Med drugim preberite Plečnikova arhitektura je v naši zavesti, skladno s Steletovo sodbo, večnostna, torej popolna in nedotakljiva. V svoji popolnosti prehaja v opredmeteno poezijo, je abstraktna in dvoumna, prikrita enostavnemu razodetju. Damjan Gale se je odločil izluščiti iz harmonične uglašenosti Plečnikove arhitekture tisti člen, ki ostaja površnemu očesu odmaknjen, ker je podrejen pripovedi celote. Poskusil nam je približati večkrat spregledano razkošje pomenov in domiselnosti tistega izbrušenega arhitekturnega detajla, ki nam lahko pomaga pojasniti bistvo Plečnikove arhitekture. Prav steber je tisto Plečnikovo izrazilo, ki je osvobojeno svoje statične nujnosti, dalo mojstru možnost, da izrazi najbolj abstraktne pomene in v svobodni interpretaciji kompozicije in elementov klasičnih stebrnih redov poustvari tudi domišljijske podobe svojega sanjskega sveta. Vse fotografije, ki jih tokrat objavljamo, so iz kataloga Plečnikovi stebri. Izbral jih je arhitekt in fotograf Damjan Gale, besedilo pa je napisa) Janez Koželj. Obveščenost — potreba ali razkošje? Odgovorni slabo skrbijo za prosvetna glasila Prosvetna glasila republik in pokrajin, celo tista, ki redno izhajajo že trideset ali štirideset let, morajo vsako leto znova dokazovati svojo družbeno upravičenost in prosjačiti za denarno pomoč za poravnavo razlike med ekonomsko ceno in prosvetnim delavcem še dostopno naročnino. Zaradi negotove in nestalne, največkrat pa tudi premajhne denarne pomoči ustanoviteljev ne morejo opravljati svoje pedagoške in družbene vloge, kot bi želela njihova uredništva, niti zaposliti dovolj novinarjev urednikov. Tako stanje zahteva takojšnje ukrepanje; za vzgojo in izobraževanje odgovorni organi naj v prihodnje bolje skrbijo za gmotne možnosti prosvetnih glasil. S temi ugotovitvami, podprtimi s podatki, je Sekcija prosvetnih časopisov, ki združuje prosvetna glasila republik in pokrajin v okviru Zveznega odbora Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja. znanosti in kulture, te dni seznanila zvezni odbor tega sindikata — ta pa bo spodbudil republiške in pokrajinske odbore sindikata, ki so-povečini ustanovitelji teh glasil, da skupaj s prosvetnimi organi poiščejo ustrezne kratkoročne in dolgoročne sistemske rešitve. Za našo družbeno krizo so značilna pogosta nasprotja med besedo in ravnanjem. Poudarjamo pomen izobrazbe, znanja in ustvarjalnosti, pa tudi obveščenosti in dejavnega samouprav-nega sodelovanja delavcev — v resnici pa vse premalo naredimo, da bi se načela uresničila. Mno-gokje je zapisano, da morajo biti prosvetni delavci vsestransko obveščeni o spreminjanju in dogajanju v vzgoji in izobraževanju, da je treba bolje prisluhniti njihovemu mnenju in predlogom, jim dati več besede pri razvijanju vzgoje in izobraževanja. Hkrati pa ugotavljamo, da so domala vsa prosvetna glasila v denarnih težavah in komaj shajajo. saj so odvisna predvsem od večje ali manjše naklonjenosti in razumevanja ozkih krogov ali ce'o posameznikov, ki o denarni pomoči odločajo. Časopisne organizacije, ki izdajajo prosvetna glasila, ustvarijo svoj prihodek z naročnino, z razpisi in oglasi ter objavami, pa Nadaljevanje na 2. str. • VSAK NAROD MORA NAJTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU SVOJE MESTO, str. 3 • NOVE POTI DO ZNANJA, str. 4 • OBJAVE, str. 5 • VŠOLI JE VSE TEŽJE, str. 13 • UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA - MENTOR RAZISKOVALNEGA DELA SREDNJEŠOLCEV, str. 13 • POGLED V PRIHODNOST: UČITELJI RAZISKOVALCI, str. 15 Misel na vse V preteklosti smo radi poudarjali — to se je večkrat dogajalo posebno med defektologi — da so zavodi za usposabljanje in sploh družbena skrb za hendikepirane otroke in mladino na robu družbenega dogajanja; da namenja družba prizadetim in hendikepiranim otrokom in mladostnikom premalo skrbi in pozornosti; da smo v to področje premalo vlagali in si premalo prizadevali, da bi skladno z rastjo družbenega standarda tudi za prizadete otroke in mladostnike ustvarili normalne življenjske razmere in možnosti za sodobno strokovno obravnavanje. Takšne kritične ocene so bile nekoliko upravičene. Nismo sledili razvojnim smerem v razvitejšem delu sveta. Zamisli, novi prijemi in modeli so sicer vedno prispeli do nas, vendar jih večinoma nismo mogli uresničevati, ker za to nismo imeli niti primernih gmotnih možnosti, pa tudi ne prostora in ustrezno usposobljenih ljudi. Večina zavodov za usposabljanje životari v starih, dotrajanih stavbah, ki niso primerne za sodobno obravnavo otrok in mladostnikov, saj komaj zadoščajo za bivanje. Najslabše pa so razmere v vzgojnih zavodih, torej tam, kjer se vzgajajo in prevzgajajo otroci in mladostniki z motnjami v vedenju in osebnosti. Po drugi svetovni vojni je bil namensko zgrajen en sam tak zavod od desetih, večina pa jih je še zmeraj tudi v več kot sto let starih graščinah. V zadnjem času pa se je nekaj vendarle premaknilo. Skupščina SR Slovenije je že decembra 1985 (torej pred letom dni) izglasovala Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. S tem se bo še vse zdajšnje srednjeročno obdobje, torej prav do leta 1990 zbiral tako imenovani »stanovanjski dinar«, iz katerega smo v preteklih dveh srednjeročnih obdobjih zgradili v naši republiki več kot trideset novih domov za učence in študente. Z denarjem iz tega naslova pa bomo v tem srednjeročnem obdobju prenovili zavode za usposabljanje, to je zavode za obravnavanje in usposabljanje slepe in slabovidne mladine, mladine, ki je slušno in govorno prizadeta, telesno invalidna, zmerno, težje ali težko duševno prizadeta, pa tudi zavode za vedenjsko in osebnostno moteno mladino. V zdajšnji program je zajetih 24 zavodov za usposabljanje, ki bodo prenovljeni ali na novo zgrajeni. Denar se steka že od začetka leta 1986 in akcija dobro poteka. V Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani so se že začela gradbena dela, kmalu pa se bo začelo delo tudi v zavodih za slušno in govorno prizadete v Portorožu in v Mariboru, pa tudi v Zavodu za telesno prizadeto mladino v Vipavi. Drugi pripravljajo načrte, nekateri se pogajajo še o lokacijah. Družba je že v preteklosti vlagala v zavode za usposabljanje. Vedno znova je bilo treba obnavljati stare stavbe, da je bilo mogoče v njih živeti in delati. Vendar se zdajšnja akcija bistveno razlikuje od prejšnjih. Prvič po vojni nismo pri prenovitvenih programih mislili le na zidove in streho nad glavo, pač pa tudi na namembnost ustanov. Prenovo smo zasnovali bolj strokovno pretehtano; ne le za danes in jutri, temveč s pogledom v prihodnost — vsaj za naslednjih 50 let. Pri tem smo upoštevali nakopičene domače, slovenske in jugoslovanske izkušnje, pa tudi strokovna dognanja in dosežke iz raz vitejšega dela sveta. Nismo razmišljali le o tem, katere stavbe bi bilo treba prenoviti ali na novo zgraditi, pač pa smo pred tem razčlenili zdajšnjo mrežo zavodov in