t
LETO XXIV. — številka 6
Ustanovitelji: občinske konferenc« SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ln Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Odgovorni  urednik  Albin Učakar
GLASILO SOC1A
L I STIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA LJUDSTVA
KRANJ, sobota, 23. I. 1971 Cena 50 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah ln sobotah
ZA GORENJSKO
STUDIJSKA DELEGACIJA KP SZ V KRANJU - Kranj, 22. januarja - 8-ČIanska študijska delegacija komunistične partije Sovjetske zveze, ki jo na obisku pri nas vodi član centralnega komiteja KP SZ I. K. Lutak, je dopoldne obiskala podjetje Sava v Kranju. S predstavniki podjetja so se pogovarjali o organizaciji podjetja, delu samoupravnih organov in delu organizacije zveze komunistov v podjetju. Opoldne pa so se člani sovjetske partijske študijske delegacije sestali s člani medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Govorili so o vlogi, delu in organiziranosti zveze komunistov. — Na sliki: Obisk študijske delegacije KP SZ v podjetju Sava v Kranju. — (A. Ž.) — Foto: F. Perdan
V jeseniški bolnišnici Je počilo
Jesenice, 22. januarja — Sinoči je bil v bolnišnici sestanek kolektiva, na katerem so obravnavali nekatere nerešene probleme V zvezi z nagrajevanjem, notranjimi odnosi, samoupravljanjem in drugim. Pobudo zanj je dala sku-Plna članov kolektiva s protestnim pismom, ki ga Je podpisalo okoli 170 zaposlenih.
V omenjenem pismu se Pritožujejo zaradi tega, ker v bolnišnici že dalj časa ne dobivajo regresa, ker nimajo urejenega plačevanja nadur in ker na Pritožbe takoj ne dobijo odgovorov. Na sestanku Pa so prišle na dan še druge nepravilnosti predvsem v notranjih odnosih.
Kot je zbranim povedal Predsednik delavskega sveto, je jeseniška bolnišnica *e nekaj let v slabem materialnem položaju, kar fcna za posledico tudi nižje osebne dohodke. Razen tega pa je bilo v zadnjem eosu slišati celo govorice, ^o bi ustanovo predvsem foradl pomanjkanja strokovnjakov sploh ukinili.
Vse to zaposlene že nekaj časa razburja in skrbi za njihovo prihodnost. Za tak položaj krivijo predvsem vodilne ljudi v svoji organizaciji, katere so tudi obdolžili nekaterih nepravilnosti, predvsem pa netovariškega odnosa do delavcev s srednjo in nižjo izobrazbo.
V razpravi so na sinoćnjem sestanku sicer pojasnili nekatera vprašanja v zvezi z regresom, nadurami in drugim plačevanjem, pri katerem je v resnici slab materialni položaj bolnišnice poglavitni vzrok razburjanja. Vendar pa so ostale neizpodbite trditve o neurejenih notranjih odnosih v kolektivu. To se med drugim kaže tudi v strahu zaradi posledic vsake kritike, ki se je med kolektivom že kar močno zakoreninil.
Na sinočnjem sestanku so člani kolektiva o vseh teh zadevah, ki so se že dolgo nabirale v njih, odkrito in odločno spregovorili. Dogovorili so se tudi, da jih bodo sedaj začeli skupaj reševati.
3. stran
Kopja na
železarskih plečih
Razprodaja zimske konfekcije
Blagovnica KOKRA KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da z 20. januarjem dalje razprodaja vso zimsko konfekcijo z
20 in 30 °|o popustom
KRANJ
Razprodajamo:
moške in ženske plašče, ženske kostime in navlon bunde
Izkoristite enkratno priložnost!
Za obisk in nakup se priporočamo Blagovnica »KOKRA« KRANJ
Jutrišnje volitve
Vsi nad 18 let stari prebivalci kranjske občine, ki imajo stalno bivališče na desnem bregu Save (vpisanih je 7673) bodo jutri na neposrednih nadomestnih volitvah volili poslanca republiškega zbora republiške skupščine. V predvolilnih pripravah so bile konec minulega leta povsod na desnem bregu Save v kranjski občini krajev« ne kandidacijske konference, na katerih je bilo za nadomestne volitve za poslanca imenovanih skupaj sedem kandidatov. Do občinske kandidacijske konference, ki se je sestala konec minulega meseca, pa so štirje kandidati kandidaturo odklonili.
Občinska kandidacijska konferenca, ki so jo sestavljali delegati izvoljeni v krajevnih skupnostih in delegati v občinskih družbenopolitičnih organizacijah, je potem na tajnih volitvah izvolila tri možne kandidate za poslanca. Tako se bodo volivci na desnem bregu Save na jutrišnjih volitvah odločili za enega od naslednjih kandidatov:
DUŠAN HORJAK, glavni direktor Tekstilindusa v Kranju. Za kandidata je bil predlagan na krajevnih kandidacijskih konferencah v Stražišču, na Gorenji savl, v Mavčičah, Besnici, Bitnjah in na Orehku.
FRANC KUR ALT, zasebni kmetovalec z žabnice. Za kandidata je bil predlagan na krajevni kandidacijski konferenci v Žabnici.
JANEZ OBLAK, strokovni učitelj Združenega podjetja Iskra Kranj. Za kandidata je bil predlagan na krajevni kandidacijski konferenci na Gorenji savi.
Volišča bodo jutri odprta od 7. do 19. ure. Iz posameznih naselij pa bodo volivci volili na naslednjih voliščih: na volišču v Podblicl iz Podblice, Nemilj in J.v.n-nika, na volišču v Zgornji Besnici iz Zgornje Besnice in Njivic, na volišču v Spodnji Besnici iz Sp. Besnice, Rakovice in Sp. Zabukovja, na volišču na Gorenji savi Iz Gorenje save. V Stražišču bosta dve volišči v osnovni šoli Lucijan Seljak, eno volišče pa v domu TVD Partizan. Na volišču v Pševem bodo volili volivci iz Pšcva, Jošta, Javornika in Zgornjega Zabukovja, na volišču na Planici s Planice, Lavtarskega vrha in s Cepulj, na volišču Zgornje Bitnje iz Zgornjega Bltnja, na volišču Srednje Bitnje iz Srednjega Bitnja in Spodnjega Bitnja, na volišču v Zabnici iz žabnice in Šutne, na volišču na Orehku z Orehka in iz Drulovke, na volišču na Bregu Z Brega, na volišču v Mavčičah iz Mavčič, Jame, Meje in Praš in na volišču v Podrečl volivci iz Podreče.
Udeležite se jutrišnjih volitev in tako izpolnite svojo pravico in dolžnost. A 2.
Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko'
Nikar ne mislite, da imajo samo v nekaterih slovenskih mestih stanovalci v blokih težave zaradi puščanja streh in razpok. (O tem je bilo pred dnevi namreč precej govora.) Nekaj podobnega je tudi v novem stanovanjskem naselju Vodovodni stolp II v Kranju. Tudi v teh blokih, ki so bili zgrajeni oziroma vseljeni lani in predlanskim, so bili stanovalci ponekod v zadnjih nadstropjih pred dnevi neprijetno presenečeni. Voda jim je skozi strop pricurljala v stanovanja. Da je voda na ometu in beležu povzročila tudi škodo, je najbrž razumljivo. Prosim od izvajalca ali koga drugega strokovno pojasnilo, zakaj se je v pravkar zgrajenih blokih lahko to zgodilo, kdo in kako bo popravil morebitno napako, da tudi v prihodnje ne bo takšnih nevšečnosti in seveda tudi, kdo bo kril ali poravnal že nastalo škodo?
JESENICE
V nedeljo je bil na Jesenicah posvet članov predsedstva občinske konference zveze mladine s predsedniki in sekretarji aktivov ZMS v občini. Obravnavali so priprave na letno občinsko konferenco, ki bo 31. januarja, poročila o letnih konferencah po aktivih ter kandidatno listo za novo občinsko predsedstvo in njegove organe. Pogovarjali so se tudi o tekočih nalogah jeseniške mladine in njenem mestu v družbenem in političnem življenju Jesenic.
-jk
KRANJ
Kranj, 22. januarja — Opoldne se je sestal koordinacijski odbor za petletni načrt akcij krajevnih skupnosti. Razpravljal je o vključitvi krajevnih skupnosti v petletni načrt akcij, o kriterijih za dodelitev sredstev krajevnih skupnosti v proračunu občine za letos in o kriterijih za oceno aktivnosti krajevnih skupnosti v petletnem programu akcij krajevnih skupnosti. — Hkrati pa se je opoldne sestalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, ki je razpravljalo o delovnem programu za letošnje prvo polletje. — Pri občinski zvezi kulturno prosvetnih organizacij pa je bil popoldne sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev glasbenega centra.
A. 2.
V radovljiški občini ta mesec še vedno potekajo občni zbori sindikalnih organizacij. Za zdaj je občne zbore imelo že okrog 60 odstotkov vseh sindikalnih organizacij v občini. Občinski sindikalni svet je namreč sprejel sklep, da morajo biti občni zbori končani do konca minulega leta. Do tega roka je bila končana večina občnih zborov v sindikalnih organizacijah s področja industrije, najbolj pa so v zaostanku sindikalne organizacije s področja storitvenih dejavnosti. Na občinskem sindikalnem svetu predvidevajo, da bodo v teh sindikalnih organizacijah občni zbori končani do konca meseca. A. ž.
TRŽIČ
V okviru rednih stikov je poslanec kulturno-prosvetnega zbora z območja občine Tržič in dela občine Kranj dr. Erncst Petrič v torek obiskal Tržič. S članom republiškega izvršnega sveta so se sestali predsednik občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Izmenjali so obojestranske informacije, še posebej pa so se ustavili ob problemu sestave letošnjega občinskega proračuna, ker so glavni dotoki njegovega dohodka omejeni. Pogovor je potekal predvsem okoli zadovoljitve sredstev za potrebe temeljne izobraževalne skupnosti, o organizaciji bodoče kulturne skupnosti, ki bo vsaj s finančne strani imela odslej večje možnosti, saj se je republika odrekla delu sredstev v korist občin za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov, in o vprašanju nadaljnjega razvoja športa v Tržiču.
Dr. Petrič je sprejel tudi povabilo, da se pogovori o nekaterih perečih problemih izobraževanja še posebej s prosvetnimi delavci v občini. -ok
0 odnosih med družbo in cerkvijo
Proti koncu minulega leta je bilo v Kranju posvetovanje o odnosih oziroma bistvenih vprašanjem med samoupravno družbo in cerkvijo. Posvetovanja so se takrat udeležili predstavniki gorenjskih občinskih konferenc SZDL, občinskih skupščin in nekaterih drugih družbenopolitičnih organizacij ter nekateri duhovniki. Na posvetovanju so sprejeli tudi sklep, da bodo pri občinskih konferencah socialistične zveze na Gorenjskem ustanovili posebne ko ordinacijske odbore, ki bodo v prihodnje takšna vprašanja obravnavali v občinskih okvirih.
V četrtek dopoldne je bilo takšno posvetovanje v Radovljici. Udeležili so se ga: predstavnik republiške konference socialistične zveze Tone Faj-far, predstavniki občinskih organizacij in duhovniki iz radovljiške občine. Na posvetovanju so tako duhovniki kot predstavniki občinske konference SZDL in organizacij pozdravili takšno obliko seznanjanja in sporazumevanja o vprašanjih, ki zanimajo eno in drugo stran. Menili so, da je prav socialistična zveza tista organizacija, ki naj na takšnih ali podobnih posvetovanjih obravnava tudi takšna vprašanja. Zato so predlagali, da bi bilo v prihodnje več takih srečanj in poudarili, da bi morali te stike ob določenih primerih navezati tudi v krajevnih organizacijah socialistične zveze oziroma v krajevnih skupnostih.
A. 2.
Pomotoma objavljen odlok
Pravzaprav bi lahko rekli: udi to se zgodi. V zadnji lanski številki Uradnega vest-nika Gorenjske je bil objavljen odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Radovljica. Zadnja seja radovljiške občinske skupščine v minulem letu je bila 28. decembra, na kateri pa omenjenega odloka niso sprejeli in je bil pomotoma poslan v objavo. Omenjeni odlok torej ne velja, pač pa ostaja v veljavi odlok, ki ga je radovljiška občinska skupščina sprejela 1969. leta.
Kopja na
Nelikvidnost   »izumili«  v  Jugoslaviji —-Železarna le v navideznem sporu z železnico — Problemi v kovinsko predelovalni industriji?
VZROKI
Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana je uresničilo svoj sklep, da ne bo dovažalo jeseniški železarni surovin, če ta ne bo sproti plačevala storitev. Železarna Jesenice dolguje namreč železnici 25,7 milijona dinarjev. Zaradi tega so morali na Jesenicah takoj ustaviti določene agregate in preiti na slepo kurjenje (ustavili so proizvodnjo in zadrževali peči na temperaturi, ko jih je mogoče ponovno aktivirati). Bali so se, da bodo morali celo ustaviti vso prizvodnjo. S posredovanjem republiških organov je dobila železarna oziroma združeno podjetje Slovenske železarne (kot posrednik je nastopila Ljubljanska banka) posojilo v višini 20 milijonov din, od česar 3 milijone za tekoče plačevanje železniških uslug. Železnica je prevoze obnovila in tako poslujejo trenutno na Jesenicah nemoteno ali bolje rečeno normalno.
To je kratek pregled dogodkov, ki so v zadnjih dneh razburjali slovensko javnost. Ker je s tem le začasno rešen položaj (kaj bo, ko bodo namensko posojilo porabili), je problem še vedno aktualen in to najverjetneje še bolj kot je bil pred »izbruhom krize«.
»Smo v navideznem sporu z železnico. V resnici smo v istem kotlu splošne nelikvidnosti,« je dejal na izredni seji delavskega sveta jeseniške železarne generalni direktor slovenskih železarn Gregor Klančnik, ko so poskušali širše osvetliti ozadje tega navideznega spora.
Kaj menijo o položaju oziroma nelikvidnosti železarji?
NELIKVIDNOST
»Likvidnost« je pri nas najpopularnejša beseda. Pomeni plačilno sposobnost, ki smo jo pravzaprav »izumili« v našem gospodarstvu.
V vzhodnem planskem gospodarstvu nelikvidnosti ne poznajo, ker plačujejo vse obveznosti z virmani. Pri njih je proizvod prodan še preden so ga začeli delati, ker ga pač delajo po dekretu.
Tudi kapitalistično tržno gospodarstvo ne pozna nelikvidnosti. Kupec mora poravnati svoje obveznosti. Če jih ne, gre v konkurz.
Pri nas imamo socialistično tržno gospodarstvo. Torej gospodarstvo z elementi tržnega gospodarstva in sociale. Kot socialistična družba ne moremo in ne smemo enostavno pustiti, da gre podjetje v konkurz, da ostane zaradi tega toliko in toliko delavcev brez zaslužka.
Med osnovnimi vzroki nelikvidnosti so brez dvoma nepokrite investicije in osebni dohodki, ki se (zaradi socialnega momenta) večkrat izplačujejo nerealizirani, t. j. nepokriti s proizvodnjo.
Tudi železarji so, po besedah generalnega direktorja slovenskih železarn, eden od povzročiteljev nelikvidnosti. Jeseniški blokiran žiro račun je posledica splošne nelikvidnosti, pri čemer železarji plačujejo še poseben davek zaradi sistemskih slabosti (leta 1967 sproščen uvoz, carinska nezaščita, v naslednjih letih skokovito naraščanje cen osnovnih metalurških surovin in rezervnih delov, v letu 1970 obvezen depozit za uvoz manjkajočih surovin itd.).
STABILIZACIJA
Po besedah Gregorja Klanč-nika bo pristop k slabilizaci-ji (v konkretnem primeru utrditev vrednosti dinarja in cen), za katero smo se odločili, prej ali slej privedel do spoznanja, da bazične industrije ni mogoče tretirati tako kot doslej. Zaradi tega so lahko železarji optimisti.
Prvi prehodni stabilizacijski ukrep je imel namen zajeziti pretirani uvoz, ker imamo prav na področju zunanjetrgovinske menjave največjo izgubo. To naj bi dosegli z obveznim depozitom polovične vrednosti blaga, ki ga nameravamo uvoziti.
Morda bi imel ta ukrep pozitivni učinek, če ne bi prišlo istočasno do splošne psihoze, da bo dinar devalviran (znižana tečajna vrednost glede na vrednost zlata in tujih valut). Ta psihoza je povzročila mrzlično nakupovanje v inozemstvu, s čimer smo praktično »izvozili« velikanske količine dinarjev, kar je samo še povečalo nelikvidnost našega gospodarstva.
Praktičen primer za to imamo v jeseniški železarni.
Železarna Jesenice je skušala odpraviti oziroma zmanjšati svojo nelikvidnost. V začetku lanskega leta je bila dolžna 184 milijonov dinarjev, konec leta pa »le« še 94,7 milijonov (v tej vsoti je tudi dolg 25,7 milijonov din ZŽTP Ljubljana). Torej so zmanjšali svojo zadolženost za 89,3 milijona dinarjev.
Na drugi strani pa je bila reakcija njihovih dolžnikov (v nekaterih primerih tudi posredno) povsem drugačna. Do avgusta lani je stvar potekala v redu. Tedaj pa je nastopila omenjena psihoza o devalvaciji dinarja. Posledice tega so vidne v številkah. Medtem ko so bili dolžni kup-
železarskih plečih
ci železarni v začetku leta 179,4 milijona din, so ji bili konec leta 245,6 milijona din. Do povečanja 66,2 milijona din je prišlo pretežno po avgustu, t. j. po nastopu psihoze o devalvaciji dinarja (ob tem postane razumljivejša izjava predsednika zveznega IS Mitja Ribičiča, da se boji besede »devalvacija«).
OGORČENJE
Na Jesenicah vlada ogorčenje. Prav tako so ogorčeni tudi železničarji, ki očitajo, da javnost ni bila seznanjena z dejstvi. Kaže, da se je namreč javno mnenje povsem neopravičeno obrnilo proti železničarjem. Ob tem se le malokdo vpraša, če so železničarji krivi za nelikvidnost. Malokdo se spomni, da so železničarji v enakih težavah kot železarji in da torej oni niso dolžni in sposobni na ta način kreditirati splošne nelikvidnosti. Najverjetneje je njihova mera potrpljenja in sposobnosti takšnega kreditiranja še bolj polna in tudi, če bi hoteli, niso sposobni Vztrajati v takšnem položaju.
Zakaj so ogorčeni na Jesenicah? Ukrep železničarjev razumejo, čeprav pravijo, da je enostranski in da ni mogoče doseči, da bi lahko plačevali z dinarji ali čeki tekoče storitve, ker je njihov žiro račun blokiran in to v višini 146,7 milijona din (17,1 milijona din manj kot v začetku lanskega leta). Na Jesenicah niso ogorčeni zaradi tega.
Ogorčeni so, ker ne vidijo rešitve položaja v tem, da je mogoče takoj, ko nekje »poči«, najti denar, medtem ko Prej vsa opozorila in vsa redna samoupravna pot ne zaleže ničesar.
REŠITEV
Železarji so se odločili, da bodo naredili vse potrebno, da se rešijo iz začaranega kroga nelikvidnosti, ki se je začel lomiti na njihovih plečih.
Morda zveni sklep, da bo do še izboljšali svoje delo, deklarativno, vendar mislijo to nadvse resno. Prišli so do Prepričanja, da je najtežje Prodati blago tistemu, ki ima denar. Takšen kupec je najzahtevnejši tako glede kvartete kot tudi dobavnih rokov. Razumljivo je, da je kupec, ki nima s čim plačati, Pripravljen pristati na vse Navidezno še tako ugodne pogoje. Najboljši plačnik je iz-y°z in zaradi tega naj bi bil lzvoz eden izmed bistvenih elementov v reševanju položaja.
Drugi ukrep naj bi bilo posojilo iz skUpnih republiških Zerv gospodarskih organizacij v skladu s sanacijskim Programom v okviru izdelanega srednjeročnega razvojnega Programa slovenske črne me-P^rgije. Do posojila bo tež-P Priti, ker je interesentov £dno veliko, vendar potrebu-jpju slovenske železarne 464 ■»»ionov  din dolgoročnega
posojila do leta 1975 (od tega polovico samo za popravljanje sedanjega stanja), če hočejo uresničiti svoj srednjeročni razvojni program. Pri tem ni vštetih 750 milijonov din, ki jih potrebujejo za uresničitev načrtov za investicije v metalurško predelavo na Jesenicah.
To so velike številke, ki jih republiške gospodarske rezerve ne zmorejo. Železarji menijo, da kljub temu niso brez izgledov, saj vidijo osnovo stabilizacije v odpravljanju vzrokov inflacije, t. j. v odpravljanju uvoza reprodukcijskega materiala, kar pa je mogoče doseči le s krepitvijo lastne bazične industrije.
Prav tako so se odločili za večjo rigoroznost in selektivnost do kupcev. Menijo, da mora biti akcija železnice za železarje le vspodbudna. V zadnjih dneh so že poslali za 38 milijonov din akceptnih nalogov, vložili za 22 milijonov din tožb, podpisali za 10 milijonov akceptnih nalogov (akcept — sprejem menične obveznosti).
Kaj pomeni to konkretno? V težavah bodo dolžniki. Omenimo le tri največje; Ko-vinotehna Celje, Celik Beograd, Metalka Ljubljana. Morda ne gre prav za tri omenje-
na podjetja, vendar povejmo, da so železarji sklenili zahtevati blokirana sredstva, ki so jih morali njihovi dolžniki položiti zaradi uvoza.
KOPJA
Kopja nelikvidnosti so se začela lomiti na železarskih plečih. Železarji so bili sprva nad tem presenečeni, kasneje pa so se v položaju hitro znašli.
Pravijo, da so vedno in povsod podpirali stabilizacijo in jo bodo tudi vnaprej, ker lahko pričakujejo od nje le boljše čase. Ne nasprotujejo, da se lomijo kopja nelikvidnosti, vendar naj se na plečih tistih, ki so nelikvidnost povzročili.
To ne pomeni, da železarji na ta način obsojajo svoje dolžnike za povzročitelje nelikvidnosti. Z ustavitvijo dostavljanja materiala hočejo priti le do svojega denarja, pri čemer se zavedajo, da zaradi tega lahko pride do resnejših gospodarskih pretresov, pa tudi do ustavitve proizvodnje v tovarnah kovinsko predelovalne industrije in s tem tudi do resnejšega angažiranja skupnosti, ki po njihovih ocenah stoji preveč ob strani dogajanj, katerim ona predpisuje pravila igre.
P. Čolnar
Deset največjih
Poglejmo deset največjih dobaviteljev železarne in koliko jim železarna dolguje:
ZŽTP Ljubljana 25,7 milijona din, Savske elektrarne 21,7 milijona din, Matres 17,1 milijona din, Petrol 14,8 milijona din, koksarna Lukovac 12,9 milijona din, Vatrostalna 4,6 milijona din, tovarna dušika Ruše 2,6 milijona din, Brodospas 2,1 milijona din, železarna Skopje 2,1 milijona din in Eletroteh-na Ljubljana 1 milijon din.
Stanje desetih največjih dolžnikov je naslednje:
Kovinotehna Celje 24,1 milijona din, Čelik Beograd 23,6 milijona din, Metalka Ljubljana 22,7 mil-jona din, Metalscrvis Beograd 20,7 milijona din, Ferinport Zagreb 10,7 milijona din, Jeklotehna Maribor 10,6 milijona din, Crvena zastava Kragujevac 8,8 milijona din, tovarna verig Lesce 6 milijonov din, TAM Maribor 5,2 milijona din hi Litostroj Ljubljana 4,5 milijonov din.
Takšno je bilo stanje 31. decembra 1970.
Tekmovanje poklicnih šo!
Kakor že sedemkrat so organizirale poklicne šole kovinske stroke s področja Gorenj sike tudi letos tekmovanje učencev prvih razrodov. Medtem ko je bilo sedmo tekmovanje v Škof ji Loki, je bilo letošnje na Jesenicah v dneh 18., 19. in 20. januarja. Pokroviteljstvo nad tradicio-nailnim tekmovanjem je prevzela Železarna Jesenice. Tekmovali so po trije učenci poklicne industrijske šole na Jesenicah, poklicne šole Radovljica, poklicne šole Kranj, poklicne šole šolskega centra Isfkra-Kran j, poklicne šole škofja Loka in poklicne šole
Domžale. Kot gost se je udeležila tekmovanja tudi letos poklicna šola iz Novega mesta.
Pod nadzorstvom strokovne komisije so se pomenili učenci v praktičnem delu in teoriji. Praktično so morali izdela/ti škripec 100 kg nosilnosti. Iz teorije pa so pisali teste iz poklicne tehnologije, tehnologije materiala in tehničnega risanja.
Doseženi so bili tiJe rezultati: 1. Domžale, 2. Jesenice, 3. Iskra Kranj, 4. Radovljica, 5. Novo mesto, 6. Poklicna šola Kranj in 7. škofja Ix>ka.
P. U.
Žrebanje bo v
Radovljici
17. februarja 1971
^■ferdl ^e^° na9ra^no žrebanje
GORENJSKE
KREDITNE
BANKE
Za vlagatelje, ki do 31. 1. 1971
vlože na hranilno knjižico ali devizni račun
— 2000 din — vezano na eno leto
— 1000 din — vezano na dve leti
— obnovijo v navedenem času rok vezave
Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov'
Prva nagrada AUSTBIM1300
5 denarnih nagrad po 2000 din 5 denarnih nagrad po 1500 din 10 denarnih nagrad po 1000 din 10 denarnih nagrad po 800 din 10 denarnih nagrad po 601 Jin 10 denarnih nagrad po 400 din 49 denarnih nagrad po  100 din
Poleg tega bo pri žrebanju izžrebanih tudi 20 denarnih nagrad po 300 din varčevalcem za stanovanja. V poštev za žrebanje pridejo le novi varčevalci za stanovanje, ki so v času od 1.1.1970 do 31.12.1970 sklenili pogodbo o varčevanju za stanovanje za dobo dveh let.
Posvet o učencih v gospodarstvu
škofjeloška mladina pripravlja za soboto konferenco o problemih učencev v gospodarstvu. V štirih točkah dnevnega reda nameravajo prizadeti obdelati sedanje stanje ter perspektive vajencev.
