i z v e n a l p s k e p l a n i n e n a s l o v e n s k e m A N T O N M E L I K . 1 Nekatera znamenja kažejo, da je moralo biti planinsko gospo- darstvo po Slovenskem razširjeno in uporabljano tudi izven Alp, blizu visokogorskih predelov, a tudi daleč od njih. S planinami mislimo tisti način kmetijskega gospodarjenja, ki za živinorejske potrebe izkorišča obsežnejše ravne površine v večji ali manjši od- daljenosti od naselja, vsekakor pa v tolikšni daljavi, da živine ni mogoče goniti vsak dan na pašo- pa spet domov, marveč je bilo potrebno, da je ostala tamkaj na paši po več tednov ali mesecev skupaj, pa da so bile zanjo posebne hlevske ali vsaj varovalne naprave ter poseben pastir. To so tisti pogoji paše, ki pomenijo bistvene poteze gospodarskega pojma planine. Takoj v začetku naj naglasimo, da imamo o teh važnih značil- nostih planin v izvenalpskih predelih Slovenije do sedaj še zelo malo dognanega, pa da so za boljšo, precizneje opredeljeno sliko potrebne še nadaljnje proučitve. Vendar kar že do sedaj vemo, nas upravičuje, da govorimo o izvenalpskih planinah na Slovenskem. Preden se spustimo v razglabljanje o gospodarski strukturi teh izvenalpskih planin, je najboljše, da si najprej napravimo pregled, kje vse so po dosedanjem našem znanju bile take planine. Ko bomo to ugotavljali, ne mislimo, da je s tem poglavitna stvar že oprav- ljena, temveč menimo, da je treba v nadaljnjem raziskavanju glavno šele dognati. To glavno, to pa so dognanja, kaj so po gospo- darski vsebini predstavljale te planine, iz katerih vasi so jih upo- rabljali, kako so jih uporabljali in kdaj. Kakšno živino so pasli na njih, ali le drobnico ali tudi govedo ter konje, pa morebiti prašiče, ki jih v neznatnih množinah vidimo še danes celo na visokih pla- ninah v Alpah. Naš pregled domnevanih ali že ugotovljenih planin v izvenalpskih predelih Slovenije nam kaže, da so se nahajale v takšnih legah v ovršnih delih sredogorja in po najvišjih hrbtih na- šega hribovja, da na njih ni bilo mogoče pasti iz doline, to se pravi, tako, da bi bili pastirji gonili živino vsak večer z gorskih pašnikov domov, pa nasledftje jutro zopet na višave. Ne, položaj vseh teh planin je takšen, da moramo za trdno računati s trajnejšim zadrže- vanjem živine ter pastirjev na gorskih pašnikih. Celo- tamkaj, kjer so planinam podobni poletni pašniki ugotovljeni za nizke lege, je povečini izpričano-, da se je živina pasla čez poletje za daljšo dobo. A za P r i m o r j e se n a m r a z o d e v a j o še b o l j zanimiva dognan ja , t ako rekoč n e k d a n j e pas t i r ske in živinske sel i tve skozi vse leto. V nas ledn jem smo zbra l i n e k a j o rogra f sk ih t e r k r a j e v n i h imen, k i pomen i jo planine, in sicer n a n a j l a ž j i način, s pomočjo topograf - sk ih k a r t za s lovenske predele . Podčr ta t i j e t reba , d a p r i tem nismo upošteval i zeml j i šk ih imen, pač zato ne, k e r j e to poseben posel, k i zah teva ogromnega dela. A že po topografskih k a r t a h j e obilo bodisi topografsk ih imen za s e d a n j a nase l j a , bodisi o rografsk ih imen v označbah za nepose l j ena področ ja . Takšna imena vidimo n a j v e č po v iš j ih položaj ih , p o h r ib ih in sredogoskih vrheh, a tudi v n i ž j ih legah, p a celo po r avnem nizko s p o d a j v nižavi. N a j u s t r e z n e j e se nam zdi, d a r a z m o t r i v a n j e o n e k d a n j i h iz ven - a lpsk ih p lan inah , v obliki u g o t a v l j a n j a n j ihovega n e k d a n j e g a ob- s toja , začnemo v C e r k l j a n s k e m in Škof je loškem h r i b o v j u . Tu imamo še danes na j t e sne j šo povezavo med a lpskim ter izvenalpskim pla- ninskim gospodarstvom (prim. Melik, P lan ine v Ju l i j sk ih Alpah, 1, s t r . 202). V tem p o d r o č j u so tud i tisti k r a j i , k j e r so bi le v zgodo- vinskih l is t inah n a j b o l j zgoda j imenovane t e r p o s e b e j navedene planine. Mislimo s tem n a Pečano, na p lan ino na Rati tovcu, k i se i m e n u j e v označbi m e j e š k o f j e l o š k e g a brižimskega posestva fevda lne dobe. P r i tčm n a j omenimo v s tvarnem pogledu, k a r se tiče imena Pečana, da ni t reba , da b i b i lo t o ime le t a k r a t n a označba namesto t e s n e j š e g a Rati tovca, t emveč se zdi, da j e v zvezi, namreč v gene- tični toponomast ični zveza z zelo s tar im imenom za golo ska lno go- rov je . V mnogih k r a j i h v C e r k l j a n s k i h in š k o f j e l o š k i h hr ibih, na p r i m e r okrog Kojce, v Bukovem, p r a v i j o spodn j im Bohin jsk im goram, k i k a ž e j o tud i na južno s t ran svoje golo ska lna to v rhov je , »v Pečeh«. Vsekakor i z h a j a tud i ime Pečana iz te splošne označbe, morebi t i sp rva v obl ik i P e č a n j a p lanina . V Škof je loško-Cerkl j a n s k e m h r i b o v j u j e t i s to področ je , p ra- vimo, k j e r so še danes n a j b o l j povezane a lpske in izvenalpske pla- nine. S a j imamo t u še p l an ine n a Blegošu, p a n a Poreznu in celo na j u ž n i s t r an i s p o d n j e Baške dol ine v p r e d g o r j u , p l an ine »na Voj- skeh«, med Spodn jo Tr ibušo in Vo j sk im (1, s t r . 202). Zgodovinski viri n a m t u že zelo z g o d a j p resene t l j ivo določno govor i jo o p lan inah . V da rova ln i listini za b r i ž inske škofe iz leta 973 se zelo vidno dela raz loček med izrazoma alpes in montes, ka r , mislim, n i samo sti l ist ična s tvar , temveč pomeni r az l ikovan je med p lan inami t e r gorami.* P r v a da r i l na listina iz le ta 973 govori o a lpam Bosangam (Kos. F., Grad ivo II,str. 338), a d ruga »usque ad Boosanam ipsasque a lpes Bocsanam et sic ad fines ea rundem alpium« (F. Kos, Grad ivo II, s t r . 340). V istih l ist inah govom pred tem mestom in za n j i m o montes, a n i k j e r drugod o alpes, zato se zdi p r e c e j za * Čeprav vem, da se označbe montes, alpes itd. uporabljajo različno v raznih dobah in se zamenjavajo, imam vendarle vtis, da se tu, v te j listini, po smislu rabijo v dveh različnih pomenih. gotovo, da teh dveh izrazov t u ne smemo zamenjavat i , marveč da so prvo — gore, čisto navadne gore, a d rugo — planine, In sicer seveda planine v gospodarskem smislu besede. T a k o j e to mesto razumel tudi P. Blaznik (Kolonizacija Selške doline, str . 15); p reva ja t i z Alpe (Gradivo II, str . 339) se ne zdi ustrezno. Če smo s tem tolmačenjem na pravi poti, se pokaže ko t evi- dentno, da j e darovano ozemlje obsegalo še planine do pov i r j a So- rice, kakor misli tud i P. Blaznik (4, 15). Pustimo za enkra t teks t dari lnih listin ob s t rani in prestavimo se k a r v sredo naših razmotr ivanj o n e k d a n j i h izvenalpskih pla- ninah na Slovenskem. Zgodovinske prouči tve kolonizaci je Selške doline so pokazale, da so ozemlje Davče in višave okrog n j e po- selili šele v XVI. s tole t ju . Ozeml je novokoloniziranega področja se dosledno v listinah označuje kot Alls, k a r j e ime nemških koloni- stov, nastalo iz Alpes in Alps (Blaznik 4, str. 87 si.). To j e zelo važna ugotovitev, k i nam pr ipoveduje , da so ozemlje, ki so ga v XVI. s to le t ju naselili novi rovtar j i , dot le j uporabl ja l i kot planino. Domovi Davčar jev , k i so povsod raztreseni v samotnih kmet i j ah ali vsa j v obliki, k i jo označujemo kot razloženo naseljenost , segajo navzgor nekako do 1000 m, redki na jv i š j i še do okrog 1100 m. Na podoben način so nekako v isti dobi, če ne že za spoznanje p re j , poselili rov ta r j i višave v bližini okrog Porezna in Blegoša. Na vzhodni s trani Porezma se posebej imenu je planina z imenom Slo- ven ja planina — Wind Albn (Blaznik 4, 86). Na južno s t ran od gora Porezen-Blegoš se razpros t i ra jo p r a v t ako kesno s samotnimi kme- t i j ami posel jene višave, ki se i m e n u j e j o z značilnim imenom Novaki (Gorenji in Dolenji) , a na južnem koncu tega visokega ozemlja s toj i v gruči vasica, k i spet obrača nase pozornost z značilnim imenom Planina, v nadmorski višini samo 551 m. Toda t a Planina j e po tlo- č r tu s tare jše nase l je in se imenu je že 1315 (6, 79). Vtis imam, da so sprva vse to višavsko ozeml je okrog Porezna in Blegoša imenovali »planine«, a brižinski kolonisti Alps, Alls, pa da so j i h zares iz b l ižn j ih vasi izkoriščali za planine, t o se pravi za planinsko pašo. Sele mnogo kesne je so se začeli v sprva samo pla- ninskem območju nasel jevat i rovtar j i . Kako so se nasel jeval i rov- ta r j i , a l i na prvotnem planinskem površju , ali pa so za naseli tev in za n j i v e napravil i nove krčevine v gozdu, to j e posebno vprašanje . Pozabiti n e smemo pr i tem, da so imeli v s tar ih časih v n iž j ih pla- ninah obilo planinskih n j iv , k i so j ih obdelovali čez polet je . O tein se mnogo poroča v s tar ih listinah za zahodne Alpe in še danes imajo planinske n j i v e v na jzahodnejšem delu slovenskih alpskih planin, v Bohinju, v Trent i in sploh v visokem Posočju, pa v Ukvah v Ka- nalski dolini (1; 8; 9). Nemara bodo mogle n a d a l j n j e proučitve razodeti iz našega urbar ia lnega gradiva še potrebne podrobnosti in sploh prinesti dokumentac i je o vsem tem, s a j j e očitno, da j e uredba planinskih n j i v segala vsa j še v zahodno slovensko ozemlje. Drugo dejstvo, na katerega kaže opozoriti tudi v t e j zvezi, pa so sledovi prehoda iz p lanine v stalno poseljeno naselje, kako r ga vidimo na pr imer v Bohin ju v vaseh Koprivnik in Gorjuše . Tam so med kmeti jami, ki so vse razmeščene po sistemu razložene naselje- nosti — podobno kako r v Davči — še ostale planinske nj ive, pa planinski rovti kmetov iz doline. Da so te vasi nastale iz prvotne planine, j e evidentno (prim. Melik, 9; 8; 1). Če te i zkušn je prene- semo na višave okrog Porezna in Blegoša, nam bo tudi razvoj v Daveo in druge t ra jno pose l jene gorske vasi docela razumlj iv. Morda bi se smeli ob tem še enkra t dotakni t i navedb v dari lnih listinah iz leta 973. V drugem od obeh dokumentnih tekstov j e za- pisano »et sic ad fines earundem alpium, deinde ubi r ivulus Cotabla originem summit«. K a j pa, če pomeni to besedilo — kra tkomalo označbo vseh teh planin, k i so se od »alpes Bocsanam« nadal jevale okrog Porezna in Blegoša, k j e r j e šele bil n j ihov konec. S tem tolmačenjem bi se ujemalo, da dar i lna listina p r a v t u povzame spet topografsko označevanje z izvirkom Hotavel jskega potoka, ki iz- vira — po navedbah F. Kosa (Gradivo II, str. 339) — pod Mladim vrhom 1370 m. Imena Mladi vrh, Stari vrh in podobno Koprivnik 1389 m za danes docela gozdno pokra j ino v z b u j a j o pozornost. Takšna imena poznamo sicer na jveč iz vinogradniških k r a j e v in goric, k j e r imamo mlade in s tare gore ali vrhove. V sredogor ju med Soro in Sorico vinogradi ne p r ide jo v poštev, pač pa se nam združi jo t a k o j z našo predstavo o toponomastiki v (planinskih področjih, k j e r na novo izkrči jo jaso v gori, za k a r se udomači ime »Mladi vrh«, iz- k rč i jo seveda samo za trato, pašo ali košn jo ali obe skupa j , ke r za n j i v e j e že absolutno previsoko. Tudi Koprivnike imamo v planin- skih predelih. V ostalih delih Cerk l janskega in škof je loškega hr ibovja j e m a n j znamenj , k i bi govorila o nekdan j em planinskem gospodar jen ju . N a n j e naletimo b o l j v robnih področjih. Na planoti Vojskega ima eden od na jv i š j ih plečatih vrhov ime Planinica 1152 m, blizu tam, k j e r ima jo k m e t j e iz tolminskih vasi še danes svoje planine. Razvodni hrbet , k i loči Pol jansko dolino od povodja rečic, te- kočih v Barsko kotlino, in ki doseže v vrhu Pas j i raven na jveč jo višino 1030 m, se zdi, da ima neke znake nekdanjega planinskega gospodar jen ja . Predvsem j e tu prečni hrbet , ki ima značilno ime Ovčj i hrib (934—800 m) z n e k a j samotnih kmeti j , razpostavljenih na redko po širokem slemenu. Na južnem koncu, ob prehodu v znani preval Suhi dol 689 m, stoji vas Planina 797 m visoko, na jveč iz raz- tresenih kmet i j sk ih domačij . Pas j i raven sam, ki j e de jansko široko zaobljeni na jv i š j i vrh, se zdi s svojim imenom n a j b o l j razumljiv, če si ga mislimo zvezanega z razgledno postojanko past i rske ču- va j ske s ta je . V gorskem svetu med Zirmi ter Idr i jo j e Ja rč ja dolina, ki bi mogla pomeniti topografsko ime iz planinskega gospodar jenja . Nad n j o se vzdiguje na jv i š j a gora Prapre