razmišljali o tem, kako bi jo bilo, glede na potrebe v republiki,treba predrugačiti in spopolniti. Pri strokovnih analizah tudi nismo razmišljali le o zavodih, temveč o celostnem problemu hendikepirane mladine pri nas. Zavodi za usposabljanje so le sestavina tega problema. Predvsem pa smo se zavedali, da bi ostali na pol poti ali še dlje, če bi prenavljali le stavbe, zanemarili pa bi vsebino in kakovost dela v njih. Kakovost pa je odvisna od razvitosti in dosežkov stroke, od modelov, prijemov, metod in programov, predvsem pa od ljudi, ki programe uresničujejo. Tako kot najboljša in najbolj pretehtana reforma uspe ali pade z ljudmi —njenimi uresničevalci — velja to tudi pri zavodih za usposabljanje in delo v njih. Zato je srečna okoliščina, da prav zdaj sprejemamo nove visokošolske programe za defektologijo. Že naslednje študijsko leto naj bi jih začeli uresničevati tako, kot je zdaj predvideno. Z večletnim zaostankom se v naši republiki s tem pridružujemo Hrvaški in Srbiji, kjer je bil študij defektologije na visokošolski ravni organiziran že doslej. Tudi na tej ravni bo seveda kakovost študija odvisna ne le od programa, temveč tudi in predvsem od ljudi — izvajalcev. Odvisna pa bo tudi od tega, koliko bo pedagoški program temeljil na znanstvenoraziskovalnih izsledkih in se povezoval z njimi, koliko bo izhajal iz prakse in se bo spopol-njeval in plemenitil s prakso in koliko se bodo na defektoloških katedrah hkrati s pedagoškim delom razvijale tudi same stroke. Vsekakor sam prehod na visoko stopnjo še ne zagotavlja tudi kakovosti. To je le možnost, ki jo bo mogoče uresničiti ali pa tudi ne. S prehodom na visoko stopnjo za defektologijo še zdaleč ni končano neko obdobje, ko bi lahko zadovoljni obtičali, ker smo dosegli nekaj, za kar smo si pred tem dolga leta prizadevali. Kakršnokoli zadovoljstvo ali celo samozadovoljstvo bi bilo neupravičeno. Prehod k visokošolskemu študiju pomeni začetek. Pomeni pa tudi veliko odgovornost nosilcev in izvajalcev do stroke, ki jo je treba razvijati, do prakse, ki pričakuje kakovostne mlade strokovnjake, do mladih rodov, ki bodo sodelovali pri usposabljanju, in do družbe, ki prevzema s tem velika nova gmotna bremena. Kadrovska šola bo lahko kos zahtevnim in odgovornim nalogam le, če bo združila strokovne, kadrovske moči v slovenskem prostoru, se povezovala s prakso in črpala iz spoznanj, ki so se nakopičila doma, pa tudi iz svetovne zakladnice znanja. Šele potem lahko govorimo o srečni okoliščini; o tem, da prenova zavodov za usposabljanje sovpada s prehodom višješolskega usposabljanja defektologov na visokošolsko, o okoliščini, da se lahko ob skrbi za gmotne temelje korenito lotimo tudi vrhnje stavbe. VINKO SKALAR Ravnateljem več znanja in informacij Zavod SRS za šolstvo skrbi za usposabljanje vodstev šol Pedagoškim delavcem bi morali zagotoviti boljše možnosti za delo in življenje, šele potem bomo lahko govorili o njihovem stalnem usposabljanju. Če le nismo preveč črnogledi, lahko upamo, da bo jutri boljše poskrbljeno za učiteljevo strokovnost, za njegovo spopolnjevanje — v resoluciji je namreč jasno zapisana zahteva po nepreneh-nem izobraževanju pedagoških delavcev. Čez noč ne smemo pričakovati preveč, saj je takšno izobraževanje postopno in dolgotrajno delo — še bolj verjetno zato, ker je na ravni republike več kot sto organov, ki odločajo in soodločajo o izobraževalni politiki in vsaj toliko jih je še v vsaki občini. Zavod SRS za šolstvo je pripravil načrt sistematičnega usposabljanja vodstev šol. Kako je s pripravo seminarjev, ki so namenjeni ravnateljem osnovnih in srednjih šol ter njihovim pomočnikom, smo povprašali Marijo Velikonja, svetovalko na Zavodu SRS za šolstvo, ki skrbi za pripravo tovrstnih seminarjev. Takole pravi: »Ravnatelji so se do zdaj bolj ali manj redno zbirali na aktivih po posameznih organizacijskih enotah Zavoda SRS za šolstvo in se tako seznanjali z najpomembnejšimi novostmi v šolskem sistemu ter se pogovorili najnujnejše o svojem delu; z zdajšnjimi seminarji pa bi radi spodbudili ravnatelje, da bi bili dejavnejši kot pedagoški vodje in direktorji ter jih hkrati seznanili, kako je mogoče uporabljati novo učno tehnologijo in druge novosti.« In kakšen je program seminarjev? »Temeljne naloge v vzgoji in izobraževanju in ravnateljeva vloga, Pedagoška služba in šola. Pridobivanje in oblikovanje celotnega prihodka šole in njegova delitev s poudarkom na svobodni menjavi dela, Aktualna vprašanja zakonodaje v vzgoji in izobraževanju, Vodenje kot sistem, metoda in medsebojni odnosi, Načrtovanje dela šole in sprem- Pri reformi je smer pomembnejša od hitrosti j S seje Sveta za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL Ijanje letnega uresničevanja delovnega načrta. Spremljanje pouka, Usmerjanje in poklicno svetovanje, Prenova osnovne šole in Uporaba računalnika pri poslovanju šole in pouka so teme, ki ta hip ravnatelje najbolj zanimajo. Do konca šolskega leta bomo speljali seminarje s to vsebino po vsej Sloveniji, do zdaj so se jih udeležili že vodstveni delavci gorenjskih srednjih, dravograjskih in nekaterih ljubljanskih osnovnih šol. Prve izkušnje kažejo, da so vsebine posrečeno izbrane, saj zajemajo splošna vprašanja, prihodnje leto pa bomo skušali biti bolj tematski. Ravnatelji si npr. želijo več vedeti o vodenju kot sistemu, metodi in odnosu, zato bo eno od srečanj namenjeno samo temu. Na posameznem seminarju se zbere približno dvajset udeležencev. To število je prednost, ki jim pripomore, da res sodelujejo, omogoča jim živo komunikacijo — prav to pa smo ždeli doseči. Če se bo tako nadaljevalo, bodo gotovo uspešnejši tudi ravnatelji v svojih okoljih. Prevečkrat pozabljamo, kako pomemben vezni člen v pedagoškem procesu je pravzaprav ravnatelj.« Skrajni čas je, da se usposabljanje pedagoških delavcev sistematično razvije — tako smo slišali tudi v razpravah na seminarju (4. do 6. decembra) v Ljubljani. Ugotavljali so, da morajo kadrovske šole bolj skrbeti za svoje diplomante, in sicer s takimi programi, ki bodo resnično odsev učnih potreb. Premalo tudi razmišljamo o učiteljevi osebnosti, kdo naj bo to in kakšne lastnosti naj bi imel. Opozorili so, da moramo odkriti možnosti za napredovanje v učiteljskem poklicu (to so poudarili tudi na kongresu jugoslovanskih pedagogov v Mariboru) in razbremeniti ravnatelja, ki ga ponavadi ob nalaganju novih nalog kar zasujemo s številnimi poročili, programi in načrti, pa mu ob tem »papirnatem delu« zmanjkuje časa za vse drugo. Poročilo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja je te dni v središču pozornosti v sindikatih, v Zvezi komunistov, Zvezi socialistične mladine Slovenije, Gospodarski zbornici. Strokovnem svetu SRS za vzgojo in izobraževanje, Izobraževalni skupnosti Slovenije, posebnih izobraževalnih skupnostih, Zavodu SRS za šolstvo, Repubhškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, v