Zlasti se bodo zavzeli za povečanje nagrad vajencev, posebej v zadnjih dveh letih. Za denarne nagrade bi bilo treba sprejeti poseben pravilnik, ki bi vsaj v grobom poenotil omenjene prejemke. Učenci v gospodarstvu predlagajo, naj bi njihove nagrade ne bile manjše od štipendij srednješolcev.
V času praktičnega usposabljanja želijo delati osem ur, vendar ne le na enem delovnem mestu, pač pa v vseh fazah proizvodnje. Precejšen problem pri praktičnem pouku predstavljajo sedaj tudi : slabo opremljene delavnice, j ki ne omogočajo povezovanja teorije s prakso.
Še   posebej   bodo   mladi j spregovorili  o odnosih med pomočniki in vajenci in med vajenci  ter mojstri.  Za iz- , boljšanje teh razmerij je po. ! trebno več pozornosti posvetiti pedagoški izobrazbi uči-teljev  in  nadrejenih.  Neka- I
tera stališča v materialih za konferenco so tudi precej enostranska. Tako se skuša v celoti zbrisati pomen nestrokovnih predmetov v poklicnih šolah, kar seveda nasprotuje tendencam svetovnega razvoja, ki terja čim bolj osveščenega ter vsestranskega človeka, ne pa ozko specializiranega robota.
Organizatorji računajo na velik odziv med vajensko mladino, čeprav čas počitnic ni ravno najbolj primeren za takšen sestanek, ker se učenci vrnejo na svoje domove.
A. Igličar
PROJEKTIVNO
PODJETJE
KRANJ
Cesta .11.A 6/1 (nebotičnik)
IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ
Klub študentov Poljanske doline začel delati
Pred dobrim mesecem so Študentje z območja Poljanske doline sklenili, da ustanove svoj študentski klub — Klub študentov Poljanske doline. Misel o ustanovitvi kluba je sicer med študenti živela že precej dolgo, a je do njene uresničitve preteklo
restavracijo v Kranju
V sklopu obsežnejšega urbanističnega načrta z rušenjem in gradnjo v središču Kranja je lani izgubila svoje prostore tudi mlečna restavracija. Pravzaprav je od nje ostala le tabla nad bifejem Delfin v Reginčevi ulici, kjer naj bi ta lokal posloval. Toda potrošniki, v glavnem šolska mladina, so bili izigrani, kajti v Delfinu ni več take vrste postrežbe. Praktično mlečne restavracije ni več.
Zelje po takem lokalu pa se slišijo na mnogih sestankih in med volivci, na roditeljskih sestankih in drugod. Občinska zveza društev prijateljev mladine je tudi prejela več pisem in še več ustnih pripomb. Mlečna restavracija je bila po številu gostov najbolj obiskan lokal. V glavnem je bila to šolska mladina pa tudi starejši z želodčnimi (in žepnimi) težavami, ki so v tem lokalu za 1 do 2 dinarja dobili skromno malico — jogurt in žemlja itd. Skratka, bil je lokal bolj socialnega kot komercialnega pomena.
V Kmetijsko živilskem kombinati oziroma kranjski Mlekarni, ki je imela ta lokal, se ne zavzemajo preveč. Lani, ko so še imeli kolektiv, inventar in vse potrebno za tak že zelo uveljavljen lokal so prosili za nove prostore. Zdaj so se s to mislijo že ohladili, saj bi si od lokala tudi ne obetali nikakršnega dobička, kot je bilo vsa leta. Za rešitev bi se morali zavzeti drugi. Kdo?
Zveza prijateljev mladine je predložila ta problem pred občinsko skupščino v upanju, da bo ta ob podpori drugih organizacij le našla ustrezno rešitev, vsaj v bodočnosti, v danih možnostih. Pred mladino (o kateri včasih zelo radi le slabo govorimo) je težko opravičevati, zakaj prav Kranj z osrednjo mlekarno na Gorenjskem nima take restavracije, zakaj je na območju nove avtobusne postaje kar 6 lokalom z alkoholnimi pijačami itd., a lokala za naj skromne, j še, mlade občane ui fo^luta.
K. Mak u c
precej časa. S tega področja je namreč sorazmerno kar precej študentov (okrog 60), ki pa so bili doslej bolj slabo povezani. Spadali so sicer pod loški klub, ki je menda bolj slabo delal, saj študentje sploh niso dobivali obvestil o sestankih ipd.
Na prvi skupščini in spo znavnem večeru so študentje izvolili organe kluba in se pogovorili o delu. Kaj več o tem bo povedal predsednik kluba Miran Ferlan.
»Težko je o klubu govoriti karkoli, ker je šele začel delati. Sicer še ni niti uradno registriran, ker smo čakali na enotna pravila za vse slovenske študentske klube. Vse potrebno v zvezi z registracijo bomo uredili v teh dneh, ker smo enotna pravila končno le dobili. Glede dela pa tole: s prvo nalogo, organiza-
cijo predavanj, smo se že spopadli. Prav tako imamo že v načrtu organizacijo nekajdnevnega smučarskega tečaja v Martuljku ali na Krvavcu. Naša želja je tudi, da bi se študentje kluba sestali s predstavniki škofjeloške občinske skupščine in se pogovorili o perečih problemih. Prav tako bomo poskusili v Žireh pripraviti srečanje z znanimi slovenskimi književniki. No, načrtov je kar precej in upamo, da jih bomo vsaj nekaj uresničili.«
Torej si je klub že na začetku zadal kar precejšnje naloge. Od zavzetosti vseh pa je odvisna uresničitev zastavljenih načrtov. Upajmo, da navdušenje med študenti, ki ga je bilo čutiti ob ustanovitvi kluba, ne bo tako kmalu splahnilo.
J. Govekar
Kaj bo z javno razsvetljavo ?
Prebivalci Virmaš, Sv. Duha, Form in Dorfarjev se že dalj časa pritožujejo nad neurejenostjo javne razsvetljave. Po vaseh skoraj polovica luči ne gori in tudi avtobusne postaje so slabo razsvetljene. Krajevna skupnost Sv. Duh plačuje podjetju Elektro iz Kranja, ki skrbi za vzdrževanje razsvetljave, po 260 din mesečno v pavšalu. Pri
Elektru pa so zainteresirani, da se razsvetljava uredi na števec in uro, zato stare sploh ne obnavljajo. Na tako rešitev krajevna skupnost ne more pristati, ker ima premalo denarja. Zato so občani že zaprosili občinsko skupščino škofja Loka, da prevzame javno razsvetljavo v teh vaseh.
L. B.
0 pomenu sredstev javnega obveščanja
Tekmovanje za na aktiv ZMS na terenu
Predsedstvo občinske konference ZMS v Kranju podpira prizadevanja, da bi mladina v krajevnih skupnostih postala močnejši nosilec družbenopolitičnega, gospodarskega in družbenega dela. Zato je v teh dneh razpisala tekmovanje za najboljši aktiv ZMS na terenu. Pri tem po udarja, da je največji pomen treba dati izobraževanju, ki je osnova za uspešno delo mladih. Tekmovanje sicer zajema vse oblike dela aktivov na terenu, vendar je največji poudarek na izobraževalnem delu. Traja skoraj vse leto 1971, od razpisa do 31. decembra.
Ker je podobno tekmovanje razpisala tudi republiška konferenca ZMS, bo vsak aktiv hkrati tekmoval v občinskem in republiškem tekmovanju. Da bi vsem omogočili izenačene možnosti izobraževanja, je OK ZMS skupaj z delavsko univerzo v Kranju izdelal izobraževalni program. Mladi bodo lahko izbirali med temami o družbenopolitičnem sistemu, socialni problematiki, idejnih problemih, vprašanjih religije, aktualnih mednarodnih vprašanjih, telesni kulturi, rekreaciji itd.
Vsak aktiv, ki bo tekmoval, mora pripraviti program dela in ga poslati OK ZMS. Časovno naj seže vsaj do poletja. Izbrati mora teme, za katere meni, da so izraz in želje mladih z njihovega področja. Izbrane teme prikazujejo program izobraževanja aktiva. Dolžnost vsakega aktiva je, da izvaja sprejeti program in o tem sproti obvešča OK ZMS v Kranju, ki bo v sodelovanju z delavsko univerzo priskrbela tudi predavatelje.
Najboljši aktiv bo izbran na osnovi poročil posameznih aktivov, zato je redno obveščanje o delu toliko pomembnejše. Zaradi kontrole bodo pisali poročila tudi predavatelji. OK ZMS ne bo upošteval pri izbiri najboljšega le število izbranih tem in drugih akcij, temveč tudi vsebinsko usmerjenost, število udeležencev in njih aktivnost itd. Pred odločitvijo o podelitvi nagrad bodo s predlogi za najboljši aktiv na terenu seznanjeni vsi tekmujoči aktivi.
T Bogataj
V sredo je bila na Jesenicah seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri so obravnavali vlogo sredstev javnega obveščanja, predvsem Železarja, lokalnega jeseniškega radia in Glasa, položaj družbenega izobraževanja in priprave na krajevne volilne konference SZDL.
Ustanovili so posebno ko-misijo, ki bo podrobno pretresla vlogo sredstev obveščanja v jeseniški občini, ugotovila, koliko občanov dobiva informacije preko 2ele- ' zarja, radia in Glasa ter iz- ] delala konkretne predloge, da bi bilo obveščanje v okviru občine boljše in učinkovitejše.
Ko so govorili o družbenem izobraževanju, so ugotovili, da je Delavska univerza v prejšnjih letih organizirala precej takšnih predavanj, sedaj pa jih že nekaj let ni. Zato so se dogovorili, da bosta Delavska univerza in Svoboda to področje zobraževa-nja popestrila in poiskala nove, učinkovitejše oblike izobraževalnega dela.
Predsedstvo je prav tako sklenilo, da morajo biti volilne konference po krajevnih organizacijah SZDL končane do konca februarja, ta mesec pa bo namenjen kadrovskim pripravam na konference. Da bo delo olajšano, bodo pri tem pomagali tudi člani občinskega predsedstva SZDL. -jk
Kaj bo z menjalnico?
Pri turističnem društvu v Kranjski gori so bili že v skrbeh, kaj bo z njihovo menjalnico na Korenskem sedlu. Govorilo se je, da bo zaradi graditve ceste stara menjalnica porušena, za novo pa ne bo moč dobiti prostora. Posebno se je vprašanje zaostrilo ob lastništvu zemljišča ob cesti. Menda si ga je lastilo turistično podjetje  Kompas iz Ljubljane.
KAMNIK
Pred kratkim pa so predstavniki turističnega društva in občine Jesenice ugotovili, da je last Kompasa le zemljišče, kjer so si uredili parkirni prostor pred objektom, ki ga imajo na Korenskem sedlu. Pri turističnem društvu v Kranjski gori upajo, da bodo že kmalu zgradili nove prostore za menjalnico.
B. Blenkuš
Za Gozd - Martuljk še en pretvornik
Del Gozd-Martuljka leži v
i mrtvem pasu lokalnega TV
1 pretvornika. Da bi lahko vsi
j gledali  televizijski program,
1 so prebivalci te vasi prcdla-
! gali, da bi  pretvornik pre-
1 stavili na Bavčar. Strokov-
i njaki RTV Ljubljana pa so
ugotovili, da je ta predlog neizvedljiv, ker bi bil potem slabši TV sprejem v Kranjski gori. Zato so se odločili, da bodo za tisti predel Gozd-Martuljka, ki leži v mrtvem pasu, postavili nov manjši TV pretvornik na Srednjem vrhu.
V soboto, 30. januarja, bo seja občinske konference SZDL, na kateri bodo sprejeli nova pravila občinske konference, razpravljali pa bodo tudi o kadrovskih vprašanjih zaradi sestave krajevnih odborov SZDL in občinske konference.
Delovna skupina pri občinski konferenci SZDL je ocenila triletno delo krajevnih skupnosti. Zanimivo je stališče krajevnih skupnosti glede financiranja njihove dejavnosti. Strinjajo se, da bi uvedli ustrezni sistem financiranja. Posebno so razpravljali o odnosu krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Po novem statutu skupščine občine Kamnik je predviden zbor delegatov krajevnih skupnosti. V tem smislu morajo tudi krajevne skupnosti dopolniti svoje statute.
J. V.
JESENICE — Pisali smo že, da je bila na Jesenicah 14. januarja izredna seja občinske skupščine, na kateri so obravnavali položaj Žlelczarne v nelikvidnem jugoslovanskem gospodarstvu, posebno pa ob nenadnem sklepu železničarjev, da ustavijo ves dovoz materiala, dokler Železarna ne plača dolga O sklepih zadnje izredne seje skupščine so razpravljala tudi občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij ter mnenje odbornikov podprla. -jk
t
Sekretar občinskega sindikalnega sveta Kranj Slavko Kalan in tajnik komisije za rekreacijo in šport pri ObSS Pavle Novak sta najboljšim ekipam in posameznikom v občinskih sindikalnih športnih igrah podelila pokale in priznanja. Na sliki je predstavnik tovarne IBI, ko sprejema pokal za osvojeno prvo mesto v malem nogometu. — Foto: F. Perdan
Zaključek sindikalnih športnih iger
Razgovor s prof. Iztokom Beleharjem
»Plavanje je za naše učence posebnega pomena«
Občinski sindikalni svet Kranj se je 1967. leta odloči1!, da bo poleg drugih dejavnosti začel razvijati in vzpodbujati člane sindikata v delovnih organizacijah za razna športno-rekreativna tekmovanja v letnih in zimskih športnih prireditvah. Izhodišče za tako odločitev je bilo dejstvo, da so takšna tekmovanja pred dobrim desetletjem že bila v delovnih organizacijah, kasneje pa je ta dejavnost popolnoma zamrla. Drugi vzrok za organizacijo športnih iger pa je skrajšanje delovnega časa. V večini delovnih organizacij sta ob koncu tedna piosta dva dneva in tako ostane dovolj časa za rekreacijo.
Komisija za šport in rekreacijo, ki jo je imenoval ObSS skupaj s športnimi delavcimi in strokovnjaki, je izdelala program šport no-rekreativne dejavnosti. Program so razdelila v zimski in letni del. Pazi m i naj bi bila tekmovanja v slalomu, smuku, smučarskih tekih, turnem smuku in sankanju. Za letne igre pa so predlagali tekmovanja v rnalom nogometu, rokometu, odbojki, tenisu, namiznem tenisu, kegljanju, šahu, košarki, atletiki, plavanju in balinanju. Geslo programa je bilo: »Iz malega naj zraste veliko. Veliko v smislu množičnosti in pestrosti.«
V zimskih športnih igrah so dosegli množičnost zlasti Pri veleslalomu, saj se je zadnjega tekmovanja udeležilo prek 300 članov sindikata iz 35 delovnih organizacij. Toda s to številko ne moremo biti zadovoljni, saj je v občini še kakih 70 sindikalnih podruž-Tac, ki ne kažejo zanimanja za zimske športe.
Pri letnih športnih igrah Pa se kaže množičnost v ma-tem nogometu, kegljanju, od-
bojki in streljanju. Za lahko-atlotske discipline, plavanje, košarko in balinanje pa kljub naporom organizatorjev ni večjega zanimanja. Razvoj rekreacijskih športov nekoliko zavira tudi nerazumevanje zavoda za izgradnjo in vzdrževanje športnih objektov. Za vsako uporabo pomožnega stadiona in drugih športnih objektov je treba plačati visoko odškodnino, kar za tekmovalni šport ne velja.
Kljub vsemu, je v lanskih letnih igrah sodelovalo skoraj 1000 članov sindikata. Tekmovanja so potekala v osmih športnih panogah, vendar je še vrsta predvsem manjših delovnih organizacij, ki za to dejavnost ne kažejo večjega zanimanja. V letnih in zimskih igrah je v preteklem letu nastopalo 1313 tekmovalcev. Občinsiki sindikalni svet Pa je za organizacijo športne rekreacije porabil 23.116 din. Tekmoval je vsak deseta zaposlen moški in le vsaka 172. zaposlena ženska.
Tistim, ki so v letnih športnih sindikalnih igrah pri po-, sameznih panogah zasedli pr-| va tri mesta, so v sredo, 20. , januarja, pri občinskem sindikalnem svetu podelili pokale in priznanja.
V šahu je prvo mesto med ekipami zasedla bolnišnica Golnik, drugo Sava in tretje Tekstiiindus. Med posamezniki je bil najboljši štagar Franc, drugi Vojičič Franc in tretji Jovič Ivan.
V odbojki je bila najboljša ekipa iz Iskre, druga je bila ekipa iz IBI in tretja ObSS Kranj.
V rokometu so zmagali člani sindikata iz Iskre, druga je bila ekipa Prosvete in tretja Sava.
V tenisu so bili najboljši Anzeljc Peter, MuleJ Janez,
inž. Bedenk Bojan in Stare Peter.
V malem nogometu so zmagali člani sindikata iz IBI, druga je bila ekipa iz Save in tretja Iskra C.
Najboljši kegljači so bili iz Merkurja, Iskre A in Elektro podjetja.
Namizni tenis je prinesel zmago' ekipi Save, drugo mesto je zasedla ekipa iz Iskre in tretje KZSZ.
V streljanju pa so zmagali tekmovalci iz Iskre, iz Save so bili drugi in IBI tretji.
Program športno-rekreatiiv-ne dejavnosti, ki je bd sprejet pred tremi leti in nato dopolnjen, bo veljal tudi v letošnjem lotu. Treba pa bo analizirati in oceniti, kje so vzroki oz. pomankljivosti, da predvideni načrti niso bili uresničeni v celoti.
L. Bogataj
Pretekli teden je imela posebna osnovna šola športni dan. Izrabili so ga za tekmovanje v plavanju v kranjskem zimskem bazenu. Nastopijo je izredno veliko število mladih plavalcev, kar 96 ali skoraj polovica učencev posebne osnovne šole. Tolikšno število ne bi bilo nič posebnega, če ne bi vedeli, da imajo ti otroci poleg nekoliko manjših zmožnosti spoznavanja učne snovi, tudi težave zaradi manjše telesne zmogljivosti, raznih telesnih hib in podobno.
Na posebni ospovni šoli v Kranju so v okviru rednih ur telovadbe uvedli plavanje že pred tremi leti. Posamezni razred je lahko prišel na vrsto za plavanje le na vsakih 14 dni. Vendar pa sedaj zna-1 jo vsi učenci šestih, sedmih in osmih razredov plavati, medtem ko je v nižjih razredih še nekaj plavalnih anal-fabetov.
»Za nas pa je najvažnejše«, je povedal profesor telesne vzgoje Iztok Belehar, ki poučuje na posebni šoli že tri leta, »da se je na rednih vsakoletnih zdravniških pregledih izkazalo, da se telesni razvoj učencev ob redni telovadbi, pri tem je plavanje še posebno važno, popravlja. Ortoped dr. Gantar, ki pregleduje učence naše šole je ugotovil, da se je lani na primer izboljšal telesni razvoj pri 59 učencih, le v petnajstih primerih pa se je stanje poslabšalo.«
® Zakaj pa je telesna vzgoja tako pomembna za učence posebnih osnovnih sol?
»Naši učenci ne nadaljujejo šolanja, pač pa začno delati in to pretežno fizično takoj ko končajo osemletko. Zato je zanje še kako važno, da so telesno dobro in sklad-
no razviti, da nimajo težav s koordinacijo gibanja, da nimajo krive hrbtenice. Delovne organizacije sprejemajo samo zdrave in za delo sposobne delavce, zato morajo biti naši absolventi telesno dobro pripravljeni. Plavanje se mi zdi za harmonično oblikovanje telesa in tudi zaradi drugih dobrih lastnosti prav posebno primerno za naše učence, ne nazadnje pa se s tem vključujemo tudi v akcijo za odpravljanje plavalne nepismenosti. Pri nas noben učenec ni oproščen telovadbe, telovadijo vsi, vendar pa so seveda različno telesno obremenjeni. Plavanja s? je naučil tudi otrok s paralizo in pa neki slepi učenec«
# Ali učenci radi plavajo?
»Moram reči, da vsi prihajajo v plavalni bazen z velikim veseljem. Celo naši absolventi prihajajo k našim učnim uram, potem ko so že zapustili našo šolo. Nedvomno jim plavanje veliko pomeni, tako glede vzdrževanja fizične zmogljivosti kot naj*, rž tudi zaradi občutka, da so lahko v tej aktivnosti enaki svojim vrstnikom.
# Ste že razmišljaj! o tem, da bi bil zimski bazen res idealno dopolnilo k usposabljanju vaših učencev za življenje?
»Da, nova zgradba posebne osnovne šole bo stala blizu šole France Prešeren. Razmišljali smo že o tem, da bi za obe šoli zgradili skupni bazen. Za sedaj so to šele želje, saj bazen ne bi bil ravno majhna investicija. Mislim pa, da nobena šola ne bi bolj potrebovala bazen kot ravno posebna šola, razen tega pa tudi Prešernova šola med vsemi kranjskimi osemletkami kaže največ zanimanja za plavanje.« L. M.
Učenci posebne osnovne šole rezultati pa so bili izredni. -
v Kranju so tekmovali v plavanju. Nastopilo je 96 tekmovalcev, ' Foto: F. Perdan
Mladinski koncert
V Kranju bo danes, v so- | boto, ob 17. uri v dvorani glasbene šole koncert mladih j glasbenikov — učencev kranj- I ske glasbene šole. Koncertni I spored skladb domačih in tu- I jih skladateljev bodo izvajali učenci iz oddelkov za klavir, solopetje, pihala in trobila, moški vokalni kvintet in godalni orkester. Da bo koncertni spored čimbolj sprejemljiv za poslušalca, bodo vse izvajane skladbe prej komentirane.
Ker glasba in njena vzgoja s svojo široko dejavnostjo vključujeta najširše plasti ljudskih množic, je ta umet-
niška dejavnost najbolj popularna. Glasbena umetnost in glasbena vzgoja naj bo organizirano, to je glasbeno vzgojno dostopna že našim najmlajšim. V ta namen organizira glasbena šola v Kranju koncerte solistov ki malih ansamblov v varstveno vzgojnih ustanovah. V dneh 25. in 28. januarja bo priredila dva koncerta za predšolske otroke varstveno vzgojnega zavoda v Kranju. Le z načrtno in kvalitetno glasbeno vzgojo se glasbena umetnost vključuje kot pomembni estetski oblikovalec mladega človeka. -ar
mM      m mm/m m ■ jr
ic in Tadic med Tržičani
Naš časnik je poročal že v sredini številke o filmski ekipi, ki pri Sv. Ani pod Ljubeljem snema zunanje po cnetke za film »Balada o surovem«. Izjemna priložnost se ponuja Tržičanom v ponedeljek. Eminentna filmska ustvarjalca, ki ju poznamo predvsem s televizijskega
Igralec in režiser Vinko Rozmane
ekrana, Radivoje Lola Djukič in Ljuba Tadic sta se prijazno odzvala povabilu delavske univerze in ljudske knjižnice Tržič, da se srečata z domačini. Razgovor z njima — in morda še nekaterimi drugimi ustvarjalci sedme umetnosti — bo zvečer v prostorih delavske univerze. —gk i
Kulturno-umetniško društvo Ivan Cankar iz Sv. Duha soda med uspešnejše na Go renjskem. Posebno delovna je dramska sekcija, ki jo že skoraj petindvajset let vodi Vinko Rozmane. Kljub naporni službi pri železnici, vedno najde čas za igranje in režiranje. Pred kratkim smo ga zaprosili, da bi kaj povedail o svojem delu.
0 Kdaj in kje ste začeli z igranjem?
»V rojstnem kraju, na Vrhniki. Tam sem se rodil pred 58. loti, hodil v Šolo in se izučil za krojača. Še zelo mlad sem se vključili v društvo ro kodelskih pomočnikov, ki je tedaj vodilo kulturno dejavnost na Vrhniki. Sodeloval sem v tamburaškem zboru, kmalu pa sem se začel ukvarjati tudi z igranjem. Cez nekaj let sem zrežiral prvo de- j lo. Se dobro se spominjam 1 naslova, ki se je glasil: Po stržok ali dekle s ceste. V tej dobi sem se vključil tudi v pihalno godbo. Igral sem činele in boben.«
»Kdaj pa ste se preselili v Sv. Duh?«
»Tik pred vojno sem bil na orožnih vajah v školji Loki. Obleko sem shranil pri Kodru pri Sv. Duhu. Tu sem spoznal ženo Anico. 1945. leta sva se vzela in preselil sem se na njen dom. Ker so me nekateri vaščani poznali že prej so me nagovorili, naj se začnem ukvarjati z odrsko dejavnostjo. V vasi ni bilo kulturnega doma, zato smo začeli z gradnjo. Vse smo delali udarniško in do 1949. lota smo dom spravili pod streho. Igrali pa smo v njem že prej. Dvorana in oder sta bila še brez stropa, ko smo uprizorili prvo delo.«
0 »Kaj ste igrali lani in kaj pripravljate v letošnji sezoni?«
»Preteklo sezono smo uprizorili dvoje del: Sneguljčico in Črno ženo. Sneguljčico smo zaigrali sedemkrat, Črno ženo pa devetkrat. Predstave si je ogledalo prek 4500
ljudi, kar za amatersko gledališče ni malo. Letos pa se učimo igre domačega avtorja Antona Kušarja iz Godešiča Živ pokopan. Premiera bo v soboto, 24. januarja, na do mačem odru. Delo obravnava nasprotja med višjimi sloji in zdravimi kmečkimi ljudmi. Igro bomo doma zaigrali štirikrat, imamo pa že pogodbe za gostovanje v škofji Loki, Železnikih, Cerkljah, Predosljah, Vrhniki, Horjulu in Bohinjski Bistrici.«
L. Bogataj
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
NEDELJA — 24. januarja,
ob 10. uri za IZVEN: URA PRAVL1IC — balet Baletne šole Kranj, ob 16. uri za IZVEN: M. Frisch: ANDORRA, prodaja vstopnic v Prešernovem gledališču.
650 let Tržiča
V 7. številki Novic, ki je izšla 12. februarja 1845, najdemo na strani 28 naslednji popravek: V spisku: »Stari Teržič« v 5. listu namest popolnoma vse zakrila, beri: razvaline popolnama zakrila.
Prispevku »Stari Teržič« je v 20. številki Novic z dne 14. maja 1845 Hicinger dodal še tale sestavek (str. 79):
TERŽIČ (sedanji čas).
