tf 109. številka. Trst, v soboto 12. maja 1900. Tečaj XXV „Edinost'* zhaia enkrat na dan. ray.un uedelj lu praznikov, ob »J. uri zvečer. \aro<*iiii:a x«*in : Za celo leto........24 kron sta pol leta.........12 _ za četrt leta........ <» ta en mesec........ 2 kroni >aroiL.iuo je piaCevati nanrej. Na iim-ro^be brer priložene DarnAi.tif *** uurav« t e ozira. _ Po tohakarnali v Trstu se prodajejo po--amezne -tevilke po C -»totink (3 n ve : zven Trnta pa po 8 stotink i4 nvc.) Telefon $tt. H7<1. &din cs t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi »e računajo po vrstah v petitu, '/m večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale 'lomači oglasi itd. »p računajo po poeol-i. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi . se -ik1 sprejemajo. Rokopisi se ne vra»:aj.Q, V edin auti Je moč! Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oginse je plačevati loco Trst: Uredništvu in tiskarna se uahajata v ulici Carintia Stv. 12. I" pravuiStvo. in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. .'i, U. mulstr. lxdaja elj m i dgo /orni urednik Fran O o J n t k Lastnik konttorcij lisca „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Memento naši državnikom. Včeraj smo priobčili v tem lista besede, ki sta jih govorila »Iva češka radikalca v zadnji .seji zadnjega zasedanja deželnega zbora češkega. Mi vsaj si domišljamo, da so te bese« le morale 'vzbuditi senzacijo vsepovsodi. Naperjene so bili naravnost proti nositelju krone. Kaj taeega menda še ni bilo čuti iz ust avstrijskega Slovana. Zakaj sna« priobčili žavniki eklatanten izgled na istih Čehih samih. Tega spričevala ne more nikdo odreči avstrijskim državnikom, da so vzlasti v sedemdesetih letih proti Cehom poskusili vsa sredstva, ki jih daje upravni aparat na razpolago — od nasilnega nameščanja vojakov, do Kol-lerjevih dragouad, do pienjenjajlistov in kon-fiskovanja kavcij, do zapiranja čeških žurna-listov na leta in leta ječe, do osebnega pro- Rovinju proti g. Radoši, bivšemu županu, in g. Pala vršiču, bivšemu tajniku nesrečne občine višnjauske v Istri. Obtožba se je glasila na ponarejanje volilnih listin v svrho, da zmaga hrvatska stranka tudi v prvem razredu. Kakor znano, sta bila obtoženca oproščena in njuni sovražniki v Višnjanu, Poreču in Trstu so ostali z dolgim uosom. Koliko hrupa, koliko kričanja, koliko klicanja na pomoč je bito takrat med italijansko kliko, ko so Hrvati ganjanja politikov in voditeljev naroda, do te besede? Mari se strinjamo ž njimi? Mari korupcije s podkupi janjem podkupljivih ljudij zato, da enuncijacijam posl. Baxe in Praška in do — obsednega stanja! In na teh priza- ]»odelimo čim večo publicitet« ?! devanjih so imeli državniki na svoji strani Ne, kaj taeega nismo mogli imeti na ves veliki novinarski aparat in armad« slepo je uporabil ves svoj upliv in namestništvo je misli. Tudi ko bi ne bilo tu vmes s pošto- udane birokracije! A kaj so dosegli? Na-j dekreti ral« razpust «bčiuskega zastopstva hr- vanje do vladarja; tudi ko bi ne bila tu rodna ideja se je širila in globila, na- vatskega ter imenovalo komisarjem nekega vmes okolnost, da slovanski narodi v Avstriji predek Cehov je postal naravnost fenomenalen Mianich-a, renegata, udanega italijanski stranki vedno pričakuj jo, da jim z najvišega mesta Politični pregled. TRST, 11. maja 1900. K položaju. Kako prav smo imeli, ko smo rekli, da se Nemci le delajo tako, kakor da bi hoteli sodelovati na preprečenju obstrukcije, da se pa umikajo in skrivajo za prazne izgovore, čim se jim ponuja prilika, da bi dejanski dokazali svojo dobro voljo, priča nastopni velepoučni dogodek. Nemci so poslali bili pridobili občino višnjansko I In to kriča- H- Pol. Ftinkeja in barona Slegla, tistega nje Italijanov je pomagalo tudi: deželni „d-i Sanjskega barona, ki ima baje celo V SVOJ, , . „ . v t • i_ i»pti cele zaklade razuma, k predsedniku borje zastavil vso svojo moč, gosp. Lasciac— l,el1 ceie » ... ,- i-i • i- .. * ' zbornice dr u Fuchsu, s prošnjo, naj bi tudi le u (K) rabil ves svoi upliv in namestuistvo je |/l,m niLe'm*u UXj" 1 , . predsedništvo storilo vse možno, da se obstruk-cija Čehov uduši. Predlagala sta mu, naj bi se došli spisi ne čitali ob začetku seje, am- ln njihova zavest in odločnost sta danes trša z dušom in telesom. A da bo mera polna, ; IKl,<: ol> zakljuohi, kei^ ^ pride ona pravica, katere zastonj pričakujejo kost, nego sta bila kedaj, tako trda, da je tožili s«> še župana in tajnika radi falsifikacije j tanJe stru-cijo. od svojih nemških nasprotnikov; tudi ko bi ne prebavi noben nemški želodec. Sila na- volilnih listin in vsem drugim seje pri dru-j In glej, dobričina Fuchs se jim je ta voj ne vedeli, da sta osoda dinastije in o*nla dr- rodne ideje je že taka, da najbolj dela >.a- žilo državno pruvdništvo v Rovinju proti lir- postavil na razpolag«. Pritrdil je temu pred- žave najtesneje sojeni, zbok česar mora gle- njo oni, ki bi po sili hotel delati proti njej. vatskima poštenjakoma. logu ter prosil rečena gospoda naj izpos u- dati dinastija že v svojem lastnem interesu, Osebe je možno prosledovati in jih ovirati v Ali pravica jo zmagala in nedolžnost Ra- jeta. da skupine na levi soglasno pritne da se ta država enkrat spravi na pot mirnega' njih gibanju, ali ideje — nikdar! Zato najsi doše in Palovršića je popolnoma dokazana, takemu postopanju. Moža sta oblji in vspešnega razvoja, ki je pa zopet možen avstrijski državniki ne domišljajo da so že vse sto d očim so črni gavrani, ki so hoteli oprati šla. A veste, kakov je bil o< go\oi i emce\^. le po zadovoljstvu vseh narodov : bi ne mogli rili vobrambo koristi monarhije in dinastije, ako sebe, ostali še bolj osramoteni. Besedo, ki stajo dala njih lastna pi\a*a, so >ljstvu vseh narodov : bi ne mogli pritrjati l»esedara onih dveh čeških radikal- se zgražajo nad češkim radikalizmom in kb- ------------------------. . , .. cev