SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010 ro £ m Bogastvo fosilov v ladinijskih plasteh | Kamniško-Savinjskih Alp J in Južnih Karavank «3 Tomaž Hitij, Matija Križnar in Jure Žalohar Fossils in Ladinian beds of the Kamnisko-Savinjske Alps and Southern Karavanke Mountains In the Ladinian beds, numerous fossil sites appear. In the Buchenstein Formation of the Kamnisko-Savinjske Alps and Southern Karavanke Mountains, numerous plant remains, bivalves, gastropods, crinoids, echinoids, sponge spicule, corals, brachiopods, ammonites, fish, and reptile remains were found. The plant remains belong to the Voltzia, Dicrodium, and Peltaspermum genera. The crinoids often belong to the Encrinidae family. Among the echinoids, the Braunechinus and »Cidaris« genera were recognized. In the Draga Valley in the Southern Karavanke Mountains, numerous ammonites of the Trachyceratidae family occur. Among the vertebrates, isolated reptile and fish remains are common. From Ute Mountain in the Kamnisko-Savinjske Alps we identified an isolated reptile tooth belonging to the Nothosauridae family. In the Draga Valley, articulated neopterygians and shark teeth of the Palaeobates genus were found. On the outcrop of the Buchenstein Formation near the Ljubelj mountain pass, fish of the genus Saurichthys, isolated ichthyosaur vertebra, and one disarticulated sauropterygian were found. Ladinjiske plasti v Kamniško-Savinjskih Alpah in Južnih Karavankah so izjemno bogate s fosilnimi ostanki. V njih smo našli številne ostanke školjk, polžev, morskih lilij, morskih ježkov, ramenonožcev, koral, spikul spongij in ostanke vretenčarjev (rib in plazilcev) ter številne rastlinske ostanke. V ladinijskih plasteh Buchensteinske formacije so rastlinski ostanki dokaj pogosti. V profilu Ut so med fosili polžev, školjk, ramenonožcev in koral pogosti tudi do 5 cm veliki fragmenti fosilnega lesa, ki verjetno pripadajo voltzijam. V dolini Drage pa smo med rastlinskimi ostanki našli približno 5 cm dolg poo-glenel ostanek, ki morda pripada praprotnicam morfološkega tipa Dicrodium ali Peltaspermum. Podobne rastlinske ostanke smo našli tudi v plasteh Korošiške formacije. Oba morfo -tipa sta bila v triasu prisotna najužni (D'angelo, 2006) in tudi severni polobli (Karasev, 2009). Dicrodium pripada družini Corystospermace-ae, ki združuje majhne in lesnate rastline, Peltaspermum pa pripada družini Peltasperma-ceae (Fraser, 2006), kamor spada tudi rod Scytophyllum. Med številnimi fosilnimi spikulami spongij, školjkami, polži, koralami, amoniti in morskimi ježki smo nad dolino Drage v ladinijskih plasteh odkrili členke morskih lilij. Po velikosti in obliki sodeč vsi pripadajo večjim morskim lilijam iz družine Encrinidae, na kar kaže tudi odsotnost cirnih brazgotin na vseh ostankih. Gladka in ravna zunanja površina členkov peclja, razporeditev in število krenul kažejo na pripadnost rodovoma Encrinus in Chelocrinus. Ob upoštevanju starosti plasti lahko z veliko verjetnostjo pripišemo ostanke vrsti Encrinus liliformis, ki se množično pojavlja v srednjetriasnih plasteh jugozahodne Nemčije in Poljske (Hagdorn, 157 SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010 1995). Hitra specializacija posameznih družin morskih lilij se je odvijala v poznem aniziju in začetku ladinija, kar se odraža tako v germanskem triasnem bazenu (Muschelkalk) kot v alpskem Tetidinem razvoju triasa (Hagdorn, 1999), čeprav pri nekaterih vrstah ni zaslediti velikega endemizma (Salamon & Niedžwied-zki, 2005). Tako v ladiniju najdemo tudi strati-grafsko ozko omejeno vrsto Encrinus greppini in nekatere druge rodove. Dokaj podobne ostanke pecljev imata tudi vrsti Chelocrinus carnali in Chelocrinus schlotheimi, ki se pojavljata v zgornjem aniziju. Kot navaja Hagdorn (1999), je nahajališč z ostanki enkrinidnih morskih lilij veliko in bi bilo potrebno izvesti njihovo revizijo. Čeprav je bilo v Sloveniji kar nekaj najdb morskih lilij, so te še dokaj neraziskane predvsem v spodnje- in srednjetriasnih plasteh. Na posameznih ploščah kamnine nad dolino Drage smo našli veliko število bodic morskih ježkov. Nekatere