Republiškem družbenem svetu SRS za vzgojo in izobraževanje in na obeh univerzah. Na seji Sveta za vzgojo in izobraževanje pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije 27. novembra so namreč sklenili, da je o poročilu treba povedati kaj več v javni razpravi, saj je preobrazba vzgoje in izobraževanja ena od temeljev preobrazbe našega gospodarstva in družbe in zato njene pomembnosti ni treba posebej poudarjati. kritično spregovori o položaju pedagoških delavcev — o njihovem gmotnem položaju, nezadovoljivem usposabljanju in spo-polnjevanju, pa tudi o velikanskih razlikah med občinami glede izobrazbe pedagoških delavcev. O prenovi srednješolskih programov premalo razmišljamo, kako bi jih mladi najbolj učinkovito nadaljevali tudi v visokih šolah. Govorimo o nujnem uvajanju učne tehnologije in sodobnega multimedijskega izobraževanja, premalo pa o ljudeh z novim znanjem. Zavedamo se, da povprečje ne zagotavlja razvoja, toda kljub temu ne skrbimo dovolj za napredovanje nadarjenih učencev, pa tudi ne za neprenehno izobraževanje nas vseh. Poročilo je dobro izhodišče za razpravo, saj razčlenjuje stanje v šolstvu; morda pogrešamo v njem poglavje o možnostih za organizacijsko preobrazbo naše šole, so rekli na seji. Zapisano je tudi, da je preobrazba dolgotrajen proces, pri katerem je celo pomembnejše ohranjati smer kot pa hitrost; verjetno bi se morali za oboje bolj zavzemati in prepričati slovensko družbo, da izobraževanje mora biti kakovostno. Spremembe v vzgoji in izobraževanju niso le zadeva šolstva. pomembnejše je, koliko se dosežki potrjujejo v okolju. Ne moremo govoriti o drugačni, bolj kakovostni šoli v nespremenjenih družbenih odnosih. Poročilo Visoka odličja Predsednik Skupščine občine Maribor Rotovž Branko Smole je v imenu Predsedstva SFRJ podelil ob dnevu republike visoka državna odličja delavcem Pedagoške fakultete v Mariboru. Profesor MLADEN TAN CER, višji predavatelj, je prejel red dela z zlatim vencem za dolgoletno vzgojno delovanje in vsestransko družbeno zavzeto delo; NENA HOHNJEC, glasbena pedagoginja, red dela s srebrnim vencem za dolgoletno glasbeno vzgojo in vsestransko zavzetost za razvoj glasbene pedagogike na pedagoški akademiji in ANKA ROBNIK, višja knjižničarka, red dela s srebrnim vencem za neutrudno in vestno delo pri razvoju knjižnice in vključevanju le-te v pedagoški proces. Gotovo je to priznanje za ves delovni kolektiv Pedagoške fakultete v Mariboru. Odlikovancem čestitamo za visoka odličja in jim želimo nadaljnje uspešno ustvarjalno delo! Izobraževanje odraslih še zmeraj zapostavljeno Stališče skupščine Andragoškega društva Slovenije do financiranja izobraževanja odraslih Skupščina Andragoškega društva Slovenije, ki je bila 28. oktobra 1986 v Mariboru, je v razpravi ob poročilu o delu društva v preteklem dveletnem obdobju ugotovila, da se tudi obetajoče akcije in dejavnosti, ki jih je ta čas spodbudilo društvo, ustavljajo ob vprašanjih financiranja izobraževanja odraslih. Zato je skupščina sklenila, da na to vprašanje opozori odgovorne organe, predvsem pa Izobraževalno skupnost Slovenije, ki je odgovorna za načrtovanje razvoja celotnega področja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji in v tem tudi za vprašanja financiranja izobraževanja odraslih. Izobraževalna skupnost Slovenije mora enakopravno obravnavati izobraževanje odraslih ter izobraževanje otrok in mladine, torej mora celostno načrtovati celotno izobraževanje in vzgojo; v tej celoti mora biti rešeno tudi vprašanje financiranja izobraževanja odraslih, ki mora biti enako konkretno kot načrtovanje sredstev za izobraževanje otrok in mladine. Društvo je že opozorilo, da je v izobraževanju odraslih veliko programov, za katere je in mora biti širše druž- beno zanimanje. Temu je mogoče zadostiti le z ustreznim združevanjem denarja — v Izobraževalni skupnosti ali drugje — in ne le z neposredno svobodno menjavo dela. Če tega vprašanja takoj ne uredimo, po mnenju skupščine ne bomo mogli ustvariti normalnih možnosti za razvoj in delo v izobraževanju odraslih. To pomeni, da bodo nekateri pomembni cilji našega srednjeročnega in dolgoročnega programa le mrtva črka na papirju. tičali so pri posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev), raziskovalno delo na področju izobraževanja odraslih (institucionalno nepokrito, financiranje projektov pa se ta čas zaustavlja zlasti pri deležu Izo- braževalne skupnosti Slovenije). Zato ne moremo mimo ugotovitve, da so ta čas izobraževalne skupnosti in njihov odnos do izobraževanja odraslih tisti dejavnik, ki najbolj ovira razvoj izobraževanja odraslih. Opozarjamo, da bo ob tem še tako zavzeto delovanje Andragoškega društva in drugih dejavnikov na področju izobraževanja odraslih jalovo in neučinkovito, to pa lahko zmanjšuje motivacijo za delo na tem področju. Podobno kot s financiranjem izobraževanja odraslih in sistemskimi rešitvami tega vprašanja se dogaja tudi z nekaterimi drugimi vprašanji izobraževanja odraslih. Za njihovo reševanje je dalo Andragoško društvo Slovenije konkretne predloge. Med temi naj navedemo programe visokošolskega izobraževanja andrago-gov in andragoških delavcev (ob- na pedagoško didaktično kakovost šolskih knjig. Ko opazujemo, kako so učbeniki prepuščeni tržnim zakonitostim, se vsiljuje vprašanje, ali so tržno blago. Člani Sveta so opozorili, da mora Izobraževalna skupnost Slovenije ponovno obravnavati vprašanja, ki zadevajo učbenike: preveri naj družbene dogovore o učbeniških skladih, poišče stemske možnosti za zalaganj1 financiranje učbenikov in p1; ^ sni, Kaj in koliko smo storil1 racionalizacijo učbenikov številnih odvečnih delo''' zvezkih je to vprašanje pov? upravičeno. j h Obveščenost ali razkošje? potreba p< % SR: h r >>ta M h: Vsa ta vprašanja, ki jih obravnava poročilo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, in še veliko podobnih vprašanj, je treba pretehtati v javni razpravi. Na seji Sveta so sprejeli tudi stališča do različnih pogledov na skupna programska jedra (le-ta objavljamo v celoti, da ne bi bilo več nejasnosti in nepotrebnih zapletov ob teh vprašanjih). Spregovorili so še o zalaganju učbenikov v prihodnje. Zdajšnji predmetniki terjajo približno šeststo različnih učbenikov — pri tako visoki številki res ni vseeno, ali jih tiskamo za eno leto ali za deset in več let. Poudarili so, da nobenega učbenika ne bi smeli natisniti, če ni prej preverjen v praksi in da pogosto pozabljamo Nadaljevanje s L str. tudi z dotacijami. Dotacije predstavljajo pri nekaterih prosvetnih časopisih glavni del prihodka (v Črni gori 95 %, na Kosovem 83 %); pri nekaterih časopisih prinesejo dotacije polovico prihodka (Srbija, Bosna in Hercegovina, Vojvodina). Najslabše se v tem pogledu godi Prosvetnemu delavcu, ki dobiva med vsemi tovrstnimi časopisi najmanj dotacij (manj kot 30% celotnega prihodka). Medtem ko dobivajo prosvetni delavci