že zato, ker smo iskreni prijatelji konsti- čejo kakemu Baxi svoj: Anethana sit! le- ženea gg. dr. Laginja in dr. Dinko Tri naj-j rejo pritrditi!! Bržkone so bih mislih, < a jim ... , , , . ,. . ... , :, .. . . . , ., I.. „„ ........VnMio ne nritrdi in uotem bi bili tiKMjonelnega načela, ki veleva, da nosi krone ni smeti tirati v parlamentarne prave. Drugačen je bil vzrok, da smo priobčili one i dej al Čehov! S tem bi dosegli ravno l,i 1« tega mnenja in so navzlic prigovorom od odnošajev, a na I hI onega, kar bi hoteli doseči! Naj fitrani braniteljev uredili stvar tako, da se je strukcijo na skrivaj. Ker pa je bil predsedni - Na kazenski razpravi sto branila obto- požrli in i/javili, da onemu predlogu ne mo- < gg. dr. Laginja in dr. Dinko Trinaj- rej« pritrditi!! Bržkone so bili mislili, da jim »itelja žjega greha ne bi mogli storiti, nego bi bil stid: vsa priložnost je bila torej, da se raz- predsednik Fuchs ne pritrdi in potem bi bili raz- ta, ako bi v namen zatiranja češkega radika- prav» vrši v hrvatskem jeziku. Ali državni hvalili sami sebe, kako da so oni vse možno lizma hoteli dušiti — narodno idejo in pravdnik g. dr. Zencovich in sodni dvor nista storili za vzpostavljenje rednih parlamentarnih desni da še podpirajo ob- nik žrli senzacijonelne izjave obeh čeških radikaleev. nasprotno t........--------, ------ --------_ _ .. . j In mvno iz vzroka, ki je vodil nas, bi bili le poskusijo. Naj le napovedo odkrito vojno obtožnica čitala najprej v italijanskem jeziku, pripravljen storiti, kar so oni hote i, so pozr želeli, da so one izjave priobčili zlasti vsi narodni ideji Čehov in njih državno- da je razsodba bila razglašena tudi najprej v svojo lastno besedo. In jeden Nemcev je »i oni listi, ki so pristopni aktivnim in zakulisnim pravnemu programu raj le po- italijanskem jeziku, da je državni odvetnik celo toli odkritosrčen, da je naravnost l>ovtj| a' državnikom avstrijskim, ali ki majo celo vpliv skusijo siliti narod češki, da bi klonil z glavo plaidiral skoro izključno italijanski, dočim je da oni ne smejo izbiti tako orožje na dejanja teh (Mislednjih. pred Gesslerjevim klobukom nemškega dr- \e Uouečni predlog stavil tudi hrvatski. iz rok, ker se ne more vedeti, < a-i ne jo« o Avstrijskim državnikom — njim, ki so že žavnega jezika! In potem naj razpišejo nove Mj Ja: vprašamo: ĆC1I1II ill za koga danes jutri zopet obstru.ia - ob. Isto tako naleta baje K »threinov predlog odločne antipatije načelu konstitucijonalne države mlgovorni volitve za državni zt>or in videli bod<», kako fta|jjaIlsfcj jezik lia razpravah proti . za to. kar se go
  • tnosti v državi, ki bi v resnici pome- ušesoin urednikov in dopisnikov laškega no- nepremagljiv odpor — na evici .. . as ne preseneča to, saj smo povdarjali od nekdaj, , . . , i v ... , da kot hude ure je sploh na levici. Laški ezik e v takih slučajih popol- , , , - • i „--i, . , i » • i m. Take stvari treba beležiti, ker se v njih noma nepotreben in akt> ga državni pravdnik 1 aKe i • ii- • „rnoliin infrifant^tvo. vse mahinicije in vsa to krivično nadaljevanje zrcalijo inuigauuivu, /avratnost nemških parlamentarcev. Na zunaj bojih ^ takim narodom kakoršen je češki. jedrn Naši državniki-birokraije porečejo go- »'lalli le razsulo, ampak v modrem prizade- vin8tva?! tovo - kakor jih ,h,znamo mi da m je vaniu« t men tu ni v državi I n o č e t e e n k r a t napraviti reda .'! mc . In v očigled takim dejstvom ima »Neue Freie Presse« šc toliko poguma, da stranke PODLIH T K K Ko bi našla — moža.* Zofka Kveder. Sela sta. — Povej mi, me-li sploh ljubiš? — je - Ne bodi čudna! — ga je oponašala — Poglej, kako bi bila lahko srečna se- vprašal p« daljšem molčanju in ji pogledal in zasmejala se porogljivo. Nakrat je vskipela, daj. Čez pol "leto odprem svojo advokaturo; j v oči. " stopila preden, stisnila pesti in mu zagrozila oče mije odstopil malone vse svoje premo- Skomignila je z ramami in odgovorila čez ž njimi. . ženje. Ničesar mi ne bi manjkalo, da si leti nekaj časa. - j — Sovražim te! Ubila bi te lahko! Kaj Ta črtica je bila pisana že pred dvemi leti. malko drugačna. — Ljubim!? Hm .... ne vem. Ljubiti lahko! — s slastjo, z veseljem .... - Sprehajala sta se po poti, ki vodi izpod — Kaka neki? -- bi morda znala, ko bi bil ti tak . . . . Pa, kaj Oči so seji iskrile in bila je divna v Tivolija skozi gozdič v Šiško. — Xe vem pravega izraza, a poročena bi ti pravila! Ne vem, sem-li sama kriva, , svoji razburjenosti. I mirila se j<* kma u in Oba sta bila visoka, vitka, elegantna. On bi bila lahko, da nisi tako svojeglavna. — ali si kriv ti! — zopet sela na klop. v svetlo-rja v i letni obleki, ona v letnem ro- — In kaj bi bilo potem? — , Utihnila je, pa tudi on je molčal. Vzdih-1 Gledal jo je začudeno, v zadregi si je žastem batistu. | — Srečna bi bila ! — Sama sta stopala po ozkem potu. Bil je — Srečna. Hm.....Tako malo časa vroč |>oleten popoldan in nikjer ni bilo videti ' se poznava. — setaleev. Ona je nemirno tolkla s solne ni kom — Vendar že čez leto! — ob tla in gledala tja v vrhove smrek. — Da, dva meseca več, neg nila je na pol ter dejala kakor v snu: popravljal manšete in začel negotovo: — Ne vera, morda te ljubim! — obr- — A dejala si mi in pisala, da me — Moj Bog, kako dolgočasno — zazdeli nila je. — Tebi je vedno dolg čas — opomnil je on. — Da, pri tebi. —- — Kako si vendar čudna včasih ! Kar ne razumem te. — — Kakor bi me sploh kedaj razumel! — dejala je sarkastuo. i >n je molčal in tiho sta stopala dalje. Mala klopiea je stala mej grmičevjem ob potil. — Sediva! — je predlagal on. leto dni je, odkar je bogati dr. Pečnjak začel dvoriti ubogi Cvetkovški učiteljici — je zavrnila ironično. — Moj Bog, ne bodi taka! — — Kaka? — — Čudna! — — Nič drugačna nisem, nego sem bila.