tno b rdo 1006 m, k i vsekakor ni poimenovanje v pr i rodni pokra j in i . Na jugovzhodnem robu pro- s t rane planote okrog Ledin j e Govejek s kmet i j ami med 750 in 800 m. Na južnem nada l j evan ju te planote, 'ki se včasih imenuje (Sei-dl) po Jeličnem vrhu, j e nase l je in ma jhna župna cerkev z imenom Gora, vse pa j e poseljeno s samimi samotnimi kmeti jami, očividno v zelo kesni dobi. Na ta pr imer se še vrnemo v zvezi z imenom Gora. V visokem svetu med Vrhniko ter Rovtami in severno od tod imamo na široko vidno Zaplano 809 m visoko, ter tik zahodno od n j e vas Zaplano, nekako sto metrov m a n j visoko. Ime j e dano od vrh- niške strani, kako r nam zgovorno pr ipoveduje vmesno gorsko ime Planina okrog Špice 733 m. Tudi tod so pretežno raztresene samotne kmet i je , a vmes med nj imi Travni vrh 685 m. Južno od Rovt j e še en hr ib Planina, visok 718 m, sredi samotnih k m e t i j s skupnim ime- nom Planina, na severno s t ran pa Hlevni vrh 666m ter zraven n jega Praipretno b rdo 720 m nad izvirkom Sore, a malo dalje, iza Tremi k ra l j i 884 m, še Hlevišče, n e k a j nad 700 m. Da se j e moralo uvel jav- l ja t i planinsko gospodarstvo v višavah med Vrhniko, Logatcem ter Žirmi, se zdi po teh imenih zelo ver je tno. Višave okrog Krima imajo- pr imeroma zelo malo znamenj , ki bi pripovedovala o nekdan j ih planinah. Na severnih straneh mo- gočnega gorskega sklopa, k i doseže v vrhu Krima 1107 m, imamo m a j h n o vasico Planinico, docela osamljeno sredi gozdov, ampak ob prostrani t ravni jasi , očitno j ako mlado naselbino, k i pa ima dan- danes le še eno hišo, samo 575 m nadmorske višine. Na borovniški strani se j e sredi gozdov blizu Pekla ohranilo orografsko ime Pla- nine, 862 m visoko. Nad Gorenj im Igom j e hr ib Travnik 728 m, vzhodno ob Mokrcu so Senožeti. Podoba je, da j e v Krimu gorska kotlinica Rakitne, okrog 800 m nad mor jem, sprva služila dolincem za planino-, s a j j e s svojimi vodami v k raškem svetu, z obsežnimi planimi, docela ravnimi ali v sa j le rahlo vegastimi površinami kako r nalašč vabila za planinske pašnike. Seveda pa b o t reba do- kumentac i jo o tem poiskati še v starih zapiskih, če j ih bo sploh mogoče na j t i za d a l j n e fevdalne čase. Danes moremo- kot indice za to domnevo navesti samo presenet l j ivo dejstvo, da Raki tna k l j u b širokim ploskvam ni enotna vas, marveč da sestoji, k ako r v šali radi p r ipomin ja jo domačini, »iz devet vasi ter t reh hiš«. V majhn ih raz- loženim zaselkom podobnih skupinah so domovi razpostavl jeni okrog in okrog po robu kotlinice; to j e docela ista slika, kakor se nam kaže v Bohin ju na Koprivniku, ki se j e razvil iz n e k d a n j e planine. Koristno je , da si še prikliče-mo za p r imer j avo -sliko z Blo- ške planote: na Blokah vidimo domala v istih nadmorskih višinah, na širokih ravnih površinah, samo t rdno sklenjene vasi, n i k j e r Ra- ki tni podobnega razloženega naselja. In za Bloke j e očitno, da j e bila planota že zelo zgodaj nasel jena, in sicer na gospodarski osnovi tudi poljedelstva, ne le živinoreje, k a j šele planinskega gospodar- j e n j a . Kakor se naslanja škof jeloško-CerkIjamsko hr ibovje na Juli jske Alpe, tako podobno se drži Kamniških Alp na jugovzhodu Posavsko hribovje. In tudi tu so sledovi starega planinskega gospodarstva najmočnejši v na jv i š jem ob alpskem svetu. Tu j e poleg Kuma na j - višja gora Posavskega hr ibovja Velika Planina z višino 1206 m, imenovana Cemšeniška planina. To j e v zračni črti k o m a j dobrih 10 km od Menine, na kater i so imeli Tuhinjci že od n e k d a j obilne planine (Čerček, 2), vmes j e področje Trojan, k i j e živahno posre- dovalo promet. Ni čuda, da so imeli tudi na teh na jv i š j ih gorah ure jene planine, kakor moremo sklepati po orografskih imenih. Blizu Čemšeniške planine j e Sveta planina, pa ob n j e j vasica Pla- nina; vse to planinsko' oizemlje se nas lanja na na jv iš j i v rh Javor 1131 m, a rnovo ime j e dobilo očividno šele kesne je po- cerkvi v vi- šino 985 m in ga j e danes spet zamenjalo za Partizanski vrh. Zna- čilno je , da se tudi gorski hrbet v bližini starodavnih Vač imenuje Sveta planina, z znanim vrhom Sveta gora 849 m, z vrhom Kobiljek 919m na vzhodnem koncu. — Na vzhodnem koncu Velike ali Čemše- niške planine j e Mala planina, ob potoku Konjšici. Še malo nap re j proti vzhodu j e Reška planina 910 m, tik nad k r a j i Mala Reka, Ve- lika Reka, k j e r drži skozi s tara pot od Savinjske doline skozi Pre- bold (Preval?) na Trbovl je in k Savi. Še da l je na vzhod j e Mrzlica, visoka 1119 m, z vasico enakega imena okrog 800 m visoko. V pri- mer jav i z gorskimi vrhovi na zahodu se tu vs i l ju je domneva, da se j e ime razvilo iz prvotne Mrzle planine, pa kesneje skra jša lo v Mrzlico. Na takšno domnevo nas nava ja dejstvo, da imamo na več k r a j i h orografska imena Mrzla planina ali podobno Ozebnik, Oze- bojca itd., ka r se po svojem izvoru na jbo l j u jema s pomembnostjo za živinorejca in past i r ja . Gb dominantni gori južno od Celja, ob Tolstem vrhu 838 m, je mala vasica Planinica, okrog 750 m visoko; s svojim imenom nam sugerira predstavo, da j e Tolsti vrh sprva služil za planinsko pašo. Malo vzhodneje j e v istem hribovskem področju vasica Mrzla pla- nina nekako 700 m visoko. Še vzhodneje, ob Kalobju, j e prav tako vasica Planinica, k o m a j 600 m visoko, a med Šmar jem in Rudenco še ena Planinica, še pod 451 m. Tudi v gorski skupini Bohorja imamo imena podobnega zna- čaja. Ob glavnem gorskem hrbtu vidimo vas Mrzlo planino, okrog 800 m visoko, a brž zraven kraj Travniki enake višine. V osredju Bohorja sta Mali in Veliki Kropivnik, dva docela z gozdom zarasla vrhova, z višinami nad 900 m. Na severni strani pod Bohor jem, v znamenitem razvodju med pritoki Savinje, Sotle in Save, stoji pod stari gradom, sedaj v razvalinah, znani kraj Planina, ki je v fevdal- nih časih dobil ime in gospodarski značaj trga ter ga ohranil do naših časov. Nekdanji trg Planina ima nadmorsko višino samo 588m. Vzhodno od njega stoji na dobrih sto metrov višjem, dokaj širokem hrbtu Planinska vas. Podoba je, da je za planino služil ta širši in višji gorski hrbet, ki mu pripada tudi brdo z razvalinami starega Planinskega gradil (Montpreis), pa da j e po n j e m fevdalni t rg Pla- nina dobil svoje ime. Na Dolenjskem bi pr ičakoval i p lanine predvsem v območju Kuma, 1219 m, na jv i š j e gore Posavskega hr ibovja . Dejansko pa j e ohran jen ih t u malo ustreznih topografskih imen, kol ikor moremo soditi po topografskih kar tah . Na zahodno stran od Kuma, nepo- sredno nad Savsko dolino, imamo v nadmorski višini 600 m malo vasico Planino, n e k a j k i lometrov zračne čr te odtod prot i zahodu pa vas Konjšico, 489 m visoko, t ik nad Savsko dolino. V prehodu med Posavskim hr ibovjem ter dolenjskimi visokimi planotami vidimo v višinah nad Višnjo goro malo vasico Planino, okrog 660 m visoko. Če smemo v to zvezo šteti tudi ime vasi Vo- lavlje , j e t reba preiskus.it i s natančnejšo dokumentaci jo. V hribih tik zahodno od Jančjega j e Kosivna raven, a na vzhodno stran so k r a j i na vrheh s čudnimi imeni T u j i Grm, Mala Dolga Noga, Go- lišče, Mala in Velika Stanga, Dolgo Brdce, Pol jana, Prežganje , Trebe l jevo in nemara še k a j . Na spodnjem Dolen jskem j e sledov nekdan j ih planin v topo- nomastiki j a k o malo, k a k o r tudi v t e j nizki pokra j in i ini drulgače pričakovati . Vendar b r ez n j i h celo tu nismo. V n e visokem h r ibov ju med Savo, spodnjo Mirno- ter Krškim po l j em nas preseneti mala vasica Planina, le 382 m visoko, že ob vinogradnem področ ju Krških goric. Preseneča, d a miti v široki Radul j i , do 600 m visoki planoti, ni toponomastičnih sledov planinskega gospodar jen ja iz preteklosti . Tudi v Mali gori j i h mi opaziti, a v Veliki gori obrača pozornost nase prost rana Travna gora nad zgornjo Ribniško dolino. Pač pa pr ipoveduje t radic i ja , da j e bila soseska Loškega potoka n e k d a j planina Loža, to se pravi , vasi iz Ložke doline. Ali j e l j udsko izro- čilo sklepalo na to po imenu Ložkega potoka, ki pomeni vedno ce- lotno sosesko z vsemi vasmi skupa j , a n ikakor kako posamezno vas, znamenje , da j e sprva potok, v t e j zakraseli pokra j in i izjema, za- doščal za poimenovanje . Na široko okrog nasel i j Ložkega potoka j e gozd izkrčen in se razpros t i ra jo t ravnate , pa obenem kamnite pla- n jave , k j e r se p rav zlahka zamislimo v položaj, da so bile vse te površine — pašniki. Tudi imena k r a j e v kaže jo po veliki večini na pr i rodna de js tva površ ja kot osnove za poimenovanje : Bela voda, Travnik, Ret je , Hrib, Mali log, Trata . Nenasel jen k r a j j e Repišče 1036 m, Kozji vrh 949 m, pa že imenovana Travna gora na vzhodnem robu. Tudi na te k r a j e se še vrnemo v zvezi z imenom »gora«. Na Gor janc ih bi pričakovali k a j več znamenj o nekdan jem planinskem gospodar jenju . Pa j ih j e zelo malo. V vzhodnem delu j e na glavni planoti, 705 m nad morjem, vasica Planina, a na več k r a j i h se ob pogostem imenu Ravna gora ter Ravnica spominjamo, da n a j b r ž n e eno ne drugo ni dano samo zaradi geomorfološkega značaja , temveč tudi in nemara v glavnem zaradi prikladnosti za kmet i j sko gospodarsko izrabo. Tudi v zahodnem na jv i š jem delu Gor jancev, k j e r Trdinov vrh doseže 1181 m, m a n j k a j o toponoma- stični sledovi nekdanjega planinstva, dasi vidimo tu prav v vrhove segajoče košeininice, ki jih iz nižjih vasi hodijo kosit vsako leto. Verjetno se zdi, da so tu marsikakšno planjo nekdanjih planinskih trat prevzeli Uskoki ter jo spremenili v kulturne kmetijske po- vršine. Tudi znameniti Kočevski Rog, ki p rav tako- spada med na jv i š ja dolenjska pogorja, dosezajoč 1100 m, v Mirni gori pa 1048 m, ima le malo toponomastičnih sledov o planinah. S svojo raztrgano, k raško razorano skalnato površino je res prikladen skoro samo za gozd, ki ga še danes prekriva domala v celoti. Kar j e krčevin v njem, so zelo malo obsežne. Vendar imamo tudi tu, tik južnovzhodno pod Mimo goro, vas Planino, po kočevarsko Alben, 737 m visoko. Zraven n j e j e Konjski hrib, pa Zajčj i hrib, a na južnozahodni strani obsežni hrib Ovčjak z vasico Ovčjak 680 m. Tu pač ne more biti dvoma, da j e bilo sprva planinsko področje, uporabl jeno na jbrž od belokra- j inske strani, iz belokraj inskih vasi, ki se začen ja jo komaj 3 do 5 km proti vzhodu med Semičem ter Dobličami pr i Črnomlju. Malo zahodneje od tega starega planinskega področja j e ne- koliko znatnejša kraška kotanja , spominjajoča na kraško polje , k j e r s toje vasi Koprivnik, Hrib ter Gorenja Loka, 594—626 m visoko. Sicer pa Kočevsko nima imen, ki bi ob njih mogli sklepati na nekdanje planine. Šele ob dolini zgornje Kolpe se pojavijo znova. Tu imajo prisojna južnozahodna pobočja Borovške gore in Krempe ime Planina. V nadaljevanju iste prisojne strani Kolpske doline imamo na vrhu v koncu suhe Dragarske doline nekdanji kočevski vasi Trava (Obergrass) ter Srednja vas (Mittergrass) poseljeni šele v 16. stoletju (11, 51) (»Bajte«). V pobočju pod njo nasproti Čabru, vidimo vasico Podplanina (Planina, Alben avstrijskih reperiorijev). Očitno je, da se tu toponomastično enači trava s planino. — V na- daljevanju iste proge proti SZ vidimo ob Prezidu znani Kozji vrh 943 m, a v nadaljnjem v smeri na Ložki potok vasico Ograjo in še malo naprej, brdo Na Stajah 920 m. Naj na tem mestu malo anticipiramo in pripomnimo, da se prav v prehodnem področju med Dolenjsko in Notranjsko uveljavlja tudi primorska označba za planine, v obliki »gora«, pa da so, kakor zelo kaže, v tem smislu poimenovani kraji Gora nad Sodražico, Travna gora in nemara še katera od Gora. O tem pa več malo kesneje. Nekoliko se nam je treba pomuditi še ob Pohorskem Podravju, zlasti ob Pohorju, ki je njega najvišja in najmasivnejša gorska enota. Kako je bilo s planinami tukaj? Danes vemo, da današnje čase Pohorje sploh nima pravih planin s planinskimi naselji polet- nega pastirskega bivanja, kakor so značilne za naše visoke Alpe. A kako je bilo nekdaj? Saj je znano, da so v Pohorskem Podravju nekdaj gojili zelo velike množine živine, predvsem ovac. Janez Koprivnik v svoji monografiji govori o planinah na Po- horju kakor samoobsebi umevni stvari. Pripoveduje: »Vole in mlado živino k a j radi d a j e j o v planino na pašo. T u k a j se pase jo po gra- ščinskih pašnikih in goličavah vse pole t je črede, ki š t e je jo po 100 do 150 glav. Za pašo se plača določena pašnina, pas t i r ju varovnina . . . Mnogo k rme dobi jo pohorski kme t j e s planine. Graščine namreč o d d a j a j o posestnikom košn jo po t ravnat ih ravninah na hrbtu. . . . Sp rav l j an j e planinskega sena j e sicer mudno in sitno delo, košn ja med štori j e težavna . . .