NAŠI NOVI POSLOVNI ZGRADBI V LENDAVSKI S V MURSKI SOBOTI. OBIŠČITE NAS, ZAVAROVANJE JE OPRAVEK, KI JE LAHKO OBENEM UGODNA PRILOŽNOST. Ko žažjkusjf ranu «,0 II s/nic^ ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA TRADICIJA IN DOBER POSLOVNI ODNOS Ge bi odgovorni z Republiške uprave za ceste in Ministrstva za promet in zveze upoštevali prav vsa določila iz zakonov in predpisov, bi morali cesto M 10 — I zapreti že pred nekaj leti. Do danes se kaj takega ni zgodilo; Cestno podjetje Murska Sobota je ie prejelo odločbo republiškega prometnega inšpektorata, da mora do 15. marca odpraviti vse pomanjkljivosti na magistralni cesti M 10 — t na odseku 321 Beltinci—Črenšovci in odseku 322 CrenŠovci — Lendava. Na prošnjo Cestnega podjetja so ta rok pomaknili za en mesec, ker asfaltna baza v Lipovcih letos še ni začela obratovati; poleg tega so nujna sanacijska dela take vrste (pojasnjuje inšpektor za ceste), da jih pozimi ne bi mogli kakovostno opraviti. Zakaj so pri dogovarjanju o nujnih popravilih cestišča na M 10 — I tako počasni; je potrebno spodbujati pomurske cestarje ali republiške inšpektorje? Resnica je verjetno drugje: dokler ne bo znano, kdo in kako bo finan- Kako je povečan promet po magistralki M 10 — 1 povedo naslednji podatki: samo v februarju letos je mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi prestopilo 9 tisoč tovornih vozil, točneje se je po cestah peljalo 7384 tujih (Bolgarov. Grkov. Italijanov, Madžarov, Srbov ...) in 1705 slovenskih tovornjakov. Po magistralki je potovalo tudi 215 tujih in 91 domačih avtobusov, ki so prestopili mejo v Dolgi vasi, poleg tega pa še 7 tisoč domačih in 8,5 tisoč tujih avtomobilov. Magistralka od Maribora do Lendave je v tako slabem stanju, da prenese le nosilnost do 5 ton, toda tovornjaki, ki zadnje mesece drvijo po njej, prevažajo naenkrat tudi do 20 ton tovora. ciral obnovo magistralne ceste,-nihče ne hiti z deli. Prav nasprotno je v drugem sektorju Republiške uprave za ceste, ki skrbi za varnost na cestah. Ta je menda tudi zaslužen, da so ob tej magistrali v minulih mesecih postavili ograje, kijih izdeluje LIKO Liboje. Vsak sektor skrbi za svoje področje dela; če je Imel ta sektor na računu denar za ograje, je denar nakazal LIK-u, ta pa je plačano delo opravil brez dodatnih vprašanj. In tako se pomurski šoferji upravičeno sprašujejo, kako da so za številne ograje našli denar, ni pa ga za krpanje največjih lukenj; le zakaj so te ograje prav sedaj tako nujne — mogoče prav zaradi slabe ceste, saj jih na nekaterih delih cestišča že prav močno premetava? Zaradi povečanega prometa po magistrali M 10 — 1 vse od lanskega poletja so imeli več dela tudi na Cestnem podjetju Murska Sobota. Marjan Pucko, tehnični vodja, je dejal: > Na magistrali opravljamo le nujna vzdrževalna dela kosimo travo, čistimo smernike, urejamo bankine in opravljamo naloge zimske službe. To pomeni 13 odstotkov v obsegu našega celotnega poslovanja. Od vsega skupnega vzdrževanja, ki bi ga morali opraviti, je to le 25 odstotkov, toda toliko denarja dobimo ... Na tej cesti bi morali nujno narediti nov profil, utrditi cestišče in ga razširiti na 7 metrov ali pa jo vsaj preplastiti.« »Kamela« je najpogostejši prometni znak na cesti M 10 1. »Kamela je znak, ki opozarja na nepravilni profil cestišča — teh znakov smo zadnje mesece postavili največ. Poleg tega smo postavili tudi znake za omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro v Lendavi in Gornji Radgoni, opo- zortlne table za nevar"^ in dopolnilno tablo z razdaljo med tovorni*** biti 10 metrov,« je Horvat, ki je v Cestne" M. Sobota odgovorna signalizacijo. ,n / Pa vendar vsi krpanje lukenj in P®1 j novih prometnih zna^eXc rešilo prometnih P'0^^ magistrali MIO-'- -, jp-va Porčič bodo ietO’ * kako bo z obnovo dela magistrale, p® jj:J Torej bo meja med ■ '-'■VJ u-vj -- Pflmurjem in Štajerske nediktom) še opaznej5 Bernard® " Rt Tukaj se začne Pomurje: Z nove ceste se pripeljemo na no, ki že 18 let ni bila obnovljena; eden od razpoznavnih zn® 10 — I so tudi »kamele«. 12'-1 Dopisovanje s prometnim Republiški mlini meljejo počasi, še posebno cestni. Vse kaže, da se je na magistralni cesti M 12 — 1 (Lendava—Dolga vas—meja z Madžarsko) začelo premikati Šele konec februarja, ko sta si 24. februarja razmere na cesti M 10 — 1 in M 12 — 1 ogledala republiški inšpektor za ceste Janez Kregar in vodja inšpektorata Ivo Samec. 26. februarja je Cestno podjetje v Murski Soboti prejelo zapisnik o tem uradnem pregledu, v katerem cestni inšpektor ugotavlja, da je zaradi težkega prometa prišlo do popolnega uničenja ceste M 12 — I v dolžini 1500 metrov. Istočasno so prejeli tudi odločbo, da morajo na lej cesti začasno prepovedati promet za vsa vozila, katerih skupna teža presega 5 ton; rok za postavitev ustreznih oznak: 15. 5. 92. V obrazložitvi je inšpektor Kregar zapisal: »Na nedavnem odseku v dolžini 1500 metrov je prišlo pod vplivom težkega prometa do popolnega porušenja voziščne konstrukcije. Vzdrževalec ceste je na cesti izvedel obsežnejša dela za zagotavljanje prevoznosti, ki pa v razmerah odjuge ne zadostuje-,o Na vozišču so velike neravnine, nekoherentni materiali iz spodnjih slojev pa so se pod vplivom težkega prometa premešali s tamponskim materialom, s katerim je zasilno sanirano vozišče. Pri odju- gi bo prišlo še do pospešenega propadanja nosilnosti ceste, tako da po njej ne bo možen promet za vozila težja od 5 ton skupne teže.« Cestno podjetje M. Sobota je nato 3. marca zahtevalo preklic izdane odločbe, ker da je omenjena cesta od 2. marca v »rekonstrukciji«. Zapisali soj »Republiška uprava za ceste Ljubljana je dne 2. 3. 1992 pristopila k rekonstrukciji in razširitvi odseka 325 magistralne ceste M 12 — 1 Lendava —Dolga vas v dolžini 800 metrov. Na omenjenem odseku se vršijo dela na rekonstrukciji vozišča in na razširitvi v odstavni pas za tovorna vozila.« Kakor hitro so prejeli odločbo republiškega inšpektorja za ceste, je cestno podjetje pohitelo z začetkom obnovitvenih del. Toda že sedaj je očitno, da dodajanje enega voznega pasa ne bo rešilo problema povečanega tovornega prometa na mejnem prehodu v Dolgi vasi — to je le začasna rešitev. In da je vse to dopisovanje med republikanci in soboškimi cestarji zgolj dopisovanje, brez konkretnih posledic, najbolje dokazuje naslednja ob razložitev Janeza Kregarja v zadnji odločbi, ki jo je Cestno podjetje Murska Sobota prejelo 12 marca: »Republiški inšpektor za ceste meni, da začetek det še ne odpravlja glavnih vzrokov za izrečen ukrep prepovedi prometa za težja vozila. Stanje ceste bo bistveno izboljšano šele s končanjem ministri rekonstrukcije vsaj škodovarrih odseku* * se vlogi v taki oblik1' j izražena, ne ugodi- Kljub navedene«1 , p inšpektor za ceste tev odločbe zaradi ' l»j okoliščin ni nujna* izvršitev odločbe P«¥ ,, t*1 motnje v mednar« prometu in v gosp^^ se rok izvršitve po«/ '.p'g videnega roka izv^ cije ih* usposobil*® J stanje, da bo po n'|[rr^ met za vsa vozila, k J men je na.« , r! Dodaten konteo1'( ben, dejstvo pa jc’ 'at'’? Časno reševanje Pr blemov; kolikšna nje tretjega pasu. s‘ -(ip* n a črt e i n predrač«r,t sproti VESTNIK, 19- M*? Stran 4 gospodarstvo podjetništvo Muke z vlado in socialistično delovno moralo mo ‘7"'^ f'sti, ki hoče kapital. Kapital pa lahko živi sa-kl lo dvoje* nenebno obrača in množi. Kapital hoče podjetni. skupaj. SV0JeEa dobička transakciBm?^ na lrž,š^. s b« tur- a 1 ,na kak podest siliti m 'JUdl' k' J‘,h za' meljna r.-uv c Ut ,u‘r" Je le-Cnim in , med socialisti-g0Sp°-n najboK ► / . najpogostejši '"‘Jne ekoV 'eP,arm stavki po-^bo, ki sn M vsakdanjo kritiko veOali za 80 Nli-»7^18 ekonomije, gleda denar vsak po- ?^len<^ bo imel d’J°Vhriva;„e ne b°s delal. Naj Zdaj ;'7 roke Pa bo šlo.« P"11 mkah p, ?nog°kaj v priva-kt>va vedno ne gre. Je MnikOv ]i„aimamo pravi11 P°d-Me, ki v 0R Bojnec iz Sorsko tehn/i •" Parker z itali-la Partner;, Vrt T za i,al'janske-Unkcional- Zde U|e okrasno m /Mii nekaj tiza teža‘ n5kaJ socia-udi sebe no moralo in nekaj Karoši r Qd dela s ■ JaP°nski ^ne. Karoši "Ma na SJ1™az za P°jav, ki spo-^aze. k,,^uraJstv° m na ka- °d dela nenadna smrt s« v^u,0*1. Domne-,^ovtiem 0 'el° Pn delu na J100 Jo^ 5mrti izčrPa ? nc' Prelita! . zaPoslenih JaMo Prepričani pa N? Vsi ven. N^ctn । “ jmen. v lenobi ‘ ** socialisti- Jonska ^S^lizem h??0 mizi se za 8»JMo piše Suzu)? L av‘ tOn. ^deret.m ’ kl v madžar-Jm, °\arno ? .gradi monta-joj* farjev r"ostI 260 mili-inv2re ?a prv° več-A8* miadih'CMad#VZh0dni ki na treni' Madžarov so ^la 6' u*edli v "a Jap°nsko, Mledici ? JaPonski svet ' b'le nepriča- ^iiiif01"1)0’ mrhovinarji, ki naš gospodarski položaj do- daiei ^Hoji. V ceno na*« delovne sile. Pričakajo te z izračunalo iriu?'" kakor Udobju te močno vežejo nase, zdi se ti, da ti k#trPno. v’'lT0rmalno' Potem Pa spoznaš, da je vse skupaj ze-•*e ležave imaš, če se jih hočeš rešiti. n,°: 57 hh ■ u vrn'10 v % , hčerini nad,rekciJ0 v ,Ske r,rme Po CjH^kdjeio V”1 delovne Sli jd nJih so »nezno-ni?sVei ur % ah,eval‘« da bi h°vi , d rvn.i. tako ka_ nSiinda sod^avci. "akrJJ" zahtJSj6 osem ur deb Sab.da se komadu?. ?džerii hra^ , 0 bili ‘ud) z ** Vs« niihZUkljev' me' in nioni Zavrniii F°ve zahteve ?s.'lod? azna tov,Pszt7gom je tc ‘ t»if ni f koncerna ž’ jim L ^ivoiii? c pri‘oie-,hrano 50 ed|no v k^nSL^har pdaJ Pripravlja X ?a 'o so jim k()J da poEoji ni dstl« ki z de-I . dovoljen, ta '®S»* IN fr »hu Pa skrb’ ,.'"^7"^ nesli ka nePrbe- TV0 n. ^rie^1^ teniSil ZJd. Obe naciji, tako japonska kakor ameriška, sta delavni. Med najvišje vrednote postavljata vzdržljivost, požrtvovalnost. Toda Japonci puščajo Američane v teh rečeh čedalje bolj zadaj. Busheva nezavest je več kakor samo to. V metaforičnem smislu je tudi znamenje upadajoče vitalnosti nacije, Tako to razumejo eni in drugi. Tudi evropske »storilne« države so v venomer večjem zaostanku za Japonci. Nekoč, ko je bil Lech Walesa na vrhuncu popularnosti, so ga nemški sindikati — tudi Nemci pa niso prav počasni pri delu — najeli, da je šel japonskim delavcem pripovedovat o dopustu, prostih dnevih, trajanju delovnega časa. Šlo je pravzaprav za neke vrste podtalno vojno, ker so Nemci ugotovili, da se v okvirjih svobodnega pretoka blaga in storitev ne bodo mogli več dolgo meriti z Japonci. Zato so hoteli njihov delavski razred s pomočjo Lecha Walense »spriditi«. Mimogrede, za nekdanjega voditelja poljskega sindikata Soli-darnošč in zdajšnjega predsedni ka Poljske Wa)enso, je avstrijski ekscesno desničarski politik Jorg Haider pred meseci izjavil, da je bolj širok kakor dolg. Prevedeno v jezik za merjenje storilnosti to pomeni, da se že po njem vidi, kako leni so ljudje iz socialističnih držav. Torej so Nemci »trojanskega konja nemarnosti«, ki so takrat poslali na Japonsko, izbirali po germanskem instinktu Haiderje znan tudi kot zagovornik teze, da Avstrijci niso samo svoj narod, da so Nemci. »Američani so nas po vojni uvedli v svobodno tržno gospodarstvo,« je z govorniškega odra v neki tokijski četrti kričal govorec v času Bushevega obiska. »Torej naj ne bodo tako leni naj več delajo!« m SOCIALIZEM IN SOCIALIZEM Delati, delati, delati, so bile besede, neke vrste oporoke. Kar la Marxa, ko so ga hčere vprašale, kaj bi želel ljudem posebej položiti na srce. Direktor soboškega podjetju Market Alojz Bojnec pa ni zadovoljen z dediči marksistične ekonomije. Čeprav zanjo zmore komaj kakšno dobro besedo, za trde čase svojega podjetja ne dolži samo Peterletove vlade. Kar je nekoliko čudno v deželi, kjer so malone vsi prepričani, da podjetja propadajo izključno zaradi vlade. Ali ste že kdaj slišali, da je tukaj kakšno podjetje propadlo zaradi razloga, ki ga je za ameriške težave navajal govorec v To-kiju? Prekmurci smo znani kot delovni ljudje. Kako lahko Bojnec dolži socialistično delovno moralo za težave svojega podjetništva? Ali je lahko prepričan, da ni kaj narobe z njegovo organizacijo dela? Ima v podjetju vse tehnološke pogoje kakršne imajo njegovi konkurenti na zahodu? »Z ozirom na to, da smo nova firma nimamo vsega urejeno tako, kakor bi bilo potrebno. V tehnologiji še ni vse čisto »ev-ropskb«. Vendar pa je delo pri nas zelo individualno in morebitna »neevropska« tehnologija ne bi smela ovirati pregovorne delavnosti prekmurskega delavca.« Na Bojnečevi mizi leži zapisnik inšpektorja občinske Uprave inšpekcijskih služb, ki je bil v podjetju 23. januarja letos. Delavci očitno niso bili zadovoljni z direktorjem, zato je nekdo poklical inšpektorja. Vendar so si ob njegovem obisku očitno premislili. Iz razgovora z delavci »ni bilo mogoče ugotoviti nezadovoljstva,« je zapisal. Ali ste vi gospod Bojnec zadovoljni s svojimi delavci? »Rajši bi seveda bil, da bi delavci izjavili, kako so zadovoljni, ne pa da »niso nezadovoljni«. Kajti v firmi, kjer so delavci zadovoljni, kjer je izražena pripadnost firmi, je lažje delati kot tam, kjer samo nezadovoljni niso. Osebno še vedno nisem zadovoljen z delavci, ker ne dosegamo rezultatov, ki so na tem področju običajni na Zahodu Dejstvo pa je tudi, da smo novi v tem poslu in nimamo toliko prakse. To je osnovni problem « Vprašanje: Vseeno mislim, da je nekaj narobe z vašo organizacijo dela. Saj ne bosle menda rekli, da je tehnologija, ki jo uporabljale v vašem podjetju zahtevnejša od tehnologije mikročipov. Znano pa je. da se na primer azijski delavci za to veliko zahtevnejšo tehnologijo priučijo v zelo kratkem času, takorekoč v nekaj tednih, vi pa delate že mesece. »Seveda naša tehnologija ni zahtevnejša. Mi pa tudi nismo Azijci, Singapurci. Korejci. C e sem z ozirom na novost proizvodnje še lahko toleranten šteti morem za uspeh svojim delavcem in sebi, da smo prodrli in se obdržali na zahtevnem italijanskem tržišču, ki je v naši branži gotovo najbolj konkurenčno — je pa gotovo, da naša marljivost ni vrhunska. In da se naši zdravniki še v naslednjih desetih letih ne bodo srečevali s sindromom karoši.« L pajmo, da res ne, tudi še potem, po desetih letih, ne. Nek tukajšnji sindikalist mi je zadnjič, ko sva se pogovarjala o socialistični delovni morali, rekel, da to pač ni problem sindikata. Po njegovem je to problem menedžmenta. Bojnec: V naši firmi je sindikat organiziran šele mesec dni in v tem času gotovo ni pozitivno vpliva) na produktivnost firme. Trdim celo, da je vplival negativno. Delavci se sedaj nenehno sklicujejo na neke pravice, hodijo se pritoževati na sindikat. Mislim. da daje sindikat delavcem tukaj lažno upanje. Sem pa za dobro organiziran sindikat. Je lo floskula, ali pa v resnici mislite, da bi lahko sindikat bil v pomoč pri vodenju firme? Bojnec: Dobro organiziran sindikat je gotovo lahko v pomoč firmi, ker potem lahko rešuješ probleme, ki vsekakor so in bodo, z dvema ali celo samo z enim sindikalnim zaupnikom Pa še to ne med delovnim časom, ker se tak človek zaveda, da delavci, kijih zastopa ne morejo biti dobro plačani, če ne delajo. Pri plači sva. Kaj pa če bi morali delavce plačati absolutno stimulativno, torej tako, da hi jim za začetek dajali več kakor si zaslužijo? Bojnec: To je prav gotovo absurdna predpostavka. Vsepovsod so samo zgodbice o evropskih plačah. Vendar smo mi vzhod oziroma jug Evrope Mi smo postsocialistična družba. Jasno pa je, da zahod tukaj išče profit Ne obstaja evropski poslovnež, ki bi pri nas ustanavljal firmo zato, ker mu je nekdo simpatičen Vlaga zaradi profita, ta pa ne sme biti majhen, ker smo zelo rizično področje. Tudi oh evropski produktivnosti mi torej ne bi mogli imeti evropskih plač, kaj še le ob naši. Zadnjič je delegat ene od strank v soboški skupščini na vašo zahtevo postavil delegatsko vprašanje, zakaj avtobusi vozijo iz Sobote tako kmalu po tretji uri. Ali »am gre toliko za pel minul za kolikor bi morali zaposlenega prej pustiti 7 dela? Bojnec: Ne gre za pet minul. Gre za to. da mora podjetnik vse preračunati in preanalizirati. Opažam,< da so delavci proti koncu delovnega procesa manj zbrani, mislijo na gnečo. Mislim, da ima delavec, ki svoji osem ur pošteno oddela, pravico, da nezaso-pel pride do avtobusa. Sicer pa je delavec plačan za osem ur. Ce naše podjetje že tehnološko ni ravno na višku, si enostavno ne morem privoščiti, da se delo konča petnajst minut pred tretjo Povrhu je potrebno delovno mesto za seboj počistiti: Ali nimate čistilk? Bojnec: Ne, ker tudi za vami na Vestniku drugi ne pospravljajo vaše delovne mize. DRŽAVA PROTI PODJETNIŠTVU Tudi država podjetniku Bojnecu ni pogodu Trdi, da se narobe spravlja k vzpodbujanju podjetništva, ker daje denar za ustanavljanje podjetij, potem pa jih ne spremlja in ne nadzi ra. Denar dobiš, Če si dovolj vztrajen in dovolj krat kličeš na ministrstvo To pa je denar davkoplačevalcev, ki si na lak način v resnici plačujejo svoja potencialna delovna mesta. Če se la porabi za podjetnikov osebni standard, izključno za njihovo bogatenje, potem je to napačno. Vsi podjetniki niso podjetniki, se poslavlja Bojnec. »V večini primerov gre za bivše obrtnike, ki so doslej nastopali samo na domačem tržišču, kjer so bili v konkurenčni tekmi z državnimi podjetji. To pa ni nič Mi pa se utapljamo v divjem konkurenčnem boju zunaj. Direktor Markerja meni, da bi država morala več pomagali. Na ugovor, da je to pač čuden podjetnik, ki pričakuje pomoč od države, odgovarja: »Seveda to ni njena naloga Podjetnik se znajde sam, toda na začetku se ne moreš znajti Pomagati bi nam morala z informacijami. Takšnimi, ki jih imajo tuji partnerji o nas. Da bi vedeli, na koga smo tam zunaj naleteli V imenju delodajalcev mu je potrebno žogo vrniti. Kakšni pa so delodajalci? Je rod današnjih podjetnikov odraščal na drugih dvoriščih, ne na tistih, kjer vlada socialistična delovna morala? »Kar se socialistične delovne morale tiče v meni je ni. Prepričan sem. da niti slučajno ne bi mogel uspeti, če bi je imel vsaj malo. Recimo: vstajam ob štirih zjutraj in se peljem v Italijo, tam končam sestanek ob desetih zvečer in se lakoj peljem domov, ker si ne morem privoščili, da bi prespal tam. Italijani se še dobro spominjajo naših prejšnjih podjeinikov, ki so prihajali s celim štabom tajnic in prevajalcev. Tudi zaradi lega si ne bi smel tam narediti udobno, ker na to zelo pazijo in po tem merijo svoj riziko pri vlaganju.« MALA KAROŠI Sicer pa je lako čislo prav. Pridobivanje denarja je užitek: vrhuncu spolnega užitka se pravi »mala smrt«; podjetnik naj doživlja viaj »malo karoši«. V izčrpanosti mora priti do roba Tudi to dvoje gre skupaj. Stefan smej DELO PO POGODBI Življenje mimo zakona Zakon o delovnih razmerjih govori v 107. členu o tem, da delodajalec lahko s prevzemnikom dela sklene pogodbo o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali so potrebna le od časa do časa. Opravljajo se lahko največ 90 dni v posameznem koledarskem letu in ne več kot 10 ur na teden. Pogodbeno delo tudi ni mogoče skleniti, če gre za dela, za katera je mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas ali za čas, krajši od polnega delovnega časa, ali če gre za avtorska dela. Ali ima pogodbeno delo pri nas res še tak značaj, kot ga opredeljuje delovna zakonodaja, ali pa je za podjetja to možnost, ki jo izrabljajo za poceni delovno silo? Kakšna sta pri takem načinu zaposlovanja položaj delavcev in njihova socialna varnost v primerjavi z redno zaposlenimi, bodisi za določen ali nedoločen čas? POGODBENEGA DELA VEDNO VEC Iz podatkov s prve tabele vidimo, da seje delo po pogodbi v lanskem letu v primerjavi z letom devetdeset zelo povečalo in da je pogodbeno delalo več delavcev, kot jih je bilo na primer po lanskem zaključnem računu zaposlenih v gospodarstvu soboške občine (konec februarja je bilo na enoti Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 8035 brezposelnih). Ta podatek sicer ni ravno primerljiv, saj so pogodbeno delo lahko opravljali tudi redno zaposleni, bolj kot to pa na porast pogodbenega dela kažejo opravljene ure pogodbenega dela. Pod drobnogled pa moramo dati predvsem lendavsko občino, saj je 12 odstotkov pogodbeno zaposlenih delavcev v lanskem letu v Pomurju opravilo 53 odstotkov vseh pogodbenih ur. To pomeni, da so ti delavci opravljali dela, ki nimajo značaja začasnosti ali občasnosti, kot predvideva zakon o delovnih razmerjih.Torej so delali tudi polni delovni čas in dlje časa na teden, kot določa zakon. V lendavski občini so novonastala podjetja po stečajih v glavnem zaposlila delavce po pogodbi (Indip. Ilirija, TLO Lendava in druga). Tako so se odločala seveda tudi druga podjetja, ne le lendavska, vendar v preostalih občinah ni bilo toliko stečajev, da bi bilo to tako očitno v statistiki pogodbenega dela kot prav v lendavski občini. DELO PO POGODBI - ZA PODJETJE POCENI DELO Da so podjetja več zaposlovala pogodbeno, nekatera celo večino delavcev, je razumljivo, ker je tako zaposlena delovna sila mnogo cenejša kot redno zaposlena. Za delavca po pogodbi podjetje ne plačuje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tudi ni zdravstveno zavarovan ( delavec je zavarovan samo za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni), prav lako mu ne gredo pravice, kot na primer izplačilo regresa in druge, ki jih imajo redno zaposleni. Delavci so za podjetje^e cenejši v primeru, da so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, od tam prejemajo denarno nadomestilo (na primer 60 odstotkov osebnega dohodka), podjetje pa jim izplačuje samo razliko do 100 odstotkov, torej 40 odstotkov, čeprav delavec dela polni delovni čas. Ti delavci, ki jim na Zavodu za zaposlovanje teče pravica do nadomestila zaradi stečaja, so tudi pokojninsko in invalidsko zavarovani, seveda zaradi svoje pravice ob izgubi delovnega mesta. Delavca, ki dela po pogodbi, je tudi dosti laže odsloviti zaradi različnih vzrokov, bodisi pomanjkanja dela ali slabšega zdravstveno stanje delavca. V nekaterih podjetjih so se delavci oglasili, ker jim je podjetje izplačevalo samo razliko do denarnega nadomestila, ki ga prejemajo na Zavodu, zato so si izborili, da so dobivali polno plačilo v podjetju in še denarno nadomestilo, s čimer so bili seveda zadovoljni. DELAVEC SPET PRAZNIH ROK Toda število pogodbeno zaposlenih delavcev je tolikšno, da je malo verjetno, da bodo čez čas tudi vsi dobili redno zaposlitev. Takrat pa bodo problemi. Ob pogodbenem delu se jim je namreč iztekala tudi pravica do denarnega nadomestila in takrat, ko bodo resnično ostali brez dela in s tem dohodka, se jim bo na Zavodu iztekla tudi pravica do denarnega nadomestila. Ce so delavci sprejemali pogodbeno delo, samo da niso ostali brez dela in v upanju, da bodo prav oni potem dobili redno zaposlitev, in ker so nekateri iz dveh naslovov dobivali še kar primerni dohodek, pa bodo na koncu nekateri spet ostali brez vsega. Ministrstvo za delo, občinski odgovorni možje in tudi inšpekcije to dobro vedo, vendar ne nasprotujejo in tako ščitijo podjetja (ki naj bi se ob cenejši delovnrsili le nekoliko opomogla). V zadnjem času pa so kot pogodbena delovna sila nekaterim podjetjem zanimivi tudi upokojenci. (V lanskem letu so z delom nadaljevali le trije delavci, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev.) . MAJDA HORVAT POGODBENO DELO (GOSPODARSTVO IN NEGOSPODARSTVO) Štev del. Štev, ur 90 štev. ur. 91 G Radg. 3009 89604 96025 Lendav, 2249 333242 31214 Ljutom 1140 34340 31371 M. Sob. 11254 171007 116630 S k u pa j 17652 628193 275240 NADURNO DELO (GOSPODARSTVO IN NEGOSPODARSTVO) Štev, del Štev, ur 91 Štev, ur 90 G Radg. 1378 27579 31731 Lend 1944 44461 38559 Ljul 1008 32459 44083 M Sob. 9112 200176 37350 Skupaj 13442 304875 488324 (Število nadur se je v lanskem letu v primerjavi z letom poprej zmanjšalo, vendar je treba opozorili, da nadurno delo opravljajo predvsem v gospodarstvu. Zalo je zanimivo vedeli tudi podalek, koliko ljudi je bilo v lanskem letu zaposlenih v gospodarstvu.) POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH DELAVCEV V GOSPODARSTVI NA PODLAGI DELOVNIH IR ZR 90 ZR 91 % G R 5844 4476 23.4 Lend 4427 3822 13.7 L ju t 3038 2999 1.3 M. Sob. 16325 14626 10.4 Skupaj 29634 25923 12,5 1992 Stran S o tem in onem Ženske prej v pokoj Pri sprejemanju pokojninskega m invalidskega zakona v skupščini je prišlo do razhajanj predvsem pri enem določilu, in sicer, ali bo zakon ohranil pogoje upokojevanja po spolu, ali pa bodo ženske še naprej imele določeno ugodnost, kot po stari zakonodaji. Že pri pripravi osnutka pokojninskega zakona so se namreč oglasili socialni demokrati in liberalci, ki so se sklicujoč na direktiva Steva Evrope, po katerih naj bt vse članice Evropske skupnosti tzločde določbe, ki določajo razlike pri socialnem zavarovanju in drugem po spolu, zavzemali, da se ta razlika pri upokojevanju ukine. Svoje zavzemanje za izenačitev moških m žensk pri upokojevanju so tudi utemeljevali s povprečno starostjo moških m žensk m s tem. da ženske v povprečju živijo dlje. Oglasili so se tudi zagovorniki benificiranja materinstva, saj je bil kot druga možnost podan predlog, po katerem bi upoštevali določila Sveta Evrope, vendar bi benificirali materinstvo. Za vsakega živorojenega otroka bi naj mati dobila višjo odmerjeno pokojnino za 5 odstotkov, vendar največ do 85 odstotkov pokojnin ske osnove. Po znanem govoru Schwarzbartla (ki je s svojim razmišljanjem naredil levjo uslugo tudi tistim, ki so se zavzemati za to. da bi matere bile pri upokojitvi v ugodnejšem položaju) so delegati izglasovali, da še naprej ostane la razlika pri upokojevanju med moškimi in ženskami Ženske se bodo torej še naprej ob postopnem zviševanju starostne meje za upokojitev, upokojevale pet let prej lmoški se bo po prehodnem obdobju, ki traja do 1998 leta, lahko upokojil, ko bo star 63 in ženska, ko bo stara 58 let). Ženska bo tudi z manj tel delovne dobe, s petintridesetimi leti, dobita polno pokojninsko osnovo, to je 85 odstotkov, medlem, ko bo za tako visoko pokojnin sko osnovo moški moral delati 40 let. Vsaka stran je okfog tega vprašanja imela svoj prav in svoje argumente, delegati pa so sc torej odločili, da razlika, kljub priporočilom Evropskega sveta, ostane. Prav zato materem v parlamentu le ni bila zadana taka klofuta, kot menijo nekateri zagovorniki vspodbujanja materinstva, ampak so nekateri delegati po odločanju prav gotovo upoštevali položaj mater in žensk, ki so razpete med delovnim mestom in družino Bolj so videli to razsežnost, kot pa se spraševali, kako je z ob vladovanjem delovnega mesta. MAJDA HORVAT OB ROB ZAKONU O INTERVtNCIJAH Prevzema vlada funkcijo banke? Po hitrem postopku, kar je glede na razmere, ki so v gospo darstvu, sicer logično, je vlada sprejela predlog novega interven cijskega zakona za pomoč podjetjem, ki so v težavah Za to naj bt letos in prihodnje leto namenila 900 mili jonov DEM, ki si jih bo pridobila s pomočjo tujih posojil, globoko pa bo segla tudi v proračunsko vrečo. Ob krutih dejstvih, ki gospodarstvo vlečejo k tlom, vlada ugotavlja, da si podjetja brez njene pomoči ne bodo opomogla, ob tem pa ne pojasnjuje očitkov, ali ni morda takšna pomoč le socializacija dolgov in gašenje požara, ne pa intervencija za pospeševanje gospdoarskega razvoja. Zakon o intervencijah postavlja vlado v malce čuden polo žaj. S kreditnimi odnosi, ki naj bi urejati finančne injekcije podjetjem, prevzema vlada pravzaprav vlogo poslovnih bank. 900 milijonov mark naj bi namreč v dobrem letu in pol razdelila med slovenska podjetja v obliki posojil, ki se bodo revalorizirala, lahko pa se spremenijo (udi v trajno naložbo države. Denar bo namenila tistim podjetjem, ki bodo z razvojno-sanacijskimi projet-ki dokazala, da imajo ob državni finančni injekciji možnost, da se obdržijo in preživijo. Prednost pri pridobitvi kapitala bodo imeli predvsem tisti, ki so zašli v težave zaradi iraških dolgov. Neporavnanih terjatev v republikah nekdanje Jugoslavije in ju goslvvanske armade, ki je ostala s prekinitvijo namenske proizvodnje slovenski industriji dolžna 190 milijonov dolarjev. Dejstvo je, da se bodo lastniški deleži slovenskih podjetij Mirovniki na pohodu spremenili tudi po zaslugi lega zakona Do sedaj ima skl*«4 vlada svoje deleže v 37 podjet jih, za koliko se bo to število pO’ čaloob predvidenih intervencijah, pa lahko samo ugibamo de na to, da je zdravih podjetij zelo malo, bo interesentO’ vladni denar verjetno veliko. Denar za intervencije naj bi vlada pridobila z zadou*' njem doma in v tujini. Torej, jemala bo ludi iz proračuna, celoti zadolžila, ne da bi vedela, kakšni bodo učinki. Prav v nje je drugi največji očitek vladnemu predlogu. Ta daje n3llr" občutek, da hoče vlada denat delili po že preizkušenih, vei* uničujočih načelih socializacije dolgov, ki ne pospešujejo goSr darskega razvoja m ne razvojne sanacije podjetij Ločeno po zborih naj bi bil zakonski predlog o inlerv*• jah obravnavan še ta mesec Ali ho sprejet ali ne, je težko nap vedovati, dejstvo pa je, da se lomijo kopja že sedaj, P prišel na parlamentarne klopi. Med drugim ludi zaradi tega, so pravila za pridobitev posojila precej ohlapna Sicer naj prednost za posojilo imela podjetja, ki bi zaradi tega potem ko več izvažala, ohranjala in odpirala nova delovna meslS' r nujala okolju prijaz.no proizvodnjo . . . Ob številnih težavan P _ jetij, ki kmalu napovedujejo čez 200 tisoč brezposelnih cev, pa bodo zgoraj omenjene prednosti ostale le pobožnkjj saj bo denar namenjen tja. kjer bo kratkoročno prepreči] , strofo. RENATA Socialna pomoč svobodnega sindikata V lanskem letu so na Območni organizaciji svobodnih sindikatov Pomurja razdelili 215 tisoč tolarjev socialnih pomoči 75 članom. Po finančnem načrtu, deset odstotkov denarja namenjajo v te sklade, torej za socialne pomoči, pomoči članom ob stavki ali ob elementarnih nesrečah. V lanskem letu niso razdelili ves. v ta namen zbrani denar, čeprav, kot je povedal predsednik območne organizacije sindikatov Pomurja. Janez Kovač, vedo, da že marsikateri član potrebuje to pomoč, saj slabo živi, vendar navzven ne želi kazali pomanjkanja. Tudi pri njih mora prosilec denarne pomoči vložiti običajni obrazec o socialnem položaju družine (kot za ostale družbene pomoči), prošnje pa potem rešuje tričlanski odbor. Za premostitev težav je član sindikata takoj dobil dva tisoč tolarjev, pozneje pa še pomoč v odobreni višini. (Najvišja odobrena pomoč je lahko v višini zajamčenega osebnega dohodka.) V lanskem letu pa so razdelili pomoč tudi članom sindikata, ki jih je prizadela vojna, trije pa so jo dobili zaradi elementarne