Leta zgol obertnosti vdani terg stoji poldrugo uro od Ljubelja med hribmi, ki vid na vse strani zapirajo; dva potoka, Mošenik in Bistrica, sta mu kakor dve žili življenja. Ima tri cerkvč, en grad; šteje 180 večidel terdno zidanih hiš, in več ko 2000 stanovavcov. Kar obertnost in rokodelstva vtiče, so tamkej tri velike kovačnice (fužine), dvč za jeklo, e n a za železo; ena pilarica (Feilharnmer); ena kovačnica za železo vleči (Zain- und Streck-hammer), osem košaric, to je kovačnic za kosč, serpe, sekire, lopate i. t. d.; ena žebljarica in t r i konjske kovačnice; plavž v letu 1816 postavljen, pa je zavoljo pomanjkanja dobre rude v bližavi opuščn. Druziga rokodelstva je deset usnjarjev, ki tudi veči del težko usnje za podplate in lepe tanjke kožice, čeme in drugih barv (Pfund- und Corduanleder) strojijo, in tri malne za jezice, in veliko stćp za čreslo, in posebnih poslopij za izdelovanje usnja imajo, in vsak po več delavcov ima; dalje dva irhar-ja (VVeissgarber), trije farbarji za platno in kotone, desčt nogavičarjev, trije klobučarji, in čevljarjev krog trideset, štirji mizarji, dva ključavničarja; malni za žito so trije.
Kar je tukaj mnogiga blaga storjeniga, ni samo za domačo deželo, ampak gre tudi v druge kraje. Tako gre železno blago na Hrovaško in čez Ter s t na Laško, Greško in v Jutrovo (Lcvante); usnje tudi na T e r s t; nogavice pošiljajo na Štajersko in v Terst, čevlje na Koroško, Tirolsko in v Terst; plavo farbani kotoni so zadosti za v s o domačo deželo, in gredć tudi vunkej. Vse to z vkupej vzeto kaže, da je Teržič memo vsih krajev krajn-ske dežele p č r v i, kar obertnost in rokodelstvo zadene.
Tako je torej Hicinger — svoje prispevke je podpisoval z začetnicama P. H. — pred dobrimi 125 leti predstavil bralcem Novic svoj rojstni kraj. V istem letniku srečamo še tri njegove prispevke. V enem poučuje, kako je treba gospodarno ravnati z gozdovi, v drugem poroča o novi šoli v Kamni
gorici (kjer je bil Hicinger kaplan, preden je bil premeščen v Mokronog) in se na široko razpiše o tem, kako pomembne so šole za narod, tretji njegov prispevek pa je daljša pesem »Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 . . .«, ki jo je prevedel iz nemškega jezika. Ker pa nimamo namena, da bi se podrobno seznanjali s Hicingerjevim delom, ampak stikamo za zdaj le za zapisi o Tržiču in okolici, preidimo kar k njegovima zapisoma o Ljubelju v četrtem letniku Novic!
V številki 37 Novic z dne 16. septembra 1846 beremo na strani 147:
CESTA ČEZ LJUBELJ.
Krajnsko je od Koroškiga skoz in skoz s terdnimi mejniki, visokimi snežniki, ločeno; zatorej tudi ceste iz ene v drugo deželo čez hribe peljajo: na Beljak čez Koren, na Celjovec čez Ljubelj, in na Kaplo po Kokri čez Jezerski verh. Nar več med temi je imenovana in obiskovana cesta čez Ljubelj, ker grč veči del vožnje med dvema deželama čez njo. V prejšnjih časih se je tukej le s tovori zamoglo čez priti, in kakć močno je kupčija po tem potu šla, kaže med drugim to, de so cerkev sv. A n e, ki spodej stoji, po obljubi kupci zidali, ki so čez goro tovorih, to je bilo leta 1519. — Ker je pa pot vunder nevarna in težavna bila, je Kari, Nadvojvoda štajarski, krog leta 1560 z lastnimi potroški dal cesto napraviti namesti prejšne tovorne poti; ta je umetno sem in tje v ovinkih po hribu gori do verha speljana, in verh tega se je popred pod zemljo' skozi šlo, kakor je per Valvazorji v podobi še viditi. — Cesar Kari VI. oče Marije Terezije, je med drugimi dal tudi cesto čez Ljubelj veliko popraviti in verni prekopati, de se gre zdaj prosto čez v Gora-tan. Od tega časa stojite tudi verhi dve piramidi (štručasta pila) iz kamna z napišem v spominik* — Še več se je pa za leto cesto zgodilo pod rajnkim svitlim Cesarjem Francaml. in zdajnjim Ferdinandam L, ker je bila cesta verhi za tri ovinke ali ride ponižana, in so se podporne ali škarpe, ki so bile pred večidel lesčne, povsčd sozidale. Govorili so cl6, de bodo goro prekopali ali prevertali, in cesto pod zemljo skozi peljali, takć, de bi na Koroški strani per cerkvi sv. Lenarta vunkej peršla, kar se pa morebiti ne bo lahko zgodilo.
Kar grč navadne kupčijske vožnje čez Ljubelj, jo Korošci od une, in Krajnci, od te strani do verha izpeljajo, in tamkej prekladajo; zato so tudi verhi hrami (ute) postavljeni, de se blagć v njih zamore spraviti. Pot čez Ljubeij je sterma, takć, de se malo ne eniga konja more naložiti, in zimski čas je zavoljo snežnih plazov nevarno; zatorej so tudi po zimi vedno delavci perpravljeni, de cesto, ako je zasuta, od snega odkidajo. Tudi se večkrat zgodi, de ljudi plaz podsuje, kakor je že predlansko lčto neki cestoravnavec (VVegmei-ster) v Begunskim plazu konec storil, in so njegovo mertvo truplo še le čez nekaj tednov našli. LR.
* Plošč z napisi na piramidah ni več. Pred 35 leti je piramidi razdejal zemeljski, plaz in so se pri tem razbile. Piramidi so obnovili brez plošč, Nekaj razbitih ostankov plošč so porabili za oporna zidova ob piramidah, eno izmed njih — vseh je bilo šest, na vsaki piramidi po tri — pa smo pred leti našli na dvorišču hiše št. 20 na Trgu svobode. Kako je zašla v Tržič, ne vemo. S privolitvijo lastnikov smo jo shranili v muzeju. — Na eni izmed piramid vrh ljubeljskega prevala je zdaj napis: Errichtet bei Eroffnung des Loiblpasscs 1728,
erneut nach Zerstorung durch Felssturz 1936.
Nesreča je moj zvesti spremljevalec
Nekega decembrskega dne mi je pismonoša prinesel dopisnico z naslednjo vsebino: »Prosim Vas, zglasite se pri meni v Dvorski vasi. Želel bi vam povedati zgodbo o mojem življenju. Vidic Milan, Dvorska vas, pošta Begunje na Gorenjskem.*
Življenje nam nenehno daje dovolj snovi za pisanje zgodb od otroške razbrzda-nosti, življenjskih uspehov ali neuspehov, veselja, smeha, žalosti in solz. Nisem vedel, kaj mi neznani bralec Glasa iz Dvorske vasi želi povedati. Seveda to ni bila ovira, da se ne bi odpravil na Pot.
»Star sem bil dve leti, ko nas je zapustil oče. Mama je ostala sama z osmimi otroki brez sredstev za življenje. Oče se je na Ljubnem, kjer smo doma, stepel z žandarji. Menda je nekemu žandar j u celo odgriznil prst. Moral bi iti v zapor, toda popihal jo je v Ameriko in nikdar več nismo slišali o njem. To je bilo 1904. leta.
Bil sem najmlajši v družini, živa sva samo še s sestro Micko, ki živi v Borovnici. Že v otroški dobi sem prebolel škrlatinko brez zdravniške pomoči. Za zdravnika v naši hiši ni bilo denarja. Mama je hodila služit h kmetom in je od ranega juLra do poznega   večera   garala za
MIlan Vidic
vsakdanji košček kruha. Včasih sem pomagal mami nabirati gobe in zdravilna zelišča, ki smo jih prodajali, da bi si lahko kaj kupili. Naša hiša, Tabučeva, v Ljubnem stoji na robu pečine. Kot otrok sem rad lazil po strmi pečini in stika! za ptiči. Nekoč mi je spodrsnilo in ustavil sem se šele na dnu strmine, k sreči brez posledic. To je bila prva nesreča, od tedaj dalje pa se jih je zvrstilo toliko, da se vseh niti ne spomnim.
Bos sem capljal v šolo. že v prvem ali drugem razredu osnovne šole sem dobil vnetje obeh ušes. Jokal sem do ma in v šoli, na travniku in v postelji. V šoli so mi papir tlačili v uho, da bi utišali bolezen in bolečine. Kot bo ste videli kasneje, imam od tistihmal posledice še dandanes.
Med prvo svetovno vojno in po njej je b;*lo bore malo možnosti za izbiro poklica. Pri Poldes na Ljubnem sem se izučil za čevljarja. Pri mojstru sem delal dnevno po 16 ur. Hranil sem se doma. Zgodilo se je, da je bila mama na delu pri kmetih, pa sploh ni skuhala kosila. Lačen sem se vrnil k mojstru na delo in mu nisem upal povedati, da nisem kosil.
Zaradi vnetja ušes v šolski dobi sem postal naglušen. To je bil razlog, da nisem šel služit vojaščine, bil pa sem potrjen kot rezervist. Pred začetkom vojne so me poklicali k vojakom, ob razsuilu 1941. leta pa sem peš oz Murske Sobote prišel domov.
1932. leta sem se poročil. Imam tri otroke: sin Milan je doma, ena hčerka je v Braziliji, druga pa je poročena v Hlebeah.
Med vojno sem nekaj časa delal na cesti Lesce—Žirovnica, potem pa v železarni Jesenice V službo v Železarno sem hodil s kolesom in vlakom. S kolesom sem se peljal do železniške postaje v Lescah, tam sem pustil kolo in Se z vlakom odpeljal do Ja-vornfka. Tako sem se nekega spomladanskega jutra 1945. leta spet peljal s kolesom v Lesce. Bilo je še temno, kajti to je brlo okrog pol petih zjutraj. V Lescah me je zaustavila nemška patrulja. Na ukaz sem dvignil roke. Nato so mi ukazali, naj grem z drignjenimi rokaimi naprej. Tistega jutra je močno deževalo. Uplašen nisem upal naprej, zato sem še vedno stal kar na mestu, patrulja pa j«
začela streljati. Čudno je bilo, da me niso zadeli. Skočim na kolo in začnem bežati proti letališču. Blizu letališča naletim na nemškega stražarja, ki je za menoj vrgel bombo. Ves krvav sem padel v blato. Dva nemška vojaka sta me zgrabila za noge in vlekla do poveljstva na letališču. Obleka je bila od bombe vsa raz. cefrana, v mojem telesu pv. nešteto drobcev od bombe. Kamorkoli sem se pogledal, iz vseh dolov telesa je curljala kri. Dokler so čakali poveljnika, so mi zaustavili krvavenje in mi obvezali rane. Po kratkem zaslišanju so me odpeljali v begunjski zapor. Iz zapora so me odpustili 14 dni pred razpadom Nemčije. Med tem časom žena sploh ni vedela, kje sem in zakaj se s službe nisem vrnil domov.
Ko so me odpustili iz zapora, se vedno nisem mogel hoditi. Ob zaporniškem zidu sem se počasi plazil proti prvim hišam. Tu me je srečala kmetica Bulovec, ki me
Trikrat sem bil na »punkti-ranju« hrbtenice v ljubljanski bolnišnici. To je bulo hudo.
1936. leta sem si v Dvorski vasi zidal hišo. Potreboval sem denar, pa sem zato hodil pomagat delat še k drugim kmetom. Tako sem tistega leta pri nekem kmetu na vasi obiral češnje. Z vrha češnje sem padel okrog deset metrov globoko. Pod če šnjo som qble/.al nezavesten Dobil sem pretres možganov in zlomil sem si roko. Za zdravnika ni bilo denarja. V Begunjah je brla tedaj ženska kaznilnica. Tam je delala tudi neka ženska od rdečega križa in ta me je zdravila kakor je pač znala. Zaradi padca in pretresa možganov sem skoraj oslepel. Že tako sem bil naglušen, potem pa še videl nisem. Menil sem, da bo pomagalo, če grem na romarsko pot na Brezje. Tako zbegan sem bil in tako slabo sem videl, da sem šel po kolenih okrog velikega namesto okrog malega oltar-
je peljala na dom in mi dala hrano. »Včeraj te je žena iskala tod okoli, potom pa je šla peš na Golnik gledat, če nisi morda tam.« Žena me je tako dolgo iskala, da je doma od lakote poginil prašič.
BOLEZNI IN NESREČE SE VRSTIJO
1922. leta so me v Zagrebu prvič operirali na obeh ušesih. 1956. leta sem bil v jeseniški bolnišnici spet operiran na obeh ušesih. V jeseniški bolnišnici je operacija trajala več kot štiri ure. Pod roko so mf sneli kožo, da so jo namestili pri ušesu, kjer so me operirali.
ja. Ljudje v cerkvi, ki so to videli, so mcnifli, da nisem pri pravi. Nazaj grede me je srečal pokojni Resman iz Radovljice. Ko je videl, kaj je z menoj, mi je poklonil 30 dinarjev rekoč: ,Pojdi k doktorju šarcu in mu povej, da te jaz pošiljam, naj td po maga.'
Dr. šamc me je res pregledal, denarja pa ni hotel vzeti. Dal mi je napotnico in me poslal v ljubljansko bolnišnico. Tam sem bil mesec dni, stroške zdravljenja pa je plačala občina. Kako hudo sem bil prizadet zaradi padca s češnje se vidi po naslednjem primeru: v bolnišnici mi je zdravnik    pokazal prižgano
svečo in me vprašal, če jo vidim, jaz pa, sem v resnici videl tri prižgane sveče. Zdravnik me je nadalje vprašal, kakšno barvo ognja imajo sveče. Odvrnil sem, da je ogenj srednje sveče rdeče barve, ogenj drugih dveh sveč pa bele barve.
Po vojni sem po službi hodil čevljarit na Ljubno. Tako sem se nekoč pripeljal s kolesom na Ljubnem, na ov.n-ku, kjer je z ene strani zid z druge pa škarpa, se nenadoma srečava s kmetom, ki je na konju v galopu prihajal izza ovinka. Konj, ki ni mogel ne levo in ne desno, je skočil Če/me in me podrl. Kolo je bilo skoraj uničeno, jaz pa sem k sreči odnesel »e nekaj prask.
1955. leta sem delal v železarni na Javomiku. Nad menoj je žerjav na magnet nesel tri velike pločevine, od katerih je vsaka tehtala 250 kg. Spodnja pločevina se je odlepila in padla na mojo ■glavo. Vsekakor tedaj ne bi ostal živ, če me ne bi rešilo naključje. Pločevina je na eni strani padla na voziček, na drugi pa na tla, tako da je mene le pritisnila k tlom. Spet sem dobil pretres možganov z vsemi posledicami take nesreče.
Dve leti pozneje sem v železarni ple/.al po lestvi in podmazeval stroje. Stal sem za strojem, ki so pravzaprav škarje za železo. Med dolom me je stisnilo za roko tako hudo, da od takrat nisem bul več sposoben za delo. Povrhu tega me je še enkrat žerjav, s katerega je visela veriga, udaril s to verigo po glavi.
Pred petimi leti me je prizadela kap in leve strani telesa ne čutim, čeprav z udi lahko gibam. Z levo roko namreč lahko delam, roke pa ne čutim, pa čeprav bi mi zabili žebolj v roko ali pa os bi mi dali žerjavico v roko.
S tem pa mojih nesreč šo ni konec. Novembra lani sem na bližnjem travniku pasei ovce. Ena se je pasla privezana. Ko sem nameraval kol pribiti na drugo mesto, se ovca zaleti vame, veriga s« mi je pri tem nerodno zapletla okrog noge, ovca j« potegnila, jaz pa som padel in si zlomil nogo. šele naslednji dan so me odpel j aM v jeseniško bolnišnico.
Star sem 68 let, toda niti eno leto v življenju nisem bil zdrav. Zdravje je res največje bogastvo. To zgodbo vam ne pripovedujem zato, da bi se ljudem smilil. Želim vam le reči tole: če ste kdaj otožni, poni i si! i te na to, da so na svetu ljudje, ki so še bolj nesrečni kot vi. če pa ste tak ald podoben nesrečnik kot jaz, vedite, da niste osamljen primer.« Tako mi je pripovedoval Tabučev Milan in skorajda bi lahko rekel, da sem na njem opazil olajšanje, ko me je gledal, kako njegovo zgodbo zapisujem v beležko. J. Vidi«
Rezka Jelovčan pri stroju za sušenje. — Foto: F. Perđan
Srkni jo, kavico-če je dobra!
Rjavo poživilo postaja nepogrešljiv del Slo-venčevega vsakdana, zato ni vseeno, kakšne so njegove lastnosti — Nenavaden poklic Rezke Jelovčan, uslužbenke veletrgovine LOKA iz Škofje Loke
Ste oboževalec prave kave? Potem preberite naslednjih nekaj vrstic. Marsikaj zanimivega skrivajo v sebi. O »kofetu« govorijo, o črni tekočini, ki se dan za dnem pretaka po grlu tisočih občanov. Krog sužnjev dišeče opojnosti je zares širok in zajema ljudi najrazličnejših poklicev, starosti, navad, življenjskega standarda... Pijejo jo predsedniki in direktorji, čistilke in pometači, zdravniki in inženirji, tajnice in sekretarji, študentje in dijaki, delavci in kmetje. Nejevoljni so, če nuna prave arome, če greni ali pušča kiselkast okus. če pa Jim »potegne«, če je dobra, si omislijo še eno. žal resnično dobre kave ni veliko. Predelovalcem manjka strokovnjakov, ki bi znali »pogruntati« pravi recept, ki bi vedeli, kako in koliko opražiti surovo zrnje, kje ga ohlajati, kdaj zmleti ter kako pakirati. Bore malo ljudi pri nas obvlada to umetnost. No, Rezka Jelovčan je ena izmed njih. V veletrgovini LOKA pravijo, da svoj posel opravlja brezhibno. Kupci so navdušeni. Zavojčkov poživila rjaste barve, označenih z glavo Indijca in loškim grbom v sredi, ni na trgu nikdar preveč. Proizvodnja komaj sledi povpraševanju, kar ob poplavi konkurenčnih pražarn predstavlja zavidljiv uspeh. Hoteč pobliže spoznati »kuharico« Rezko, smo prejšnji četrtek vkorakali v prostore nad traškim skladiščem podjetja LOKA.
U Tantu v slovo
Prvi mož svetovne diplomacije, generalni sekretar Združenih narodov U Tant, je napovedal, da ne kani ostati na svojem položaju, potem ko mu bo konec leta iztekel mandat. Z mednarodne politične scene se bo tako umaknila osebnost, ki je nemara bolj kot kdorkoli drug spoznala, kako težko je urejevati sporne zadeve v današnjem zapletenem svetu. To še toliko bolj, ker so Združeni narodi ustanova, ki se ne more opirati na silo in ki se mora proti njej boriti zgolj s potrpežljivostjo, modrostjo, kompromisi in prepričevanjem. Nedvomno je U Tant v svoji mandatni dobi nekajkrat spoznal, kako brez moči je organizacija, ki jo je vodil — čeprav tega javno ni hotel n'koli priznati. In v trenutku, ko odhaja, ali se vsaj pripravlja na odhod, je nemara na mestu vprašanje: koliko so Združeni narodi res to, kar ponazarja njihovo ime in koliko vpliva imajo na reševanje izredno zamotanih problemov današnjega sveta? Odgovor ne more biti črno-bel; ni moč reči, da ustanova ni nič drugega kot samo paradna institucija. Toda prav tako ni moč trditi, da je vselej učinkovita in uporabna. Bliže resnici je trditev, da je učinkovita tedaj, kadar se želje in stališča velikih ujemajo in neučinkovita skorajda v vseh ostalih primerih .. . žalostna ugotovitev pa je, da je sudnjih še vedno vse preveč. Nemara bo U Tantov odhod
ZRNJE IZ AFRIKE, ZRNJE IZ BRAZILIJE...
»Kaj  bi radi zvedeli?« je
zanimalo žensko v beli halji, vrtečo se okrog čebrov, polnih zelenkasto rumenega zrnja. Zrak so prevevale vonjave, ob katerih mora sleherne-
mu »kofetarju« zaigrati srce.
»O kavi nameravamo pisati. In o vas, seveda.«
Sedli smo k mizi in Jelov-čanova je začela pripovedovati.
»Jugoslovanski uvozniki nabavljajo kavo v Braziliji, Ko-
lumbiji, Mehiki ter Indiji. Mi uporabljamo predvsem sorte medelin, mexico, arabica in plantation. Iz njih sestavljamo mešanico v razmerju 30 i 30 + 20 + 20 odstotkov. Delež zrnja posameznih tipov je namreč zelo pomemben, saj določa barvo, vonj in moč pijače. Afriška kava, ki raste napol divje, zunaj plantaž, daje zmesi težo, trpkost in rahel nadih po zemlji, brazilske so bolj blage, mehke, vendar s čudovito aromo, indijsko dodajamo zaradi 'smetane', medtem ko plantation, medelin in mexico slovijo kot precej krepke, vendar okusne.«
!     »In  kdo pri LOKI izbira najustreznejšo kombinacijo?« j sem bil radoveden.
i     »Jaz. Že pet let. če zmanjka enega od prej naštetih tipov,  ki  tvorijo standardno i mešanico,   moram odmeriti novo, prejšnji čim bolj po-I dobno,« je sobesednica opisovala svoje tvegano delo, o katerem meni, da zahteva natančno poznavanje surovin j in precejšnjo mero vestnosti J ter ljubezni. 41-letni Rezki ] kajpak ne manjka niti zna-1 nja, niti zavzetosti. Kot na-
znova obudil prizadevanja za izboljšanje delovanja Združenih narodov, čeprav ni preveč verjetno, da bi taka prizadevanja kaj kmalu tudi rodila obilne sadove. Kajpak je tudi prezgodaj napovedati, kdo bo njegov naslednik — ne zato, ker bi manjkalo morebitnih kandidatov, marveč zato, ker bo težko najti takega, ki bi ustrezal zahtevam in željam vseh tistih, ki odločajo o njegovem ustoličenju. 62 letni Burmanec U Tant je prišel na mesto generalnega sekretarja v Združene narode leta 1961 po smrti Daga Ilamerskjoelda in od tedaj vodi svetovni parlament med njegovimi dobrimi in slabimi časi — pri čemer je bilo slednjih skorajda več.
Združena arabska republika je dočakala svoj veliki trenutek, ko so v Asuanu svečano odprli velikanski jez, gigantsko stvaritev, ki je terjala deset let izjemnih naporov in veljala okroglo milijardo dolarjev. Jez je odprl predsednik El Sadat, slovesnosti pa se je udeležil tudi ugledni gost iz Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni. To je bilo tudi več kot samo simbolično znamenje sovjetske prisotnosti v tem delu sveta — brez nje naposled Egipčani zelo verjetno tudi ne bi mogli uresničiti projekta, ki je bil eden izmed življenjskih ciljev Gamala Abdela Naser-ja. Naser je vendarle živel
vadna embalerka se je v pičlih desetih letih povzpela do šefa oddelka in postala nenadomestljiva.
»Nikoli ne gledamo, koliko bomo zaslužili. Naš edini cilj je obdržati kvaliteto, če stranke godrnjajo, sem osebno prizadeta. Novembra so nekateri potrošniki ugotovili, da postaja kava slabša. Odpovedal je stroj za praže-nje, ki bi pravzaprav sodil že v muzej. Na srečo kmalu pričakujemo novega, sodobnega (firma ROBAT, ZRN - op. p.). Milijon novih din stane, vendar zmore v eni uri predelati 800 kilogramov zrnja (sedanji le bornih pol stota).«
OKUS GORENJCEV JE DRUGAČEN OD OKUSA PRIMORCEV
Jelovčanova in kolegice oskrbujejo trg s 15 do 20 tonami dragocenega poživila mesečno. Dobite ga v prodajalnah Centrala in Murke, v številnih hotelih in tovarniških menzah ter seveda v lokalih veletrgovine Loka. Velja omeniti, da vam nikjer ne bodo ponudili več kot 6 dni stare kave   (računano   od dneva
toliko časa, da je dočakal uresničitev svojega sna — jez so namreč v grobem dokončali še za njegovega življenja. Asuan ne bo pomenil za Egipt samo ogromnih količin električne energije ter vodo na velikanskih, doslej neplodnih površinah. To bo spomenik moža, ki ga ni več, pa tudi več kot otipljivo znamenje sovjetskih interesov in prizadevanj velikega arabskega pokrovitelja.
t) i i i
Kambodža še vedno izgoreva v plamenu vojne in zadnja poročila govore o ofenzivi vladnih sil, ki jih vodi polkovnik Chantarangsev, stric nekdanjega šefa države, princa Norodoma Sihanuka. Ni verjetno, da bi sedanja ofenziva strla uporniško moč Si-hanuku zvestih gverilcev, čeprav je mogoče domnevati, da bo vsaj začasno oslabila njihov pritisk. Vlada v Phnom Penhu je v težavah in kako velike so najbolje izpričuje dejstvo, da Američani razmišljajo o zračnem mostu, po katerem naj bi v Kambodžo prihajalo orožje in oprema za vladno vojsko, če se bo to uresničilo — in ni nobenih izjemnih zadržkov — se bodo Američani, ki se počasi vendarle umikajo iz Vietnama, še bolj angažirali v Indokini. To bi bila nespametna poteza za Washington, toda ZDA zaradi svojega prepričanja, da morajo biti »varuh« tistih, ki jim preti »komunistična« nevarnost, najbrž ne bodo pustile, da bi Sihanukove (ali katerekoli druge) čete zasedle Phnom Penh. To pa ne daje prevelikih obetov za skorajšnji mir v tem delu sveta.
polnjenja), kajti kakovost občutljivega /.droba pozneje naglo pada (izguba značilne arome itd.).