« (Koprivnik, Pohor je , str. 84.) Koprivnik govori tu o planinskem gospodarstvu na Pohor ju samo v zvezi s fevdalno veleposestjo, a nič o planinah, ki bi bile kmetska last, bodisi individualno ali privatno, bodisi v obliki pla- ninskih s ren j , kakor so se t ako dobro ohrani le do naših časov v vi- sokih naših Alpah. Podoba je , da j ih res ni bilo. Pohor je je mlado, kesnO' naseljeno področje, ki se j e n a j b r ž poselilo' šele pr imeroma pozno, nemara šele nekako od XIII. ali XIV. s tolet ja da l j e ; bržkone so bili popre j nasel jeni samo posamezni predeli, zlasti na zunanjem robu na vzhodu in jugovzhodu, pač v n iž j ih legah, okrog Šmartna, T i n j in še k j e . Poselitev se j e izvršila v obliki samotnih kmet i j , ki ima jo pravi loma vse svoje zemljišče v celkih. To oboje pa j e takšne narave, da ne pospešuje jo planinskega gospodarstva, ki ga v Slo- venskih visokih Alpah vidimo na jbol j še razvitega t a m k a j , k j e r iz- h a j a in j e izhajalo iz močnih sk len jen ih vasi v dolini. Zgodovinski viri p r ipoveduje jo , da so v nekater ih k r a j i h na Pohor ju podpirali nase l j evan je in gospodar je je v obliki švajg, to se pravi fors i ran je kme t i j docela živinorejskega značaja, zlasti v višj ih legah. Takšne šva jge se n a v a j a j o za področja na severozahodu, bodisi po večjih višinah, kako r tudi po nižj ih kopah na S ter SV (Gstirner, 14). Kra j evna in orografska imena, k i kaže jo na nekdan je planine, so na Pohor ju maloštevilna, vsa j kol ikor j e mogoče presoditi brez drobnih k ra j evn ih proučevanj , samo na osnovi topografskih ka r t in pač ne dovol j na gosto izvedenih terenskih ogledov. Na sredi Po- h o r j a vidimo obsežen gorski hrbet Planinka, spadajoč med na jv i š j e kope; na n jem vidimo na sredi Volovsko planj ico, med vrhoma 1529 in 1534 m. Od glavnega pogor ja na južnozahodno s t ran se vleče Glažutska planina, na ka t e re vrhu vidimo Volovico 1458 m. Oro- grafsko ime Planina vidimo južno od Vuzenice, v široko položenih severnih pobočjih Male Kope. Nedvomno bo drobna k r a j e v n a raz- iskava našla še mars ika tero topografsko ime, spomin jajoče na ne- k d a n j e planine. Tudi moramo računati z ver je tnost jo , da j e mars ikakšno tako ime skrito med orografskimi in k ra j evn imi ali kmeti jskimi imeni, ki i m a j o svojski pomen, temel ječ v k r a j e v n i govorici dialektičnega značaja, t ako da se nam šele pr i intenzivnejši proučitvi razodene kot kažipot za sledove starega planinskega go- spodarstva. Da so n e k d a j pasli po pohorskih kopah in hrbt ih več nego dandanes, o tem nam govori tudi znača j vegetacije. Ker vi- dimo na sosednji Urš l j i gori, pa na Kamnu pr i rodno zgornjo mejo gozda šele v nadmorskih višinah okrog 1650 m (8, 38), smo napravi l i zakl juček, da pohorski na jv i š j i vrhovi še ne dosezajo naravne zgornje meje gozdne rasti, temveč da je tudi tu planinsko pastir- stvo preredilo gozd ter s sekanjem ustvarilo trate v najvišjih legah. Zanesljivejše in izčrpnejše poglede v razvoj planinskega gospodar- stva na Pohorju pa bodo mogle dati šele drobne proučitve. Pohorsko Podravje in z njim Pohorje samo je del Alp, dasi je nižje od naših visokogorskih skupin. Pravzaprav tedaj ne gre, da bi uvrščali v izvenalpske planine ta sredogorski svet. A vendar je iz raznih vzrokov kazalo, pritegniti tudi Pohorje v diskusijo o iz- venalpskih planinah, saj po svojem prirodnem in razvojnogospodar- skem značaju bolj spada k njim nego k pravim alpskim planinam. Geografska razprostranjenost orografskih in topografskih imen po planinah nam je pokazala, da so koncentrirana najbolj na pred- alpsko hribovje, bodisi v Cerkljanskem in škofjeloškem kakor tudi v Posavskem hribovju, in sicer, kakor je bilo pričakovati, najbolj v višjih legah, predvsem na vrheh. Na splošno se z oddaljevanjem od bližine Alp njihova množina zmanjšuje. Le redkeje jih vidimo z oddaljevanjem na Notranjsko, na Dolenjsko ter na Štajersko. Po- sebno se opazi, da jih je malo s približevanjem v panonsko^ območje, kjer jih v goricah sploh ni, a so skrajno redka tudi v nižjem hri- bovju na vzhodu, dasi je res, da popolnoma brez njih tudi tamkaj nismo. — Koliko imen, orografskih, naselbinskih, zemljiških in drugih, ki imajo genetično zvezo z nekdanjim planinskim gospodar- stvom, pa se skriva za drugimi krajevnimi imeni, to je drugo vpra- šanje, ki bodo mogli odgovori nanje zoreti šele polagoma, ob raz- odevanju bogastva, (ki je dosedaj še skrito v katastrskih mapah in drugih virih. 2 Za našo razpravo sta posebno važna naslednja dva primera izvenalpskega planinstva, izredno instruktivna zato, ker se nahajata oba v izredno nizki legi, docela na ravnini. Prvi primer, to je Pla- nina med Logatcem in Postojno, a drugi primer je Ljubljansko Barje, sprva, v najstarejši slovenski dobi Blato, a v kesnejših časih med domačini Mah imenovano. Imenovanja planina tu ne najdemo nikjer, ne v krajevnih, ne v zemljiških nazivih; že poprej omenjena Planinica v severnih pobočjih Krima, nima s površjem Mahu in njega gospodarskim izkoriščanjem prav nikake zveize. Barje je kljub temu, da tu ni nikakršne omembe Planine, eden tistih primerov, za katerega imamo že sedaj dokumentacijo, da so na njem v prejšnjih stoletjih izrabljali travno površino v takih oblikah gospodarjenja, ki so podobne ali celo docela enake planin- skim. Marsikje ve še ljudsko izročilo povedati, da so bili takšni planinskim podobni pašni načini. Iz vasi Strahomer, Vrbljene in Tomišelj so imeli živino na paši na sredi Mahu do Ljubljanice v območju sedanjih vasi Črna vas in Lipe, in sicer tako, da je ostala dalj časa, več tednov skupaj zunaj. Tako so pripovedovali še stari l j u d j e po t radici j i , k i se j e o tem ohranila. Zda j pa se j e posrečilo o tem na j t i listinsko dokumentaci jo . Na D u n a j u j e v Državnem arhivu, in sicer v Ve rwa lt luug sa rcli i v u (I. Wallncr.stras.se 6) še obilo gradiva o zadevah osuševanja L jub l janskega b a r j a , a med temi akt i tudi nekatere stvari , k i razodevajo s tara posestna in pašna raz- mer j a . Akt i so sicer zelo poškodovani, skoro vsi ožgani, nekater i p rav močno, vendar se povečini še dado uporabl ja t i . Med n j imi j e nekak memorandum (»Specification«) Ižanske graščine o pašnih pra- vicah n j e n i h podložnikov, pravicah do paše, k i so jo imeli na Bar ju . Listina j e dat i rana s 5. marcem leta 1769. To j e bilo v dobi, ko so se na pobudo znanega Zorna, k i j e prvi pričel z velikopotezno zasno- vanim te r uspešno izvedenim osuševanjem b a r j a , začela uve l jav l ja t i pr izadevanja , da bi v čezdalje večjem obsegu osušili ter kul t iviral i površine na Mahu, ki so dot le j služile samo za pašo. Med fevdalnimi lastniki pašnih površin na Mahu j e nastalo veliko nasprotovanje tem modernim gospodarskim prizadevanjem. Konservativno so ho- teli držati svojo posest, izkoriščajoč jo mater ia lno v tem, da so do- bivali dohodek od tlačanov-podložnikov, k i so imeli pašo na Mahu. Fevdalci so se brani l i enako, bodisi da so bil i to Ižanska graščina, ali Križevniška komenda iz L jub l j ane , ki j e imela tud i lovske in r ibiške pravice n a Bar ju , ali drugi. Vsi ti fevdalni gospodarj i so vlagali proteste zoper osuševalne in kul t ivaci jske načrte ter akci je , skuša joč j i h preprečit i . In med takšne poskuse spada tudi imeno- vana »Specifikacija« Ižanske graščine, k i j o j e podpisal Ignaci j Po l janec (Pollantz), očividno uprav i te l j in k j e r dokazuje , da so imeli podložniki v ižanskih vaseh od davnine (»von unerdanklichen Jahren«) pravico paše na ozemlju med Ljubl jan ico in Ižico (to j e tam, k j e r so danes vasi Črna vas in Lipe t e r zgornji del Ižanske ceste). Pašne pravice se naš teva jo na drobno s tem in v tej Obliki, da so imeli: podložniki iz vasi Studenec — 105 posestnikov - 50 celih s t a j (ganze Hiirden), iz vasi S ta je 12 posestnikov 4,40 staj , iz Kota 7 posestnikov 4 staje, iz Loke 37 posestnikov 15,56 s ta j , iz Matene 27 posestnikov 9,30 s ta j , iz Bresta 24 posestnikov 14,40 s t a j , 40 posestnikov skupno iz vasi Tomišelj, Vrbi j ene in Strahomer 26,40 s ta j , iz vasi Jezero in Podpeč 37 posestnikov 6,5 s ta j ter iz Tomačevega 25 posestnikov 18 s ta j . V nek i drugi listini iz leta 1768 se n a v a j a v obrambo starih pašnih pravic, da ima jo od nekda j , skozi s to le t ja izpričano pravico paše v ozemlju ob Ižici ter med Ižico in L jub l jan ico tudi kme t j e iz vasi Or l je , k i imajo čez pole t je tamikaj celo čredo rogate živine s posebnim past i r jem. S temi navedbami se j e l j u b l j a n s k a Križev- niška komenda v pritožbi na deželno glavarstvo upirala prošn j i Krakovčanov te r Trnovčanov, da bi j im dodelili za osušitev zem- lj išče med Ižico t e r Ljubl janico . Zopet v drugi listini iz leta 1768 d a j e Magistrat L j u b l j a n a iz javo o prošn j i Krakovčanov in Trnovčanov in t am n a v a j a gmajno tostran Ljubl jan ice , »per Jelschi«, tudi »V Stajech« imenovano. Ta svet se še dandanes imenuje »V Rakovi Jelši«, medtem ko j e drugo ime, V S ta jah šlo v pozabo. Očitno pa je , da so imeli past i r j i , k i so čez pole t je pasli živino na Mahu, tu v starih časih svoje staje, tako da j e k r a j po n j ih dobil ime. 2e iz teh navedb se docela določno razvidi, da so imeli na Mahu k m e t j e pašo daleč vstran od domače vasi, da so imeli o tem stare pravice, k i so j ih meri l i s »stajami«. Zdi se, da smemo ali celo mo- ramo s tem izrazom po naše imenovati to pašno mero, v listini s »Hiirde« izraženo. Na to nas nava ja staro ime V S ta jah za Rakovo Jelšo, a vrh tega dejstvo, da imamo na ravnini pod Ižanskim gradom m a j h n o vas Staje, k i š te je samo 22 hiš in k i se po t ločrtu ter drugih svojstvih nase l ja r a z l i k u j e od starih .ižanskih vasi, tako da ne mo- remo dvomiti, da spada med mlajše nasel jene k r a j e . H. Turna po- p i su j e s t a j e kot vmesno past i rsko ,postojanko med dolino t e r pla- nino. Popisu je s t a j e tudi za Vipavsko dolino, za b rege v boč ju med vasjo Crniče t e r višavami Čavna. »Zgodaj spomladi so gnali živino iz doline na s ta je zgora j v pobočju in tam j e ostal pastir s čredo, dokler ni višje zgora j zrasla t rava, nakar j e v s ta jah ostala le n a j - mla j ša živina, drugo pa so pognali višje v p rave planine. (Turna, 15, str. 82.) Podrobnejš i š tud i j nam bo bo l j natančno razodel, kako so pasli na Mahu v s t a j a h in kakšna mera j e bila to, kol iko glav živine j e po pravi lu obsegala ena s t a j a itd. Kako dolgo j e ostala ali celo smela ostati živina v s ta jah na Mahu, o tem bo p r a v tako šele t reba zbrati na tančnejše podatke. Upati je , da se bodo v arhivih dominikalnih fevdalnih gospodarjev t edan jega Mahu še našli. Vsekakor je bila v jesenskih povodnj ih od na rave postavl jena meja , k i se čeznjo paša na Mahu ni dala podaljšat i . A glavno je, da j e s temi podatki dognano, vsa j v po- glavitnem, kako so pasli na teh svojevrstnih pašnikih. Dodati j e treba, da p ravzaprav drugače sploh bi t i n i moglo. Zaka j t reba je, da imamo vedno pred očrni, da so imele na B a r j u pašno pravico in da so na n j e m pasle živino vasi, k i so zelo daleč od njega . Prikl i- čimo si v spomin, da beremo- v arhivskih listinah iz srede XVIII. sto- l e t j a imena vasi, k i so imele n a Mahu pašno pravico, nas lednje : Spodnja Šiška, Jarše, Mala vas, Šmartno, Obr je , Hrast je, Zadobrova, l j u b l j a n s k o predmes t je Šempeter, Udmat, Moste, Zgornji Kašelj , Slap, Studenec, Bizovik, Zgornja in Spodnja Hrušica, š t epan j a vas, Dobrun je , pa še nekatere vasi, ka te r ih imena si moremo- izpopolniti, a k o beremo -seznam vasi z L jub l janskega polja, za ka tere j-e do- gnano, da so imele na pr imer še le ta 1825 zemljiške parcele na B a r j u (Melik, 16; 17). S a j imajo k m e t j e iz mnogih od n j i h t ravnike še danes t a m k a j in vozijo še vedno z n j i h v poletnih dneh seno in otavo domov skozi L jub l j ano v svoje vasi, dve do t r i ure daleč. Očitno je , da svoje živine na tdh pašnikih na Mahu niso vsak dan gonili zdoma na pašo, temveč, da so jo imeli t a m k a j na dal jšo dobo, vsekakor za dolgo vrsto tednov skupa j , s pas t i r jem, ki j e t a m k a j pazil na živino- ter j o oskrboval, v posebnih s ta jah, kako r beremo o n j i h v listini o n e k d a n j i h podl-o-žinikih Ižanske graščine. V zvezi z vsem tem nam postanejo razumlj iva tudi nekatera zemlj iška imena na Mahu. V kotu med Ižico t e r Ljubl janico, o ka- terem j e toliko govora v s tar ih listinah o borbi za osušitev ter obdelavo Bar ja , j e bil Volar, obsežno zemljišče, k i smo si ga že do seda j tolmačili, da j e pač ižanskim vasem, v sa j nekaterim, služil kot pašnik za vole. To j e bil dober svet, pr imeroma na jbo l j še zemljišče na desnem bregu Ljubl janice , zato so ga odmerili za pašo volom. Tudi v Tumovem opisu starega planinskega gospodarstva med vi- pavskimi č rn ičami t e r Čavnom beremo o Volar j ih : »Jarčki so ostali na Stajah, ja lova živina se j e zagnala pod vrhove na Volarje , mlečna živina pa se j e pasla po planini.