nesreče. Letos so na sindikat dobili 16 prošenj ter razdelili za socialne pomoči 33 tisoč tolarjev. »Število prošenj zaenkrat še ne narašča, čeprav nekateri še kako potrebujejo pomoč. Socialna stiska pa se bo še povečala, vsaj tako pričakujejo, ko se bo delavcem, ki so ostali brez dela zaradi stečajev podjetij. iztekla tudi pravica do denarnega nadomestila,< je povedal predsednik pomurskih svobodnih sindikatov. Janez Kovač in pozval vse člane, ki SO v stiski, da se Oglasijo in zaprosijo za denarno pomoč. MAJDA HORVAT ■ - - posojila Članom sindikatov Vsakršna pomoč je dobrodošla Dodeljevanje posojil članom sindikatov, za kar so se že pred časom odločili v Delavski hranilnici s sedežem v Ljubljani, je naletelo na ugoden odmev tudi v Pomurju. Tako so na nedavni seji sveta območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja sprejeli sklep o dodeljevanju posojil svojim članom. Pri tem izhajajo iz določb pravilnika na republiški ravni, v katerem je oprede Ijeno, da bi bili pogoji za dodeljevanje kratkoročnih posojil karse-da enotni. Zato so ludi predlagali znesek omenjenega posojila na delavca v višini bruto zajamčenega osebnega dohodka. Menijo namreč, da bi na ta način lahko omogočili najetje posojila večjemu številu delavcev, ki so člani sindikalne organizacije Prednost pri dodeljevanju posojil imajo člani sindikata z najnižjimi osebnimi dohodki, kar bo tudi osnovni kriterij pri razdeljevanju denarja zaposlenim v podjetjih Kot so se odločili v vodstvu pomurskih svobodnih sindikatov, bo možno dobiti 10.000 tolarjev posojila, ki ga bo posameznik odplačeval v šestih anuitetah ob 90-odstOtni letni obrestni meri. Konkretno to pomeni, da bo posojilojemalec moral po šestih mesecih vrniti l*.OOO tolarjev za 10 000 tolarjev najetega posojila. V primerjavi z bankami, kjer je treba vrniti znatno višji znesek, je takšen način vračanja posojila vsekakor ugoden. Ob velikem zanimanju med delavci je nemogoče pričakovati, da bodo vsi interesenti prišli takoj na vrsto, čeprav pridobijo pravico do posojila ludi delavci že po šestih mesecih stalnosti članstva v sindikatu, pa bo v začetku te akcije možno razdeliti posojila le peščici zaposlenih, predvsem najbolj ogroženim delavcem z manjšim skupnim dohodkom na družinskega člana. Gre pa za znesek, ki članom sindikatov lahko delno omili stroške pri nabavi ozimnice, kurjave, šolskih knjig in podobnega. Tega so se v svobodnih sindikatih prav gotovo dobro zavedali, ko so se odločali za uvedbo posojil svojim članom. Da ne bo prevelike 1 gneče, bodo posamezne prijave zbirali na sedežih krajevnih svetov zveze svobodnih sindikatov v Ljutomeru. Lendavi. Gornji Radgo-nt in Murski Soboti, nakar bo posebna komisija na pomurski ra- I v ni sprejemala dokončne odločitve, komu po znanih kriterijih pri pada posojilo MILAN JERŠI Mirovno gibanje in mirovniki imajo med vsemi neformalnimi (a uspešnimi) organizacijami najdaljšo zgodovino. Njihovi cilji so tudi danes podobni tistim izpred desetih tel: mirovna politika, človekove pravice, nenasilje tam, kjer to ni nujno; njihov specifični cilj, ki je povezan z našo državo, ki ima mejne prehode na vsakih nekaj kilometrov, je boj proti mučenju živali. V severovzhodni Sloveniji delujejo mirovniki v okviru Mirovne iniciative pri Zelenih Maribora, ki so jo poimenovali Mariborska mirovna iniciativa. Vzrok za samostojno mirovno iniciativo (prej so bili združeni z ljubljanskimi mirovniki) je veliko število prebivalstva in zainteresiranih ljudi v Mariboru in tem delu Slovenije. Drugi pomem ben razlog je bližina Gradeča v Avstriji in Zagreba na Hrvaškem (tu imajo mirovniki še velike probleme, saj organi oblasti onemogočajo njihovo delo, v Srbiji pa jih ludi fizično preganjajo), navezali pa so stike tudi z bosansko-hcrcegovskimi mirovniki. Za pomoč so zaprosili ludi člani Reškega gibanja za kulturo miru in nenasilja, saj so v Istri kljub njihovemu ostremu nasprotovanju izvedli nasilno mobilizacijo na območju Istre živijo pripadniki treh avtohtonih narodov Seveda pa čaka mirovnike vrsta nalog ludi v Sloveniji. Orožje je vse bolj »moderno«, uniforme vse bolj priljubljene. In kaj menijo mirovniki o pobudi, da bi se legalizirala pravica do nošenja orožja? An drej Okreša (Mariborska mirovna iniciativa) je odločen: »Kot mirovniki se bomo poskušali temu na vsak način upirali. Ne vidim potrebe po tem. Zakaj bi na primer v Murski Soboti bila odprta prodajalna orožja. Je ne potrebujemo' Tudi kot zeleni bomo poskušali to preprečiti na vse načine in poskušali pridobiti tudi druge stranke, da so to v skupščini ne bi sprejelo. S lem se ne izraža demokracija. Če pa kdo misli, da je demokracija in svoboda to, da lahko kupuješ orožje, se s tem ne strinjamo.« Mirovniki se hkrati zavedajo, daje orožje potrebno tako dolgo, dokler obstaja nevarnost kakršnekoli agresije. So pa za odprlo mejo in proti vsakršnim bunkerjem. bbp Za učinkovitejše sodelovanje Čeprav sta Slovenija in Hrvaška podpisati mrddn> razum o gospodatskem sodelovanju, se težave v Uonkr* slih med podjetji nadaljujejo. Številni nedorečeni ali načrtovani ukrepi v gospodarstvu, ki onemogočajo unnlt , sodelovanje med subjekti, bodo morali biti natančneje ni v posebnih sporazumih, k uresničevanju ciljev pa prispevala tudi nastajajoča Skupnost obmejnih obel8 vzhodne Slovenije. Predstavniki lendavskega gospodarstva so podpr”,.rJ občine Lendava k Skupnosti obmejnih občin, ki hi naj ** s podobno skupnostjo v sosednji Hrvaški to ua la načM S ter učinku« iteje reševala nakopičene težave. Te vsem pri financah, saj ncretidencm računi plačilnega Pn l'^ < so pospešili, nasprotno, denar slovenskih podjetij v vel*!# prispeva h likvidnosti hrvaških bank. Z.aradu ukrep«’ ’ ^r države, s katerimi ta ščiti svoje gospodarstvo, pa je tudi blago za blago otežena. Gradbeniki se srečujejo s problemom prodaje nep1*' npr. stanovanj za trg, ki so jih gradili na Hrvaškem i« * i> deljeno lastnino zemljišč, ki jih imajo čez južno mejo-podobne težave bi naj torej v 96 prihodnje reševali na njene skupnosti, la pa bi se naj posvetila ludi rešev«»J* perečih problemov glede zaposlovanja tujcev. Nihče ve, ali novi Zakon o zaposlovanju tujcev velja samo za "SJ*1 tudi za pretekla stanja. Ob rastoči, že itak visoki brczp»*' | v Lendavi, so takšne nedorečenosti izredno nevarne. j? Omenjena skupnost bo imela tri komisije: gosp«*\^ kulturno in ekološko. Čeprav so vse tri enakovredne, jo ji skupnosti vendarle odvisen predvsem od prve, kjer je . fll* kličejo po razreševanju, največ. RENATA Poklicna molčečnost davkarij Prav vsi državljani smo nadzorovani; pa ne tako, da bi nam vsem prisluškovali po telefonu ali nas zasledovali. Nadzor se lahko opravlja povsem formalno in nevpadljivo — vsak posameznik ima svojo ENOTNO MATIČNO ŠTEVILKO OBČANA (EMŠO), ki jo muramo vpisovali na vse dokumente, formularje, obrazce..., skratka na vse, kar je kolikor toliko pomembno za nas in državo. S centralizacijo informacijskega sistema se bodo vsi ti podatki zbirali na enem mestu, potem bo pa potrebno le pritisniti na tipke, pa bo lahko »pooblaščena oseba« vedela o nas vse. kar jo bo zanimalo. Z oddajanjem napovedi za dohodnino (le zakaj je tako nujno oddati napoved vsem državija nom, čeprav prejemajo minimalni dohodek in je že sedaj jasno, da ne bodo plačati davka?) se bo nadzor nad državljani še izboljšal. Na enem mestu bo zbrano prav vse, tudi to. kako se kdo preživlja, s čim se ukvarja poleg službe, koga vse preživlja, koliko zemlje ima. kaj prodaja . . . Republiška uprava za družbene prihodke je pred začetkom zbiranja napovedi za dohodnino vsem občinskim upravam za družbene prihodke poslala Pri- poročila v zvezi z vlaganjem in sprejemom davčnih napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 Ivan Rojc, direktor RUDP, pri poroča, da davkarije čim bolje informirajo vse davčne zavezance za dohodnino ((ega so se spomnili nekoliko pozno), da se pripravijo na sprejem napovedi organizacijsko in tehnično ter da poskrbijo za pravilno shranjevanje napovedi in zaščito podatkov iz napovedi. Napovedi za odmero dohodnine so po vsebini tak dokument, za katerega je predvideno posebno varstvo podatkov. In kaj to pomeni v praksi’ To pomeni, da so delavci uprave dolžni varovati podatke o prejemkih fizičnih oseb kol poslovno tajnost; tako je prepove dana zloraba ali izdaja podatkov, prepovedano je vsako posredovanje poda (kov nepooblaščenim osebam, tretjim osebam in sredstvom javnega obveščanja!!); prepovedano je podatke prenašali v družinski krog, med prijatelje in znance, pa tudi med sodelavce, kadar to ni potrebno oziroma ni povezano S samim delom: prav lako je prepoveda na izguba podatkov. Posebno pozornost morajo posvečati pre nosom in drugi manipulaciji po-daikov med delovnim časom in po njem ter pozorno spremljati gibanje strank v poslovnih pro štorih službe. Še posebno zanimivo jc naslednje priporočilo: Delavce, ki bodo zbirali, obde lovali, shranjevali ali posredovali podatke, je potrebno pred tem opozoriti na dolžn^si / podatkov in na P0*1 1 jdlVj čnost Predlagamo, da' sno potrdijo, da so se’ dolžnostjo varovanj3 ’ J S tem se bo tudi denca delavcev, ki in obdelovali podati ' kih fizičnih oseb pr Če delavci podatl/č^ W pravdno varovali. 01 .aW7 prekršek po 37. členu varstvu osebnih po«3' da kdo jim ta kaže? Kdo bo nadzo^^.iFJ sle, ki bodo imeli na ’ 1 podatke o vsakem P01* u . državljanu’Smo ved"1 hodni ali vedno boU ^ir11* ni tudi prefinjen t* končno le nadzor na»-’ I nun storilcem kaž0' . « I*' birnarda' > Izvršniki in odpadki Na zadnji seji Izvršnega sveta SO Gornja Radgona (13. 3. 1992) so največ točk dnevnega reda posvetili komunalnemu podjetju m odpadkom oziroma organiziranemu zbiranju odpadkov. Ker je Komunalno podjetje Gornja Radgona javno podjetje, bo njegov organ upravljanja upravni odbor, ki ga bo sestavljalo 5 članov, od tega kar trije iz občinskih upravnih organov (Milan Potisk, Janez Brunčič in Darinka Bodanec). Upravni odbor bo v prihodnje najprej pregledal statut podjetja in nato soodločal o najugodnejših programih Komunalno podjetje Gornja Radgona je pred kratkim podpisalo tropanilno izjavo o skupnih namenih z mešanim podjetjem Sauber macher Sued; le to bo v prihodnjih dneh pripravilo načrt uresničevanje odloka o razvrščanju m zbiranju odpadkov. V koncept zbiranja odpadkov bo zajela celotna občina Gornja Radgona in ne le posamezne krajevne skupnosti, kajti izvršniki so prepričani, da je na podeželju že več kot preveč črnih odlagališč odpadkov. Gornjeradgonska občina je ludi prejela nekaj sredstev za odpravo posledic neurja v jeseni 1991 Pri javili so 44 milijonov tolarjev ško de. vendar so zaenkrat prejeli le 2,6 milijonov tolarjev. Dogovorili so se. da bodo ta denar namenili za odpravo plazov na območjih, kje, ogrožajo komunalno infrastrukturo bbp »Plava cona« v Gornji Radgoni, Mesto Gornja Radgona ima kar nekaj velikih komunali metina kanalizacija je dotrajana, zalo |O bo potrebno v cck1 razširili, skozi mesto poteka prevelik tovorni premci po mag*’’” y Maribora DO Lendave, veter jim prinaša smrad iz bližnje do, najbolj pereč problem pa je prav gotovo pomanjkanje p*** rov Prostora za park nan je hi za same obiskovjke mesta dovolj, če ga ne bi že v jutranjih urah zasedli uslužbenci pl,'■,," se pripeljejo pred sedmo uto v službo m se odpeljejo po 1^ I jo parkiran v središču mesta skorajda ves dan, čeprav ga vnie> jo ah pa so oddaljeni od doma k slab kilometer . |t» Temu bo zdaj konec Gornjeradgonska občinska vlada d;i bodo na lep ah grd način poskušali zmanjšali število pi*r^irU1|t#x sosedih čez teko Muro in lako kot v avstrijski Radgoni i‘ »PLAVO (ONO« (modro nhmočjek v katcicm bo duvoljen*' PJ^‘5^] za določen čas. V to posebej nadzorovano območje bo vkh^xM^/ J prostor v središču mesta in vzdož magistralne ceste, ki pOie**1 Gornja Radgona. Odlok o novi prometni uredil vi v središču mesi a. ki p’ bodo sprejeli po enofaznem postopku v občinski skupščin* I m Stran 6 od šole do kruha Sto poti, katera je prava? »razntS^*" 9yvek zakoraka v Šolo, spozna (udi nekatere poklice in se po tistih, ki jih lahko vidi skoraj toniki škifiT? ,ako postali šoferji, poštarji, miličniki, avtome- * marsikaterM '^^e, tovarišice v vrtcih .., Tudi v prvih šolskih letih ali onega nokr *cna oblikuje zaradi zunanjih zanimivosti tega Prav gotovo v Im 8 katerimi se učenci srečujejo v vsakdanjem življenju, dresih, kaiti m "Udobju še ne moremo govoriti o pravih poklicnih in-želje so pop, osebnost še ni zadostno izoblikovana; poklicne otrokovih nao*0 Vsekakor pa se tu začne pol za odkrivanje šoli odkriti iv * ,n Ze'” Poniembno je, ali jih znajo starši ter učitelji v učil boš za sP™*>l|ja*a- Kdor reče svojemu otroku, češ >če se ne boš pa te čakata motika in grablje na ' la hudo narobe. k današnji temi, čeprav so za osmošolci in srednješolci že tako imenovani informativni dnevi, ko so obiskovali šole, na katere naj bi se vpisali. Najbrž jih je precej medtem tudi že oddalo prijave za vpis na to ali ono šolo. Za končno odločitev pa je ven- dar še precej časa — najmanj do 28. aprila, ko bo potekel rok za prenos prijav z ene na drugo srednjo, višjo ali visoko šolo, kdor se bo medtem premislil. Morda vam bo pri tem koristil tudi naš zapis. Kam po srednji • šoli Učenci, ki bodo ob koncu 4-letnega izobraževanja opravili zaključni izpit oziroma po novem maturo, bodo lahko nadaljevali poklicno usposobljanje (reden študij) na UNIVERZI V LJUBLJANI ali MARIBORU. '0'0 tista h ]e Prav "V***1”"" same2nLa ^'Inosti po- ^toostjh i-T lea’ 'astn>h spo-kaže Ptesoiv. cresa namreč ne ^dovamu o m n^’vcm Prl’ JVmpa"* kaj ga zani-5"a3onjC2ova J " '2 leSa. kak’ 'toje kai n? Favnanja in delov prouem kaitri Šolski lh de|UJe. ind mu Sreomur'u so le-kl Okrog I^kotnprvih letni-?loM. To mesl v dolskih ?,n^t'..' ,XV^2 tudi pokli-l 'toira pa Jt,ne Osmošolcev. toskim et v Primerjavi z cel° zmanjšalo. r,0^ Wencev ne bodo veC VP|-v I p ? Program kuhar-^.'Pivah |Jl.' Pa Re bodo a toči, k; b . • letnike le tisti v'c toemieti,.'^0^31’ dvojezi-program bo‘udl P^k n',c,1itii’ , 'ekonomsko-,ehmk. oblikovalec kovin, strojni tehnik in gimnazija) poslej dvojezičen. Že lani pa smo izgubili program elektrikar-elektronik, ki je izostal tudi letos. Tako ni čudno, da se več kot tretjina učencev (okrog 630) namerava vpisati v srednje šole zunaj Pomurja. Razumljivo je, da se za tak korak odločajo tisti, ki bi radi postali miličniki (56) frizerji oz. frizerke (76), slaščičarji-kon-ditorji (34), računalniški tehniki (28), modni oblikovalci (13) in še nekateri drugi, ne pa tudi, da se jih bo šlo skoraj 100 iz Pomurja šolat drugam (predvsem v Mari- pomembni datumi to na<,1t.d5|0;?a bod« ostali Pre?8 Pa’ d“ b' se 'h0krn tol le “ * ^'^Uč;'10 vk]J^e-SC|le P, Javilo 2 Cev manj, kot ^ižp-^ito uspe?«/ Srednie ; Pa if. P ' brejem-• tok. iznK ~ žete-dj kostne l>0 Jtod “ tojVee. stopme je prj. j odstopanja spl?'“ pr>smen S izpitih vPi^. '■ "'Pa ',h Na * tozlogov v J tone n uresničiti parje, strugarje, strojne meham ke, administrativne tehnike, kmetijske tehnike in konfekcijske tehnike. V teh programih je bilo namreč še dovolj učnih mest. Koo rdtnalor poklicnega usmerjanja pri Enoti republiškega zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti Jože Bratuš pa jc ob lem med drugim ugotovil: (Zato pri tej generaciji zasledimo nenormalno in brezglavo pljuskanje po tradicionalnih možno- stih izobraževanja v regiji, sedaj sem, sedaj tja, vse skupaj pa se kasneje konča s povečanjem priliva nekvalificiranih mladih ljudi na spiskih Zavoda za zaposlovanje. O novih možnostih za mlade pa le globoko razmišljamo in iz leta v leto tudi kaj govorimo, se morebiti celo česa lotimo in na pol poti opustimo. In naslednje leto se krog ponovi ob nenehnem poudarjanju znanja za razvoj družbe in obstoj posameznika. Nikoli pa ne prodre dovolj spoznanje o nizki izobrazbeni ravni prebivalstva v regiji, kar je katastrofalno ob odlivanju najsposobnejših potencialov drugam, ker le-li nimajo možnosti ah kaj iskati doma? Prav gotovo so te ugotovitve aktualne tudi danes. V ponos pa nam nikakor ne morejo biti Preizkusi znanja, ^ti |7‘ li ’ ...... "ftlnud ■’ h so '«• 'fo c ' >nK-m sola ~ ' kij^ ^cusnieriu /;l IH 26 učen-smeri sine n sineri nadarjenosti in spretnosti Poleg splošnih pogojev z.a vpis je potrebno na nekaterih šolah opraviti tudi preizkus znanja, nadarjenosti ali spretnosti. Kdor bi rad postal aranžerski tehnik in sc šolal na Srednjih šolah za trgovinsko dejavnost I jubliana ati Maribor, ga že 21. marca čaka preizkus znanja m sposobnosti za vključitev v ta program. Preizkus ročnih spretnosti m nadarjenosti za estetsko oblikovanje v programih gostinska dela in gostinski tehnik bo na vseh srednjih šolah, ki izvajajo te programe (tudi v Radcn-. .. •• r v * f ’ |n .. -* * M« RJ, I. «. 1 ' 0 f| | | cihj II aprila. Z.a vpisov Srednji glasbeni in baletni soli v ljubijo Mariboru bo 10. in 11. aprila preskus znanja in nadarjenosti za »k 'l|' avtokle- ........................aprila preskus znanja m nauarjvuuMi za »Ključi; lev v program glasba in ples. Preskus likovne nadarjenosti bo na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani 18. oz. 27 marca. Prav tako je potreben preskus ročnih spretnosti na Srednji šoli za farmacijo in zdravstvo v Ljubljani (program z.obotehnik), in sicer 3. aprila. Marsikje zahtevajo tudi zdravniško potrdilo o psihofizičnih oz. zdravstvenih sposobnostih učenca. Obrtni programi V lanskem Šolskem letu se je spet začelo izobraževanje za potrebe obrti. Letos jc seznam poklicev, ki so označeni z nekoliko razširjen. Tak program je razpisala tudi Tehniška in poklicna šola Murska Sobota, in sicer gre za l oddelek orodjarjev. Potrebno pa je upoštevati, da bodo morali imeti učenci, ki se bodo želeli vpisati v obrtniške programe, sklenjene pogodbe o izobraževanju, s katerimi bo urejeno praktično usposabljanje v obrtni obratovalnici. Dijaki pa bodo imeli ves čas šolanja status učenca in ne vajenca, tako kot je bilo to nekoč. Kdor želi zvedeli o tem še kaj več, ga pričakujejo na obrtnih zbornicah Poleg orodjarja pa so takšni poklici še: avtoklepar; avtomehanik; konstrukcijski ključavničar; strojni mehanik; monter hladilnih, vodovodnih, ogrevalnih, klimatskih in plinskih naprav; mizar in tupc-mik. Šolanje traja 3 leta, vpiše pa se lahko, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali 2-lclni program (skrajšan) srednje šole in izpolnjuje tudi druge (posebne) pogo- Kaj vse je možno študirat v Ljubljani? ( Kogar zanima glasba, se lahko vpiše na AKADEMIJO ZA GLASBO in si po končanem šolanju pridobi poklic akademski glasbenik ali profesor glasbe ali glasbenik (višja šola); AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE. RADIO, FILM IN TELEVIZIJO izvaja programe, na katerih si lahko diplomanti pridobijo naslednje strokvona naslove: diplomirani igralec, diplomirani gledališki in radijski režiser, diplomirani filmski in gledališki režiser in diplomirani dramaturg; Na AKADEMIJI ZA LIKOVNO UMETNOST dobijo diplomanti strokovni naziv akademski slikar ali akademski kipar ali diplomirani industrijski oblikovalec ali diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij; BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ima naslednje oddelke za biologijo (poklic profesor biologije ali diplomirani biolog), za agronomijo diplomirani kmetijski inženir rastlinske proizvodnje ali kmetijski inženir rastlinske proizvodnje), za živinorejo (kmetijski inženir živnorejske smeri ali diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri), za živilsko tehnologijo (dipl. inž. živilske tehnologije), za gozdarstvo (gozdarski inženir ali dipl, gozdarski inženir) in za lesarstvo (inž lesarstva ali dipl. inž. lesarstva); FAKULTETA ZA ARH1EK-TURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO izobražuje diplomirane inženirje arhitekture (na Šoli za arhitekturo) oziroma inženirje gradbeništva ali dipl. inž. gradbeništva (oddelek gradbeništvo in geodezija); FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ima naslednje programe: sociologija (dipl, sociolog analitsko-teoretske smeri, ka-drovsko-menedžerske smeri ali dipl sociolog smeri družboslovna informatika), politologija (dipl, politolog reoretsko-analit-ske smeri), dipl, politolog smeri anahza politik in javna uprava, dipl, politolog smeri mednarodni odnosi in dipl, politolog smeri obramboslovje), novinarstvo (dipl, novinar) ter komunikologija in kulturologija (dipl, kultoro-log); FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO izbražuje inženirje ali dipl, inž. elektrotehnike ter inženirje in dipl. inž. računalništva; FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO ima oddelke za: matematiko in mehaniko (profesor matematike, dipl. inž. matematike in profesor računalništva z matematiko), liziko (inž. fizike, dipl. inž. fizike, dipl. inž. meteorologije, profesor fizike in dipl, astronom), kemijo' in kemijsko tehnologijo (inž. kemijske tehnologije, inž. papirniške tehnologije, inž, usnjarsko-predelovalne tehnologije, dipl, inž. kemije, profesor kemije, dipl. inž. kemijske tehnologije, dipl kemijski procesni inženir, dipl. inž. papirniške tehnologije in dipl. inž. usnjarsko-predelo-valne tehnologije), farmacijo (inženir ali dipl. inž. farmacije), tekstilno tehnologijo (inženir tekstilne tehnologije ali dipl. inž. tekstilne tehnologije oziroma dipl inž. oblikovanja tekstilij in oblačil), montanistiko (inženir oz. dipl. inž. metalurgije, dipl. inž. geologije, dipl. inž. rudarstva, dipl inž. geotehnologije in dipl, inž za materiale) ter oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko (profesor kemije in informatike); FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO je namenjena tistim, ki bi radi postali inženirji ali dipl. inž. strojništva ustrezne smeri) FAKULTETA ZA ŠPORT izobražuje profesorje športne vzgoje različnih smeri; FILOZOFSKA FAKULTETA izobražuje profesorje za domala vsa predmetna področja v šolstvu (21 različnih profesorskih nazivov) in diplomante nepedagoških smeri (npr. dioptomirani filozof, sociolog, slovenist, bibliotekar itd); MEDICINSKA FAKULTETA je namenjena tistim, ki bi radi postali doktorji medicine ali doktorji stomatologije; PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI izobražuje vzgojitelje predšolskih otrok (višješolska izobrazba) in učitelje oziroma profesorje razrednega pouka, socialne pedagogike, defektologije, likovne pedagogike, mate-in at i k e-teh n i k e in tehnike-gospo-dinjstva. Poleg tega pa sodeluje s Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo in Biotehniško fakulteto pri izobraževanju profesorjev kemije in biologije, kemije in fizike, matematike in fizike, matematike in tehnike, fizike in tehnike, biologije in gospodinjstva ter tehnike in gospodinjstva; PRAVNA FAKULTETA je namenjena tistim, ki bi radi poslali diplomirani pravniki; VETERINARSKA FAKULTETA izvaja visokošolski študij veterinarstva. Kdor jo konča, dobi strokovni naziv dipl, veterinar; VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE LJUBLJANA je za tiste, ki bi radi postali socialni delavci, VIŠJA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE izvaja študij po naslednjih vzgojno-izobra-ževalnih programih: zdravstvena nega, fizioterapija, delovna terapija, radiologija in sanitarno inženirstvo; VIŠJA TEHNIŠKA VARNOSTNA ŠOLA izobražuje varnostne inženirje; VIŠJA UPRAVNA ŠOLA pa je za tiste, ki bi radi postali višji upravni delavci, V sestavi Univerze v Ljubljani deluje tudi VIŠJA POMORSKA IN PROMETNA ŠOLA PIRAN, kjer st diplomanti pridobijo strokovne nazive inženir za pomorski promet, inženir za ladijsko strojništvo in inženir prometa. Študijske možnosti v Mariboru Maribor je najbližje študijsko središče za Pomurce in mnogi se prav zaradi bližine odločijo za nadaljevanje poklicnega usposabljanja na eni od fakultet UNIVERZE V MARIBORU. Kdor si žel poglobiti znanje iz ekonomije (bančništva, marketinga, poslovne informatike, turizma idr.) in postati ekonomist ali dipl, ekonomist, se mora vpisati na EKONOMSKO-POSLO-VNO FAKULTETO; r PEDAGOŠKA FAKULTETA izobražuje vzgojitelje predšolskih otrok, predmetne učitelje in profesorje v 13 študijskih smereh; TEHNIŠKA FAKULTETA je za tiste, ki bi radi postali inženirji ah dipl. inž. strojništva (oddelek za strojništvo), inženirji ali dipl. inž. elektrotehnike (oddelek elektrotehnika, računalništvo in informatika), inženirji ali dipl, inž. kemijske tehnologije; VISOKA PRAVNA ŠOLA izobražuje diplomirane pravnik e i Na VIŠJI AGRONOMSKI ŠOLI pa se izobražujejo inženirji kmetijstva. V sestavi Univerze v Mariboru deluje tudi FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ, kjer si diplomanti pridobijo strokovni naslov organizator dela. dipl, organizator dela ali organizator dela - informatik in dipl organizator dela — informatik. Seveda pa ni vseeno, katero srednjo šolo je treba končati, da se lahko vpišete brez sprejemnih izpttkov na to ali ono fakulteto Najširša >pripravljalnica< za študij je vsekakor gimnazija. JOŽE GRAJ 1992 Stran 7 od šole do kruha. Oh, te štipendije Nadaljnje izobraževanje je pri marsikom odvisno od gmotnih možnosti — ali bo torej lahko plačeval stroške za prevoz v šolo in domov, učbenike in za druge izdatke, zlasti v primerih, ko je treba stanovati v kraju Šolanja in plačevati stroške bivanja v domovih alt pri zasebnikih. Vse to naj bi reševali s štipendiranjem. Do tega šolskega leta je bila naša družba še kar radodarna pri gmotnem spodbujanju mladih k izobraževanju. sedaj pa poskuša večino bremena prenesti na starše. To pa lahko vodi v nepredvidljive negativne posledice. Kaj se je torej zgodilo? Skupščina Republike Slovenije je lanskega 30. januarja sprejela tudi nov Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, v katerem je globalno opredeljeno tudi štipendiranje. Novi pogoji za pridobitev republiške štipendije (prej štipendije iz združenih sredstev), ki so sledili temu zakonu, pa so bistveno ostrejši v primerjavi z minulimi leti, tako da je veliko mladih, ki so si že pridobili štipendijo. leto izgubilo in se znašlo v precejšnjih težavah. Nekateri so morali redno šolanje celo opustiti. Cenzus za pridobitev republiške štipendije je bil določen po novem na podlagi zajamčenega (80% na družinskega člana) in ne več povprečnega osebnega dohodka V praksi pa je to pomenilo, da dohodek na družinskega člana ni smel presegati 40 odstotkov povprečnega OD Zaradi spremenjenih kriterijev se je število republiških štipendistov v Sloveniji zmanjšalo od 34.089 na 30.828. v Pomurju pa je to znižanje še občutnejše, in sicer od 3.798 v lanskem na 2.644 v letošnjem šolskem letu Veliko med njimi se jih je sicer pritožilo na ministrstvo za delo v Ljubljani, vendar tam rešujejo pritožbe izredno počasi. Čez 1000 dijakov in študentov, ki so obnovili prošnjo za štipendijo, a so jim odobritev zavrnili, je tako živelo v negotovosti vse do druge polovice šolskega leta in še dlje. Enaka usoda je doletela tu li 809 novih prosilcev. Od 1.734 vlog je bilo pozitivno rešenih le 925 Po podatkih, ki jih je zbrala vodja službe za štipendiranje pri Zavodu za zaposlovanje — Fnota Murska Sobota ANGFLA MARTO N, je v tem šolskem letu vložilo prošnjo za štipendijo 4.512 prosilcev v Pomurju. Pozitivno je bilo rešenih le 2.644 prošenj ali 58,6 odstotka. Kar 1.868 prosilcev so torej odklonili. To pa je številka, nad katero bi se morali zamisliti, saj je med njimi veliko takih, ki bodo že na začetku svoje življenjske poti ostali brez možnosti, da bi dosegli poklicni cilj — ne zaradi nesposobnosti, temveč izključno iz gmotnih razlogov. Glas vpijočih je pred kratkim vendarle segel do slovenske vlade, ki je pripravljena popraviti svoje grehe oziroma jih vsaj omiliti. Pripravila je rAmreč predlog za spremembo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je že v skupščinskem postopku. Tako bodo lahko spremenili tudi pravilnik o štipendiranju. Med predvidenimi spremembami bosta dobrodošli predvsem dve. Prva zadeva >stare< štipendiste. in sicer če cenzusa za pridobitev štipendije ne bodo presegali več kot za 2f) do 30 odstotkov, štipendije kljub temu ne bodo izgubili. Tisti dijaki in študenti, ki se šolajo (se bodo) zunaj kraja bivanja, pa naj bi prejemali dodatek v višini 65 odstotkov zajamčenega OD in ne samo 45 'A, kot je lo sedaj. KADROVSKE ŠTIPENDIJE ŠE BOI J OKLEŠČENE Neugodna gospodarska gibanja v zadnjem času in naraščajoča brezposelnost v Sloveniji zmanjšujejo tudi možnosti za kadrovsko štipendiranje. V Pomurju je to št bolj izrazito. Število razpisanih kadrovskih štipendij se je v tem šolskem letu zmanjšalo za skoraj dve tretjini — od 435 za šolsko leto 1990 na 155 letos. Srednješolcem je bilo na voljo samo 30 štipendij. Pred leti je bila ta številka čez 500. Vzroki za taksen padec so delno objektivni sprožili so ga stečaji podjetij oziroma gospodarska kriza. Toda brez šolanih kadrov, strokovnjakov, ki bi potegnili ta voz naprej, napredka ni mogoče pričakovati in Pomurje bo spet (še naprej?) nekakšen rezervat nekvalificirane delovne sile Tega pa ne bi smeli dopustiti. JOŽE GRAJ Ekonomisti in mesarji Kot smo že zapisali, se je število kadrovskih štipendij gibalo pred leti okrog tisoč, tako da včasih niti ni bilo dovolj prosilcev. Nekateri se enostavno niso hoteli >vezati<, da bi morali po končanem olanju v službo k štipenditorju ali pa denar vrniti. Zdaj se vse obrača na glavo. Po prvih informacijah bodo podjetja iz Pomurja za novo Šolsko leto razpisala samo 70 kadrovskih štipendij, od tega 30 za srednje šole ("i za mesarje. 