— — Zalibog ! — — In zoj»et sta molčala. Lahno je šepetal veter v vrhovih dreves, zibal travo ob potu in se poigraval v hladnih, božajočih dihih okrog njunili lic. nila se je proti njemu, hkratu mn ovila roke okrog vratu pa pritisnila svoji vroči ustni na njegovi. Za hip se je stresni 1 pod tem poljubom i u jej položil roko okrog pasa, da jo je še tesneje privil k sebi : ali vzravnala se je in ga pahnila od sebe. — Oh, pusti me!. Kako zoperuo je vse to! — Brr ! - — Stresnila se je nervozno in vila z rokami. — Haha ! Diese fade Susslichkeit! prav kakor limonada, ne sladko, ne kislo! — — Pomiri se! Ne bodi tako čudna — je skušal nagovarjati on. ljubiš. — — Tako, dejala sem? — rekla je raztreseno, a takoj se zopet zavedla. --Da, ljubila sem te, ljubila, — je ponavljala strastno ia ustnice so se jej zavlekle v histeričnem krču. — Ali veš, kaj je to: ljubiti!... Pa saj ne veš! . . . Ljubiti, vidiš, to je: povzdigniti se nad materijo, vzplavati z dušo kvišku, postati večji, višji! Me ženske pa moremo to le tedaj, če ljubimo koga, ki je sam velik, sam visok! . . . Jaz sem mislila, da si ti tak: zato sem te ljubila. Hotela sem v topi t i dušo v tebi, oviti se te in rasti ob tebi, pa ti sam nisi nič . . . nič . . . nič ! — zadnje besede je skoro kričala. (Zvršetek pride.) na desni oi>sii|ilje z v^em možnim '( vaajem, češ, tla oni' niti nočejo, da Iti pr.šlo «lo rednega parlamentarnega del« Aanja, raur- j ve«*, da gledajo h' na to, a m* ti ljubi Nemei tako snle. S j »osebnim zadovoljstvom beleži »Politika«, da je naša jugoslovanska skupina v sv zadnji seji pri poznala, da je češka o Instrukcija z ozirom na jezikovno vprašanje opravičena in da je soglašala v tem, da se mora ona. ako hi se hotelo s silo tidušiti -Vško obstrukcijo. postaviti na stran ("ehov. Zadnja dunajska poročila javljajo da ce->ar ni vsprejel demisije češkega ministra rojaka Rezeka. marveč mu ie v včerajšnji av-dijenci izrekel popolno zaupanje. Kaj zahtevajo Nemci v Pragi. »Ne m- š k o društvo« v P r a £ i je priobčilo v tamošnjih nemških listih razglas, v katerem ustanovlia zahteve praških Nemcev v politiki in v i bčinski upravi. Mej ostalim pravi ta razglas : Mi praški Nemci stavimo popolnoma opravičeno naslednje zahtevke, ki se razumejo .-ame po sebi : to naj ob enem pokaže, česa —e nam ne dovoljuje, in sicer: 1. Preosnovo občinskega reda za mesto Prago v smislu, da vdobi nemško prebivalstvo primerno število zastopnikov v mestnem svetu in občinskem odboru, ter nadalje ustanove, ki nemškemu prebivalstvu zagotovijo zastopstvo v deželnem /.boru, oziroma v nemški kuriji istega, ki se ima ustanoviti. 2. < )krajni šolski svet za nemške šole v Pragi imajo tvoriti izključno le Nemci. Nemške ljudske šole je podrediti nemški šolski upravi; nič jih ne sme ovirati v njih razvijanju. V poslovanjn občinskih uradov v Pragi in predmestjih imata veljati oba jezika kakor ravnopravna, isto velja glede vseh mestnih zavodov. 4. Trgi, ulice in ceste je jednakopravno zaznamovati tudi v nemškem jeziku. V vseli javnih naznanilih, povsod i v prometu, v kolikor je podrejen občini, ima nemščina isto veljavo s češčino. 5. O uporabi občinskega premoženja se je ozirati na to, da isto izvira deloma tudi z nemške strani, ter ga je uporabljati tudi v potrebščine in po zahtevah nemškega prebivalstva. Kdor ve, kako postopajo Nemci tam, kjer so v večini, nasproti slovanskim manjšinam n. pr. v Libercu, na Dunaju, v Gradcu in celi» v—Celju, ta bose pač nemalo čudil nad temi »skromnimi« zahtevami praških Nemcev. Skoda, da tista slavna gemeiubfir-gerg-chaft — ukupnost Nemcev ne velja tudi v smislu, da bi povsodi, pa bilo na Dunaju ali v Pragi, imeli Nemei iste že'je, iste zahtevke in i>ti čut pravičnosti ! Avstrija in Nemčija. Zdi se, kakor da je oficijelnim krogom v Nemčiji vendar malce neljubo, kakor nemški šovinisti izkoriščajo sestanek v lierolinu. Zato dajejo v svojih glasilih prilivati vode v kupice tega šovinizma. »Schlesisohe Zeitung« pravi n. pr., da avstrijski »-nemška zveza ne sloni na pred-postavi nadviadja jed nega plemena v Avstriji. Nemčija da se le v toliko zanima za dogodke v Avstriji, da Avstrija ostane ne le materijalno močna zaveznica, ampak tudi da se ublažijo nasprotstva v toliko, da bodo vsi naroli prepričani o koristi te zve/.e. Trajno jamstvo za vzdržanje zveze je le v dosegi notranjega miru v Avstriji. Slednjič prihaja n -ni list do reka, ki celo nam nekako simpatično zveni, da treba v s p r e j e t i načelo strogega loč e n j a vse h n a r o d n i h, i n z isti m i spojenih k u 1 t u r e 1 n i b stvari p o s a m i č n i h plemen! — To je prav isto načelo, za katero se potezanio mi vedno in kateremu pravimo — narodna avtonomija ! Tržaške vesti. Jutri bomo imeli v naši okolici dve narodni slavnosti. V Rocol'i bo v dvorani g. Prašelna slovesno otvorjenje otroškega vrtca. Uresničila se je prisrčna želja nas vseh : -kajti z vrtcem v Rocolu bo ustreženo resnični krvavi potrebi. In povsem primerno je bilo. da je ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda poskrbela, da se novo zavetišče otvori s primeru m slavjem in uverjeni sum, da jej to priznanje izreče velika množica, ki se zbere jutri v Rocolu. Začetek ob 5. uri in pol. Tudi drugo slavje se bo vršilo na vrlo eksponirani točki. Vsi ne pojdejo v Rocol, ker bi tudi ne imeli kam. Kdor ne pojde v Rocoi. pa naj pohiti na veliko vrtno veselico »Zarje« v Rojann ! Kakor že tolikokrati priporočamo zopet najtopleje to vrlo društvo vsem tržaškim Slovencem. Dajte mu podpore, da bo moglo podpirati našo stvar. Začetek točno ob r>. uri popoludne. Taki smo ! J z okrožja s v e t o i v a n-skega nam pišejo: Pri nas pod Frdeničem ni vse, kakor bi moralo biti. Cesto že me je prosil ta ali oni, naj bi pisal v »Edinost«, kako sramotno je to, da trpimo in celo podpiramo take ljudi, ki so po rodu Slovani, ki morda n ti ne znajo italijanski — vsaj dobro ne —, a vendar škodujejo narodni stvari. Tako ima tudi neki Ljubljančan tobakarno in prodajalnico žganja, pri katerem