rieudek^0' rlL^0^ , ^ ¿medne moÄ&nO' dau
Famille Chrétienne o Robertu Schumann
O
dl
£/t "2003 / (
		W
Supplemente al n. 5/6 del menslle		MLADIKA - lugllo 2009. Spedlzlone in a. p. - D. L. 353/2003 (conv. In L. 27/02/2004 n”46) art. 1, comma 1, DCB Trieste -filiale dl Trieste - Aut. Dir. PT di Trieste.
Med evroslovenstvom in postkrščanstvom
Tudi letos se Draga vrača k nekaterim vprašanjem, ki jo vseskozi spremljajo na njeni zdaj že 44 let dolgi poti. V ospredju sta tokrat zlasti dve: Kaj pomeni biti Slovenec? Kaj pomeni biti kristjan? Vprašanji sta stari, a tudi vedno novi, saj spraševalci nismo vedno isti, pa tudi to, po čemer se sprašujemo, se v času spreminja.
Slovenstvo nas vedno znova zaposluje še zato, ker smo Slovenci šele pred 18 leti, se pravi z veliko zgodovinsko zamudo, naredili preskok, kot pravimo, iz naroda v nacijo. A takoj zatem, leta 2004, je Slovenija vstopila v Evropsko unijo ter tako izgubila nekatere izmed komaj pridobljenih atributov klasične nacionalne dršave.
Ali ta prehod pomeni izgubo za slovenstvo? Z nekaterih vidikov mogoče da, vendar gotovo ne z vseh. T. i. evroslovenstvo, recimo, omogoča tesnejše povezovanje med matično in zamejsko Slovenijo. Danes se Slovencem pod evropsko streho ponujajo nove možnosti za oblikovanje skupnega kulturnega, a tudi gospodarskega in političnega prostora, saj načeloma ni več ovir, da bi zamejski Slovenci z vseh teh vidikov delili v večji meri skupno usodo z matičnimi kot poprej. Lahko bi postali celo državljani Slovenije in njeni volivci. Logika globalizacije bi nekaj podobnega dopuščala tudi za zdomske Slovence.
Seveda pa pomeni vstopanje nacionalnih držav v Evropsko unijo njihovo preseganje (ne izničenje). V sedanjem zgodovinskem trenutku nacionalne države praviloma niso več absolutni (povsem suvereni) politični subjekti, saj se politično uveljavljajo globalni akterji, kot so, poleg Evropske unije, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Japonska, muslimanski svet, Latinska Amerika - se pravi nekako to, čemur Samuel P. Huntington pravi »civilizacije«. In kakor je jezik temeljno vezivo narodov, tako je religija značilen cement civilizacij.
Državljani Evropske unije v tem smislu ne moremo ne biti kristjani. Vendar to ne pomeni, da vsi sprejemamo eno izmed krščanskih veroizpovedi, točneje katoliško ali eno izmed protestantskih. Pomeni le, da se prepoznavamo v skupnem sistemu temeljnih vrednot, v nekaterih navadah in obredih, in to mimo teološke nadgradnje posameznih cerkva. V podobnem smislu smemo trditi, da so Rusi pravoslavci, Indijci hindujci, Kitajci kon-fucijci, Japonci šintoisti itd.
Bolj kot o veri bi morali pravzaprav govoriti o civilni religiji, bolj kot o krščanstvu o postkrščanstvu. A kakšno je razmerje med krščanstvom in postkrščanstvom? Pomeni postkrščanstvo dokončni realizacijo krščanstva ali pa njegovo zatajitev?
Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35
Petek, 4. septembra 2009________________________________________
Ob 16.30: dr. David Bandelj
... Ml SE IMAMO RADI (Pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji)
Predavanje se bo dotaknilo na videz preproste, a v resnici precej komplicirane palete odnosov med Slovenci, ki prebivamo v Italiji (t. i. “zamejstvu”), in Slovenci, ki jim je od začetka njihovega življenja (ali skoraj ...) dano prebivati v matični domovini. Na podlagi pregleda medosebnih izkustvenih odnosov, medkulturnih delovanj in prepleta litera(tu)rnega ustvarjanja, ki je predavateljeva profesionalna raziskovalna dimenzija, bomo prek analize stanja poizkusili vizionarsko pogledati, kakšna prihodnost se nam obeta.