4 za lesarje širokega profila, po 3 za natakarje in kuharje, po 2 za mlinarje, izolalerje, kovinostrugarje, kemijske tehnike, živilske tehnike, pti-lebnike. laboratorijske tehnike in kamnoseke, po 1 pa za elektrikarja telekomunikacij, eleklromehanika, arhitektonskega tehnika in mlekarja), 10 za višje šole (3 za inž. tekstilno- konfekcijske tehnologije, po 2 za inž. gradbeništva in strojništva ler po I za inž. elektrotehnike —elektronike, komercialista gostinstva in turizma, tekstilnokonfekcijskega tehnologa in višjo medicinsko sestro) in 20 za visoke šole (K za dipl, ekonomiste različnih smeri, po 3 za dipl, inž. strojništva, po 2 za dipl. inž. gradbeništva in tekstilnokonfekcijske tehnologije ter po 1 za dipl. inž. računalništva in zobozdravnika). Največ kadrovskih štipendij so razpisali Nafta Lendava, Mura M. Sobota, Moravske Toplice, Murales Ljutomer, Mesoizdelki Gornja Radgona. AR HOLDING Gor. Radgona, Mercator Lendava. Pomurski zdravstveni center Murska Sobota, Mesna industrija Pomurka, PTT M. Sobota idr. Mladi na trgu delovne sile Mladi, stari do 26. leta, naj bi se zaradi šolanja le delno ali manj pojavljali na trgu delovne sile, kar pa za Slovenijo, še bolje za Pomurje ne velja. Predstavljajo pomemben delež med nezaposlenimi in Čim bolj se poglablja socialna stiska, tem več jih prej zapušča šolske klopi. Po nekaterih raziskavah pa imajo mladi slabši izhodiščni položaj od starejših ponudnikov dela. Pri izbiri za zaposlitev je seveda prvi kriterij izobrazba (kvalifikacija), delodajalci pa, da bi zmanjšali tveganje pri zaposlitvi ali izbiri, ocenjujejo tudi določene osebnostne lastnosti, kot sta zanesljivost in prizadevnost. Mladi tudi nimajo delovnih izkušenj, ki so za delodajalca še kako pomembne. Pogosta jim tudi pripisujejo nezaželje-ne osebnostne lastnosti, kot so nestabilnost, manjša odgovornost in izostajanje. Imajo pa tudi prednost, nezahtevnost pri delovnih pogojih in plačilu. TRG DELOVNE SILE IN ŠOLSKI SISTEM Prav mlade zveza med trgom delovne sile in šolskim sistemom najbolj prizadeva, saj je tesna in neposredna. Od lega, kakšne vrste je ta vez, je potem odvisno, ali so prehodi med šolanjem in zaposlitvijo hitri ali so tokovi v obeh smereh ali pa je prehod s šole v zaposlitev zelo težak. In prav za ta čas lahko povemo, da je prehod med šolo in zaposlitvijo za mlade zelo boleč, O skladnosti tned poklici, ki jih pridobivajo mladi, in povpraševanju po delovni sili več ne moremo govoriti. Če je je bilo še nekaj v planskem gospodarstvu, je sedaj popolna neznanka. Nihče si namreč ne upa mlademu, ki se odloča za določen poklic, ob njegovih nagnjenjih, in sposobnostih še svetovali, kakšna je verjetnost, da bo potem, ko konča šolanje, tudi dobil primerno zaposlitev. Če so včeraj pn svetovanju za poklicno odločanje še stavili na tehnične poklice, pa danes glede na število brezposelnih s temi poklici, ugotavljajo, da ti poklici, sedaj ko so mladi končali šolanje, sploh več niso med iskanimi. Če so včeraj podjetja s kadrovskimi štipendijami le prispevala k izobraževanju svojih prihodnjih delavcev in s tem nakazovale potrebe po delavcih z določeno izobrazbo, pa sedaj več ne vedo, koga bodo jutri sploh še lahko zaposlili. Kadrovska štipendija danes tudi ni več nobeno jamstvo za delo. Trg delovne sile in sistem izobraževanja, mreža in pestrost poklicnih usmeritev sta vse bolj dva sistema, dva svetova, ki imata vse manj povezovalnih niti. Tista podjetja, ki nimajo vizije razvoja ali se dušijo v finančnih težavah, ne zaposlujejo. Proizvodnja skorajda več ne narekuje, koliko delavcev z določenim poklicem bo potrebovala, prav tako šolski sistem s svojimi okorelimi izobraževalnimi programi ne more biti gibalo proizvodnje ali novih proizvodnih programov. Prehod od šole do zaposlitve je zato za mlade boleč. MLADI VEZANI NA REGIONALNI TRG DELOVNE SILE Mladi si lahko le redkokdaj privoščijo, da po končanem šolanju zapustijo domači kraj in svoje delo ponudijo na širšem prostoru. Večinoma so še nekaj časa odvisni od staršev (stanovanje) tako navezani z lokalnim trgom de'ovne sile. Možnost zaposlitve doma pa je seveda odvisna od strukture gospodarstva v bližnjem okolju, njegove moči (lani je bilo v Pomurju največ zaposlitev v tekstilni industriji) in poklica iskalca zaposlitve. NEZAPOSLENOST MLADIH Stopnja brezposelnih mladih se je v letu 1990 v primerjavi s predhodnim letom kar podvojila. Lani septembra je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 82046 brezposelnih, od tega 40529 starih do 26 let ter 20276 iskalcev prve zaposlitve. Pri skupini iskalcev prve zaposlitve moramo povedati, da so to večinoma mladi, ki čakajo na to, da opravijo vsaj pripravništvo. Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje se je leta 1989 zaposlilo oziroma začelo s pripravništvom več kot polovica takratnega priliva iz dve- in triletnih poklicnih šol, predlani je dobilo po končani šoli pripravništvo 40 odstotkov mladih, v letošnjem letu pa naj bi na pripravništvo čakali že skoraj dve tretjini mladih s poklicnih šol. Pripravništvo ima skorajda v osemdesetih odstotkih značaj začasne zaposlitve, potem pa se mladi spet vračajo v odkrito brezposelnost in so na listi iskalcev zaposlitve. NAŠI MLADI NA ČAKALNI LISTI Februarja je bilo v Pomurju 8035 brezposelnih, od teh 3478 starih do 26 let. Na prvo zaposlitev ali pripravništvo čaka 1623 mladih, v lanskem letu pa jih je pripravništvo s finančno podporo Zavoda za zaposlovanje opravljalo 669 (Tabela 2). TABELA 2 Pripravništvo s sofinanciranjem Zavoda Stopnja zahtevnosti Občina 91 90 3-4 5 6 7 G, Radg. 103 42 46 38 11 8 Lend. 118 81 48 51 10 9 Ljut. ' 123 53 56 45 II II M. Sob. 325 24! 166 110 20 29 Pomurje 669 421 316 244 52 57 Občin, izv. regije 33 3 1 I 10 4 8 Na pripravništvo čaka 567 ljudi, 514 jih je starih do 26 let, ostali so stari več kot 26 let (ljudje, z višjo ali visoko izobrazbo). In kakšna je čakalna doba na pripravništvo? (Tabela 3) TABELA 3 Čakalna doba za pripravništvo Število čakajočih Čas čakanja 101 3 meseci 151 3 do šest mesecev 143 6 do 12 mesecev 12! 12 do 24 mesecev $1 nad 24 mesečev Najdaljšo čakalno dobo za pripravništvo imajo gimnazijski maturanti, sledijo jim razni oblikovalci kovin. NEKVALIFICIRANI SKUTINA BREZ PRILOŽNOSTI Po tem, kar se dogaja na trgu ponudbe in povpraševanja po delavcih, težko povemo, kateri poklici so prednostni, katerim so bolj odprta vrata za zaposlitev. Pa vendar se nekaj le da povedati. Zelo težko bodo dobili delo listi mladi, ki imajo osnovno solul ne niti te V izboru med delavci skorajda vedno izpadejo,sajJc j ponudba brezposelnih, ki imajo končano poklicno šolo. Nic • za tiste, ki so končali skrajšani izobraževalni (dveletni) progf*l I ABELA 4 Iskalci zaposlitve po poklicih — izobrazbi (stari d" " let) Število iskalcev Išče pr«0 brez poklica 1575 1037 druga stopnja 325 118 tretja stopnja 29 3 četrta stopnja 903 ID peta stopnja 618 269 šesta stopnja 42 11 sedma stopnja 6 10 K tem podatkom bi bilo zanimivo dodati, kolikšen bo Jj priliv mladih na trg delovne sile in s kakšno izobrazbo fvečina^^i res pride na Zavod za zaposlovanje, vendar napoved le ni m" eni nadaljujejo šolanje, drugi jo prekinjajo ali pa ne prid=J vod). Sveži pa so podatki o diplomantih v lanskem letu na 1 g, venskih univerzah z naših občin, ki bodo po pričakovanj n P domači trg delovne sile (vsaj večji del) ali so Že prišli nanj. • I TABELA 5 Pomurski diplomanti v lanskem letu -------------------------------------------- ——- Višja Visoka M. Sobota 75 52 H G. Radgona 19 15 l! Ljulomer 15 17 H Lendava 21 18 MLADI PRIHAJAJO, DELA PA M Z vsakim letom se armadi brezposelnih zaradi stečajo''1 Čanja delavcev pridružujejo tudi mladi, ki prihajajo s šol- e|8 Ali bodo dobili delo, ko vemo, da je bilo lani v zaposlitev, stalnih 515, ostale zaposlitve (1322) pa za nedo 19^ ^ I pa ca M I zaposlila 606 deb ., . . - i I ni' *■ ■ Industrija je v lanskem letu na novo t .... stalno in 451 začasno), gospodarstvo 1675 (515 stalno in I D čen čas) in negospodarstvo 191 (29 stalno in 162 za dolo£<*- TABELA 6 Pregled zaposlitev po vrstah priliva Za določ. čas % Stopnja izob. Zaposlitev prva 525 60,2 2 12 druga 166 60,8 |4 Iretja 71 42,3 l!0 četrta 946 49.3 162 peta 615 62.0 šesta 274 65.7 sedma 153 52,9 MAJDA I Prosta mesta v dijaški domovih --------- A , l P n Za srednješolce v Pomurju so namenjeni domovi. Dom učencev Štefana Kovača Murska So1 voljo 140 prostih mest za novince, od tega 90 za uCC jJ za učence. . Dom učencev Srednje šole za gostinstvo in luriZ«1’1 pa ima na voljo po 50 mest za dekleta in fante . Glede na potrebe ho to dovolj, drugače pa se j.Č5 tistim, ki bodo želeli dobili prosto mesto v dijaški piifl zunaj Pomurja. Zato jim priporočamo, da se Čim .n"! na njihove naslove. Kjer bo preveč kandidatov, vali oddaljenost prosilčevega stalnega bivališča M braževanja in socialno-ekonomski položaj nJe?°w Pl (višina dohodka na družinskega člana). Štipendij5* v bo letos bolj kot doslej spodbujala bivanje duJk1’ vib Dosedanje analize kažejo, da so ti učenci v ,'5 uspešnejši pri izobraževanju od tistih, ki hodijo ah šolo zdoma. Stran 8 VESTNIK, 19. kmetijska panorama Bo Pomurje izgubilo selekcijski center? VEČJI ODKUP IN ZALOGE V SLOVENSKIH MLEKARNAH m selekcijsko delo pri vzreji goveda lisaste pasme ima v *™ar]» le več kot šestdeset letno tradicijo. Ze med obema vojnama so kmetje v nekaterih obmorskih krajih spoznali, da te z načrtnim •^jskim J.m dimgtpi boljšo kakovost, in povezovali so se v rejska arustva, ki so skrbela predvsem za izobraževanje rejcev, že takrat pa s® tudi pripravljali razstave najboljših živali. I radicijo rejskega. Predvsem pa selekcijskega dela je pozneje nadaljeval Živinorejsko-'ttetinarski zavoj za pomurje, ki je bil središče selekcijskega m po-speševal^>.| dela predvsem za živinorejo, nekoliko manj pa tudi za ruge knietijvk. dejamie,il Danes žal moramo ugotoviti, da Živmorejsko-vetermarski zavod predvsem pri fovcdote ji ni več tisto, kar je bil v prete klosti Cvoje so prispevale zao-sirene razmere v gospodarstvu, toda zavod mora biti predvsem strokovna ustanova, ki se zavzema vsaj za ohranitev doseže nega in se zoperstavlja težnjam dnevne politike. Prekmurski in prleški kmet je že po tradiciji navezan na govedo, saj mu 10 predstavlja največji delež njegovega dohodka, zato rejce zdaj je »oliko bolj vznemirjajo govorice o tem, da naj bi se se-lekciuki center v Murski Szrtio-11 ukinil. Res je sicer, da teh govoric doslej še nihče ni uradno potrdil vendar ph tudi ni zanikal, vemo pa> da kjer je dim, je tudi ogenj Dejstva je da to, kar se do-saja v politiki in v gospodarju, pnvftri v pridn-lib ki razbijajo o uk mtvi selekcijske-S1 centra Funtunu V Slove-niH namreč še vedno nimamo celostne sirjtegije razvoja kme-hjstva razmišlja ,e o ravnn/a b. ta pa ni dorečena. C e sodi-mo po iio?m, kar je bilo doslej Povedano, potem so sloven-'I ‘ težnje jasne, vendar bosta Pdeški in prekmurski kmet pri v jasnila krajši konec, ^vodt kmetijske politike so že ldl0 naravnam tako, da ne sPodbmair> razvoja govedoreje našem območju, to pa se posredno že čuti v gibanju sta-leža osnovne plemenske črede. 32 tisoč krav v Pomurju je ti sla spodnja meja, ko sploh še lahko razmišljamo o selekciji, pravijo strokovnjaki in pozna valci, prav število osnovne plemenske črede pa se nam v zadnjem času zmanjšuje. Da je imel Živinorejsko-veterinarski zavod pomembno in odločilno vlogo pri kakovostnem razvoju pomurske govedoreje, potrjujejo Številna dejstva. Italijanska rejska zveza je ta zavod priznala kot enakopravno inštitucijo in plemenske živali iz Pomurja so si pridobile ugled tudi na tujih tržiščih. Po plemenskih telicah iz Pomurja je bilo veliko povpraševanje na avkcijskih prodajah, letno so jih prodali tudi dva tisoč, teh uspehov pa gotovo ne bi bilo, če ne bi bilo kakovosti. Da se takšna kakovost doseže in ohrani, pa je je potrebno sistematično strokovno delo. Pri pomurskih rejcih je bilo včasih 200 bikovskih mater, načrtno so organizirali 20 velikih rej bikovskih mater, druge so izbirali med najboljšimi živalmi pri drugih rejcih. Zanje je še pred leti skrbela posebna ekipa strokovnjakov, zdaj so bolj ali manj prepuščene dobri volji posameznega osemenjevalca. Pomurski zavod se je včasih ponašal z najkakovostnejšimi plemenskimi biki, ki so na razstavah dobivali najvišja priznanja, danes je ostalo le še malo tega. Če bi želeli imeli v testu 100 bikcev, hi jih morah letno uhleviti 140, predlani in lani pu so jih le dobro polovico. Vse to pa govori v prid listih, ki si prizadevajo, da se selekcijski center preseli iz Pomurja, najprej na Ptuj in nulo v Presiko pri Medvodah, kjer nuj bi bil enoten selekcijski center za vse pasme govedi v Sloveniji. Pomurske rejce takšne govorice seveda vznemirjajo, kaže pa, da ne vznemirjajo odgovornih in strokovnjakov Živinorej-sko-veterinarskega zavoda, saj nam ni znano, da bi se doslej temu kakor koli zoperstavili. Verjetno ob tem pozabljajo, da bodo z ukinitvijo selekcijskega centra odšla v pozabo tudi njihova prizadevanja in rezultati, ki so jih dosegli v selekciji. Ni naš namen, da bi utemeljevali zgrešenost takšne odločitve, saj bodo morali glavno besedo pri tem imeli strokovnjaki, nekaj takšnih izvrstnih strokovnjakov pa gotovo premore tudi Pomurje. Vendar je dejstvo, da selekcijska služba mora biti čim bliže terenu in povezana z rejcem. Selekcijo simentalskega goveda morajo delati tisti, kt so s to pasmo rasli in si pri tem nabrali tudi dovolj izkušenj. Kakršna koli centralizacija je gotovo najslabša odločitev. Navsezadnje ne gre prezreti tudi dejstva, da je prav Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje dosegel največ za selekcijo lisaste pasme, najnovejše izkušnje pa kažejo, da ima v Sloveniji prihodnost prav to govedo, saj je to kombinirana pasma za meso in mleko, ob sedanjih presežkih mleka pa bi bilo nesmiselno spodbujati katerokoli mlečno pasmo. Vzreja bikov in proizvodnja semena na enem mestu ni sprejemljiva tudi iz praktičnih razlogov, naj bolje pa nam-to potrjuje izkušnja z iBR om v Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje. Če bi ta bolezen zajela center, kjer bi bila skoncentrirana celotna selekcijska služba, bi bila katastrofa neizbežna. Kako torej iskati najboljše rešitve? Rejci vsekakor zahtevajo, da selekcijski center v Pomurju ostane, saj je njegova vloga veliko širša in ne le selekcijska. Interesom selekcije je bilo v Pomurju podrejeno pašništvo, njej so prilagajali teh nologijo v hlevih, pa tudi za velike reje so se odločali zato, da bi ustvarili osnovo za bikovske matere. Usmeritve pa so se začele rušiti, ko je zavod prevzel svetovalno službo in je postal tako rekoč podaljšana roka države, saj ga ta v dobršni meri tudi financira Pomursko kmetijstvo potrebuje avtohtono ustanovo, takšno, ki bo postala center razvojnega in pospeševalnega deta. V njej bo potrebno povezati vse dejavnosti kmetijstva, govedorejo, prašičerejo, poljedelstvo in druge, saj le na vsem tem in povezano lahko gradimo nadaljnji razvoj kmetijstva. Živinorejsko-veterinarski za vod je na tem področju že odigral določeno vlogo, zato nam ne sme biti vseeno, kakšna bo njegova usoda. Vendar bodo morali tudi tisti, ki v tem zavodu delajo, narediti več za svoje dobro in v korist pomurskega kmetijstva. Ob tem pa bo potrebno pustiti ob strani težnje dnevne politike in začrtati dolgoletno razvojno strategijo zavoda Žal zdaj nimajo niti letne razvojne strategije LUDVIK KOVAČ Cepljenje sadnega drevja * posebtn MČio vegetativnega v *«*H ».ti a r Ukrep' genetsko sorodnih ■•siti. .k d<,>o«ne rastlinske dele različnih, vendar;g samostojna s* Zaradi tesnega stika zrastejo in ras ejo . v (ret_ h>M[1| ^eHienj« so poznali že stari ljudje. Grki 1“ ze 0 11 Ju pred našim štetjem. ?H. mo dve očesi. Cepič lesno prevežemo k podlagi in vidne odrezane ploskve zamažemo s cepilno smolo. Če pa cepimo v roki, pa lahko parafiniramo. Žlebičkanje Če imamo debelejšo podlago kot cepič, si uspešno pomagamo Bo prišlo do zmanjše* vanja odkupa? Čeprav je slovensko kmetijstvo v nezavidljivem položaju, je za Slovenijo značilno, da se odkup mleka povečuje. Slovenske mlekarne so februarja odkupile od 3 do 5 odstotkov več mleka kot v enakem času lani, večji odkup pa je tudi v obeh pomurskih mlekarnah. V ljutomerskem Mlekopromelu se je v februarju odkup povečal celo za 17 odstotkov, medtem ko so v Pomurskih mlekarnah v Murski Soboti odkupili za 3 odstotke več mleka. Vzrok za to je dokaj dobra odkupna cena, mleko pa daje kmetom tudi dokaj reden in stalen vir dohodka, saj plačilo dobijo vsak mesec. Kljub tem ugodnim rezultatom pa položaj v slovenskem mlekarstvu le ni tako dober, kot kažejo podatki na prvi pogled. Število kmetij, ki oddajajo mleko, se zmanjšuje, povečuje pa se število krav na nekaterih kmetijah, vendar sedaj časi niso ravno naklonjeni razvoju govedoreje. Ministrstvo za kmetijstvo s svojimi predlogi nima podpore v vladi in tako so se nepovratna sredstva za govedorejo povsem skrčila. Podpore pa niso deležne (udi mlekarne, saj zanje veljajo dirigirane odkupne cene mleka, k tej ceni pa država primakne v nižinskem območju le 0,10 tolarja po litru. Zdaj, ko je mleka v Sloveniji preveč, se odkupne cene ne bi smele povečevali, pravijo mlekarji, saj bodo sicer prej ali slej zabredli v nepremostljive težave. Prodaja mleka in mlečnih izdelkov se namreč zmanjšuje in v mnogih mlekarnah že imajo težave s plačevanjem mleka kmetom. Prihaja do zamud pri izplačilih, za kar pa morajo plačevati tudi obresti. V obeh pomurskih mlekarnah so doslej še dokaj redno plačevali prevzeto mleko, vendar vse kaže, da bodo tudi tu že kaj kmalu težave. V Sloveniji pridelamo 30 odstotkov več mleka, kot ga porabimo, z izgubo tujih tržišč pa se zaloge izdelkov v slovenskih mlekarnah povečujejo. Okrog 160 tisoč litrov svežega mleka, ki so ga prej dnevno prodajali na Hrvaško, ostaja zdaj v Sloveniji, poleg tega pa še 30 tisoč litrov mleka, ki so ga prodaja!i’v Italijo. Vse te količine zdaj predelujejo, žal pa se je zmanjšala tudi prodaja mlečnih izdelkov in tako imajo slovenske mlekarne v zalogi okoli tisoč ton sirov, 800 ton mleka v prahu in 550 ton masla. Nevzdržno ob vsem pa je, da kljub povečevanju domačih zalog še vedno uvažamo mlečne izdelke iz Hrvaške, vlada pa ne naredi ničesar, da bi zaščitila domačo pridelavo. Pomurske mlekarne so v preteklosti več kot polovico svojih izdelkov prodale na jugoslovanskem tržišču, poleg vojske pa je bila na mleko v prahu vezana tudi hrvaška predelovalna industrija. Prodaja na ta tržišča bi se lahko nadaljevala, vendar zaradi neurejenih meddržavnih odnosov prihaja do težav pri plačilu in so zato prodajo ustavili. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v ljutomerskem Mlekopro-metu, kjer imajo v zalogi 233 ton izdelkov, ki bi že morali bili prodani. Odkupljeno mleko zdaj vozijo v predelavo v prah in maslo, vendar po besedah Mira Steržaja, direktorja Mlekoprometa, kije tudi predsednik odbora za mlekarstvo pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije, to ni rešitev za slovenske mlekarne. V Sloveniji so predelovalne zmogljivosti povsem zasedene, in če se bodo zaloge še naprej povečevale, se kaj lahko zgodi, da bo prišlo do še večjih zamud pri plačilu mleka in tudi do omejevanja odkupa. Tega pa si ne želijo niti kmetje niti mlekarne. Kje torej iskati rešitve? Vse presežke mleka v Sloveniji bi bilo potrebno predelati v mlečni prah in maslo, država pa naj te izdelke odkupi in izvozi. Obnoviti bo treba tudi pogovore s kupci na nekdanjem jugoslovanskem tržišču, bolj pa se usmeriti tudi na evropsko tržišče, vendar mora vlada zagotoviti sredstva za subvencioniranje izvoza V sedanjih razmerah tudi ne bi smeli povečevati odkupa in cen, mlekarne pa tudi predlagajo, da za zamude pri plačevanju mleka ne bi obračunavale obresti. Da bi povečali porabo mleka in mlečnih izdelkov, je nujno znižat: trgovske marže, vlada pa naj bi v teh razmerah ukinila davek na mleko in mlečne izdelke. LUDVIK KOVAČ ■-oann jt veliko naCrttj otrtK.i ž jer.krai bi omenili ko-angleško kopulacijo. pranje srdUnje, razkol m jetije za yn vseh teh na-pa je važno, du pride v karnhij-.ki del rastlin. m tr wcd močno rastno aktiv-"ostjo, to spomadi. To zrašča-"5t je možno le pri pjBKivku 1n skladnih kombmaci-wt» tasttin, drugače te cepila j ne nastane m, če pa i«- k*v' "k odmre n ( epi je nje iv uspe-u’so rastne razmere liop'0' ■vlažmisi zraka i" rast rastlin) ukrep je tudi uspe-r* se naredi strokovno. or^mo tik pred ^'oma ko se že za-sn bomo cepili, je odvi-e nd načina cepljenja in tudi sidne vrste, ki jo cepimo, ter v katerih cepimo, podlage na mestu » ar'?1" ’ ^Plče režemo januar-j,- " 'ebruatja in jih hranimo na ko 'n temnem prostoru, lana 3 j °dženejo Cvetni brsti ‘o n'so najbolj primerni, Ues PTRdvsem za koščičarje “^e (cepitev! nai mi do lake mladice najde-■■'rtnmoj na dobro osvet- Ijenih delih krošnje. Slabo dozorel les ima tudi slabo razvite lesne brste. Bohotivke ali vodeni poganjki niso primerni za cepiče, ker imajo slabo razvile brste in so slabe rasti. Uporabljamo le očesa iz srednjega dela mladice. Angleška kopulacija s tem načinom cepljenja. V pod- cepič podlaga Dolagsnje - spajanje Kopulacija Cepič in podlaga naj bi bila enako debela. Podlgo, ki jo cepimo prirežemo poševno tako, da je odrezana ploskev dolga do 3 cm in temu primerno odrežemo tudi cepič. Na zgornjem delu cepič odrežemo tako, da bo rana čim manjša in ho 0,5 cm nad zadnjim očesom Po navadi daje- Podobna je prejšnji. Razlikuje se le toliko, da na odrezanih ploskvah podlage in cepiča napravimo pokončno zarezo in tako tesneje spojimo podlagi s cepičem. Tako napravimo na podlagi in cepiču jeziček, katerega pri spojitvi zataknemo drugega za drugega. Tak spoj ima večjo površino odprtih kambijalnih celic. Drugo naredimo enako, kot pri prejšnjem. cepic ir-l Cepljenje | podlaga na žlebiček ali žlebičkanje lago ob straneh zarežemo klinast žlebiček, tudi dolg 2 -3 cm. Cepič moramo prav tako klinasto odrezati. V spodniem delu naj ima oko, zgornji del pa ima dve očesi. Cepič vtaknemo v pripravljen žleb na podlagi in vse skupaj lesno prevežemo. Nezaščitene rane premažemo s cepilno smolo (Nadaljevanje prihodnjič) Vlado Smodiš inž. agr. AngleSke kopulacija podieiie za prouvotho, trgovino in storitve Muska Sooola oo o 69000 MURSKA SOBOTA. Bjetsceva t Tel 069/21 472 Setev Ko smo na tak ali drugačen način pripravili tla za sprejem semena, nas čaka eno najbolj natančnih opravil v poljedelstvu, lorej setev. Od tega je precej odvisen vznik rastlin, pa tudi njihov nadaljnji razvoj. Ne smemo pozabiti tudi na sorazmerno visoko ceno semena in zaščitnih sredstev. Vse lo nas mora kot dobre gospodarje spodbuditi k razmisleku ob pripravah na setev. Za koruzo, ki je na našem področju še vedno najbolj razširjena poljščina, so za večje površine najprimernejše pnevmatske sejalnice, s katerimi lahko zelo natančno dosežemo željeni sklop. Da za lo ne bomo porabili več semena, kot je potrebno, morajo biti seveda v brezhibnem stanju, kar lahko z obnovo dosežemo tudi pri starejših sejalnicah. Pri setvi koruze smo v zadnjih letih tudi pri nas začeli uvajati t.i. pasasto škropljenje. Gre za to, da istočasno s selvijo s herbicidi škropimo samo setvene redi, medtem ko površin med redovi ne škropimo. To lahko opravimo s sejalnico, ki ima škropilno napravo. Na ta način dosežemo več pozitivnih učin kov: — zmanjšamo količino herbicidov za tretjino in s tem manj obremenimo okolje ter pocenimo pridelavo: — koruzno seme ima v vrsti ob vzniku boljše možnosti za rast, saj plevelov v neposredni bližini semena ni; z združitvijo sejalnice in škropilne naprave smo povečali racionalnost stroja in zmanjšali število prehodov. Turnišče: cene pujskov ponudba pujskov na sejmu v (urnišču je še vedno skromna. Minuli četrtek so rejci ponujali le 16 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Povpraševanje je bilo večje od ponudbe, zato so prodali vse pujske, za par pa je bilo potrebno odšteti od 7 do 10 tisoč tolarjev. Sejem v Pur-niščn je vsak četrtek, začne pa se ob 7. uri. Stran 9 utrip življenja V Kramarovcih se prebujajo V Kramarovcih so dolgo časa živeli predvsem Nemci. Lete so po vojni izselili, ostala je le Jožefa Buchman s hčerko Frido. V izpraznjene domove so naselili ljudi iz drugih krajev, a so vzdržali le nekateri. Zdaj — desetletja pozneje — so v Kramarovcih spet predvsem Prekmurci. O življenju in delu v tej obmejni vasi srno se pogovarjali z Jožetom Sadlom. »Pred vojno je bilo v Kramarovcih 44 naseljenih hiš. Zdaj je vseh stanovanjskih stavb 27, naseljenih pa le 12. Se pa življenje spet vrača v ta kraj: tačas gradijo 9 novih hiš, načrtujejo pa še 3. Novogradnje so SOGOVORNIK - Jože Šadl — v ozadju nova hiša KRAMAROVCI — Pogled na središče vasi predvsem na mestih, kjer so stale prej stare hiše. Najbrž tudi zato, ker je za nadomestno gradnjo treba plačati manj da jatev.« Za Kramarovce je pomembno, da se ljudje poslej ne izseljujejo več. prej narobe: vas se povečuje, ker se ljudje priseljujejo. Naselje ima večino pridobitev, kot jih premorejo v drugih krajih: vodovod, obnovljeno električno omrežje, asfaltirano cesto, v vasi deluje ,od 1937. leta gasilsko društvoj ha Kaj vse se obeta na 5 hektarjih? Za mesto Murska Sobota med Puconskim potokom, železniško progo Murska Sobota—Puconci in regionalno cesto Murska Sobota - Hodoš je bil že leta 1987 sprejet zazidalni načrt obrtno-skladiščne cone ob Markišavski ulici. Na tem območju je že zgrajena skladiščna hala BTC — Javna skladišča, nadaljevalo pa se je s komunalno opremljenostjo in gradnjo več drugih objektov Najnovejša sprememba zazidalnega načrta pa se nanaša na območje med Lendavsko in Noršinsko ulico ter Puconskim potokom in na vzhodni strani do parcele št. 3805/1. Gre za okrog 5 hektarjev veliko zemljišče, kjer naj bi zgradili bencinski servis OMV Petrol s črpalko, avtopralnico in trgovino, večjo trgovino kranjskega Merkurja, gostinske lokale, ki bodo dopolnjevali storitve trgovskega centra in bencinskega servisa, prostor pa bo tudi za servisne dejavnosti Poleg tega bo tu avtošola z nadomestnim poligonom, AMD Štefan Kovač načrtuje popravilo osebnih avtomobilov, AMZS Ljubljana pa popravila osebnih vozil in prodajo rabljenih avtomobilov s sodobno avtopralnico. Za zasebni sektor pa so zagotovljene servisne in obrtne delavnice Med drugim bi na tem prostoru omogočili izdelavo betonskih izdelkov. V prvi etapi je predvidena odstranitev vseh zračnih komunalnih naprav, ki potekajo nad območjem zazidalnega načrta, nato gradnja podzemnih komunalnih naprav in skupnih manipulativnih ter prometnih površin, brez katerih omenjenih objektov ni možno graditi. V drugi etapi pa bo na vrsti gradnja objektov ob Lendavski in Noršinski ulici, čemur bo sledila postavitev obrtnih delavnic med Noršinsko ulico in Puconskim potokom. Vse to pa bo terjalo ustrezne dovoze in druge infrastrukturne objekte in naprave, kot so spremenjen vzhodni rob cestišča ob Lendavski ulici, ukinitev avtobusne postaje, dovozna cesta do bencinskega servisa, obrtna cona in nadomestni poligon. Skratka, gre za pomemben poseg v prostor, ki naj bi Murski Soboti in njeni okolici prinesel marsikaj koristnega za razvoj. MILAN JERŠF pelo sv. Florijana pa imajo že od daljnega J8-4O. leta . . . »Veliko nam je do asfaltne povezave Krainarovec z Oci-njem, Serdico in Sotino, saj bi potlej prav gotovo vozil avtobus. Zaenkrat slabo kaže s posodobitvijo tega odseka. Ker pa v vas vodi asfaltirana cesta iz rogašovske smeri, nas čudi, da avtobusarji ne ustrežejo našim moledovanjem, naj bi pri hajali v Kramarovce, saj potni kov ne bi manjkalo. Zdaj pa se moramo’potruditi do avtobusne postaje do rogašovskega zaselka Rajse ali v Fikšince.« V Kramarovcih je maloobmejni prehod z Avstrijo oziroma s sosednjo vasjo Sv. Ana. Korist je najbrž obojestranska, saj ga uporabljajo prebivalci z obeh strani meje. V zadnjem času — odkar je vrednost tolarju padala — so nakupi v fikšin-ski trgovini za Avstrijce poceni. Tudi v tamkajšnjem bifeju gostov z druge strani meje ne manjka in prav ob našem obi-,sku s O lokat obnavljali, da bo poslej še privlačnejši- Neki Kramarovčan pa računa tudi na dober biznis s kmečkim tu rizmom. Bržkone cilja predvsem na goste z onstran meje. V Kramarovcih jc ekonom ska enota kmetijskega gospodarstva Rakičan, kjer se ukvar jajo predvsem z vinogradništvom in sadjarstvom. Zal pa zaposluje le dva domačina. Najbrž je tako zato, ker veliko mladih iz tega kraja dela v Avstriji, kjer je zaslužek veliko veliko večji. Zato pa tudi vedno več gradenj in ugotovitev, da naselje, ki ga je povojna oblast spravila na kolena, ne bo izumrlo. Š. SO BOC’ AN Angela Kaučič iz Gornjih hanjec v občini Gornja Radgona je kuhala grofu Trauttmannsdorfu na negovskem gradu Angeli Kaučič (rojeni Supej so ostali le spomini in rdeča ža metna škatlica. Toda spomini na leta, ki jih jc kot mlado dekle preživela na gradu pri Negovi, so še tako živi, da si danes želi le eno: rada bi se srečala z manjmaljšim potomcem Trauttmannsdorfov, pa bi takoj vedela, če je lo pravi potomec negovskih grofov. Graščina pri Negovi je bila »živa« vse do konca druge sve tovne vojne. Ko se je grof naveličal življenja na Dunaju, je prišel k Negovi; morebiti se je odtočil za drugo pokrajino, kajti Trauttmannsdorn so bili lastniki kar 16 gradov in dvorcev. Grof je bil molčeč, suh možakar. Svoje prostore v ne govskem gradu je imel oprem Ijene z najboljšim pohištvom, ki so ga pripeljali z Dunaja. Najraje se je s palico v roki in puško na ramah sprehajal v okolici Negove ali pa se s kolesljem vozil po svojem posestvu -- poleg gozda, travnikov in potjjc imel v lasti ludi številne vinograde na Kogu, Poli cah, Jeruzalemu in Železnih Dverih. Če jc šel z družino v nedeljo v cerkev, je bila zanj na tleh pogrnjena preproga, klopi pa tapecirane. V grajskih hle vi h (za zgradbo kmetijske zadruge pri Negovi) je bilo privezanih 15 krav in 5 parov konjev - za vsakega konja jc skrbel en hlapec. Za grajskim obzidjem so imeli prostore ludi kolarji, zidarji in drugi mojstri, ki so skrbeh za vzdrževanje graščine. Kleti in shrambe so bile polne, v eni kleti so bili sodi z vinom, v drugi sodi z žganjem lega so kuhali od oktobra Zalega med nami čerjetno se naj nekateri še spomnite, da sem pred časom pisal o McDonatdsu Takrat je Mo to opozorilo, strah pred zalego. Sedaj pa je na žalost zalega med nami. Prejšnji teden sem v trgovini zagledal napis McDonaldš. 'Zazdelo se mi je, da slabo vidim. Stopil sem bliže, in res: McDonald i, mlečna zmes za sladoled, v zastopništvu Mercatorja. Blajk' Lepo bi bilo, če hi se zavedali, da vam tega sranja NI TREBA kupiti' In tisti, ki vam je mar za humanost, za boljše človekove odnose, naravo, ga ne boste kupih Niti ne boste kupili drugih izdelkov te zaloge ah izdelkov, katerih sestavine so med drugim tudi McDonald'sove mlečne zmesi za sladolede ali kateri koli drugi izdelek Kajti spomnimo se. McDonaldš, ekstrem kapitalistične gnilobe. podpira sečnjo tropskih gozdov in prideluje neznanske količine junjooda /angl junk = smeti, food — hrana), torej pripravlja hamburgerje, ocvrt krompir, klobase. razne solate, ki so vse. samo to ne, itd., in to počne na plečih sestradanih staroselcev na posestvih nerazvitih dežel. Pri tem se ne meni niti za kruto ubijanje živali. McDonaldš ne omogoča svojim sužnjem (zaposlenim> nobenega organiziranja v sindikate, plače so minimalne, delovne razmere pod vsako mejo humanosti. Zakaj podpirati zalego, ki življenju odvzema vsakršen pomen 7 Zakaj podpirati ljudi, ki »prijatelje« merijo z denarjem? Zakaj podpirati nesmiselno povečanje proizvodnje za vsako ceno, tudi za ceno lastnih življenj'' Zakaj podpirati nehumanost, nesmiselno nasilje. uničevanje življenja živali, rastlin kot tudi našega lastnega življenja (kancerogena hrana, uničevanje gozdov itd.)