»Ker so zmogljivosti pražar-ne omejene, je pred prazniki treba delavnik raztegniti na 16 ur.« smo zvedeli. »Veste, proces žganja in drobljenja ni ravno enostaven, če si malomaren, če zagrešiš kakršnokoli napako, bo trud, vložen v ugotavljanje idealne kombinacije, zaman.«
Rezkine sotrudnice zrnje najprej lepo razporedijo in ločijo sorto od sorte. Ker so, recimo, afriške vrste v marsičem drugačne kot ameriške, ker prej potemnijo, jih pražijo posebej. Mešanje je dovoljeno šele kasneje, ko kavo strpajo v jutaste vreče. Juta prepušča zadosti zraka, omogoča naglo ohlajanje in preprečuje »zal opij en je«, ki bi sicer utegnilo pokvariti dragoceni okus.
Naslednja faza je mletje. Pri tem temperatura zmesi ponovno naraste (70—80° C). Spravijo jo v papirnate vrečke in počakajo, da toplota izpuhti. Sledi pakiranje.
»Skoraj povsod kavin zdrob embalirajo v vročem stanju.
Naš bo znal plavati
Ko sem skočil v vodo, zaplaval, sem bil v središču pozornosti in takoj sem imel laskave ponudbe za plavalnega učitelja, kajti mnogi ljudje, tudi mladi, ne znajo niti plavati.
Bilo je to na prvem nedeljskem izletu k enemu izmed vabljivih jezer. Bilo je več motornih čolnov, celo avtočoln, ki je naravnost s ceste zapeljal kar v vodo. Večina izletnikov pa je bila zleknjena na obali kot pasivni gledalec motoriziranega kopališča.
Prizadeta gospa je pravila, kako je njena 17-letna vnukinja celo izgubila lepo priložnost posebno donosne službe samo zato, ker ne zna plavati. Mlad fant, močan kot gora, se dolgočasi na obali, ker si ne upa v vodo.
Toda ena izmed žensk je z veliko mero samozavesti ob tem povedala, da bo njihov fant znal plavati. Vpisali so ga in plačevali kakor je treba. Imel sem občutek, da so jo drugi poslušali z nekakšno zavistjo. To bo vsekakor neka prednost tega fanta.
.Veliko je takih primerov. V deželi s 3500 večjimi jezeri in tolikimi rekami, a niti mladi ljudje ne znajo plavati. Radovednost se mi je ob tem primeru razširila na splošno tc-lesnovzgojno, športno, kulturno dejavnost in na družabno življenje ljudi.
Podatkov o množičnem udejstvovanju v takih organizacijah nisem imel priložnost dobili. Po možnosti sem
sledil časopisom, televiziji, morebitnim lepakom in drugimi sredstvi, ki bi me obvestila o neki dejavnosti. Moram reči, da je bilo tega dokaj malo, nepomembno. Zabeležil sem si neka vabila o izletu in nekaj manjših oglasov. V mislih, kako so zidovi in ograje pri nas polne raznih vabil KUD, TVD Partizana in tolikih organizacij, ki vabijo na najrazličnejša srečanja, tekmovanja itd., sem postal pozoren tudi na to. In nekega dne sem že kar zdaleč opazil neki lepak, zaprosil za počasno vožnjo, in to prvo posebnost razvozljal — vabilo k vpisu na neko dopolnilno šolo pravne stroke. Prvi, edini plakat, vabilo! Vsaj nekaj!
Edini, res množičen šport — večkrat sem videl igrati tudi otroke po zelenicah — je njihov priljubljen »base-bal«. Srečanja raznih klubov te igre je bilo večkrat tudi na televizijskem ekranu. V časopisih sem tudi opazil tekmovanje v košarki. Več sreče nisem imel. Naše športne sobote in nedelje se ne da primerjati, ko imamo toliko srečanj in tekmovanj conskih, republiških, državnih, mednarodnih in celo svetovna srečanja — košarka, hokej, telovadba, padalstvo.
Vsebina neprodušno zaprtega omota, izpostavljena kvarnemu 'dušenju', kajpak zaki-sli in izgubi dobršen del prvotne vrednosti,« je naša gostiteljica razkrinkala napako tekmecev.
»Kaj sodite o okusu Gorenjcev? Kakšno kavo najbolj cenijo?«
»Več let sem potrebovala, preden sem ugotovila, da Kranjci ljubijo napitek iz nekoliko manj ožganega, svetlejšega prahu, ki mu dodajajo precej sladkorja. Tolminci in Primorci, denimo, so bolj vneti za intenzivneje prazen, grenkoben zdrob. Pošiljke, namenjene njihovim trgovinam, pripravljamo čisto zase. Opravilo terja skrajno pazljivost hi previdnost, saj je — do Mer zrnje ni zmleto — razlika v barvi malenkostna, ko maj opazna.«
ZADNIO BESEDO IMA RAČUNOVODJA
Pričujočo   reportažo sem sprva kanil zaključiti z reklamno frazo »Tovariši, go sppdje, čez loški kofetek ga , "i-«. A proizvajalci  so me \ »rž opozorili, da bi bilo ne- ' Jmno razglašati resnico, ki
nikdar povsem ne drži. Če namreč potrošnik ne obvlada kuharske veščine, se bo celo najkvalitetnejši izdelek spremenil v brozgo. Baje so pražarne dostikrat žrtve po polnoma neutemeljenih kritik. Krivdo bi uživalci dražeče nacionalne pijače morali zvaliti na gospodinje, na bir-te, na neveščo tajnico oziroma na nesprotneža ob štedilniku, ki je slastno specialite-to pokvaril.
»Kava ne sme vreti!« po udarja Jelovčanova. »Pustite, da prav narahlo vzkipi — in nič več.«
»Koliko 'turške' popijete, Rezka?« vprašam nazadnje.
»Eno, kvečjemu dve skodelici dnevno. Pijemo skupaj, v službi. Doma nikoli ne pristavim džezve, ker je soprog zagrizen 'antikofetar.«
»Kako ugotovite, ali bo nova mešanica, ki ste jo sem ter tja prisiljeni sestaviti, strankam všeč?«
»Zelo enostavno,« se je za-s me jala. »Računovodji nesem zvrhan lonček, če on, priznan sladokusec in oboževalec kave, nima pripomb, bodo tudi kupci zadovoljni.«
I. GuzelJ
Spomin na svetovno razstavo EXPO 67 v Montrealu
Mlad fant, s katerim sem se spoznal v Ottawi, je bil športni pilot. Celo povabil me je na polet. Toda morala bi z rednim avionom v Toronto. Šele tam je njihov klub. Se pravi, draga stvar, ki si jo lahko privoščijo le nekateri. In tako je, kot sem ugotavljal, pri vseh dejavnostih, le kdor ima denar, se lahko zadovolji ob svojem konjičku. In ob tem so tudi vse možnosti za vrhunske dosežke. Ali na primer, zakaj toliko mladih ne zna plavati? Vse je hudo oddaljeno. Nekatera jezera so tudi premrzla.
Podobno je s kulturnim življenjem. Ottavva, kot glavno mesto, nima rednega gle dališča. V sicer bogati pozlačeni dvorani so le priložnost na gostovanja potujočih ansamblov. Pa tudi sicer se ljudje ne menijo dosti za to, zdi se kot da ne čutijo te potrebe. Osrednja športna, kulturna in hkrati družbena ustanova je televizija. Služba, do lar, družina in televizija so osrednja področja življenja, ki ljudi zaposlujejo do zgodnjih jutranjih ur. In še na zaslonu sem hudo pogrešal ljudi iz preprostega življenja, oddaje o življenju in delu milijonov državljanov. Vse se mi je zdelo preveč protoko larno, strogo zrežirano in izpopolnjeno s komercialnimi filmi in z reklamami. Zelo sem si zapomnil tudi šarmantno revijo ob izbiri lepo tiče sveta. Bila je tudi prikupna Ljubljančanka in simpatična Pražanka. Toda glavni vodja, napovedovalec, ki je ta dekleta predstavljal s kratkimi vprašanji o študiju, po klicu in željah v življenju, je znal samo angleško in nekaj špansko. Niti francoščine, s katero se je predstavila naša Ljubljančanka. Cc je nekdaj veljal vic — govori srpski, da te shvati ceo svet — potem je to v današnjem svetu res edinstveno kar se
! niti nam, malemu narodu, ne
I bi moglo zgoditi.
Ob vsem tem sem se kot Kranjec nemalokrat zamislil: kam jutri? kam v nedeljo? Zlasti še, ker gostišč v našem smislu tam sploh ni. Samo hoteli, kjer se ob naročenem kosilu dobi pivo. Toda tudi teh lokalov je malo. Samo v središčih mesta.
Po 30. letih, če sem iskren, so mi postali dolgočasni sestanki, zlasti sestanki zaradi sestanka. Toda ob vseh naših sestankih se tudi nekaj dogaja, giblje, živi. Včasih, zlasti ob sobotah in nedeljah, človek že ne ve kaj opustiti, kaj je bolj privlačno med to likimi prireditvami, veselicami, izleti, plesišči...
Najsibo kakorkoli. Naše življenje, naša samouprava, kar včasih izzveni kot fraza, se prav v takih primerih močno razlikuje. V Kanadi nisem slišal nikogar, ki bi omenil neko zadržanost zaradi kakega posvetovanja, prireditve ali sestanka. Ljudje so sami zase, se ne zanimajo niti za vlado in državo, niti za organizacijo športa, kulture in podobno. Edino družabni večeri — party — so oblika ožjih krogov, kjer se sprostijo.
Sicer pa, kot so nekateri trdili, oni kot Angleži, h katerim se prištevajo, niso sentimentalni, temperamentni, ne kažejo navzven svojih čustev. Niti na pogrebih ne jočejo. Očitali so mi evropsko sentimentalnost. Bilo je to ob nekem pripravljanju na rojstni dan žene našega rodu. Ker se ne bi mogel izkazati z »dolarji v kuverti«, sem napisal dva verza v rojstnem jeziku in zaprosil, da se to vstavi med Šopek rož. Hudo me je prizadelo, ko so organizatorji to zavračali, češ da pesmic in rož ni treba, da je to zastarela »evropska sentimentalnost«. V zadoščenje mi je bilo, da je bila slavljenka vesela moje pesmice in tudi šopka. Tega so na mojo željo dve uri iskali po Ottavvi, kajti tam niti cvetličarn ni na voljo; V veliki trgovini Shop-
• per city, kjer bi se človek izgubil po oddelkih najrazličnejšega blaga in potrebščin, je tudi oddelek »flore«. Toda samo trava, gnojila in rože v lončkih. Za šopke ni urejeno. Ni povpraševanja.
Končno ne bi mogel reči, da sem se dolgočasil. Ne! Res, da sem pogrešal živahnosti v javnem življenju, da sera se vzdržal kave, pijače, kar pa mi je bilo celo všeč. Premagal sem samega sebe. In to je veliko.
V osmih nadaljevanjih sera skušal posredovati iz daljnje privlačne in nam naklonjene Kanade nekaj takega, kar je za nas zanimivo, drugačno, novo. Se bi bilo zanimivo kaj o organizaciji turizma v Ni-agari, o težavah z Indijanci in njihovem počutju v organiziranih naseljih, zanimivo bi bilo pisati o ekonomskih težavah in perspektivah svetovnega razstavišča »Expo 67« v Montrealu in o drugih značilnostih te slikovite dežele jezer in gozdov. Toda zgolj bežni vtisi brez podatkov niso zadostni.
Ko se je naš veliki boeing 707 dvignil in zaoral nad ocean, sem v večernem mraku skušal ujeti še zadnje obrise te nepozabne pokrajine.
Toda, naj mi bo oproščeno. Ko smo zjutraj pristali v Zagrebu, sem se prerinil do pulta letališkega bifeja ter nekako podzavestno naročil »duplu ljutu i duplu kafu«. Dvomesečno samozatajevanje in prilagojevanje tamka jšn jmti navadam je splahnelo v občutku domače sproščenosti. Se bolj sem se počutil Kranjca, Slovenca, Jugoslovana. Verjemite! K. Makuc
— Dobro, zmagal si: postala sem ljubosumna. Zdaj pa pojdi lepo domov, kjer te čakajo otroci.
»Obtoženi, denarnico, ki ste jo našli, bi morali takoj oddati na policiji.«
»Na policiji tistega dne ni bilo nikogar, spoštovani sodnik.« »Pa naslednji dan?«
»Naslednjega dne pa v denarnici ni bilo ničesar.«
Kaj je lepšega od starih prijateljev, starih knjig, stare glasbe, starega vina in mladih žensk?
»Ana, kaj imaš novega?«
»Novo jesensko obleko, nove čevlje in novega moža.«
»Povejte, je vaša žena prav tako lepa kot pred dvajsetimi teti?«
»Je, le da me to zdaj veliko več stane.«
Če posebno nalogo dobiš, pošteno se lahko spotiš, ni čudno, da se prevzameš, ko »sovražnika« ujameš.
Po tridesetih kilometrih marša je kapetan določil kratek počitek. Vojaki so ga sprejeli s splošnim odobravanjem. Nekateri so legli na rosno travo in takoj zadremali. Drugi so si prižgali cigarete in se pogovarjali. Ko" se je medtem že zdanilo, so se lahko natančneje ogledali, kakšni so. Poleg tega, da so bili vsi blatni, je vsakdo ugotovil, da je oblekel narobe to ali ono in kaj mu manjka.
črnuh se je sezul. Vseskozi se mu je zdelo, da hodi po prstih, saj so ga za tri številke premajhni čevlji močno tiščali.
»Zavraga,« je potipal pete in prste »sami žulji«.
Za njim je prilezel Žolna, ki ga je hoja zelo utrudila.
»Imaš kaj vode v čutarici?« »Prazna je.«
»Kam smo prišli! Saj ne zahtevam vina. Še vode si ne morem privoščiti.«
Tudi pesnik se je sezul. Na petah ga je močno skelelo. Ko se jih je natančneje ogledal, je ugotovil, da ni dosti na boljšem kot črnuh. Tudi sam se je močno ožulil.
»Premajhni so,« je pokazal svoje čevlje Črnuh.
»Moji pa preveliki. — Veš kaj, zamenjajva jih.«
Obema so bili čevlji ravno prav. Toda pot je opravila svoje. Tudi vnaprej so ju noge skelele. Oba sta hodila kot po jajcih, črnuh je ves srečen ugotovil., da so čevlji pravzaprav njegovi.
Pohod so nadaljevali v hrib. Ko so bili že precej visoko, so se ustavili, četa se je raz-
upehan dohitel tovariše, jih je pognal še dlje v hrib. Na misel mu je prišlo, da si lahko, če si ne zasluži nagradnega dopusta, pribori vsaj odlikovanje. To bi gledali na Potoku! Ženske bi se steple zanj, a je že prepozno, saj ima rad le Tinco.
Zopet so se precej povzpeli v hrib, toda nikjer niso odkrili svojih tovarišev v vlogi sovražnika. Mihec je spet tekel poročat. Tokrat je bila pot do kapetana skoraj še enkrat daljša.
Ko seje vrnil tretjič s poročanja, ni več pognal svoje štiri vojake naprej, ampak je določil počitek. Bil je namreč že zelo utrujen.
»Vendar te je srečala pamet,« je pritrjeval njegovi odločitvi Žolna.
»Veste tovariši,« je razlagal krojač, ko je prišel do sape, »navsezadnje je le najpomembnejši v vojski vojak. Moramo paziti nanj.«
Počasi mu je postalo vseeno, če gre na nagradni dopust in če dobi odlikovanje. Kapetan misli, da bo ravno izdihnih, ko mu bo hodil poročat. Tako spet ni neumen!
»Tovariši, če se ne strinjate z mano,« je predlagal, »bomo tukaj malo posedli, čez kakšno uro ali dve pa se bomo vrnili v dolino. Kapetanu bomo rekli, da sovražnika ni in bo ravno tako dobro.«
»Tako je. Prav imaš,« so mu pritrjevali.
»Pravzaprav se mi zdi, da z druge strani sploh ni poslal vojakov, da bi jih mi odkrili. Gotovo nas je hotel le potegniti,« je ugotavljal Mihec.
»Kajpada,« je pritrdil Žolna in se zadovoljno zleknil.
Jutranja zarja se je vedno bolj rdečila, nazadnje se je za obronkom sosednjega hriba prikazovalo veliko rumeno sonce. Dolina pod njim se je zalesketala, kot bi bila iz samih biserov.
Črnuh, Mihec
Ivan Sivec
pa še Žolna
delila na več oddelkov po nekaj vojakov. Ker se je Žokia zadrževal vseskozi bolj zadaj, je je pripadal zadnji skupini, pri kateri je bil določen za vodjo Mihec.
»Vi boste izvidnica,« je rekel kapetan. Vodja mi bo hodil vsake četrt ure poročat, koliko ste že napredovali in kaj ste odkrili.«
»Razumem,« je strumno salutiral Mihec in znavnano odšel. Lahko si prisluži še nagradni dopust, si je mislil.
Krojač je dal povelje svoji skupini, naj se zagrize v hrib. Kazalo je, da ga bodo naskočili v enem zamahu. Že po petih minutah teka v hrib je Žolna zaostal skoraj za sto metrov.
»Tovariši, pohiti!« mu je zaklical Mihec, »šele, ko bomo odkrili sovražnika, se bomo odpočili.«
»Prekleto, skoraj sosed si mi doma, pa me takole ženeš,« je preklinja je prisopihal pesnik za ostalimi.
»Tiho!« se je postavil krojač. »Če me ne boš ubogal, te bom dal na raport.«
Nadaljevali so s tekom v hrib, Žolna jim je težko sledil. Ko je Mihec ugotovil, da je preteklo četrt ure, se je spustil po hribu navzdol proti kapetanu.
»Vodja izvidnice poroča, da še ni odkril sovražnika, čutim pa, da smo mu blizu.«
»Čustva shrani za drugje,« ga je opomnil katepan. »No, si videl, kaj sumljivega?«
»Ne, gospod kapetan.«
»Nobenih stopinj.«
»O, ja, tisto pa sem.«
»Ali se tako poroča, vojak!« je zarohnel kapetan. »Si še nisi naučil?«
»Gospod kapetan, javljam, da smo videli dve stopinji bivola in nič več.«
»Vrni se na dolžnost!« je zarjul kapetan, da jc Mihca kar odneslo v hrib. Ko je krojač
»Ali ni lepo?« je dejal nekdo od vojakov.
Sonce za obronki se zlati, cvet odpira drobni rožici, v kristalni rosi se leskeče, ustvarja vam trenutke sreče ...
je kar spotoma pesnil žolna. Tudi drugi so se zamislili ob čudovitem sončnem vzhodu,
Mihec se je posebno toplo spomnil na Tinco. Ali je že vstala? Mogoče še spi v svoji mehki postelji? Verjetno. Sanja o njem? O. kaj bi vse dal, da bi bil lahko pri njej. — Sklenil je, da bo pogledal malo po hribu, če rastejo kakšne lepe rože. Posušil bi jih in poslal v pismu. Na pomembno vojaško nalogo je čisto pozabil.
Ko je stikal po bližnjem logu, jer nenado ma dvignil nekdo roke. Mihec je naperil van} puško, čeprav ni imel nabojev.
»Vdamo se,« so vztrajali drug za drugim. Bilo je več desetih vojakov.
Mihec je nekaj časa debelo gledal, potlej pa je le spoznal, da je odkril »sovražne« voja' ke, kot mu je bila dana naloga. Vse desetine je kar sam odpeljal h kapetanu.
»Dobro si izvedel nalogo, vojak,« mu je rekel le-ta. »Samo še enkrat se izkazi, pa boš* nagrajen.«
»Veste tovariši,« je rekel Mihec potem, »nos me je kar sam vlekel v sovražno gnezdo.«
GLAS * 11 STRAN
RADIO
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 1930.
23. JANUARJA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Baročni intermezzo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje tenorist Miro Brajnik —- 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Z ansambli domačih na-pevov — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino
— 17.50 Z ansamblom Francija Puharja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Simfonični plesi v našem studiu — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja
— 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden
DrugI program
13.05 Paleta zabavnih zvo kov — 14.05 Filmske melo-ui.ie — 15.35 Jazz na drugem Programu — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe ~~ 16.40 Sobotni mozaik — 18.40 Igrajo majhni ansambli 7~ 19.05 Večer ob melodijah *" Plesnih zvokih   — 20.05
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pij ade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-loogiasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 uin, cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: beseda 1 dđn, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo.
Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Večer z vio linistko Janine Andrade — 22.15 Okno v svet — 22.30 Odmevi iz slovenskega sveta — 23.55 Iz slovenske poezije
24. JANUARJA
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke
— 8.40 Iz mladinskih orkestralnih skladb — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 11.50 Pogovor s poslušalci
— 13.30 Nedeljska reportaža
— 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki z ansamblom Francija Puharja
— 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra
— 18.26 Igra pianist John Ogdon — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse
Drugi program
9.35 Igramo kar ste izbrali
— 11.35  Svetovna reportaža
— 13.05 Paleta zabavnih zvo kov — 14.00 Iz operetnega sveta — 16.35 Popevke slo venskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Za ljubitelje operetne glasbe — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Komorne miniature — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Pikova dama
— opera — 23.55 Iz slovenske poezije
25. JANUARJA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Jožico Svete in Rafkom Irgoličem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Tatarska suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo holandske pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Pojeta: moški zbor iz Bovca in ženski zbor iz Postojne — 16.40 Operetna glasba — 17.10 Po nedelj kovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti do ma in po svetu — 18.15 Si-
gnali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s kvartetom bratov Avsenik — 20.00 Elegija za mlade ljubimce — 21.35 Lepe melodije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ples igrajo znani veliki orkestri
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvo kov _ 14.05 Nenavadni pogovori — 15.35 Popevke s festivalov v Opatiji — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Leo Chau-hac — 16.40 Popevke na teko čem traku — 18.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.05 Beethovnova klavirska glasba
— 20.30 Pota našega gospo darstva — 20.40 Delibes in Čajkovski na baletnem odra
— 21.45 Iz repertoarja ko mornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Kulturni simpozij III — 23.55 Iz slovenske poezije
26. JANUARJA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Dalmatinske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 12.00 Na današnji dan — 12.10 Štirje prizori iz opere Deseti brat — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije s filmskega platna — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Z orkestrom Mario Ruiz Armen-gol — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Narava in člo vek — 19.00 Lahko noč, otroci —• 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 2130 Lahka glasba — 22.15 Poldrugo sto let je nemškega samospeva — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Za šolarje — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Popevke s slovenskih festivalov
— 19.05 Melodije po poŠti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Tenorist Geor-ges Thill — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije
27. JANUARJA
8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema Terezo Kesovija in Mirom Ungarjem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pri skladatelju Matiji Bravničarju — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 1330 Priporočajo varh — 14.05 Koncertni valčki — 14. 35 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo — 15.40 Na domačih tleh — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Uvertura iz opere Moč usode — 18.40 Naš razgovor
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — j 20.00   Glasbeni   večeri RTV Ljubljana — stereo — 22.15
S festivalov jazza — 23.05 Li- j terarni nokturno — 23.15 Po- j pevke jugoslovanskih avtor- ' jev ,
Drugi program
13.05  Paleta  zabavnih zvo- ' kov   —   14.05 Za šolarje — 15.35 Popevke iz studia radia Zagreb — 16.05 Iz operetnih | odrov — 16.40 Rezervirano za mlade —  18.40 Z orkestrom Last James — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Sloven- i ske narodne pesmi — 20.30 Na   mednarodnih križpotjih
— 20.40  Večerni concertino
— 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije
28. JANUARJA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 S pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 1. slika iz opere Faust — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 V ritmu koračnic — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 1430 Z orkestrom Rai-mondo in njegovimi — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Avstrijske narodne pesmi — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z orkestrom Giinther Gollash — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni
večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusov Slavka Osterca in Josipa Slovenskega — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po Evropi
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoarja orkestra Josef Ziehrer — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodij« po pošti — 20.05 Simfonija št. 2 — 21.00 Naš intervju — 21.10 Iz oper hrvaških skladateljev — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 2335 Tri stavke za martenotove valove in orkester — 23.55 Iz slovenske poezije
29. JANUARJA
8.10 Operna matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Slovenske narodne v priredbi Franceta Marolta — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pri skladatelju Benjaminu Ipav-cu — 12.30 Kmetijski nasveti
— 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz Albuma  skladb  za mladino
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Istrska suita — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata št. 3 — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Naj narodi poj o — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih —• 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
13^5 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Za šolarje — 1535 Operetni zvoki — 16.05 Popevke slovenskih avtorje*
— 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Igra Plesni orkester  RTV  Ljubljana —
— 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Mozaik zabavne glasbe
— 20.05 Radijska igra — 20.45 Bachova orgelska glasba — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 2335 Iz slovenske poezije
TELEVIZIJA,
23. JANUARJA
12.55 Smuk za moške (Evrovizija) — 16.40 Obzornik, 16.55 Po domače s tremi ansambli, 17.20 Ivanhoe — serijski film (RTV Ljubljana) — 17.45 Državno prvenstvo v košarki, srečanje Ori-olik : CZ (RTV Beograd) — 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1. 20.35 Glasbena križanka, 21.35 3-2-1, 21.40 Tom Jones — angleški film, 23.45 TV kažipot, 00.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
liti
24. JANUARJA
9.25 Po domače z ansamblom Nagelj iz Kanade, 9.35 Otroška matineja, 10.25 Slalom za moške. 12.40 Kratak film, 12.55 Slalom za moške, 14.30 TV kažipot, 17.55 Erazem in potepuh, 18.30 Mestece Pevton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 30.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Levičarji — humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
25. JANUARJA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Risanka, 18.30 Razgledi po filmskem svetu, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Maksinieterr (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, ... Osamljeni — reportaža (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Pestema, 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost (RTV Zagreb) — 19.05 Maksi meter (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spo red italijanske TV
26. JANUARJA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Slikarske norčije hroščka pri-smodka, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Nana Mou-scori — I. del, 19.00 Mozaik, 19.05 Radioamaterji in vse-Ijudska obramba, 19.30 Vzgo ja za življenje v dvoje, 19.40 Preverjanje pravilnosti besed v kontekstu, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Antonio das Mortes — brazilski film, 22.10 Nokturno, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.40 Daljnogled, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Reportaža, 19.00 Narodna glasba, 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb — 21.00 Spored italijanske TV
27. JANUARJA
17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 Čarobna piščal, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 Naš ekran, 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let 1. 1944, 21.45 Gospod z rožami — filmska serija VOS, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka (RTV Zagreb) — 17.45 Poljudno znanstveni film, 19.30 Glasbena oddaja, 19.05 Srečanja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
28. JANUARJA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Tik-tak, 17.55 Peter in volk — glasbena pravljica, 18.15 Obzornik, 18.30 Vremenoslovci — film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Svetov-ljanke — I. del, 21.25 Slovenska kultura v družbenem planu, 22.05 Karajan vam predstavlja (RTV Ljubljana) — 22.45 Tekmovanje smučarjev mladincev na Jahorini (RTV Sarajevo) — 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Otroški spo red (RTV Skopje) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) —« 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.00 Enciklope-
dija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
29. JANUARJA
16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Erazem in potepuh — IV. del, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd)
— 19.00 V središču pozorno sti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Iz-kažimo se — quiz, 21.45 Nepremagljivi — serijski film, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Po ročila, 17.35 Veliki in majhni 18.15 Kronika (RTV Zagreb)
— 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Informativna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
loterija
srečke s
so zadele
►nčnicami	din
0	6
10960	506
19240	1.006
62010	1.006
289640	10.006
295130	10.006
41	10
45551	500
93141	510
777781	10.000
52	20
82342	1.000
87912	500
313102	10.000
374132	10.000
452782	10.000
93	30
13143	2.000
33663	500
196713	10.000
474733	10.000
4	6
93194	506
94704	506
077954	10.006
669844	50.006
85	10
4125	200
9065	200
81415	500
150255	10.000
675215	10.000
66	10
86	10
32906	1.000
055856	10.000
320996	10.000
553286	10.010
7	6
39707	506
208627	10.006
98	10
878	100
48078	500
538508	150.000
680918	10.000
59	20
699	50
14049	1.000
92259	2.020
Kranj CENTER
23. januarja amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLEE-TA ob 10. uri, amer. barv. VV film RIO BRAVO ob 15.30., amer. barv. CS film NEVARNEJŠE OD MOŠKIH ob 18. uri, franc.-italij. barv-CS film V PREPADU STRASTI ob 20. uri, premiera amer. barv. filma PROSTOR ZA LJUBIMCE ob 22. uri.