Sobota, 5. septembra 2009_______________________________________
Ob 16.30: dr. Boštjan 2ekš
SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU PO PADCU MEJA,
V	OBDOBJU GLOBALIZACIJE
V	predavanju bodo predstavljeni pogledi Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na trenuten položaj Slovencev izven meja Republike Slovenije in na trende, ki jih opažamo na tem področju. Glede Slovencev v tujini je potrebno poudariti, da z njimi država Slovenija vzdržuje stike le preko društev, kar pa v novih pogojih nikakor ni dovolj.
Tudi pri zamejstvu moramo v novih pogojih spremeniti svoje poglede in svoje aktivnosti. Po eni strani moramo jasno definirati pravice, ki jih imajo naše manjšine v sosednjih državah, po drugi strani pa moramo z aktivnim sodelovanjem zboljševati splošno klimo in razumevanje za probleme manjšine in za njen pomen.
Nedelja, 6. septembra 2009______________________________________
Ob 10. uri: dr. Edvard Kovač
POSTKRŠČANSKA ERA ALI VEK NOVEGA KRŠČANSTVA?
Predavanje se bo sproprijelo z vprašanji izginjanja krščanstva, prihajanja novih duhovnih tokov in seveda, kaj je s tako težko pričakovano pomladitvijo krščanstva - ali se res naznanja? Krščanstvo izginja iz kulturnega in družbenega obzorja zahodnega sveta, celo v duhovni sferi se postavlja le ob bok novim duhovnim gibanjem. Vendar se pojavlja tudi nova svežina krščanstva. Ta mladost krščanskega verovanja pa ne prihaja iz nove doktrine, tudi ne z utrditvijo stroge moralnosti, ampak iz posluha za eksistencialno stisko in upanje človeka.
Ob 16. uri: dr. Matej Makarovič
SLOVENIJA, EVROPA IN GLOBALIZACIJA
Globalizacija kot kombinacija procesov transnacionalne konvergence, koordinacije, funkcionalne diferenciacije in medsebojne soodvisnosti ob upoštevanju ekonomskih, političnih in sociokulturnih razsežnosti. - Evropska unija kot del globalizacije ali odziv na globalizacijo in z njo povezana tveganja. - Zakaj je ustrezno regulirana odprtost Slovenije do globalizacijskih procesov bistvena za razvoj slovenske družbe in zakaj so težnje k avtarkičnosti in zapiranju problematični ter nevarni?
V	nedeljo, 6. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za ude-ence Drage sv. maša.
DSI - Ul. Do.nizetti, 3 -34133 Trst (Italija)
Tel. +39 040 370846 - faks +39 040 633307 El. naslov: redakcija@mladika.com
09
Matjaž Puc
Tudi on ni na Dragi nikoli predaval, toda spremljal jo je z velikim zanimanjem, včasih jo je s koristnimi nasveti in sugestijami tudi indirektno sooblikoval.
Od nas so se poslovili
Franc Miklavčič
Predaval je na Dragi leta 1986 na temo »Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem«. Bil je zvest in reden obiskovalec naših študijskih dni. Od njega smo se poslovili na Zalah v Ljubljani 18. julija 2008.
Janez Gradišnik
Nikoli ni predaval na Dragi, a je bil njen zvest spremljevalec in reden obiskovalec. S svojo umirjenostjo, modrostjo in širokim znanjem je bil nam vsem, ki smo ga poznali, p rij eten s o govornik.