bi zastonj iskali užigalie Cirila in Metoda, pač pa ima one od za — lege. Kakor mi pravijo ljudje, se mož celo ponaša s tem, da na ta način poti pira najnevarnejo sovražnico vojega lastnega naroda. Jaz nisem mogel verjeti tega, ker ga često vidim v naših družbah in je menda celo ud konsumnega društva pri sv. Ivanu. Šel sem torej sam tja, da se prepričam, in glej, res se mi je godilo, kakor drugim : mož je tudi meni ponujal priljubljeno mu za — lego! Se rogal se mi je povrhu: nimam družili, ako nočete teh, pa nič! A istega dne sem naletel na nekaj druzega skoraj sličnega. Blizu javnega vrta sta pro-dajalniea jestvin in krčma, v katera zahajajo največ Slovenci. Lastnika krčme in prodajalni ce sta Slovenca. Hči onega krčmarja je šla nekega dne v prodajalnico po užigalice z »zvezdo«, a ponudili so jej zopet one — od za — lege. Ne zapazivši to, je dekle vspre-jelo te užigalice. Dekličina mati pa — čast jej — je zagrabila za — lego in je zagnala tja v kot in je sama šla v prodajalnico zahtevat užigalice, kakor jih ona hoče. To še le je pomagalo. Ali ni sramotno to, da se moramo še le ravsati, ako hočemo od s v o j i h trgovcev dobiti, kar hočemo ? ! V o h u n. Tako treba ! pišejo nam : Minoli četrtek se je po prvi letošnji seji zbrala v gostilni prej »Stoka« poleg kavarne Fabris lepa družba odbornikov »Delalskega podpornega društva . Kasneje je prišel tudi odbor »Slov. pevskega društva«. V tej družbi se je napivalo temu in onemu, a kar je najvećega pomena, je to, da so vsi govorniki napijali bratski slogi, ki vlada tu v Trstu med inteligenco in delavstvom. Govorili so : gg. prof. Mandič, dr. Zuccon, (rodni k, Ahtik in Grbec. Kaj takega je mogoče menda le tam, kjer se inteligenca i:i delavstvo zavedata svojih narodnih dolžnosti. Med zabavo je oddelek »Slov. pevskega društva« zapel »eč krasnih narodnih pesmi, ter se je na predlog gospoda Zlobca nabrala lepa svotica za družbo sv. Cirila in Metoda. Mi delavci smemo biti zadovoljni, da imamo med saboj take može, ki stoje glede izomike visoko nad nami, ki so pa veseli, ko se nahajajo v naši sredi, ker vedo, da jih ljubimo. Posebno nas je veselilo tudi, da smo imeli v svoji sredi našega starino, g. Žitko, ki nas je vodil v prvo dobo »Delalskega podpornega društva«, kateremu je on ustanovu k podpornik in sodelujoči člen. Tu naj se i zgledujejo oni, ki gledajo delavec nekako od zgoraj doli, kakor tudi oni delavci, ki po nepotrebnem mrze vse, kar diši po gospodi ! It od olj u bje v Delniškem podpornem društvu«. Na občnem zboru »Delalskega podpornega društva« so nabrali 11) kron 0 v ulici Caserma št. 11, perilo, pohištvo in gld. podpore od kmetijske družbe. Skušnje daljnogled: v ulici Tiziano na voglu ulice na podkovski šoli se bodo vršile dne 21, in Pietil in v ulici Farneto št. 33, pohištvo in 28. junija. in stavhinski predmeti. * Klub ci trase v se namerja ustano- — viti v Ljubljani. Pristopi lahko vsaki in ne Odbor »Delalskega podpornega dru- 1». treba posebne izurjenosti, štva« seje konstituiral tako-le: g. dr. Ivan * Šolo v Hinjah v novomeškem Zuccon I. podpredsednik, g. Anton Rep II. okraju so zaprli zaradi ošpic, ki razsajajo poti predsednik, g. Sebastjan Čenčur I. in g. meti šolsko mladino. Fran Godnik II. tajnik, g. Jakob Perhavc * U in r l je predsinočnjem posestnik, t«>- blagajnik, g. Vinko Perušek I. in g. Ivan varnar in vodja vzajemno podpornega društva Šinkovec 11. knjigovodja ter g. Josip Ahtik v Ljubljani, g. Ivan P e t e r c a, knjižničar. Čuli SUIO, da se bo v nedeljo, 20. t. m. ponavljala opereta »Baron čevljar« v redutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti«. Za svetoivansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gospica Čargova 10 kron in 40 stot. v nedeljo na Konkonelu t> priliki izleta Ivaučanov in dobi 47 let. Včeraj pa je umrl topničarski nndporoč-nik v Ljubljani, g. Viktor F 11 r 1 a n. Opencev. Pevsko društvo »Slovan« v Padriču Vesti iz Štajerske; — Slomšekovo si a v nos t prirede štajerski Slovenci v Slomšekovem rojstnem kraju na Ponikvi o priliki Slomšekove stoletnice. Slavnost se bo vršila tlne 5. avgusta in se je v to svrho že sestavil odbor. — »Slovenske« deputacije v bo imelo dne 24. maja svoj II. redni občni Gradcu. Tudi občinski predstojnik pri Sv. zbor. Isto društvo priredi dne 15. julija t. 1. Lovrencu v Slovenskih goricah je sedaj po-svojo veselico s petjem, godbo, deklamacijo . t. m. sledeče: Predsednik: med. Ernest Dereani ; podpredsednik: med. Pavel Kane; tajnik: Albin Jesih. jur. Klemens Vobič; blagajnik: jur. Vladi-k tej orvi točki); »ob nedeljah in praznikih, mir . knjižničal./ jur> Ivau Spitzer. ter ob sobotah in pred prazniki popoludne ^^. med SreC.k() Lebar. odb. namest. : naj bi se točenje žganja popolnoma prepovedalo; dolgovi storjeni na žg-anjepitju naj bi se ne mogli sodnijsko izterjevati : točenje žganja naj bi krčili vedno bolj: novih koncesij naj bi ne dajali (ali le v najsilniših j Razne vesti. Cesar v razstavi ženskega pridobnin- sluČajih); žganjarja, ki je bil že trikrat ka- skega društva na Dunaju. Včeraj je cesar znovan radi prestopka zakona, bi se moralo i obiskal ra/stavo avstrijskega ženskega pri-zapreti«. V tem smislu je posl. Ažinan kon- I dobninskega društva, kjer so ga pozdravile čno tudi pradlagal resolucijo, ki naroča dež. od borni ce. Cesar se je zelo pohvalno izjavil odboru, da na podlagi omenjenih načrtov o razstavi. Izgredi na dunajskem vseučilišču še vedno i.iso prenehali. Včeraj so nemški n:<-cijonalei zojiet pregnali katoliške slušatelje i/ avle. O s| n * pad u opobidnc je redarstvo aretiralo več študentov. Rektor je prepovearve ter vsnki društveni pojav v prostorih vseučilišča. Na stopnicah in po hodnikih ne K U Stranka: »Kaj dobim. ako mi hiša že jutri pogori ?» Agetit ravnodušno: »Naj I »rže tri leta težke ječe.