24. januarja amer. barv. film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 10. uri, amer. barv. film PROSTOR ZA LJUBIMCE ob 13. uri, amer. barv. CS film NEVARNEJŠE OD MOŠKIH ob 15. in 19. uri, franc.-italij. barv. CS film v PREPADU STRASTI ob 17. uri, premiera zah. nemškega barv. filma ŽIVLJENJE V DVOJE ob 21. uri
25. januarja amer. barv. film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 15.30., amer. barv. VV film RIO BRAVO ob 17. in 19.30.
26. januarja amer. barv. film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 15.30., amer. barv. VV film RIO BRAVO ob 17. in 19.30.
Kranj STORŽIČ
23. januarja premiera amer. barv. filma RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 16. uri angl.-italij. barv. film BORA, BORA ob 18. in 20. uri
24. januarja amer. barv. film RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 14. uri, angl.-italij. barv. film BORA, BORA ob 16. in 18. uri, franc.-italij. barv. CS film V PREPADU STRASTI ob 20. uri
25. januarja amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLEE-TA ob 16. uri, amer. film PESEK IVO JIME ob 18. in 20. uri
26. januarja amer. barv. CS film MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI ob 16., 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
24. januarja amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLEE-TA ob 16. in 19. uri Tržič
23. januarja amer. barv. CS film HIŠA IZ KART ob 17.30. in 29.30
Kamnik DOM
23. januarja amer. barv. CS film IZKRCAVANJE PRI AN-ZIU ob 17.30. in 19.30.
24. januarja amer. barv. CS film IZKRCAVANJE PRI AN-ZIU ob 15. in 17. uri
26. januarja amer. film PESEK IVO JIME ob 1730. in 1930.
Kamnik DUPLICA
23. januarja amer. film NORI DNEVI STANLIJA IN OLIA ob 19. uri
24. januarja amer. film NORI DNEVI STANLIJA IN OLIA ob 15., 17. in 19. uri
Dovje-Mojstrana
23. januarja kalij .-f rane. barv. film GUSARSKA LJUBEZEN
24. januarja amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD
Kranjska gora
23. januarja amer. barv. CS film ČUDEŽNI DOKTOR DO-LITTLE
Javornik
DELAVSKI DOM
23. januarja amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD
24. januarja amer. barv. CS film ČUDEŽNI DOKTOR DO-LITTLE
Radovljica
23. januarja amer. barv. film NEPREMAGLJIVI ob 18. uri, angl. barv. film DAR-LING V NEVŠEČNOSTI ob 20. uri
24. januarja angl. barv. film DARLING V NEVŠEČNOSTI ob 14. uri, amer. barv.     film PEKLENSKA
1 STEZA INDIANOPOLISA ob
j 16. uri, amer. barv. film MOSTIŠČE  ob   18.  uri, amer.
; barv. film NEPREMAGLJIVI ob 20. uri
I     25.   januarja   amer. barv.
j film HIŠA IZ KART ob 20.
i uri
26. januarja zah. nemški barv. film BALZAKOVE GREŠNICE ob 20. uri
Škofja Loka SORA
23. januarja nemški barv. film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM ob 18. in 20. uri
24. januarja amer. barv. film REVOLVERAŠ Z RDEČE REKE ob 15. uri, nemški barv. film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM ob 17. in 20. uri
25. januarja amer. barv. film REVOLVERAŠ Z RDEČE REKE ob 19. uri
26. januarja angl. barv film HORMANOVE HIPI AVANTURE ob 20 uri
Železniki OBZORJE
23. januarja amer. barV' film REVOLVERAŠ Z RDEČE REKE
24. ianuarja italij. barv. film ZAROTNIKI SVOBODE
f
I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
1. MANDAT, 7. KOLEGA, 12. UDARNICA, 14. OMOT, 15. LR, 16. OTROCI, 18. ISE, 19. AED, 21. OAS/22. SESEK, 24. NAČIN, 26. ZAMAN, 27. KANON, 28. NAD, 29. RIS, 31. ALA, 32. EDISON, 35. ČA, 36. MIJA, 38. STARINAR, 40. ANANAS, 41. DALARA.
IZŽREBANI REŠEVALCI
Rešitev nam je poslalo 140 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Tatjana Zemljak, Kranj, Ulica XXXI. divizije 20; 2. nagrado (20 din) prejme Ivanka Meglic, Tržič, Bistrica 41; 3. nagrado (10 din) pa prejme Andrej Rozman mL, Podreča 20. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
Nagradna križanka
VODORAVNO: 1. mala južina, majhen obrok hrane, 7. vrsta rečne školjke, 13. omenjanje, omejitev, 14. Homerjeva pesnitev (ugrabitev Helene in Trojanska vojna), 15. nekdanja tekstilna tovarna v Varaždinu (sedaj »Varteks«), 16. praznični dan, 17. vzvišen prostor za gledališke predstave, 18. mecen slovenske književnosti, žiga, 19. ime sarajevskega književnika, Finci, 20. istega Imena, 23. krajšana oblika ameriškega moškega imena (Samuel), 26. agavi podobna rastlina iz družine lilij (aloja), 27. ime slovenskega pesnika Župančiča, 31. duševni nemir, šok, pretresljaj, 33. okov, vez, 34. surovina za izdelovanje barv, 35. žlahten, neaktiven plin, kemična prvina (Xe), 36. reka v Kordunu, pritok Kolpe iz Plitvičkih jezer, 37. plitva posoda, skodela.
NAVPIČNO: 1 geslo, tudi kratica za motorsko društvo ali Sport, 2. organska spojina, derivat amoniaka, 3. vdolbinica za razsvetljavo (množina), 4. drugo največje finsko jezero (tudi Enare), 5. vrsta hrasta, tudi ime planine v zahodni Srbiji, znano iz I. svetovne vojne, 6. Akademski klub, 7. arabska republika na Bližnjem vzhodu, glavno mesto Damask, 8. tuj Izraz za razred; besedo tudi uporabljajo za izraz odlično, Prima, 9. Radio industrija Zagreb, 10. domače moško ime (Ivan, Janez), 11. v starem Rimu nadzornik javnih poslopij J" svetišč, 12. zlato jabolko, tudi tkanina rumenkaste, prstene barve, 16. dika, čast, 18. vrsta povrtnine, 21. ime dubrovniškega Komediografa Držiča, 22. kopanje (mrzla, parna, sončna itd.), 23. škrat, spaček, 24. italijanska reka, ki teče skozi Firence, 25- predsednica izraleske vlade, Golda, 28. ime pisatelja »Ukane«, Svetina, 29. prislov, ki pomeni tam, tamkaj, 30. ro-^an Emila Zolaja o pariški prostitutki, 32. pod, 33. Silvije Strahimir Kranjčevič, 35. nekdanja kratica za konjsko moč (konjska sila).
Rešitve pošljite do četrtka, 28. januarja na naslov: Glas, ^ Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. • Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din.
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na °&led stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in nnictnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je °dprta razstava del akademskega slikarja Rudija Pcrgarja.
V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju ^'prta  republiška  zbirka  Slovenska  žena  v  revoluciji. V L nadstropju je na ogled etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem.
^ Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, _ galeriji v isti stavbi pa razstava slikarskih del dr. Franceta ot-ireta.
SOBOTA
NAKLO — Ob 15. uri na
20-metrski skakalnici občinsko prvenstvo pionirjev v smučarskih skokih.
JESENICE — Ob 19. uri
na ledeni ploskvi Podmežak-Ijo hokejsko tekma prve zvezne lige skupina A Jesenice : Medveščak.
NEDELJA
JESENICE — Ob 10. uri
na ledeni ploskvi Podmežak-1 jo hokejska tekma za mladinsko republiško prvenstvo Jesenice : Celje.
STARI VRH NAD ŠKOFJO LOKO — Ob 11. uri meddru-štveno tekmovanje v veleslalomu za člane in članice. Tekma je za kategorizacijo.
SLOVENSKI JAVORNIK
— Ob 10. uri na 30-metrski skakalnci meddruštveno tekmovanje mlajših in starejših
pionirjev.
JESENICE — Ob  19. uri
na ledeni ploskvi Podmežak-ljo hokejska tekma prve zve. zna lige skupine B Kranjska gora : Partizan.
-dh
poročili so m
V KRANJU
Jernejčič Vladimir Danijel in Jernejčič Terezija; Kavčič Jožef Stanislav in Sirk Mira; Planine Mihael in Jagodic Marija; Rogelj Franc in čarman Danica; Deri ing Mirko in Žagar Antonija; Bavdek Dušan in Bunc Marija.
V KRANJU
Kurbus Bogdan, roj. 1895; Špehonja Jože, roj. 1898; Gol-tes Ivan, roj. 1908; Juhant Rudolf, roj. 1898; Bavdaš Ivana, roj. 1893; Žagar Vinko, roj. 1900; Bizjak Peter, roj. 1896; Dolenec Matevž, roj. 1887, Zapečnik Marjana, roj. 1906, Rozman Vincencij, roj. 1901; Mavec Andrej, roj. 1894; Petrič Leopoldina, roj. 1882.
V ŠKOFJI LOKI
Jugovic Marijana, roj. 1900; Mravlja Janez, roj. 1900; Hafner Janez, roj. 1888; Ber-nik Marija, roj. 1882.
V TRŽIČU
Ocenjevali bodo trofeje
V dneh od 25. 1. do '5. 2. 1971 bo komisija za ocenjevanje trofej pri Lovski zvezi Gorenjske pregledala in ocenila srnjačje, gamsje in jelenje trofeje uplenjene v 1970. letu.
Komisija bo letos prvič ocenjevala tudi starost vseh uplenjenih   srn- (po sklepu
zadnje letne konference LZG), zato morajo gospodarji vseh LD predložiti tudi leve spodnje čeljusti vseh uplenjenih srn.
• Komisija, ki bo obiskala vse gorenjske lovske družine, bo hkrati lovcem tudi nudila strokovne nasvete o gojitvi divjadi. B. G.
V Preddvoru o gorah in
Da bi Preddvor za svojo 900-letnico zares spremenil svojo podobo in da bi prebivalci še bolj cenili in gojili cvetje, se je turistično društvo odločilo prirediti strokovno predavanje o gojenju rož pri nas in v tujini. Tako bo jutri ob pol štirih popoldne v kulturnem domu zani-
mivo predavanje Ivana Tuška z naslovom »Gore in cvetje iz raznih dežel«. Organizator predavanja upa in želi, da se bo jutrišnjega predavanja udeležilo čim več članov turističnega društva ter drugih prebivalcev Preddvora in okolice.
-Jk
Petdesetletni!« Janez Kok
Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od Petelinšek Jože, roj. 1877, lu- do 12. ure in od 17. do 19. ure. ' Plohi Viktor, roj. 1942.
J    Janez Kok, Cudermanov iz I Brega pri  Preddvoru, bo v i torek srečal Abrahama. Lep ' je to življenjski jubilej. Doživetje pa je še prijetnejše, I če je oplojeno s spoznanjem jubilanta, da je bilo življenje plodno. Delo krasi človeka in I prav ta lastnost je značilna za   Cudermanovega Janeza. Njegovo največje veselje je delo za napredek kmetijstva, j Že vsa leta sodeluje z zadru-i go, zelaj pa je tudi predsednik delavskega sveta kmetij-
Trzni
pregled
V KRANJU
Solata 5 do 6 din, špinača 8 din, korenček 3 do 4 din, slive 4 do 4,50 din, jabolka j 2 do 3 din, pomaranče 4,50 do ( 5 din, limone 5 din, česen 10 do 12 din, čebula 3,50 din, fižol 6 do 7 din, pesa 2,50 do 3 din, kaša 5 do 5,50 din, radič 10 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, surovo maslo 15 do 16 din, smetana 10 din, orehi 30 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 1,50 din, kislo zelje 3 do 4 din, kisla repa 3 din, suho meso 22 din, fige 4 do 5 din, krompir 1 din za kg; jajčka 0,80 do 1 din.
NA JESENICAH
Solata 5,50 din, špinača 4,90 din, korenček 2 din, slive 5 din, jabolka 2 do 2,70 din, pomaranče 4,80 din, limone 4,80 din, česen 9.30 din, čebula 2,80 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, radič 12,50 din, ajdova moka 6 din, surovo maslo 22,50 do 24 din, smetana 11,50 din, orehi 31 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 1,90 do 2 din, paradižnik 6,50 din, krompir 1 din za kg; jajčka 0,80 do 0,85 din.
ske zadruge »Sloga« v Kranju. Poleg tega je predsednik vodovodne zadruge v Preddvoru m blagajnik tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva.
Pravijo, da si rad ogleduje kmetijske stroje, ker v tem vidi napredek in lažje delo na kmetih. Janez je svoje kmetijsko gospodarstvo usmeril na pridelovanje krompirja in mleka, zato posebno skrb posveča živinoreji.
Vsako sredo in soboto mu mora žena poleg kosila »servirati« tudi Glas.
Čestitkam ob petdesetletnici Janeza Koka, zvestega bralca Glasa, se pridružuje tudi naše uredništvo.
J. V.
Elektromehanika
Kranj
v ZP Iskra Kranj
razširja proizvodni program ter uvaja proizvodnjo elektronske telefonije, zato želi zaposliti nove sodelavce, in sicer:
1. več dipJ. inž. elektrotehnikov
2. več dipl. inž. strojništva
3. več dipl. ekonomistov
4. prevajalca
za nemški in angleški jezik
5. več strojnih tehnikov
6. več elektrotehnikov
7. več orodjarjev, strugarjev, rezkalcev, finomehanikov in elektromehanikov
8. 2 negovalki
za nego bolnikov na domu
Pogoji: pod tč.l. do 6.: ustrezna izobrazba — kandi
dati, ki do sedaj nimajo delovnih izkušenj, bodo
sprejeti na pripravniška delovna mesta;
pod tč. 7.: dokončana poklicna šola, lahko brez
prakse;
pod tč. 8.: dokončana osemletka, starost nad 18 let.
Kandidati se lahko zglasijo v kadrovskem oddelku naše tovarne aH pa pošljejo do 15. februarja 1971 pismene prijave na naslov: ISKRA — ELEKTROMEHANIKA, Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4.
Posebno doživetje!
je ogled dunajske drsalne revije
v CELOVCU
z avtobusom v soboto, 6. in 13. 2. 1971.
Vse informacije in prijave pri Kompas — Kranj, Cesta JLA 1 —> Bcksel — telefon 21431
Pri nas imamo sejme zelo radi, sploh pa tiste večje, ki vržejo dosti dobička. Komaj so v enem mestu zaprli sejemska vrata, že jih na široko odprejo v sosednjem mestu. Gostinci itd., so tega kajpak zelo veseli, saj je za čas sejma zagotovljeno, da bodo vsi hoteli polni, zvečer pa tudi bari, se razume.
Seveda pa niso sejmov veseli samo gostinci, kje pa, tu so še podjetja, ki razstavljajo svoje izdelke, in ta si obetajo največji zaslužek. Potem se veselijo sejma tudi obiskovalci. Nekateri pridejo na sejem samo iz radovednosti, drugi pridejo nakupnvat, tretji pa zopet želijo srečati znanca ali znanko in mislijo, da jim bo to na sejmu naj-
kot nalašč. Odločila se je, da si ga ogleda.
Vstopila je v paviljon in si začela ogledovati prelepe stvari. »Ni kaj reči,« si je dejala, »tudi pri nas smo že pravi mojstri v izdelavi blaga in krojev.«
Zamikal jo je lepo obarvan kos blaga. »Kot nalašč za poletno oblekico,« si je dejala in stopila k prodajalki.
»Je drago?« jo pobara.
»O, seveda je,« ji odgovori prodajalka »toda kvalitetno je.«
»Je domača proizvodnja?« je zanimalo Katro.
»Oh, dajte no, le kaj vam pade na pamet, kaj ne vidite, da je ves material iz Anglije. To pri nas samo etikiramo. Fina roba, vam rečem!«
FLORE
Sejem mode
in se
kaj
laže uspelo. Ti zadnji imajo kar prav, kajti na sejmu človek sreča res ljudi vseh branž- Na delovnem mestu, v pisarni, je komercialnega zelo težko dobiti, na sejmu je to najlažja stvar. Tam so zbrani od prvega do zadnjega. Na sejmu lahko dobite tudi upokojenega moža postave, ki vas je še pred leti preganjal zaradi kaljenja nočnega miru, danes pa prodaja konce blaga in ga je slišati po celem sejmu: »Kupite, kupite, samo tale meter je še!« Pa kaj bi, vsega, kar je na sejmu se tako ne da našteti.
Od vseh sejmov pa je seveda najbolj zanimiv sejem mode. Vsaj glede obiskovalcev. Na teh sejmih ima prednost, pa tudi večino nežni spol, kar pojasnjuje da so ti sejmi res zanimivi.
Katra je bila preprosta gospodinja, vajena dela in skrbi in kot vsaka ženska, rada je bila lepo oblečena. Ne da bi hotela izstopati, to ne, le lepo se je oblačila, to je bilo vse. In za take je bil sejem
»A da ni naše,« se je začudila Katra. »Jaz bi pa rada nekaj domačega.« In je šla naprej.
Zagledala je lepo krojeno oblekico s prijetnim vzorcem. Zares ji je bila všeč. Pa stopi k prodajalki:
»Gospodična, je tole naš, domač izdelek?«
»Veste, čisto domač ni. Blago je uvoženo iz Italije, narejeno je pa potem doma. če vam že kroj ne ustreza, blago je pa kvalitetno, to ste lahko brez skrbi.«
»Saj nisem nič rekla, da mi kroj ne ustreza,« se je skoraj razjezila Katra, se obrnila in šla naprej, zraven pa premišljevala: »Le kaj mislijo tile prodajalci. Da je le nekaj domačega, pa že ni dobro. Zakaj pa ni rekla, če vam že blago ne ustreza, je pa kroj zelo lep in domač je.«
Čudila se je Katra in si še naprej ogledovala razstavljene stvari. Ko se je ustavila pri naslednjem prodajalcu, ji je ta pojasnil, da so blago prav posebno za sejem uvozili in da je zato nekaj iz-
rednega, bomba bi rekel. Naslednji je zopet prisegel, da tako kvalitetnega blaga, kot je to, ki ga ponuja on, preprosto ni mogoče dobiti nikjer drugje. To blago je bilo namreč narejeno pri nas in smo ga izvozili, za ta sejem pa nam ga je prodal Nemec in zagotovil nam je, da je to blago po kvaliteti daleč nad vsemi. Res je drago, a kaj bi, je pač uvoženo iz Nemčije in zato je kvaliteta zagotovljena.
Ljudje so kupovali, da so prodajalci le s težavo sproti zavijali pakete, Katra pa je samo odkimavala z glavo in se čudila.
»Sment, pa je res čudno pri nas,« je govorila. »Samo da diši po tujini, pa je že prodano.«
Potem se je Katra odločila, da poišče blago, ki bo čisto naše in tistega bo potem tudi kupila. Pa to ni bilo tako enostavno. Hodila je od paviljona do paviljona, poslušala zgovorne prodajalce, poslušala od kje je uvožen ta gumb, od kje ona preja, kaj je proizvod domače in tuje industrije, le tega ni slišala, da bi bil kak izdelek čisto domač.
Pri zadnji stojnici pa je doživela nekaj, zanjo povsem nerazumljivega. Ogledovala si je razstavljeno blago in ko ji je prodajalec pojasnil, da čisto domačega blaga pa nimajo, je pristopil k prodajalcu trgovski potnik obložen s torbami in kolekcijami. Mož se je predstavil in ker je Katra stala poleg, je kajpak vse lepo slišala.
»Predstavljam domačo tekstilno industrijo,« je dejal. »Imam dobre in lepe stvari, ki vas bodo gotovo zanimale.«
V tem trenutku je imel na pultu že vrsto lepih in kvalitetnih izdelkov domače industrije, tako lepih, da je Katra kar ostrmela.
Prodajalec je z nekim za-ničljivim izrazom gledal to blago, se kremžil in končno dejal: »Saj je vse lepo in V redu, ampak vaših izdelkov prav nič ne potrebujemo, ni povpraševanja po njih. Saj, če bi bilo zanimanje, bi vzeli, tako pa res ne potrebujemo. Najlepša hvala.
Trgovski potnik je hotel š* nekaj reči, pa mu prodajalec ni pustil do besede, pa tudi Katra je hotela povedati, da bi ona kupila to blago, pa tudi nje niso slišali.
Ko je zapuščala sejmišče, ni imela v roki nobenega zavitka, le čudne misli so se ji pletle po glavi, da se jih kar ni mogla otresti.
»Le kam vodi vse to?« je premišljevala preprosta gospodinja Katra, ki je bila rada lepo oblečena.
t
Razcestja
MIHA KLINAR
(MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
Pozabil ni tudi slavnega, v boju proti boljševikom v Rigi in liebknechtovcem v Berlinu proslavljenega prostovoljnega korpusa kapetana Ehr-hardta, ki so se prav danes 8. novembra 1923 pridružili njegovemu gibanju za prenovo Nemčije, 2a njeno očiščenje od marksistično-judovske rdeče kuge, za odstranitev versajske sramote, ki je nepremagano Nemčijo ponižala v premagano.
On, Hitler, bo počistil Nemčijo in opravil z nasprotniki tako, kakor so že opravili v Berlinu z rdečim Karlom Liebknechtom in rdečo Rozo, ali pa 'hochgradfreimaurerja' in veleizdajalska Politika Erz.berger in Rathenau, podpornika judovske zarote proti nemški naciji, od katerih je baje slednji že med vojno izjavil, da bi 'z zmago Nemčije nad antanto svetovna zgodovina izgubila vsak smisel', ali kakor so opravili z bavarskimi boljševiki in njihovo rdečo republiko prav tu, v glavnem mestu Bavarske, v Miinchnu, v mestu nacističnega gibanja.
»Im Stadt unsercr nationalsozialistischen Be-^egung . ..«
S takimi besedami v zadimljeni pivovarniški Pivnici dviga rjavi Fuhrer Munchen v mesto svo-Jega gibanja, v osrednje zbirališče nacionalnih UJOŽ, 'im Sammclpunkt der nationaler Manner!', kakršni so Ludendorff, kapetan Ehrhardt, Poe-ner, a predvsem dr. Frick in drugi možje njegove stranke, ustanovljene prav tu v Miinchnu dne 19. julija 1919, v katero je vstopil on kot sedmi član stranke, prostovoljec in ranjenec v svetovni vojni, odlikovanec z železnim križem druge stopnic, človek, ki je že 24. julija 1920 govoril tu na Prvem javnem zborovanju stranke in ji dal tudi inie nacionalno socialistična z namenom, da bi
stranka zbrala v svojih vrstah vse nacionalno misleče ljudi, ki se s sramoto poraza nepremagane Nemčije ne morejo sprijazniti in ki mislijo na povračilni udarec, pa tudi delavce, ki jih je treba iztrgati marksistično-judovskem internacionalizmu, temu največjemu sovražniku nemške nacije in omadeževalcu njene nordijsko rasne germanske čistosti. Njim so napovedali boj, pa naj bodo socialnodemokratski ebertovci ali boljševiški liebknechtovci, ki rovarijo sedaj na Saškem in z oklicem republike »Freie Pfalz« prete Nemčiji z boljševizmom. Isto velja za klerikalce v Bonnu, Aachenu, v Tricrju in VViesbadnu in njihovi renski republiki.
On, Adolf Hitler sc ne bo uklonil Ebertu in ne Stressemannu, ki ga je prejšnji mesec postavil Ebert za predsednika berlinske vlade. Berlin je še vedno rdeč kljub Stressemannu, članu nemške ljudske stranke, in bo rdeč, dokler ne bodo razbili te rdeče trdnjave nacionalni socialisti in njihovi bojni oddelki združeno s korpusi, s katerimi so si prisegli danes ob oklicu nacionalne republike in odstavitvijo sedanje bavarske deželne vlade, ki mora odstopiti in prepustiti svoje mesto nacionalnim možem.
Tako zahteva on, Adolf Hitler, ki čuti, da je pozvala božja previdnost njega in njegovo stranko, da rešita Nemčijo versajske sramote in jo napravita zopet močno in sposobno za maščevalni udarec, nemško nacijo pa za nacijo nadljudi, ki bo vladala svetu in suženjskim podljudem, kakršni so Judje, Slovani, pa tudi degenerirana romanska svojat.