« (Jadranski almanah, 1924, str. 82.) Volar n a Mahu j e pomenil zelo dobro pašo-, a tudi staro pašo, z a k a j na n j e m so v naših časih na mn-ogih k r a j i h našli v t leh k o n j s k e podkve, pol do t r i četr t metra po-d površino, pač znamenje, da so to zelo s ta re stvari. Ljude-m so to »turške« podkve. Drugo staro pašno področje, k i zelo preseneča, j e Planina na Notranjskem. To ime pomeni danes in že dolgo znatno naselje, sto- ječe na jugozahodnem obrob ju Planinskega kraškega pol ja , na vznožju velikih k lancev skozi gozdove prot i Postojni. Toda to na- se l je n i na j s t a r e j š e v območju Planinske doline. Zaka j za trdno moramo t ako sklepati po dejs tvu, da ima glavna reka Planinskega po l ja isto- ime k a k o r vas Unec, k i s toj i zada j za Starim grado-m, prvotnim fevdalnim središčem t e soseske. Ko so naši davni predniki da ja l i imena nase l jem in vodam, ni bilo v bližini velikih kraških izvirkov, k i so v jugozahodnem ko tu Planinskega pol ja in k i imajo s taro sl-o-vansko ime Unec (p r imer j a j mnoge Une in Unče po srbskih in hrvatskih k ra j ih ) , nobenega nasel ja tam, k j e r stoji danes nase- l jeni k r a j Planina, z a k a j sicer b i bil ta -dobil ime Unec po- reki , k a k o r j e tako običajno, da j e naravnost pravilo. Na jb l i ž j e poseljeno mesto, to j e bilo nase l je Unec, stoječe pač t amka j , k j e r stoji še dandanes. Tam mimo j e tekla očividno tudi -stara pot na Postojno, kakor moramo sklepat i tud i po dejs tvu, da j e sprva Unec dobil gospodarske pr ivi legi je te r naslov trga, -ki se imenuje že leta 1217, 1300 (Kos, 7, 43). Šele k e s n e j e se j e glavni p rehod prestavil v bližino izvirkov Unca — morda j e tekel tod tudi že v ant iki? In t a m k a j j e nastalo novo nasel je , k i so ga imenovali Planina. Očividno so ga tako imenovali po t a m k a j š n j i pokra j in i , ki j e nedvomno že do t le j bila označevana kot Planina. In če še pomislimo, kakšna j e bi la ta »planina«, nam p r i h a j a na misel p r imer j ava z l j ub l j ansk im Barjem. Ta Planina, to j e bi la p ros t rana ravnina, k i jo j e n a j m a n j tako po- gosto k a k o r dandanes prep lav l ja la povodenj ; voda se j e očividno držala na t e j ravnini dolge tedne, zlasti v jesenskem in spomla- danskem času. Podoba je , da gozd ni mogel k l jubova t i povodnjim, pa da j e bila ta ravan po pri rodnih pogojih — brez gozda, sposobna kveč jemu za redko, posamič s toječe ali vodo l jubeče drevje , pravi 19 Geografsk i zbornik 289 tipični log. Ime, k i pr ipoveduje o nekdanjem k r č e n j u gozda, se nanaša samo na vas Laze, ki pa stoj i v napetem, sušnem svetu na vzhodnem roibu in j e 'imela prvotno docela normalen gozd, ki so ga očividno izkrčili. Vsa ravan, pogostim povodnjim izpostavljena, pa j e služila izvrstno za pašo. Komu? N a j p r e j nam p r iha j a na um kom- binacija z vasmi Unec, Rakek in nemara še nekaterimi manjšimi, v obližju starega fevdalnega središča na Starem gradu 703 m, pred- niku kesnejše Planinske graščine. Iz teh vasi — če ne morebiti tudi od logaške strani — j e bilo predaleč, da bi bili živino vsak dan gonili na oddaljene pašnike na ravnini Planinskega polja . In tako se j e tu razvilo gospodarsko razmerje med pašno ravnino ob Uncu ter vasmi, k i so gonile svojo' živino za poletne tedne nanjo , morebiti p rav tako v obliki s t a j ter pas t i r jev v njih. In vsa ravnina j e po tem gospodarskem razmer ju dobila ime »planina«. Očividno se j e to zgodilo že zelo izgodaj, z aka j na js tare jša omemba Planine, ki j e bila vsekakor mlajša od začetka planinskega gospodarstva na t e j rav- nini, j e znana šele iz leta 1398 (7, 119), ver je tno pa j e naselje Pla- nina postalo pomembnejše šele kesneje in se j e kot t rg uveljavilo šele z začetkom novega veka. V teh časih j e potekal veliki daljno- vodni promet že čez Planinsko polje. 3 P reha jam na t re t j e področje izvenalpskih planin na Sloven- skem, na planine, k i so v primorskem delu slovenske zemlje. Ta izvenalpski predel planinskega gospodarstva ima na jbo l j svojske poteize, tako važne in karakterist ične, da ga moremo in celo mo- ramo pr imer ja t i s samim alpskim področjem. Preden preidemo na stvarno obravnavo samo, je potrebno, da karakteriziramo prirodne pogoje. In ®icer v dveh pogledih. Prvič ,po značilnosti reliefa in drugič po klimatskih svojstvih tega pokra- jinskega območja. Primorski predel j e povečini v nizkih nadmorskih legah. Naj - večje vzpetine v Istrskem ali Šavrinskem gr ičevju dosegajo samo okrog 450 m. Na Krasu imamo na jveč je višine v severnem robnem pasu, k j e r se vzdiguje Trs te l j do 643 m, in Fa j t i hrib do 432 m. V Senožeških hribih j e na jv i š j i vrh visok do 916 m, a južno ob njeni se vzpenja Vremščica celo 1026m; brda v zgornji Vipavski dolini segajo do 673 m visoko. V Brkinih so na jveč je višine v osrednjem podolžnem hrbtu 817 m. V kraškem delu slovenske Istre je najviš j i Slavnik, k i dosega 1028 m. Proti JV se nada l ju j e visoka severna Istra in preide v hrvatskem delu v visoke gore č iča r i j e s Planikom 1273 m ter Šijo 1234m in končno v na jv iš j i vrh, v Učko, dosegajoče 1396 m. V celem so tedaj tudi najvišji hribi v Primorju skromnih višin. Toda primorske pokrajine so v velikem polkrogu obdane z dinar- skkni kraškimi planotami, k i se na n j i h na jv i š j e gore vzdiguje jo v zna tne jše višine. Na Trnovski planoti j e več gora, k i presegajo tisoč metrov, nekatere celo znatno, a v na jv i š j em delu dosežejo Gol jak i celo 1496 m. Podobno j e v Nanosu, k j e r vidimo na jv i š je gore Suhi vrh itd., visoke 1313 m. V Hrušici se vzpen ja jo na jv i š je gore na vzhodu do 1019 m, a na zahodu v Streliškem vrhu do 1264 m. Končno pa imamo še Javomike ter veliko višavje okrog Not ran j - skega Snežnika iz višinami na široko nad 1200—1300 m, a v na jv i š jem osred ju 1400—1500m, v Snežniku pa do 1796 m. To so že gore, k i se vzpen j a jo znatno nad zgornjo kl imatsko mejo pol jskih zadežev, na jv i š j i vrhovi pa dosegajo celo že zgornjo mejo gozdne vegetacije. S a j so na Gol jakih v Trnovskem gozdu dognali v velikih kraških vrtačah vegetacijski obrat v obliki ruš ja v dnu, dokumentno zna- menje , da smo t u k a j izredno nizko, tore j že okrog 1500 m, v območju zgornje kl imatske možnosti gozdnega uspevanja . Snežnik sam moli nad gozdno mejo s svojim vrhom, k i nima več gozdne odeje ; kl i - matska m e j a gozda se oči vidno naha ja tulkaj okrog 1550 m visoko. Robno pogorje, k i ga p reds tav l j a jo k raške dinarske planote in n j ihovi na jv i š j i vrhovi, pomeni potemtakem gorski svet, k i že sam po sebi, po svoj ih pr i rodnih svojstvih, vabi na gospodarsko izrabo v obliki planinskega gospodar jen ja . To dejs tvo pa p r iha j a posebno močno do veljave, ako ga osvetlimo še s kl imatskimi značilnostmi. Nobena slovenska pokra j ina se po kl imatskih pogojih ne more p r imer j a t i s Pr imor jem. Predvsem pa ne v tistih podnebnih svoj- stvih, k i so važna za pašo in za živinorejsko gospodarstvo sploh. Tu, v nizko ležečih pr imorskih predelih j e v poletnem času malo pa- davin, pa hkra t i zelo huda sončna pr ipeka, pa obilica jasnih sončnih dni. Vse to pomeni zelo slabo osnovo za travno- rast, pa zelo inten- zivno vodno izhlapevanje, veliko sušnost z raka . Spričo vsega tega t r ava po nizkem P r imor ju povečini ovene ali se celo docela posuši, p r a v posebno tamkaj , k j e r imamo kras, k j e r j e površina zemlje k ra ško raz jedena in vsekakor takšne prirode, da propušča vodo v t la in skozi votl ikava tla v prevotleno notranjost . Kraški znača j p o k r a j i n v Slovenskem Pr imor ju t eda j neugodna kl imatska svoj - stva mediteranskega značaja še s topn ju j e jo . V P r imor ju spričo vsega tega poletne paše ni ali v sa j zelo malo, premalo za zadostno uspevanje živinoreje. Če j e že danes tako, k a j šele v p r e j šn j i h obdobj ih gospodarskega razvoja, ko so bile posamezne pok ra j i ne še mnogo bo l j navezane samo- na svoje lastne proizvode, na lastni gospodarski učinek. Da opro svoje živinorejsko gospodarstvo na t rdne j še osnove, so bili l j u d j e v P r imor ju nujno- prisil jeni, da si poiščejo -paše za svo jo živinorejo v bližnjih, kl imatsko bol jše obdar - jen ih področjih. Na višavah, k i obda j a jo Slovensko Pr imorje , vzpe- n j a j o č e se v višine z dovol j poletne moče in vlage in s svežim te r osvežujočim, hladnejšim ter vlažnejšim zrakom, na teh višavah so se nudili po pr i rodnih pogojih pašniki, ustrezajoči potrebam pr i - morske živinoreje. Zato j e bilo že po pr i rodnih pogoj ih geografskega 19' 291 položaja pričakovati , da se bo P r imor je gospodarsko dopolnjevalo z ekonomskimi možnostmi visokega gorskega okvira, ki se vzpenja od Kvarnera v Učki-Slavniku ter v velikih visokih planotah od R i sn j aka in Snežnika čez Hrušico, Nanos in Trnovsko višavje do Kamb reškega pogor ja s Korado nad sončnimi Brdi. T a k o j ko j e osvoboditev p o zmagi v veliki vojni omogočila oglede na not ranjsk ih visokih planotah, sem se podal na Nanos, da poiščem t a m k a j sledove planinskega gospodarstva. Našel sem j ih brez težav, s a j se nam očitno kažejo, in sicer v t reh razvojnih obli- kah, ki se že na prvi pogled razodenejo kot znamenje t reh raz- vojnih stopenj. Na južni s t rani vel ike planote vrhu Nanosa, ki se dviga t u od nadmorskih višin okrog 800 m do nekako Okrog 1100 m, naka r pa se vzpenja še v iš je v vrhove okrog 1200 m, pa celo do okrog 1300 m ® Suhim vrhom 1315 m ko t na jv iš j im, v južnih delih tega višavja imamo okrog k r a j a , Lipe imenovanega, še danes ob- sežno planino, v ka te ro pri ž eno živino iz vasi v Vipavski dolini, pa tudi od drugod s krašk ih nižav. To j e prava planina, še danes v obra tovan ju , in sicer v nadmorski višini okrog 800m. -— V zgornjih de l ih planote na Nanosu pa imamo obsežne planinske košenice, k j e r p r ide jo k m e t j e iz vasi Vipavske doline, ko> doraste t rava , kosit, k a k o r hodi jo na višave v Alpah kosi t k m e t j e iz doline, iz Bohinja, iz Tren te in Soče itd. Za dobo, k o b iva jo v višavah, imajo kme t j e postavl jene posebne koče, k i nam j ih kaže že naša topografska kar ta , Podraška ba j t a , Šembijska ba j t a , po vipavskih vaseh Po- d raga in Sembid (sedaj Podnanos). Seveda se to seno porabi za po- t rebe kmet i j v Vipavski dolini, zato so v dolino spel jani že stari kolovozi in dovolj živinskih steza. Danes ma teh višavah s košeni- carni pase jo le še malo, a vsekakor nas ta oblika živinorejske izrabe spominja na senožetne planine, kakor j ih imamo tako obilo ure- j en ih in še danes zelo uporab l jan ih v svetu Jul i jskih Alp okrog Bohinja. Celo n e k a j n j i v ima jo med košenicami te r pašniki. T r e t j a razvojna s topnja živinorejskega in pastirskega gospo- dars tva na Nanosu se j e od prvotne oblike n a j b o l j oddal j i la v vseh pogledih. To j e s r edn j i del planote, med planino v Lipah in košeni- cami v zgornjem delu. Na t em s redn jem delu, k i se n a h a j a v nad- morskih višinah