« Lastnega otroka sta sežgala Josip in Karolina Ott, raznašalea novin na Dunaju. Nezakonski deček Josip M a-s je Kil v petem letu. Roditelja ga nista ljubila. Večkrat so so-e i videli vsega otoleenega in krvavega. Če si> vprašali stariše, kaj se je otroku zgodilo. - • odgovarjali, da se je pobil. Zad-nje dni pa malega trpina ni nihče več videl zunaj stanovanja : le vpiti ga slišali. Na-enkrat pa je jokanje deteta tudi obmolknilo. Zakvnska Ott sta sprva trdila, tla je otrok l to lan. da ima davieo. drugekrat sta pravila, da ima kraste itd. Sedaj pa sta pripovedovala. da je v bolnišnici umrl. Nekdo pa je šel v l»olnišnico vprašat ter je tam zvedel, da V '-t: ni bilo bolnika, ki bi se pisal Josip Mass. Sedaj so zač« li ljudje v hiši sumiti, da se je zgodil kak zločin. Redarji so aretirali J« -ipa < )tta, ki je čez dolgo fasa priznal, da je otrok umrl na difteriji dne •'». t. m. ne da bi bil on, oče. poklical zdravnika ter da je, da nebi imel kakih sitnosti, otroka razkosal ter tij. MMMtll. kroti. lo.OtM) kron in 12.0M) kroil so glavni dobitki srečkanja »luvaliMen-dank i. kateri zifesk. se z 20°/0 odbitkom izplačajo v o t o v i n i. Naše cenjene čitatelje opozarjamo.* da se bo vršilo I. srečkanje nepreklicami dne 11'- m a j a 14.». Brzojavna poročila. Stališče ministra Kczcka lieoiuajaiio. DUNAJ (K. B.l »Kremdcnblatt« javlja iz zanesljivega vira, da je položaj ministra Rezeka v kabinetu nespremenjen. Avstrijska delegacija. DUNAJ 12. i K. B.) Minister predsednik dr. pl. Korber odpotuje danes v Budimpešto, da se udeleži jutri sprejemanja avstrijske delegacije. Avd ijenca. DUNAJ 11. 'K. B.) Cesar je popoludne -prejel nemškega poslanika grofa Kulen lup ga v posebni avdijenci. Cesar v Budimpešti. DUNAJ 11. (K. II.) Cesar se je danes zvečer z »»■lavnima pobočnikoma groiom Paarom in ;»'. Bolfrasom odpeljal v Budimpešto. kier ostane tri tedne. DUNAJ 11. (K. B.l Državni vojni minister pl. Krieghainmer in državni finančni minister pl. Kallav sta se popoludne odpeljala v Budim|iešto. DUNAJ 11. (K. B.l Načelnik mornarice, admiral baron Spaun, je odpotoval v Budimpešto. BUDIMPKŠTA \'J. (K. B.l Cesar je prispel danes jutro s posebnim dvomim vlakom semkaj. Avtonomna carinska tarifa. DUNAJ 1 J. (K. 15.) »N. Kr. Pressec priobčuje elaliorat trgovinskih zbornic 1»..!-can, B roti v, Brno, Budjejevie«. Crnovice. Hel», Gorica, Ciradec, Krakov, bvuv. Ljubno, Olomue, Praga, Plzen, Libcree, Koveredo, Solnograd, Trst in Dunaj, ki so se z zvezo industrijalcev zjedinili trlede akcije za pripravo iftvih trgovinskih pogodb : pred vsem -e treba ozirati na želje p odneent-ov, o istih poročati v zbornicah ter na podlagi pridobljenega gradiva izdelati načrt avtonomne carinske tarife v oddelkih, kakor S'» odločeni po sameznim zbornicam. Končno bode odbor, izr<»ljen od vseh zbornic, s sodelovanjem osrednje zveze industrijalcev sestavil na podlagi I m 1 --a in cz n i h operatov skupni načrt avtonomne carinske tarife in glavno poročilo. I rst ima poročati <» kolonijalnom blagu, dišavah, rižu, m ist« h, vinu in vin-kiii sil rogatih, o barvah in ereslovinah. Iz osrerskesa parlamenta. BUDIMPEŠTA 11. (K. K.) V zbornici poslaneev j- pred razpravljanjem o točkah dnevnega reda posl. G a j a r v obsojal gonjo uoriz<»rjeiio proti U gr »• n u. (Obče odobrava-nje.) Posl. P *» l o n v i je v imenu U g r o n o v e stranke vzel to izjavo na znanje. Potem so nadaljevali deUato o razdelitvi kontingenta glede špirit »- Prihodnja s*»ja bo jutri. Bol carska in Rusija. vojne močnejša, nego kedaj doslej. Govornik se nadeja, da ima angležki narod dovolj razumnosti in poguma, da popravi svoje pogreške ; svaril je poslušalce pred bodočimi poskusi izvestnih politikov, ki bi Anglijo radi spravili ob sadove zmage. Glavne pogoje za odpravo spora z južnoafriškima republikama, je govornik razlagal tako le : Vlada ne misli zopet priznat: neodvisnosti republik, katerih ozemlje se ima pri- ! nje val od dneva do dneva. Mar.-.U«; klopiti vladavini kraljice angleške in spraviti tekom pisanja postalo jasno, kar i.e pod angleško zastavo. Posameznikom se za- 1 ni bilo. Se druge okolnosti so ga Ali, dovolj ! Tu imam pred očmi najuspešnejše delovanje pi^č«-vo. !<• je : sad njegovega najuspešnejšega delovanja — knjižico »Trgovsko in obrtno društvo zi (iori-ko-. Pisec naš je mojstei - stil -i, turinjran časnikar. Knjižico je pisal od čas-i do časa ter jo sproti priobčeval. In tako je v njo zasledilo marsikaj. Pisec se je tmo — posebno še v stroki, katero je razpravlj — ■; ol- I,. ■i « no -ni > SREDKC 11- i K. B.) Ruski državni ' gotovi osebua svoboda. Po vojni se mora vitemu, da je vso stvar — žal, pol o svetnik Koi»eko je danes, ko je dovršil svojo republikah pred vsem uvesti vojaška uprava, !— začel temeljitejše studirati. In m nalogo, odpotoval preko Varne v Carigrad, vendar namerava vlada, kedar bo to brez sedaj dobili celo delo v roke. Članki v -m-Izjavil je s>- enkrar, da namen njegovega bi- nevarnosti mogoče, spremeniti republiki v na- sopisu so izborno služili svojemu nam* i , vanja tukaj ni moglo biti utikanje Rusije v selbini pod lastno vlado. ali kakor knjižica? Seveda, abstrahiram tu bol rarske finance. --°ni '^vrstni uspeh. katerega bo knjižica imela kakor :igitatoričiio sredstvo. Pri Z:» sedaj ilovii'j o tem. Vsebina knjižice je razdeljena na 5 delov, ki so: 1.) o fskrajni potrebi samostojne trgovske in obrtniške organizacije na Goriškem: l?.) o Gorici — začasnem središču organizacije; .'».} o trgovsko-obrtni organiza- ulice ter napravilo red. ' .......... ............J -1 .....ciji z ozirom na kmeta in delavca; 4.) o B \RCELONA 11. (K. B.) Sinoči so se nespremenjen: stavki za bančne akcepte prve nagi obrttl;jl ^„.^„.es in v prihodnjosti; 5.) iM>navljali izgredi. Demonstranti so za bari- vrste bili ' m,'lal.'e 4Vs°/o- V Berolinu je j (l flnlštveni pisnrni UslUiir »„.disfiu organizo- sr.reli iz revol- I>a<*el osebni diskont na 4o°/0. tornega dela. Trgovsko i li obrtne društvo za Goriško.; Naslovi že kažejo, da so v knjižici do Piše Anton Kristan. . , „ , , . „ ......