»Sieg heil! Sieg hcil! Sieg hcil!«
Na ulico je slišati tevtonski hrup zarotnikov proti človeštvu. Tudi državni sekretar Kahr, ko mandant Rcichsvvchra na Bavarskem general von Lessov in munehenski policijski komandant polkovnik Seisscr ploskajo in tulijo z volkovi, čeprav se jih loteva bojazen, da sodelujejo pri zaroti, ki je obsojena na neuspeh.
Ne, ne bodo držali besede in šli za kričavim norcem, za tem zmešanim Avstrijcem po rodu iz Braunaua na Innu, faliranim srednješolcem in neuspelim slikarjem razglednic, ki ga je pri triindvajsetih letih obup prinesel v Nemčijo in ki je kot vsak obupanec sovražil družbo, soljudi in
vse ki bi morda že zdavnaj kakor mnogi podobni obupanci končal s samomorom ali poginil kako drugače, ,ko bi se ne zgrnila nad svet vojna in ga potegnila s seboj, zdaj pa se junači s svojim železnim križcem in krvjo, ki jo je prelival za Nemčijo, v resnici pa ni bil nikoli v najhujšem bojnem metežu in je večino vojne preživel varno v frontnem zaledju.
»Znebiti se ga bo treba. To je norec, vendar nevaren norec«
V tem so si Kahr, Seisscr in Lessov edini, pa vseeno ploskajo in kriče zakaj zunaj pred pivnico so Hitlerjevi pretepaški oddelki SA. Zato bo treba počakati in ukrepati šele jutri.
Morda ti gospodje niso ta hip popolnoma na jasnem, kaj bodo ukrenili, in so morda v dilemi, ali naj sploh kaj ukrenejo ali pa celo slede noremu zanesenjaku in 1 judomrznežu, saj temu bivšemu kaplarju ploska celo sam general Ludendorff in drugi, ki imajo za seboj organizirano silo bojevniških združenj. Tudi kapetan Ehrhardt mu ploska, čeprav bi ga lahko izmodril ponesrečen Kappov puč, pri katerem je s svojim korpusom sodeloval in si nakopal jezo prezidenta Eberta, a se kmalu potem rehabilitiral v očeh socialnodemokratičnega prezidenta v bojih proti delavski porurski rdeči armadi, ki se ji ima sedanja socialnodemokratskomeščanska koaliciia pravzaprav zahvaliti za rešitev svoje oblasti, Da se ji je ta rdeča vojska že po zadušitvi Kappo-vega puča zdela nevarnejša od oficirskih prostovoljskih korpusov. v
Zares težko se je orientirati v nesrečni Nemčiji, ki jo zopet preties&jo nemiri, ki jih je sprožila inflacija, razvrednotenje marke, in uničila vse prihranke ne samo revnemu delavskemu sloju, ampak tudi precejšnjemu delu srednjega meščanskega sloja
Denar je postal ničvreden papir. Eno samo jajce stane na trgu danes šest tisoč mark. Deset milijard papirnatih mark se je spremenilo v vrednost stotinke marke, v vrednost enega pfe-niga. Banka tiska bankovce po stotisoč, petsto tisoč in milijon mark, kolikor znaša približno plača univerzitetnega profesorja in s katero se da še skromno živeti.
Vinharje in bližnja okolica (11)
Usoda mlekarn po prvi vojni
"^udi z mlekom so bile v naši mlekarni po prvi svetovni vojni težave. Vmes se je namreč dobilo tudi grenko mleko, iz kate-rega se ni dalo ugnesti putra, če je le malo take smetane Prišlo vmes. Imeli smo veliko leseno pinjo v obliki soda, ki Se je vrtela z ročno vinto. V njej se je vrtelo po 20 litrov smetane. Z vsem je bilo ogromno dela. Posnemala je mleko m sploh največ pomagala moja najstarejša sestra Franca, k> Je imela okrog 14 ali 16 let; jaz sem bila takrat še prehlada. Drugi otroci, sestre in bratje, ki so hodili v šolo, so Pomagali nositi putet iz drugih krajev. Toda ko je bilo vse "ared, še ni bilo konca skrbi. Treba je bilo poiskati odjemalce *n jim puter dostaviti.
T°  je  bila  prava muka, namreč od tu, s hriba, vse s<; enkrat znositi dol, v rav-"lno> Po takratni razdrapani Poti. Tudi s cestnim prome-J°m ni bilo lahko, saj je takrat vozil le en avtobus. Mle-iz Gorenje vasi je vozil Loko s parom konj. In po-J"11' ko je bil smeg je vča-S;h vse obstalo. prva leta ni bilo težko naj-1 odjemalcev. Puter so po v Ljubljano v mlekarje m tudi posameznim bra-2■ cvkarn. Nekaj ga je šlo tuci na B,ed in v Kranj, pa u,o Po pošti v Opatijo.
Ir* kot v večini takih pri-'°rov, sc je tudi tu zgodilo, ^ so ljudje začeli misliti,
kakšen ogromen dobiček je s tem, pa so vsi kupili vsak svoj posnemalnilk za mleko [ in začeli puter izdelovati in prodajati na svojo roko. Razmere pa so se naglo spreminjale. Tudi v mestih se je star nje normaliziralo, niso bili več lačni slabšega blaga. Tak puter je potem nekaj časa še odkupovala Marjana Mrak, ki je takrat stanovala v zdaj že podrti bajti blizu Drnovškove žage v hotaveljski grapi. Tam so bili pogoji za pre-delovanje mleka manj kot neprimerni. Toda bila je brez konkurence. Nasploh je bilo za tiste čase v Poljanski dolin; značilno, da se je take trgevinc lotila kaka podjet-
na ženska, ki pa sicer za to ni imela pravih pogojev in ne prostorov. V Poljanah sta pozneje imela mlekarno Barba Pintar in njen sin Vence!j. Pozneje sta vse lepo uredila, po vseh higienskih predpisih in z modernimi stroji, toda povojni napredek je pomete! tudi z najboljšimi podjetniki.
Taka je bila zgodovina in usoda naših mlekarn.
Danes z vseh hribov vozijo mleko v zbiralnico kmetijske zadruge v Poljanah, ki ga po tom odvaža z tovornjakom v industrijska središča. Denarja se dobi več, kmetje pa so prikrajšani za posneto mleko in pinjenec; posneto mleko je bilo včasih prav do bra hrana za prašiče, pinjenec pa za ljudi. Pinjenec je mleko, kfi se odloči od sme-
tane pri izdelavi surovega masla; celo zdravniki ga priporočajo slabotnim ljudem.
Dokler ni bilo posnemalni-kov so kmetje v teh krajih mleko topili. Sveže mleko so postavili na hladno, da je smetana stopila na vrh (zato so jo nekateri imenovali tudi »vrhnje«). Naslednji dan so lonec z mlekom postavili v ne preveč vročo peč, da je smetana nekoliko otrdela in se popolnoma odločila od mleka. Nato so jo s posebno lopatico posneli in nalagali v poseben lonec, dokler je ni bilo za eno pinjo. Pinje so bile takrat tudi zelo primitivne. Tako pridobljeno maslo je biilo čutiti nekoliko zrnato, sicer pa prav okusno, če le ni dišalo po dimu in drugih primeseh iz shrambe.
Tako posneto mleko je imelo še dosti več maščobe v sebi kot poznejše »gramofonsko«, kot so ga imenovali berači.
Med obema vojnama se je na kmetih porabilo tudi več kuhanega mašila, ki je bilo nepogrešljivo kot zabela za ajdove žgance in za štruklje, kadar so bili pri hiši delavci za težka dela.
NEKDANJI DOMAČI OBRTNIKI
Včasih smo na zimo povabili na dom razne obrtnike, I ki so nas oblekli in obuli.
Ker so bile družine povsod velike, je bilo to kar nujno.
Najprej se spominjam krojača Blaža iz Hotavelj, ki so mu vsi rekli kar Hotoveljski Blaž; še danes se na njegovem domu reče Pri Blažu. Bil je to majhen in zelo dobrodušen možiček, krojač še prav starega kova. Od orodja je prinesel s seboj le močan lesen vatel, škarje, žvir-co in blazinico s šivankami. Šivalni stroj smo imeli doma. Krojev za obleke ni nikoli rabiil, prav tako ne krojaških mer, kot so danes. Mero za obleko je vzel kar s hodničnim sukancem in tam, kjer bi morala biti številka, je Blaž naredil na sukancu vozel. Za vsako obleko je vzel drug konec sukanca, vendar je bilo na enem toliko teh vozlov, da se je nanje razumel samo tak mojster, kot je bil Blaž. S pomočjo tega sukanca oz. vozlov je potem na razgrnjenem blagu z vatlom in kredo narisal kroj. Vse pa mu je šlo tako lepo od rok, da ga je bilo veselje gledati. Marija Frlic
(Nadaljevanje)
»Bosa noga« - kaj je to ?
Pri kino klubu Kranj (skupini kranjskih kinoamaterjev) je
ustanovljena gledališka skupina »bosa noga«.
V ponedeljek, 25. januarja, prične z delom v koncertni dvorani
Delavskega doma v Kranju.
Hočeš postati njen član?
Nič težjega. Pridi v ponedeljek ob 19. uri na avdicijo; stopi
na oder in uspel boš.
Da, kaj bomo igrali?
Saj stno mladi, mar ne.
Ni zaprek, ni ovir, ki bi nas lahko ustavile
s pesmijo, kot Prešeren
Z besedo, kot Cankar
Z igro, z vsem, kar se lahko uporabi v dvorani, na odru, na steni, stropu. Peli bomo, govorili, igrali sebe, svoj svet, svet,
ki mora nekje obstajati. Zakaj smo bosi?
Vsi smo prišli bosi na svet, vsi bomo bosi hodili po trnju, ostrem kamenju starem železu.
Tekla bo kri, iz naših nog bo tekla kri, a mi bomo hodili, hodili dokler ne pridemo v deželo kranjsko ali pa omagamo,
nekje na poti izkrvavimo.
Kdo ve
naš dom bo dvorana, dvorana polna ljudi, a morda tudi prazna, mi bomo tisti, ki bomo napolnili ali izpraznili dvorano, naša ustvarjalna moč, naš polet, naša m ' st bo tista, ki bo napolnila dvorano.
Če si fant — pridi,
če si pravo Slovensko dekle — prideš,
a če si slabič, če se bojiš bose poti po trnju, potem, potem ostani doma, pojdi k stari mami in se udobno stegni za toplo krušno peč.
T Ji ko je okvirjev, laži pasti, ki jih nihče ne napada in začnemo že počasi verjeti, da morajo živeti med nami in še bodo živeli, če bomo spali na toplih pečeh, lazili izgubljeno po kavarnah, žicali življenje in nas bodo zaradi dolgih las nekatere natakarice pehale v gnoj, blato, iz katerega komaj sami vidijo do svojega nosu.
Dovolj besed, dovolj gorja.
če ti ta klic ni bil dovolj močan, potem se ostrizi, umij ušesa in sedi za pogrnjeno mizo, da ti postrežejo v hotelu z limonado. Če pa si ga slišal, potem boš gotovo prišel, potem zagotovo prideš.
Nc bomo samo igrali.
Kar znaš, kar moreš, to bo tvoj delež pri našem gledališču »bosa noga«. ŽUZU
Srečanje glasbenih delavcev občine Šk. Loka
V torek, 12. januarja je bilo v poročni sobi na občinski skupščini srečanje glasbenih pedagogov in vidnejših delavcev vokalno instrumentalne glasbe na področju občine Skofja Loka. Srečanje je organizirala občinska skupščina v počastitev občinskega praznika Škofje Loke.
Na srečanju se je zbralo kakili štirideset glasbenikov. Izveden je bil kratek kulturni program. V uvodu je predsednik občinske skupščine Zdravko Krvina pozdravil vse prisotne. Po nagovoru je prisotnim podelil skromna priznanja. V programu sta sodelovala dva vokalna kvarteta: vokalni kvartet Fantje s Praprotna, ki se je pred kratkim vrnil z uspele turneje po ZDA. Zapeli so nekaj lepih slovenskih pesmi z izrednim čutem za interpretacijo. V nadaljot —-j" j« pel
tudi vokalni kvartet Zvonček, ki je prav tako uspešno izvajal nekoliko modernejši program. Nato Pa so vsi prisotni prepevali popularne slovenske pesmi. Za zabavo je skrbel s svojo električno harmoniko tudi profesor Mi-helčič.
Videti je, da ima občinska skupščina Škofja Loka veliko I razumevanje za razširitev glasbene dejavnosti v občini, škofja Loka ima že tako veliko kulturno tradicijo predvsem na področju slikarstva, dramatike in svojega zgodovinskega razvoja. Ce se bo nekoliko bolj razvHa še glasbena dejavnost, za kar so dane možnosti in pa predvsem razumevanje in podpora občinske skupščine, potem bo škofja Loka v kratkem predstavljala eno najbogatejših občin v Sloveniji na področju kulture in Jjud-sko-prosvolnega dela. B.
Tako smo v našem pisanju pripotovali do obdobja, ki nam je posebno pri srcu — saj je v zvezi z rodom, življenjem in delom prve slo venske pisateljice Josipine Turnograjske.
V Glasu smo o nadarjeni lepotici s Turna že nekajkrat pisali, npr. v 1. 1965 kar dvakrat, v 1. 1966 trikrat (9., 16. in 23. novembra) pa spet v 1. 1967 20. maja in v letu 1970 1. avgusta. Zato bom v današnjo pripoved vpletel le najbolj bistvene epizode — čeprav bi se srčno rad še enkrat razgovori! o tej mikavni strani slovenske literarne zgodovine.
NAŠE GORE LIST
Pisali so leto 1793, ko je graščina Turn z vsem okoliškim posestvom prešla iz tujih v slovenske roke. Tega leta je namreč Vvencel pl. Gandin prodal Turn Martinu Urbančiču. Novi graščak je bil prej oskrbnik pri baronu Antonu Zoisu na Brdu pri Kranju, poročen pa je b M s Konstancijo, hčerko graščaka Franca Ksaverija Dietricha s Strmola. Domnevam, da je Urbančiču žena prinesla precejšnjo doto — le kako bi si mogel sicer kupiti drago turnsko graščino
v Potočah nad Preddvorom? To sta bila torej dedek in babica naše pisateljice Josipine Turnograjske! Pa tudi prva slovenska gospodarja starega Turna.
Po smrti prvega Urbančiča sta postala lastnika graščina njegova sinova Alojz in Ivan Nepomuk Urbančič. Bilo je to 1. 1800. — Od 1. 1823 dalje je bil gospodar Turna Ivan Nepomuk Urbančič sam. Po ročil pa se je mladi graščak z Jožefino, Kranjčanko po rodu, hčerko trgovca Blaža Terpinca in sestro slovitega prvega slovenskega industri-alca Fidelisa Terpinca. Kot posebnost valja ob tej priložnosti omeniti, da se je Jože-fina Terpinčeva rodila v hiši, kjer je bilo od jeseni 1. 1846 stanovanje in advokatska pisarnica pesniika dr. Franceta Prešerna.
Ivan Nepomuk Urbančič in Jožef ina roj. Terpinc sta v srečnem zakonu rodila troje otrok: hčerko Josipino ter sinova Janka in Fidelisa.
RAZBORITA GRAŠČAK INJA
Ze 1. 1841 je umrl Ivan Nepomuk Urbančič. Vdova je s krepko roko zagrabila   gospodarjenje na obsežni posesti, z ljubečim srcem   pa  se  je posvetila
Jožefina Urbančič roj. Terpinc (mati pisateljice Josipine Turnograjske) slikal Matevž Langus leta 1831 (velikost portreta 69,5 X 50,5 cm)
vzgoji še drobcenih otrok: osemletni Josipini, šestletnemu Janku in enoletnemu Fi-delisu.
Razumna žena se je takoj po smrti svojega moža zavedla, da mora otrokom dati izobrazbo, ki je največje bogastvo. Zato ni oklevala in najela je domačega učitelja, ki naj bi otroke — kot bi pač doraščali — poučeval osnove znanosti in izobrazbe.
Iz Tupalič je grajska gospa povabila v grad upokojenega kranjskega mestnega učitelja Alojza Potočnika. Ta pa Josipine ni uči/l le osnove iizo-brazbe, pač pa ji je tudi vcepil ljubezen do glasbe — naučil jo je izvrstno igrati glasovir pa tudi v glasbeni teoriji je svojo učenko temeljito izobrazil.
Ob skrbnem Potočnikovem poučevanju in ob topli materini ljubezni se je vitka lepotica tako umsko kot telesno razcvitala. Od učenja osnovnih znanosti je sedaj Josipi na prešla na učenje jezikov. Graščakinja je v ta namen naprosila takratnega preddvorskega kaplana Janeza Kastelca, da bi njeno hčerko učil latinščine in italijanščine. Francoščine pa se je lotila kar sama.
L. 1849 je kaplan Janez Ka-stelec odšel službovat dru» gam, njegovo mesto pa je prevzel Lovro Pintar. Vzgojo Urbančičevih otrok v glasbi je nadaljeval Alojz Potočnik, poglobljeno znanje iz priro-doslovja, zemljepisa in zgodovine pa je za Kastelcern poučeval novi preddvorski kaplan Lovro Pintar.
Ker pa je Lovro Pintar nekaj časa celo stanoval v Tur-nu, je imel še poseben vpliv na otroke. Sam poln iskrenega rodoljublja in plemenitega veselja do vsega lepega in dobrega, je tudi na svoje učence prenašal svoje navdušenje za slovanstvo in za pisanje v domačem jeziku. Prav zanj lahko rečemo, da nam je du/ hovno rodil prvo slovensko pisateljico Josipino Turno* grajsko. Vcepil ji je Ijubezert do pisateljevanja v sloveiv skom jeziiku. Bil je to pO" momben vzgojni uspeh — saj so tedaj vse izobraženke -? kaj šele grajske gospodični — veselo nemškutariie . .. Se-veda je to bilo pred 170 leti*
(Se bo nadaljevalo)
Črtomir Zoreč
Spet smo izbrali
tri najboljše
Gotovo ste že težko pričakovali, kdaj bomo objavili seznam treh najboljših spisov. Verjemite, da je bilo toliko prispevkov, da smo morali res premisliti, za koga naj se odločimo. Marsikoga bi radi prav z nagrado spodbudili, da bi se še oglasil in nam s svojim znanjem obogatil stran. Tokrat smo se odločili za spise: Bratje smo, Nesrečni Tonček in Prijatelja.
Erna Hafner iz 7. b razreda osnovne šole Peter Kavčič iz škofje Loke nam je napisala partizansko zgodbo, ki se je gotovo večkrat pojavila med NOB: med napadale] so hill tudi nekateri, ki so k nam morali priti, drugače hi jih doma ubili. Zato so se trudili, Ida bi čimprej stopili na tisto stran voj-
ske, kjer bi se borili za pravično stvar.
V življenju se zgodi marsikaj težkega in veliko volje moraš imeti, da te težave prebrodiš. Seveda pa prav takrat potrebuješ prijateljev in dobrih ljudi. Tudi naš nesrečni Tonček jih je našel in Vesna Kos-mačin, učenka osnovne šole Cvetko Golar, nam je to prav lepo opisala.
Ela Loienčič iz osnovne šole Križe pa nam je v spisu prikazala igro narave. Zna prisluhniti, kaj se dogaja okoli nje.
V novoletni številki smo čestitali marljivim piscem Matijevega roda. Ker pa vsem ne moremo poslati nagrad, smo se odločili, da šolski knjižnici pošljemo knjigo in tako nagradimo vse.
Za rep sem jo ujel
Kako bo šele čez 1000 let?
Leto 2000. Mojemu pravnu-ku je ime Janez. Hodi v 7. razred. Opazujem njegovo življenje in vidim, da je brez zapletov.
Zjutraj ga zbudi električna budilka. Vstane, vstopi v kabino,    kjer    pritisne na gumb in vsi tuši se vklopijo, da ga umi je jo. Nato ga topli sušilnik, ki prijetno piha   posuši.   Zatem   stopi v drugo kabino, kjer ga stroji v petih  sekundah oblečejo. Za zajtrk poje pečeno kokoš, popije skodelico prave kave ter užije nekaj mamil, da je boljše volje. Sede na stol, ki ga odpelje v posebno
Pri spoznavanju narave je |°Varišica prinesla neke liste j!1 dejala: »Danes bomo pisa-|j teste.« Mene je zelo zaskrbelo, ker sem znal bolj ma-lo Razdelila jih je. Vzel sem £v'nčnik in začel pisati. Ne-sem znal, nekje se je za-^nilo in nisem napisal prav.
0 koncu ure je tovarišica Pobrala teste in nam že po vedala rešitve. Takoj sem J'Sotovil, koliko je prav! Ze-e| sem si, da bi dobil vsaj
Voiko. Naslednjo uro je to-
arišica prinesla teste nazaj.
Brala je ocene. Ko je prišla do mojega testa, je rekla: »Hudobivnik — tri!« Bil sem prijetno presenečen, saj sem mislil, da bom dobil dve ali pa še manj. Pripomnila pa je, da sem jo ujel ravno za rep. Zasmejal sem se pa tudi drugi so se smejali. Doma sem povedal materi in očetu; vsi smo bili veseli in dobre volje.
Matevž Hudobivnik, 5. b. r. osn. šole Stanko Mlakar, Šenčur
Usoda kitajskih lastovic
Že dolgo nismo videli lastovic, ker so odletele na jug, kjer bodo prezimile. Vendar teh ptic, ko lete na jug, ne čaka samo dolga pot, temveč tudi nevarnost, da postanejo plen lovcev. Ne samo ptice, na Kitajskem so prava poslastica celo znamenita la-stavičja gnezda.
Takšna gnezda naredijo malezijske lastovice iz posebne vrste alg in jih s slino prilepijo na strme skale. Od tod jih je mogoče spravile z zelo tveganim plezanjem. Toda za denar naredijo ljudje marsikaj in se zato lotijo tudi tega dela. Zato je dosegla ta specialiteta izredno visoko ceno.
Tekel je. Tekel za življenje in smrt. Ve-del je, da je edina rešitev v tem, da doseže gozd. Za sabo je že slišal hlastajoče lajanje psov in privzdignjene glasove Nemcev.
Partizanska zgodba — tretja nagrada občine Škofja Loka
Maja in svoboda
Nenadoma je padel. Obraz se mu je za-nB v blato, plavi lasje so bili v hipu vsi b[atni. Hotel je vstati, hotel je bežati. A mogel.
gledal v oči. Zaslišal '- r^ocm, uiozno in žalost r"ke. Da, to je bila smrt.
Smrt. Sedaj ji je s Je pesem, otožno in žalostno, vmes pa ko-
Strel. Eden, dva . ..
In pesem je igrala še močneje, še bolj <alostno. Začutil je dve ledeni roki na svo-
jem vratu. Nenadoma ni čutil nič več. Zagledal je Majo. Njene razprte ustnice, njene čudovite lase. Smehljala se je. Bila je natančno taka kot ob slovesu. A, kaj je to? Privid? Ona se zgrudi. Njeno vitko telo leži negibno na tleh. Odmev strela se meša s pesmijo zvona, na grobu ni rože, ne sveče.
In spet zasliši pesem, čudovito. In sedaj vidi smrt. Tako lepa in vesela je, nič več mrzla in ledena. Približuje se mu, ga objame in mu zapre oči.
Pesem utihne in vse je, kot je bilo.
Na tleh leži on, mrtev. Psi se ne zmenijo zanj, tudi vojaki ga ne preiskujejo. Le nekdo ga obrne na hrbet. Odidejo.
Na tleh leži mlado telo, prestreljeno. Na obrazu mu igra nasmešek. Lica so vsa blatna, a se smehljajo. Ustnice so rahlo razprte, v njih se lesketajo zobje. V rokah krčevito stiska puškino kopito. Vanj je nekoč vklesal: MAJA IN SVOBODA. To mu je pomenilo največ na svetu. Zanju je živel in umrl.
Lučka Kajfež
8. a r. osn. šole Simon Jenko, Kranj
sobo. Tam ima šolske po-' trebščine. Pritisne na ročko in aktovka mu sama skoči na sedež. Z letečim krožnikom' se potem odpelje v šolo. Tam ima vsak učenec svoj zaprt prostor, v katerem je velika aparatura z gumbi. Za matematiko imajo računske stroje, s katerimi računajo razne naloge.
Pri zemljepisu se učijo o planetih. Sedaj obravnavajo Jupiter. Ima 50,000.000 milijonov prebivalcev. Janez ima zemljepis osem. Ocene so namreč do deset. **
Pri slovenščini se učijo o vesoljskih pesnikih in pisateljih, pri slovnici pa obravnavajo,   kakšni   so vprašalni
stavki.
Dvakrat na teden imajo ekskurzijo. Včeraj so šli v Anglijo, kjer so gledali vzlet rakete Apollo 100. Toda na končni izlet bodo šli na Mars Tam je morje, ki ima okus po malinovcu. Lahko se ga tudi pije.
Ko pride Janez iz šole, natipka domačo nalogo. Učiti se mu pa ni treba. Iz knjige odtrga list, iz njega skuha čaj, čaj popije in že vse zna.
Takšno je zdaj življenje. Prav zanima me, kakšno bo šele čez tisoč let.
Ladi Sluga,
7. r. osn. šole
Matije Valjavec, Preddvor
Drevo pripoveduje
šel sem v šolo in srečal sem drevo, ki zna govoriti. ! Pritoževalo se mi je:
»Jezen sem na zimo. Moje veje so zamrznjene. V mojem deblu spi veverica. Ko smrči, me žgečka. Pajčevina je vsa zamrznjena. Lepo bi bilo, da bi imelo liste. Ne morem spati, ker mi na veje plezajo dečki. Tako bi bil vesel, če
bi bilo zdajle poletje! Kadar se avto zaleti vame, me zelo zaboli. Pozimi pa se pogosto zaletavajo avtomobili v drevesa. Veš, kako sem žalosten!«
Napotil sem se dalje, dit»-vo pa je zaspalo. Znidaršič Borut, 4. b r. osn. šole Stane Žagar, Kranj
O delu šolskega športnega društva »Lucijan Seljak«
Tudi letos je na naši šoli začelo delati športno društvo. Imeli smo že prvo sejo. Za predsednika smo izvolili Sonjo Cijak, tajnik bo Mi rja Blagne, športni referenti pa: Boris Kokalj, Miloš Lipovec in Darko Toplak.