v nekaterih republikah in pokrajinah svoje glasilo domala zastonj, je za slovenskega prosvetnega delavca zato čedalje dražje. Večji del dotacij prispevajo samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja (delno tudi z nekaterih sorodnih področij). Počasi vendarle prodira med delegate zavest, da so taka glasila sestavni del vsakega sodobnega, demokratično zasnovanega sistema vzgoje in izobraževanja, medij, ki omogoča notranji pretok informacij med vzgojno-izobraže-valnimi organizacijami in prosvetnimi delavci ter med njimi in neštetimi strokovnimi, samoupravnimi in družbeno-politič-nimi organi te dejavnosti. Vsote, ki jih v nekaterih republikah in avtonomnih pokrajinah prispevajo samoupravne interesne skupnosti za prosvetna glasila, niti niso tako majhne, saj bodo te skupnosti dale za prosvetno glasilo na Hrvaškem 39 milijonov, v Srbiji 28 milijonov, v Bosni in Hercegovini 24 milijonov, v Vojvodini 25 milijonov, na Kosovem več kot 20 milijonov dinarjev. V primerjavi s temi zneski je vsota dotacij samoupravnih interesnih skupnosti, ki jo bo dobil Prosvetni delavec v letu 1986, resnično skromna (7769000 din). Že vsa leta poslušamo očitke kolegov iz drugih republik: Slovenija, najbolj razvita republika, pa tako malo daje za obveščenost prosvetnih delavcev! Sindikati, ustanovitelji večine prosvetnih glasil, dajejo pomembnejšo pomoč le-tem na Hrvaškem (letos 15 milijonov); v Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Sloveniji znaša pomoč od poldrugega do treh milijonov din. V Črni gori, ;0 Kosovu in v Vojvodini je 1 pomoč usahnila; prosvetnim1 lavcem je s tem odtujen še j1 h del sindikalne članarine, ki jim je prej vračal v obliki delit, cije za glasilo. ni Med neposrednimi posle ^ cami nezadostnega in neg®1 lr( vega financiranja prosveti ^ glasil sekretariat Sekcije p1 & svetnih glasil navaja nezados110] kadrovsko sestavo, zlasti i0 \:.edništev teh glasil. V S e k' e prevladuje mnenje, da zgot nc tremi stalnimi uredniki (take )t( godi Prosvetnemu rabotnik® ;ij Makedoniji. Prosvjememu r* et v Črni gori ir. našemu Pros^ij nemu delavcu) ni mog° uspešno izdajati časopisa j0 pa je treba delati čudeže. ^ Kako iz takih razmer? Sekt jj. predlaga Zveznemu odboru ^ republiškim odborom sindP tov, naj se odločneje zavzam1 za drugačen odnos ustanovi1^ Ijev do prosvetnih glasil. V vsJ republiki in pokrajini naj bi najodgovornejši organi na P dročju vzgoje in izobraževan^ dogovorili o prihodnosti teb A sil in o tem, kako jim zagotoV trdno gmotno podlago za redj,* izhajanje in kakovostno urcsw( čevanje take programske zasn ^ ve, ki bo ustrezala potrebi^] vzgojno-izobraževalne dejavi\ Stil sti in prosvetnih delavcev. Za dolgoročen napredek pl nj( svetnih glasil pa naj bi le-ta njihovi izdajatelji prerastlj osrednja informacijska središ ki bi zagotavljala pretok inf A, macij, ki bi morale seči do vsju delavcev v vzgoji in izobražem nju, od vrtcev do univerze. kovostnimi glasili in raznolikisis prilogami bi bolj gospodaIljtii( porabili denar, ki ga danes na1'^ zličnih krajih porabimo za ddi* galska in druga gradiva, pa 1!% prosvetni delavci bi bili b^sti obveščeni kot so danes. Po*1 dabljanje vzgojno-izobražev* te, nega sistema in dejavnosti % hteva posodobitev tudi sistA komunikacij v njih. Vemo pa>|n zahtevajo samoupravni soAe stični odnosi tudi vsestraflSj]>r: obveščenega, zavzetega pt ustvarjalnega prosvetnega lavca. JOŽE VALENTINČIČ 40 let šole za voznike na Ježici Šola za poklicne voznike motornih vozil na Ježici pri Ljubljani, ena izmed redkih šol, namenjenih izobraževanju odraslih, je te dni praznovala 40-letnico svojega delovanja. Ustanovilo jo je kot avtoprometno šolo takoj po osvoboditvi tedanje Ministrstvo za lokalni promet in ji dodelilo zdajšnjo zgradbo na Ježici, ki je bila med vojno preurejena v vojašnico. Šola je dot:’a za učenje star tovornjak in avtobus. Pri vpisu so imeli prednost borci NOB, vojne sirote in udeleženci prostovoljnega dela, in to iz vse Slovenije. Od ustanovitve do danes je šola zamenjala 9 ustanoviteljev, štirikrat je spremenila tudi svoje ime; zdaj deluje kot enota Srednje šole tehničnih strok in osebnih storitev v Ljubljani. Po letu 1963 je postala matična šola za izobraževanje poklicnih vozni- zu^t kov in zgradila celo mrežo zu njih oddelkov. Zdaj je p°st3L izvajaj matična šola tudi za programa voznik-instruktor. Ob jubileju so delavci in sO opravljeno delo in naprej lavci šole upravičeno ponosni šole. Tisočem poklicnih kov, ki jih je šola doslej usp^T bila, se bo priključilo vsako1 nekaj sto novih, dobro uspt^L Ijenih za varno vožnjo, pa tud1 k desetine voznikov inštruktorja potrebe avto-šol. Zdaj1 išif: vozni park predstavlja že p1 L bogastvo, saj obsega med dwL 7 osebnih in 5 tovornih mobilov ter čisto nov TidJL avtobus, ki so ga prav za 40-L nico prigospodarili — ob p0^, p nekaterih organizacij in skupj Ui sti, ki podpirajo njihovo djJL beno pomembno vzgojno-braževalno delo. „ J. V. ^nanstveno-tehnološka zasnovanost :e inj( n programiranje izobraževanja e nas lahko reši le povezano in usklajeno delo - . dni sta v Sloveniji v javni .v? Opravi pomembna dokumenta ‘Področja vzgoje in izobraževanj?- V Poročevalcu Skupščine iJj-S (št. 27 z dne 4. novembra °6) je objavljeno obsežno pojilo o preobrazbi vzgoje in izo-raževanja, ki ga je pripravil Re-“Wiški komite za vzgojo in izo-,Sevanje ter telesno kulturo, v ^munistu (7. novembra 1986) ^ so obj avl jene teze za razpravo nalogah zveze komunistov v • analjnjern razvoju vzgoje in je ^raževanja. 4Dba dokumenta f, nravnavata vzgojo in izobraže- 0 d^nje zelo celostno, razvojno in Rezano z drugimi dejavnostmi do' ijb^bi, 0benern Pa odpirata ve- ''.o dilem in problemov v vzgoji ''^obraževanju, ki jih bo treba v kil"?'ezano z drugimi dejavnostmi ; .^aljnjem razvoju tega po-ptt r?nja strokovno in raziskovalno Sevati, če hočemo, da bo naš ojt ‘Sojno-izobraževalni sistem J1‘j kakovosten, učinkovit in ra-( °nalen. V mojem prispevku, ki navezuje na omenjena doku- j^nta, obravnavam nekatere •i.|i ?ableme, pravzaprav samo dva, „ ls6 nista ustrezno strokovno re-viCna, sta pa temeljnega pomena 1 /učinkovitejši in kakovostnejši » ?2voj vzgoje in izobraževanja in ICer: kako zasnovati nadaljnji • v°j usmerjenega izobraževanj Jain kako vsebinsko oblikovati ^Žojo in izobraževanje. ^anstveno-tehnološka asnovanost izobraževanja j. bružbeno-zgodovinski razvoj JPzličnih zasnov izobraževanja, Ijffi So zrcalile smotre in naloge g/goje in izobraževanja v posa-družbenogospodarskih ^ditvah, je porajal tudi ra-'bt'?116 načine določanja in opre-.PUevanja vsebin vzgoje in izo-HUževanja. To kaže, da sta za-Jn°Va izobraževanja in določa-^ r]e vsebin vzgoje in izobraževati! to (metodologije planiranja in iilfogramiranja) logično poveza-n^Zasnove izobraževanja so zr-vSr'ile razvoj družbenih odnosov 'A Vsakokratno stopnjo razvoja -//izvajalnih sil v družbi. Naš jJ^ajšnji vzgojno-izobraževalni /j/em pa v programih, oblikah in Petodah vzgojno-izobraževal- .idlw ^e*a zrneraj ne zrcali v j/'°ti in ustrezno naraščajoče J Jutnost; znanja in dela, znano-, J 1 in tehnologije, faradi posebnih razmer, v ka-r/Uh je nastala in se razvijala ./(uksa usmerjenega izobraževa-zmeraj nima še natančno Ustrezno izdelane in obdelane /‘aksa 4a,še .'al u jjsl^ugoške teoretične podlage ^snovanju in načrtovanju izobraževanja za znanstveno-teh-°loški razvoj naše socialistične aitioupravne družbe. Naše Unerjeno izobraževanje se poldni oblikuje in razvija na pod-& podedovanih in tradicional-L a vzorcev, ustaljenih v razme-Idr-k0 so proizvajalne sile v ptužbi tehnično še slabo razvite, usledica tega je naraščajoče na-/otje med vzgojno-izobraže-'/uo prakso na eni strani terza-j!