med 800 m 850 m, s to je danes samotne kmet i je , po n e k a j sto metrov narazen ena od druge; že naša topografska ka r t a nam j ih razodeva z znamenj i ter imeni Blažon, Jež, Bajec, Majer , Piženti. Tudi t e samotne kme t i j e nas spomin ja jo na Jul i j ske Alpe, k j e r vidimo v p rav t ako razloženi naseljenosti kmet i j e v nekdan j ih planinah na Koprivniku, v Gor jušah in še mars ik je . Da so te na- noške kme t i j e nastale na nekdan j ih planinah ali ob košenicah, nam priča že neposredno sosedstvo planin, košenic in planinskih n j iv , k i j i h vidimo med nj imi. Vse to j e pokazal že bežen prv i ogled na Nanosu. V Inštitutu za geograf i jo smo se potem lotili sistematičnega raz iskavanja planin- skega gospodar jen ja v P r i m o r j u t e r v dinarskih višavah ob n jem, in sicer v namenu, da doženemo n j ega os tanke v današnj i dobi, pa možnosti za obnovo in za Vključitev v moderno živinorejo osvobo- j ene Primorske, pa drugič, da raziščemo', kako se j e planinsko go- spodarstvo razvi ja lo v p r e j š n j i h dobah. Profesor V. Leban (18) j e raziskal živinorejsko gospodarstvo na Nanosu ter n jega povezavo z gospodar jen jem v Vipavi in na Krasu t e r v severni Istri, od koder so poši l jal i ovce na planoto, te r dognal, da so kmet i j e zgora j nastale v XVIII. stoletju. Druge proučitve so pokazale, da imamo tudi še danes planine na Trnovski planoti, zlasti na Čavnu. kamor poš i l j a jo živino na pašo celo k m e t j e iz Avč v s rednj i Soški dolini. Prav tako kako r so na Nanosu še danes tri planine, Lipe, Orlovše in Ravnik, so na novo organizirane planine na planotah Snežnika, kamoT po- š i l j a jo živino iz doline, pa iz Brkinov itd. Prav tako moremo že na običajnem izletu gledati črede živine s pas t i r j i na Slavniku, k j e r pa obdobno de la jo preglavice volkovi, k i j e pred n j imi včasih t reba bežati v dolino. Vse to j e še v študiju, a j e raz iskavanje že toliko napredovalo^, da moremo v k r a t k e m računati z zakl jučnimi rezul- tati ter n j i h objavo. Naznačene sistematične raziskave so pokazale, prvič, da imamo še danes na vseh poglavitnih dinarskih planotah v P r imor ju te r ob n j e m prave planine, k i se n a n j e poši l ja čez pole t je na pašo živina iz širokega področja Slovenskega Pr imer ja , in drugič, da j e bilo planšarstvo na teh višavah nekda j , vsekakor skozi dolga stoletja, še mnogo b o l j razvito ter n a široko' udomačeno. V t e j š tudi j i obravnavamo, izvenalpsko planinsko gospodarstvo na Slovenskem v enotnem pogledu, kot različno od alpskega v Ju- l i jskih, Kamniških t e r drugih Slovenskih Alpah. Ob tem moramo posebej naglasiti, da p r ipada planšarstvo na dinarskih planotah posebni enoti, docela različni od do s e d a j obravnavanih nizkih planin, enoti pravih, tako rekoč normalnih planin, k i pomeni jo docela enakovreden planšarski tip, p ravi ekvivalent alpskim pla- ninam. In sicer bodisi po višinah, kako r po razsežnosti, po persi- stenci do današn j ih časov, 'kakor še prav posebno po izredno tehtni veljavnosti in svojski pomembnosti za celotno gospodarstvo zaradi posebnih klimatskih razmer. S temi planinami na dinarskih pla- notah v obrobju se Slovensko P r imor je uvršča kot teri torialno s k r a j n i severozahodni člen v neprek in jen i vrsti planinskega gospo- dars tva v vzhodnem Jadranskem pr imor ju , segajoči proti jugo- vzhodu t j a do Črne gore. Povsod tod j e sušnost tople polovice leta, predvsem pa poletnih mesecev, sililo Primorce, da so pošil jal i ži- vino iz presuhih nižav ob m o r j u na sveže, zamočene in zelenotrav- na te dinarske planote ter gore od Prok le t i j in Črnogorskih Brd pa do Not ran jsk ih višav zada j za Kvarnerom in Tržaškim zalivom. Tu živine niso le pošiljali čez po le t j e na višavske planine, temveč so j i h gonili na zimo v tople obmorske k r a j e , na vedno zelene pašnike ob toplem Jadranskem mor ju . Henrik Turna j e zapisal k r a tko po- ročilo: »Danes kot vr t obdelana širna p l an j ava med vasmi Štandrež, Sovodnje, Miren, Bilje, Vrtojba, Šempeter in mestom Gorico j e bila do konca 18. s to le t ja ovčja paša.« (15, str. 79.) Kakor so bile zaradi teh ovčj ih pašnikov doligotranje pravde, »so se vršile t ake pravde radi ovčjih pašnikov p red durmi Trsta med vasmi Opčine, Trebče, Gre ta in Kolon j a še pr ičetkom XIX. stoletja« (Turna, 15). Zgodo- vinski viri nam o ovčj ih in sploh živinskih pašnikih pr i Gorici, pr i 1 rs tu in po drugod ob severnem koncu Jadranskega m o r j a poročajo tudi iz s tare jš ih dob. Najnove jša raz iskavanja sodelavcev Inštituta za geograf i jo so pokazala, da so s čredami živine, predvsem ovac, šli tud i v pr imorske tople k r a j e s r edn je ter južne Istre. (Prim. tudi V. Leban, 18.) Docela določno se iz teh poročil razvidi, da so bili pašniki ob m o r j u — k r a t k o in malo prezimovališča za živino iz vasi na Krasu, v Vipavski dolini ter od drugod iz b l ižnje notranjost i . Podoba je, da moramo tako pojmovat i vse nekdan je ovčje in more- biti druge pašnike na obmorskih t ratah, uporabl jan ih v p r e j šn j i h stoletj ih. Zelo bo zanimivo, raziskati te historičnogospodarske odno- sa j e in dognati , k a k o daleč v preteklost segajo. Podoba je , da so to zelo zelo s ta re oblike gospodarstva, morebiti celo- pras tare , s a j vi- dimo, da so j i h narekovali pr i rodni fak tor j i , ki so kolikor d l je v preteklost gremo, toliko b o l j determinantno odločali o kmet i j skem gospodar jen ju . S tem se nam izkaže planinsko gospodar jen je v Slo- venskem P r imor ju ko t p o u d a r j e n ekvivalent a lpskemu planšarstvu, kot zelo specializirana, zelo široko važna gospodarskoživinorejska oblika. Kakor j e v visokih Alpah planinsko pašno gospodarstvo zdru- ženo tudi s košnjo p laninske trave, zlasti v nižj ih in s redn j ih legah, tako se nam pokaže tudi v Pr imor ju . Že do seda j ob jav l jen i izpiski iz zgodovinskih virov nam vedo o tem zelo mnogo povedati , k o n a v a j a j o , iz ka ter ih k r a j e v in kam so morali k m e t j e opravl ja t i košnjo za fevdalne gospode. Da ne bo nesporazuma: Košnja in na- p r a v l j a n j e sena se tu obravnava docela samostojno, brez kakršne- koli omembe ali zveze s planino. Tudi to nas ne preseneča, s a j imamo tudi v nižj ih legah v Alpah, postavimo v Jul i j skih Alpah, košn jo gorske t r ave ter n a p r a v l j a n j e sena po veliki večini docela samostojno, brez zveze s planinami. Potreba po senu j e bila v Pri- m o r j u spričo naznačenih kl imatskih razmer še posebno velika. Zato ne more presenečati , da ise tako pogosto imenu je jo t ravniki , na ka ter ih so morali kmet je p r ip rav l j a t i seno za fevdalno gospodo. Eno tako veliko t ravno in senožetno področje j e bilo v Li jaku , v ddbro namočenem, vlažnem področ ju Ob kraškem izvirku t e r potoku l i j a k u (Kos, U r b a r j i II, 184). Navajajo- se t ravniki s košn jo za fev- dalce n a Vremščioi (7, 203). Ob Podgori pr i Gorici j e bil v ozemlju proti Soči velik t ravnik, imenovan Albericza, ki so ga za fevdalce morali kositi celo k m e t j e iz Avč (7, 159). Znano je, da se v Gorici veliki trg i m e n u j e Travnik ; t a Travnik na pr imer v XV. s tole t ju ni spadal pod mestno upravo-, temveč pod deželno sodnijo (7, 194). Za gozde okrog Senožeč se v XV. s tolet ju nava ja , kako so van je gonili na pašo praš iče iz vasi na P ivk i zahodno in južno od Postojne, pa iz Košanske dol ine (7, 204). Toda ime Senožeče pr iča , da j e bi lo dano nase l ju od imena za senožeti. R a j n k i profesor d r . F r a n Šturm, t a m k a j š n j i r o j a k , j e r a d raz- lagal s v o j e t o lmačen je imena Senožeče in Senadole; oba t a d v a k r a j a , k i s ta si soseda, j e tolmačil v genetični zvezi s t r avn ik i , s senožetmi. Razlaga j e dob ro u temel j ena s p r i rodn imi osnovami. Z a k a j Senožeče s t o j e 577 m visoko, Senadole p a b r ž zraven, n e k a j malega pro t i zahodu, 520 m nad m o r j e m — v neposredni bl ižini zraven j e zeml j i ško ime Sta je . Neposredno ok rog Senožeč so hr ib i do okrog 700—900 m visoki; eden od n j i h ima ime T ravn ik 754 m. Na vel iki cesti, k i j e d rža la s to l e t j a tod skozi, p r idemo v smer i od m o r j a t u k a j p r v i k r a t v višje, b o l j sveže in t u d i b o l j namočeno t e r zeleno področ je . Ime Senožeče b i t e d a j , k a r s e t iče p r i rodn ih osnov, zares moglo bi t i v genet ični zvezi s senožetmi. I m e n u j e j o p a se Senožeče že dosti zgoda j , že le ta 1217 (Gradivo V, s tr . 149). Tud i še d rug i k r a j i se n a v a j a j o v zvezi z n a p r a v l j a n j e m sena za fevdalce, n a p r i m e r znamenit i Dol med Vipavsko dolino te r Do- berdobom, k j e r j e bi la ve l ika g m a j n a (7, 210), okoliš Šembi j (7, 246), na Ban jš icah (7, 184), v Avčah* (7, 185) in še v mnogih d rug ih k r a j i h . Pozornost v z b u j a j o poroči la iz u r b a r j e v , d a so poš i l ja l i n a pašo v gozdove okrog Senožeč praš iče iz vasi na P ivk i t e r v Košanski dol ini (7, 204), p r a v t a k o v b u k o v e gozde okrog Črnega v rha (7, 261) in t ako da l je . Za l jud i , k i so izven določenega zeml j i škega gospo- stva p r igna l i prašiče n a pašo v gozdove, so ve l j a le posebe j določene zvišane davščine, k a r se poroča za Senožeče, za goriške vasi med Brkini , za Črn i v rh nad Idr i jo . P r i s to jb ine so računal i po številu in starosti prašičev. Praš iče so pasl i po hras tovih in p o b u k o v i h gozdih, k j e r j e b i lo obilo ž i ra (7, str. 81). * Ne poznam tolmačenja imena Avče, a pozornost vzbuja, da se v urbarjih imenuje »zu ALs« (7, 185), kar nas spominja na »zu der Alls«, ki je dalo ime Davča in pomenilo po izvoru Alps, planino. Avča, Davča bi mogli biti po pomenu in besednem razvoju podobni krajevni imeni. Po tem, ko je bilo tole že napisano, je izšla razprava: France Bezlaj, Slovenska vodna imena I. del (A—L). Slovenska Akademija^ znanosti in umetnosti. Razred za Filološke in literarne vede. Dela 9, Inštitut za slo- venski jezik, 6- Ljubljana 1956. V te j razpravi obravnava France Bezlaj ob imenu potoka Avšček tudi ime Avče, a podaja dejansko le historiat do- sedanjih tolmačenj in možnosti nekaterih razlag, ne da bi mogel podati že dokončno presojo. Navaja poskuse tolmačenja po primeru Davče in jih ne zavrača. — Pripominjam naj, da ima jugoslovanska specialka 1 : 100-000, list Tolmin poleg spodnje vasi Avče tudi označen k ra j G (oren je) Avče višje gor ob potoku Avšček; tega kraja ne navaja niti stara avstrijska spe- cialka niti avstrijski krajevni repertorij. Imeni vasi Avče ob ustju ter G. Avče blizu izvirka potoka Avšček pripovedujeta, da so bile Avče sprva ime potoka, ki se je šele kesneje v razliko od vasi začel imenovati Avšček. Če izvira ime Avče zares od označbe za planino, bi to pomenilo, da se je ime planine preneslo na potok; krajevna situacija bi takšnemu tolmačenju ne nasprotovala. Razen pravih davščin za pašo, »planinski činž« itd., so na jb r ž v zvezi s planinskimi goni živine tudi omembe o mitninskih postav- kah za vole in k o n j e n a Devinskem, pa na Pivki, da l je o gonjačih volov na Pivki 7, 78—79), pr is to jb inah za s ta je in pašn jo drobnice, goveje živine in k o n j na p r imer na Devinskem (7, 81). Navedli smo Ca ve n kot eno od gora ob Vipavski dolini, na kater i vidimo še dandanes planine; na n j e j imajo čez pole t je živino celo iz Avč v Soški dolini. H. Tuma p r ipovedu je o vasi Crniče, k i s toj i na južnem vznožju Cavna v dnu Vipavske doline, glede planinskega gospodar jen ja takole: »V Crničah pod Cavnom segajo sela po bre- žini, do koder sega tr ta . Za orano zemljo slede po pologu senožeti do skalnih robov. Nad temi so »Staje«, višje gori v pobočju Planine, nad n jo Volarje , ob robu S t a j j e Jarečnik. Kakor danes še v Reziji, so č rn ičan i p red vekom gnali zgodaj spomladi, k o j e izrastla prva trava, živino iz hlevov in vasi na s taje . Tam j e bival pastir , dokler ni zrastla t rava višje v gori. Jarčki so ostali p r i Sta jah, ja lova ži- vina se j e zagnala pod vrhove na Volar je , mlečna živina pa se j e pasla po planini. Ta imena v Crničah, v sončni Vipavski dolini, kaže jo še danes pristno s ta ro planinsko gospodarsko podobo.« (Naše planine, 15, str . 