Teme in predavatelji Drage 1966/2008
3.	- 4. septembra 1966:
Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem Janez Janžekovič: Znanost In svetovni nazori Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bltno-stl In religije
Aleš Lokar: O tehniki sožitja In sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom Matej Poštovan: Dialog v svetu Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.	- 3. septembra 1967:
Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samospoznavanje - Možnosti
Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Vekoslav Grmič: Dialog Cerkve s svetom Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma Vladimir Klemenčič: izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev
Valentin Inzko: Koroška in Izseljeniški problemi Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina
Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine Izidor Predan: Beneška Slovenija Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30.	- 31. avgusta 1969:
Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju Janko Zerzer: Koroški plebiscit - ozadja in posledice
Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje
Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj Izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5.	- 6. septembra 1970:
Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska Idejno kulturna stvarnost
Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost
Emidij Susič: Mednarodna povezanost
Maks Miklavčič: O etičnem potencialu In stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe
Matej Poštovan: Etični potencial In stiska malih narodov
Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture
Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu
Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu
Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja
Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije
Vladimir Murko: Politično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.	- 3. septembra 1972:
Boris Sancin: O idejnem pluralizmu
Alojzij Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva
Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem
Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji
Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.	-2. septembra 1973:
Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7.	- 8. septembra 1974:
Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Valentin Inzko: "Skupna Koroška”
Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Janez Zdešar: Slovenci-zdomci v Nemčiji Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.	- 7. septembra 1975:
Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Pavel Apovnik, Damjan Paulin, Rafko Dolhar in Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza) Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Venceslav Tuta - Rado Bednarik: Tudi ti so polagali temelje svobodi
4. - 5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette -Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.	- 3. septembra 1978:
France Bučar: Ideologija In demokracija Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Zorko Harej, Stojan Spetič, Maks Šah in Jože Pirjevec: Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnicl neke vizije
Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000
Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
Brezmejni študijski dnevi
TRI DESETLETJA IZRAZOV
Rojstvo Drage sega v šestdeseta leta, razstava Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov Drage pa prikazuje skozi avtorjev osebni pristop nekaj manj kot trideset iet openskih študijskih dni, kakor jih je s svojim objektivom in v času čedalje podrobneje spremljal fotograf Peter Cvelbar. Preko podob in besedil ter videoprojekcije bo tradicionalno vsakoletno slovensko torišče kulturnih in medkulturnih izmenjav ter trenja mnenj znova zaživelo tudi iz spominov, zlasti na medosebni ravni, v nekakšni idealni povezavi z vidnimi osebnostmi in prijateljskimi obrazi, ki jih bomo letos z grenkim srcem morebiti zaman iskali med obiskovalci.
S potrpežljivo natančnostjo izbrskani izrazi Drage so se izoblikovali v razstavo, za uresničitev katere je delno prispevala Pokrajina Trst, nastala pa je v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta. Odprtje z zgodovinskim uvodom in krajšim kulturnim sporedom bo v soboto, 5. 9. 2009 ob I I. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 13 I (nasproti župnijske cerkve).
30.	- 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični Informaciji danes
France Perko: Slovenska Cerkev iz preteklosti v prihodnost
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Anton Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Marino Qualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji
Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji
Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija
Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2.	- 3. - 4. septembra 1983:
Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revi-alnega tiska
Reginald Vospernik, Alojz Rebula in Vinko Ošlak: Predstavitev prve številke Celovškega zvona
Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31.	avgusta, 1.-2. septembra 84:
Jože Velikonja: Kje, domovina, si?
Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Niko Prijatelj: Med vero in nevero
Tomaž Šimčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta -1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja
Marko Dvorak: Duma 1985 - anatomija nekega zdomstva
5.	- 7. septembra 1986:
Franc Miklavčič: Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem
Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom
Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4.	- 6. septembra 1987:
Rudolph M. Sussel: God bless Slovenija
Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem
Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton
Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
muf
V PRIPRAVI JE ZBORNIK DRAGA 2008 Z RAZPRAVAMI LANSKIH ŠTUDIJSKIH DNI.
09
2.	- 4. septembra 1988:
Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive
Dobriča Čosič: Glas od Donave na slovenski tribuni
Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?
Alojz Rebula: Kam plovemo?