> evaini vse bolj razvijajoče se in ’’I /nstveno utemeljene proi-3(1 |j /nje ter razvijajočih se socia-,./unih samoupravnih odnosov ^J0 drugi strani. Idealno (naju-'l /^itejše) bi bilo, če bi se ^ v Soja in izobraževanje razvijala ^n° nekoliko hitreje od proi-Da je to res, potrjujeta JP •-dva pomembna razloga. od načrtovanja, uvedbe, A učinkov izobraževanja ,l?]v/u štiri ali pet let (če izobraže-rL/15 načrtujemo za danes, za alSni° tehnologijo, potem izo-Sevanje nujno »caplja« za ra-V0Jem družbe in gospodarstva). lljjIler?l8'č, izobraževanje mora biti 'j^koliko pred razvojem proi-«'Dr°°n-*e tu<^' zat0’ se iuhko hitreje in !vetu V razvitejšem |e '“ načrtujejo razvoj izobra-na anja za deset ali petnajst let v :2Vgrei glede na predvideni ra-1 tehnologije in znanja. Tudi mi moramo dandanes ponovno zasnovati našo vzgojo in izobraževanje natančneje in bolj dolgoročno. Razumljivo je, da mora izobraževanje (znanje) temeljiti na sodobnih znanstvenih dosežkih. Manj sprejemljivo pa je, da mora ustroj izobraževanja povsem zrcaliti ustroj znanosti. To se nam marsikje dogaja, zato imamo danes tako razdrobljene programe z veliko predmeti, ki so tudi med seboj slabo povezani. Za načrtovanje in izobraževanje so primarne vsebine znanosti in ne njena raznolika sestava. Kot vse dejavnosti v družb' se tudi znanost razvija, spreminja, deli in povezuje v nove sestave. Izobraževanje ne more slediti tem razvojnim procesom, sicer bi se moralo nenehno na novo strukturirati. Izobraževanje mora vključevati in dajati sodobno, kakovostno, trajnejše in strukturirano (povezano) znanje z različnih področij. Čeprav je izobraževanje tesno povezano z znanostjo, tehnologijo in drugimi dejavnostmi v družbi, še zlasti z razvojem kulture in družbenogospodarskim razvojem, pa ima tudi svoje zakonitosti razvoja in delovanja. Tehnologija in izobraževanje Podobno kot v znanosti se do-gaja tudi v tehnologiji: izobraževanje ne more slediti v vseh posebnostih čedalje hitrejšemu razvoju tehnologije in visoko diferencirani strukturi dela, ker bi se moralo nenehno prilagajati novim tehnologijam (specialnostim). Nekatere raziskave so pokazale, da znanje zelo hitro zastara, obenem pa se tudi zelo hitro obnavlja in povečuje. V približno petih letih zastari približno polovica tehnološkega znanja, obenem pa se to znanje v tem času dvakrat poveča. To seveda vodi tudi k hitrim spremembam profilov kadrov na vseh stopnjah zahtevnosti del in nalog. Če ob tem upoštevamo tudi to, da je izobraževanje dolgoročen proces — dolgoročni so zlasti učinki izobraževanja — potem lahko sklenemo, da nimajo prihodnosti niti ozki niti statični profili delavcev s srednjo izobrazbo (razen nekaterih obrti, v katerih se bo obrtniški način dela še ohranjal), temveč ljudje s široko izobrazbo, takšni, ki se zmorejo prilagajati nenehnim spremembam in so se torej sposobni neprenehno (permanentno) izobraževati ob delu, iz dela in z delom. Zato vzgojno-izobraževalni sistem ne sme s svojo togo in neperspektivno programsko usmerjenostjo zapirati izobraževalne poti mlademu človeku, temveč prav nasprotno: široko jo mora odpirati za doživljenjsko izobraževanje. Zasnovo izobraževanja in metodologijo programiranja (ali vsebine izobraževanja) moramo zajeti in reševati celostno in povezano (integralno) v vseh njunih zvezah in odnosih. Programiranje izobraževanja Temeljni nosilci sprememb v vzgojno-izobraževalnem procesu so vzgojno-izobraževalni programi. Toda vzgojno-izobraževalni programi sami po sebi ne zagotavljajo uspeha, če nimajo primerne gmotne podlage in če ni ustrezno usposobljenih učiteljev, da bi jih uresničili. Danes se v svetovni pa tudi domači znanstveni in strokovni literaturi s področja vzgoje in izobraževanja vse bolj pojavlja izraz kuri-kulum (curriculum) in kurikula-rizacija, v želji, dahi proces programiranja in programske vsebine širše zasnovali in povezali z drugimi dejavniki v enoten in funkcionalen programski sistem. Nekateri razumejo kuri-kulum v klasičnem pomenu kot predmetnik in učne načrte po predmetih, drugi pa zelo široko in ga definirajo takole: Kuriku-lum temelji na ugotovljenih in jasno opredeljenih izobraževalnih potrebah (združenega dela, družbe in posameznika), vsebuje pa predmetnik in učne načrte, organizacije vzgojno-izo-braževalnega procesa ter spremljanje in vrednotenje njegovih dosežkov (kakovosti učinkov), torej celoten vzgojno-izobraževalni ciklus. Naši vzgojno-izobraževalni programi usmerjenega izobraževanja so morfološko (formalno) nekje vmes med obema opredelitvama, vsebinsko pa so še vedno precej tradicionalno zasnovani in strukturirani. gih dosežkov, ki vsi terjajo, da bi bili preneseni v vzgojno-izobra-ževalne vsebine in uvrščeni v vzgojno-izobraževalne programe. • Vse bolj se čuti nevzdržljiv pritisk različnih vsebin in strok na vzgojno-izobraževalne programe (»imperialistična vojna« strok, boj za predmete in ure v programu); zato se tudi kažejo neprenehne težnje po podaljševanju izobraževanja (šolanja). • Podaljševanje šolanja ali cepitev izobraževanja na posamezne specialnosti (inflacija in multiplikacija programov), ki se utemeljuje z izrednim povečevanjem znanja (ki naj bi vplivalo Nadaljnji učinkovitejši in kakovostnejši razvoj programiranja in programov in na podlagi tega tudi posodabljanje vzgoj-no-izobraževalnega procesa ni mogoč več na tradicionalnih temeljih. Smo na stopnji, ko mora v ta proces nujno poseči stroka, skratka, razvojno-raziskovalno delo. Za ponazoritev naj navedem samo nekatere pereče probleme, ki jih strokovno korektno še nismo rešili: • Vprašanja splošne in strokovne izobrazbe (definiranje, obseg, medsebojno razmerje, interakcija...) še vedno nismo rešili niti teoretično, še manj pa v praksi — pri samem programiranju. • Hiter razvoj vseh dejavnosti v družbi povzroča oziroma kopiči ne samo količinsko akumulacijo, temveč tudi kakovostno mutacijo kulturnih, znanstvenih, tehnoloških in dru- na vsebino izobraževanja), pa vse bolj povečuje pritisk in zahteve po dodatnih gmotnih sredstvih in denarnih naložbah. Takšno gibanje, zahteve in pritiski bodo v