82.) Pogle jmo sedaj , kakšne sledove j e pustilo staro planinsko go- spodarstvo v našem Pr imor ju . Poskusimo n a j p r e j metodo orograf- skih in k r a j e v n i h imen, kako r smo j o uporabili v p rvem delu naše razprave. Imena Planina so pr i tem poskusu med prvimi. Toda v Pri- m o r j u j ih j e sorazmerno malo. Severno nad Brdi p r i Gorici vidimo ob prehodu iz nizkih vročih goric na Kambreško -pogorje goro z imenom Planina z nadmorsko višino 653 m. Prepričevalno nam že ta položaj p r ipoveduje o n e k d a n j i gospodarski funkc i j i t e gore; še danes so na n j e j košenice kmetov iz b l ižn j ih br iških vasi (Vrišer, 19); V Vipavski dolini nas preseneča s svoj im imenom vas Planina v višini 288 m, na planotici k o m a j 200 m nad dnom doline, nekako južno od Ajdovščine, a nad n j o še malo proti j ugu orografsko ime Ovčj i hr ib 400 m, ter tik zahodno ob n j e m vrh Planina 437 m visoko. Komaj more bi t i dvoma o tem, d a j e ta planina z ovčj im hribom pomenila jesensko ali spomladansko, morebit i celo zimsko posto- j a n k o za črede ovac, k i so se selile nemara na mediteranski način med toplimi nižavami t e r visokimi planotami. Toda že v XV. stolet ju se imenu je ta Planina z mnogimi kmet i j ami (Kos 7, 202, 254). V Vipavskih Brdih vidimo gorsko ime Ovčinica blizu Št jaka , 603 m visoko. — Ob Slavniku (1020 m) imamo orografsko ime Sta ja okrog 700 m visoko, a v pogor ju Cičar i j e se ena od gora imenuje Planik 1273 m. Toda zelo bi bi lo napak, če b i kdo po t e j izredno mali beri planinskih imen sklepal, da v P r i m o r j u zares ni toponomastičnih in drugih sledov starega planinskega gospodarstva. Nasprotno, obilo j ih je , a razodevajo nam j ih razen zgodovinskih dokumentov dru- gačna k r a j e v n a imena, k i b i za nj imi na prvi poigled ne slutili dediščine po planinskem gospodarstvu. V II. kn j ig i u r b a r j e v Slovenskega P r i m o r j a n a v a j a prof. Milko Kos p r a v interesantne poda tke za gorske k r a j e ob dolini Brkinske ali No t ran j ske Reke t e r vzhodno nad Pivko, to re j za zahodni rob Snežniške planote. Tu se n a v a j a j o v postojnskem u r b a r j u za leto 1498 gore, ki so j i h letno oddajal i in p roda ja l i pas t i r j em za pašo (7, str. 229). Tu vidimo naštete po urbarskih navedbah nas lednje gore: Vrbovska gora nad Vrbovim pr i Ilirski Bistrici, Bistriška gora, gora nad vasjo Jurešče, ki se še danes imenuje Jerušče 912 m, gora Gabrovec, še danes tako imenovana, SV nad vas jo Vrbovo, do> 993 m visoka, do sedaj še ne lokaliziraui gori »Nogorozer perg in Selzacher perg«, M. Kos pravi : »Nogorozer perg j e iskati mogoče nad vasmi Jasen, Vrbovo, Vrbi ca in Jablanica, ka ter ih prebivalce imenu je jo Podgorce« (7, 229). Imenuje se nada l je v t e j zvezi »Orlischer perg, ki ga j e iskati n e k j e blizu Knežaka, pa Grosvvlaczno perg in Klain Wlaczno perg ter Loniczer perg, k a r pomeni še danes tako imeno- vano Vlačno pod Trojico, v višini Okrog 660 m ter planino Lonico na gori Sv. Troj ice 1123 in (7, 229). Iz teh navedb zgodovinskega vira se določno razvidi, dasi so zelo pičle, da so na gore v zahodnem delu Snežniške planote gonili na pašo živino. In ker so gore, k i se tu nava ja jo , tako visoko in tako daleč, da p rav gotovo ne bi mogli goniti živino vsak dan domov na prenočevanje , j e očitno, da so to pašo izvrševali v obliki planinskega gospodar jen ja , to je , da so imeli živino čez poletne tedne ali mesece na gorah v paši. Vse to se docela u j ema s sledovi planinskega gospodar jenja , kakor j ih j e bilo mogoče dognati bodisi p o sedanjem stanju , po l judskem izro- čilu in drugih znamenjih. Zelo j e značilno, da j e višavje Snežniške planote in z n jo sklenjenih Javornikov v zahodnih delih, posebno tudi v bočju, s ka te r im se vzpenja iz mižav Reške doline ter Pivke, zelo zelo golo. Tod povsod j e gozd silno na široko izkrčen, od vznožja pa do velikih višav se razpros t i ra jo sami pašniki, same obsežne trate, seveda tudi z golim skalovjem vmes. Ne more bi t i dvoma, da so vse t e pašne t ra te nastale, k e r so izkrčili gozd in ga spremenili v planinske pašnike. Te goljave n a m potemtakem pripo- veduje jo , do kod navzgor so n a j b o l j intenzivno uporabl ja l i zem- ljišče za pašo. Instruktivno je , da sega jo t e t ravne gol jave v glav- nem d o višine okrog IlOOm, le redko k a j malega višje. Kar j e iz- krčenih jas v Snežniku višje gor, so posamič v dolih sredi gozdov, podobno kot vidimo t a k e t r a t e sredi gozdov v višjih legah po naših Alpah. Nadvse j e poučno, da v vzhodnih s traneh Snežniške planote ter Javornikov ni takih t r a t in pašnikov, ni krčevin ne na pobočjih in ne zgora j na robnih gorah in višavah planote. Vsekakor moramo to smatrati za znamenje , da so višave Snežnika uporabl ja l i za pla- ninsko pašo v glavnem od pr imorske strani, k j e r j e bila potreba po sveži poletni paši na jveč ja . V isti II. kn j i g i Urba r j ev za Slovensko P r imor je beremo za leto 1523 o župi Lokavec nad Ajdovščino, da so tam plačevali »pla- ninski čin ž« (Albenzins), k i j e od n j ega župan imel določen delež; po formulaci j i j e očitno, da se to nanaša na pašo nad Lokavcem (7, str. 182). V goriškem u r b a r j u iz le ta 1507 beremo o planinah na Čavnu (albenn in Tschaffin), pa tud i o planinah na Trnovskem gozdu (auff dem Ternow) in n a d vipavskim Lokavcem (7, str. 85). Že za leto 1320 beremo: Taka planina j e leta 1320 imenovana in od pa t r i a rha v fevd dana gora, imenovana Nanos (de monie dieto Nancz) (7, str. 85). Še celo iz Konto vela p r i Trstu so okoli 1500 gonili drobnico v velikih množinah na pašn jo na Nanos (7, str. 85). S tem j e za vse poglavitne planote ob Pr imor ju , za Snežnik, Nanos in Trnovo", tudi z zgodovinskimi viri po t r jeno in dognano, da so služile za planinsko pašo in da so bile po planinski paši pove- zane z živinorejo daleč na pr imorsko stran, domala prav do mor ja . N a d a l j n j e drobne š tudi je bodo mogle prinesti iz zgodovinskih virov in iz p roučevan j v terenu še dragocene dopolnitve sedanj ih b o l j okvirnih in -splošnih dognanj . Za n e k d a n j e planine na Nanosu in na Trnovski planoti j e izbral obilo dragocenih podatkov iza s tan je od 16. s to le t ja da l j e V. Leban (18). V enem pre j šn j ih odstavkov sem opozoril, kako preseneča, da vidimo v P r imor ju v orografskih ter k r a j e v n i h imenih tako malo sledov o nekdan j ih planinah. Namreč, da govorimo b o l j konkretno: Imen »planina« tu sko ra j ni. Citati iz ur-barialnih virov pa nam de la jo s tvar docela razumljivo, z a k a j tu se enačita izraza alben in perg, to re j planina te r gora. V pr imorskih k r a j i h moramo t eda j sledove starega planinskega gospodarstva iskati v orografskih in k r a j e v n i h imenih Gora. Na Cavnu, ki se tolikokrat imenuje v naših razmotr ivanj ih in ki j e tik n a d Lokavcem ter nad Crničami, vidimo orografsko označbo Mala Gora, in sicer za južni del vrha, v višini 1050—1100 m, izoblikovan v d o k a j prost rani terasi neposredno nad strminami, s ka ter imi se Caven spušča v Vipavsko dolino. Tik nad Malo Goro se vzpenja n a j p r e j Mali Modrasovec 1305 m, za n j im pa Veliki Modrasovec 1351 m, k i preds tav l ja na jv i š j i vrh Cavna. Zelo j e instruktivno, da j e Mala Gora docela brez gozda, medtem ko j e ostali vrh z obema Modrasovcema neizkrčen. Tudi v Snežniku nad vasmi Podgra je t e r Žabiče, tik ob p o v i r j u Reke, se prva gora nad strmimi jugozahodnimi pobočji imenuje k ra tko malo Gora, v višinah od 900 do 1100 m, p r a v tako docela izkrčena t ravnata jasa. Kakor v Snežniku te r Javornikih, se tudi v Nanosu in na Trnovski planoti s Čavnom krčevine s t ratami, gorskimi pašniki te r košenicami, o m e j u j e j o na pr isojna jugozahodna pobočja in na jugozahodne robne dele visokih planot, medtem ko se j e v višjem no t ran jem delu planot t e r v v rhov ju sk lenjeno ohranil gozd, tako da so v n j e m kvečjemu m a n j obsežne t ravne jase. Določno- se iz teh dejs tev raz- vidi, da so krči l i gozd z izhodiščem iz vasi v Vipavski dolini, v Reški dolini ter na Pivki. Nemara -so j im p r i tem tako rekoč pot kazale prirodne j a se v bočju, to se pravi, da so v teh pobočjih, k i so povsod izredno strma, snežni plazovi že sami oteževali, nemara po- nekod celo onemogočali gozdu uspevanje, p r i čemer j e silovita b u r j a , k i j e povsod tod v boč ju posebno huda, še po svoje pripo- mogla odpravl ja t i gozd. Tumov opis planinsko-živinorejskega gospo- dars tva s postopnimi s topnjami vsako leto navzgor prodira jočih pas t i r j ev in čred, se s tem s tan jem reliefa in vegetacije prav dobro ujema. S tem to lmačenjem tudi razumemo, z a k a j drži tako na Trnovsko planoto s Cavnom kako r na Nanos te r na Snežniško pla- noto z Javorniki iz nižav t ako presenet l j ivo mnogo steza in potov ter kolovozov. To niso samo poti do gozda, temveč so to past irske poti, po ka te r ih so v višave gonili živino, pa tudi odvažali seno in morebit i s i r itd. Tudi dejstvo, da so na več k r a j i h visoko v pobočju al i celo na robnih vrheh nastale kapele ali celo cerkvice, bi mogli tolmačiti s pastirskim in planinskim živl jenjem. Na Nanosu smo se seznanili s samotnimi kmet i j ami v n e k d a j planinskem območju, k i so izpričano nastale kesneje , povečini celo zelo kesino (Leban, 18). Tudi n a Trnovski planoti vidimo n e k a j po- dobnega. Od iznad Cola se vleče po južnem robu planote sko ra j do Čavna, vsekakor pa do Predmeje , primeroma ne široka proga raz- tresenih kmet i j , k i se upravno označuje jo z imeni vasi Križna gora, Kolk, Angelska gora, Otlica-Dol, P redmeja in morebit i še ka tera . Že oblika te naseljenosti nam kaže, da b i k o m a j mogli dvomiti, da so se vse te samotne ali v sa j razložene kmet i j e razvile v območju prvotnih planin. Sa j tako močno spomin ja jo na obliko razloženih vasi, ki o n j i h za t rdno vemo, da so se v Jul i jskih Alpah razvile iz prvotnih planin, k a k o r postavimo Koprivnik in Gorjuše, Trenta in Soča. Te vasi med Colom in P redmejo so zelo mlade, kako r nam p o t r j u j e j o tudi zgodovinski vir i (prim. M. Kos; V. Leban, 18). Tudi neka tera imena nam p o t r j u j e j o to domnevo, predvsem imena An- gelska gora in Križna gora, pa Kovk ali Šturska gora (10, 129). Te nove naselbine se o m e j u j e j o na ozki izkrčeni jugozahodni rob pla- note, na t anko tako k a k o r s tar i planinski pašniki v neposeljenih del ih višav (prim. 18, 122). Ver je tno je , da j e tudi del nasel i j na zahodu okrog Trnovega nastal na podoben način iz starih planin. V P r imor ju pomeni t e d a j orografsko in k r a j e v n o ime gora v naznačenih primerih v bistvu isto, k a r se v alpskem svetu označuje ko t planina. Razmer je med obema terminoma bi bilo t reba še po- sebe j raziskati . Kar se tiče geografskega razmer ja med n j ima, n a j pripomnimo še neka te re ugotovitve. Podoba je , da so besedo gora v pomenu planina uporabl ja l i tudi še ponekod v b l ižnj i notranjost i . Tako na pr imer na prehodu z No- t ran j skega na Dolenjsko. Tam imamo nad zgorn j im koncem Rib- niške doline, na višavah severnega robnega dela ogromne Poto- čanske visoke planote, nasel jeno sosesko, imenovano s skupnim imenom Gora, v nadmorskih višinah okrog 858 m. Ta Gora sestoji iz več zaselkov, k i se od l iku je jo po kolekt ivnih k ra j evn ih imenih Petrinci, Kržeti, Janezi, »ki so znamenje mlajše naseljenosti, kakor še na mnogih predelih na Dolenjskem in Primorskem. Okrog Gore se začenja tisto področje na prostrani planoti, k i j e sko ra j docela izkrčeno, k j e r so komaj neznatni ostanki gozda, a v veliki večini pašniik t e r košeninice s travniki. Segajo daleč na zahod in jug, še na široko okrog Loškega potoka, o ka terem smo že navedli tradicijo, da j e bil sprva planina Ložanov. Vtis imamo, da j e bil okrog Gore sprva planinski pašnik kmetov iz doline, na jb rž iz zgornj ih delov Ribniške doline, Sodražiice in starih vasi tam okrog. Kolektivna vaška imena p o t r j u j e j o ketsnejšo naselitev na območju prvotnih planinskih pašnikov, prvotne »gore«, a še posebej podpira t o do- mnevo dejstvo, da same vasi »Gora« sploh ni, kakor tudi ni vasi »Loški -potok«. Brž vzhodno od pašne soseske Gora imamo obsežno Travno goro, a še malo da l je se začenja prava Velika