? Če niste del zalege, vam tole vsekakor seže do srca in ne boste kupovali (konzumirali) McDonald'sovih izdelkov. Če vam je vsaj malo mar, je to trenutek za vašo majhno, toda iskreno akcijo. Obvestite o tem tudi druge m predvsem ne pozabite: Sistem smr- dr.' 7OAMŽ TRPUN Na negovskem gradu je bilo kar nekaj kuhinj, za taksne in drugačne priložnosti. In v teh kuhinjah je preživela Angela največ časa, tudi spala je v njih Pomagala je v kuhinji in delala na vrtu za obzidjem, ki je bil dobro gnojen in na sončni legi: že takrat so imeli steklenjake. Negovski župnik Anton Petek se je že nekajkrat srečal s Trautt-mannšdorfi. Prvič so sc oglasili pri njein že 1972. leta, nato pa so ga 1974. leta povabili na Dunaj. Takrat se je povezal z dr. Antonom Trstenjakom. Izvedel je, da izhaja njegov znanec Nor-bert iz italijansko-liechtenstein-ske veje Trautlmannsdorfov, ki so bili zadnji lastniki negovskega gradu. Z6-lelni Trauttmannsdorf, $ katerim so se pogovarjali v Nemčiji predstavniki gornjeradgonske občine in minister za turizem hi-go Paš, naj bi bil zadnji Norber-tov otrok iz njegovega tretjega zakona. 1941. leta je prišel na negovski grad novi upravnik Ignac Krepler in lu se začne pravzaprav Angelina zgodba. Nekega dne je skupaj z drugimi puhla travo med betonskimi ploščami na grajskem dvorišču Gospa Krepler je čistila okna in spraševala dekleta o tem in onem. Angela se spominja: »Čez dva dni je prišel k nam logar in vprašal, če bi lahko šla h Kreplerju v službo. Veste, doma je bilo šest otrok, jaz sem bila najstarejša in sem morala iti. Stara sem bila šele 16 let in v začetku je bilo hudo. Toda pri Kreplerjevi gospe sem se naučila kuhali in govorili nem ško. Na dobro pognojenem vrtu smo pridelovali ribez, krompir, paradižnik, zeleno, por, so lato, korenček, kolerabo in SREČANJE Ni mercedes, gre pa le Najbrž je že kdo opazil na naših cestah neki nenavaden avtomobil — majhen, da lahko sedi v njem le en človek, ima samo tri kolesa, nad streho pa mu štrli antena za radio kot iz kakšnega mercedesa. Pričakovali bi, da je njegov lastnik kakšen petičnež, ki hi se $ lem avtomobilčkom rad nekoliko pokazal pred drugimi — kot se to zdi za Ivana Krambergerja z njegovim bugattijem — toda v primeru FRANCA BENKA iz Precetinec je to čisto druga stvar. »Pred desetimi leti, ko sem bil v Murski Soboti, sem videl nekoga, ki se je peljal z invalidskim vo zičkom. Poganjal ga je motor. Pomislil sem, kako prav bi nekaj takega prišlo meni, pa ne zaradi te- Francev avtomobil ima le cn sedež, radio pa skoraj kot vsi drugi. ga, ker ne bi mogel hoditi, ampak se težko gibljem zaradi bolnih pljuč. Tuhtal sem. kaj mi jc storiti, in prišel sem na idejo, da bi si v ta namen preuredil moped. Kmalu sem se lotil dela, tako da sem začel zbirati dodaten material, kr se mi je zdel potreben za preureditev mopeda. Ko sem imel vse pripravljeno, sem se oglasil pri znancu, ki je opravil varjenje, ostalo pa sem postoril sam Tako je nastal podoben invalidski voziček, kol sem ga videl v Murski Soboli. In zakaj si ne bi naredil še kabine, da bi imet streho nad glavo? mi je nekdo predla- Grajska kuhinja kot šola za življenje drugo zelenjavo Kreplerjeva je znala odlično kuhal, ker je že prej delala v oficirski kuhinji. Ena kuhinja je imela okna proti »traveci« (v globel), druga proti staremu pokopališču; lam je bil la k ral že vrt in včasih, ko smo ga prekopavali, smo izkopali tudi kakšno kost« Kakor se spominja Angela, je bila razporeditev prostorov takšna: prek dvorišča in po stopnicah gor, levo na vrhu stopnic jc bila grofova kuhinja, nato prostori za njegovo »deklo«, naslednji prostor je bila velika spalnica, pa naprej prostori za varuško in otroke, nato velika soba za goste, kjer je bil v steno vklesan njihov grb, v »eku« pa jc bila majhna sobica za kadilce (Rauchzimmer). »Ko srno vedeli, da bop®^ grof na grad k Negovi, nekaj dni čistili vse sobe: ci so morali pometali a* gradu do hlevov spodaj-vadi smo grofu ludi 'tu®j"’wi krat pa jc pripeljal s sa vzgojiteljico in varuško « pa smo vse. V petek nisot®r"s mesa, ampak Fižolovo J® kockami posušenega kril -krompirjevo juho in b*1 Vem pa, da smo kuhali ( kruhove cmoke, žgance. omaki in druge 0' zajce v ..... - le,« se spominja Angel® čič. Proti koncu vojne K najprej zapustil grol mannsdorf, nato pa se jeva družina. Ignac neke deževne noči z ni mi konji in najstarejšim cem odšel proti meji logarju jc predal v -k1 । svoje stvari, kajti upal .lc,q\ bo čez čas še lahko vn- Angela Kaučič (rojena Supej se spominja: >Na gradu je bila komanda, delo je potekalo natančno na uro; vse se je delalo mirno in organizirano ... Po vojni so mojega očeta takoj zaprli, meni pa grozili, da me bodo odpeljali v Sibirijo, ker sem služila Nemcema grad. v« ob5 Toda za varno graJ“rjJ dje so se kmalu naseli!1 ' 1 .. ji m občinska uprava, P® i pa so grad zasedli (medvojni skrivači). jp predvsem pa njegove str in kleti so kmalu povsen _ pali. Iz grofovih rr&l kar skozi okno metali ’ (fJi gozd in poleni pobiral1 kar je ostalo celo in kar» ko uporabljali. Najdlje s le na stenah slike, kaj,'|LI*t| niso vedeli pomagati. 12 grad popolnoma praže® puščen. Bodo Trautnoa®’'1;j|i fi kljub vsemu še enkra 1 negovski grad? ,1£t>tl Bernarda h- Mogočna graščina pri Negovi, na kateri so živeli 1 rauitnia®^^ več kot 400 let, čaka »rešitelje« oziroma investitorja obnove-jetneje pa brez pojasnjenega lastništva obnove ne bo. , u FotograM gal In spet sem začel razglabljati, kako kr ničil. Ni bilo dolgo, ko je bila konča* na. Tako sem naposled ludi jaz pris®1 J avtomobila« d® S' Čez čas si je Franc omislil še med vožnjo posluša novice in glasbo ^tilG je sam pogruntal, kako je potrebno : mulalor, nanj priključili tranzistor in « leno. Za marsikoga to najbrž ni nič 1*7141 j/ da Franc se je za kaj takega ah podo kjer usposabljal. Izučil seje namreč •'1 ./r ga pomočnika m nekaj časa delal pfl rtboru. Tam bi bil morda še danes, če po’ na pljučih in se moral štiri leta z<1raV J cah. , 41 »Nekoč je kazalo, da ne bo nič ,z bil sem še mlad, 23 let mi je bilo, ime’ kalero sva se imela rada in sva se ročiti, vse to pa mi je dajalo moč, da s j življenju« In Franc ni obupal ludi tedaj, ko J' • 05' ga njegova izbranka ni počakala, ien1'j|ih 'J brala za moža drugega. Ko so ga pjMV niče, se je v vrnil v Precenlmce. /kR, presodili le še nekaj let življenja, on P danes. Pravi, da bi bil najbrž res že P 3 bi kadil, pil alkoholne pijače m če sc ' J reda pri hrani. Na njegovem jcm.° ?Ienemu univerzitetnemu profesorju dr. Vilku Nova-5,19 vlada podel; p aket0 >>pro cultura Hungarica«, ki jo madžarI je v zahvalo za popularizacijo madžarske kulture. 'C na sloves' * “ kultu’ S dV|lnemnago-'k'--l|i|., Ml Tl.ldžar ti stoletja"' kuhun” stiki »sko-iev«, Po tudi hŽ? brez zast0‘ lov-Za kar v? Večj,h konnik‘ ir'bro Iah .Je po nKgovem podenskim ' >>tlsl|m izvrstnim ‘“»»ikom znan- svPjim delom^^^^ k' s ........................... v'risko-mart5a 2avezan slo-do zbližev, r kemu kulturne-^Ihje začel it v '»desetih Antike n študije in S1' 10 einowdzarskl književno-^3' "r P^aja po-'a dela« Maa-en‘’ 'n ,eP°slo-dantu « u Madžarskemu diplo-7* VtWno । 0 P°se,7ej ornem-l’4° skupaj s T dr Novak le,a °ra Prevedel T ne,om čebelja. Tragedi L V3^ Madac- 8ed'J0 človeka m da je »med drugim objavil bibliografijo PetOfijevih del prevedenih v slovenščino«. Po slovesnosti smo s slavljencem, ki je bil zadržano presenečen, ko je v protokolarni dvorani Ministerstva za kulturo na Cankarjevi 5, zagledal novinarje iz rodne pokrajine, nekoliko posedeli Minister Capuder se je po slovi) takoj po uradnem delu počastitve Med pomenkom pa je potem vstopil njegov mandatar in šef slovenske vlade Lojze Pe lerle. Prišel je čestitat profesorju Novaku Sicer pa bi prišel že prej, je rekel, vendar se poslanci v skupščini, ki jim je skupaj z drugimi Člani svojega kabineta predložil proračun, niso pravočasno zbrali na nadaljevanju skupščinskega zasedanja. Zadrževalo jih je kosilo in premier je bil nemalo jedek zaradi lega. Pogovarjali smo se v prekmurščini in Peterle se je tudi poizkušal v svoji »odranščini«. Njegovi prijatelji, od katerih se je učil našega govora, so iz Odranec Beseda je nanesla na slovenska narečja. Z ljubljanske televizije je bil z nami tudi rojak Peter Kuhar in Prekmurci smo seveda poudarjali našo panonsko radodarnost pri izgovarjanju samoglasnikov. »Pro cullura Hungarica« ni prvo priznanje, ki ga je dr. Novak dobil od Madžarov. Prvo so mu podelili že leta 1940. Obljubil je, da bo o svojem odnosu do madžarske kulture še pisal, pa tudi na morebitna Vestnikova vprašanja glede tega bo odgovarjal, vendar pismeno. Njegov odnos do madžarske kulture je vsekakor korenit, če je to primeren izraz zanjo. Madžar- sko kulturo, bodisi da gre za ta-koimenovano »visoko« kulturo preko prevodov, študij in kritik, bodisi za ljudsko, preko etnološkega dela, že vsa ta leta posreduje slovenstvu. Ob tem pa nenehno poudarja slovanske in slovenske prvine v madžarskem jeziku in v madžarski tvarni kulturi Je velik zagovornik spremembe imena Murske Sobote v Soboto. V prid temu je tudi tokrat navedel dva argumenta, ki smo ju od njega že slišali. Prevzeli so ju tudi vsi drugi zagovorniki preimenovanja Sobote. Po eni strani so Madžari Soboti prtdjali »Mursko« zato, da sojo razlikovali od še ene svoje Sobote. Nj^ gov drugi argument je takorekoč etnološke narave. Domačini po njegovem prepričanju nikoli ne rečejo, da gredo v »Mursko«, da prihajajo iz »Murske« in podobno. Vedno govorijo o.Soboti. Ni bil posebej zadovoljen, ko smo mu povedali, da tudi mladi govorijo samo o Soboti, kljub temu pa so, po nekih svojih anketah, za ohranitev imena Murska Sobota. V stremljenju za čim »bogatejšim« grbom se je že v srednjem veku pojavilo dejstvo, da so si nekatera mesta prisvojila grbe gospodov, njihovih ustanoviteljev, seveda kadar so ti že izumrli (Celje) Tudi v sedanjem dvajsetem stoletju so nekateri naši kraji tako ravnali. V 19. in 20. stoletju so začela tudi preprostejša urbana naselja ter krajine svojo identiteto utrjevati s heraldiko. Le to zlahka prepoznavamo po grbih nižjega »heraldičnega ranga«, ker v svojih ščitih upodabljajo objekte in predmete iz svojega neposrednega okolja, Sem štejejo različne naprave (poslopja iz kmečkega ali obrtniškega življenja, različna orodja ali njih deli), domače živali (konj, pes ud.) in divjačina (različne ptice, visoka divjad) ali pa povrtnina in cvetje ter poljski pridelki (klasje, sončnice), upodobljeni seveda heraldično. tem času pa že tudi prevzema in rešuje zaupane mu naloge. Teh je v sedanjem času mnogo, kajti še niti iz prejšnjih obdobij podedovana slovenska heraldika ni urejena, kažejo pa se povsem nove tovrstne potrebe, ki jih je vzpodbudila in pospešila potreba po preoblikovanju registrskih tablic naših motornih vozil. Ena izmed posebnosti registrskih oznak je tudi v tem, da smo imeli v preteklosti oznake po registrskih območjih, medtem ko so nove po krajih. Tako bo tudi Slovenska Panonija potrebovala pravzaprav dva povsem na novo ustvarjena grba: enega za pokrajino Prekmurje in drugega za njeno upravno središče, torej za mesto Mursko Soboto. To namreč ni in ne more biti en in isti grb. Ker heraldične in njej podobnih ureditev teh zadev ni mogoče urediti v kratkem roku, se je državno notranje ministrstvo odločilo, da na tablicah upora- ŠTEFAN SMEJ Obnavljajo gra ''|\' ®r“'' najstarejši kulturno zgodovinski objekt v 7‘nlkov |fi ti, * svojem dolgem obstoju Je zamenjal nešteto "Rtn stanov*-■ narnchien neštetim dejavnostim. Nekoč so bila v '8 kaj Da k"’ pa ^jatalel, zapori, rudarska in osnovna šola h grajsko poslopje namenjeno kulturi, v njem so biki notranir EaI?r,ia in drugi razstavni prostori. Medtem ko z# runani«?? zadovoljivo urejevana, pa to ne moremo tr-?a>nenil» ’ 1 ».*’ 50 prekrili streho in končno letos je občinarjem bgan - "Jtlijonov tolarjev za obnovo fasade. S tem de-"*■ Epatj ' jj** •* dvoriščno stran, ki je tudi najbolj zapušče-» '‘^instvrn . , 'vMim- tudi v prihodnje namenili denar de ” letnic« »s.. r**' zaščiti, še zlesti v Času ko naj bi praznovali obstoja Lendave. JD hi “ ob petem zvezku nc*klopedije Slovenije ^^loned^8^ lanskega knjižnega sejma v Ljubljani izšel peli ^rtn,erno na . ^^v^nije. Informativni zapis je Vestnik že objavil, Je- da to zadevo pogledamo le malo bolj kritično. 1 “P*? s ,e8a ^^'Vosti irf^T"10 na in , ki se ie^a kai takega gre ?alo v? ne obJuŽ°$a nt P°-Zal r&ujeio Y celoti. Iz t,. i.. e rapisane a '“teva^atereij ie' dejstva itd. dlani f’*li Prek,iP,r'Spevkii’ ki se avlor nUrj3’ -ie k 01 na Po!nitvj5lnii d »J. se.znanjen z Tako^'- * nJ' " ,zp0‘ ko zastopano kot je, pa gre tudi Pk,,. 4Mix| , : zverku. v ^°lxMi In lr''' 0» ;kaJposeb /k^orju prav '"■> kcr 1= Pr' '?fni| C' 1 v^j rani prav bi v/ eno besado Sl H' pa ....1 /' "r"- ne “ Po,Tle’9bno p . ' Jn če l'Pečeno jn '-pr^kr' , 4 ruŽništ',' nk 1,1 b*l° da Sntlu . ' 1 nek:iko a« '‘'ekmur? Je V5Cm eramih nJ? cno po Po-'1 k, p<>droči| si. . Slo V zahvala enemu od urednikov, rojaku Beli Severju, ki si močno prizadeva, da ne bi prišlo do diferenciacije, ki išče sodelavce tudi z naše pokrajine. Nenazadnje bi bilo morda dobro, da bi se napisana gesla dala v recenzijo ali na vpogled pred objavo ustreznim strokovnjakom posameznih področij v naši pokrajini. S tem bi se gotovo izognili marsikateri neprijetnosti in netočnosti, ki nikakor ni v prid nacionalni enciklopediji. Zavedati se namreč moramo dejstva če ugotoviš v takem delu napako, potem postane celoten korpus sumljiv, nezanesljiv in potrebno je dodatno preverjanje. Tega pa si nihče ne želi. Upajmo, da bo naslednji zvezek kaj od teh dobronamernih pripomb tudi upošteval Franc KUZMIČ Študija o Židih IK. S r? J8 r*?Bre mimo. Isto velja tudi za ljubezen. joj jf On Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko ir Je že res. da si sredi problemov in ležav. a je najl'"’||^ boj. Neki izziv ti bo v življenje prinesel priirtp0 1,1 boš z veseljem opravil. j VESTNIK, 19 Stran 12 za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI fe Hoja 36-7 teži za Jl' nem|ren m vedno Poireh?°ŽlVe,i' 'n PreSe’ "^anja in PreCej razu’ ŽI,a* Prenri^^0'""-1^ LJudi ^veria^^ « ^t«,. 'n '“nitn««! da KllltlOSt ' Zdravje tahrijiv, , . 2 zdravjem ni ^dete v . . OZ,V1 ste, lahko ^tn- Mladi 5 Hbi-S“'' ta se n ° Vse Premalo re-c*Spameinosn ZavedaJ° posledic ' P°le8 navad ' nePrem'^jeno-avadne viroze ah gri- ~ HUJSKI VAL • MURSKI VAL------------------------ T»tA Tujih SKLADB ^nmv '■tat ~ M" L M v* k Sh8rP ' i p- — Mariah Carey 4 & timi StN GO DOWN ON ME - George Mic- J' l n John I ir1 Tn'^ ~ Bil‘y Joel 7 ak^EMRFd J,° HIDE *OUR LOVE AWAY - Joe Cocker ’ \ vmHE T‘ME “ Michael Jackson Pj. 1A — Eros Ramazotti 1. ^Gl: ■ Novp ’ 2 - Guns n’Roses ''Oanis 1 u OIED AND GONE TO HEAVEN - Bryan CASTNiHENSKE ZABAVNE GLASBE r‘-A BI SE S TEBOJ — Damjana in Hot Hol 4 s' V^SplŠ~LHnkna B>*gne ’ SAfc1 SO Sl F vJ MATJAŽ - Modra Mari - \ ROŽICE — Tomaž ’ D£LLA MONTAGNA AtiJrrij Makoter ^'A NARODNOZABAVNE glasbe na murskem '“^Koh ce„ NaPLf ’ KR0N PA Z MARELOF ■ Al te^ Nagelj “ - Br T— NAS Ans' Nika ZyJca S ^llNn/v W 7 Ceri ~ Ans Slovenija ^Or^A LaULa - Ans. Lojzeta Slaka I tbLOr, VRA< AM — Alpski kvintet 2. J ^DFAa ucje . "kirL, NEŽa » s Mateja Kovačiča k 1- Brati7 Ans Rudija Jevška *• vai -, P°ne x r- ’ ],0va 29 četrtka. 26! marca 1992, na naslov * Otu Murska Sobota, za glasbene lestvice. % 1 ” 8________ ^zar ~---------------------------------------------------- ' Urja a »tadba): dl*,.''""''—-------- s , ^ah "Pr’”M 7^ ' Naslov ■ ’ 18. pe se lahko nalezemo Se mnogo hujših bolezni. Zmernost je lepa čednost. 3. Ljubezen, zveze, zakon, otroci Vaše intimno življenje je precej nemirno. Hitro se odločite, ampak nič ne zadržite dalj časa. Ste priljubljeni v družbi in imate veliko prijateljev. Predvsem potrebujete človeka, ki vas bo duhovno prerasel. V zakonu želite totalno sodelovanje in toleranco. Možna resnejša zveza. 4. Kariera, življenjsko delo, poklicna uspešnost Niste preveč navdušeni nad trdim delom in učenjem. V mladosti ste želeli eno, a se vseeno odločili za drugo. Bolj ali manj boste zadovoljni Imate nekaj skritih talentov, ki bi jih bilo potrebno aktivirati za kaj večjega. 5. Posebnosti Življenje osmislimo tako, da ima vse, kar počnemo, svojo glavo in rep. Ker ste še mladi, se mnogo tega še lahko naučite Največji kapital je vlaganje v samega sebe. 6. Nasvet Nagnjeni ste k manipuliranju z ljudmi. Naučite se ceniti svoja in tuja čustva. Disciplinirajte se in bodite potrpežljivejši. kronika Domicelj — Irena Vrčkovnik 6 5 7 2 4 Šifra: PS 1 Duhovne in moralne lastnosti posameznika Stvari se vam dogajajo, ne da bi sami v to kakorkoli posegali. Vse, česar se lotite, obrodi sadove Nalezljiv šarm s primesjo sarkazma je vaš adut. Povrhu še vase zaverovana in nonšalantno elegantna, uspeh vam je zagotovljen. 2. Zdravje Pričakujte dolgo življenje, občasno težave s srcem ali očmi. Pozneje krajše obdobje resnejše krize z izboljšanjem. 3. Ljubezen, zveze, zakon, otroci Ne znate se dolgočasiti, radi se igrate s sabo, z ljudmi, z življenjem. Nikomur pa ne povzročate resnejših težav. Radi flirtate. Na zakon boste pristali le, če bo vaš izvoljenec prestal predzakonsko preizkušnjo Ena taka je za vami. Drugič se bo prav gotovo obneslo. Ni tajiti, da se moški tej vaši preskušnji niti ne upirajo preveč. 4. Kariera, življenjsko delo, poklicna uspešnost Ste srečen, zadovoljen in sproščen človek, ki se težko vrže iz tira. Ne marate nobenih šablon, tudi v službi ne. Vaše geslo je imeti dovolj denarja za preživetje, dosti volje in vse bo šlo, kot je treba. Denar pri vas je v trdnih rokah. 5. Posebnosti Razum vas spremlja na vsaki poti, le v ljubezni vgs včasih zapusti. Ni nujno, da vas drugi razumejo, glavno je, da vi razumete sami sebe. 6. Nasvet V vas je veliko življenjske modrosti, s katero pomagale ljudem. Omejite svojo skrito gospo-dovalnost. NAREDI SAM Dišaviti venček v kuhinji Pri kuhanju potrebujemo raznovr-s;inc dišave, Lahko jih hranimo v lončkih, lahko pa jih povežemo v dišavni venček- Iz vejic lovorja, rožmarina, žajbljevih Ihtičc* in feferonov, ki jih kupimo na tržnici, naredimo venček, ki ga kot okras obesimo na Meno * bližini štedilnika. Če so feferoni rdeči, je venček bi>lj pisan, če imamo na voljo še kake druge dišave, sestavimo venček po svojem okusu. Pecivo, testo Vlečeno testo se bo lažje raztegovalo, če vlijemo vanj malo kisa, pred raztegovanjem pa ga na tanko namažemo z vodo. x Pecivo iz krhkega testa, ki ga ponudimo hladnega, bo bolj krhko, če ga bomo pripravili z mlekom namesto z vodo. x Vse vrste testa za krhko pecivo naj bodo pred pripravo hladne. Preden pecivo razvaljamo, ga damo v plastično vrečko in postavimo za pol ure na hladno, da se maščoba strdi. Med peko se hladen zrak segreva in razširja. Tako postane testo rahlejše. x Testo s pecilnim praškom bo bolj rahlo, če bomo vanj zmešali tri žličke vrele vode malo prej, preden ga zlijemo v pekač. Med peko ne odpiramo pečice. -x Testo se med pripravo peciva rado lepi na roke. To bomo preprečili, če med mesenjem dlani namažemo z oljem Poleg tega bomo testo hitreje in laže mesili. x Kadar recept zahteva, da model, v katerem bomo pekli pecivo, potresemo z moko, ga potresimo raje s kakavovim praškom. Kolač bo lepše rjavo zapečen in prijetnejšega okusa. Pazite pri nakupu cvetlic MODA Klobuki V hiši visoke mode Christiane Dioria so te dni prikazali tudi najnovejše klobuke za pomlad in poletje. Posebno pozornost klobukom — ti bodo kot kaže letos nepogrešljivi — so posvetili tudi na tednu mode v Londonu. Če smo doslej sramežljivo nosili majhne klobuke, pa so zdaj na obhodu veliki. Le kako se bodo obnesli pri nas. Debelim otrokom je težko Debelušasti otroci imajo pogosto težave s težo tudi tedaj, ko odrastejo. Za otrokovo debelost so največkrat krive napačne prehranjevalne navade. Dolgo je veljalo prepričanje, da so otroci zdravi, če imajo debela lička. Vendar seje pokazalo, da imajo debeluščki vse življenje težave s težo. Ker so debeli otroci tudi okorni in počasni, jih drugi otroci pogosto že v vrtcu izločijo iz igre. Vrstniki se jim rogajo, zato se lahko zapro vase in imajo težave pri navezovanju stikov. Na vse to pomislimo, ko krepimo otrokovo samozavest. Kadar otrok ni debel iz zdravstvenih razlogov, je dobro premisliti o prehranjevalnih navadah družine. Ni prav, da otroka tolažimo s sladkarijami, pa tudi to ne, da mu damo preveč na krožnik in ga silimo, da mora vse pojesti. Raje ga spodbujamo k igram, pri katerih se bo veliko gibal. Dobro kakovost rezanega cvetja lahko vidite in čutite. Nekatera znamenja vam lahko povedo, ali bodo cvetlice hitro povesile glavice ali pa vam bodo še dolgo v veselje. Nageljčki: cvetni listi ne smejo viseti. Listki na kolencih stebla morajo biti čvrsti in sveži. Lilije: Zelo veliko cvetnega prahu pomeni, da je lilija že stara. Cvet sme biti le nalahno odprt, listi pa morajo biti trdni. Tulipani: prezgodaj odrezani, zeleni tulipani se ne razcvetijo. Sveži listi »cvilijo«, če jih podrgnemo pod prsti. Vrtnice: popek mora biti lahno odprt in trden. Gladiole; trdno zaprti cvetovi se ne bodo več odpirali, ker so cvetlico prerano odrezali. Steblo mora biti na otip trdno. g Varuhinje j j viskija * Jata gosi že 30 let varu- I Ije skladišča viskija družbe . Ballantine v Dombanonu | Ina Škotskem. Ob vsakem ■ znamenju, ki kaže na vsi- I Iljtvce in nepoklicane obi- I skovalce, se postavijo v J 2 bojno črto in začnejo na I Ivse pretege predirljivo > kričati. Milijone litrov vi- | REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: krožnik, vario-la, adamsit, dina. Ru, raj, Nin, uteha. Mo, Aram, vranica. I, biser. Raab. TN, Arkadij, TL, Lala. SESTAVIL MASKO NAPAST SLOVENSKA SLIKARKA IZUMITELJ TESLA ŠVEDSKI OTOK. NAJVEČJI V BALTIKU HRV TELE- VIZMEC OLIVER mlakar STREŠNO OKENCE ANGLEŠKI ARHTTEKT JONES PR GRIZEK S ČAJEM SLOVENSKI PISATELJ ("GIMNA-ZUKA"| GLASBILO (GOSLI) KEMIČNA pr VINA (ZNAK Ac| NEKDANJI KAM60ŠKI POLITiK (ION) TURSKI VELIKAŠ ZEV, VRZEL MUSLIMAN SKI BOG OSEBNI ZAIMEK SRB. SLIKAI (STOJAN) NEKDANJI POLJSKI POLITIK (STANISL A V) KALU GLASNIK KISIK ZENSKO IME KLAVEC V OLJARNI FILMSKA IGRALKA DEREK KITARIST FARLOK ZOLAJEV ROMAN NECECEU-NA GMOTA IME DVEH PRITOKOV RENA PRITOK DRINE BARU INTIMNA PRIJATELJICA METAESA GLAVNO MESTO VENEZUELE NEMŠKO M IME (OASA.EC SCHENK) PLAČILO NA RAČUN. PREDuJEM Stran 13 Franc Kuzmič MURSKA REPUBLIKA V času zgodovinskega preseljevanja narodov je vendsko ljudstvo izginilo, tudi njegov jezik mineva, književnosti pa tako nima. Tisti, ki tukaj žive, se po stoletni pravici prištevajo k Madžarom in ne prosijo drugega zraka.« (MeV 27. 10. 1918). Shod je sicer opogumil Madžare in madžarsko čuteče privržence, {teh naj bi bilo na njem okrog 300 — torej petina), medtem ko Slovencev ni prepričal in pridobil, saj so se pojavljali vzkliki kot: Nismo vendsko govoreči Madžari, ampak Slovenci! O tem so poročale tudi Novine: »Zvedli smo, ka so na soboč-koj slavnosti mrsko proti govornikom gučali. Nemeth državnom tajniki escelenci so kričali, kda je vogrski začno svoj govor »slovenski gučite!« Drugim govornikom pa »ne nam trbej židovsko-ga ravnanja«, »na Štajari kmet več pravice ma« — »živijo Jugoslavija« itd. Bi hajdi na bitje prišlo, žandarov ne ni bilo. Od tisti-mau vsako dete kriči za Jugoslavijo. naj se vsi Slovenci združijo. To je sodila soboška slavnost, nešteti svedoki to svedočijo. To je pravica ne pa kak je v vogrski Novinah bilo popisano. Oni so te sad dozorili, ki so slavnost začinjali, nej mi.« (Novine, 10. 11. 1918, 45/2.) Prekmurci so zelo zamerili soboškemu dekanu Slepcu, saj je izjavil: »Komur v Murski krajini ni všeč, naj se javi, ker ga bomo izplačali in lahko odide na Štajersko!« Shod je doživel neuspeh, slovenska stran pa je ukrepala s protestom, naslovljenim Narode-mu viječu v Zagreb, objavil pa ga je rudi Slovenec (12. 11. 1918, 260/6) pod naslovom »Protest in prošnja ogrskih Slovencev«. Nato so skušali na madžarski Strani rešiti »vendsko« vprašanje s kulturno in pokrajinsko avtonomijo, seveda v mejah Ogrske. Oskar Jaszi, minister za narodnosti, je v izvidnico v Prekmurje najprej poslal Konrada Weisza, železniškega uradnika, kmalu za njim pa še dr Belo Obala, profesorja na teološki akademiji, ki je tudi postal vladni komisar, za kar je poskrbel sam minister Jaszi. Dr Obal je uresničitev vladnega naročila izpolnil tako, da je organiziral ljudska zborovanja in ob obljubah živeža in drugih potrebščin so se navzoči izrekali za neločljivost od Ogrske, obenem pa za avtonomijo — Mursko županijo s sedežem v Soboti. Eden takšnih shodov je bil 1. 12. 1918 v Bogojini in Obalu je uspelo ministru za narodnosti poslati sklep: »Mi, murskokrajinski Vendi smo tisoč let vztrajali v Ogrski. Ko smo sedaj na podlagi Wilso-novih načel sprejeli popolno pravico do samoodločbe, se nočemo odcepiti od Ogrske, temveč želimo živeti po svojih pravicah do samoodločbe ... Naša prva m osnovna zahteva je, da nas. Ven-de v Železni in Žalski županiji, ki živimo v približno 200 občinah od Mure do Rabe, združijo v eno županijo. To naj bo Murska županija. Murska Sobota naj bo sedež županije « Tudi ponekod drugje so se ljudje na shodih tako opredelili in dr Obal je res preskrbel najbolj iskano blago za ljudi, tobak, vžigalice, milo, petrolej, sveče, sladkor, podplate idr. S takšno politično obarvano avtonomijo se pa del ljudi v Prekmurju vseeno ni strinjal. Zaslutili so namreč, kaj to dolgoročno pomeni. Novine so 5. januarja 1919 glede takšne avtonomije sporočile: »Ponujajo nam slovensko rav-nano magjarsko županijo (me-gye). To telko pomeni, ka menši čestniki do znali slovenski, nego višji že več ne, oni bodo Magya-ri. Te forme nam ne trbe. v to ne privolimo.« Konec decembra 1918 so se pojavila spet drugačna prizadevanja, ki sta jih vodila slovenski general Maister in kapetan Jurišič. Narodni svet v Ljubljani je bil ustanovljen z namenom, da dela za združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno jugoslovansko državno monarhijo. Zaradi bolj uspešnega dela so ustanovili še pokrajinske odseke, eden od teh je bil v Mariboru, dopustili pa so še možnost po-dodseka za Prekmurje. Resnici na ljubo pa v Ljubljani na splošno za Prekmurje niti niso vedeli. Za mejo Slovenije so kar določili reko Muro. To potrjuje več dokumentov. Narodni svet za Štajersko je že na prvi seji 28. septembra 1918 zaupal referat za Prekmurje dr. Matiji Slaviču. Ugotovili so, da se Prekmurci sami ne bodo mogli zlahka znebiti Ogrske, zato so sklenili pomagati. V Prekmurje so pošiljali letake in drugo propagandno gradivo, ki je prebivalstvo osveščalo in preusmerilo za priključitev k Sloveniji. Vse bolj je tudi prevladovalo mišljenje, da bo potrebno Madžare pregnati iz Prekmurja z oboroženo silo. V Ljubljani za kaj takega še niso bili navdušeni. General Maister je tudi sam videl edino rešitev Prekmurja z zasedbo, zato je začel organizirati neregularne Čete, v njih so bili tudi Prekmurci, ki bodo zasedle to območje in potem razglasile priključitev k Sloveniji. Organizatorji priprav za jugoslovansko zasedbo so tudi poslali madžarskemu Narodnemu svetu v Budimpešto zahtevo, da ta umakne s prekmurskega ozemlja svoje vojaštvo. (Nadaljevanje) Autonemija. Sohoike nngjiTike noiine močna ofrajBjG Klek: jihhaooA« r po. knji i w tiste, ki tuloucnjijc telijo» rojnU 8 to »cd c e. Ritdo t« robeči« Dovloe to nej duge mačoc brsti e p roli naflim NoTiOBm, bdi ime nitij diDgo Dej kak to, Daj nM BIOTCDiIi jtslk slebodoo n bi mo t cerkvi, v ioli, pri bJraviji« Zaislioo Berazraimo le dobre So bučke gcapcd«. Vsi narodi dobijo pravice, M' do cim atrofij o 1 Zakaj nje za to glava bali, či lOdovlide iče nam 10dl prtvie« daUl Mi smo je n«j prosili. V laooi vlade nam je penOdo Tiidai kotni»ae. Čedno, da tej lelkl dotnolafai neilfija iladnomi kotni mo proti Sli-noti. Seveda je kiej ciatete debotaike agrila vali. Pilimo le sobočk« gospode, t Cidom govorijo! je ujim lOdilfO la po gel DBjožilat da so lej gos podje, bodisi plemenitaši tli meaži, ne j pristojni v Imeni elotetukogi lQd. aive se ceprej postavili. Slovensko 1 odet »o protestira prali tak-tern giro, s kikSim lej gospodje proti stanejo. Slovensko i Odit e® B'k dar oepozabi, tekie Mal« J® proti Djerni. Oo j« dava Olenje lOdatvi, kda je to pred gospodam! Se grsb bio. On js r"‘ ht vodo I polroSlal jetera P« 1 i rcmiktv v evojetn dflko,oiSkajn »anji, Za dflje, 21 svoja lodstfo ji delo l v Deprebeojauom deli 1|^° svoj« id ra rje, Ta kil root je pni«0-1 vredeu i več juda ma t imeni l&da!rt govorili, kak oni gospodje, ki ifl rl dar nej vkQp čOlili ■ siromaki0 atvom. Prej je februari 3 ga dOhorudk® a p rafije bito, k de 30 edoopla^0 w' melali EEeklav načrt, kak »hlodo« P1’ roeli* delo. Mi nere/BO od speavidča, mi amo nej poiiaDi bN* M lo znamo, da $e je sedem p|iv®ayin® Želeioe lupa olje prJdrCžilo Klek1c»am načrti I oni ideja aulcnoaljn. 01110 3« nej opitant bili.] Gospodje, več s pimel|0T, kak a lori P* več potrpi!»osti prosil je Ato drOgoga mnenja, kak vi, 1»^ □ ezbaja. d« je domoizdaiDik I V Soboti je od leta 1884 izhajal tednik Muraszombat es , Murska Sobota in njena okolica), ki je prinašal članke v madfT1 prekmurščini. Izhaja) je vse do avgusta 1919. . V času intenzivne madžarizacije je služil v te namene, svetovni vojni pa so se v njem Madžari in madžarsko čuteči čno ogrevali, da bi ostalo Prekmurje pod Madžarsko. . .ijj, Po raznih variantah, kako rešiti vprašanje Prekmurja, sejc1*^ tudi Jožef Klekl, ki si je zamislil in si prizadeval za avtonomij0 j murja, s tem bi se med drugim ohranila prekmurščina in odprt’” ... žarščina, kar pa soboškim Madžarom in pristašem za Prikiju''!,~i|iji murja k Madžarski, ni bilo všeč. Zato so se spopadali Še v sred«* nega obveščanja. ./I Tudi danes to ni nič novega — še sreča, da papir veliko »?