prihodnje čedalje močnejši zaradi hitrega razvoja znanosti, tehnologije, kulture in drugih dejavnosti v družbi. Zato je nujno, da se začno problemi izobraževanja reševati znanstveno korektno in strokovno poglobljeno. V ta proces se mora vključiti pedagoška stroka kot celota pa tudi mejne stroke (znanosti) in druge stroke, ki se tudi ukvarjajo z izobraževanjem. Še več. Vse to delo bi morali povezati in uskladiti z delom in prizadevanji enakih ali sorodnih strok v drugih naših republikah in pokrajinah, pa tudi v svetu. Le to in takšno delo in sodelovanje nas lahko popelje iz krize izobraževanja, ki pa jo seveda povzroča tudi kriza v drugih delih družbe. FERDO REČNIK ▲ Vsak narod mora najti v vzgoji in izobraževanju svoje mesto_______________________________ Stališča SZDL Slovenije do skupnih programskih jeder Svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu Republiške konference SZDL je 27. novembra t.l. sprejel na novo opredeljena in razčlenjena stališča do skupnih programskih jeder; s tem naj bi pomagal odpraviti nekatere nesporazume in nejasnosti, ki se v teh vprašanjih še v zadnjem času pojavljajo tako pri nas kot v drugih republikah in pokrajinah. Pri nastajanju skupnih programskih jeder se je namreč že od začetka pojavila nesprejemljiva težnja po poenotenju vsebine in učnih načrtov za osnovne in srednje šole, ki bi jim v republikah in pokrajinah lahko kvečjemu dodali nekaj posebnosti. Nekateri so hoteli, naj bi ta jedra postala vnaprejšnja obvezna sestavina programov, ne glede na pristojnosti republik in pokrajin — nekak »nadnacionalni program«. Po nekajletnih, včasih tudi vročih razpravah, so slovenska stališča zdaj bolj dorečena in — trdna. Strokovni organi, ki so jih iz SR Slovenije pritegnili k oblikovanju skupnih programskih jeder, niso soglašali z zasnovo jeder kot nadnacionalnega učnega načrta, ki bi v takšni obliki obšla ustavno pristojnost republik in pokrajin ter prizadela vzgojo in izobraževanje kot nenadomestljivi prvini narodove samobitnosti, pri samem uresničevanju pa bi zato, ker so preveč podrobna in vseobsežna, tudi zanikala ustvarjalno vlogo šol in učiteljev. Tako utemeljeno nasprotovanje se je še posebno zaostrilo pri zasnovi skupnega programskega jedra za materinščino. Stališča do jeder so se oblikovala v Republiškem svetu za vzgojo in izobraževanje, Strokovnem svetu SRS za vzgojo in izobraževanje in v Predsedstvu RK SZDL Slovenije. Posebno dejavno je bilo Društvo slovenskih pisateljev. Sprejeta je bila enotna usmeritev, naj programska jedra opredeljujejo za posamezno vzgojno-izobraževalno področje le temeljne smotre in bistvene vsebine, ki zagotavljajo najnujnejšo skupno raven zahtevnosti znanja v posameznem programu ter tisto skupno vedenje, s katerim se tudi v vzgojno-izobraževalnem delu krepita enotnost in skupna hotenja narodov in narodnosti v SFRJ. Javna razprava v SR Sloveniji je tako izostrila stališča, ki so jih predstavniki SR Slovenije uveljavili pri usklajevanju v medrepu-bliški-pokrajinski komisiji za reformo vzgoje in izobraževanja, pomembno pa je, da so podobna stališča o vlogi jeder prevladala tudi v strokovnih krogih nekaterih drugih republik in pokrajin. Pri programskih vsebinah narodnega pomena, zlasti na jezikovnem in kulturno-umetniškem področju je bilo v Sloveniji enotno ugotovljeno, da lahko le vsak narod in narodnost zase objektivno in stvarno odmeri težo in pomen posameznih dejstev v družbeno-zgodovinskem razvoju ali osebnosti s področja književnosti, glasbenega ustvarjanja ali drugih področij kulture in umetnosti. Ob izsiljenem odstotkovnem ali neke vrste paritetnem odmerjanju obsega učnih vsebin na tem področju nastane možnost za stalno pritoževanje o zapostavljenosti posameznih nacionalnih avtorjev in osebnosti iz literature, s tem pa tudi veliko priložnosti za nacionalistične pobude in načine reševanje tega vprašanja. Tak prijem tudi zanika nacionalno osnovo, na kateri temeljita vzgoja in izobraževanje v sleherni demokratični družbi. Pri nadaljnjem strokovnem dopolnjevanju skupnih programskih jeder so bila slovenska stališča toliko upoštevana, da se je njihova vloga zožila na tiste temeljne vsebine, ki naj bi jih v vsaki republiki in pokrajini po svoji odločitvi uvrstili v svoje programe kot enoten minimalni standard. Bistveno ostaja, da se uresničijo tslpuptii ,ciljir snpjtpf in naloge vzgoje in'izobraževanja. cci u us y a j c., r\u r\ is, predmetu, razredu ali organizacijski obliki pouka se to doseže. Pri tem je treba spoštovati kulturno in pedagoško tradicijo ter mesto izobraževanja v družbenem razvoju. Dopolnjevanje v taki smeri je bilo mogoče med drugim tudi zato, ker so tudi predstavniki strok iz drugih SR in SAP začeli spoznavati, da bi bila zamisel o jedrih kot enotnih učnih načrtih v praksi aomata neizvedljiva, po učinkih škodljiva, s slovenskega stališča pa celo proti sami naravi vzgoje in izobraževanja. Nadaljnje spremembe programskih jeder v smeri, ki ne krni narodne samostojnosti, bi lahko v resnici pripomogle h kakovostnejšemu oblikovanju vzgojno-izobraže-valnih programov tudi v naši republiki. Danes smo pri strokovnem usklajevanju na točki, ko se je bistveno spremenil temeljni odnos do jeder in njihove vloge strokovne opredelitve enotnih minimalnih standardov znanj in nujnih skupnih vsebin, ki jih pristojni organi SR in SAP po samostojni presoji upoštevajo pri oblikovanju svojih tovrstnih programov in učnih načrtov; to se ujema s stališči, sprejetimi v naši republiki. Tako opredeljene skupne vsebine pa po večini ne presegajo več tistega obsega znanj in informacij, ki smo ga v Sloveniji vedno imeli za potrebnega in smo ga že doslej včlenjevali v učne načrte. Zato tudi naših učnih načrtov, ki v nacionalnih predmetih (slovenski jezik, književnost, zgodovina, umetnostna vzgoja) temeljijo na jeziku, kulturi in zgodovini slovenskega naroda, ne bomo spreminjali. Nihče pa se v javnih razpravah v naši republiki ni zavzemal za zoževanje obsega informacij in znanja o kulturi in zgodovini drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki jih vsebujejo naši vzgojno-izobraževalni programi in ki po vsestranski presoji že uresničujejo cilje in smotre, dogovorjene v skupnih programskih jedrih. Nove predstave o programskih jedrih utegnejo biti mnogo koristnejše od dozdajšnjih, saj so dobra strokovna podlaga tako glede na ustavno veljavnost šolskih spričeval, pridobljenih kjerkoli v Jugoslaviji; to pomeni njihovo enakovrednost, pa tudi kot sredstvo za uveljavljanje smotrne recipročnosti pri uvrščanju znanj in informacij o Sloveniji ter o njenem zgodovinskem in kulturnem razvoju v učne načrte drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin. Vsako drugačno vlogo in obseg skupnih programskih jeder pa bomo tudi v naprej dosledno zavračali. Res je, da opisani razvoj pojmovanja skupnih programskih jeder ni značilen za vsa okolja, kjer se o njih razpravlja. Zlasti v političnih krogih še marsikje prevladuje poenostavljeno mnenje, da so potrebni kar enotni učni na- šcib'T bid e .c.r ri. ? .