1.	- 2. - 3. septembra 1989:
Stane Bah: O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah
Ivan Verč in Tomaž Simčič: Manjšina - žrtev ideoloških bojev?
Branko Rozman: Vizije in meje narodne sprave France Bučar: Slovenija med Evropo in Balkanom
31.	avgusta, 1.-2. septembra 90:
Igor Škamperle: Narodnost v postmoderni misli Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive širšega sveta
Janez Pogačnik: Slovenska Cerkev pred novimi nalogami
Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, Karel Smolle in Janez Zorec: Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja (okrogla miza)
Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo Svetovnega slovenskega kongresa; srečanje slovenskih revij
30.-31. avgusta, 1. septembra 91:
Justin Stanovnik: Lectio difficilior Vlado Gotovac: Hrvatska med Mediteranom In Srednjo Evropo
Peter Tancig: Perspektive slovenske znanosti Marko Rupnik: Vizija iz kaosa Janko Prunk, Borut Pahor, Ivan Bizjak, Tone Peršak, Janez Podobnik, France Golia in Vojko Vovk: Slovenija - realnost in vizija (okrogla miza)
4. - 5. - 6. - septembra 1992:
Gorazd Kocijančič: Apofatizem in politika Lojze Peterle: Kristjanovo politično tveganje Janko Prunk: Od narodne identitete do državne osveščenosti
Edvard Kovač: Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo
Franc Rode: Da bi nam srca vnel za čast dežele
3.	- 4. - 5. septembra 1993:
Evgen Bavčar: Pariški pogled na Slovenijo Miran Košuta, Mario Ravalico, Milan Gregorič in Amalia Petronio: Biti manjšinec danes (okrogla miza)
Vinko Potočnik: Zakaj ostajam kristjan Igor Senčar: Družba in mit
2.	- 3. - 4. septembra 1994:
Stane Gabrovec: Krščanstvo in oblikovanje slovenstva
Marija Jurič-Pahor in Hektor Jogan: Pri-sila spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev
ZKB #
-iQfNQ crédito cooperativo del carso I Cy wO zadružna kraška banka
Lojze Čemažar: V novo sproščenost slovenskega kristjana (Razmislek pred Gospodom) Janez Janša: Slovenci in prihodnost
1. - 2. - 3. septembra 1995:
Brane Senegačnik: Postmoderna med smislom in nesmislom
Danilo Slivnik: Slovenija po petletni demokraciji
Jože Marketz: Sožitje med etnijami na verskem področju
Hubert Požarnik: Kako je z duhovno ekologijo?
30.	-31. avgusta, 1. septembra 96:
Jakov Jukič: Krščanstvo in Cerkev v postmoderni kulturi
Pavel Fonda: Multikulturnost - dileme neke manjšine
Mišo Jezernik: Multikulturnost ali interkultur-nost
Peter Jambrek: Slovenski nacionalni program Pavle Merku: Slovenščina, matica naše narodne identitete
5.	- 6. - 7. septembra 1997:
Giorgio Banchig: 50 let po podpisu mirovnega sporazuma
Andrej Bajuk: Slovenija v evropskih integracijskih tokovih
Klaus Einspieler: Izvoljeno ljudstvo in narodi v svetem pismu
Andrej Capuder: Enoumje 2000
4.	- 5. - 6. septembra 1998:
Damijan Hlede: Izziv složnosti - vizija zamejstva na prehodu v tretje tisočletje Zorko Simčič: Biti (ali ne biti...) to, kar si?
Vprašanje asimilacije nekoč in danes Rudi Koncilija: Hrepenenje po svobodi - gonilna sila kulture
Jože Pučnik: Sprava kot izhodišče za civilno rast Slovencev iz naroda v državo
3.	- 4. - 5. septembra 1999:
Milan Bufon, Peter Černič, Marko Štavar in Breda Susič: Kakšna prihodnost za slovensko manjšino? (okrogla miza)
Bojan Pavletič: Južni Sokol kot priča slovenske prisotnosti v razvijajočem se Trstu Matija Ogrin: Slomšek in vprašanja sodobne slovenske kulture
Vaško Simoniti: Med zgodovino in sedanjostjo
1. - 2. - 3. septembra 2000:
Marta Ivašič, Vojko Kocjančič, Marjan Kravos: Kakšno šolo želi in potrebuje slovenska manjšina?