gora, k i ob- da j a na jugozahodni strani celotno Ribniško dolino, medtem ko se na n j en i severovzhodni strani dv iguje Mala gora, k i pa sta danes obe pretežno v gozdu. Še en podoben primer morem navesti: Vzhodno nad Idr i jo imamo n a visoki planoti južno od Ledin sosesko, Gora imenovano, 751 m visoko; vse naokrog so- same raztresene in samotne kmet i je , pa redki zaselki, z na jveč j im v Ledinah; eden od n j ih ima značilno ime Govejek. Tudi ta Gora b i mogla izhajat i iz stare planine, imenovane po primorskem načinu »gora«, poseljene šele v kesnejši dobi. Za geografsko razmer je med planinami in gorami n a j opozo- rimo1, da so prve planine ob P r imor ju : Planina ob Koradi nad goriškimi Brdi, Planina na Vojskem, Planina v kraškem pol ju pred Postojno, par okrog Vrhnike, Logatca tfer Krima. Na Dolenjskem so šele daleč na vzhodu blizu Save, v Gorjancih ter na Kočevskem in nad zgornjo Kolpo. Naglasiti pa j e treba, da sega ena Planina celo nizko doli v Vipavsko dolino. Nad Žabičami ob povi r ju Notranjske Reke j e na vrhu roba Snežniške planote že obravnavana Gora, a k o m a j 4—5 k m severovzhodno od tod vidimo gorski vrh Planini ca 1464 m visoko. Razmerje med Goro in Planino v gospodarsko-raz- vojnem pogledu bo treba še raziskati. Za raziskavanj e gospodarskorazvojnega razmerja med plani- nami ter gorami nam je treba drobnih krajevnih analiz, kaj so pomenile ene in kaj druge. Kar moremo reči na splošno, je podoba, da je gora v pomenu pla n inskogospodars'ke ga pašnega kraja starejša od planine.. Zakaj ta je vzela ime od splošnega označevanja viso- kega kraja, ki je zanj označba »gori« v razliko- od »doli«, osnova za razlikovanje gore in doline. V besedi planina pa je opredelitev malo bolj kompleksna, ker -se tu zahteva odprt, plan prostor, kar pomeni v naši, sprva z gostimi, sklenjenimi gozdi porastli pokrajini toliko ko »odprt, brezgoz-dni kraj« za pojem »plan« (prim. Ple- teršnik, s. v. plan). F;r. Erjavec je za prvotni pojem planine opre- delil »gora brez drevja in rodu« (po Pleieršuiku s. v. planina). Ali bi mogli tu postavljati v izhodišče obeh terminov dejstvo, da so bili gozdi v Primorju, sploh v Mediteranskem svetu, svetlejši, ker red- kejši in morebiti že s prirodnimi jasami, vsaj ponekod? Tu je v da- našnjem stanju našega znanja težko reči kaj drugega kot golo ugibanje. Naj se zadovoljimo' z upanjem, da nam bodo bodoče drobne krajevne študije nudile boljše gradivo, a zgodovinski viri da bodo prispevali še važne osvetlitve. Izraz planine pa bi se prav dobro prilegal na naša dognanja, da smo imeli sprva planine tudi v nizkem svetu, ne le v Alpah ter sredogorju, temveč tudi po hri- bovju in gričevju (prim. vipavsko Planino), pa celo na ravnem (prim. Planino v Planinskem kraškem polju). Ne vidimo pa raz- logov, da bi te planine šteli za mlajše v primerjavi z gorami v Primorju. Zelo j e značilno, da se tako dosledno označujejo gore severno od Gorice ter Vipavske doline kot »auf der alben« (7, str. 18) in da se za t ake k r a j e trdovratno ponav l j a jo označbe: in alpe, sub alpes, cze alpes, auf der alben, in den gepirg, ka r pomeni označe- van je območij s redn je Soške doline, Banjšic in Trnovske planote. Tako beremo za k r a j e : Ravnica okoli 1250, in alpe Rawen; Anhovo 1330, cze alpes; vasi na Banjšicah 1300, auf Gorzer Alben; Ravnica pr i Trnovem in Plave v dolini Soče, auf der alben, okoli leta 1370 (M. Kos, 7, 28). Še dandanes j e v Gorici in tam okrog na Goriškem v vel javi dosledno označevanje dežele severno od mesta in od Brd te r Vipave s pokraj inskim imenom Gore, v Gorah. Tolmačenje zgodovinarjev nam sicer tu pr ipoveduje dosti o pomenu teh alpes; vendar še razglabljamo, ali so to le običajne gore, v nasprot ju z nižavami, ali pa so k a j drugega, to se pravi blizu temu, ka r sicer po drugod označuje jo kot planine. Pr imer java z drugimi »gorami« ob Pr imorju , na Čavnu, nad Lokavcem, na Nanosu, v bočju in na vrheh nad Pivko ter nad Bistrico v Snežniku in drugod, nam sve- tuje , da mislimo bo l j na planine, združene s košenicami. Sa j nam u rba r j i iz XV. stoletja mnogo pr ipovedujejo o nap rav l j an ju sena v teh gorskih kra j ih , na Banjšicah in drugod (prim. Kos, 7). Tudi splošni prirodni pogoji govori jo za takšno pojmovanje skopih urba- rialnih zapisov. Sa j se Banjšice dvigajo na široko v višavo med 700 in 800 m, ponekod še višje, do 900—lOOOm, k j e r j e in je bilo za trato, bodisi v obliki paše, k a k o r za naprav l j an je sena, v podneb- nem pogledu že znatno boljše. Prav tako j e z zahodnim delom Trnovske planote, kamor j e najizložnejši pristop od Gorice. Za me- diteranski svet okrog Gorice so pomenile višave Banjšice in za- hodnih delov Trnovske planote ugodno ležeče kra je , k i so se nudili kakor nalašč za svežo poletno pašo in za oskrbo s senom. Po Soški dolini navzgor pa j e nudila priroda reliefa tudi zelo pr ipravne do- dostope, a nič m a n j dobre tudi po sledeh stare Čepovanske reke, po Grgarskem in Čepovanskem Dolu. Nemara se bodo ob specializi- ranem zanimanju za gospodarsko geografijo, za razvoj kult ivaci je in gospodarstva sploh, našle še konkretnejše navedbe o vsem tem, da bo mogoče postaviti zaneslj iveše odgovore na te interesantne probleme. Na neka te re zapise se moremo nasloniti že sedaj . Za leto 1774 se nava j a , da so imeli p rep i r med tolminsko gospodo in Čepovanom zaradi planine »Na Vratih«, to j e na severnem koncu Čepovanskega dola, okrog 550 m nad m o r j e m (Rutar, Zgodovina Tolminskega, str. 138), in k j e r se j e bilo naselilo več družin (20, 138). U r e j a n j e novin se j e bilo sploh v teh s tolet j ih silno uvel javi lo in j e šlo vzporedno z nase l jevanjem. Leta 1613 na p r imer j e bilo Livčancan, k i b i v a j o v Banjšicam podobnih pr i rodnih pogojih, v bli- žini, dovoljeno, da smejo svoje občinske pašnike in gozde potrebiti ter v t ravnike in po l j a spremeniti (1, 74). Zdi se, da smemo priča- kovati, da nam bodo o podobnih s tvareh še m a r s i k a j razodele s tare listine. Na Banjšicah j e izredno mnogo ma jhn ih vasic in zaselkov ter razloženih naseli j s kolektivnimi k ra jevn imi imeni, na pr imer : Bizjaki, Čeferini , Madoni, Škrl j i , Humar j i , Manfredi ali podobnimi (Čeferinšče, Koprivišče) ali pravimi samotnimi kmet i jami . Očitno je, da so ta imena in tudi ta nase l ja zelo mladega nastanka, medtem ko so redko sejana med n j imi s ta re j ša nasel ja in imena, kakor Grgar, Čepovan, pa Kanal in drugi večji k r a j i v Soški dolini. Po- dobno j e z nasel j i na Trnovski planoti . Končno n a j še enkra t opozorimo, da imamo v neposrednem sosedstvu Banjšic, nad Tribušo in na Vojskeh še danes planine, na ka te re gonijo živino iz vasi okrog Tolmina, čeprav so pr imeroma nizko, le v nadmorskih višinah 612, 900 in 980 m (1, str. 202). Kra jevn ih imen »Planina« ni ne n a Banjšicah ne na Trnovski planoti, pač pa mars ikatera imena po rast l inju, živalih, vodicah in geomorfoloških oblikah spomin ja jo na podobna imena v planinskih višavah Jul i j skih Alp. Prvo ime po planini j e na vzhodu Planinica pri Vojskem, a na zahodu Planina nad Brdi. Pravzaprav sta dve Planini t amka j , Vrhovel jska Planina ter Planina ob Koradi. Tu so nam seda j popisane neka te re sila instrukt ivne gospodarske podrob- nosti. Na Planini pod Korado so nekda j , potem ko j e vsak lastnik pokosil t r avo ter pospravil seno na svoji parceli, pasli vsevprek živino k m e t j e iz bl ižnj ih vasi, toda samo tisti, k i so imeli svoje zemljišče t a m k a j (Vrišer, 19, str. 106). Ob tem se moramo t a k o j spomniti na senožetne p lanine v Jul i jskih Alpah, k j e r se j e p rav tako s r en j ska skupna paša ohranila samo za čas po košnji . Pod- črtamo n a j še, da na košenicah ter senožetih na obeh Planinah, k j e r so medtem pašo docela opustili, nakos i jo obilo dobrega sena t e r ga p r o d a j a j o — suhega ali v t rav i — kmetom iz Spodnjih Brd (19). Na koncu naših razmotr ivanj o izvenalpskem planinskem go- spodarstvu smo. Našli smo znamenja , k i na nedvomen način pr iča jo , da j e bilo planin n e k d a j na Slovenskem mnogo več nego dandanes, pa da so b i le tudi v s redogor ju t e r po hr ibovju in celo v zelo nizkih legah. Narodne pesmi, k i p o j e j o o ž iv l j en ju na planinah, potem- takem ni t reba, da bi bile nas ta ja le samo v alpskih predelih, temveč so mogle nastat i tudi v osrednj ih pokra j inah slovenske zemlje. Če j e bilo v Posavskem hribovju, pa ob Poljanski dolini, okrog Vrhnike in še mars ik je tako obilo planin v vrbovju zmernih višin, zaka j ne bi računali, da so morebiti tu n e k j e prvi zapeli pesem »Na planincah sončece s i j e . . . « Na takšna po jmovanja nastanka narodnih pesmi o planinah nas n a v a j a j o tudi druge podobne, na pr imer: »Na pla- nfncah luštno biti, tam je dosti mleka piti, pastirc pa prav: Juhe, juhe, na planincah luštno je! — Na planincah sonce sije, po dolincah megla k r i j e . . . « Št rekel j ima to pesem zapisano v glavnem iz oko- lice L jub l j ane (Slov. nar. pesmi, 14, str. 239), a v pesmi poudar jeno nasprot je med dolinsko meglo te r višavskim soncem nam dela ver- jetno domnevo, da j e zares tam n e k j e tudi nastala. — Tudi stiliza- ci ja t re t je planinske pesmi: »Pa sem hodil po planincah, po zelenih košenincah. . .« se p rav dobro u jema z našo karakter is t iko izven- alpskih nekdanj ih planin. Pri tem pa moramo za t rdno jemat i v poštev, da smo našli samo del, morebiti manjši del tistih^ gora, hribov in sploh k ra jev , ki so n e k d a j služili za planine. Najbrž je še mnogo k r a j e v skritih za drugimi imeni, k i nimajo že na prvi pogled vidne toponomastične genetične zveze z nekdanj imi planinami. Sa j tudi dandanes v visokih Alpah naletimo na imena planin, k i n imajo ničesar planinskega na sebi, postavimo: Klek, Lipanca, Vodice, Pre- dolina, Dol, Laz, Blato, Javornik, Kofce itd. itd. Koliko je še imen po naših hribih, k i so morebiti n e k d a j pomenila planine, pa j ih more kot planine nekdanj ih časov razodeti šele skrbna, drobna raziskava človeka, ki pozna do k r a j a natančno k ra j evne razmere iz sedanjosti in preteklosti. Zato more biti naša razprava šele pobuda za n a d a l j n j e proučevanje. Pri tem je ena prvih stvari potreba, da bi vsaj nekaj natanč- nejšega dognali o vsebini teh naših izvenalpskih planin. Na prvi pogled je očitno, da docela enake alpskim planinam niso bile, zlasti pa ne visokim planinam. Podoba je, da so bile te izvenalpske pla- nine najbolj slične običajnim, toda zelo oddaljenim pašnikom, tako oddaljenim, da jih ni bilo mogoče popasti od doma. Končno bi mogli na isti način opredeliti tudi visokogorske alpske planine, vendar je tehtna razlika v dimenzijah oddaljenosti, planinskih gospodarskih obratov, naselij itd. Tako vsaj naj nakazujejo razlike pičli vpogledi v strukturo paše v izvenalpskih planinah, kakor nam jih razode- vajo do sedaj dosegljivi zgodovinski viri, na primer za Ljubljansko Barje, za notranjske visoke planote in dosedanja dognanja o pri- morskem planinskem gospodarjenju. Paša na višavah in po jugo- zahodnih pobočjih notranjskih planot, Snežnika, Nanosa in Cavna nas najbolj spominja na alpske planine, kakor jih imamo še dan- danes na južnem robu Julijskih Alp nad Selško dolino, od Dražgoš pa do Sorice: Planine so tu tik nad vasmi, v majhni oddaljenosti in zelo zmernih višinah, tako da se marsikje pastirji čez noč vračajo domov in da je sploh Občevanje med planino in domom mnogo tesnejše, skorajda vsakodnevno. Zelo podobno je bilo gospodarsko razmerje med Tuhinjsko dolino ter njenimi planinami, ki so jih imele tuhin jske vasi v južnih pobočj ih ter višavah na Menini, pa so j i h že zgodaj spremenili, k o so razdelili pašno s r e n j o (i; 2). Končno so v podobnem razmer ju tudi senožetne planine v Bohinju te r v ostalih Jul i jskih Alpah; tudi ob n j i h imamo občutek samo nekoliko b o l j oddal jenih pašnikov, seveda kombiniranih s košn jo v teh vsa j do neke mere gojenih košenicah. Vsekakor nam j e potrebna n a j p r e j ravno ta osvetlitev gospodarske vsebine izvenalpskih planin, k i upamo, da bo mogoča bodisi iz drobnih dognanj na te renu samem, iz raziskave nekdan j ih posestnih razmeri j , iz t radici je , k i se o vsem tem po navadi med l judmi drži j a k o dolgo, iz zemljiških