- t , j » i taknjene važne, zelo važne stvari. I a del ho Nemiri ..a Spa«jskem Trgovina in promet. SEVILLA 11. (K. B.) \ če raj SO bdi "3 V , • i- x- i - i Nova ruska zeleznica. tukaj izgredi. Neka| oseb je metalo kamenje ~ -»r-i■ - i • Iz Pet-rograda javljajo: Dne lo. t. m. v »Cerclc MdiUure«. Oroz-uki so razpršili > J i J , i ■ • . , Q;i 11(1;„.|« so otvorili reajc več oseb : nekoliko demonstrantov so aretirali. Tudi s teras in balkonov so streljali na orožnike. Končno so orožniki napravili mir. Pravijo, da se za mesto p r stanje, Aiiirležke patrole v Trans v a al u. KIMFERLEV 11. (K. B.) Angležke patrole iz Fourtenstreama so prekoračile tran-svaalsko mejo. Na južni strani reke Vaal, osem milj od \Varrentona. s»» iste videle bo-erske patrole. Sklepi (►ranj cev. ALl\\'ALNORTH 11. lK. B.) Iz svobodne države Oranje javljajo, da so se vršila v taborih posvetovanja, na katerih so oranjski Boerci oklenili, da ne prekoračijo reke Vaal. Vojna v južni Afriki. Boerci zopet pri Tabancliu. LONDON 11. (K. B.) »Reuter« je javil včeraj iz Tabancliu : Vslcd posvetovanja med voditelji Boereev se je sovražnik vrnil proti jugu ter drži sedaj črto na vzhodu od Tabancliu v svoji oblasti : ista se razteza kakih 20 milj od severja proti jugu. Konjeniki Brabautovi imeli bitko s so- vražnimi patruljami. Pričakovati je novih bojev. O Matekingii. LONDON 1 '2. (K. B.) »Dailv Mu i U javlja dne 10. t. m. iz Kapstadta, da je poseben vojaški oddelek šel skozi Vrvburg, da osvobodi Mafeking. fL reke Zand. zanimal tega, ta onega. Karakteristična v Prihodnji teden izide v Gorici že dolgo pričakovana knjižica, katere namen je: po- . .... .... , , _ U1.V1 ' i j kn|ižici je se posebno manira, s katero se , . , j dati pravila »Trgovskega in obrtnega dru- - - rorrlasi obsedno 1 , • jrovon o delavskem vprašan|u, v tretjem štva za Goriško«, pokazati na njegovo po- " . ' 1 . . (pravzaprav v \ .) delu itd. Lahko rečem: trebo in veliko njegove« važnost za primorske .... . . . J ® ...... knjižico vsprejme nasa javno-t prav s pože- lenjem. Iva/ume se, da z velikim veseljem jo vsprejmejo še posebno trgovci iii obrtniki. hočem ookazati na njo, oiiozoriti naše trgovce, .,.'.' ... ... ... I • ' e 'Saj pri nas na Slovenskem ni se mkdo njun in obrtnike na Primorskem na njihov *va- . , , . . MI .r po«lal kaj takega, lako Simpatično in navdu- demecum«, ki na podaja ta 172 strani obrti pri nas, je gajoča knjižica. Smelo trdim, da je njeno dežele ter orisa Li njegov široki delokrog. Danes je ne mislim še ocenjevati, pač pa izdanje prav velikega pomena za narodnogospodarski razvitek primorskih dežel, v prvi vrsti seveda goriške. Pisec knjižice »T rg o v s k o in o b r t n o društvo za Goriško« je mož, ki ni ni teoretičen, ni praktičen nacijonalni ekonom, ali je naravnost izvrsten opazovalec. Zato v knjižici sketja zistema, ampak celo vrsto načrtov, na- trgovini hi velika redkost. Gorica, 11. majnika 11 >00. Trgovinske vesti. Budimpešta ll?. Pšenica za maj K. 7-85 do 7*«S(3 Pšenica za oktober K. 8.04 do S.Oo Rž za maj K. <5 00 do 7*— Rž za oktober K. 7 ()7 do 7*0S. Koruza za maj ni iskati kakega narodnogospodar- K. 5-tiO d.» Koruza /.:> jul K. 1{,_ 5.07 do ;">y,K < >ves za maj K. 5 01» do f) 07 , , . ii 'i i * "i Oves za okt»»!«cr l\. 5 lf5 d» ;> »»(). svetov in v-trledov. l isec ni podal nikakršnih ... i i • h\eio\ m ' |'Šcmca : pouild!>e z ido-iMii>. {».»vpraševanje posebnih svojih mislij, ampak je izbral naj- t]0|)ro tr,j„"0> Prodaja: 15.000.....t. si.»t 5 st'.t. primernejše, karkoli je kje dobil. Iskal si je ceneje Vreme: veter mrzlo, celo po virih, ki si strogo nasprotujejo, to Hamburg Trg za kavo. Santos good ga ni motilo. Vzel jc, premislil malo in — average za maj -»7.—, za september :»7 7.> za maj > kg. frankov 44 za september 50 k. frankov 45 -5. Dunajska borza dne 12. maja. 11 vi-eraj OS. (15 os.i?o 11(» 85 OS. 10 724 50 242.75 23.6-s 19.27 90.70 11 .:-).s prikrojil razmeram. In mi imamo kompleks ™ december 38-75 za mare 39 25 Denar. mislij, ki tuintam prav mično harmonujejo. ««vre 12. KavaS.mtos g.....i average No, v vsej knjižici je videti izvajanje gesla : iz življenja za življenje. Pisec pravi v »Sklepu« : »'V knjižici sem podal sliko naše trgovine in obrti na K» Goriškem, kakoršna je zdaj in kakoršna bo j)ržaviH v p.,pirjn 98.(»5 v prihodnjosti, ako — bomo možje, ki znajo ^ „ v srebru 98.05 izkoristiti sebi in svojcem v priti naravne Avstrijska renta v zlatu 11 <».80 LONDON 11. (K. n.) »Reuter« je j a- sklade in preugodno lego dežele ob Adrijic. ~ .. knmali 4"/ o vil 9. t. m. iz Ritsprnita: Boerci so ob reki r„ |>rav i m n. Podal je sliko, no, saj Kreditne ak-ije . - • J- /3 ' li- iv- Ijonuon IO ],sr. . . . Zand stopili Angležem na pot. Imeli so na j)nivjm jr(,rit da je izvrsten opazovalec. Naj ^ mark.....23.U8 severni obali reke stališče, ki se je raztezalo nave,]em malo njegove zgodovine! Napoleoni..... 19.21» v dolžini vse angležke črte, od Jeana Ha- Leta in leta je promatral goriško deželo, 100 itibjanshih lir . . 90.li;) miltona na vzhodu do Huttonovih čet na za- zasledoval njen gospodarski, politiški, kulturni Cikini .... padni strani. Bitke se je večinoma udeležilo jn naro(lni razvoj, vitlel je pomanjkanja in le topništvo, pa tudi pešci so semtertje po- nedostatke, te posebno na polju gospodar- segli vmes ter osvojili dva utrjena hriba, g^rn # . . Vitlel je tudi, da je vsled svojega Zgube Angležev s«» neznatne. Huttonovo top- gospodarskoga slabega stanja slovenski del ništvo se je večkrat spopadlo z Boerci i (Joriške zaostal politično, narodno in kulturno. vsakikrat so se morali Boerci umakniti. An- je do prepričanja, da le tedaj pridemo gleži so ujeli 20 Boereev ter še napredujejo. cj(t |)(,ijših časov, če se dvignemo gospodar- razP1M1Jt 11 0 LONDON 11. (K. B.l Brzojavka lorda p,)sebno še na polju trgovine in obrti. IIV*qH|1|I#Q RoUertsa z dne 10, t. m. ob 9. uri zvečer Skušal je teinu priti v okom, ali razni vzroki Ml C*UI1II\C1« pravi: Današnji dan je bil uspešen, kajti pre- mu tega niso dopustili. Bil je: ali preveč gnali smo sovražnika z jedne točke za drugo. 