Oglasno desko bosta urejali Desanka Dopudja in Renata G rum, risbe bo risal Stane Vidmar. Tudi kroniko bomo vodili pod vodstvom Lidije Hladnik. Dopisnika za časopis bosta Dragica Podlip-nik in Desanka Dopudja. če bo potrebno, bodo pomagali tudi drugi učenci.
Na naši šoli učenci radi obiskujejo krožke. Predvsem so delavni košarkarski, roko metni, krožek za vaje na orodju, krožek v atletiki, namiznem tenisu, smučarski in skakalni.
Košarko vodita tov. Mohor-čič in tov. Konjar. Krožka se udeležuje 53 učenk in učencev. Atletiko vodi tov. Mohor-čič. Tu vadi 18 učencev iz višjih razredov, 35 pa je učencev iz nižjih razredov. Roko met vodita tov. Pelkova in tov. Konjar. Rokomet obiskuje 45 učencev in učenk. Krožek orodne telovadbe je najštevilnejši. Vodita ga tov. Pelkova, ki je mentor našega društva in tov. Hladnik. Krožek obiskuje 75 učencev in učenk. Zelo ponosni smo na to, da mlajše pionirke vadita pod    mentorjevim nadzor-
stvom naši sošolki Cveta Si-lar in Breda Knafelc. Pri starejših pionirkah pomagata tov. Zelnikova in tov. Ranči-gajeva.
Zelo veseli in ponosni smo, da učenci tako radi telovadijo, učitelji nam pa radi pomagajo. Vse delo pa podpira tov. ravnatelj. Naš pokrovitelj je tovarna Tekstiiindus iz Kranja.
Dragica Podlipnik, 8. č r.
osn. š. Lucijan Seljak Kranj
Ljubim in čakam
Ljubim in čakam
nekaj daljnega in toplega,
ljubim zemljo in morje
in vse kar proti nebu se pne.
Upam in čakam kakor nekdo, ki je vse življenje čakal, čeprav zaman.
Živim v pričakovanju, skriti up v meni živi, čakam na srečo, četudi zaman vse dni.
S ŠOLSKIH ITI OPI
ffczdravnik
vet uje
Za vse, ki tudi pod odejo smuknejo rade čedno oblečene, je primerna tale spalna srajčka iz diolena z dolgimi rokavi. Za ne več tako mlade in za mrzle noge je seveda primernejša nekoliko daljša. Manšete in na prsnem delu prekriva drobna vezenina. Podobne srajce pri nas izdeluje blejska Vezenina.
Kotiček
za ljubitelje cvetja
Cvetlično okno lil
PISE
IN2. ANKA BERNARD
Leseno stojalo s koritom
V prostoru urejena senčila zahtevajo tudi naprave za zračenje, ker se sicer zrak za okni premočno segreje. Za zračenje so najprimernejše podolgovate zareze na okenskem okvirju, ki jih lahko po potrebi odpiramo ali zapiramo. Na rastline tako ne piha mrzel zrak pa tudi prepiha ni.
V zelo temnih prostorih je potrebna za dobro rast dodatna osvetlitev, ki izboljša rast pozimi. Rastline osvetljujemo 12 do 14 ur dnevno.
Okensko klimo kontroliramo lahko z običajnim
termometrom in higrometrom. Vedno pazimo, da se ujemajo zahteve rastlin glede toplote, vlage in osvetlitve z danimi razmerami.
Na splošno moramo poleti in pri večjih temperaturah lončnice zalivati bolj kot pozimi pri hladnejših temperaturah. Bolje je, da ne zalivamo prepogosto, zato pa takrat temeljito. Lončnice ne zalivamo s trdo vodo, pustimo jo stati 24 ur ali pa jo omehčamo s šoto. Dobra je tudi na sobno temperaturo ohlajena voda iz bojlerja.
Dobro rast in bogato cvetenje dosežemo pri večini rastlin le z gnojenjem. Za dognojevanje lončnic so najboljša posebna gnojila za rože, ki jih lahko kupimo. Sveže presajenih rastlin ne gnojimo, dokler sc dobro ne ukoren ini jo, prav tako ne mirujočih rastlin in pa bolnih rastlin. Zemlja mora biti pred gnojenjem vlažna, suhih bal ne zalivamo z raztopino gnojil. Večina lončnic jeseni ali pozimi ne raste. Med mirovanjem jih zalivamo manj kot običajno in ne gnojimo.
Lončnice presajamo odvisno od rasti — vsake eno do tri leta. Najprimernejši čas za presajanje je pomlad, ko prično rasti. Za presajanje kupimo pravilno mešanico zemlje pri vrt-nariu. Rastline po presajanju temeljito zalijemo.
Vanda J. iz Kranja — Kupila sem tvveed za zimski plašč. Rada bi, če mi svetujete model, ki bi bil primeren za vsak dan. Plašč naj bo maksi ali midi dolžine. — Stara sem 18 let, visoka 165 cm in tehtam 57 kg. Prosim, če mi odgovorite tudi na vprašanje, ali mi bo pristajala zaželena dolžina plašča.
Marta — Vsekakor lahko nosite plašč v midi ali maksi dolžini. Ni se vam treba bati, da bj biila mogoče premaj-
hna za tako dolžino, saj ste mladi. Plašč naj bo krojen ob liniji, tako boste v njem daljši in vitkejši. Priporočam vam športen kroj kot je narisan na levi strani skice. V pasu je rezan in ima vstavljen pas, fazona je nekoliko večja in koničasta. Plašč se zapenja z gumbi v eno vrsto. Ima dva večja žepa in dva manjša v prsni višini. Dolžina je midi. Spodaj nosite puli z visokim ovratnikom, lahko pa si ovijete okoli vratu tudi dolg šal. Zadnja stran plašča je rezana v gubo.
Desni model je v maksi dolžini in tudi tesno krojen. Ima manjši ovratnik in se zapenja po vsej dolžini, čeprav tega na skici ni videti. Rokavi so stisnjeni v zapestju in se zapenjajo kakor pri bluzi. Žepi so nekaj posebnega.
Belokranjsko cvrtje
Potrebujemo za testo: 2 del mleka, 4 jajca, 20 dkg moke in sol. Nadev: 1,5 kg sveže svinine, sol, poper, česen, 50 dkg maščobe za cvrtje.
Rumenjake razžvrklja-mo z mlekom, dodamo moko, solimo in gladko razmešamo. Dodamo sneg iz beljakov. Meso zmelje-mo, solimo, popopramo in odišavimo s česnom. Vse skupaj dobro premešamo. Iz zmesi naredimo kepe, jih povaljamo v pripravljenem testu in ocvremo.
Dolenjski matevž
Potrebujemo: l kg fižola, 1,5 kg krompirja, 10 do 15 dkg masti ali zaseke, čebulo in sol.
Fižol preberemo, operemo, namočimo čez noč m nato skuhamo. Posebej skuhamo olupljen, opran in zrezan krompir. Nato zmešamo fižol z vodo vred z odlitim krompirjem in vse skupaj dobro zmečkamo. Zabelimo z na masti ali na zaseki pre-praženo čebulo in po okusu soii/mo. Jed naj bo zelo gosta.
Tuberkuloza pri otroku II.
Otrok, ki ga v najbolj ranljivem obdobju napadejo številni tuberkulozni bacili, lahko kljub cepljenju zboli za tuberkulozo in ne samo za tuberkulozo pljuč, pač pa tudi drugih organov: možganske mrene, bezgavk, kože in podobno. Izvor takih hudih in številnih okužb so tuberkulozni bolniki. Ti bolniki z vsakim izdihom okužujejo svojo okolico s tisoč klicami. Pogosto je kužna tudi njihova slina, voda, blato, najbolj pa iz-pljunki pri kašijanju. Če to vemo, se ne smemo čuditi, da je otrok, ki je bil še včeraj zdrav, že danes ali jutri bolnik. Bolezen se -.aene zahrtno, počasi, z nepomembnimi" težavami, na katere navadno nismo pozorni. Bolezen odkrijemo, ko je že v polnem razmahu. Bodoči mali tuberkulozni bolnik je v začetku samo močno utrujen, kar pa še na žalost ne zna povedati. Utrujenosti se kmalu pridruži splošno slabo počutje in nizke temperature. Otrok izgublja apetit in počasi lira. Čeprav imamo opravka s tuberkulo/.o pljuč, na samih pljučih tega dostikrat še ne moremo odkriti. Pri otroku pogosto ni kašlja z izpljunkom ali brez tega. Pri otrocih s pljučno tuberkulozo je redka tudi zvišana temperatura zlasti zvečer, kar je značilno za odrasle bolnike. Starši te navidezno nepomembne znake ne »pazdjo, saj so pri vsakem otroku obdobja, ko ima slabši apeO"l in je bolj zaspan in iz tega človek res ne more de!^ti problemov. Vendar pa je — kot vidimo — dobro opazovanje otroka zelo pomembno. Zlasti moramo biti pozorni na t'.ste otroke, ki žive s tuberkuloznim bolnikom, pa naj ho to ožji ali daljni sorodnik, prijatelj ali sosed. Dostikrat taki bolniki (zlasti starejši) ne vedo, da so bolni, počutijo se popolnoma zdravi, le včasih »po malem pokašlju-jejo«. Ponavadi so zelo ljubeznivi in imajo otroke radi, poljubljajo jih, mogoče celo na usta.
dr. Gorazd Zavrnik
DRUŽINSKI POMENKI ISEOESJ
Transturist
Priporoča ugodne zimske aranžmaje
7-dnevne počitnice
Pr' Belem jezeru in v D6I-lachu-Heiligenblut na Koroškem (izvrstna smučina, drsališče, kopanje i. dr.);
smučarske pakete
n£d 3 dni v Bohinju, Vključno penzionske sto-Pfe v hotelih, sistem 2|čnic na Voglu in lokalni ski bus;
enodnevne šolske smučarske pakete
J* Voglu (Bohinj) in na Starem vrhu (nad škofjo Loko), vključno avtobus, s'stem žičnic in malica. Obisk drsalne revije v Celovcu pod naslovom
Parada na ledu
„ Okoristite ugodno priložnost in obiščite naše turistične poslovalnice v šk. loki, radovljici, na bledu in v ljubljani, šubičeva 1.
SOJKL I4T0UTO
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
potrebuje
30 delavcev v starosti od 18 do 35 at
za delo v proizvodnih delovnih enotah
Nudimo:
• OD v višini od 100.000 do 200.000 S dinarjev
• možnost napredovanja
• organizirano uvajanje in usposobitev
Možnost zaposlitve takoj. Delo v treh izmenah. Zaželena je zaključena osemletka. Prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Podjetje krije stroške prevoza na delo in z dela v višini nad 24 din. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do 30. 1. 1971.
Komisija za urejanje delovnih razmerij
pri veleželeznini MERKUR
Kranj
razglaša prosta delovna mesta
več skladiščnih delavcev
z lastnim stanovanjem v bližnji okolici Kranja
Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev naslovite na naslov: Veleželeznina Merkur, Kranj, Komisija za urejanje delovnih razmerij v 15 dneh po objavi.
Krajevna skupnost
Kranjska gora
razglaša prosto delovno mesto
tajnika krajevne skupnosti
za nedoločen čas
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: srednja šola s 5-letno prakso v gospodarskih organizacijah ali nepopolna srednja šola z 10-letno prakso v gospodarskih organizacijah. Stanovanje ni zagotovljeno, osebni dohodki po dogovoru. Kandidati naj pismene vloge pošljejo na krajevno skupnost Kranjska gora. Razpis velja 15 dni od objave.
Stanovanjsko podjetje Radovljica
razpisuje proste delovno mesto
referenta
za vzdrževanje stanovanjskih zgradb v podjetju
Nastop deia takoj. Osebni dohodek po pravilniku podjetja.
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba gradbe-ne smeri s 3-letno prakso ali sreonja strokovna izo brazha gradbene smeri z 10-letno prakso in opravljenim strokovnim izpitom in potrdilom za opravljanje nadzora. Ponudbe z dokumenti, ki potrjujejo zahtevane pogoje in C kratkim življenjepisom je treba poslati na naslov Stanovanj..ko podjetje Radovljica do 1   februarja 1971.
Obrtno podjetje
INSTALACIJE
škofja Loka, Kidričeva 52
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
2 KV električarja 1 KV ključavničarja
Prednost imajo kandidati, ki imajo stanovanje v Skolji Loki ali okolici. OD so urejeni s pravilnikom o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Zavarovalnica SAVA
Poslovna enota Jesenice
razpisuje licitacijo, ki bc v torek, 26. januarja 1971, ob 12. uri v prostorih poslovne enote Jesenice.
Na licitaciji bo osebni avto fiat 850 special s prevoženimi 4600 kilometri. Izklicna cena je 10.000 din.
Ogled vozila je možen v garaži Karla Pretnarja, Gozd-Martuljk 96a. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava — poslovna enota Jesenice v zaprtih kuvertah do 26. januarja 1971 do 12. ure.
Državna založba Slovenije
Ljubljana, Mestni trg 26
objavlja na podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa pristojnega samoupravnega organa naslednjo potrebo po takojšnji zaposlitvi
2 blagajnikov
v poslovalnici DZS Kranj, za določen čas v dvoiz-menskem delu, ko je treba nadomeščati delavke odsotne zaradi porodniških dopustov. V poštev pridejo KV prodajalci ali drugi interesenti z ustrezno izobrazbo in vsaj podobno prakso. Lahko so tudi upokojenci-ke, ki bi sc želeli zaposliti po delovršni pogodbi.
Informacije dobite v kadrovski službi podjetja aH neposredno v DE Kranj. Interesenti naj se prijavijo v poslovalnici DZS Knjigarna Simon Jenko. Kranj.
gospodarstvo
Bled
objavlja prosta delovna mesta:
1. pomočnika šefa gozdnega obrata
Pogoji: diplomiran gozdarski inženir z najmanj 3-letno prakso v gozdarstvu ali tehnik 7 najmanj 10-letno prakso. Za oba velja nadaljnji pogoj strokovni izpit.
2. tajnico uprave podjetja
Pogoji: srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri in dve leti ustrezne prakse.
Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska cesta 19.
Kadrovska komisija
Kranjskih opekarn
Kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. vodjo gospodarsko finančnega sektorja
• 2. vodjo tehnično
proizvodnega sektorja
3. vodjo komerciale
4. vodjo splošnega sektorja
5. vodjo enote
za vzdrževanje ln izvajanje investicij
6. vodjo obrata
za obrat Bobovek
7. vodjo obrata
za obrat Cešnjevek
8. vodjo obrata
za obrat Stražišče
9. skladiščnika
v obratu Bobovek
10. zidarja
v obratu Stražišče
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje:
pod L: višja ekonomsko komercialna šola s 3 leti delovne prakse ali dokončana ustrezna srednja šola z najmanj 6 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu;
pod 2.: višja izobrazba v strojni ali gradbeni stroki s 3 leti delovne prakse ali dokončana ustrezna srednja šola z najmanj 6 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu;
pod 3.: višja ekonomsko komercialna šola ali tej ustrezna šola s 3 leti delovnih izkušenj ali nedokončana ustrezna srednja šola z najmanj 8 let delovne prakse;
pod 4.: diplomirani pravnik;-
pod 5., 6., 7. in 8.: strojni ali gradbeni tehnik s 3 leti delovne prakse ali VK delavec v isti stroki z najmanj 6 let delovne prakse; pod 9.: nižja strokovna izobrazba; pod 10.: kvalificiran zidar.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prošnje je treba poslati na naslov: Kranjske opekarne Kranj.
PRODAM
Prodam KRAVI po izbiri. Bodešče 9, Bled 209 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK AEG EKA in zložljivo STEKLENO STENO, dolžine 175 cm. Ogled vsak dan popoldne. Partizanska 4, škofja Loka 227
Prodam VOŠCENKE. Šenčur, Beleharjeva 15 228
Prodam PRAŠIČKE. Glinje 2, Cerklje 229
Ugodno prodam dobro ohranjono kuhinjsko in sobno POHIŠTVO. Naslov v oglasnem oddelku 230
Prodam KOMPRESOR in motorno KOSILNICO. Naslov v oglasnem oddelku 231
Prodam motorno SLAMO-REZNICO    s puhalnikom,
kompletna traktorski SADI-LEC za krompir in SEMENSKI KROMPIR igor. Lahov-če 52, Cerklje 232 Prodam 100 suhih BUTAR in PLUG obračalnik. Žeje 5, Duplje 233
Oddam ogrevano GARAŽO, prodam trajno žarečo PEČ kiipersbusch in OLJNO PEC kontakt. Cesta na Klanec 49, Kranj 234
Prodam 10 tednov brejo SVINJO in plemenskega VOLA. Nasovče 27, Komenda
235
Prodam suha DRVA, jih razžagam in dostavim PUN-TE in LATE 3X5. Sajevic, Velesovo 24, Cerklje 236
Poceni prodam ŠIVALNI STROJ in polavtomatični PRALNI STROJ. Kranu, Grad-nikova 5, stanovanje 18 237
Zavarovalnica Sava
PE Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
imovinskega zastopnika
za območje Šenčur, ki zajema naslednja naselja: Šenčur, Voklo, Voglje, Trboje, Preba-čevo, Hrastje,  Visoko, Milje,  Srednja vas.
Sklenjeno bo delovno razmerje s polnim delovnim časom na nedoločen čas — poskusna doba traja 6 mesecev.
Pogoji: končana osnovna šola, vojaščine prost, stanovanje po možnosti v kraju zastopa, veselje do terenskega dela in stika s strankami. Osebni dohodek se določa po pravilniku o nagrajevanju zastopnikov.
Kandidati naj predložijo lastnoročno napisano prošnjo in življenjepis ter spričevalo o šolski izobrazbi. Prošnje sprejema Zavarovalnica Sava — PE Kranj, Komisija za kadrovske zadeve, Kranj, Oldhamska c. 2 do vštevšega 30. januarja 1971.
Po ugodni ceni prodan' skoraj nov štiristezni M* GNETOFON philips. Gašper lin Jonatan, Cesta na Klaru' 31, Kranj 23*
Ugodno prodaim HLADIŠ NIK in PLINSKO PEC cd ged z jeklenko. Pševska ' Kranj 23
Prodam 7 let starega KO NJA, težkega 520 kg, vaj« nega vseh del. Poklukar, ti Gorje 67 24
Prodam PRAŠIČA za zako1 Trboje 52 2*
Prodam prenosno TELEVl ZIJO znamke soni. Cena 150* din. Kirn Jože, Golnik 16 2*
Prodam več PRAŠIČEV težkih od 70 do 120 kg. Str? hinj 68, Naklo 2*;
Prodam HLADILNIK him" 80 litrov in ELEKTRIčN' ŠTEDILNIK gorenje na ŠW plošče s pečico. Informacij1 na telefon 22-221 (int. 746 ali Pivka 48, Naklo 2+
Prodam dobro ohranjetf KOSILNICO bertoltni '< GRABLJE sonce tri. Čarma" Sp. Senica 6, Medvode 24
Prodam TELICO ali zantf njam za PRAŠIČA, šenčui Velesovska cesta 4 2*
Prodam 40-basno HARM° NIKO, 5 registrov. Naslov \ oglasnem oddelku 2*
Prodam PRAŠIČA za zak<j Praše 4, Kranj 2*
Prodam TELEVIZIJO, foW aparat polaroid, rabljeno ku' hinjsko in sobno pohištvo Informacije do 14. ure na lefon štev. 22-631. BertoncdU' Kranj, Mlakarjeva 18
Prodam šest tednov sta1* PRAŠIČKE. Zalog 45, CerfdJ
Ugodno prodam traJ°^ žarečo PEC kamin emo 5, *l v garanciji. Savska 2, Kra^-(Delavski dom)
Prodam delovnega VOLA Solina Ivan, Zbilje 38, Mo° vode 2>
Prodam RADIO melodij* Niš. Mfla'karjeva 48, Šenčur 2->
Prodam eno  leto sta BIKA. Trboje 49
25
RAZPRODAJA-TUDI ZA VAS!
pohištvo vseh vrst- d®diiqt
vse za vaše weekende- rOrlluI
NON STOP od 8h do 17* — sobota od 8h do 12h     Etfl Qfl°l
POSLOVALNICA KRAJ • skladišče - Partizanska 10     U U   iJSi 10
I
- imfliium bosu i i
f
Prodam polavtomatski PRALNI STROJ maris. Galjot, Begunjska 1, Kranj 255
Prodam svinjsko MESO in »ŠPEH«. Zabnica 61 256
Prodam KRAVO po izbiri. Praprotna Polica 24, Cerklje 257
Prodam POROLIT 8 ali zamenjam za 5. Roblek, Suha 35, Kranj 258
Dobro ohranjeno SPALNICO z žimnicami prodam za 1000 din. Naslov v oglasnem oddelku 259
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Luže 9, Šenčur 260
Ugodno prodam MAGNETOFON TK 220 de luxe grun-ding. Savinšek, Jesenice, Titova 20 po 16. uri ali na telefon Kranj 21-855 261
Prodam težko SVINJO za zakol. Pšata 13, Cerklje 262
Prodam PRAŠIČKE. Zg. Brnik 76 263
Prodam PRAŠIČKE. Vrhovnik, Apno 1, Cerklje 264
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 50 kg. Sp. Brnik 65 265
Prodam plemenskega VOLA. Apno 1, Cerklje 266
KOTLE za ŽGANJEKU-HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-litetneje že prek 40 let KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška.
Prodam     150 kg težkega PRAŠIČA. Pšata 3, Cerklje 267
Prodam 7 let starega KONJA, sposobnega za vsa kmečka dela. Pšata 20, Cerklje 268
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Vopovlje 15, Cerklje
269
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA, KOMPRESOR in PERGUSON — PERKINS. Cerklje 97 270
Prodam 700 kg KORENJA. Ovsenik, Poljče 11, p. Begunje na Gor. 271
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Prebačevo 30, Kranj 272
AVTOKOVINAR Škofja Loka Poljanska c. 7,
sprejme
MOJSTRA
za stavbeno kleparstvo in
MOJSTRA za vodovodno instalaterstvo
Pogoji:
VKV klepar s prakso; VKV vodovodni instalater s   Prakso   ali delovodja omenjenih strok. Pojave   sprejemamo do ]0. februarja 1971.
STROJ avtomat z vsem dodatnim mehanizmom za izdelavo strešne valovite OPEKE prodam delno tudi na kredit. Kranj, Jezerska cesta 2 296
Prodam KRAVO pred telit-vijo. Pokopališka 28, Kokrica, Kranj 297
HLADILNIK himo, 75-litr-ski, malo rabljen, prodam za 350 din. Mlakarjeva 22, stanovanje 9, Kranj 298
Prodam STENSKO OBLOGO za kuhinjo in oblazinjene KLOPI. Reševa 3, Kranj, telefon 22-502 299
Prodam KRAVO po izbiri. Sp. Brnik 21 300
Ugodno prodam dve prešiti puhasti ODEJI (plimoja). Jezerska cesta 95, Kranj 301
Kupim dobro ohranjeno otroško STAJICO. Lahov-če 16 274
Kupim enofazno VODNO ČRPALKO. Zg. Bitnje 235 (pri puškami), Zabnica 274
'OBU'
Prodam odprt VW KOMBI, nosilnosti 1000 kg, po generalni. Naslov v oglasnem oddelku 275
Prodam FIAT 850, letnik 1966. žargaj, Grad 41, Cerklje 276
Prodam dve ZIMSKI GUMI ježevki za fiat 750. Pšata 4, Cerklje 277
Ugodno prodam VW KOMBI s kesonom ali zamenjam za FIAT 750. čirče 11 g, vrstna hiša, Kranj 278
Poceni prodam FIAT 1100, letnik 1963 z zimsko opre-| mo. Križe 86 a, Tržič 279
Prodam KAROSERIJO za fiat 750 in za simeo 1000 ter kupim prednji del KAROSERIJE za fiat 850. Kogoj Andrej, Vir, Bukovčeva cesta 17, p. Dob pri Domžalah 213 Kupim avtomobilske »DRO-MELJNE«. Peternelj, kovač, Jezerska cesta 82, Kranj 302
Prodam VW kombi — odprt. Jazbec Pavel, Zg. Duplje
Iščem     ENOSOBNO ali
naprej. Naslov v oglasnem DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju. Plačam za eno leto oddeiku 280
Si v stiski, pa drago plaču-ješ stanovanje? Zamenjaj za enako, a cenejše. Vprašati dopoldne pri Ban Pavli, Gradnikova 9, Kranj 281
Ženski oddam opremljeno SOBO proti posojilu ali plačilu vnaprej 2 km iz škofje j Loke.  Ponudbe poslati pod j »Takoj vseljivo« 282 i
V središču mesta prodam i HIŠO, primerno za obrt ali I podjetje. Fock, Tavčarjeva 31, 1 Kranj 284
Kupim nedograjeno ali staro HIŠO v škofji Loki. Ponudbe poslati pod »Plačam takoj« 217
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližnji okolici Kranja. Plačam lahko tudi v devizah. Bešič Milka, Titov trg 22, Kranj 303
Prodam nedograjeno eno-nadstropno HIŠO v Kranju, Cesta na Klanec. Zaplotnik Viktor, Velesovska 14, Šenčur 304
Sprejmem takoj MIZARSKEGA POMOČNIKA, vajenca ali za priučitev. Markun Franc, mizarstvo. Ribno, p. Bled 285
INSTRUIRAM angleščino in francoščino. Naslov v oglasnem oddelku 286
K štiričlanski družini iščem marljivo GOSPODINJSKO POMOČNICO. Plača in ostalo po dogovoru. Ing. Vrhunc Janez, Ljubljana, Večna pot 69 287
KOVINOSTRUGARJA in nekvalificiranega delavca sprejmem v redno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 288
ŽENITVE
KMEČKI FANT srednjih let, iz hribovske kmetije,,želi spoznati sebi enako kmečko dekle. Samo resne ponudbe poslati pod »Lepa Gorenjska 10« 290
Zahvaljujem se vsem, ki so 19. januarja 1971 v Tržiču pomagali pri gašenju avtomobila in s tem preprečili hudo nesrečo in materialno škodo. Še enkrat iskrena hvala. Vo-grič Mari, gostilna Duplje 291
OSTALO
CENJENE STRANKE obveščam, da sem se preselil iz Krašnove ulice 3 na Tomšičevo 42. POLAGANJE PODOV, Novak Mirko, Tomšičeva 42. Kranj. Sprejemam naročila za leto 1971 86
ŽITOPROMET SENTA, skladišče Kranj,. Tavčarjeva 31 vabi k sodelovanju avto-prevoznike s 5-tonskimi kamioni za prevoz moke. Pogodbo lahko sklenemo za celo leto 1971 188
v PREVZAMEM vsa ZIDARSKA in FASADERSKA dela. Tone, Kranj, Moša Pijade 16 292
OPOZARJAM vsakega pred eventualnim nakupom nepremičnin od Vrtnika Jožeta, Sp. Brnik 44 zaradi neurejenih preživninsko-lastniških zadev. Skrbnik Vrtnik Frančiške Mali ing. Jože. Visoko 73 293
POZIVAM moškega, ki sem mu posodil VRTALNI STROJ, da ga takoj vrne. Peternelj Jože, kovač, Jezerska cesta 82, Kranj 294
PREKLICUJEM vse žaljive besede, katere sem izrekla tov. Kokalju Antonu ter se mu tako tudi oproščam, ker je odstopil od tožbe. Košir Darinka, Cesta maršala Tita 75, Jesenice 295
15. januarja 1971 izgubljeno večjo vsoto denarja od Preddvora do Britofa vrnite prosim proti nagradi k vratarju na Žago Preddvor ali po pošti 289
Vojvodinci m Veliki planini
V sredo je na Veliko planino prispela prva skupina 44 dijakov iz Novega Sada, ki bodo teden dni ostali na smučanju. Za njo pride še druga skupina Vojvodincev v hotel Šimnovec na Veliki planini.