• in neboleče prenese! OGLAŠUJTE V VESTNIKU Živeti z zemljo Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 • Teksti! in dreganja ^xxxxxx»aaatMMiaaAiwwv^^ PROIZVODNJA - STORITVE — TRGOVI^ LJUTOMER, tel : (069) 82-455 Ril ISALON POHIŠTVA nlUM W.i (OM) 32-456 Jus Makovec Z najeto delovno silo je v dnevniku nekaj težav; zapisi sicer so, toda nekateri listi so že precej obrabljeni. Od 1906. do 1913 so bili težaki plačani po 0,40 krone na dan, ki pa je bil pri različnih opravilih različno dolg: pn žetvi je trajal tam od osme ure zjutraj, ko je izginila rosa, pa vse do večerne rose. Za košnjo trave, ki je trajala od zdanitve zjutraj do desetih dopoldne, je dobil kosec plačanega skoraj polnega težaka, V letih 1913—15 se je plačevalo težakom po 0,50 k, leta 1919 pa že 1,40 k. Leta 1920 je bil celodnevni Ion 4 k, leta 1922 pa 30 kron. Leta 1923 so dobili težaki dnevno 10 din, leto za tem pa 12,20 din. Najboljše so bili plačani 1925., in sicer po II din na dan, potem leta 1926 spet po 10, prav tako leta 1927. Leta 1928 so dobili težaki od 8 do 10 dinarjev, leta 1929 pa spet po 10 dinarjev. Mlatiča sta imela leta 1922/3 poleg »mertika« za mlačev s cepini še vsak po 5 težakov, leta 1924 en mlatič 11, drugi 3 težake in leta 1925 prvi 10, drugi 9 težakov. Sicer pa je bilo še vsako leto od 25 do 35 drugih težakov, ki so pomagali pri vseh kmečkih opravilih. Leta 1925 in 1926 je bilo za žetvo potrebnih 14 ženskih težaka in pol. To so bile delavke, ki so za koscem s srpi nabirale snope Koliko sta pravzaprav za svoje delo zaslužila mlatiča? Podatki v dnevniku za leto 1934 pravijo takole: pri mlačvi rži in izdelavi »ritek«(,5> sta dobila eno »drevenko« na vsakih 7 namlačenih »drevenk« zrnja: se pravi, njuna je bila vsaka 8. drevenka. Če pa sta samo mlatila in nista delala »ritek«, je bila njuna ena »dre-venka« na vsakih 9 »drevenk« in po! namlačenega zrnja. Pri ječmenu sta dobila mlatiča eno »drevenko« na vsakih 6 drevenk in pol, kar kaže, da je bila cena dela vedno enaka, ječmen je bil pač cenejši in lažji od rži (»drevenka« pšenice 50, rži 48. ječmena 45 kilogramov) Pšenica, če jo je bilo leta 1934 sploh mogoče prodati, je bila po 1,15 din za kilogram. Za tisto, kar so zmlatili z mlatilnicami, ki sojih poganjale sprva parne lokomotive, potem elektromotorji, diselski motorji ali traktorji, so jemali mlulilni-čarji kot svoj zaslužek vsako dvajseto »drevenko«. Če pa so se v kakšni vasi dogovorili z mla-tilničarjem za nekoliko poznejšo mlačev, proti koncu avgusta ali še pozneje, potem je jemal mla- tilničar celo samo vsako 25 »drevenko«, kot je povedal Novakov Lojzek z Grlave. »Pripognjeno je latovje — navpik že do! visi — pšenica dozorela je — se kmet veseli... Že srpi so nabriišeni — so kose skle-pane — no žjeci so naprošeni —-je kredi vse...Ta lilnta, lunta, lunta, lunta Ifim — si kose brusijo.« Tako je o žanjcih leta 1907 zapisal Peter Skuhala s C vena v svojih Popevkah, zloženih »po muropoljskem ali panonsko-slo-venskem narečju.« V pesmi Žnje-ci Skuhala trdi, da so za kosilo dobili »štrOklov korpo puno«. Jedli so tako žanjci, kosci, drugi težaki kot domači zelo enostavno domačo hrano. Za zajtrk so bili skoraj obvezni ajdovi žganci, zabeljeni s prepraženo zaseko, in kislo zelje. Za južino je bila običajno zaseka s kruhom, česnom in čebulo ier skisane kumare. Pri kosilu so bile kakšne pogače, mesa nikoli preveč, solate pa so bile beljene z oljem ah s prepraženo zaseko, čemur se je reklo »braska solata « Pili so jabolčnik, kosci, ki so šli kosit travo, pa so v zgodnjem jutru dobili nekaj požirkov »drapeša ali žarja-vice«, kot so rekli žganju. Nekoč so ljudski »izdelovalci« pesmi posvečali svoje rime tudi različnim opravilom Tako pravi pesem Od mlatičev med drugim: »Kdor hoče pač znati, kak zdaj se živi — za mertik naj mlati, se že nauči . . . Prav bister in močen kak junec za voz — če vin mi kaj reče, pripravljen sem skoz . Zato pa, če mlateč glih dosti trpi — pa velki vršaj jemi mantro plati.« 1929 Pšenice 70 drevenk. 105 križev rži — 3) drevenk, ovsa 15 drevenk, 6 slabega ječmena, prosa 12, ajde 48 drevenk Krompirja 7 voz, koruze 5. Dobil za 4 praseta, 3 mes. stare. 1.000 din, prodal bika, 498 kg, za 4.000 din, konja Finka v Kutino za 4.600 din, kravo za 2.600 din, 516 kg pšenice po 2,5 din, trgana jabolka po 2 din za kg, prodal tošena jabolka po 25 din za drevenko, prodal 717 kg pšenice po 1,90 din in 217 kg po 2 din Dal v Ljut za sukno za oblogo v otroških čevljih (počlnih) 180 din, za podplate 120 din, čevljarju Tkalcu 109 din, za dve kosi za slamoreznico v Soboti 28 din. za obleko, hlače in srajco 1.000 din, Za perilo pri Lovrenčiču 800 din. za cepljenje svinj 48din. članarina Konjerejskega društva 20 din. za prevoz potovnjaka vina v Celje 122 din, krojaču za šivanje obleke 125 din. plačal pokrivaču Slaniku iz Šal. za iri dni 20 din, čevljarju 100 din. za deske 271 din, pri Seršenu za hlače in drugo 305 din, mizarja za delo: I miza, dvoje vrat na hlevih 230 din, krojaču 111 din, za 300 zidakov 150 din, nova veriga na kolesu, Kar ba, Ljut. 36 din, Ribiču v Cez. za žaganje bresta 31,50 din. dal za 19 m obročnič 40 dm, sodarju Meolicu v Preceiincih 70 din, za plužno železo pri Vilarju 25 din, cepljenje svinj 160 din, sedlarju Rajhu v Ljut. 70 din. Kupil od Bošnjaka bel nož za 16 din in glavnik iz ribje kosti za 20 din, 50 kg soli po 2,75 din. 17 kg kovnega železa po 4 din. 1930 Naželi 196 križev lepe pšenice 71 drevenk, 130 križev lepe rži — 32 drevenk, ovsa 35, ječmena 13, prosa i 0, ajde 60 drevenk. Bilo 4 voze koruze in 7 voz krompirja. Dal za 12 brezovih metel 20 kg pšenice, plačal zdravniku 240 din, prodal 58 1 jabolčnika po 1,50 din, zobozdravniku Rajhu za dva nova zoba spredaj. 1.500 din, za obleko dal pri Seršenu v Ljut. 171 din, krojaču Novaku v Borečih za šivanje obleke 66 din, usnje in podplati pri Šinigoju 200 din, pokrivaču 44 din, čevljarju Tkalcu 157 din. za cepljenje svinj 50 din. za žaganje oreha pri Ribiču 44,50 din, dal za usnje 125 din, čevlji 160 din, za popravilo budilke 35 din. sedlarju Movrinu v Bab 46.50 din, za usnje 22 din, za posteljnino 400 din, pri Seršenu za otroške obleke 1.240 din. 5 vreč cementa po 33 din, 100 kg apna 43 din, krojaču za šivanje obleke 148 din, 50 kg soli po 2,50 din. za podplate pri Martinušiču 407 din, podloga in drugo 80 din, zidarju Kardinarju za jasli v hlevu 60 din Nadaljevanje OPOMBE •» _ »ritke ul« ritkice« k.oi kritino za slamnato streho so delali tako: za ročno mlačev rži je gospodar že na njivi določil najlepšo rž in žanjice so morale delati tanse snope Mlatiča sta rž potem najprej »sčelila« — udarjala sta s snopom po praznem sodu. Ko sta to opravila, sta začela mlatiti, in sicer tako, da sta po praznem skednju nametala dva in dve vrsti snopja, tako da so bili snopi dveh redov obrnjeni z latjem skupaj. Snope sta z ročaji od cepi razgrnila, zmlatita po eni strani in potem s pomočjo ročaja in noge slamo v zraku obrnila in omladla še po drugi strani. Potem sta jemala za dober ročaj slame in jo, obrnjeno z Iuljem proti sebi, na narobe obrnjeni njivski brani počesala. Tako očiščeno slamo sta v kotu skednja ob zidu postavila navpik in spet vzela nov naročaj slame. Po dveh ali treh naročajih je potem mlaiič objel pripravljeno slamo pod pazduh, se sklonil in jo s tolčenjem ob tla lepo zravnal, nato jo je objel s povreslom, stisnil pod pazduho, še počistil, spci nekajkrat rahlo z »riiovinami« udaril ob ravna tla ali pod, zvezal povreslo, »riiko« še malo stresel in pogladil proti klasju ter jo vrgel na kup. Feri Maučec Almanah pomurskega rokometa Sobota in Krog v štajerski ligi Poleg rokometašic Sobote, ki so se uvrstile v republiško ligo, in pionirk Beilinec ki so osvojile naslov republiških prvakinj, sta se leta 1966 v štajersko ligo uvrstili še moški ekipi soboškega Partizana in Kroga. Sobočani so šli v višji tekmovalni razred kot drugouvrščena ekipa v pomurski Ngi namesto prvaka ESS, ki seje višjemu tekmovalnemu razredu zaradi pomanjkanja denarja odpovedal. Krog pa je igral kvalifikacije z ekipo Slovenskih Konjic v Mariboru V tekmovalni sezoni 1966/67 je imelo Pomurje prvič predstavnika v republiški ženski rokometni ligi ter Soboto in Krog v štajerski moški ligi Tekmovanje v republiški ligi je bilo za mlade Sobočanke velika preskušnja, saj so v ligi nastopale kakovostne ekipe. To se je tudi pokazalo na začetku, saj je Sobota prvič zmagala šele v četrtem kolu, ko je prepričljivo premagala ekipo Storžiča z Golnika. Strelke za Soboto so Mlade rokometašice Beltinec — republiške pionirske prvakinje leta 1966. Klečijo od leve proti desni: Sprajcerjeva, Goatanova, Poredo-seva, Somenova. Sedijo: I). Pintarič. N. Horvat, I. Horvat, Sadlova. Jeričeva, N. Pintarič in Kerčmarjeva. bile: Toplakova 7, Klemenčičeva 4, Kerčmarjeva in Holsedlo-va po 3 in Zadravčeva I. Po jesenskem delu tekmovanja je Sobola pristala na osmem mestu z dvema zmagama med desetimi ekipami. Sobočanke so ludi ob koncu tekmovalne sezone zasedle to nfesto, potem ko so v odločilnem srečanju premagale Koper s 5:4 in si zagotovile obstanek v ligi. Solidno sta štartali pomurski ekipi Sobota in Krog v štajerski ligi, saj je Soboda zbrala kar 24 točk in zasedla peto mesto. Krog pa je s 14 točkami pristal na šestem mestu Prvo medsebojno srečanje med Soboto in Krogom v štajerski ligi se je končalo z zmago Sobočanov z 12:7. Ekipi pa sla igrali v naslednjih postavah: Sobota-Tratnik, Števančev, Tinev, Horvat, Kramar, Zrim, Vrbančič in Kovačič; Krog—Kolmanko, Husal, Granfol, Mataj, Boro-vič, Fujs, Kovačič, Bejek in Gomboši. V pomurski moški rokometni ligi, kjer je sodelovalo devet ekip, med njimi tudi d-jF fflt ga in Sobote zunaj konku j. je naslov pomurskega osvojila ekipa RadgoRe 5,j, it čkami pred Radenci, Lendavo, 18 točk- up l strelec je bil Janko gona) s 120 goli pred ' (Radenci), 115 golov. » P ; jr ski ženski rokometni %t-med šestimi ekipami ; sto zasedla Beltinka iž rili* Majda Toplak — ena j| f pomurskih rokometašic. . . rokometno kariero nad* pri Slovanu in Brežic«1*' | z 18 točkami pred I 15, in Radgono, 10 10| boljša strelka je bila yu' I (Enotnost) z 29 goli I fovo (Beltinka), 27. in ' . (Enotnosti, 20 golov. je/ V tem času je bilo j razvito mednarodno "..,1*^1 nje med športnimi Pomurja tn sosednje Z ske, zlasti iz Železne ; To velja tudi za roko ih fj, •' t pa so se srečevale I Pomurju m na Tudi v letu 1967 sta se $pi/ I ski Soboti srečali ekip’^,h I kusa iz Sombotela Zmagali so Sobočani ,-a/J Stran 14 VESTNIK, 19. Tehnično varovanje in preventiva Varovani. Cb po “Povitem To lahko Varovani. Robnim tehničnim vlotnnj ^’?amor sPada Prolh Zaščita ' n ^'požarna in druga PrePrečevan?Tbn° V'°g0 pri prevMUvn0 d^aZnlVlh de,an-i Je Zanotran,.,dH an,e organov “ilno ravnaj ob JC Samoza-Da n oceanov. ^aščirL doseoii, „ , obnašati, bomo n°stjo v r' DV° Boljšo obvešče-PTostorih '7narTlen bo v novih GLAV V M ./oknice tri davski 5 ’Ursk> Soboti na Len-^dsiavliJ^3'3’ na ka,cri bo "Je « ° te?n,cno va'°v* LARMiA" podJelJa INTERA-Prav lak<> bo gnala n s°doben prenos si-^odobneiše”?^ mesta, "'!°mna .^./'jnčavmee pro-^'blagain i sredstva. več Soiovine d Ln kovdke za prenos Predstavlja Titan Kam- ? VarOvanj« vpliva Zavarm F1?*®1«« premije, ^dstaviL ' lmca TRIGLAV Na ra> la^'krjValne po8°'e-" Slikovm bod4,.iini |ž-uii IH ‘■^nivih .|r, t^riali posledic ’ako bodo -^'i! 'n Pokrov Prav ^dov in objekti na- ' V k’ Ra m D° ylomi,sko oro-^dejani,« ‘^^nju kazni ka*stava ?"rabljajo vlomilci. “ “d 23/J h' ^"»zirana v ča-:ni^Vot27/3-1992 9' ,ra«tav0 v ane Pozivamo, da 2^’Jo in ^evilu '^‘teinata Se^an'j°z novite števil? k ali k iKr? a kazmvih de-)u storiicevp ^^omu prijema-^pska sobota Se o smrti v bolnišnici Z uprave za notranje zadeve Murska Sobota smo dobili uradno poročilo v zvezi z nesrečnim dogodkom v soboški bolnišnici. Takole so zapisali: Dne 6/3-1992 ob 12.45 uri je v bolnišnici Murska Sobota umrla iri najsi mesečna deklica F. P„ ki je bila na otroški oddelek sprejeta dan prej, zaradi virusnega vnetju glasilk Slarša. ki sla istega dne tudi hčerko obiskala, sla po ugotovitvah, da je F. P umrla, poiskala nasvet pri odvetniku. Ta je podal kazensko ovadbo JT v Murski Soboti, zoper neznano odgovorno osebo, zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev smrti iz malomarnosti. Službujoče osebje naj bi ž.e od sprejema naprej ravnalo malomarno in s tem povzročilo smrt deklice. Javni tožilec je takoj po sprejemu kazenske ovadbe, v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku, zahteval od organov za notranje zade- ve, da zberejo dodal na obvestila. Delavci kriminalistične službe UNZ Murska Sobota so tako opravili dodatne poizvedbe in razgovore, s ciljem razjasnitve vseh okoliščin. Ugotovili so, da je deklica bila sprejeta dne 5/3-1992 okoli 20.30 ure, z diagnozo virusnega vnetja glasilk. Po smrti je bilo ugotovljeno, da je deklica umrla zaradi odpovedi srca, kar naj bi bila posledica vnetja srca in pljuč. Točne ugotovitve bo podal izvedenec. Vsi zbrani podatki bodo dodatno posredovani javnemu tožilcu, ki bo na podlagi teh in skupaj z ostalimi pridobljenimi mnenji ugotavljal, ali gre v primeru za sloritev kaznivega dejanja. POŽARNO VARSTVO MURSKA SOBO I A Za boljše prometne povezave Za gradnjo in obnovo lokalnih cest v soboški občini je v letošnjem proračunu namenjenih nekaj čez 129 milijonov tolarjev. Ker pričakujejo precejšen delež tudi iz republiških virov, predvsem za razvoj demografsko ogroženih območij, je program obširnejši. Pri tem računajo tudi na sredstva krajevnih skupnosti, ki so bila dogovorjena že ob sprejetju programa posodobitve cest za obdobje 1991—1993. Ta delež krajevnih skupnosti pa bo odvisen zlasti od gospodarske moči določenega področja, Števila prebivalcev oziroma gostote naselitve. Tako bodo gospodarsko šibkejša naselja plačevala S odstotkov od vrednosti naložbe, vse druge krajevne skupnosti pa po 10 odstotkov. In kaj bo možno narediti letos? Najprej bi dokončali začeta dela iz prejšnjega leta, in sicer tele odseke cest: Berkovci —Domanjševci, Ivanj-ševci —Središče, Ivanovcr— Panovci — Križevci, Markovci— Budinci — Dolenci in Poznanovci —Kovačevci —Vidonci. Asfaltne prevleke so predvidene na cestah skozi vas Tišina in na odseku Zenkovci—Spodnji Bodonci. Več pa naj bi naredili predvsem pri obnovi lokalnih cest, kjer pričakujejo 50-odstotno sofinanciranje iz republiških sredstev. Zajete so naslednje ceste: Vaneča—Šalamenci, Pertoča — Večeslavci, MošČanci — Kuštanovci — do odcepa v Košarovce, Matjaševci—Trdkova, CikeČka vas—Motvarjevci, Andrijanci — Šalovci — skozi Adrijance, Nuskova — G. Slaveči in Vaneča—Dolina — Kukec. Poleg tega so zagotovljena dodatna sredstva za vzdrževanje lokalnih cest in za obnovo krajevnih cest, nekaj denarja pa bodo lahko črpali ludi iz prednostnega programa manj razvitih krajevnih skupnosti v soboški občini. MILAN JERSE Odklanjanje dimnikarskih storitev je lahko nevarno Požarna inšpekcija v Murski Soboti ugotavlja, da v zadnjem času nekatere stranke odklanjajo čiščenje in preglede dimovodnih. kurilnih in prezračevalnih naprav dimnikarjem, ki so pooblaščeni za ta dela. To opravičujejo s previsokimi cenami sloritev. Nekateri si dimnike in kurilne naprave očistijo sami, drugi pa ludi ne. Tako početje je lahko nevarno, saj nekakovostno čiščenje kurilne in dimovodne naprave lahko povzroči požar, zastrupitev ali eksplozijo plinov. Poleg tega pa slabo očiščeni dimniki in kurilne naprave povzročijo tudi večjo porabo goriva, celo do 30 ali več odstotkov. Opozoriti velja, da itna dimnikarska dejavnost po zakonu poseben družbeni pomen, ki tudi določa, da lahko ta dela opravljajo samo strokovno usposobljene osebe. Ti tudi morajo ob določenih rokih predpisanih rokih pregleda m Očisti pooblaščeni dimnikar. Gre torej za obojestransko odgovornost. Če uporabnik kurilnih in prezračevalnih naprav ter dimnih vodov onemogoči dostop dimnikarju, ga ta mora prijaviti sodniku za prekrške, seveda pa mora dimnikar svoje delo opra- pregledovati in čistiti kurilne na- — viti vestno in strokovno. Tisti, ki prave, dimne vode in prezračevalne naprave ter s tem preprečevali nevarnost požara in zastrupitve s plinom. Uporabniki teh naprav tudi morajo skrbeli, da dimovodne in kurilne naprave v odklanjate dimnikarske storitve, premislite in se izognite posledicam, ki so lahko usodne za vas in družino. F. M. CIVILNA ZAŠČITA Podelili republiška in občinska priznanja ' rM1'11 llrm.. " "X 51, u M črnk'6' 19 i \urske Sobote. K^Mkova i? 3°- klavec J » , hael kLJ « |J. in G^.Rak'čana- Len- i; M** bANfj ‘Ta’, pTšernova 7t’ dlpl ekonomisi B0' I & - 22. Kare! «°NJa , 2’ 'n Ani- 17iz Beh; Sl’lna konfek- Ob letošnjem prvem mesecu — dnevu civilne zaščite, ki smo Smrt pod vlakom V petek. 14. marca, se je zgodila v Noršincih pri Ljutomeru huda prometna nesreča. Okrog 21. ure se je 36-letni Milan Kolbl iz Bubi nec peljal iz Lokavec proti Ljutomeru čez nezavarovan železniški prehod. Nanj je zapeljal prav v trenutku, ko je iz. ljutomerske smeri pripeljal tovorni vlak. Po trčenju je lokomotiva potiskala avto 224 metrov. Voznik jc bil takoj mrtev, njegov sopotnik David Hanžič izŠalinec se je hudo poškodoval. Žal pa je v ponedeljek v soboški bolnišnici, kamor so ga prepeljali na zdravljenje, umrl ludi on. ga v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji prvič proslavili, je bila v Križevcih pri Ljutomeru slavnostna seja občinskega štaba civilne zaščite O njeni vlogi in pomenu v novih razmerah je govoril poveljnik občinskega štaba Jože Špindler Zatem pa je predsednik ljutomerskega izvršnega sveta Ludvik Bratuša podelil pia-kele in znake republiškega štaba in priznanja občinskega štaba. Republiško priznanje je prejel Jože Špindler iz Ljutomera. Zlati znak republiškega štaba CZ je dobila gasilska organizacija ob- čine Ljutomer, srebrni znak KDS, d.o.o., Ljutomer, bronastega pa Adolf Badavšek iz Ljutomera in Martin Ropoša iz Križevec pri Ljutomeru. Priznanja občinskega štaba civilne zaščite Ljutomer so prejeli: Stanko Kralj iz Vučje vasi, Jože Habjanič iz Stročje vasi, Stanko Rakuša iz Podgradja, Milan Makoter iz Pristave ter gasilska društva v Vučji vasi, Branosiavcih in Buče-čovcih. Nagrajencem je čestital ludi župan ljutomerske občine Marko Prelog F. MAUČEC Ekološki forum. Društvo za varstvo okolja in politične stranke Pomurja se zahvaljujejo vsem tistim, državljanom, ki so pokazali toliko državljanske zrelosti, da so sodelovati na zaporah ceste v Sp. Ščavnici. Stročji vasi. M. Soboti in Odrancih ter z mirno izraženim protestom opozorili na nevzdržno stanje pomurskih cest. Zahvaljujemo se Murskemu valu. Vestniku, prometni policiji. Cestnemu podjetju in Pomurkinim šoferjem, ki so nam pomagali, da je protest potekal minno in brez zapletov. Pa še to: Med poslancem, ki mi je z dvignjenim sredincem roke pokazal, kaj si misli o zapori, in tistim, s katerim smo skupaj ustavljali promet, je bistvena razlika, ki se kaže tudi v stanju naših cest. Zakaj že ne moremo imeti volitev? Odgovor je jasen: Dokler lahko poslanci izražajo mnenje o ustavnih pravicah in protestu državljanu« z značilnim dvigom sredinca roke, toliko dalj se bodo skušali zadržati na voljenem položaju. Vse drugo je nesmiselnost o večinskem in proporcionalnem sistemu. S. Švenda SEZNAM kandidatov za nadomestne volitve v Zbor združenega dela skup ščine občine Gor Radgona na volitvah 2. 4. 1992. Številka volilne enote: I (AR - Holding) Volita se 2 (dva) delegata Kandidati so: 1. Marjan ŠALAMUN, roj. 13. 08 1952, ing. organizacije dela, stanuje Hrastje Mota 57 b Predlagatelj: ZSSS AR Cont 2. Martin VERDNIK, roj. II 11. 1949, delavec, stanuje Simoničev breg 4, Gor. Radgona Predlagatelj: Sindikat neodvisnost AR Gor. Radgona 3. Drago NOVINA, roj. 6. 03. 1950, KV voznik, stanuje Apače 53 Predlagatelj: Sindikat neodvisnost: AR G. Radgona 4. Anton KOLER, roj. 18. 04. 1950, stanuje Žepovci 43 Predlagatelj: Zbor volilcev 5. Ivan AJLEC. roj. 16. 08. 1958, stanuje Videm 28 Predlagatelj: zbor volilcev Občinska volilna komisija Gornja Radgona Kopica slame v plamenih 15. marca ob 21.30 je izbruhni] požar na kopici pšenične slame, katere lastnik je Jože T. iz Fi lovec. Ker so sorazmerno hitro prišli gasilci, so preprečili širitev požara na gospodarsko poslopje, ki je v neposredni.bližini. Ni pa še informacije, kje tiči vzrok ognja. informira in nagrajuje! *n d?* Predmeta, ki je po vašem mnenju na sliki, iz-K^^nii , ha n '71 ePU9W0 Murska Sobota, Titova 29. ?*hv? *reino«t i”'' doPisnice s kuponi številka 14. Žreb je ; 23, •MOO tolarjev dodelil Alešu Šarkanju iz Prj, Murska Sobota. O dvigu nagrade ga bomo obve-iii * 'la os/k' "a reŠttev kupona številka 14 je: del zaklepnega ’ 5 [a a Zagrad . netT1 avlu. in .. ' ? ' ' se Bliža h koncu Vestnikov avtomobil Rena-Ita? PriJ'uge nagrade bodo izžrebali v nedeljo, 19. aprila j^hsko J14’ POsku j' ' v Zdovcih. Če doslej še niste poslali nobe-^Obil ^^do, G '' srcčo vsaj zdaj. Morda boste ravno vi dobili c pa boste imeli še več sreče, utegnete dobiti celo J na sliki? Lopa je zagorela Verjetno Marija Bombek z Desnjaka ni imela navadne lope, sicer ne bi nastalo za 60.000 tolarjev škode. Do te vsote so prišli cenilci, ko so analizirali posledice požara, ki je izbruhnil 10. marca ob 21. uri. Pogasili so ga domači in ljutomerski gasilci. Vzrok za ognjene zublje Še ugotavljajo. Raziskujejo vrtino v Središču Koncem lanskega leta so delavci naftinega sektorja za vrtanje in raziskovanje, izvrtali v Središču raziskovalno vrtino do globine 2707 metrov. Z vrtanjem so odkriti 4 zanimive plinonosne sloje. Po vrtanju so začeli vrtino raziskovati. Ugotovili so, da so v vseh štirih slojih določene količine plina, vendar pa bodo posebno pozornost posvetili le trem slojem ti kažejo, da bi lahko dati ekonomsko upravičene količine plina. Raziskave seveda veliko stanejo, zato jim pri tem mora pomagati tudi republika. Delavci naftinega resorja za vrtanje in raziskave plina in nafte bodo Že v tem mesecu poiskusili ugotoviti ali je na starem naftnoplin-skem polju v Petišovcih možno povečati količine načrpane nafte, ki je danes simbolična. Na petišovskem polju nameravajo raziskati tudi možnost za izkoriščanje geotermalne energije. JD Prisvojil si je sedež L Opora za pokrov motorja 2. Ribiška palica 3. Avtomobilska antena Kaže, da so sc nepridipravi spravili na moloma kolesa Roben P. iz Selnice ob Muri je poličih prijavil krajo delov z motornega kolesa Tomos AIX 50-C. Medtem ko sc je lastnik krepčal v gostišču v Ziherlih. je malopridnež odvil dvosedežni sedež iz Črnega skaja, vreden 5 00O tolarjev, (e bodo naši bralci videli na kakem starem motornem kolesu nov sedež bodo verjetno pomislili na Robertovega Spet ogenj v gozdu V petek okrog polnoči je zagorelo v gozdu Gozdnega gospodarstva Pomurka Murska Sobota nad vasjo Selo na Goričkem. K sreči so biti nekateri domačini še pokonci in požar opazili ter poklicali gasilce. Skoda tako ni velika, zdaj pa bo treba le še ugotoviti, kdo je podtaknil ogenj. Hudo poškodovan otrok Zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti voznika osebnega avta Branka K. s Kobilja se je zgodila v nedeljo v Gančanih huda prometna nesreča. Vozilo je zadelo pešča - otroka B. F. iz Gančan - in ga hudo poškodovalo. KUPON ŠT. 16 Oših I Vlom v prodajalno Med 9. in K), marcem je nekdo nasilno odprl vhodna vra-la prodajalne Jumbo na Cvetkovi ulici v Murski Soboti, nato pa preiskal prostore in blagajno. Ker denarja ni našel, bilo pa je veliko pijač, sije protipravno prisvojil le-le. Za storilcem še poizvedujejo. Znano je še to, da si je pri vlomu pomaga! s predmetom, širokim 2 centimetra. Ukraden merilnik hitrosti Neznanec je 13. marca okrog 21 ure »oskubel« motorno kolo Tomos BT 50, ki ga je lastnik Mihael Zakoč iz Kupšinec parkiral pred stanovanjskim blokom na Lendavski ulici v Murski Soboti. Odnesel je merilnik hilrosti, zadnja smerna kazalca, pokrov rezervoarja in komplet orodja. Škoda znaša 3.500 tolarjev. marca 1992 Stran 15 SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA Ljutomerčani premagali vodečo Brezovico V sedemnajstem kolu prvenstva v slovenski moški odbojkarski Ir-gi sta oba pomurska ligaša zmagala. Emonacommerce je v Ljutomeru premagal vodečo Brezovico s 3:1 (9:15, 15:10, 17:16 in 15:3) Ljutomerčani. kv šo nastopili brez Rajnarja, so igrali dobro, najboljša pa sta bila Belec in Šumak. Odločilen je bil tretji niz, ko gostitelji niso izkoristili šest, gostje pa dve sklepni žogi. Emonacommerce: Drvarič, Krajcar. Grut, Onišak, Šumak. Belec, Zidar, Savič in Skrobar. V prihodnjem kolu Ljutomerčani gostujejo na Bledu. Vigros pa je v Murski Soboti premagal Žirovnico s 3:2 (15:11.6:15. 8:15, 15:10 in 15:11). Razburljivo srečanje so zasluženo dobili gostitelji. Vigros: Ratkai, Žalik, Horvat, Gobec, Vnuk, Janža, Novak, Munih, Klement, Šiftar in Poredoš. V prihodnjem kolu igra Vigros v Topolšici. -DRUGA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA------------ Soboški ženski derbi v Pomurju V predzadnjem kolu prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski ligi vzhod so Radenci premagali drugo ekipo Vilede s 3:0, Veržej pa v pomurskem derbiju drugo ekipo Pomurja iz Murske Sobote s 3:2. V zadnjem kolu igrajo: Vileda 2:Veržej. Pomurje.Fužinar 2 in TurbinaRadenct. V sedemnajstem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski odbojkarski ligi vzhod je Pomurje v soboškem derbiju premagalo Mladost s 3:0. Puconci v pomurskem derbiju Ljutomer s 3:0, Ptuj pa je premagal Cven s 3:1. V prihodnjem kolu igrajo: Braslovče:Ljutomer, Pu-conci:Pluj. Cven:Pomurje in MladosLRuše. --J L DO------------------------------------ Hašaj, Čuk in Lazar prvaki V Celju je bilo prvo državno prvenstvo pionirjev v judu. Med 186 tekmovalci iz 21 klubov so sodelovali ludi Sobočani in dosegli lep uspeh, saj so osvojili tri republiške naslove. Državni prvaki so postali: Goraj Hašaj (38 kg), David Čuk (46 kg) in Matjaž Lazar (55 kg). Drugo meto je osvojil Ladislav Cikajlo (42 kg), tretja mesta pa: Peter Rančigaj (31 kg), Bojan Žilavec (34 kg) in Dejan Erniša (42 kg). Peti so bili: Lesjak, Planinšič, Horvat in Kovač, sedmi Si-\gic. osma Prettnar in Lah ter deveti Bobič. T. Kos Jaklin tretji Na državnem pionirskem prvenstvu v judu, ki je bilo v Celju, so sodelovali tudi tekmovalci iz lendavske občine. Najuspešnejši med njimi je bil Jaklin (VP), ki je zasedel tretje mesto. Čeke (Lendava) ter Golobič in Škalič (VP) pa so bili peti do osmi. J. K To soboto prvič zares — prva prireditev akcije Za športnike in Murski val v dvorani pri tretji soboški osemletki. Pomagamo športnikom in Murskemu valu, za to pa dobimo čudovite nagrade: spalnico. VVolfa, kosilnico, ansambel Slovenija. Braneta. Sanjo. Marijana, prikolico, pralni stroj, Tinija, Ježa, Vinka, potovanje .., Akcija, kakršne v deželi ob Muri še ni bilo To soboto (21. marca) ob 18.00 v soboški veliki dvorani. V predprodaji so vstopnice cenejše, zato pohitite! In še pravila akcije, da nam bo vse jasno: ZA ŠPORTNIKE IN MURSKI VAL I. Akcija Za športnike in Murski val je akcija Športne zveze M. Sobota, ki jo tehnično izvaja Murski val iz M. Sobote, namenjena pa je športnikom v deželi ob Muri. V kvizu sodelujejo podjetja in organizacije ter vsak, ki kupi vsaj en vprašalnik akcije. 2. Pošiljatelj vprašalnika, ki je pravilno odgovori! na vprašanje, lahko dobil nagrado iz sklada akcije. Vprašanja so z različnih področij in zahtevajo obsežnejše znanje Pri žrebanju sodeluje vsak, ki pravočasno pošlje vprašalnik na naslov: MURSKI VAL, Titova 29, 69000 M. Sobota, nagrado pa lahko dobi, če je pravilno odgovoril na vprašanje. Vsak vprašalnik se žreba dvakrat, enkrat v polfinalnem žrebanju, za katero je poslan, in enkrat v končnem, finalnem žrebanju. V polfinalnem žrebanju je lahko izžreban le tisti vprašalnik, ki vsebuje pravilen odgovor za to žrebanje (za prvo žrebanje prvi itn.), za finalno žrebanje pa tisti, ki vsebuje pravilen odgovor za to žrebanje. Vprašalnik, ki je izžreban v polfinalnem žrebanju, se v finalnem žrebanju ne žreba. Vprašalnik mora prispeti na pošto 24 ur pred žrebanjem, biti mora nepoškodovan in brez pripi sov ati drugih oznak ter izpolnjen čitljivo. Žrebanje vodi komisija (določi jo Športna zveza M. Sobota) in o delu sestavi zapisnik o izžrebanih 3. Pri žrebanju lahko sodeluje kdor koli, in to z neomejenim številom vprašalnikov, izid bo objavljen na Murskem valu in v časopisu Vestnik iz M. Sobote, izžrebani pa ne morejo biti člani Odbora in njihovi ožji družinski člani. 4. Žrebanja so javna na prireditvah. Polfinalna žrebanja so štiri (21 marec — M. Sobota, 18. apni - Ljutomer, 16. maj - G. Radgona, 13. junij — Lendava), finalno žrebanje pa bo 28. junija 1992 na letališču v Rakičanu Dobitnik mora prevzeti nagrado v 30 dneh od objave v časopisu Vestnik, sicer to pravico izgubi. Namesto dobitnika lahko prevzame nagrado njegov zakoniti zastopnik Pošiljatelj dobi dodatno nagrado, če je na javni prireditvi, kjer je žrebanje predvideno. 5. V skladu akcije je najmanj polovica vrednosti od prodaje vprašalnikov. 6. Cena vprašalnika se lahko spremeni, če se tako odloči Odbor, do uradne spremembe, objavljene v Vestniku, pa stane 100 tolarjev 7 Posebna pravila prevzema dobitkov, kjer je to potrebno (n. pr. hiša), bodo objavljena v Vestniku pred žrebanjem 8. Za nagrade jamčita športna zveza M. Sobota in glavni pokrovitelj Murski val 9. Akcija je namenjena razvoju športa v deželi ob Muri in delno nakupu radijske opreme za reportažni avto, s katero bi prenašali športne in drage dogodke, športna zveza M. Sobota Murski val M. Sobota Koledar športnih prireditev 1992 Športna zveza Slovenije je izdala knjižico koledar šporinih prireditev za telo 1*492. Tu vsebuje podatke o šporlniirekreaiiniih prireditvah podatke o vzgojnoizobruževalnih aktivnostih panožnh športnih zvez občinskih športnih zvez. Fakultete za šport ter podatke o najpomembnejših tekmovan/ih v Sloveniji. Knjižico ie mogoče dobiti na pomurskih občinskih športnih zvezah. F koledarju so tudi zajete najpomembnejše športno-rekreacijske prireditve pomurskih občin. Naj jih navedemo l maja bo v Gornji Radgoni Majski turnir r streljanju z zračno puško, ki ga organizira Občinska strelska zveza Gornja Radgona: 7. maja bo v Gornji Radgoni 14 tek mladosti, ki ga prireja Športna zveza Gornja Radgona: 29 maja bo v Radencih 12. tradicionalni mednarodni Maraton treh src. ki ga pripravlja Športno društvo Radenci, istočasno pa bo tudi drugi Pohod treh src v organizaciji Planinskega društva Gornja Radgona 25. junija organizira Planinsko društvo Gornja Radgona pohod po pomurski planinski poti: 25. m 26. junija bo v Lendavi otvoritveni zmajski let: Kolesarski klub Tropovci načrtuje 4 julija v Moravskih Toplicah kolesarski maraton Ajda. 15. avgusta tradicionalni kolesarski Maraton treh src. 22. avgusta pa kolesarsko dirkti za pokal Krajevne skupnosti Tišina: Športna zveza Gornja Radgona pripravlja teniški turnir za pokal Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. 