0hložen z delom, ali mu njegova premala Sedaj stojimo S milj od reke Zand proti se- strokovna izobrazba ni dopuščala iti tako veru. Konjeniki in pešci na konjih se naha- ,1-ileč. Tekom let pa, imaje na strani ljudi, jajo na po-taj i \Vantersburg, divizija Tueher \-[ so jja vzbujali bodi z dejanji bodi z be- pri Deelfonteiuu. Ko sem zadnjikrat slišal <» seda mi, je prišel do odločitve: čakal je še četah H a mi 1 tono vili in o konjenikih Road- ugodne dobe. Pričakal jo je. w< m m |o v i b, so te čete bile na potu proti jn eto. [aiisfcega leta je sredi najvećega Križnim goram v bližini Ventsburga. Hamil- „avdušenja vzplamtela misel : urediti na Go- t,.n j<* naletel na hud odpor. Brigada Smith- r|šlceirk trgovsko in obrtno organizacijo ter na Dorrieu je nekaj časa varovala Hamilt^movo ^l^gj te (»omagati našemu obrtništvu in zaledje. Izirnbe d<» sedaj s<. neznatne. trgovstvu na vsej črti. To je bilo za našega fliaiuberlciii o bodočnosti boerskill re-j pisca kakor nalašč. Dolga leta negovana ini- pnblik. sel je stala pred realizovanjem. Z vso svojo „Tržaška posojilnica ii Hranilnica1 reiistrovaia rAnm z omejeni Doroil?]® Zahteva se trgovska naobraženost. Prošnjam pridejati je spričevala. Natečaj do 25. maja t. 1. BIltMINGHAM (K. B.) Minister eneržijo in agitatoričuo silo se je vrgel na naselbine, ( hamberlein. jc imel včeraj delo. Ni bil sicer sam, ali delal je mnogo. Na eni strani je pisal, na drugi agitoval ter na shodih poučeval . . . Žal, da se je uprav v tistih časih razvnel najstrastnejše politiški pira vojno, na drug strani pa rlačani last- boj, ki ni dopustil našemu piscu, polastivši nenui nairnenju ter napada ministra za na- se ga, dovolj časa, da bi vse premislil in za-sclbin«-. Chamberlcin je obdolževal Campbella dostno pretehtal. O tem je pa trpela organi-Pannoi-'Uianiia. da je delal proti prizadevanje, zacija kakor taka, ker se vsled nezadostnega tukaj govor, v katerem se je obračal proti stranki z Janovo glavo, katera stranka skuša na eni strani ugoditi volileem s tem, da pod v vlade v dosego miru. Anglija da izide iz te delovanja ni mogla dostojno razviti. pohištva vsake vrste K Alessandro Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bo?at izbor t tapetarljah, zrcalili iti slikah. Ilustriran cenik g-ratis iu franku f vsakemu na zahtevo. Q Cene brez konkurence, Predmeti starii® se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. > Tržaška posojilnica In hranilnic legistrovana zadruga i omeienim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. iSlovanska (. italnical. n. Hranilne iilojre »e sprejemajo oil vsakegit. če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°.,. Rentui davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižl»o po 51,,",. na menjico po U 0,, na zastave po 51 ( radne ure so : od 9 —12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od IO—]•> dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—1 popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. Pozor kmetovalci! I Vedno se jo ginni podražil, vkupil s (.mu od neko najboljših in prvih tovarn za iriiini veliko množino inilliovill n -7 trakov za ŽlatlMMljV trt (Rebenvere-dliings-Gninistreifen), katere prodajam na drobno 10 dkg. po 11 kr, na debelo in najmanje 1 kg pa po 10 gl. kg. franko tnksij. Po posli pošiljam le pro-i povzetju. Blago je jako dobro in sem pripravljen takoj povrniti denar, ako ne bi komu ugajalo. Priporočam se cenjenim kmetovalcem in rojakom za obilne naroebe. S spoštovanjem A. Kovač, trgovec v Na brez i ni. Na najvišje povelje Njegovega c. in ti. apostol. Veličanstva, j i*icol XXXIII. G. kr. drž. loterija jpatentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji Izjava. V d roge rij ah tvrdke Friderika Cumar-ja za civilne dobrodolne namene v tej državni polovini. Ta denarna, loterija ki je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsega 1(»."»14 dobitkov v irotovini v skupnem znesku 410.200 kron. Glavni dobitek znaša v irotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 7. junija 1000. Jedna srečka stane 4 krone. Srečke r«' duhirajo pri oddelku za državne loterije na T»u-j naju, I. Itieiuerga-Hfie 7., v loterijskih kolek turali, v tultakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za ku(H.-e srečk. Srečke se doposljejo poštnine prosto. C. kr. ioterijska direkcija oddelek za državne loterije. Pohištvo in rneblji. v Trstu, v ulit*i Belvedere 37 in v podružnici n h Opeinali 212 nasproti gostilne pri Mi^iii-se dobiva Novoporočenci pozor! Le,;gI „romansko dvakrat cisceno žveplo vgakovr9tn^a pohištva meblje£ okviljeVj ogledal Kakor mož. ki skrlii za svojo rodbino, sem se odpovedal starešinstvu v Nahrežini, kor sem videl, da hi moral zanemarjati eno ali drugo dolžnost. analeŠka modra Qalica" in L.AgriCOl", atolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami „ J .I1* ® - ** , j m pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako- Ti kije mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je naj uspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseb trtnih mreesov in lišij. v:e-len jadi iti evetljieali. Navodilu za rabo ..Agricola" pošilja franko Tovari mila F. Fenilerl k C.o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOP IX ZALOGA na Goriškem pri <*. Frideriku Primas v Gorici. Travnik 1»> (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. Dizlom tmtM MoćM za toi o 00 8 zlatih. 