6. februarja pa bo na Veliko planino prišlo 15 holand-skih hotelirjev, škoda, da na Veliki planini ni več prostora za prenočitev. V planinskem domu šimnovec je samo 40 ležišč. Lani so morali
odkloniti skupino sedemdesetih Holandcev, ker jih niso imeli kam dati spat, Holand-ci pa so želeli ostati skupaj pod eno streho in na enem smučišču.
Na Veliki planini je veliko počitniških hišic delovnih organizacij, ki pa so slabo izkoriščene, če bi bilo na tem področju več sodelovanja, bi bilo Lihko na Veliki planini še več turistov.
J. Vidic
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata, strica in tasta
Rudolfa Juharta
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremili na zadnji poti in mu darovali v*Doe in cvetje. Enaka zahvala g. župniku za spremstvo in obisk na domu, zdravniku dr. Mavcrju za večletni trud in zdravljenje, vsem zdravnikom in strežnemu osebju interne klinike na Golniku za njihov veliki trud in lajšanje bolečin v njegovi hudi bolezni. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
žalujoči: žena, srn, hčerka in vnukinja z družinami in drugo sorodstvo Kranj, Trebnje, Lebenc, Srednja vas, St. Volfgang, 19. Januarja 1971
POSESTI
BB9C
Na Jesenicah prodam visoko pritlično HIŠO, primerno za gostinstvo, trgovsko obrt ali podjetje. Lep parkirni prostor 1300 m2. Naslov v oglasnem oddeiku 283
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš skrbni oče, stari oče, brat in stric
Jože Arzenšek
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 24. januarja ob 14. uri iz hiše žalosti na Miljah št. 12 na pokopališče v Šenčur.
Žalujoči: sin Marjan, hčerka Dragica z družino, sinovi Emil, Štefan, Jože, Ivo in Albin z družinami ter drugo sorodstvo
Milje, 22. Januarja 1971
Obsojena roparja
Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Antona Trobca, starega 31 let, in Fadila Konica, starega 18 let, zaradi ropa na šest let oziroma na dve leti strogega zapora. Oba obtoženca sta lani sredi decembra v Tavčarjevi ulici na Jesenicah napadla Hasana Našica iz Ljubljane. Našič je prišel na Jesenice na obisk k bratu, vendar ga ni našel doma. V mestu pa je naletel na Trobca in Konica, ki sta pohajkovala. Potem ko so se ločili, je Našič odšel sam proti železniški postaji, da bi se vrnil v Ljubljano. Medtem pa sta se Trobec in Konic dogovorila, da bosta Našica oropala, zato sta odšla za njim in ga dohitela. Trobec mu je zvil roko in zaprl usta, Konic pa ga je udaril v želodec. Trobec jc nato Našica še nekajkrat močno udaril po glavi, da je ta padel po tleh in nezavesten obležal. Nato mu jc vzel iz denarnice 900 din, od tega jih je 600 obdržal sam, ostalo pa je dal Koniču. Nezavestnega Našica jc našel mimoidoči Jeseničan in ga odpeljal v zdravstveni dom. Kasneje je na postaji milice Trobca tako dobro opisal, da so ga miličniki izsledili še isto noč.
Sodšče je pri odmeri kazni upoštevalo pri Trobcu, da je on dal pobudo za rop in ker je bil zaradi tatvin žc v zaporu.
n&srece
SREČANJE V OVINKU V sredo, 20. januarja dopoldne, sta v nepreglednem ovinku na cesti med Škofje Loko in Žirmi trčila dva osebna avtomobila. Voznik Vinko Kralj iz Ljubljane Je vozli proti žirem, Iz nasprotne smeri pa jc privozil voznik Martin Kiemenčič iz Gorenje vasi. Klemenčičevo vozilo Je zaradi zaviranja na zasneženi in spolzki cesti zaneslo, tako da sta vozili trčili. V nesreči je bil laže ranjen voznik Kralj. Škode na vozilih ie za 700C din. L. M.
Požar
V torek, 19. januarja, ob pol enajsti uri zvečer je za-fcelo goreti na podstrešju stanovanjske hiše Jerice Moko-rei v Ljubnem pri Podnartu.
Vneli so se leseni tramovi ob dimniku. Pogoreli so tramovi in del ostrešja, škode je za okoli 1000 din. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Ljubna.
		
		Zavarovalnica S VA
		PE Kranj
javno preklicuje veljavnost bloka OŽ-3 od številke 39564 do 39575.		
i		
		Zahvala
	Ob težki izg	ubi dobrega moža, očeta in starega očeta
Janeza Hafnerja
p. d. Mruževega
se iskreno zahvaljujemo d». Koširju za lajšanje bolečin, t!r Bračkovi, vsem sosedom za pomoč, sorodnikom in znancem, darovalcem vencev in cvetja, pevcem, duhovščini ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. še enkrat prav lepa hvala.
žalujoči: vsi Mruževi
Sv. Duh, 20, januarja 1971
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
Andreja Mavca
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma. Hvala vsem, ki so sočustvovali z nami in nam v teh težkih trenutkih pomagali. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Janezu Bajžlju, ki je z vso požrtvovalnostjo storil vse, da bi mu olajšal bolečine in mu podaljšal življenje. Posebno hvaležni smo družinam Sedej, Tepina, Zupan in Pernc, ki so nam v najhujših dneh nudili nesebično pomoč. Hvala č. duhovniku za zadnje spremstvo, pevcem za ganljive žalostinke. Hvala tudi kolektivu Elektromehanika Iskra Kranj za venec in pomoč ter za pozornost in razumevanje. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
žalujoči: žena Marija, sin Ivo z ženo, vnuka Branko in Miran
Kranj, 20. januarja 1971
Zahvala
Ob boleči izgubi naše nepozabne žene in mame
Ane Ravnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so počastili njen spomin, ji darovali vence in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Bajžlju. Vsem še enkrat najlepša hvala.
žalujoči: mož Janko, sinova Danilo z ženo in Vlado
Kranj, 19. januarja 1971
Zahvala
Ob težki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka
Ignaca Ješefa
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov poslednji dom in mu poklonili toliko cvetja. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini za obredne svečanosti, dr. Andreju Robiču in sestri Rezki za vso pomoč v času bolezni, ZB Tržič za poslovilne besede pri odprtem grobu in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrazili ustno in pismeno sožalje in nam v težkih dneh lajšali bolečine. Tudi tistim, ki ste v življenju pokojniku naredili karkoli dobrega, iskrena hvala
žalujoči: žena Marija, hčerke Ivica, Anica in Marija z družinami v imenu vsega sorodstva
Tržič, 19. januarja 1971
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brala, tasta, strica in svaka
Miha Bifenca
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pismeno sožalje, vsem, ki so mu darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi ČP Gorenjski tisk. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Armeniju in bolniškemu osebju bolnice na Golniku za lajšanje bolečin, pevcem za ganljive žalostinke in č. duhovniku za poslovilne besede ob zadnjem slovesu. Še enkrat vsem prav lepa hvala.
Kranj, 18. januarja 19\
Žalujoči: žena Marija, sin Vinko, hčerka Mira z družinama, hčerka Magda z možem in drugo sorodstvo
t
CLAS * 23. STRAN
Pogovor tedna
Niko Čebulj:
Letos
prvaki
SRS
Za današnjo številko Glasa smo pripravili razgovor z nekdanjim desnim krilom državnih hokejskih prvakov z Jesenic in sedanjim trenerjem hokejistov iz Tržiča — Nikom Cebuljem.
% Kam segajo tvoji hokejski začetki in kolikokrat si nastopil za moštvo, ki je osvojdo državni naslov?
Pričel sem pred dvajsetimi leti (šteje 38 let), osemkrat pa sem igral v ekipi, ki jc bila prva v državi.
% Kaj ti jc najbolj ostalo v spominu?
Veliko veselih dogodkov, s katerimi so povezani »Solza (Turnšek), Sipi (Trebušak), Cena (Valentar) in dan, ko sem nastopil za državno reprezentanco proti Madžarski. Nikoli pa ne bom pozabil odločilne tekme s Partizanom v Beogradu, ko smo prvič postali državni prvaki. Prvi zadetek je dosegel »Solza« in premagal takrat našega najboljšega vratarja Dušanoviča (danes je hokejski sodnik). Na jeseniški železniški postaji nas je takrat pričakala ogromna množica ljudi in še dolgo smo slavili.
# Kakšna je razlika med hokejem takrat in danes? Danes jc hokej hitrejši, trši, več je kombinacij in
tudi sistem igre je drugačen. Takrat smo igrali bolj na »horuk«.
# Kateri hokej ti je najbolj všeč?
Češki hokej se mi zdi najlepši pa tudi učinkovit. Vsebuje veliko kombinacij in tudi improvizacije.
% Kako, da si pričel trenirati hokejiste Tržiča?
Na pobudo predsednika HK Tržič tov. Erjavška, da bi pričel sistematično trenirati njihove fante, ki so sicer v letni in zimski sezoni imeli smučarskega trenerja, ki pa jim seveda na ledu ni mogel ničesar pokazati. Treniramo trikrat na leden. Zanimanja je veliko, treningov pa se redno udeležuje po 25 igralcev.
% Kakšni so pogoji?
Začetek v Tržiču je bil ravno tak kot jc bil nekoč na Jesenicah. Vse je grajeno na amaterski osnovi. Fantje sami skrbijo za le I in po končanem treningu imajo še dodatni trening s čiščenjem ploskve.
% Kakšne načrte imaš z ekipo?
Zal ml je, da nekatere gospodarske organizacije nimajo preveč razumevanja za hokej in imajo fantje težave pri zamenjavi dnin. Upajo in tudi jaz upam, da bomo letos osvojili slovensko prvenstvo. Ce se nam bo ta želja uresničila, pa bodo naslednjo sezono nastale še večje težave zaradi denarja ln se najbrž ne bi megli udeležiti tekmovanja v II. ligi. škoda, ker so fantje zelo požrtvovalni in delovni.
# Se kdaj pogovarjate o jeseniškem hokeju? Seveda. Vsi hodijo na Jesenice na ogled zanimivejših tekem in vsak ima tudi svojega vzornika.
% Zakaj Olimpija tako težko zmaga z Jesenicami?
Olimpija lahko igra še deset let hokej pa ne bo zmagala, ker zna dobro igrati samo bunker, kot ga je na torkovi tekmi za jugoslovanski pokal. Tudi če bo Še naprej kupovala igralce, bo lahko le viccšampion. Lahko bo sicer zmagala kdaj pa kdaj, zaenkrat pa sc mora še veliko naučiti od Jeseničanov.
# Se tudi ti veseliš petnajste zvezdice?
Kot staremu hokejistu bi mi bilo res težko, če bi se tradicija prekinila in bi naslov odšel z Gorenjske. Upam, da bo tako še nekaj let. če bodo le vsi igralci še ostali skupaj in če jim bo HK Jesenice mogel nuditi take pogoje, kot jih svojim Igralcem HK Olimpija.
Z. Felc
Finale za jugoslovanski hokejski pokal
Še en naslov za Jeseničane ?
Torkova tekma na Jesenicah za jugoslovanski hokejski pokal med petnajstim državnim prvakom Jesenicami in vicešampionom Olim-pijo je prinosila še en uspeli domačinom. Z odlično igro v zadnji tretjini so železarji visoko premagali starega tekmeca iz Ljubljane.
Pet tisoč gledalcev je tako v torek zvečer gledalo reprizo tekme za letošnji hokejski prestol. Felčeva četa je tudi
Uspelo strelsko tekmovanje v Vincarjih
Občinska strelska zveza Škofja Loka je minulo nedeljo priredila v počastitev občinskega praznika tekmovanje z malokalibrsko puško na strelišču v Vincarjih. Čeprav so bili doseženi solidni rezultati, je bil glavni uspeh tekmovanja v številni udeležbi, saj je nastopilo kar 62 tekmovalcev iz 21 športnih in d ružbenopol i t ičnih organizacij loške občine. Tekmovali so taborniki, rezervni vojaški starešine, vojaki, učenci, člani sindikalnih podružnic in člani strelskih družin. Največ uspeha so imeli tekmovalci SD Kopačevi na s Trate pri Škof j i Loki.
REZULTATI: Ekipe (3-ČIan-ske ekipe 600 možnih krogov): 1. SD Kopačevi na 493 krogov, 2. SD Brata Kavčič I 473, 3. SD Brata Kavčič II 460, 4. S D Kopačev i na II 439, 5. teritorialna obramba škofja Loka 413 itd. Posamezniki: 1. Rupar (SD Brata Kavčič) 170 krogov od 200 možnih, 2. H. Peternelj (SD Ko-pačevina) 167, 3. R. Fojkar (SD Kopačevi na) 166 4. Jaklič (SD Brata Kavč'ič) 165, 5. Kužnik (ZRVS) 162 itd.
P. Pokorn
Osnovna šola PETER KAVCIC škofja Loka razpisuje naslednji delovni mesti:
1. UČITELJA
za tehnični pouk za nedoločen čas.
Na to delovno mesto sprejmemo tudi osebo z nestrokovno izobrazbo za določen čas do 30. 6. 1971.
2. SNAŽILKE
za nedoločen čas.
Nastop dela takoj. Prijave sprejemamo do 5. februarja 1971.
tokrat dokazala, da v domači areni že nekaj let nimajo pravega tekmeca, ki bi jih lahko presenetil in vzel primat najboljšega. Kako je treba igrati hokej so Jeseničani pokazali v zadnji tretjini tekme. Kljub vodstvu belo-zele-nih igralcev z 2:0 in 3:2 so
zaigrali tako kot znajo in v desetih minutah dodobra napolnili mrežo vratarja Albrehta. Pred povratno tekmo v hali Tivoli imajo kar pet zadetkov prednost, kj jim daje upanje, da bodo tudi letos osvojili jugoslovanski pokal.
—dh
Smučarski tečaji za začetnike
Zc nekaj let imajo občinska zveza za telesno kulturo Jesenice in njene osnovne smučarske organizacije precej uspeha pri organiziranju akcij Naučimo se smučanja, ki so namenjene predvsem začetnikom.
Tudi letos bodo tečaji v Ratečah, Kr. gori, Mojstrani, Jesenicah, Koroški Beli, Žirovnici in Blejski Dobravi. Začeli se bodo že teden dni
pred šolskimi počitnicami in bodo potekali od 25. do 29. januarja. Učenci bodo za šestdnevni tečaj morali plačati 15 din.
Po končanih tečajih bodo imeli učenci tekmovanja, najboljši med njimi pa se bodo udeležili nadaljevalnega tečaja, ki ga bo organiziralo smučarsko društvo Jesenice na Črnem vrhu.
Z. F.
Uspeh košarkarjev Kladivarja iz Žirov
Košarkarski klub Kladivar je mlado in dokaj neznano moštvo, ki je nastopalo na gorenjskih igriščih. Po dveh letih igranja v gorenjski ligi so si fantje z dobro igro pridobili : pravico tekmovanja v II. slovenski košarkarski ligi. Ta liga j je razdeljena na tri skupine. Kladivar je tretje gorenjsko 1 moštvo v zahodni skupini.
Novembra 1968 so se zbrali najvnetejši košarkarji in ustanovili klub. Pokroviteljstvo je prevzela tovarna elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko Kladivar Žiri. Ob vsej prikazani resnosti so se priključevali igralci, ki so na treningih pridobili kvalitete. Ob mladincih, ki prihajajo iz osnovne šole, danes ni treba imeti skrbi za ta kader.
Uvrstitev v II. SKL je prišla hitro. Vendar se klub ni ustrašil nalog in načrtov. Ob pomoči igralcev in simpatizerjev jih bo lahko izpolnil. Ce bodo malenkostno pomagala ostala žirovska podjetja, bodo vsi pogoji za tekmovanje izpolnjeni.
Potrebno je preurediti igrišče ob osnovni šoli, postaviti razsvetljavo in namestiti nove table. Dokupiti jc treba športne rekvizite in opremo igralcev.
Največja težava je v manjkajoči telovadnici. Zato so treningi kar na šolskem hodniku, kjer odpadejo vsi meti na koš in vsa taktika.
Trikrat tedensko igralci izpolnijo del načrtnega treninga, ki ima poudarek na kondiciji, skoku in tehniki. Testiranje je pokazalo, da 25 igralcev s povprečno višino 178 cm skoči kar visoko. Izboljšala se je tudi igra, kar se je pokazalo na prijateljskih tekmah z Vrhniko, Idrijo in Krojem. Košarka je v Zireh priljubljen šport in ima veliko navijačev. Vsem košarkarji obljubljajo, da sc bodo spomladi potrudili in pokazali lepo košarko. K. V.
Prva peterka žirovskih košarkarjev
	> r	a	sanje
3<	> d	g	o v o r i
Taksiji so v drugih deželah bolj razširjeni kakor pri nas. Ker v tej rubriki predstavljamo različne ljudi z raznimi poklici, smo se odločili, da bodo tokrat spregovorili gorenjski taksisti. Poiskali smo jih v Kranju, v Tržiču in na Jesenicah.
ga, ker se vedno sreča-vam z novimi ljudmi. Največkrat peljem na Ljubelj, na Brnik in v Ljubljano in to ponoči. Spim podnevi. Tudi kaj neprijetnega sem že doživel v tem poklicu. Zgodi se, da te ljudje po telefonu zmerjajo alf te pokličejo, ko pa prideš, ljudi nikjer ni. No, med vojno so enkrat tudi streljali na moj avto. Sovoznik jo je skupil, jaz pa na srečo ne. Razen tega sem enkrat peljal ljudi iz bolnice, pa sc mi Je v Mednem zlomila »aksa«. Zgrmel sem pod cesto. Ker so se potniki ranili, sem Jih moral peljati na. zaj. Itd.«
0 JANEZ PIŠKUR, Kranj, star 65 let: »Polnih 37 let sem že šofer.
Šoferskih veščin me je učil Majnik, in sicer sva vozila po kranjskem živinskem trgu z avtomobilom na »krbidlampc«. Najprej sem vozil pri Smoletu, nato pri Zupančiču, nato sem šofiral »re-šilca«, potem sem bil leto dni v Iskri, nakar sem odšel v Ljubljano, kjer sem 10 let vozil mestni taksi. Pokoj sem dočakal v Term'ki, obrat škofja Loka. Sedaj že 6 let vctzlm taksi, čeprav sem penzio-nist. Dol-i -is mi je, če ne vozim. Doma ležim in berem, šofiranje je zame »hcc«, ker imam že toliko prakse. Uživam za volanom, čeprav v tej službi ne vem, kdaj me bo kdo poklical. Pokl'c taksista ml je všeč tudi zaradi te-
# MARINO BUČINEL, Tržič, star 42 let: »Pet let sem taksist tukaj v Tržiču, šofer sem 17 let, in sicer sem prej vozil avtobus. Dobra stran tega poklica je ta, da si stalno doma. Slabo pa je to. ker ne veš, kdaj te bo kdo klical in moraš biti praktično 24 ur v službi. Ponavadi vozim na »težjih« progah, in sicer v Jelen-dol, v Lom, do Doma pod Storžičem, na Kofce itd.
Kdaj pa kdaj zapeljem tudi do Kranja ali Ljubljane, če kdo zamudi avtobus. Dve težavi imam. Prva so dolžniki. Moral bi takoj zaračunati in ne verjeti obljubam, drugič pa mi veliko »kruha« pojedo prijatelji, »šušmar-ji«, ki kar čakajo, kdaj me kdo išče. Pregovorijo ga In ga oni zapeljejo, čeprav največkrat za večjo vsoto od moje.«
0 MIRKO AUPIĆ-, Jesenice, star 27 let: »Taksist sem šele 4 mesece. Za ta poklic sem se odločil zaradi hišne tradiei je. Pri Sedeju je namreč taksi že 30 let in je nekaj časa vozila tudi mama. MoJ največji problem so nizke cene, saj zaračunam le dinar za kilometer. Ce bi več, pa dela ne bi imel. Upam, da bo poleti boljše. Včasih bi te kdo rad poklical, pa na Jesenicah na žalost ni javnega telefona. Precej posla pa nam »poklicnim« taksistom vzamejo tudi šuš-marji, ki bi Jim morali stopiti na prste. Vsaj zunaj imajo to strožje urejeno. Največ vozim ponoči, in sicer na »lokalnih« progah. Tudi to se mi je zgodilo, da me je kdo poklical, potem pa ga nikjer ni bilo in vožnja, največkrat sredi noči, je bila zastonj.«   J. Košnjck
Cruštvo prijateljev Oldhama
Kranj In angleško mesto Oldham že dvanajsto leto uspešno sodelujeta oziroma poglabljata sodelovanje na kulturnem, turističnem in drugih področjih. Da bi se medsebojno spoznavanje in prijateljsko si.delovanje med prebivalci obeh mest, Še posebno pa med mladino, tudi v prihodnje tako uspešno razvijalo, sta uradni delegaciji obeh mest lani predlagali, da se v Kranju ustanovi društvo prijateljev Oldhama, v Oldhamu pa društvo prijateljev Kranja. Uresničitev te pobude je v Kranju prevzela komisija z* medobčin-
sko sodelovanje pri občinski skupščini. Komisija je o tem razpravljala oktobra lani ln letos v začetku januarja. Na zadnji seji je imenovala tudi iniciativni odbor za ustanovitev društva ter sprejela glavna načela za ustanovitev, organizacijo ln delovanje društva.
Iniciativni odbor se je sestal v Četrtek popoldne in sklenil, da bo ustanovni zbor društva prijateljev Oldhama v četrtek, 4. februarja, popoldne. Na zbor bodo povabljeni val občani Kranja oziroma kranjske občine, k] so od navezave prijateljskih sti-
kov z raznimi oblikami navezali stike z Oldhamom. Razen«* tega pa bo zaželena udeležba tudi drugih občanov, saj bo član društva prijateljev Oldhama lahko postal vsak občan Kranja oziroma kranjske občine, ki bo za to izrazil željo in se bo zavzemal za nadaljnje razvijanje prijateljskih stikov in oblik sodelovanja ter upošteval pravila In sklepe društva.
Po predlogu dnevnega reda ustanovnega zbora društva prijateljev Oldhama bodo udeleženci 4. februarja sprejeli pravila društva in Izvolili njegove organe.    A. /..
V treh letih, odkar je 13-letni kmet STANE SLI BAR
iz Kovorja (brat nekdanjega svetovnega rekorderja v smučarskih skokih) predsednik krajevne skupnosti v Kovorju, so naredili v tem delu triiške občine veliko novega. Lotevali so se predvsem komunalnih del in pomagali socialno ogroženim občanom. 196H. leta so obnovili javno razsvetljavo v Kovorju. uredili šolsko kanalizacijo in asfaltirali avtobusna postajališča v Zvir-čah in Loki. Denar so črpali iz proračuna krajevne skupnosti, prispevka od uporabe mestnega zemljišča in pomoči občinske skupščine Tržič. Predlanskim pa so uredili še kanalizacijo in javno razsvetljavo v Zvir-čah in na Hudem.
Najuspešnejše je bilo lansko leto. Stane Slibar pravi: »Lotili smo se predvsem treh akcij, ki so bile medsebojno povezane. V Kovorju smo zaradi boljše preglednosti porušili del prepušta ob cesti, v zgornjem delu vasi popravili kanalizacijo, tako da nam je ne bo treba kasneje. Največ dela in naporov pa je vzeto asfaltiranje ceste skozi vas, ki je dolga poldrugi kilometer. Gradbeni odbor, ki je bil zelo delaven, se je sestal s predstavniki občine, katerim smo povedali Željo vašČanov. Predvsem smo se pogovarjali o denarju in njegovih virih. Končno smo ga našli. Banka nam je dala kredit, ki ga bomo odplačevali deset let in sicer Z denarjem od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, nekaj pa smo zbrali tudi sami. Predračun je znašal 15 starih milijonov, vrednost del pa je dosegla 19 milijonov. Občani so dali 2 milijona dinarjev. Moram jih pohvaliti, saj se jih le 8 odstotkov ni odzvalo naši prošnji. Prav tako se moram zahvaliti občinski skupščini, ki nam je pomagala in bo tudi krila razliko štirih milijonov. Čeprav je od začetka kdo dvomil o potrebnosti asfalta, pa so danes vsi zadovoljni in še bolj bodo, saj ne bo treba požirati prahu in hoditi po blatu...«
Stane že razmišlja o prihodnjih načrtih skupnosti. V Loki bo treba urediti javno razsvetljavo, avtobusno čakalnico in dobiti načrte za kanalizacijo v novem naselju Kovor. Kanalizacijo nameravajo urediti tudi v Zvirčah in Hudem. Začel pa je delati gradbeni odbor za nov dom družbenih organizacij. Pobudo zanj so dali gasilci. Ijini so dobili zemljišče, lokacijsko dokumentacijo in idejni načrt. Letos bodo z delom nadaljevali. Tako kot Stane bi namreč tudi ostali Kovorjani in okoličani radi, da bi bil dom do 1974. leta, ko bodo gasilci »stari« 50 let, pod streho! -Jk