5, septembra pa 7. rokometni turnir za memorial Maleja Klopčiča: 7. oktobra organizira Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota leden invalidov: Partizan m Planinsko društvo Gornja Radgona pa bosta organizirala 24. oktobra 8. (rimski pohod na kostanjev piknik Poleg teh športnorekreacijskih prireditev pa so letos v Pomurju predvidene še nekatere tekmovalne prireditve: 25. julija bo na reki Muri pri kroškem brodu tradicionalno kajakaško tekmovanje v salo-mu in spustu, ki se bo štelo za slovenski pokal; Hokejski klub Predanovci bo 13 septembra pripravil meddržavno tekmo v hokeju na travi med Slovenijo in Hrvaško v mladinskim članski konkurenci; 29. februarja bo v Lendavi tradicionalno tekmovanje v judu za pokal Lendave, 23. maja pa v Murski Soboti mednarodni turnir v judu za pionirje in mladince. Poleg teh pa bo letos v Pomurju še nekaj športnorekreacijskih prireditev, ki pa jih športne organizacije niso prijavite Športni zvezi Slovenije. F. Maučec — ATLETI K A---------------------------------- Gujtmanova peta V Kopru je bilo državno prvenstvo v krosu. Zaradi pomanjkanja denarja se je tekmovanja udeležilo le 8 pomurskih tekmovalcev in tekmovalk. Najuspešnejša med njimi je bila Gujtmanova, kije pri starejših mladinkah v teku na 3.000 m zasedla peto mesto. Ostali pomurski atleti in atletinje pa so se uvrstili takole: pionirke — 1000 m: Klemenčičeva 14. Hajdinjakova 28. mesto. Pionirji: K. Kolar 9, Kerčmar 22 in Horvat 28. mesto. Mlajši mladinci: J. Kolar 9. mesto. Starejši mladinci: Gonter 14. mesto. Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je med 28 klubi I I. M. Šeruga — STRELSTVO----------------------------------- Zlata puščica Bukovcu V Gornji Radgoni je bila tekmovanje v streljanju z zračno puško za zlato puščico Pomurja. Zmagal je Branko Bukovec (Tišina) s 569 krogi in osvojil zlato puščica pred Robijem Markojo (Pomurka), 565, in Milanom Kreftom (Pomurka), 554 krogov. Na regijskem tekmovanju v streljanju z zračno puško za pionirje in pionirke, ki je bilo v Ormožu, je pri pionirjih zmagala OŠ I Murska Sobota s 534 krogi, med posamezniki pa Vajda (184) pred Karom (179) in Režonjo (176). Med pionirkami je zmagala Lendava, med posameznicami pa Flegarjeva (Tišina) s 184 krogi. F. Matko — ŠAH ---------------------------------------- Kos pred Kovačem V Prosečki vasi je bil šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 22 tekmovalcev. Zmagal je Igor Kos pred Kovačem, po 8 točk. Logarjem, 7, in Maričem, 6 točk. Pri nekategornikih je bil najboljši Marič s 6 točkami pred Brunčičem, 5, pri ženskah pa Maričeva, 5 točk. Na mladinskem hitropoteznem šahovskem turnirju Radenske Pomurja je sodelovalo 16 šahistov in šahistk. Najboljša sta bila Mau-ko in Stevanečcva, po 6 točk. Na nekategoriziranem šahovskem turnirju pa sta bila med 10 ša-histi najboljša Glavač in Havaši s po 8,5 točke pred Maričevo, 6 točk. Prvi Igor Kos Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za marec. Med 16 šahisti je zmagal Igor Kos s 13,5 točke pred Danilom Marijem, 12, Borisom Kovačem, 11,5, Cirilom Logarjem, 10,5, Robijem Radosavljevičem, 10, Bogdanom Harijem, 9,5, in Stefanom Režonja, 8,5 točke. Prvenstvo Pomurja Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira 5. prvenstvo Pomurja v aktivnem šahu. Tekmovanje se bo začelo v petek, 20. marca 1992, ob 18. uri v hotelu Diana v.Murski Soboti. — BADMINTON----------------------------------- Štirje na A-turnir V Lendavi je bil četrti B-turnir v badmintonu Slovenije, na kate rem je sodelovalo 29 igralcev in igralk. Izkazali so se Lendavčani, saj so se kar štirje uvrstili na A-turnir, ki bo 5. aprila v Ljubljani Pri moških je Šendlinger zasedel drugo, Koprivec četrto in Fule šesto mesto. Med dekleti pa je bila Sekereševa druga, Nagyeva pa tretja. Na A-tur-nir so se uvrstili: Šendlinger. Koprivec, Sekereševa m Nagyeva, Pionirji soboške tretje osnovne šole so občinski prvaki v odbojki. V Murski Soboti je bilo občinsko prvenstvu pionirjev v odbojki, ki so sc ga udeležile štiri ekipe. Na sklepni del tekmovanja so si uvrstile po predtekmovanju. Najbolje so se tokrat odrezali pionirji soboške tretje osnovne šole, ki so po letu 1985, ko so bili zadnjič občinski prvaki, zopet zasedli prvo mesto. Druga je bila OŠ Beltinci, tretja OŠ I Murska Sobota in Četrta OŠ II Murska Sobota. Na fotografiji: pionirska ekipa OŠ lil Murska Sobota. ROKOMET - SUPER LIGA Prepričljiva zmaga e_ V petnajstem kolu prvenstva v slovenski moški rokometni su-perligi je Pomurka iz Bakovec v Murski Soboti pred okrog 600 gledalci S 24.18 prepričljivo premagala Novo opremo iz Slovenj Gradca. Gostitelji so si že v pr vem polčasu ustvarili primerno prednost, ki so jo na začetku drugega polčasa potrdili z 8 goli razlike, s čimer je bila tekma odločena. Strelci za Pomurko: Petek 6, Okreša 5, Buzeti 4, Meo- - ROKOBORBA--------------- ■ i Lovenjak 3 in ’ f njuk 3 V prihodnjem k Pomurka z Dravo na PM11 lic 3, Š. STRELCI POMURKE 81 golov — Radovan Prt«" 53 golov — Srečko M«olK. 52 golov — Darko Okreša' 46 golov — Štefan lovenpl1' 45 golov — Anton Lovenjak' 24 golov — Jože Žugelj. 23 golov — Jože Buzeti. 3 gole — Branko Bedekovič 1 gol — Peter Škraban. Podlesek četrti na Madžarski V Budimpešti na Madžarskem je bilo mednarodno rokoborbi v grsko-rimskem slogu Med 130 tekmovalci iz slovensko reprezentanco sestavljala Sobočana Franc Podle*. de Bačič, ki sta tekmovala v kat. do 74 kg Žal so si Sobo^^p! tekmovanje sami organizirati, saj se slovenska osrednja 7*^^ sil! bljani ni zmenila za tekmovanje. Lep uspeh je dosegel Pod1' zasedel četrto mesto, in to po sodnikovi odločitvi v boju 5 čem (Jugoslavija). Boj seje namreč končal z 0:0. Bačič, ki Je! stopil v državni reprezentanci, je prišel do četrtega kola. Športna napov^ V štiriindvajsetem kolu prvenstva v slovenski nogomct^ bilo več presenetljivih rezultatov. Zato ni čudno, da tudi <° ni pravilno izpolnil športne napovedi. Upamo, da bo več si*1 hodnje. Rešitev športne napovedi št. 3. PARI REZULTATI flf ■ 1 1 Olimpija:Publikum 6:0 0 lzola:L. M. Svoboda 1:1 0 Primorje :Steklar 1:1 d Jadran Lama:E. Zagorje 0:0 0 MURA:Živila Naklo 1:1 2 ' Medvode L.:POTROŠNIK 0:2 1 Rudar (T):Rudar (V) 2:0 1 NAFTA:Gorica 1:0 0 1 Slovan:Koper 0:0 1J Maribor B:E. Ljubljana 4:0 -^1 Za športno napoved št 4 smo tokrat zaprosili dolg°let r metaša Bakovec in dobrega poznavalca nogometnih rjzmeJ^jfj ski in območni slovenski ligi Franca Maučeca. Ali se bo«1 napovedi uresničile, bomo videli že v nedeljo zvečer. PARI POTROSNIKMURA Koper N AHA Ljubljana Slovan Gonca fludar |T) Rudar (V):Medvode ZagorjePri morje Steklar Izola S v obod a Olimpija Ojstrica.Gl00S T RELTHANS V.:Rače ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 4 1. POTROŠNIKMURA 2. Koper:NAFTA 3. Ljubljana :Slovan 4. Gorica:Rudar (T) 5. Rudar (V):Mcdvode 6, Zagorje:Primorje 7. SteklarJzola 8. Svoboda:Olimpija 9. Ojstrica :G1 DOS T. 10. BELTRANS V .Rače Športno napoved je potrebno poslati na Vestnika najpozneje do sobote, 21. marca 199*. Vestnik, Murska Sobota, Titova 29. Med pra*''n Silvami bomo izžrebali tri nagrajence. (Priimek in ime ter naslov) Stran 16 VESTNIK, 19. ^ADOŠKOl - PREDSEDNIK MNZ MURSKA SOBOTA Prihodnjo sezono druga državna liga šport SNL l>il Kovor tudi"' CaSU ^'lo razprav o organiziranosti nogometa v Republiki Sloveniji. O tem je 'vm, pa tudi n1,3 n€liavn' konferenci Nogometne zveze Slovenije, kjer so sprejeli nekatere sklepe. Več o Murska Sobo(^<>vjU?e,gn<>80'n*,u' smo se pogovarjali s predsednikom Medobčinske nogometne zveze buškega sPom^- p^miki aktPu ens'ra ste s ^ki m ocenjeiati Ogovarjal- ^fanfa m se *Hiu ko ? 'e(°šnjem tekmo-«fe ugotovili? its‘»ski"del'tei°' dt' je p,"eka, rnočiu P,, ekmovanjti na obut la ic posebnosti Stoletnimi u>enti m.'- "j; '' zvezo na pri-to ^katere 2Plirajin 'V°J nt,&>meta r na-rili 13 ZaZ miroma boste sto-^ti? ^Pravo tth pomanjklji_ orla,“ ¥NZ Murska na fr,ala seminar za krh^je in ,kn,ah- k’ b«do ^ovai^ od?ovr>rneje vodili Era. l'ldruSO dokumen- Nkem h:^0 do ho S!0 0rgan7zom Pe 5ajje *,d-i "ar za j-n Pripravila še" vsvo P Pisanje Sl>dni-'e ' Pa si prizade- vajo pritegniti tudi nove, mlajše sodnike. Tudi s trenersko organizacijo smo se dogovorili, da bo potrebno v prihodnje po klubih več naredili za strokovno in vzgojno delo z igralci.« — Na zadnji konferenci Nogometne /veze Slovenije so bili sprejeti nekateri pomembni sklepi za nadaljnji razvoj nogometa v Sloveniji. Kateri? »Na zadnji konferenci Nogometne zveze Slovenije je bilo sklenjeno, da ho v tekmovalni sezoni 1992/93 ustanovljena druga državna nogometna liga s 16 člani ter dve tretji ivzhod, zahod) s po /2 člani. Dogovorjeno je. da bo iz prve državne nogometne lige izpadlo zadnjih pet moštev, ki bodo v novi tekmovalni sezoni sodelovala v drugi državni ligi. Poleg tega se v to ligo uvrstijo še drugo-, tretjo-, četrto-m peto uvrščeni v obeh območnih ligah. Za štirinajstega člana bosta igrali kvalifikacije še-stouvrščeni moštvi v območnih ligah, za preostali dve mesti pa bodo igrah kvalifikacije prvaki medobčinskih nogometnih lig. Konkretno bodo za uvrstitev v drugo državno nogometno ligo igrali kvalifikacije prvaki MNZ Maribor. Celje. Ptuj in Murska Sobota oz. ONL Lendava. V višji tekmovalni razred se uvrsti zmagovalec kvalifikacij Pri tem pa še ni dogovorjeno, kako bo s tekmovanji nižjih kategorij (pionirji. kadeti, mladinci) in kdo ho vodil tekmovanja v dveh tretjih državnih ligah. Predlog je. da bi se o slednjem dogovorile MNZ.« — Z reorganizacijo tekmovalnega sistema na ravni Republike Slovenije bo verjetno prišlo do spremembe tekmovalnega sistema tudi na območju MNZ. Ali že imate predlog? »Predlog še ni izdelan, ker še ne vemo, koliko moštev iz Pomurja bo v nižjem tekmovalnem razredu. Poleg tega pa za kvalifikacije pomurskih moštev ni določeno tekmovalno območje, k' Pomurju namreč delujeta MNZ Murska Sobota in ONZ Lendava. Pu sedanjih predpisih ima pravico sodelovati v kvalifikacijah le eno moštvo, medlem ko hi na število klubov in dve zvezi morala v lem tekmovanju sodelovati dva pomurska predstavnika. O tem se bodo skušali predstavniki MNZ Murska in ONL Lendava dogovoriti z NZS Nekateri pomurski nogometni delavci se tudi niso strinjali z ustanovitvijo druge državne lige, saj bo lo precej povečalo stroške tekmovanja. Zaradi vseh teh sprememb in pa zahtevnejših pogojev za tekmovanja bodo morali klubi uskladili stanite m pravilnike. pa tudi zadostili tekmovalnim zah le vam vseh selekcij, organizaciji in strokovnemu delu. Pri MNZ v Murski Soboti so se tudi odločili, da bodo v prihodnje obdelovati podatke o nogometnih tekmovanjih računalniško ter tako izboljšali kakovost informiranja.« FERI MAUČEC Manbor E 23 n 3 3 54:21 37 Olimpija 22 14 5 3 51:12 33 E hold 33 12 e 3 35-14 32 živila Naklo 23 12 7 4 34.21 31 Gorica 23 9 10 4 43 23 28 MURA 23 12 4 7 41 ?a 20 Koper 23 12 4 7 22 17 28 Publikum 23 9 a 6 28 33 26 Steklar 23 9 7 7 35.37 25 Slovar M 23 8 7 8 30 19 23 E Zagorje 23 9 4- 10 3326 22 E Ljubljana 22 8 6 a 24:24 22 I M Svoboda 23 g 6 9 33:38 22 Rudar |V | 33 7 7 9 32:37 21 POTROŠHIK 33 7 5 to 32 46 20 Primorje 33 e E 11 2440 18 D Rudar 23 7 3 13 30 39 17 NADA 23 6 4 13 2744 15 Medvode l. 23 S 3 15 17:47 13 Domžale 22 3 4 15 13 34 10 Jadran Lama 23 2 4 17 10.48 0 Superliga Pivovarna L 15 13 2 0 416 278 28 Kolinska S- 15 11 0 4 335 282 22 D Rudar 15 7 4 4 327:313 18 Jadran 15 8 2 5 337:332 19 Velenje 15 6 4 5 342 329 16 POMURKA E 15 7 1 7 328 332 15 N. Oprema 15 7 1 7 336 356 15 Presad 15 5 2 8 324.329 12 Drava 15 5 2 8 356379 12 Duka 15 4 2 9 330:345 10 Preddvor 15 3 Z 10 317:391 8 Inles Piko 15 1 4 10 288353 6 NT super liga Kovina Strojna 14 14 13 10 0 3 10719 28 83 34 20 POTROŠNIK 13 10 3 74.34 2 0 Merkur 12 5 J 40 68 10 Ingrad 12 3 9 40 58 6 RADGONA 12 3 9 39 69 6 Novotehna 12 3 9 35:73 6 Ilirija 12 2 10 32 76 4 I.SOL . RTOM V OCL vzhod 'urnišču in Veržeju ROKOMET moški Brezovica n 13 4 4419 30 VIGROS MS 17 13 4 41 29 30 Bled 17 12 5 42 23 29 Šempeter 17 12 5 43:25 29 Žirovnica 17 10 7 39:28 27 EMOhACOMMERCE 17 10 7 35 30 27 Topolšica 17 9 8 3332 26 Cm uče 17 8 9 30 37 25 Celje 17 3 14 24 43 20 Izola 16 3 13 14,42 19 Mislinja 16 2 14 14:42 18 II. SOL - moški Vuzenica 13 12 1 37:13 25 Merica 13 11 2 35:7 24 RADENCI 13 11 2 33 9 24 Turbina 13 7 6 24:34 20 Vileda 2 13 5 8 20 27 18 Fužinar 2 13 3 10 17:33 16 VERŽEJ 13 3 10 1434 15 POMURJE 2 13 0 13 6:39 13 KEGLJANJE optimisti '• H»|ulh| ''ki vzhod"a spomladanski del prvenstva v območni članski pomurski moštvi Gidos iz Turnišča >n ka? ,"aEo so se v obeh taborih pripravili na nadalje-moštev s’ "d nKlša obetajo, smo se pogovarjali s trenerje- 3 SN?uWa trener Gi- ^d,attsk, de'Pr'r>vraVam’ ^'kon^ prvenstva * Januarja m ra- Krog zmagal v Monoštru V Monoštru na Madžarskem je bil mednarodni rokometni turnir Med 8 ekipami so sodelovali tudi rokometaši Kroga in dosegli lep uspeh, saj so osvojili prvo mesto pred Šopronom in Monoštrom Zmaga Lendavčanov V tekmovanju varaždinske kegljaške zveze je lendavska Nafta v Čakovcu premagala Železni čarja s 4.900 4.891 podrtimi keglji. Najboljši pri Nafti so bili: Felšo 859, Horvat 842 in Žalik 828 podrtih kegljev. M. Ž. zen dveh igralcev, ki sta se pozneje vključila, je bil obisk treningov dober. Poleg tega smo organizirali petdnevne skupne priprave na obali Med pripravami smo tudi odigrali več prijateljskih tekem, s katerimi sem bil zadovoljen Težave pa so nastale v februarju, saj se je na tekmi s Potrošnikom poškodoval Markoja starejši, ki miruje, zaradi prezaposlenosti pa Dani Lebar ne trenira redno. Tako ekipa ne bo popolna. Naš cilj je, da bi se na lestvici uvrstili med prvih pet, kar nas vodi v drugo slovensko ligo Razmere za delo v klubu so dobre in igralci prizadevni Upam, da bomo kljub vsemu dosegli cilj« NAMIZNI TENIS Ob drugo mesto siajamo samo štiri točke, kar ni veliko. Imamo pa tudi ugoden žreb, saj igramo tekmo več doma. Upam, da bomo že v nedeljo prvič zmagali na domačem igrišču.« /an- i‘llran\ J^REBic trener 4,1 pOav r >>S P“’e-* ^"'•adanski >UPripra-' el?" ' j1,1' dOm !h- Prvi dM Polekale v J'11 v le^vadnSnit> uresni-n°vci. in knpa. V m /bil Su ob m' "a ^ih Pr,5lo d., n ?rju. Ker je v igral- r " , L rnorali Mishm, K e ^r^ia ž(4^ni n" š C-'.? - 11' Z”1- • /' ** om?" ""O:- JS«* - r™,. Gostovanje najboljših slovenskih ekip Kovine in Strojne v Murski Soboti igralcem Potrošnika ni prineslo prav nič uspeha. Visok poraz s Kovino je bil pričakovan, čeprav so domačini računali vsaj na eno zmago, ki ji je bil najbližji Unger v srečanju z Ignjatovičem, ko je v trcijcit, setu izpustil iz rok visoko vodstvo. Srečanje s Strojno je odločalo o drugem mestu in gostitelji niso vzdržali psihološkega pritiska, saj si drugače ne gre razlagati treh porazov Ungerja, tudi Benko je bil pod nivojem tako z igro kol pristopom, pohvalo pa zasluži Benkovič, ki pa sam ni zmogel vsega. Radgona je s Kovino dosegla vsaj častno zmago, ko je Rihtarič premagal najboljšega slovenskega igralca Smrekarja. V naslednjem kolu igra Potrošnik v Kranju z Merkurjem. Radgona pa v Celju z Ingradom Rezultati: POTROŠNIK KOVINA 0:9 (Unger Ignjatovič 21:14, 16:21, 16:21, Benko Smrekar 12:21, 16:21. Benkovič —Zalaznik 16:21, 22:20, 1-5:21, Benko Ignjatovič 20:22. 10:21, Unger Zalaznik 11:21, 23:25, Benkovič Smrekar 18:21, 16:21, Benko Zalaznik I 5:21, 19:21, 19:21, Kus Ignjatovič I 1:21, 16:21, Unger - Škafar "> I ■ I 7 19 21. 15:21). POTROŠNIK STROJNA 3:6 (Benkovič Revisz 23:21. 10:21, 16:21. Benko-Ploh! 21:17, 18:21. 21:16, Unger-Grbič 14:21, 14:21, Benko Revisz 19:21, 9:21. Benkovič—Grbič 21'23, 21:16,2111, Unger Plohl 10:21, 15:21, Benko-Grbič 14:21. 18-21, Unger- Revisz 21:23, 21:19, 14:21. Benkovič- Plohl 21:15, 21 17); RADGONA KOVINA I Ji (Žitek Smrekar 0:2, Rihtarič-Skalar 0:2. Kuzma Ignjatovič 0:2, Rihtarič Smrekar 2:0!, Žitek Ignjatovič 0:2, Kuzma Škafar 1:2, Rihtarič Ignjatovič 1:2, Kuzma- Smrekar 0:2, Žitek Škafar 0:2). Na Iretjem TOP-furnirju RS za člane, ki je bil v Mariboru, so Po-murci dosegli najslabše rezultate na tovrstni h turnirjih v letošnji sezoni. V najboljši skupini je bil Benko z rezultatom 3:5 sedmi. Unger pa z 2:6 osmi, kur jeza oba manj od pričakovanj. V drugi skupini smo lahko delno zadovoljni z Benkovičem, ki je Z rezultatom 7:2 zasedel tretje mesto. Rihtarič je bi! s 6:3 četrti, Kus pa s 4:5 šesti in zanj bi bilo najbolje, da bi mu klubsko vodstvo zaradi njegovih »prizadevanj« prepovedalo nastop na tovrstnih turnirjih Sicer pa zbuja skrb slaba igra kar je verjetno posledica neresnega dela na treningih M. U. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Zmagi Potrošnika in Nafte, remi Mure v štirindvajsetem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi so biti pomurski Ugasi zelo uspešni, saj so osvojili kar pet točk. Najbolj je presenetil Potrošnik iz Beltince, ki je v Medvodah premagal domačo Loko z 2:0. Beltinčani so tokrat igrali dobro in osvojili dragoceni točki v boju za obstanek v ligi. Strelca golov sta bila Forjan v prvem in Celec v drugem polčasu. POTROŠNIK: Irgolič 7. Tratnjek 7, Zrim 7. Kosi 8, Forjan 8, Vo-roš 8, Baranja 7 (Merlak 7). Hartman 7, Škaper 7 (Papič —|t, Zrim 7 (Celec —). Prvo spomladansko zmago je dosegla tudi lendavska Nafta, saj je doma premagala Gorico z 1:0. Strelec edinega gola je bil Hranilovfč v zadnji minuti igre. LendavČani so bili ves čas tekme boljši nasprotnik in zasluženo zmagali. NAFTA: Kusek 6. Baša 5 (Ferletič —Ratajev 5. (Graj Novak 7. Djurdjevič 7, Mundjar 6, Hraniiovič 7, Šabjan 6, Bubek 7, Dovečer 6, Rob 7 (Car -J. Oslabljena soboška Mura, ki je nastopila brez Kukiča, Vickoviča. Cenerja in Vorija, je igrala z Živili Nakloni I :l. Sobočani so imeli sicer več od igre, vendar se je poznala odsotnost najboljšega strelca Kukiča, Gol za Moro je dosegel G ra nov deset minut pred koncem tekme. MURA: Černjavič 7, Berendijaš 6, Zetič 5. Granov 6, Posavac 6, Kokaš 6. Baranja 6, Prekazi 5. Kovačič 5, Belec 6. Vuknian 6. V prihodnjem kolu se igra v Beltincih derbi med Potrošnikom in Muro. Nafta pa gostuje pri Kopru. Dejan Novak (Nafta) — onemogočil najboljšega strelca Breznika. ANKETA STRELCI SNL 14 golov: Milan Kukič(Mura); 10 golov: Robert Sabjan (Nafta); 8 golov: Štefan Skaper (Potrošnik), Dušan Vickovič (Mura); 7 golov: Mario Zver (Potrošnik), Emin Prekazi (Mura); 4 gole: Peter VorOš (Potrošnik), Jože Hartman (Potrošnik), Miroslav Graj (Nafta), Damir Rob (Nafta); 3 gole: Marinko Šarkezi (Mura), Robert Kovačič (Mura); 2 gola: Jože Kokaš (Mura), Miljenko Dovečer (Nafta), Mario Ružič (Nafta), Borci Forjan (Potrošnik). Veliko zanimanje za tekmo v Beltincih Prihodnjo nedeljo bo v Beltincih nogometni derbi med soboško Muro in domačim Potrošnikom. Za tekmo je med ljubitelji nogometa veliko zanimanje. Kaj pričakujejo do derbija, smo povprašati navijače obeh moštev. BOJAN SKALAR - gospodar NK Mura: Težko je napovedovati izid pomurskega derbija med Potrošnikom in Muro. Vseeno pa mislim, da bo zmagala Mura. Želim pa si, da bi bila tekma na športni ravni in naj zmaga moštvo, ki bo boljše. Smo tako bodo prišli na svoj račun tudi gledalci. Rezultat tekme bo 2:1 za Muro.« JANEZ BREZNIK - policist iz Belti-nec: »Za derbi vlada med ljubitelji nogometa v Pomurju veliko zanimanje in pričakujemo rekorden obisk. Žetim si, da bi bila tekma korektna z obeh strani, pa tudi športno spodbujanje gledalcev. Mislim, da bo tekma izenačena, prednost za zmago pa dajem gostiteljem. Rezultat tekme bo 2:1 za Potrošnik.« SLAVKO STRNISA - gospodar NK Potrošnik: »Ves čas spremljam priprave nogometašev Potrošnika in mislim, da so dobro-pripravljeni. Upam, da bodo na tekmi z Muro znali izkoristiti priložnosti in da bodo zaigrali tako, kot znajo. Čeprav je tudi Mura dobro pripravljena in okrepljena. sem optimist. Ker nam tekma veliko pomeni, upam, da bodo k uspehu pripomogli tudi številni naši ljubitelji. Rezultat tekme bo 3:1 za Potrošnik.« Stefan kovaC — dolgoletni ljubitelj nogometa in soboške Mure: »Tako kot pred vsako tekmo Mure sem tudi tokrat optimist. Moštvo Mure je v dobri formi in upam, da bo kljub težki tekmi zmagala. Želim si. da bi bila igra športna in lepa ter da bi gledalci prišli na svoj račun. Tudi Potrošniku. želim da bi ostal v slovenski ligi. Rezultat tekme bo 3:1 za Muro.« PLANINSTVO Pomurci na Snežniku Med dva tisoč udeleženci prvega dneva osemnajstega zimskega pohoda na 1796 metrski Snežnik na Primorskem je bilo tudi 39 pomurskih planincev iz društev Matica m Mura iz Murske Sobote, Gornje Radgone in Lendave. Tega tradicionalnega pohoda se Pomurci rudi udeležujejo, saj je med pohodniki več takih, ki so se ga udeležili že nad desetkrat. Nekaj jih je za deseti vzpon prejelo značke, več pa je bilo tudi začetnikov Med nje sodijo tudi radgonski osnovnošol-Cl T Horvat Stran 17 t.600.00 DEM Doplačilo za BARVNI MONITOR. 11024 x 768) 280.00 DEM V ZALOGI IMAMO TUDI TISKALNIKE. DISKETE IN DRUGO OB SOBOTAH 3 3.050.00 DEM Garancija za sisteme MICROSTAR je 16 mesecev H dni, 478 DEM 2.400.00 DEM POSEBNE PONUDBE razpisuje delovno mesto razpisuje JAVNO DRAŽBO BRAMAC VSE ZA STREHO ra Ji on doma lesene stavbno pohištvo KUPON V 1 IME IN PRIIMEK POKLIC NASLOV VESTNIK, 19 Stran 18 Lepote Bratislave i, Budimpešta, Tokaj obloge • leseni podi • parket • okovje • oprema za kopalnice • orodja (hoby program) • mini ba- visokošolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in 6 let delovnih izkušenj Na osnovi 14. člena Statuta družbe in sklepa seje z dne 13. 3 1992 upravni odbor višješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in 11 let delovnih izkušenj aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika da ni zakonskih ovir za njegovo imenovanje »POMURSKE MLEKARNE- p o Murska Sobota I. L. Ribarja 6 Če potrebujete nasvete, pokličite nas informativni oddelek po telefonu (068) 22-016 in (0602j 85-074 MATURANTSKI IN PRVOMAJSKI IZLETI PO NAJUGOd NEJŠIH CENAH: Prage — 4 dni, 220 DEM - 5 dni, 253 DEM zatri kjerkoli v severovzhodni Sloveniji popravimo polomljena stekla, izdelamo in montiramo izolacijsko steklo! • Pokličite nas po telefonu: (069) 61-974 ali nas obiščite v Podgradu št. 4 pri Gornji Radgoni. SAMSUNG KEVBOARD HARD DISK OUANTUM 52 MB AT —0US CONTROLLER + 1'0 GARD (2+ 1) Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču prispeva predvsem k preoblikovanju streh, BRAMA-COVi izdelki so polni sprememb, so lepi in individualno prilagojeni željam potrošnika — gradbinca Lepi in obstojni strehi pa pripada še več, namreč najboljše rešitve za vse strehe Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni program specialnih izdelkov za vse detajle, od kapa do slemena, v obliki in barvi prilagojene izbranemu modelu strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapijajo v površino strehe DELOVNI ČAS 8-12 in 13 Romanje v Rim in Vatikan — 5 dni, 305 DEM, odhod 20, 4. 1992 Finale svetovnega pokala, Planica ’92 — 1000 SLE odhod 29. J. (992 Presenečenja na avtobusih Spomladanski izlet na Dunaj — I dan, 25 DEM. odhod 4. 4. 1992 AT COMPUTER 386-33,'64KB CACHE Microstar - MOTHERBOARD 386-33/64KB CACHE - 4 MB DRAM - SVGA CARD 1024 x 768. 512 KB — MONITOR VGA MONOCHROM PHILIPS - FLOPPV DISK 12 MB TEAC — MINI TOMER + P S - SAMSUNG KEVBOARD - HARD DISK 120 MB OUANTUM ALI MAXTOR - AT BUS CONTROLLER + l/O(2+1) 30 let garancije = vaša varnost Prosim, pošljite mi brezplačno in h predloge, prospekte, cene in kupoprO°' goje ' Cremona, Monaco. Costa Brata Dunaj i dveh dneh — 57 DEM AT COMPUTER 386SX-25 Microstar - MOTHERBOARD 386SX-25 - 2 MB DRAM - SVGA CARD 1024 x 768. 512 KB - MONITOR VGA MONOCHROM PHILIPS - FLOPPV DISK 12 MB TEAC — MINI TOWER ČASE P S Bramac d. o .o Škocjan - »se ta streho Sedež m tovarna i 68275 Škogan Ocgufka »as 45. Tei 068-22-016. Te.ei 35827 Fax Tovarna II 62375 Šentjanž. Otiški vrh - Dravograd. Tel. 0602-85074, Fak: 0602-85 4 MB DRAM SVGA CARD 1024 x 768 512 KB MONITOR VGA MONOCHROM PHILIPS FLOPPV DISK 12MB TEAC MINI TOWER + 200 W P S SAMSUNG KAV6OARD HARD DISK 120 KB OUANTUM ALI MAXTOR AT-BUS CONTROLLER + l/O (2+1) Predolimpijska Španija, Mont e Car to — 6 dni, 295 DE'* Gardatand. Rimini, San Marino, Benetke. Portorož, Teti* Zreče — 5 dni, 233 DEM MAC z vsemi dodatnimi specialnimi nova za dolgotrajno zanesljivost. estetsN gospodarno ureditev strehe BRAMAC VSE ZA STREHO BRAMACOVA strešna kritina je izdelana iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. V skladu z najnovejšimi smernicami harmoničnega vključevanja strehe v naravo, ponuja BRAMAC najnovejšo kritino. Dva modela strešne kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi TRIS M Sobota d o o . je zastopnik podjetja FERROIMPEX iz avstrijske Koroške ki ima 10-letne izkušnje s prodajo osebnih računalnikov Z željo da se približamo cenjenim kupcem iz Pomurja m Med|imurja. smo odprli novo trgovino z računalniško opremo v Heiligenkreuzu v Avstriji, kjer Vam lahko ponudimo računalniške sisteme po izredno ugodnih cenah 1 AT COMPUTER 486-33/256KB CACHE Microstar — MOTHERBOARD 486 - 33/256KB CACHE Najbližje prodajno mesto in svetovanje: Trgovina MARKO SLAVIC, KlJ1 ROVCL KRIŽEVCI PRI UUTOMERU _ Dunaj, Celovec, Kranjska Gora — 4 dni, 220 DEM Križem po domovini in tujini: Dunaj, Celovec, Posočje 179 DEM Koroška, Gorenjska, Primorska, Benetke — 6 dni, 300 še in še . . . NAŠ NASLOV MICROSTAR HAUPTSTRASSE 95 HEILIGENKREUZ Tel 9943-3325-6405 Telefaks 9943-3325-6406 Trgovina BALAŽIČ, ČRENŠOVCI, Prekmurske čete 11, tel.: 70-796 UGODNO PRODAJAMO: • kavbojke, 1338 SLT • jopiči iz džinsa, 1638,00 SLT • športni copati do št. 36 za 1270 SLT, od št. 37 do 45 pa 1712 SLT (vse cene so drobnopro-dajne). MOŽNOST PRODAJE NA VELIKO! DEMOKRATI demokratska stranka občinski zbor Murska Sobota Svoje člane in občane obveščamo, da smo marca uvedli redne informativne ure, ki bodo ob ponedeljkih od 11.00 do 14.00 in petkih od 8.00 do 10.30. Pokličite pa nas lahko tudi po telefonu: 31-000. interna 442. Izvedeli boste vse. kar ste želeli vedeti o stranki ali njenih ministrih. DEMOKRATI - DS, MERSKA SOBOTA Alija Kardoša 2, telefon: J1-000, interna: 441 Bramacova strešna kritina je primerna za novo ali staro, za vaako strešno konstrukcijo nagiba 17 do 90 stopinj. Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRA- elrad Tovarna elektronike, eiektromehanike anten m kadov GOm/a Radgona, d d. E 69250 Gor n ja Radgona. Ljutomerska 28 GENERALNEGA DIREKTORJA ni reelekcija Pogoji MAOIRUŠ-DEUTZ, leto izdelave 1979, volumen cisterne izklicna cena; 1,000 000.00 SLT. javna dražba bo v torek, 24 marca 1992. ob 14. uh na ' podjetja 4inj Ponudniki morajo na kraju dražbe plačati varščino v visn klicne cene Ogled vozda je možen vsak delavnik pred nakup velja klavzula »videno-kupljeno- Prometni davek p pec Vse dodatne informacije: AP Murska Sobota, turistični Klas, telefon 22-649, 22-606, Ljutomer 82-578, Gornja 61-098, Lendava 75-002. ‘ ŽELIMO VAM PRIJETNO VOŽNJO IN MNOGO 1' Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov Upravni odbor Elrad. Gornja Radgona, d.d., Ljutomerska 28, 69250 G. Radgona, s pripisom »za razpis«. Zaželjen je opis dosedanjega dela ter program vodenja družbe O rezultatih imenovanja bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po poteku razpisnega roka PRODAJNI SALON 69250 GORNJA RADGONA GRAJSKA C. 27 TELEFON: 069/61-974, 61-751, TELEFAX: 069/61-947 VAŠE ŽELJE, VAŠE SANJE - NAŠA PONUDBA S KARTICO ZVESTOBE DO CENEJŠEGA NAKUPA Pooblaščeni servisi so TRIS d 0.0 Košičeva 2 69000 MURSKA SOBOTA SLOVENIJA Telefon m telefaks (069) 21-116 E KOS Dalekovečka 13 41000 ZAGREB CROATIA Telefon m telefaks (041) 172-013. 576-607 FORMEL MICROSTAR d.O.O. Keresiinečkih žHava 9 Letališka 33 41000 ZAGREB 61000 LJUBLJANA Telefon in telefaks. (041) 151-414 Telefon in telefaks (061) 104-267 INFORMACIJE DAJE TUDI: FERROIMPEX Telefon. 9943-4227-3880-0 Strau 72 Telefaks 9943-4227-3880-23 9162 STRAU GOVORIMO SLOVENSKO! URADNE OBJAVE Leto XXVIII Murska Sobota, dne 19. marca 1992 št.; 7 LRADNb OBJAVI OBČINSKIH '-M I-5CJN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MITOM SOBOTA Odgovorni urednik: MARIJA MATJAŠEC | -VSEBINA 40. Odluk o proračunu občine M. Sobota za leto 1992 41. Odlok o sprejetju sprememb zazidalnega načrta vbrtno-skladiščne cone ob Markišavski cesti v Murski Soboti ra območje med Lendavsko in Noršinsko ulico ter Pu conski m potokom — Popravek odloka o organizaciji javnega zavoda za področje vzgoje in var* siva predšolskih otrok v občini Murska Sobota - Popravek odloka o organizaciji javnega vzgojno-izobraževal nega zavoda Glasbena šola M. Sobota 40 Na podlagi 3 in 14 člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. list RS. št. 48/90) in 4 člena odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur objave, sl. 9/90 je Skupščina občine Murska Sobota na sejah zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 10. 3. 1992 sprejela ODLOK O PRORAČUNE OBČINE MERSKA SOBOTA ZA LETO 1992 1 SPLOŠNE DOLOČBE 1 člen S proračunom občine Murska Sobota za leto 1992 (v nadaljevanju besedila; občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občim. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1992 v višini 706.864.000.00 SLT se razporedijo za — l ekoče obvezn o$t i 45 5,2l6.000,00 S LT investicijske obveznosti 251,648.000,00 SLT Izvršni svet občine v okviru obstoječih virov prihodkov med letom usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov s splošnimi gibanji. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sla zajela v bilanci prihodkov in odhodkov, ki jc sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Od izvirnih prihodkov občinskega proračuna za leto 1992 se 0,20% izloči na rezervni sklad občine Murska Sobota. 4. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v bilanci odhodkov, ki je sestavni del lega proračuna. 5. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom enakopravno in v skladu s potrebami delijo med vse nosilce oz uporabnike do višine doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine ali njenega izvršnega sveta, oz. v pogodbi med skupščino občine in nosilcem oz uporabnikom sredstev ni drugače določeno 6. člen kot sredstva za delo se državnim organom (v nadaljnjem besedilu, organi) zagotavljajo sredstva za bruto osebne dohodke — sredstva za-prispevke delodajalca — sredstva za druge osebne prejemke — sredstva za materialne stroške - sredstva za amortizacijo. 7 člen Sredstva za delovanje organov se med letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije, vendar v odvisnosti od zapadlih obveznosti, ter oh upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna. 8. člen Sredstva za osebne dohodke delavcev, se organom zagotavljajo mesečno glede na število delavcev in funkcionarjev, koeficiente za določanje osebnih dohodkov za posamezne skupine delovnih mesi oz. funkcij, osnovo za obračun osebnih dohodkov, ko jo določi republiški! vlada, dodatno obremenjenost oz. uspešnost in delovno dobo. 9. člen Sredstva za materialne stroške in amortizacijo se določijo v okviru možnega obsega proračuna pri Čemer se v la namen uporabljajo ludi lastni prihodki upravnih organov, ki jih ti zaračunavajo za opravljanje svojih storitev drugim in sc vplačujejo direktno na račune upravnih organov Med le prihodke spadajo: prihodki od opravljenih storitev komisije za vozniške izpile in prostovoljni prispevki pri porokah — Sekretariat za notranje zadeve prihodki od storitev za opravljanje tehničnih prevzemov — Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora - prihodki od geodetskih storitev — Geodetska uprava - prihodki od povprečnin ter stroškov postopka Občinski sodnik za prekrške 10. člen Zaradi učinkovitejše m racionalnejše porabe sredstev poteka finančno poslovanje osnovnih šol VVZ in Glasbene šole v skladu z Odlokom o reorganizaciji javnih vzgojnoizobraževalmb zavodov na področju osnovnega šolstva v občini Murska Sobota (Ur objave, 2/92). Odlokom o org javnega Vzgojnoizobra-ževalnega zavoda Glasbena šola M. Sobola. Odlokom org. javnega zavoda za področje vzgoje in varstva predšolskih otrok. 11 člen Prejemki iz naslova socialnovarstvenih pravic, ki se izplačujejo iz proračuna. se v letu 1992 usklajujejo s splošnimi gibanji po sklepih Izvršnega sveta 12. člen Cc sc med letom spremeni delovno področje ali pristojnosti, obseg ali narava nalog, ter pogoji za njihovo izvajanje, se organom lahko sorazmerno poveča ah zmanjša ludi obseg sredstev za delo. 13. člen Organi kot uporabniki občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge in skrbeti za financiranje dejavnosti, ki spadajo v njihov okvir, do višine sredstev, ki so jim za le namene odobrena v občinskem proračunu Na račun občinskega proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki hi presegla za la namen določena proračunska sredstva. 14. člen Vsi drugi prihodki razen prihodkov iz 9 člena tega odloka, ki jih ustvarijo organi s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna. 15 člen Uporabniki so dolžni Odseku za finance in proračun v okviru sekretariata za Občo upravo občine (v nadaljevanju besedila: Odsek za finance) predložiti predračune in finančne načrte za leto 1992 in zaključne račune za leto 1991 najpozneje do 31. marca 1992. 16. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika jc /a zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja odseka za finance. I7. člen Izvršni svet je pooblaščen da odloča: L O prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna do loče nim v bilanci odhodkov. 2. O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve 3. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2 in 3. točke U. člena Zakona o fi nanciranju javne porabe 4. O odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek občinskega proračuna. Sredstva tekoče proračunske rezerve se hodo dodeljevala; - za naloge za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in. ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine za naloge za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. 18 člen Odsek za finance je pooblaščen da opravlja nadzor nad finančnim, materialnim in-računovodski m poslovanjem uporabnikov po namenu, obsegu in dinamiki porabe - nad financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo v občinskem proračunu. Odsek za finance poroča n ugotovitvah po prvem odstavku tega člena izvršnemu svetu 19. člen Odsek za finance jc pristojen da — opravlja med letom preračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb števila zaposlenih pri uporabnikih odloča o začasni upora hi sredstev rezerv za premeščanje likvidnostnih sredstev proračuna odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov, zaradi ohranitve njihove realne vrednosti iti zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna na podlagi sklepa Izvršnega sveta dodeljuje organu sredstva za usklajevanje Osebnih dohodkov delavcev ' 'JGJaUl. 1snftBmtlLruJ t-", ViiK w£LLT 1BE S vezano na ick.dto Ukvidnositiu možnost proračuna, so nične. Odsek za finance porota o odločitvah iz prvega odstavka tega Siena Izvrfe-nemu svetu. 20. člen Za izvrševanje pruručunu je odgovoren Izvršni svet. 21. člen Nosilci sred sl ev proračuna po namenih iz posebnega dela proračuna — bilance odhodkov proračunu so naslednje' I Predsedstvo SO namen.] I! 1.4 ! i 3.11:111 1 — 3^6,16 2. Izvršni svet SO namen: I 1 1,2,3,5: I 1—2.6.7,85: 1 — 1 — 3.10,13: [ li. 1.2.3,4,5.6: II 1.10: II II. 12,3.4,5.6,7,8 9,ID; IH I 5,IOJ I: 113 H 1.2: 3 Strokovne službe SO in IS namen: I 1 — 3 12; 4 Sekretariat za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in družbe ne dejavnost) namen: 11 — 1.3,4.5,6,7.8,9: 11 III.1 — 14: HI —19: TV — H; 5. Sekretariat za iarstvo okolju in urejanje prostora — namen. IH —I 8,14,18: IV-L, IV—III; IV-1V; IV-V; 6. Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo — namen: 11 IV. IH—I 15: 7, Sekretariat za občo upravo — namen: 111 — 1.4,13.17; 11 — 1 1.2: R. Sekrckiliat za notranje zadeve — namen: HI 1.12: 9 Sekretariat za nbrumbo — namen' Til 1.1,2: 10. Geodchka uprava - namen: III 1.7. 22. člen Sredstva posebnega dela občinskega proračuna — bilance odhodkov proračuna za izgradnjo lokalnih cest, lokalnega vodovodnega omrežja in komunalnih objektov v krajevnih skupnostih se delijo v razmerju: I. 75 % sredstev vsem krajevnim skupnostim v občini po naslednjem kriteriju: — 60 sredstev po številu prebivalcev v krajevnih skupnostih 40% sredstev po številu naselij v krajevnih skupnosti. 2. 25 "n za prioritetne programe manj razvitih krajevnih skupnosti. Sredstva iz prejšnjega odseka se do končnega koriščenja za navedeni na men vežejo pri banki, s čimer se ohranja njihova realna vrednost. 23. člen Krajevna skupnost na katere območju se gradi občinska cesta mora z last nimi sredstvi zagotovili delež, ki ga dogovori z izvršnim svetom skupščine občine vendar najmanj 5 % predračunske vrednosti investicije. V kolikor krajevna skupnost ne zagotovi sredstev po prvem odstavku so dolžni zavezanci za davek iz osebnega dohodka, davek iz kmetijstva, davek iz dejavnosti, delavci na začasnem delu v tujini, upokojenci in lastniki vikendov Pri inv edicijah V priTTi aro«-V. ovnu naivno o mr1 Satinandranje programa SS2 e ooo ooo oo —- IV-l-2 Izgradnja m obnova lokalnih cest 90 132,000.00 129.001 000 00 144 20 sl Dokončanje začetih del v letu 1991 — 22 940 000 00 —■ b) Asfaltne prevleke — 7 128 OOO 06 — cl Obnova L cest — 96 936 000 00 — d) Vzdrževanje 1 cen *— 2 ODO 000 00 — IVI 3 Sredstvo ra izgradnjo in obnova krajevnih cea1 5 28D.000,00 7 920 000 00 150 00 IV II Investicije na področju družbenih dejavnosti 24 804.000.00 29 420 000 00 11B 6C IV II 1 Investicije v osnovnošolska objekte 16.672 000,00 16 800 000 00 100 7C IVII-2 Investicijev objekta vrtcev 635 000 00 5 000 000.00 78? 40 IV 11 3 Investicijo na področju zdrevstve 4 790.000.00 1 000 000 00 21 00 IV U 4 Investicijo na področju telesne kulturo 415 0DO.O0 1 620 000 OO 390 00 IV II s Investicijo ca področju kulture 2.242 000,00 S 000 OOO 00 218 00 IV IV Stanovanjske izgiadnje 6 890 000.00 — — IV V Vzdrževanje komunalnih objektov 7 «55.000.00 11 860 ODO 00 154 90 SKUPAJ INVESTICIJSKI ODHODKI 161 »g ooo.oo 251 648 000 00 155 30 SKUPAJ VSI ODHODKI PRORAČUNA PU ODLOKU 606.619 GOD.00 706 864 000 00 116 10 načrta; v M I ?50(K), v M 1:1000. v M 1 1000. v M I ?!000. v M I; 500. v M 1: 500, \ M I; 500, v M | ; 500. v M i: 500, v M 1: 500, v M 1: 500. /Va podlagf T9. in 4.? člena Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. fist SRS. št /5 #4. 5/ ^5, 29/86 in 26/90) ter 4. C/en Od/oAa o pri- stojnostih zborov občinske skupščine (Ur. objava, št. 9/90), je Skupščina občine .Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora. dne !0 T. J 992 spre/Hu ODLOK O SPREJETJI SPREMEMB ZAZIDALNEGA NAČRTA OBRTNO-SKLA DIŠČNE CONE OB M A RK IKAVSKI CESTI V MURSKI SOBOTI ZA OB MOČJE MED LENDAVSKO IN NORŽiNSKO ULICO TER PL CONSKIM POTOKOM I SPLOŠNE DOLOČBE J člen S lem odlokom se sprejmejo spremembe zazidalnega načrta obrtno-skladrš čne cone ob Markišavskr cesli v Murski Sobote projekt štev IJ 87-ZN/S m U 89 ZN. S (Uradne objave, št. 29 87 in 10 901. ki jih je pod štev. J 2 91 ZN MS. v decembru I 99 J_ izdelal Zavod za ekonomiko m urbanizem v Murski Soboti. 2. člen Sprememba zazidalnega načrta se nanaša le na območje, ki je opisano v 4 členu lega odloka, za ostala območja. ki ga obravnava zazidalni načrt obrtno skladiščne cone ob Markišavski cesli v Murski Soboti projekt šl. II 87 —ZN S in 13 89-ZN S. veljajo določbe odloka o njegovem spre jel j o |t r. objave, št. 29 87 in 10 90) s lem. da je na celotnem območju obdelave do pusinu tudi gostinska dejavnost 3 člen — Sprememba zazidalnega načrta iz prejšnjega člena odloka vsebuje: a) Tekstualni del? - izjava 0 opravljeni notranji kontroli strokovnih podlag za pripravo pro-storskih-izvedbcnih aktov. izjava o upoštevanju predpisov s področja: varstva pred požarom. varstva pred prekomernim hrupom. obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev, tl a p nosi izvajanja zazidalnega načrta, aproksimath ni predračun stroškov za izvedbo zazidalnega b) Grafične podlage? — izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986- 1991) geodetska podloga — območje obdelave z obstoječimi komunalnimi napravami prikaz sprememb in dopolnitev glede na že sprejeli zazidalni načel - namenska raba površin pauelaCijski načrt arhitekionska situacija zakohebena situacija — komunalne naprave — vodovod in kanalizacija - telefon in elektrika projekt požarne varnosti c) Soglasja pristojnih irganov in organizacij II. MEJA TER NAMENSKA OPREDELITEV OBMOČJA 4. člen Območje obdelave. za katerega se sprejemajo spremembe zazidalnega načrta (v nadaljevanju besedila: zazidalni načrt) je razvidno iz grafične podlage, najedene v 3. členu tega odloka tn zajema zemljišča, ki so omejena $ Pucem skim potokom na jugu. Lendavsko ceslo na zahodu, Noršinsko cesto na severu m vzhodno mejo parček štev. 3805 L k o. Murska Sobota na vzhodu. 5. člen Namenska raba površin območja zazidalnega načrta je razvidna iz grafične podlage, navedene v 2. členu odloka ter je deljena po naslednjih dejavnostih oz. prostorskih enotah I. Uslužne dejavnosti bencinski sen is (črpalka-prainka) - OMV Petrol. AMD Stefan Kovač popravila vozil, popravila vozil prodaja rabljenih vozil, nadomestni poligon avlo šole in pripadajoče učilnice: 2. Trgovske in gostinske dejavnosti: trgovski center z lokali, gostinski objekt V Obrtnoproizvodne dejavnosti izdelava betonskih izdelkov (obst dejavnost): — ostale obrtne delavnice (predvidena dejavnost). 6. člen Gradnja stanovanjskih objektov na območju obdelave tega zazidalnega načrta m dovoljena lil FCNKCIONAI NE IN OBEIKOVNE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TIR DOVOLJENE TOLERAN-< E I I du/ne dejavnosti 7 člen Na območju uslužnih dejavnosti so dovoljeni gradnja bencinskega servisa mešanega Podjetja OMV PETROL: bencinska črpalka avtopralnica, z vsemi pripadajočimi prostori in napravami: nadaljnje servisiranje osebnih vozil: - gradnja nadomestnega poligona avlo šole na parceli štev. 3805/1; tlorisne dimenzije predvidenih objektov ne smejo presegali mat. gabaritov, razvidnih iz grafične priloge, navedene v 3. členu odloka. gradbene linije predvidenih objektov so razvidne iz grafične podloge m šene smejo spreminjali; - sl resne konstrukcije so dovoljene dvokapne s strešno kritino v opečni ali temnejši barvi m smerjo Slemene, ki je dovoljena v grafični prilogi iz 3. člena ndloka (učilnice pri nadomestnem poligonu avlo šole + avtopralnica, garderobe) Strešna konstrukcija in oblika strehe bencinskega servisa je po drejcna tehnologiji (nove streha). max. vertikalni gabarit predvidenih objektov je enak gabaritu obstoječih objektov. rekonstrukcije, adaptacije obstoječih Objektov se izvedejo v okviru obstoje vemkafntn gabaritov. Pn^rdave so mnžne v okviru ort.tropa n j, kr so rjte-vidna iz grafičnih prilog. — Spremembe nantemebno.ili so dovoljene v okviru sorodnih dejavnosti. Rekonstrukcija, adaptacija in spremembe namembnosti ne smejo spremeniti vpliva na sosednje objekte (hrup, onesnaževanje okolja) Kadar je zs posege iz 4. in 5. odstavka (reknn.vtruAuije, adaptacij spremembe namembnosti) tega člena potrebno lokacijsko dovoljenje, sc le to izda na podfagj vsakokratnih strokovnih osnov pristojnega zavoda oz. organizacije. 2. Trgovske in gostinske dejavnosti 8 člen Na območju trgovske in gostinske dejavnosti je dovoljena gradnja frgov-skega centra in manjšega gostinskega objekta, ki bi dopolnjeval ponudbe bencinskega in trgovskega centra pod naslednjimi pogoji: — maksimalni horizontalni in vertikalni gabarili. predvidenih objektov so do- ločeni v grafičnih prilogah iz 3. člena odloka: gradbene linije m smeri slemen, ki so določena v grafičnih prilogah iz 3. člena, se ne smejo spreminjali; — Strešne konstrukcije morajo bili d voka pne z naklonom 15 —2nev. ^ovRTV^i K»nceri simlo-20.40 »o- »-30 9^* ■ u"p,i2f<,lr'li,r- Mo' 7LF«tivai; Nrnkl.,,!, > Poro«!.?*? l^v’005 SOKki 5 drav duh 4dravem lele-John ; KosarU II 35 Porodi, ."a slik^ U 00 Sli- 0 Pilili !>oro^l:i C?’ I> 16-00 bn.: ^nia u?,Č Ja RiiTrt l H * ^inaiLPot1. 20 R rČs v s,lk' il 35k?-2l.25 |lS Pcrf’ck, kri-s4a < Mrani j3.3?i 23 15 'v . ‘"'otlorjcm, na 7lXChn‘ Šport' j 1 d *' ■* ■■!1 m u*" " *■ । ■ J % Ft-id^. -^ ^sedje, 3isk iiMdatvi.- IL>V hhow । J’ '7 >5 Ol,.t Sal IK.I5 °s TV AVSTRIJA 1 11.00 Jcsse, film 12 30 Halo, Avstrija, IJ.OOČjs v sliki 13.10 Mi 13-35 Brez poljubčka sc ne gre spat, komedija 14.45 Čudovite podobe iz živalskega svela. 15.25 Verska slavja 15.30 Otroški spored. 15.35 Pustolovščine bremenskih mestnih godcev 16.(10 Spored po željah 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Eridk otroški magazin 18.05 Nogomet. 18.30 Praksa Hulowbogcn. 19.30 Čas v sliki 20.15 Mednarodni cirkuški festival v Monte Carlu. 21.55 Zlata dekleta. 22.00 Njegovo življenje z mojo močjo, film 0.10 Čas v sliki. 1.35 čas v sliki. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Gledališki muzej. 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Na lovu za jeti jem. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija 13.00 Cas v sliki 13JO Roseannc. 13.35 Scoilsova poslednja vož-nja, pustolovski film 15.30 Otroški spored. 15.55 Pregled sporeda. 1610 Deklica iz me ski 17 00 Mini čas v sliki. 17.10 Deset velikih uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 X-Large. 18 30 Praksa Bulowbogen 19.30 Cas v sliki. 20J5 Zadnji kitajski česat, film 21.05 Kultu ra v Franciji. 21.50 Čas v sliki. 21.55 Vizije, 22.00 L A LAW, kriminalka 1 TV AVSTRI 6J5 Dohro jutro, Madžarska! 8.30 Za otroke in ne le /a* nje. 11.00 Tv-magister. 12.30 Panorama. 13.30 Za otroke. 14.30 Tisk. 15.00 Barometer 16.00 Tisk. 16.2(1 Čeprav angeli. Disneyev film. 17.55 Za otroke. 18.25 Umetna obn v mudi. I900 Apropo 20 00 Dnevnik, šport 20 35 LovejoyT angleška 6.45 Vaška tv. 7.30 Za otroke. 8.30 Nedeljski magazin 11.00 Za boljši jezik 11.15 Paravan 11.45 Domoznanstvo. 12.00 Glasbeni hulik. 13.00 Financial Times. 13.30 Tisk. 14.00 Arhi tekiura, serija. 14.45 Zaznava nje, 5. del. 15.15 Tisk. 16.00 Barkochba. 16.40 Ekumenski program. 17.00 Wall Disney vam predstavlja 18.45 Gouol, nogomei. 19.30 Teden, dnevnik, šport. 20.35 Kabaret, amer glasbeni film. 22.45 Kramljanje. 9.00 C as veliki. 9.05 Rosean-ne. 930 Avstrija v sliki. 9.55 Otroški prometni klub. 10-00 Šolska Tv: pisarna 10.15 Stari glasbeni inštrumenti. 10.30 Poker s štirimi damami, film, 11.50 Narava pod povečevalnim steklom. 12.00 Nočni studio. 13.00 Čas v sliki 13 10 Nesporazumi. 13.35 Noetova barka. 14.05 High C haparroL 14.55 Risanka. 15.00 Otroški spored. 15 05 Nil Holgersson. 15,30 Am dam dcs. 15.55 Nasvet po žici. 16,05 Super babica. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah. 18.0(1 Čas v sliki. 18.30 Praksa Bulowhogcn 19.30 čas v sliki. 20.15 Spori v ponedeljek. 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice. 22.10 Posnetek od blizu. 22.45 Sandra, melodrama. 0.20 Čas v sliki. 8.30 Poročila, Koledar, Ho roskop. 9.15 Priče preteklosti. 9 30 Festivali sveta: Tahiti, 10.00 Poročila 10.05 Šolski program. IL05 Otroški prn-gram. 11.35 Dragi John, amer nanizanka. 12.00 Poročila. 12.05 Najdražji sin, amer, nanizanka. 13 00 Slika na sliko 14.00 Poročila. 14.10 Prezrli ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Malavizija. 16 45 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.10 Mamica m šla delat. 18.40 Santa Barbara 19.30 Dnevnik. 20 05 Spek ler. 21.05 Fluid. 21.35 Dnevnik. 22.00 Glasbena scena. 23.00 Slika na sliko, Horoskop. 0.00 Poročila. 8.30 Poročila, Koledar, Horoskop 9 15 Priče preteklosti. 9,30 Festivali sveta: Mehika. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.05 Risanke. 11.35 Dragi John, amer, nanizanka. 12.00 Poročila 12 05 Počitniška hišica, serijski film. 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila. 14.10 Prezrli ste, poglejte. 16.00 Poro čila. 16.30 Gremo dalje. 18.00 Poročila 18.10 Potopis. 18.40 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 V ospredju. 22 00 Dnevnik 22.25 Hrvaški dokumentarni film. 23.00 Slika na sliko, Horoskop 0.00 Poročila. TV AV: 8 30 Poročita, Koledar, Ho roskop 9 15 Stare obrti. 9..30 Festivali sveta: Peru: KJ.00 Poročila 10.05 Šolski program. I 1.05 Oiroška serija. I 1.35 Dragi John, amer nanizanka. 12.00 Poročila 12.05 Počitniška hišica, serijski film. 13.00 Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14.10 Prezrli ste, poglejte. 16.00 Poročila. 1615 Risanka 16 30 Gremo da Ije. 18.00 Poročila 18.10 Znarv stveni pogovori 18.40 Santa Barbara 19 30 Dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.05 Spekter. 22.05 Dnevnik 22.30 Jazz. 23 00 Slika na sliko, Horoskop. 0 00 Poročila serija. 22.30 Politična solata. 9.00 Cas v sliki- 9.05 Rosean-nc. 9.30 Angleščina. 10.00 Šolska Iv; kruh. 10 30 Bankarski trio, film. 12.05 Spori v pnnede Ijek. 13.00 Čas v sliki 13 10 Mi. 1.3.35 Čudovita leta 14.00 High Chilparml. 14.50 Jutrišnji moj siri. 15.00 Otroški spored. 15.30 Am dam des. 16.05 Super babica. i6.30 Mini atelje. 17.10 Mini čas v sliki. 17.JO Spored po željah. 18 05 Mi, 18.30 Praksa Bulovubngen. 19.30 č’as v sliki. 20.15 Igre življenja. 21.07 Pogledi s strani. 2115 Števen, film. 22 50 Utu, film 0 30 FBI, film. 1.15 Čas v sliki 9.00 Čas v sliki. 9.05 Rusean-ne. 9.30 Francoščina 10 00 Plastika — skulpture. 10.15 Neevropski glasbeni inštrumenti 10 30 Iskalci Abebc, film. 12.10 Reportaže iz tujine 1 3.00 Čas v sliki. 13.35 Čudovita leta 14.00 High Chaparrol (4 50 Moda visokih osebnosti. 15.30 Lutke. 16 05 Super babica I6 30 Za in proti. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18 00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18 30 Praksa Bulowbogen. 19 30 Čas v sliki. 2001 Kulturni dnevnik. 20.15 Julija, komedija. 21-50 Pogledi s s!rani. 22.00 Lepotica in vohljač (Delo na črno), nanizanka 22.50 Grofica, zgodovinski film. 0.15 FBI. 1.00 Čas v sliki TV AVSTRI 9.00 Čas v sliki. 9 05 Rosean-ne. 9 30 Dežela in ljudje. 10.00 Rimljani. 10.30 ScotKova poslednja vožnja. 12J5 Klub za starejše. 13.00 Čas v sliki. 1 3 10 Mi 13.35 čudovita leta. 14.00 High Chaparrol. 15.00 Otroški spored. 15.05 Muppetki. 15.30 Am dam des. 15.55 Mini scena. 16.05 Super babica. 16.30 Uspešnice in napotki 16.55 Te-lestik 17.00 Mini Čas v sliki. 17 10 Spored po željah. 18 00 Čas v sliki 18 05 Mi 18.30 Praksa Bulowbogen. 19 30 Čas v sliki 20.15 Šou miks 21.35 Pogledi s strani 21.45 Števen 23.20 Roadie, ameriški glasbeni film I 0(1 Čas v sliki. ■J 5 45 Dobro jutro, Madžar-skal 8 35 Angleščina. 9.00 Rde 5 45 Dohro jutro, Madžarska! K 35 Za otroke 9 35 Der nek. pon 10.35 Za upokojence. 16 00 Popoldanski saldo 16 JO Arhitektura, serija 16.55 Obi skovalci, 12. del. 17.25 Bar kochba 18 05 Dimenzija. 18.40 Svet denarja. 18.50 Videospoti. 19.00 Festival. 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, telcšport. 20.35 Muhasti letni Časi, zabavni magazin. 21 45 Novi svet. 22.30 ča urna, finski film. 10.15 Serijski film 10.40 Stanovanjska kultura. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 Mozart 17.05 Mesto pingvinov. 17.30 Obiskovalci, serija. 18.00 Evropski popotnik 18.40 Svet denarja. 18 50 Videospoti. 19.00 Igra. 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport 20.35 Twin Peaks, 14 del arner. seri je. 21.30 Potovalni kviz. 22.10 Družbena reportaža. 22.55 Ca1 cio, italijanski nogomet. 2. program: 10.00 Fz Parlamenta 16.15 Naš ekran. 16.40 Od pet do šest, magazin- 17.40 Za otroke 18.00 Dnevnik 18 15 Telešpori. 18 38 Telefonska igra. 19 00 Odločna ženska, angleška serija. 20 05 Novi vaLza* bavni magazin. 20.55 F.kumen ski debatni program. 21 25 Predstavnik za lisk P ( sobadi 22.00 Večerni saldo. 22.25 Pred koncern dneva. 22.50 Primer za dva, kriminalka. 5 45 Dobra jutro, Madžarska! 8.35 Lajna. 9.05 Wa1t Dis-ney, pon 1600 Popoldanski saldo 16.10 Lagzi Lajcsi in prijatelji. 16 45 Zemljožer, pcljud-noznanstv. film. 17.15 Liszt. 17.30 Obiskovalci, 13. del. 18 00 Magazin za menedžerje 18.45 Svet denarja 19 15 Za otroke 20.00 Dnevnik, šport. 20.35 Dallas. 66. del: Konec poti. 22.35 Aktualno. 23 00 Festival 2. program: 16.10 Naš ekran. 16.35 Od pet do šest, zabavni informativni magazin 17.35 Za otroke. 18.00 Dnevnik 18.38 Telefonska igra 19.0(1 Z dušo in telesom, nemška serija 20 00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, Pecs in Szeged 21.00 Debatni forum 22.00 Večerni saldo. 22.25 Pred koncem dnevu. 22.50 Filmski klub TV 2. Angel smrti N. N., madžarski film iz leta 1970. 5 45 Dobro jutro* Madžar ska! 8.35 Angleščina 9.05 Doktor Fauslus, serija. 1(105 La Sept, film A. Jauberia. 10.35 Serijski film. 16 00 Popoldanski saldo 16.10 Sci-fi magazin. 16.55 Zajtrk plus, pon. 17.20 Obiskovalci, serija. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Prehod. 18.40 Svet denarju. 18.50 Video-spati 19 00 Igra. 19.15 Za otm ke. 20.00 Dnevnik, spon. 20.35 Zdravnikova smrt, madž. film 22.15 Moj teden 22.3 5 Umet Bosimi revija. 23.15 Prof. Zol tan Bay. I del 2. program; 15.00 iz Parlamenta 17 05 Naš ekran. 17.30 Za otroke 17 48 Loto. 18 00 Dnevnik. 18.14 Pop real 18.40 I elclonsk a igra. 19.00 Škorpijonov prstan, 4. del avstralske serije. 19.50 Svetovni dan meteorologije 20.05 lele-šport. 21.00 Studio 92 22 00 Večerni saldo. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Noči s polno luno, francoski film Makovi cvetovi, dok. 23.10 Bartokov večer 2, prezimil: 9.05 Za otroke. 10.05 Alpe-Jadran. 10,35 Festival. 10.40 Na sejmu. 10.55 Od bnjka. 12.30 Hrvaški begunci. 13.10 Vera in kultura. 13.50 Tretji kanal. 14.20 Usode. 15 30 Kviz. 16.00 Nogomet. 16.23 S. Pecsi, 70-letnik. 16 35 Žorž 13andiri, madžarski film. 17.55 Potovanje ‘92. 18.25 Delta., 18 50 Festival 19.0$ Familija D D, serija. 19 41.) Škorpijonov prstail 3 del. 20.35 Dogodki 23.50 22.50 Festival. 23.45 Lepo poče-sana pijavka, francoski film. 2. prngram: 10 00 Prizma, način življenja. 11.00 Za otroke. 13.17 Pop rock 13 45 Fesiival. 13.55 Varstvo živali. 14. J 5 kdma Zemlju, serija- 15.04 Angleščina. 15.29 Wor1d Press Photo 15.50 Na sejmu. 16.00 Ki noto p 10. 16 30 Potovanja '92 16.50 Festival. 17.04 Za otroke 17.3$ Knight Ridcr, amer, serija 18.35 lelešpnrt. 19.05 Šknrpijo nov prstan, 2. del. 20.00 Kviz, idealna babica. 21.15 Izz.a luči 22.00 Večerni saldo. 22.25 Slovo od Moskve, ital. film. Pardon! 2. program: 16.05 Ndš ekran. 16.30 Od pet do šest, magazin. 17.30 Za urrokc. 18.00 Dnevnik 18.15 Telešport. 18.38 Telefonska igra 19 00 Minute za poezijo 19.20 Madžar ska Avstrija, nogomet. 21.2(1 Finalistke za miss Madžarske 21.35 Festival. 22.00 Večerni saldo 22.25 Ponujam. 23JO Jazz festival, Budimpešta, 20 8. 1991. I del. Telešpurl, Formula I., iz Mcksi-ka. .w jutro, vskočila »ponovitev r#i\'tčndA nad» 1?'^ Tu 1« V-' k j 13" •''«<« .h,. ,. , p. m KaMiH KUn k4.7» '7'^0. \S.W5 Klan r) 16.40 bw-‘ ' VwX»\w 0 1' ■ ( «V ’.u ->4. 70 15 s.i v '' ’ '*l-2' '5 \tvotec )cmu. 15 U« SnfO ^Ina odrt „ kll HM 1,2.'' '"Mfini Mul > nf < -Ortitm Mm 6 00 Risanke. 7.I0 Pravljice / vsega sveta. S.00 Mladinske od daje 9.20 K lučk. I030 Peter nddajc 12.35 Michael. 13.25 Super Mario Brothers 14 0$ Da k tari. I 5.(10 Serif Lobo. 16.0(1 B,l in medved 17.00 Vrača mi- 6.00 Peter P:m 6.20 I insione Krds. 7.10 Različne mladinske nadaljevanke. 9 30 Fantastični film 11 |5 T,i teden 12 30 M a jor Dad. 13.00 Mladinske oddaje. 14 55 Glasbena kavarna. 1 6 00 Erotični film. 17.50 Pri- rnarij dr Weslphal. IX.45 Poro grada. Počitniški pro- gram 1845 Poročila. 19.10 buli Housc. 20.15 Film. 21.45 Vse ali nič. 2.3.00 Nemški erotični 01 in. 0.30 Erotični film. 19 10 kol noben 20.15 Poročili šou 21 4$ Playboycv mični program Hrti 4 6.00 Dobro jutro in poročila. 8.55 Angel se vrača. 9.45 Bogat in lep. 11.00 Dragi stric Bill 12.30 Hammer. 13.0(1 Grozljivo prijetna dtužina. 13.30 Kahfur nijski klan 14 20 Springfield ska zgodba 15.05 Dallas 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada IH 00 I najsi 99 18 45 Poročila 6.00 Dobro jutro in ppručila. 9 00 Ponovitev različnih nadaljevank. 11.00 Dragi stric Bill. N 30 Tic Tac Toe. 12 30 Ham mer. 13.00 (Grozljivo prijetna d nižin a klan 1130 14.20 Kalifornijski Sprmgfiddska Dallas 15.40 bodoč nosi. žba v Vietnamu. 0.50 Hoj /oper zgodbh 15.00 < hipA. 16.40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18 0(1 Ltiajsl 99. 18 45 Poročila 19 15 Knighl Ri der. 20.1$ ( olumho, ameriška kriminalka. 22.00 ( ksplczivnu 22.50 Zakon 0.5(1 Boj zoper mafijo 6.00 Dobro juiro in poročila, 9.30 Ponovitev različnih nadaljevank. 11 30 Tic Tac Toe. 12.30 Hammcr. 13.00 Grozljivo prijetna družina 13.30 Kalifor nijski klan 14.20 Springfield-ska zgodba 15.05 Dallas I 5 50 ( hips. 16 45 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18,00 F nuj st 99 18.45 Poročila. 19 15 Nazaj v preteklost. 20.15 Numdno?:iha- šou. 22.15 Sternov iv magazin 23.20 Beti n y Hill- 24 00 Služba v Vietnamu. 11.50 Hoj zoper ma-fi jo. 6.00 Dobro jutro in poročila. 9.30 Ponovitvi različnih midu Ijevank 11 3(1 Tic Tac Toe 12 30 Hammcr 13 00 Grozi jivo prijetna družina. 13.30 Kalifornijski klan. 14 20 Springfidd-ska zgodba [5 05 Dallnv 15 50 (hips. Vroča : 18.45 I 24.110 nagrada 18 00 HiajM 99 PoAičila 19 15 21 lump Služba v Vietnamu 0 55 Stran 21 »LOGO« Podjetje logistične opreme Lendava d.d. Kolodvorska 43, 69220 Lendava Na podlagi sklepa Upravnega odbora LOGO Lendava d.d.. Kolodvorska 43, Lendava, objavljamo prosta delovna mesta: 1) Vodja finančno računovodskega sektorja POGOJI: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu, — obvladanje računalnika. 2) Vodja komercialnega sektorja POGOJI: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu, — aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, — komunikativnost, 3) Vodja tehnično-proizvodnega sektorja POGOJI: ' — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri, — najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja proizvodnje, znanje vsaj enega svetovnega jezika, Za opravljanje objavljenih delovnih mest bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v osmih (8) dneh od objave na naslov: LOGO, PODJETJE LOGISTIČNE OPREME LENDAVA D.D., KOLODVORSKA 43, 69220 LENDAVA - ZA UPRAVNI ODBOR! I PREŠERNOVA 1, 62000 MARIBOR, TEL: (081) 222-450, 222-289 SALON POHIŠTVA A/TFRDOM... AKCIJSKA MOTORNA VOZILA LADO KARAVAN, 18.700 km, staro pet let, prodam. Cena po dogovoru. ® 87-582. m3595 ZASTAVO 126 P. letnik 1981, ugodno prodam. Čopova 13, M. Sobota Ogled možen ves dan. mIOl TERENSKO VOZILO ARO, 4x4, letnik 1988, prodam alt zamenjam za osebni avto. Sebeborci 101. m53 RENAULT 4, starejši letnik prodam v celoti ali po delih. Franc Kosi. Kapela 33, Radenci. M0029 PEUGEOT 309 MAGNUM, letnik 4/1991, 12.000 km, kovinsko grafitne barve, nujno prodam zaradi gradnje. ©24-594, po 14. uri. m0030 MOTOR CROSS SUZUKI 125 RM prodam. © 81-377 {od petka). m3592 FORD 12 M, starejši letnik, vozen, registriran, prodam. © 46 117. m0032 126 P, letnik 1978, prodam. © 82-763. in360l ZASTAVO 101, letnik 1976, vozno, registrirano, prodam. Stara Cesta 71, © 82-587, dopoldan. m3600 ZASTAVO 101. letnik 1980, in COM-MODORE 64 prodam. Hajdinjak, Rogašovci 13. m0038 WARTBl RG CARAVAN, registriran do marca 1993, prodam. ©70-714. mO039 LADO SAMARO 1300. letnik 6/87. 5.800 DEM. prodam. ©65-137. m3173 ZASTAVO 101 in FIAT ZASTAVO 750. star tip, za rezervne dele, prodam. Dolnja Bistrica 5. in0045 ZASTAVO 850 AK (kombibus), odlično ohranjeno, z novim motorjem, prodam. ©48-200 ali Mlajtinci 1 a. m68 IZMLAVA KMETIJSKI MRHAHIZACIJ« LUDVIK STARE Spodnji Brnik 81, CERKLJE Telefon: (064) 422-053 in 422-665 . Če želite shujšati, pokličite po telefonu 994334763502, Katarina VINOGRAD IN SADOVNJAK, 58 arov, lepa lega, laški rizling, 1600 trt. v Ljutomerskih goricah, in stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Ljutomeru prodam. Vrazova 14. Bratuša. m4609 NJIVO, 34 arov, 63 m \ na območju Rakičan Bratonci, prek železniškega tira, prodam. © ''6-631. m4I VINOGRAD v Dolgovaških goricah, 21 arov, s kletjo, mlad nasad, 500 trsov, prodam. ® 75-798. m46OO NJIVO IN TRAVNIK v Veliki Polani na Gosposkem po ugodni ceni prodam. © 25-044. mS2 VINOGRAD, 360 trsov belega ber-gundca, starega 5 let, prodam v Pa-novcih. Nasad je ograjen. ©26-409 . ali 23-402 ali Temlinova 9 a. m0050 18 AROV VINOGRADA s kletjo in 2 ara sadovnjaka prodam. Genterovci 83, S 79-272. m4607 GOZD v Andrejcih in gozd ter njivo v Tešanovcih, prodam. S (068) 21 -837, po >5. uri. m89 PARCELE, primerne za sadovniak ali vinograd prodam. V plačilo vzamem tud: gradbeni material. Informacije: Kukeč 52. m93 PARCELO, primerno za počitniško hišico, dolžine 24 arov, prodam. Tišina 61, m98. STANOVANJE v Murski Soboti ali okolici vzamem v najem. ® 23-825. m0057 IŠČEM SOSTANOVALKI V DVOSOBNEM OPREMLJENEM STANOVANJU V LJUBLJANI. Telefon in centralno ogrevanje. Informacije po ©26-144, m0067 HIŠO z možnostjo poslovnih prostorov. 