imen v drobnem ter podobnih dokumentarn ih sledov nekdan jega gospo- d a r j e n j a , k a k o r seveda zlasti tudi iz zgodovinskih virov. Osvetli tev gospodarske vsebine nekdan j ih izvenalpskih planin mora seveda vključevat i tudi o s redn je vprašanje glede sestave ži- vine, k i so j o pasli na teh planinah. Kra jevna imena so nam tudi v tem pogledu mars ika j nakazala in tudi zgodovinski viri, k j e r so se nam razodeli vsa j nekoliko, so potrdili, da so v izvenalpskih planinah pasli tako rekoč vse vrste živine, od k o n j in volov ter molznih k r a v pa do drobnice, nemara so imeli mar s ik j e v višavah tudi s i ra r ja -pas t i r ja . S a j vidimo, da so na planotah ob P r imor ju celo prašiče v velikem gonili na pašo na hrastov in zlasti bukov žir. Ker pa so v onih časih redili nepr imerno več ovac, j e razumlj ivo, da so imele v planinski paši posebno velik delež. P r a v posebno vel ja to za Pr imor je , k j e r so selitve planinske pašne živine zavzemale nepr imerno večje dimenzije. T u imamo zopet veliko podobnost z a lpskimi planinami, samo- da pas t i rske in živinske selitve niso šle v vertikalo, temveč v horizontalo. Mars ika j o nekdan j ih izvenalpskih planinah j e t reba še dognati. Morebiti so m a r s i k j e okrog n e k d a n j i h planin, recimo, sedanj ih gora Planina, Mrzla Planina itd. še ohran jene stare posestne razmere, sledovi nekdan j ih gospodarskih vezav med planino in vasmi; na j t i j ih j e mogoče le ob š t ud i j u ka tas t rsk ih map ter zaipiskov in ob d robnem poznavan ju lokalnih posestnih ter zemljiškogospodarskih razmer. Takšne drobne proučitve p a se morejo s pridom naslanjat i tudi na drobne raziskave zgodovinskih virov, s tar ih u r b a r j e v in listin, k i morebiti do seda j še niso bi le vzete v pretres v dovol j d robni osvetlitvi. Obe metodi se moreta medsebojno izvrstno do- polnjevat i . N a d a l j n j e proučevanje v naznačeni smeri nam more odkri t i in teresantne s tvari iz razvoja našega gospodarstva, iz zgodovine gospodarskega ude js tvovanja na naši zemlji, iz naše domače l judske zgodovine. Morebiti se p r i tem dožene še m a r s i k a j novega, do s e d a j neznanega iz naše preteklosti , morebit i tudi k a j takega, k a r b i bilo kor is tno za naše gospoda r j en j e v bodoče. Mi večkrat izrečemo ali zapišemo, kako j e naša zemlja spričo prevladujočega hribovitega in goratega reliefa mnogo bo l j pr ik ladna za živinorejo', nego za pol jedels tvo; morebiti bi mogli ob sledeh za starim planšarstvom naleteti na koristne nauke, veljavne za bodoče, v smislu racionalne izrabe višav po hribovju in gorah centralnih ter dinarskih področij Slovenije, za nova živinorejska planinska ter sirarska gospodarstva. Morebiti se nam bo pri tem razodelo, da bo kazalo vasice in kmetije, ki »o se razvile v visokih legah, pa so v njih za poljedelstvo pač preslabi prirodni pogoji, preurediti za živinorejo, z opustitvijo po- ljedelskega obratovanja in prenosa težišča na živinorejsko, pa na mlečno in sirarsko proizvodnjo. Pri tem se nam bo nemara poka- zalo, da marsikatera vasica z imenom Planina priča o pogreški v usmeritvi nekdanjega gospodarstva in nakazuje potrebo po novi preusmeritvi. Naučili smo se na naše gospodarstvo gledati z dina- mičnega vidika; oblike, ki jih je zatekel naš čas, so bile tako rekoč trenutna stopnja ali faza v razvoju, pa nič stacionarnega, čeprav se nam je večkrat zdelo tako. S tega vidika je vedno koristno, pregle- dovati tudi razvojne oblike preteklega gospodarstva. Nadaljnja osvetlitev nekdanjih planin ter izvenalpskega pla- ninskega gospodarstva pa bo pomenila tudi zelo važno obogatitev našega znanja o poteku kultivacije in poselitve. Ker je izven vsa- kega dvoma da se je kmetijstvo sprva zelo naslanjalo na živinorejo, a živinoreja se je uveljavljala v glavnem v pašnem gospodarjenju, se nam pokaže kot ob sebi umljivo, da so si nekdanji kmetje uredili pašo, kjerkoli je bila mogoča, bodi v bližini, bodi bolj daleč vstran od stalnih naselij, in sicer tako- po ravnem kot po hribih in gorah ter v najvišjem gorovju. Potemtakem se zdi, da so naše nekdanje izvenalpske planine prav tako kot so danes dedovane planine v Alpah izraz prvotnega ekstenzivnega gospodarjenja, torej sledovi zelo starih oblik kultivacije. Z zgoščanjem naseljevanja so morali marsikatere od prvotnih planin opustiti ter jih prepustiti, kjer so bile v ustreznih geomorfoloških ter klimatskih pogojih, za njive in za stalno naselitev. Vzporedno s tem je šlo nemara uveljavljanje košnje in izkoriščanje planinskih trat za napravljanje sena, v smislu oskrbe za zimo. Podoba je, da so pri vsem tem razvoju le malo prvotnih planin docela opustili ter jih znova prepustili gozdni vege- taciji, dasi je res. da imamo na nekaterih krajih ugotovljene tudi takšne primere. Očitno so imele pri takšnih različnih tipih eko- nomskega razvoja veliko, če ne poglavitno besedo fevdalnoposestne razmere, torej faktor iz družbenega področja. Vsekakor pa nam bo proučevanje nekdanjih izvenalpskih planin na Slovenskem prineslo še marsikakšno dognanje za potek kultivacije in poselitve. 20 Geografsk i zbornik 305 LES ALPAGES EN SLOVENIE EN DEHORS DES ALPES R e s u m e En Slovenie, le toponyme ou le nom de montagne «Planina» (= alpe) est assez f requent dans les regions qui n 'appartiennent pas aux Alpes pro- prement dites; on le rencontre souvent dans les montagnes da l t i tude moyenne ainsi que dans les contrees montueuses et meme dans les plaines. L'auteur a rassemble tous les toponymes a base du terme «planina» ainsi que ceux qui evoquent le betail (p. ex. Ovčji hrib, Volar, Jarč ja dolina) et les installations alpestres (p. ex. Staje, Hlevišče, Hlevni hrib, ete.), et que l'on peut trouver souvent a proximite des localites au nom de Planina. Ayant analyse leur situation topographique et leurs conditions naturelles, il est arr ive a la conclusion que ces toponymes designaient les endroits ou s'etaient trouves jadis des alpages. Cette interpretation trouve une preuve d a p p u i dans le fait que les eadastres et les documents anciens donnent a ces lieux le nom des < alpes* ou bien «alben». Les habitations qui se trou- vent de nos jours a 1'amplacement de ces «alpes* anciennes, sont touts dor ig ine assez rečen te, datant tout au plus du debut du 16e siecle; dans la plupart des cas, elles appart iennent au type de 1'habitat disperse ou a celui de la fe rme isolee. Pour certains de ces hameaux ou fermes, les eadastres at testent une date de colonisation tres recente. Ces constatations sont d 'une grande importance pour l 'historique de la colonisation et de la mise en culture, puisqu'elles apportent la preuve qu'il y a eu en Slovenie, aux siecles passes et en tout cas au moyen age, des alpages aussi dans les regions relativement basses, n 'appartenant pas aux Alpes, et qui etaient alors encore peu peuplees. Ces paturages ou Ion menait le betail en ete pour quelques semaines ou quelques mois, se trou- vaient au milieu de grandes forets, sur des essarts transformes en prairies. Ce sont peut-etre ces paurages qui ont substitue au sens geographique du terme «planina» un autre sens, celui-ci economique. Dans ces regions-la, la t ranshumance se faisait plutot en sens horizontal, tandis que dans les Alpes, les troupeaux quittaient en ete la vallee pour monter sur les patu- rages de hautes altitudes. Lorsque l'economie pastorale eut evolue, on faisait sur ces alpages aussi la fenaison et on transportait la provision de foin pour l 'hiver dans la vallee. Plus tard, si le terrain s'y pretait, on v amenagea meme des champs, et en fin de compte on y eleva des habita- tions permanentes. Les details de cette economie alpestre dans les regions relativement basses necessiteront cependant encore bien des recherches. Notons toutefois que cette economie qui, par certains cotes, ne differait pas beaucoup du paturage habituel a proximite des habitations, presentait quelques traits caracteristiques de 1'economie alpestre, dont surtout les long se jours des troupeaux et des patres sur les alpages. Aux siecles passes, le Littoral slovene possedait lui aussi de nombreux alpages qui differaient cependant du type alpin pa r leurs methodes d'ex- ploitation, ce qui s 'explique par le caractere mediterraneen de leur climat. L'auteur a pu constater que le Littoral aussi connaissait les grandes trans- humances, surtout celles des moutons, mais aussi d a u t r e betail. Les rontes que suivaient les troupeaux menaient des contrees basses du Karst, de la vallee de Vipava et de la cote triestine et istrienne, vers les hauts plateaux dinariques du Snežnik, du Nanos et du Trnovo, a savoir du Littoral ou la chaleur d'ete desseche les herbages, vers les plateaux dinariques dont les altitudes varient entre 800 m et 1200—1300 m (les sommets les plus eleves y ont 1495 m et 1796 m). En automne, les troupeaux, surtout les moutons, descendaient vers les regions chaudes aux environs de Trst, de Gorica et en Istrie, pour y passer rhiver . Le Littoral slovene connaissait alors les avantages d'un voisinage immediat d'une region mediterraneenne ver- doyante et chaude en hiver, et brulante et trop seche en ete, avec les hauts plateaux dinariques, frais et humidos en ete, ce qui leur donnait des her- bages gras et succulents. Dans ce point-la, le Littoral slovene ressemble beaucoup a la cote orientale, balkanique, de l'Adriatique. Sur le Snežnik, le Nanos et le Trnovo, quelques-uns de ces alpages anciens se sont con- serves jusqu'a nos jours et on y transhume toujours le betail des regions proches et aussi plus eloignees du Littoral slovene. Dans certains autres ; on ne fait plus que couper le foin, il y en a cependant aussi qui ont ete colonises de maniere peimanente; 1'habitat y est disperse. En ce qui con- cerne la terminologie alpestre, notons le fait interessant que le Littoral employait, outre le terme «planina» que l'on recontre surtout dans les toponymes des regions limitrophes, a u s s i le terme «gora» (= montagne) qui designait lui aussi un paturage de montagne. Ces t pourquoi ce terme entre souvent dans la composition des no-ms des agglomerations, des lieuxdits et des somments de cette region- LITERATURA 1. A n t o n M e l i k , Planine v Julijskih Alpah. Slov- akademija zna- nosti in umetnosti. Ljubljana 1950. 2. Ed . C e r č e k , Planine v južnih Kamniških Alpah. Geogr. Vestmk XX/XXI. Ljubljana 1949. 3. F r. K o s , Gradivo za zgodovino Slovencev II. 4. P a v l e B l a z n i k , Kolonizacija Selške doline. Ljubljana 1928. 5. M i 1 k o K o s , Zgodovina Slovencev od naselitve do 15. stoletja. Slo- venska Matica. Ljubljana 1955. 6. M i 1 k o K o s , Urbarj i Slovenskega Primerja I. Slov. Akad. znanosti in umetnosti. Ljubljana 1948. 7. M i l k o K o s , Urbarj i Slovenskega Primorja II. Slov. Akad. zna- nosti in umetnosti. Ljubljana 1954. 8. A n t o n M e l i k , Slovenski alpski svet. Slovenija II, 1- Ljubljana 1954. 9. A n t o n M e l i k , Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju. Geogr. Vestnik III. Ljubl jana 1927. 10. R a d o B e d n a r i k , Goriška in Tržaška pokrajina v besedi iD podobi. Gorica 1932. 11. Kočevski zbornik. Ljubljana 1939. 12. Postojnsko okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Spisali in izdelali učitelji v okraji . V Postojni 1889. 13. K o p r i v n i k J a n e z , Pohorje. Maribor 1923. 14. A. G s t i r n e r , Die Schwaighofe im ehemaligen Herzogtume Steiermark. Zeitschrift d. Hist. Ver. Steiermark. Graz 1937. 15. H. T u m a , Naše planine. Jadranski almanah za leto 1924. Trst- Goriea. 16. A n t o n M e l i k , Kolonizacija Ljubljanskega bar ja . Ljubljana 1926. , v. 17. A n t o n M e l i k , Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. Slov. Akad. znanosti in umetnosti. Ljubljana 1946. 18. V l a d i m i r L e b a n , Nanos. Gopodarska povezava s sosedstvom. Geografski Vestnik XXII. Ljubljana 1950. 19. I g o r V r i š e r , Goriška Brda. Gospodarska geografija. Geografski Zbornik II. Ljubljana 1954. 20. S i m o n R u t a r , Zgodovina Tolminskega. 21. P h i l i p p e A r b o s , La vie pastorale dans les Alpes Franpaises. Etude de Geographie Humaine. Grenoble 1922. 22. A l f o n z P i r e , Gospodarski pojem planine v Sloveniji. Geograf- ski Vestnik XXVI. Ljubljana 1954. 20* 307