bodice (ali radiole) pripadajo rodu Braunechinus in so zelo podobne tistim pri vrsti Braunechinus waechteri. To vrsto so našli v plasteh od anizija do karnija južne Evrope (Kroh, 2010). Isto vrsto na svojih tablah prikazuje tudi Zardini (1988), in sicer še pod imenom Cidaris waechteri. Bodica ima lepo viden vrat in telo, pokrito z vzdolžnimi nizi izrastkov ali trnov. Poleg omenjenih bodic smo odkrili še nekoliko večje bodice, ki imajo prav tako po telesu razporejene trne, a ti niso tako izraziti. Glede na velikost in obliko bodic bi jih lahko pripisali vrsti »Cidaris« veneste-spinosa ali »Cidaris« wissmanni. Slednja ima pogostejše in močnejše trne. Obe vrsti so našli v zgornjeanizijskih plasteh Kitajske (provinca Guizhou), medtem ko je vrsta »Cidaris« wis-smanni najdena tudi v plasteh anizija, ladinija in karnija Italije, Madžarske in Romunije (Stiller, 2001). Izdanki Buchensteinske formacije nad dolino Drage. Outcrops of the Buchenstein Formation above the Draga Valley. 158 Buchensteinska formacija SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010 Ploščica morske lilije iz ladinijskih plasti v Dragi (T-1035), Buchensteinska formacija, velikost 5 mm. Crinoid plate from Ladinian beds in the Draga Valley (T-1035), Buchenstein Formation, size 5 mm. Lupina ramenonožca iz ladinijskih plasti v Dragi (T-1041), Buchensteinska formacija, velikost 4 mm. Brachiopod shell form Ladinian beds in the Draga Valley (T-1041), Buchenstein Formation, size 4 mm. Bodica morskega ježka Braunechinus waechteri iz Drage (T-1041), Buchensteinska formacija, dolžina 7 mm. Bristle of the echinoid Braunechinus waechteri from Ladinian beds in the Draga Valley (T-1041), Buchenstein Formation, length 7 mm. 160 SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010 u (0 £ Rebro plazilca (?) iz ladinijskih plasti v Dragi (T-1029), Buchensteinska formacija, dolžina 35 mm. Reptile (?) rib from Ladinian beds in the Draga Valley (T-1029), Buchenstein Formation, length 35 mm. Neznan ostanek vretenčarja iz ladinijskih plasti v Dragi (T-1035), Buchensteinska formacija, velikost 4 mm. Unidentified vertebrate remain form Ladinian beds in the Draga Valley (T-1035), Buchenstein Formation, size 4 mm. 161 SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010 ro Med fosilnimi ostanki, ki smo jih odkrili na južnem pobočju Begunjščice v dolini Drage so tudi lupine ramenonožcev. Ostanki so majhni in slabše ohranjeni, toda po vidnih znakih verjetno pripadajo spiriferi-dom (red Spiriferida), ki so bili v triasu še dokaj pogosti. Sodeč po nekaterih znakih, kot sta ramenski aparat in oblika lupine bi lahko nekatere primerke uvrstili v naddru-žino Thecidaeacea, katerih predniki so se odcepili prav iz spiriferidnih ramenonožcev (Murray, 1985). V laminiranem do tankoplastnatem sivem do rjavem muljevcu v dolini Drage se pojavljajo tudi številčna nakopičenja amonitov, ki pripadajo družini Trachyceratidae. V teh plasteh smo našli tudi dobro ohranjene artikulirane ribje skelete. Na žalost smo jih doslej našli le v precej prepereli kamnini, tako da so bili ostanki precej sprani. Vendar njihova ohranjenost kaže, da bi z novimi izkopavanji lahko dobili sveže, dobro ohranjene primerke. Posamezne ostanke rib smo v istih plasteh našli tudi na Ljubelju. Našli smo 5 cm veliko lobanjo Ribja čeljust iz ladinijskih plasti v Dragi (T-1035), Buchensteinska formacija, dolžina 10 mm. Fish jaw form Ladinian beds in the Draga Valley (T-1035), Buchenstein Formation, length 10 mm. 162 SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010 u (0 £ juvenilnega primerka ribe iz rodu Saurichthys (T-1032) ter artikuliran skelet žarkopalvuta-rice (T-1033), ki je v postopku preparacije. V plasteh gomoljastega apnenca na Gradišču se pojavljajo tudi številni drugi ribji ostanki, predvsem gre za posamezne nedoločljive kosti in čeljusti, ki se pojavljajo skupaj z drobnimi ramenonožci, školjkami, polži, koralami in spikulami spongij. Skoraj cel skelet ribe je v teh plasteh našel tudi Stane Lamovšek (Ramovš, 1998). Odtis ribe verjetno pripada družini Peltopleuridae ali Habroichthyidae. m tn C '