Aleksander Zorn: Težave s slovensko identiteto Tone Jamnik: Sprava - proces osvobajanja in znamenje poguma
Stane Granda: Združena Slovenija in slovenska država
31.	avgusta, 1.-2. septembra 2001:
Evelina Umek, Damjan Hlede in Boris Sie-
ga: Zamejstvo brez meja (okrogla miza) Janez Dular: Slovenska knjiga na poti v tretje tisočletje
Zvone Štrubelj: Antropološka in teološka izhodišča krščanske vere In duhovnosti v tretjem tisočletju
Alenka Šverc, Nadja Maganja in Janko Mer-kač: Tisočletje laikov (okrogla miza)
Ivo Urbančič: Jezik in kultura Slovencev v času odpiranja v Evropo
30. - 31. avgusta -1. septembra 2002:
Jože Pirjevec, Aldo Rupel, Bojan Brezigar,
č 67
II 117 9862009
L illillili (P	COBISS s>
David 1 aljat: Z vero do veselja Martin Brecelj: Med Evropsko zvezo In svetovno državo
5. - 6. - 7. septembra 2003:
Črtomir Špacapan: Slovenci na obeh straneh meje ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo
Frane Adam: Majhne države in njihova identiteta v dobi globalizacije Mirko Pelicon: Mladi in krščanstvo v postmoderni dobi
Alojzij Ambrožič: Nekaj misli o socialnem poslanstvu kristjana
3. - 4. - 5. septembra 2004:
Tim Oliver Wüster: Sokratovo in Kristusovo vabilo
Jože Dežman: Slovenske sprave in resnice Mitja Bregant: Kakšna prihodnost ob nastajajoči večverski, večnacionalni in civilizacijsko pluralistični družbi?
Barbara Brezigar: Slovenija v Evropi
2. - 3. - 4. septembra 2005:
Milan Gregorič: Na dveh straneh meje Dean Komel: Politika, država in državljani. Kje je Slovenija?
Janez Gril: RKC d.d. ali po čem je danes odrešenje?
Bogdan Žorž, Janez Malačič, Tomaž Merše, Marjeta Cotman, Nasto Sancin: Ali
nismo preveč ravnodušni pred demografsko krizo? (okrogla miza)
1. - 2. - 3. septembra 2006:
Miran Košuta: 60 let kulture v manjšinskem prostoru
Silva Matos, Cveto Heliodor, Janek Musek, Jože Ramovš: Slovenci v vrtincu naglih družbenih sprememb (okrogla miza) Katarina Kompan Erzar, Tomaž Erzar:
Slovenski vernik med tradicionalno in osebno vero
Marko Stabej: Zvezde, vrtnice in trnje (Kam in kako s slovenščino?)
31. avgusta, 1., 2. septembra 2007:
Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen:
Manjšina v očeh opazovalcev Renato Podberšič, Tamara Pečar Griesser, France Kralj, Egon Pelikan: Priključitev Primorske k matični domovini Robert Petkovšek: Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?
Tine Hribar: Stanje duha na Slovenskem (Ob 300. številki Nove revije)
5.-6.-7 septembra 2008:
Jurij Paljk, Franci Petrič, Hanzi Tomažič:
Slovenski katoliški tisk (Kako z besedo do ljudi?)
Alenka Puhar: Nočne barve in povešene oči Zvone Štrubelj: Nova duhovna podoba Primoža Trubarja
Igor Grdina: Trubar za vse čase
Priloga št. 5/6 MLADIKE - julij 2009. Odg. ur. Marij Maver. Reg. na sodišču v Trstu, št. 193. Poštnina plačana v gotovini. - Tisk Graphart srl.