10-arska parcela, v Murski Soboti, Trstenjakova 32, prodamo. Podjetje Lend, Lendava, Mohorjeva 2, ® 75-427, popoldan 72-140,m4606 1 KMETIJSKA F MEHANIZACUA CISTERNO ZA GNOJ, iMi dam za §0.000,00 SLT. Stankom Radoslave! 36,© 86-044. nO’” KOMBAJN ZMAJ VNIVE’*^ adapterjem. 4-redno hezo in. ■ koruze Zmaj, 2 redni, ’ skr Črnci 8, 'S? 46-360. NAKLADALEC VOLMEK lamovim motorjem prikolico, neprekucnO, dolž* trov, prodam Ivan GelL ® 76-563. m94 ^«11111^ PRIKOI.lt O ZA MOTOKl*JJn TOR KOSORGORENJE«]!,. originalno, prodam Tesano © 48 266.010085 TELICO, brejo 8 mesett«. * .. A, ali kravo, z drugim p* cev brejo, kontrola A, Šarkanj, Serdica 33, P’ m 00 7? KOMBAJN NEPTUN g peso prodam ® ’ m516’ - .mT ni8* TRAKTORSKO KOSO k, nji priklop, malo rabljen0-Ji prodam Karel Mihohč, SP- ' Rogašovci. m63 , „ 2 CISTERNO. 22001. Pf0^ 47-198. m0t)2l TRAKTOR IMT 60 z eno«* lico, 600,000 SLT, Uno 1 j i nov, še neregistriran, I5-W , ta» harmoniko 120 B elektrons; j sa. dva tisoč DEM, Pr0 60-516 m3172 TRAKTOR IMT 549, skoraj dam © 69-069 m3l70 iinJ TRAKTOR STEVR 28(ZA“ ! KMETOVALCI - NOVO PREDSETVENIKI Z ENOJNIMI ALI DVOJNIMI VALJI PO SISTEMU RAU Druga novost pa je kakovostna travniška brana za spomladansko obdelavo travnih površin, izdelana iz jeklenih plošč po zahodnem sistemu. S tem dodatnim programom si v naši delavnici ali v vaši trgovini lahko priskrbite stroje za obdelavo najrazličnejših vrst tal po proizvodnih cenah. Vedno v zalogi tudi rezervni deli. PROIZVODNI PROGRAM: Kultivatorji z ježi ali valji, nakla- dalni drogovi, sadilniki za sadike, žične brane, avtomatske tehtnice za krompir, planirne deske, samokolnice, varovalni zatiči. FORD ESCORT, starejši letnik, registriran do novembra 1992, prodam. Antolin, Ivanci 61, Bogojina, m 106 ZASTAVO 101, neregistrirano, starejši letnik, prodam. Mirko Flisar, Drobtine! 9, Apače. m)07 LADO R1VO 1300, staro 5 let, prodam. Veščica 4 d, S 23-973. m96 LADO 1500 SL. letnik 197$, malo ka-rambotirano, vozno, registrirano do novembra, z nadomestnimi deli, prodam. ©61-045. m3160 LADO R1VO 1500, letnik 1988, prevoženih 19.000 km, zelo dobro ohranjeno, prodam. Domjan, Zorana Vel-narja I, M. Sobota m83 LADO 1500, letnik 1978, po delih ali kompletno, prodam. Dolnji Slaveči 10 b. m007l JUGO 45 star 3 leta, dobro ohranjen, prodam. Skakovci 41. C ankova. m0047 ZASTAVO 128, letnik 1987. registrirano do junija 1992, ugodno prodam. ©61-958. m3t64 J IGO CORAL 55, star 6 mesecev, prodam. Srečko Jurkovič. Sla neti n ci 30, p. Videm ob Ščavnici. m3l68 POLONEZ 1500, letnik 1981, prodam. Anton Horvat, Stara 14, M. Sobota, po 14. uri. m95 Prodam orodje in stroje za izdelavo cementnih izdelkov, trgovsko blago ter zgradbe. Zgradbe dam po dogovoru v najem. Možnost takojšnjega nadaljnjega poslovanja trgovine in proizvodnje. Vse informacije samo osebno: Slavko Lovrenčič, Križevci 11 c, Križevci pri Ljutomeru, VINOGRAD, 18,5 ara, s kletjo v Lendavskih goricah, prodam. Hotiza 44. GO 55. letnik 1983, , Jurski Črnci 62. DEM. Muršiči urnci v*-- .[gu-BOČNO NAKLADALNO g CO z 10 noži, kardanski P » obračalnik prodam. Seli* 68-176. m88 TRAKTOR ZFTOR nih ur. prodam. Vidona ! ’ m0074 tjilU* KOMBAJN KODERBEN. , Mt KOSE 100. PRODAM * » PERTOMERX d.o.o. Černelavci Odpiramo novo poslovalnico AGROSHOP V BREZOVCIH 34 Ponujamo vam: — kmetijske stroje — umetna gnojila — krmila — razna semena — gradbeni material — pijače vseh vrst ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 16., OB SREDAH IN SOBOTAH OD 8. DO 12. URE NAJCENEJŠI PLIN V POMURJU lahko kupite v prodajalni plina Antona in Marije BASA v MELINCIH 3 b. Deset kg plina stane 520,00 SLT. Na prodaj so tudi plinske jeklenke za gospodinjstva, vikend jeklenke, regulatorji in cevi Naročite lahko tudi priklop, kontrolo in popravilo vašega plinskega štedilnika. Delovni čas vsak dan od 8. do 18., ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Telefon: 42-200. 57 arov njive v Rakičanu prodam ali dam v najem. ® 23-956. m0023 IŠČEM STANOVANJE in pomagam starejšim ljudem ali pazim na otroke. Okolica Murske Sobote. Naslov v upravi lista. m0076 VPELJANO KNJIGARNO IN PAPIRNICO V ČRENŠOVC1H pro dam. © 70-601. mpf 1 ŽIVALI VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in ajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za L trimesečje 1992 je 500,00 SLT, za podjetja 1.000,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 5I90O-603-30O05. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor. Vestnik je po zakonu o prometnem davku obdavčen s petimi odstotki davka od prometa proizvodov. ZASTAVO 101. letnik 1982, rahlo ka-rambolirano, vozno, prodam. ©26-316. m 1442 JUGO 45. letnik 1983. prodam. Le-merje 58. m<*034 POSEST HIŠO z gospodarskim poslopjem (elektrika, voda), z nekaj zemlje, na lepi sončni legi, pri Ljutomeru, prodam. ©(062) 796-343. m3593 8 AROV VINOGRADA IN 50 AROV TRAVNIKA damo v najem. Aleksander Kerčmar, šalovci 34. ml08 ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI. St Rozmana 12. ugodno prodam. S 55-029. m72 PARCELO za vinograd in motor Ja-wa, 350 m*. in gabrova drva i l nr prodam. Bojan VukaniČ, Bo krači 27, Puconci. m73 MANJŠO NJIVO v Rakičanu ob cesti Rakičan Beltinci, ugodno prodam. ©23-471. po 15. uri. m 102 GRADBENO PARCELO, 8 arov, v Dobrovniku, možna nadomestna gradnja, prodam. Helena Rillop. Crenšovct, S 70-798. mOOl I VINOGRAD, 8,5 ara. star 6 let, 420 trsov, šipon, v I jolini, prodam. Štefan Nemec, Lendava, © 75-437 m4613 VINOGRAD, 300 arov, v okolici G Radgone, prodam. ©61 159, služba, ali 61 77), zvečer, mgr STANOVANJSKO HIŠO z vso zemljo v Pozna novci h 51 prodam. Informacije po ©48-458, Nemec. m84 GOSTINSKI LOKAL na Hotizi Št. 164 prodajamo. Drugo po dogovoru. ©76-041. mls STAREJŠEGA KONJA kupim. Lon-čarovci 39. m 002 2 MLADE KRAŠKE OVČARKE in belo vino, šmarnica, ugodno prodam. S 24-665. m 103 KRAVO, staro 3 leta, in telico, obe bren v 9. mesecu, prodam. Ernest Ha-ri, Ivanovci 60. DVE MLADI KRAVO, breji 4 mesece, po izbiri med 8 kravami, prodam. Franc Mlinarič, Ob črnucu 14, Odranci. © 70-510. m1!0 TELICO, brejo 6 mesecev prodam Odranci, Panonska 10.ml 13 KRAVO, staro 3 leta, in telico obe breji 9 mesecev, prodam. Ernest Hari. ivanovci 60. m0024 NESNICE, MLADE JARČ1CE, PASME HISEX. rjave, stare 4 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Skcijska prodaja samo 250 SLT. Vsak, ki kupi lOjarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibi-ja Horvata, Nemčavci, S 24-393, ali pri Dragici Bokan, Grad, © 53-OR6, ali v gosillni Železen, beznovci, ©49-025. MPP NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISF.X, rjave, stare 4 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja samo 250 SLT. Vsak, ki kupi 10 jarci c. dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Ben-čec. Bakovci. ® 43-070-MPP. NJAM ZA BALIRKO- _ rezanje si laže in p* ne, po znižani ceni LanjŠCek, Andrejci 13. mw RAZNO . ■ ŽENSKO KOLO ug' ' © 81 367. mJ43 dimr TRI LEPE HRASTE Pw , zovci 40. m 109 , < AJ OZVOČENJE ALTEC, ,r. . . . . -T ' O klit, ojačevalec in mikser, prodam © 23-887. m« ŽIČNO VRV. 100 m. dam © 53-018, po 18 id'5 PRAI M STROJ GORE^jji: tromotor za pralni stroj P -Ji 22-991 M Sobota, Pa"1' . m343 , SENO, nebahrano. in kor* nji* žih, prodam, V najem ° — ’< travnik na Goričkem , m0051 .. cel« KROŽNE BRANE m E prodam Krajna 30. ml'0 „ •*' RA/NO POHIŠTVO m , C silne kape prodam. Na*' 7 lista. mOO69 liske*' usta. muvoy COMODORE 128 z ‘ ugodno prodam © -5-KROMPIR, rdeč, jedth”' t r f soč kg. naproda © |f4-,w 40 AŽ PANJEV. BELAMI. IN VSO OPREMO, dirkalno ' liči no domačega žganja 45-336 m70 Preklic! ^klj^S Pre k 11 cuje m veljav nosi y 'n spričevala, izdanega l9"1'^ / kmetijski šoli v Rakičanp 1 rendaj. Rakičan. št K°v 8110 I MEŠANEGA bh^? analizo prodani. Trsten)1 Sobota m78 SEMENSKI prva množitev, prodam -©42-426.0179 n H’ L^l1. / CISTERNO CREINA.^«* 12 let, ali 32001, staro dam Mali Bakovci 87. m J* DOBER HLEVSKI ^^1 / Naslov v upravi lista- • 700 1 MEŠANEGA dani S 48-278, zvečer- DVELETNE SADIKE pol. prodam. © 76-5-' • če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK. Gornji Slaveči 6. Kuzma tel.: 55071 GOSPODINJE! Popravilo z garancijo na vašem domu Stran 22 &N°K,1ARO milodi-A™ 6o AK Mihol,c a' AiOj2 ru PMNINn '*TroPov« m55 I«. produ^^/ORSTFR. star 5 M-40l^S Z’ DEM * Foknv.-Tt/01^ 4 mc’re, pro PRlunTr?-11 M mUM.t " AVTO. Panon.M, Kirnov, 6 ^P™d?m M PRIkV00^ . 0‘nt :5J-do '"Sno žag^7nZA Z|VINO- novo. ? iLe^Ll'5 kW' mešal'c ,Mo beio^’ ’ ?,r°J ZJ lz^' ^»rStnrj«^e' i°.s,lrllca ZJ »,7kW J-T, "A11 dektromotor Crnci pEC "rP^o nm N PEC KALOREKS 25-338. m?05 d 80r,va Prodam S pre^osni TELEVI->il» prodamM 1^° Značk JNA m 114 'formacije po le|. felmrSiif ° OCREVA-parn' Milan hLEuMt ’5.W0 kul- Pm-prtk|jc, lc*o. Krajna 39 m? 142 ^'ciljem ..... **R št l93?-[javnost hranilne knjj-"»nla M SnL'Zdane Pr' H KS Pa-ar “ p j^ .^jalai.Ru P°Hl$rvn , Cl m002s ' : 1°J»OŠKO SOBO. »■^rPOZn 8°dnD prodam ® ^PtŠTVn j ari. m 002 6 ^alno s/* XbH,NJ°. 2001 za sproti MoKanci 58. mOO35 ^hcujt,,. . i-^ala, izda„!’VTS’ za k Učnega r 'M« - & kla ‘^naCPŠ K^nan, Luk»vna?ka smer F^ks C' razte/;74- m0036 feS? 24Wd/a f°'Cija ,er re Owo» ^-306,zvečer m0037 bonski gT' <> ES ^hovci !3. SEMENSKI KROMPIR. sorle dezi-rce. prva množitev, prodani. Milan Rus, Mota 25. 2? 82-065. rn3594 3000 KOSOV OPEKE MODUL pro dam. 20 "d ceneje Bakovci, Ob polu ku 19 n>65 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 2()0-li Irsko, otroško posteljico z vzmetnico in krmo za živino prodam Kevc. Ivanjševski Vrh 46. m.1156 Zensko za pomoč v gospodinjstvu išCcm. Franc Sukič. MošČuncl S. m0044 GOSTIŠČE PIRAMIDA IZ BRATO-NEC zaposli samostojnega kuharja za nedoločen Cas. OD dober. ® 41-556 ali 42-073. m62 IŠČEM VARSTVO NA DOMl ZA DVELETNO HČERKICO. M Sobolj. S 22-409, po 15. uri. m75 EMAJLNE PREVLEKE za obraNjc ne kopalne kadi vseh nians opravlja' mo. Dajemo garancijo S* 69-152. m64 NEMŠČINO ZA OSNOVNE IN srednje Sole inštruiram in PREVAJAM.® 23-038. m 104 ACI A. d.o.o., vam hitro, brez nepotrebnih poti in stroškov uredi vso po [rebno dokumentacijo za ustanovitev zasebnega podjetja ah obrti. Sestavljamo zahtevke za denacionalizacijo premoženja ® 22-915 ali 32-932. prodaj*« ob P""” rtial’*1 og^s°v Prazen ostal je naš dom. ker ti si za vedno zaspal, toda dokler bomo živeli, boš v naših snih osla! V SPOMIN 24. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapusti! naš dragi Robert Marič od Sv. Jurija 68 Vsi njegovi irfna hvala v ■ ■ verp grobSCm’ Se ®a sPominjate, se ustavljate ob njego-u> mu prinašate cvetje in prižigate sveče. e.apr! za vedno si trudne oči a lik tvoj še vedno z natni ži V spomin n bodo rože cvetele in svečke drobne gorele. V SPOMIN 18. marca je minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Aleksander Feldvari "n?4 h*ol iz Sela ^Kovern gro^Cm’ k' se ž dobro mislijo v srcu ustavijo ob . mu prinašajo cvetje in prižigate sveče. n<4sih srcih boš vedno živ. NJEGOVI Cvetje na grobu naj ti pove, da v srt ti med natni si še. V SPOMIN marca minevajo 4 leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Kare! Maje iz Doliča ^d^niiaž^ n', rl ctJ Oli dneva, ko i ihis i > sednozj e ne ho nikoli zbledel V naših srcih bos vedno živ. VSI NJEGOVI 9-^*AHCAr 1092, ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, opapeka, tasta, pradedka in brata Ludvika Fariča mizarskega mojstra v pokoju iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene ter nam kakorkoli izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. S. Radiču za zdravljenje ter osebju internega oddelka soboške bolnišnice za lajšanje trpljenja v zadnjih dneh življenja. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostnike in govornici gospe Hcrtl za tople besede slovesa. Se enkrat — hvala vsem! Žalujoči: žena Gizela, hčerki Marga z Vanekom in Mija s Ferijem, vnuka Igor in Boris z družinama, vnukinji Sabina in lina ter bral Feri z ženo Milko Skrb delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Ignac Spilak iz Nedelice 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrini in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala sodelavcem pekarne Lendava. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Antonija, sin Stefan z družino in sin Milan z družino I ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Franc Dani iz Nemčavec Oh boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nas tolažili, prinesli vence in šopke, darovali v dobrodelne namene, izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala dr. Ludviku Norčiču in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter osebju patronažne službe ZD M Sobota za oskrbo in pomoč. Prav tako hvala g. duhovniku Aleksandru Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, sodelavcem AOP-ja in FRS Mura, ter vsem pogrebcem, ki so ga v lako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI Samo srce in duša ve. kako boli ko ljubo mama izgubiš. Za vso ljubezen, ki si mi jo dala, za vse. prav vse še enkrat hvala. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 3. marec, ko je minilo leto, odkar me je zapustila draga mama Marija Hujs roj. Kerčmar iz Lončaro»ec 17 liho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar potno lepih spominov in dobrot, kar so mi dali tvoje srce in pridne roke Iskrena hvala vsem, ki se jc spominjate, se z. dobro mislijo v srcu ustavite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate žalujoči: sin Geza, seslre in drugu sorodstvo ZAHVALA 8. marca je po kralki in ležki bolezni v 68. letu starosti prenehalo biti srce dragega moža, očeta, dedka, brala in sorodnika Ernesta Kuharja s Suhega Vrha Oh tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom. sosedom, botru, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali ven ce, šopke in za sv. maše, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Štefanu Kološi za besede slovesa Hvala tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Tobijevi, ki se je v kritičnih trenutkih irudila ohraniti mu življenje. Z žalostjo v srcu tvoji najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpe! sem. šopek rož mi prinesite, svečo mi prižgite, za mano pomolite m večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, zet in brat Stefan Tanacek iz Beznovec 42 Bolezen je hotela, da si zapustil svoje drage in topel dom, ki si ga imel rad. Za teboj sta ostali bolečina in praznina, tudi spomin nate, na tvojo plemenitost in dobroto v naših srcih ne bo nikdar usahnila iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem ter za ves trud pri zdravljenju, osebju internega oddelka ter gospodu župniku in g. Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostnike, hvala za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter društvu upokojencev. Vsem še enkrat iskrena — hvala! Beznovci, 3. 3. 92 Žalujoči: žena Irma, sin Darko, hčerka Slavica z družino, teta z družino iz M. Sobote, bratje in sestra z družinami Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala. Smrt te vzela je prerano, a r naših srcih boš ostala. ZAHVALA 6. marca nas je v 84. letu starosti tiho in mirno zapustila naša najdražja mama, tašča, stara mama in prababica Hedvika Zver roj. Šebjanič iz Odranec Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in botrini. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali vepce in za sv. maše. Odranci, Kranj, 7. 3. 1992 Žalujoči: hčerki Ančka in Vera z družinama ter vnukinje, vnuk in pravnuki Ne jokajte ob mojem grobu, te tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Jože Lekič iz Šalovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno sosedi Hermini, vsem sorodnikom, botrini ter vsem, ki ste darovali za svete maše. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI Stran 23- NI RES da je nekdaj zloglasni Solevic. ki je po Kosom organiziral mitinge resnice, na lendavskem sindikalnem shodu vzklikal: Počelo /e. početo' Počelo je. počelo' » . . Predstavnik ene od desnih strank je sindikalni shod kij uh temu lakote komentiral: Spomladanski prispevek rdečih Sindikatov k srbizaciji Slovenije Pred razjarjenimi sindikalisti se je moral zateči na Tud-manovo veleposlaništvo v Lendavi. * * * Aktivisti prekmurske republike. ki so pred barikadami cestne zapore na cesti Maribor— Lendava pretekli ponedeljek lezli v tovornjake s srbsko registracijo, niso stikali za orožjem, ki naj bi ga potrebovali za svoje separatistično delovanje Niti jih niso ropali. Takšne dezinformacije je širil čaršijski tisk. *. * * Pač pa so srbske šoferje nagovarjali. naj razglasijo ZTAP Začasno tovornjakarsko avtonomno pokrajino) po načelu' trije tovornjaki, ena avtonomna pokrajina. Če bi šoferji na predlog pristali, bi prekmurski separatisti od OZN zahtevali prihod modrih čelad. Na lak način bi prekmurske cestne težave po ovinku čez Stekleno palačo spravili na ušesa slovenskemu parlamentu. * * * Separatisti so si premislili ko so Srbi v pogajanjih zahtevali. da jim med trajanjem izmišljene avtonomne pokrajine k vsaki skupini tovornjakov vsak dan pripeljejo tri pletenke ra kije in tri pečene odojke. » ♦ • Vendski prekmurski Slovenci so se spomnili, da je kranjski separatist Martin Krpan nekoč s podobno grožnjo dunajskemu dvoru začel razbijali Avstro-Ogrsko. (Po zmagi nad Brdavsom je razglasil, da si bo i* posekanih Upi!) na dvoru zgradil suvereno kranjsko lopo ter v njej žrl.) ’ * * Krpan se je takrat sicer pu- l stil pretentati: dah so mu pisno pravico do »švercanja«. Naš VUmoš Tkalec si je nekaj let pozneje raje ustanovil svojo republiko in si takšno pravico sam vzel. « « ♦ Radikalno geslo s transparenta ob zapori ceste: Dajte nam NI 4R in uredili bomo NI 10! . Geslo za utrjevanje ljubljan-sko-prekmurskega bioprijalelj-siva: Dajte denar za cesto, prodajali vam bomo regrat, ki raste ob njej! K Švendovemu odboru za pripravo naslednje blokade ceste je v celoti pristopila Pušča. Piiščarji so voznike, ki so skozi njihovo vas skušah obvoziti barikado, tokrat ustavljali tako, da so vaško cesto pregradili s starimi štedilniki. Do prihodnje zapore ceste si bodo zgradili cestninsko postajo in pobirali denar. msemm Konj POČITNIŠKA SKUPNOST MURSKA SOBOTA Lani v Rovinju 1.160 gostov, koliko letos? Kljub vojni je lani v Počitniškem naselju M on sen a pri Rovinju. s katerim upravlja Počitniška skupnost Murska Sobota, letovalo 1160 gostov in bilo 11.000 prenočitev, od tega 4000 nečlanov, kar je veliko. To so ugotovili na skupščini Počitniške skupnosti Murska Sobota, ko so obravnavali lanskoletno poslovanje in se dogovarjali o ceni letošnjih letovanj. Za letos načrtujejo 31.000 prenočitev, s Čimer bi ustvarili 12.400.000 SLT prihodka. V prvi in deseti izmeni letovanja v Monseni znaša cena 240 SLT po postelji, za otroke, ki spijo pri starših do 10 Radgonski mehurčki Neverjetno, se vam ne zdi! Stavke, zapore, protesti, blokade, demonstracije, odprta pisma . . vse te oblike (in še druge) nasprotovanja so v naši mladi državi in vsega hudega navajeni domovini Sloveniji čedalje bolj priljubljene Nisem se še odločil, če je to izhod v sili, najlažja oblika nasprotovanja v obliki >mehkega pritiskal, ali pa edina možnost pot in zadnje upanje, da nekaj dosežejo. Verjetno tem stavkam in zaporam še ne bo tako hitro odklenkalo, zato bom imel dovolj časa, da se bom v miru odločil in vam potem sporočil svoje spoznanje. Verjetno pa je tako, da je v nekaterih primerih lažje >poskočiti<, kot se tehtno pogovarjati. Nekaj pa je že sedaj očitno in to me zelo moti: ali je razpoznavni znak demokracije to, da lahko vsak počne, kar ga je volja, govori neumnosti in zapravlja čas, po drugi strani pa država skriva vedno več dragocenih informacij Pustimo zdaj to in se raje posvetimo zaporam in stavkam. Mislim, ne — prepričan sem —, daje občina Gornja Radgona na tem področju najbolj (preizkušena. Spomnite se le, kaj vse jo je doletelo?! Posloviti se je morala od Line iz Apač, ki je »umirala na obroke«, zdaj pa se ne ve, kdo je kriv za to in kaj-je z ostankom podjetja. Delavci pa ... nekaj časa so bili glasni, potem pa so se umirili in si raje poiskali drugo službo. Nato Avtoradgona: kaj vse smo morali tukaj prenašati — ukrepe družbenega varstva, začetno odpuščanje delavcev in velike spore z vodstvom . . in takrat smo prvič doživeli, kako je Gornja Radgona lahko prijetna, če v njej ni prometa. Mesto je bilo kar nekaj časa popolnoma blokirano, šoferji so s tovornjaki vso noč vztrajali pred občinsko zgradbo, Občinarji so imeli večurne sestanke, Kramberger pa je delil stavkajočim kruh z zaseko. Naslednji dan so zaporo razširili na celotno Pomurje in takrat se je šele začelo... infarkt je trajal le nekaj ur, kljub temu pa je pokazal, kako pomembne so vse te pomurske ceste. Da ljudje ne bi prišli iz forme in prehitro pozabili na ovire v prometu, imajo v Gordnji Radgoni vedno kakšno zaporo. Ukinejo eno, že se pojavi druga. Najdlje je trajala, ko so gradili 300 metrov ceste od železniških tirov do bencinske postaje — več kot pol leta smo se morali voziti mimo Elrada. Najbolj sveže zapore s semaforji se verjetno prav dobro spomnite, saj so bili semaforji pred radgonsko cerkvijo — ko sle čakali na zeleno luč, ste si lahko v miru ogledali obnovljeno cerkev Zadnja zapora je bila pred zdravstvenim domom v Gornji Radgoni. V petek so nekaj začeli kopati in nato postavili semaforje. V ponedeljek bi tisti det ceste že moral biti končan in semaforji odstranjeni. Toda ne: semaforji so bili prižgani podnevi in ponoči v petek, soboto in nedeljo, delati pa so začeli šele v ponedeljek zjutraj Zatorej — kuj nam morejo dveurne zapore, ko pa v našem mestu živimo z njimi ves čas. > Radgončan' let, pa 120. V drugi in deveti izmeni je cena letovanja 300 in 150. od tretje do osme izmene pa po 400 SLT za odrasle in 200 SLT za otroke. Cene, ki so vezane na tečaj DEM, veljajo za liste. ki se prijavijo in vplačajo 50 % letovanja do 15. maja 1992. Za kasnejše prijave pa se bo cena spreminjala glede na inflacijo. Predvidevajo, da letovišče v Monseni pri Rovinju tudi letos ne bo v celoti zasedeno, tako da bodo na letovanja sprejemali tudi nečlane skupnosti. Na skupščini so imeli člani skupnosti pripombe na visoke takse, ki znašajo 115 SLT dnevno, kar je »Pomlad ’92« pred vrati Nova sejemska prireditev v Gornji Radgoni POMLAD 92 je nared ; 31. marca jo bo odprl novi minister za trgovino Jožef Jeraj, zaprli pa jo bodo 4. aprila. Organizatorji so si POMLAD 92 zamislili kot veliko prodajno razstavo, na kateri bo mogoče kupiti vse za kmetijstvo, gradbeništvo, ureditev okolice, vrtnarstvo in široko potrošnjo: poleg tega bodo prodajali tudi avtomobile, kolesa, kmetijsko mehanizacijo in traktorje. Vsa podjetja (zaenkrat je prijavljenih 150 razstavljavcev) bodo prodajala blago pod ugodnimi pogoji: s popustom ali možnostjo odplačevanja na obroke ali na več čekov. Posamezna podjetja bodo organizirala strokovna svetovanja o uporabi njihovih izdelkov, še posebej velika pozornost pa bo posvečena vinogradnikom in živinorejcem — za slednje bo organiziran posvet o pravilnem mešanju krmi! za živino. Cena vstopnice bo 100 tolarjev, vendar pa bo vsak, ki bo imel s sabo kuponček (objavljen bo tudi v našem tedniku) plačal le polovično ceno. Otroci in mladina imajo prosti vstop. bbp Po svečah še čistila Lani so v Lendavi odprti obrat Ilirije iz Ljubljane v katerem so začeli izdeiovalisveče. Obral so medtem še dograjevali, tako da so te dni v njem odprli tudi drugi del proizvodnje, proizvodnjo čistil za industrijo in gospodinjstva. S tem je Ilirija, ki je bila ustanovljena 1908 leta v Lendavski obrat prenesla 40 odstotkov svoje proizvodnje. Ker pa je program naravnan na varovanje okolja ne bo onesnaževal okolja. Gradnja tega obrata je veljala 15 milijonov nemških mark, v njem pa je zaposleno 40 delavcev, kar je za lendavsko občino pomembno, saj je v njej čedalje več brezposelnih. Obrat meri 7000 kvadratnih metrov pokritih površin in je v industrijski coni v neposredni bližini obrata Lek in tovarn Nafte v Trimlinih. Poleg sveč bodo torej v obratu izdelovali čistila za nego usnja in čistila za gospodinjstvo in industrijo. Nadejajo se da bodo večino proizvodnje izvozili. Svečanosti ob otvoritvi novega proizvodnega programa so se poleg članov delovne organizacije Ilirije udeležiti še predstavniki občine Lendava, gospodarske zbornice in lendavskih delovnih organizacij. Jd Tržnica Vrsta solata 140 00.180,00 zelje 60.00 korenje — peteršilj — česen 400.00 čebula 80 00 fižol 100,00 rdeča pesa 80.00 kislo telje 50,00 kisla repa 50.00 jabeka — hruške 140,00 breskve 600,00 banane 100 00 pomaranče 100,00 limone 120,00 grenivke 85,00 kivi 180.00 grozdje 360.00 orehova jedrca 700.00 jajca 10.00 Cene rabljenih avtomobile* Tisti, ki so se svojih vozil že rahlo naveličali, so na ^.^ji sejem rabljenih avtomobilov pripeljali 45 avtomobilov, ” (fjji resnih kupcev bilo le malo in tako so lastnike zamenjal avtomobili. Za Viso 11 TRE, letnik 1982 s prevoženitn' kilometri, je bilo treba odšteti 2.500 DEM, Zastava I"1' v 1979 s prevoženimi 77.000 kilometri, je veljala 1.800 ' ’ rl jr Zastavo 128, letnik 1989 s prevoženimi 26.000 kilo’ne'r‘'' moral novi lastnik odšteti 6.000 DEM. Mark Tours izobražuje Poklic turističnega vodnika bo po novi turistični zakonodaji samostojen poklic z mednarodno licenco. To pomeni, da turistov več ne bo mogel spremljali po turističnih poteh vsak, ki obvlada nekaj zgodovinskih letnic in nekaj vljudnostnih Slavkov v tujem jeziku Gornjeradgonska agencija, ki jo uspešno vodi podjetnica Tatjana Drexler, se je odločila, da bo pripravila skupino mladih vodnikov na dostojen sprejem turista - gosta. Tako je MARK TOURS v februarju pripravil v hotelu Radin v Radencih seminar za turistične vodnike. Čeprav je bila cena seminarja, kije potekal dvakrat ob koncu, 270 mark ( protivrednosl v slovenskih tolarjih), se ga je udeležilo 37 šemi nacistov. Po izpitu so udeleženci pridobili naziv turistični spremljevalec bbp Znamka avtomobila letnik prevoi. km Audi 801.6 0 1987 66 000 Mercedes 200 0 1979 238 000 Zastava 128 skala 1989 9 700 Zastava 101 skala 1988 32 300 Lada riva 1.3 S 1986 61 300 Zastava 850 1985 63 000 R4GR 1990 38 000 Alfa rumen 1984 50 000 Mercedes 230 E 1981 200 000 Zastave 125 RGL 1988 16.900 Jugo 45 1987 34509 Lada samara 1989 41000 7oyota carina 1988 39 600 BMW 318 1983 78 000 f 'ar Cene zaščitnih sredstev primerita fl) cieMI) radažin(kg)biavoiacanni 11 dotanjkg) PANDNKA AGROTEHNIKA 1016.09 761.00 668,40 624,60 127.00 GRUČA SEMENA 1174.00 939.00 967.00 — 229.00 POTROŠNIK 1016.70 761.70 845.60 624.60 — SEMENARNA — 1238.00 881.60 — — KZ LENDAVA 1108.00 — 610,00 635 00 — KZ G RADGONA KZ 1100.00 761,00 668,00 — — KRIŽEVCI-UUTOMER 101E.70 820.00 866.90 — DARILA ZA VSAKEGA IN VSAKO PRILOŽNOST! Povabljeni ste na gostijo, poroko, na rojstni dan ... Ste v zadregi, kaj pokloniti? Nič lažjega! Rešili vas bomo vseh skrbi! Razširili in popestrili smo ponudbo! • poleg velike izbire lončnic in svežega cvetja so vam na voljo: • servisi iz porcelana in keramike • rogaški kristal in steklo Ne odlašajte! Prepričajte se sami! Darila vam bomo pomagali izbrati in moderno aranžirati. Čestitke materam ob materinskem dnevu! Salon cvetja CIPOT, MURSKA SOBOTA, Grajska 4 a, te!.: 22-193 ODPRTO VSAK DAN OD 7. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 14. IN OB NEDELJAH OD 8. DO 12. URE. Država Enota Banka Slovenije srednji tečaj LB Pomurska ban nakup Avstrija IDO 709,1975 710,00 Francija 100 1469,59,17 1465,00 Nemčija 100 4990.1315 5125,00 Italija 100 6,6369 6,61. Švica 100 5514,5943 5500,00 ZDA 1 83,1855 83,20 INFORMACIJSKI ČITALNIK Vse imetnike žiroračunov obveščamo, da imamo ’ Sektorju za drobno gospodarstvo v ulici Stefana K' INFORMACIJSKI ČITALNIK, kjer lahko sami na svojem žiroračunu. Informacijsko kartico dobijo T* brezplačno , ...iir, / VARČEVALNA KNJIŽICA - nov način skih sredstev, kjer so sredstva obrestovana enkrat v’ gledna Varčevalec, ki se odloči za varčevalno knjiži0-uTH na njej osnovni polog 200 DEM v tolarski protivrednO F ,1 mi sredstvi na tej knjižici pa posluje, kot da niso 'ezJ,jprčI? vost, ki jo velja izkoristiti. Varčevalno knjižico lahko 0 ši enoti LB — Pomurske banke, d.d. SPOROČILO DELNIČARJEM Sozd PREKMURKA Murska Sobota prod imenskih delnic. Cena delnice je 2.538 SLT Predi jo delničarji LB Pomurske banke, d.d Interese jo v 30 dneh po tej objavi v Službi sredstev in pas je- posledica osamosvojitve Republike Slovenije, saj nas na Hrvaškem obravnavajo kol tujce. Tega statusa pa za goste iz Slovenije na območju Rovinja ne upoštevajo turistične organizacije pri cenah storitev, temveč enako kot za domače goste. Interesenti za letovanje v Monseni pri Rovinju se morajo prijaviti Počitniški skupnosti Murska Sobota najpozneje do L aprila 1992. Roki plačila pa so: do 15. 5. 1992 - 50 %, do 15. 6. 1992 -25% in do 15. 7. 1992 - 25%. Vsa pojasnila pa je mogoče dobiti pri Počitniški skupnosti v Murski Soboti. F. MAUČEC AAArV M soboto, 21. t. m. ob 18.00 prvo žrebanje v veliki dvorani pri s®- I boški tretji osemletki Nastopajo spalnica, pralni stroj, avtomobilska prikolica, d* niča, oblačila, posebne gostje — nagrade za o skovalce Dobili boste Božidarja Wolfanda-Wolfa. Zlatka Dobriča, sandra Ježa. Duo Regina. Marijana Smodeta. Braneta D™*). Tonija Šafariča, ansamble Stil Bacardi, Slovenija. Sanjo 0°^ humorista Džoužija (vse po želji skupaj s spalnico) SUPERKOMBINACUA Če bo izžrebana vaša kartica m tudi na prireditvi, lahko izbirate Pr ženjsko zavarovanje Triglava. Predprodaja vstopnic: soboška knjigarna Tobak na sot^ tržnici, Murski val, Integral Ljutomer, diskont Slana G. Nepujsag Lendava V predprodaji so vstopnice cenejše Cene sadja in zelenjave Zel^ << —d* OBJAVA MENJALNIŠKEGA TEČAJA Z DNE P 11. URE DO SPREMEMBE. M