->.•) . nadaljevanje ha 4. str. Nove poti do znanja Sodobno izobraževanje in učna tehnologija Razmišljanja in študije o prihodnjem razvoju neprenehnega izobraževanja kažejo, da učenje in izobraževanje ne bosta potekala več pretežno v šolah, niti ne tako kot nekdaj — tradicionalno predavateljsko. Potekala bosta po različnih medijih, obsegala bosta različna področja in imela pestrejše organizacijske oblike. Značilnost jutrišnjega izobraževanja bosta torej pestrost načinov izobraževanja in večja dejavnost učencev, mlajših in starejših. O teh in podobnih vprašanjih, ki jih postavljata sodobno izobraževanje in učna tehnologija, so razpravljali na posvetu o učni tehnologiji in multimedijskem izobraževanju odraslih, ki sta ga konec oktobra pripravila v Mariboru Andragoško društvo Slovenije in Skupnost izobraževalnih centrov Slovenije. Iz predstavitev in razprav povzemamo nekaj zanimivosti, za naše bralce. KAJ JE MULTIMEDIJSKO IZOBRAŽEVANJE? Psihološke raziskave kažejo, da spominsko dojamemo deset odstotkov prebranega, dvajset odstotkov slišanega, trideset odstotkov vidno opazovanega, petdeset odstotkov slišanega in videnega, sedemdeset odstotkov rečenega (kadar ponovimo informacijo) in devetdeset odstotkov tega, kar naredimo (o čemer smo informirani). Te, verjetno dovolj prepričljive številke potrjujem, da kreda in tabla ne zadoščata za uspešno učenje in da moramo v korak z multimedij-skim izobraževanjem. Multimedijsko izobraževanje ni le združitev različnih medijev, temveč gre za novo, drugačno uporabo medijev, takšno, da z njihovo združitvijo dobimo najboljše dosežke. En sam vir znanja težko zadosti vsem potrebam učenja, psihološko pa je tudi dognano, da s prepleteno uporabo živih in neživih virov učenja dosežemo boljše učinke. Ko še ni bilo pihologije in pedagogike z njunimi spoznanji, je multimedijsko ponudbo virov znanja predstavljalo življenje samo. Učenje je bilo tedaj pretežno iz-kušenjsko, bilo je toliko boljše, kolikor kakovostnejše izkušnje si je posameznik nabral. Temu naravnemu procesu učenja smo se odtujili, ker smo se zaprli med šolske zidove, kasneje pa smo se začeli zavedati, kako enosmeren in osiromašen je naš pouk. V šole smo uvajali novo tehnologijo in sredstva, vse do danes pa utečenega načina šolskega in izobraževalnega dela nismo zmogli ko-reniteje spremeniti, saj nam je »zlezlo pod kožo«; v nas živi kot tradicija, s katero smo obremenjeni. Poleg učbenikov, knjig, revij in časopisov je televizija dragocen vir znanja in je skoraj vsakemu dostopna. Približati zna resničnost, gledalcem daje možnost, da si vidno in slušno ustvarijo predstave in pojme o predmetih, pojavih, dogodkih in procesih. Njena neposrednost in aktualnost spodbujata in zagotavljata daljše trajanje pridobljenega znanja. Če se posreči ustvarjalcem televizijske oddaje skladno povezati zvočne in vidne Mariborska Pedagoška fakulteta, kjer je potekal posvet, je ena najsodobneje opremljenih šol pri nas: ima medioteko (z magnetofoni, kasetofoni, gramofoni, projektorji, videotopom, videorekorderji, mikročitalnik, grafoskop, episkop itd.), elektronsko učilnico za polprogramirani pouk, opremljena je z računalniškim terminalom in televizijo, računalniško učilnico s petnajst računalniki, predavalnico za praktični pouk izobraževalne tehnologije, ki je obvezen za vse študente Pedagoške fakultete, ho-spitacijsko učilnico, televizijsko distribucijsko središče (sicer so vse predavalnice opremljene z monitorji) in fonolaboratorij. Najbrž si je težko predstavljati, kako je vse skupaj videti, kako potekata pouk in študij. To si je treba ogledati. Eno pa zagotovo: strah, da učitelji danes ne bi obvladali 16-milimetrskega kinoprojektorja in seveda videorekorder, je za rodove, ki prihajajo z mariborske Pedagoške fakultete, odveč. signale, se ob tem izrazi posebnost tega medija, ki lahko pomembno obogati in skrajša učenje. Izobraževalna televizija je vstopila v naše učilnice hrupno, ■ ni pa prinesla nujnih sprememb, kakršne bi morala.Kersmo jo u~ porabljali premalo domiselne, so jo marsikje zožili le na pomožni kinoprojektor, zanemarili pa so bogastvo živega, neposrednega televizijskega medija. Tako kot je nekoč prodirala televizija, tako si danes vse bolj utira pot v naše življenje video. Le-ta ni namenjen le razvedrilu in sprostitvi, pač pa postaja nepogrešljiv tudi pri učenju. Ne bomo naštevali njegovih tehničnih vrednosti, predstavili bomo le drobec izobraževanja v Ljubljanski banki, kjer video že uspešno uporabljajo. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, dobro poznajo Izobraževalni center ljubljanske banke, saj je zgled podobnim ustanovam. Seveda brez dvajsetih zagnanih delavcev ne bi bilo nič, tudi ne zanimivega vadenja poslovnih pogovorov z uporabo videa. Posebno so se obnesli pri usposabljanju pripravnikov in spopolnjevanju bančnih delavcev za komuniciranje s strankami. Cilj vadenja je usposobiti bančnega delavca, da bo znal ponuditi bančne storitve in da bo strokoven," komunikativen, diskreten in posloven. Va-denje poslovnih pogovorov ponavadi pripravijo ob koncu večdnevnih seminarjev (po poslušanju in že pridobljenem znanju iz poslovne politike banke, psihologije osebnosti, govornega in slušnega komuniciranja) ali pa jih organizirajo kot samostojne tečaje. In kako uvajajo v takšno va-denje video? Delavci si v parih izbirajo vloge bančnih delavcev in strank, dogovorijo se za poslovni dogodek in ga zaigrajo pred kamero. Potem si ogledajo posnetek vsi udeleženci seminarja in ga po vnaprej določenih merilih ocenijo. Pri ponovni vadbi izbranega poslovnega dogodka skušajo odpraviti pomanjkljivosti. Takšna metoda dela je nazorna, udeleženci si jo lahko večkrat ogledajo in jo natančno ocenijo. Zelo priljubljena je, saj omogoča resnično, ustvarjalno sodelovanje, hitro vrnitveno informacijo, odpravlja strokovne vrzeli, hkrati pa omogoča spoznanje o osebnostnih lastnostih. Prav to pa so odlike kakovostnega izobraževanja. Izobraževalni center Ljubljanske banke skrbi za delavce po vsej Jugoslaviji, zato potekajo izobraževalne akcije velikokrat na terenu, čeprav ne vedno v najboljših razmerah. Organizator izobraževalne akcije se mora znajti v najrazličnejših okoliščinah in mora obvladati osnovno učno tehnologijo, saj je nemalokrat prepuščen sam sebi. PROTI RAČUNALNIŠKI NEPISMENOSTI Uvajanje računalništva pri nas sega v konec šestdesetih let, ko so na Inštitutu Jožef Stefan priključili prvi računalnik. Ob uvajanju računalniške tehnologije na vsa področja našega gospodarstva in drugam, se je pojavila potreba po širšem opismenjevanju. Po oceni Izvršnega sveta je bilo leta 1984 v SR Sloveniji le dva odstotka računalniško pismenih. Spoznanje, da naša družba potrebuje ljudi, ki bodo znali upravljati novo