19 srebrnih kolanj, 30 častnih In zahvalnih diplom. a e u M 1 eni liolj se eutim dolžnega izreei SVOJO j 111 gas ta sol za uničevanje mreesov na trtah, : vr9tnjh naročil v vso to stroko" spadajocili del. zahvalo občinskemu zast01»u nabrežin- i drevesih in zelenjavi; zamaški in gumi za Aaioa Brešeak, Ooriea, gosposke uliee Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. skemu, ki me je V svoji seji oprostilo ; cepljenje trt najboljše vrste, mehovi za žve-i . , . m i- , i, • tplianje trt, cevi iz gnmi|a /a škropljenje trt predpisane globe. 1 udi na teirt. da le ■ • Velikem ' ' ^ . 3 , proti peronosoen, zeltlji in steklo v \eiiKem odklonil ponudbo \\ ildija za nakup i j^,.,,. 1> tej priliki raIi.e naravne vode, vinski evet (špirit), na 1 - J. • „ • ' i vailna in dišeea mila, voščene in lojene svece prosim g. župana, nai se spomni našega 1*1-» ,-,.,1 i+A ' 1 1 1 j >0 k ost, gobe, sce tke itd. itd. Vse po cenah, da se ne bojim konkurence Za tvrd k o Fr. Cumar Emil Cun (ilirici Sv. Jakobu priporoča slavn. slov. obč. Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. j svojo 4 v lastni h.i$i. « . -i // -X- „Narodno gostilno" Hranilne vlo-e -^eje^ajo ...I vsaeega, j. Concordia Št. 1 a ee tudi «.! ehiii ilrustv.i in se ohrestu- ** jejo 41/^°/t,, ne da bi se odbijal rentni davek. 1'osojila da"]« j«» sam«« e'j»m«ni iu sieer na menjii-e jh. »> 0 „ in na vknjižlM« po I raduje vsaki dan o! i'. •!<• lif. ure dopol. in od Ii. do .*!. nr«- jn>p«.l. razveji nedelj in praznikov. Stanje hran. m Ista 1390. otrodo K. 1,480.000.j,M Pošti o-iiraii. račun štr. 837.315. vogral uiice Vespucci Toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo 1. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Za družbe so v Trstu, tiliea sv. Antona št. 1. priporoča cenjenim odjeiualeein svojo proda-jaluieo, preskrbljeno z m irmf.ikttirniin blagom za spomlad in |M)letje, in združeno s krojač-iii<*o za gos p. »de. Sotolsia oMa komi. Havelotc nepremočliiv oJ 10 do 16 gld. Velik izbor s^fc saKnega in Domliažni blaga za možfce oDie^e, sraic iz žide, volne lawn-tEQBis platna itd., zapestnii. ovratnikov, perila za možke, ovra?niG v vsali barvali iu lormal!, nogo vic, ruf. iopii vseb vrst, pose&no za touriste in k'olssarie. modnih prdiine'O'. iO'-a obilno obiskovanje "'j'"1"" narodnih iu avstrijsiciti zastav, transparentom 'm7:f'.n;,, \elik izbor blaga za zastave 111 narodnih z avstrijskim orlom Rabi se že skoro 40 let v dvomili konjisnieali v Tečjih vojaških in civilnih hlevih za krepčanje pred z velikimi in po istih, karlar si konj nosro Izpaknc, o otrpnjenosti kit itd. Ista usto^oplja konje v izredne napore pri dirkah. — Pristna je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima Fran Ivan c. kr. avstr. ogerski. kralj, runtunski in knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožno lekarnar, Eomcnb-rg ->r: Dur.aju. ES« Z ^ S Trgovina maiiifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro S. t ast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje mulcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad iti poletje in sicer : črne in barvane snovij, za moške obleke; velik izbor snovij za ženske kakor: saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje. ovrainiki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in Šivilje ter i raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročb^ za moške obleke po meri z največjo utančnostjo. V najem Odbor. seo dda v uliei Kremo št. ."»74. eela hiša obstoječa iz kubinjt- in ireli sob ali pa 2 kuhinji in - sobi. Hiša jc oddaljena Id minul od kampanje Segre. Ponudbe pod Terezi na na uprava našega lista. Mladeneč. ki je dovršil s prav dobrim vspehom kmetjsko ~olo na iirmu pri Novem mestu, išče primerno službo i\>nn 11h* na upravo . Kdinosti" LtITm-olirtiia reiislroraa zaflmia z neomejenim jamstvom. V GORICI, semcuiška ul. št. 1.. I. nadstr. - Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmnnj jedno vadne po 4V/o po najnižjih cenah. Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi cenami, poštnine ]>rosto 4 i i i € < ♦ < « I I I 7arsmsa zaroka SIDRO. LINEMENT. CAPSICI C0MP. iz Rlehterjeve lekarne v Praarl pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne tet vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki. Ricrteneva lekarna pri zlatem levu v Praa Elizabetne ulice 5. m leto po 5°/0, na-vloge na Conto - eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krouo na teden, ali daljš h obrokih po dogovoru. Deleži se obre- ^^ stujejo po 6.15%. Vplačevanje vrši se osebno ali potom čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od i)—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. trakov za dri štvene znake. Vse po najnižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cene odjemalcev in občinstva, beležim se uajuljudnej M. Aite. IVAN SCHINDLER Dunaj, m. Erdbergrstrasse štev. 12. razpošilja inati* in franko kataloge v slo-rensko-hrvatskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Kakor drugod, Za rjselno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ces. Sj kralj. p n v i legi in u lastnik Dunaj, li! Erabergstr. štev. 12. položnic na < Na Corsu štev. 33. ifz podružnica Trst. en Piazza della Legna 2. Samo 1 krono za 3 srečkanja. I Predzadnji tefififl Glavni MMl l v denarju z 200/„ odbitkom. Srečke Jnvalidendank po 1 krono I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. III. srečkanje: 10. novem. 1900. priporočajo: Josip Bolaffio. Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-stino. Ign. Neumann, Henrik Schiffmann. Železo in razno žele no blago na drobno in na debelo. PriiMU'ocajo svnjo dol tro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo , traverze, zaklepe, zelezo za kovače in fa^on. stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, zelezne cevi in take iz vlitega železa. vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Miijsto, namizno in itiiiio opravo, isiszns rnoSle iu pred opjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. K X n n n n n i K n n n n x n x