tehnologijo, je spodbudila prve korake v računalniškem opismenjevanju v zadnjih treh letih. Takšno računalniško opismenjevanje poteka od leta 1984 organizirajo pa ga delavske univerze, Zveza organizacij za tehnično kulturo in fakultete v sodelovanju s srednjimi šolami in pomembnejšimi izdelovalci računalniške opreme, zadnja leta pa sta k računalniškemu opismenjevanju veliko pripomogla tudi radio in televizija s tujimi in domačimi oddajami in kvizi. Ob uvedbi reforme v srednje izobraževanje so bile leta 1979 ustanovljene štiri srednje šole za računalništvo (v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Titovem Velenju), danes pa si je računalništvo utrlo pot tudi v druge srednje in osnovne šole. Zavod SRS za šolstvo je že leta 1973 začel načrtno izobraževati srednješolske učitelje za pouk računalništva in informatike, leta 1984 pa so na mariborski Pedagoški akademiji in ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo začeli načrtno izobraževati osnovnošolske učitelje za fakultativni pouk računalništva. Zavod SRS za šolstvo je presodil, da je računalniška oprema, ki jo Iskra Delta ponuja šolam (izdelki, uporabni za frontalni in Nove tehnologije — novi izzivi Mednarodna konferenca sindikata laboratorijskih delavcev — FISTAV — natančneje — konferenca sindikata delavcev, zaposlenih pri avdiovizualnih sredstvih ali množičnih občilih, je bila ustanovljena leta 1974 v Londonu — in tam je bila leta 1980 tudi njena prva konferenca. V statutu te mednarodne zveze je zapisano, da se ukvarja z vprašanji uvajanja novih tehnologij v množična občila (posebno z videom) ter z njihovim vplivom na življenjske in delovne razmere zaposlenih. Zavzema se za varstvo, ohranjanje in razvijanje nacionalnih kultur — po načelih UNESCO. Čeprav je bila Jugoslavija med ustanovitelji konference, ima položaj opazovalke. Druge konference, ki je bila letos od 17. do 20. novembra v Moskvi sta se v imenu Zveznega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi udeležila dr. Boris Buklijaš, predsednik republiškega odbora Sindikata prosvetnih in kulturnih delavcev Hrvaške in Ante Selak, glavni in odgovorni urednik Skolskih novin. Na konferenci se je zbralo 107 sindikalnih funkcionarjev iz 44 dežel ali iz 60 sindikalnih organizacij. Udeleženci so tri dni namenjali pozornost trem temam: uvajanju novih tehnologij v avdiovizualna sredstva in njihovem vplivu na zaposlenost, delovnim razmeram zaposlenih in (ne) možnosti za njihovo prekvalifikacijo, ter sklopu vprašanj, povezanih s pospeševanjem mednarodne solidarnosti delavcev, zaposlenih v teh dejavnostih. Večina udeležencev je poročala in razpravljala o izkušnjah in težavah, ki se pojavljajo v njihovih deželah, vsi pa so zatrjevali, da uvajanje novih tehnologij, predvsem videa, hudo vpliva na zaposlenost, posebno v filmski dejavnosti. Hiter razvoj računalništva v avdiovizualni dejavnosti in naglo širjenje videa povzročata po eni strani, da je delavcev preveč, po drugi strani pa nezboljšujeta kaj prida gmotnega položaja in delovnih razmer zaposlenih. Čeprav so okoliščine v vsaki deželi drugačne, nekoliko bolj pa se razlikujejo v neuvrščenih deželah in deželah s tržnim ali planskim gospodarstvom, pa imajo povsod enake težave; da bi se prekvalificirali, obenem pa ohraniti kul-tumo-umetniško razsežnost filma ter kako izboljšati delovne, s tem pa tudi življenjske razmere zaposlenih v tej dejavnosti. Kar zadeva prvo vprašanje, so izkušnje v posameznih deželah dokaj različne — odvisne so od kultur-no-zgodovinske tradicije ter družbenogospodarskega in političnega položaja dežele, kar zadeva drugo, pa je FISTAV pravkar izdal knjigo priročnik (Laboratory Chemicals hazard handbook) s taksonomijo zaščitnih ukrepov in opozoril, koristnih za bolj stalno zaposlitev v teh organizacijah. Večina razpravljalcev je poudarjala, da je nujno bolj zavarovati kultumo-zgodovinsko in narodno identiteto pred ideološkimi pritiski, ki so jim izpostavljeni z uvajanjem novih tehnologij. Ob temah, ki so obravnavale vprašanja o problemih mednarodne solidarnosti delavskega razreda, se je uveljavila teza, da je treba delavce v mednarodnem merilu združevati po njihovih življenjskih interesih, saj se bodo le tako lahko učinkovito upirali izkoriščevanju velikega kapitala in drugim monopolističnim težnjam. Člani naše delegacije so seznanili udeležence z nekaterimi jugoslovanskimi izkušnjami pri delu z videom in tudi s posledicami, ki utegnejo nastati, ker se je video v zadnjem desetetju zelo razširil tudi v Jugoslaviji. Poudarili so tudi tole: Čeprav ima dandanes videorekorder kar 500 tisoč Jugoslovanov, težko govorimo o neki vodeni družbeni in kulturni politiki na tem področju. Kljub temu da ni uradne državne politike, ki bi usmerjala proizvodnjo in distribucijo, pa je na tem področju nastal enoten trg, ki deluje po svoji logiki bolj nezakonito kot zakonito. Pri tem pa se pojav- ljajo številni problemi — od gospodarsko-razvoj ni h (odnos domače industrije do industrije videa, možnosti za izdelavo ali koprodukcijo), pravnih, (to področje bo treba zakonsko urediti), idejnopolitičnih (vsaka nova tehnologija prinaša tucfi novo ideologijo ali pa relativizira staro), kulturološko-estetskih (novo sredstvo, čeprav izvira iz starega, zahteva tudi svojo estetiko) do organizacijsko-tehnič-nih, izobraževalnih in denarnih vprašanj. Informacijski, izobraževalni in kulturološki izzivi, pred katere nas postavlja novo sredstvo, so takšni, da vseh njihovih posledic ni mogoče presoditi na prvi pogled. Kot sestavina družbenega obveščanja tudi video temeljito spreminja organizacijo dela, organizacijo prostega časa, s tem pa oblikuje tudi novo civilizacijsko zavest. Tako kot druge dežele v razvoju, obremenjene z gospodarskimi težavami in dolgovi, se tudi Jugoslavija spoprijema z negotovostjo na tem področju, obenem pa skuša dohitevati izzive tretje tehnološke revolucije. Razumljivo je, da na tem področju ne moremo v korak z najrazvitejšimi deželami, lahko pa rečemo, da si zlasti v zadnjih letih prizadevamo, da bi se tretji tehnološki revoluciji vsaj malo približali. ANTE SELAK Ob vseh prednostih televizije se vendarle sprašujemo, zakaj gre mimo človeka, ki veliko gleda televizijo, toliko informacij, v njegovi zavesti pa jih ostaja le majhen del. Pri programih množičnih medijev je poglavitna skrb strokovnjakov, da oddajo čim-več informacij, da so le-te sveže, pestre in vsestranske. Pozornost je namenjena oddajanju informacij v pedagoško-andragoškem procesu, k sprejemanju le-teh in k njihovemu povezovanju v zaokroženo celoto, ki je hkrati povezana s poprejšnjimi spoznanji. Tu govorimo o znanju, ne pa o informacijah. (Marija Vogrič, vodja sekcije za učno tehnologijo pri Andragoškem društvu Slovenije.) individualni pouk in za različne delovne naloge), zelo primerna. Strokovnjaki Iskre Delte in Instituta Jožef Stefan so pripravili že številne računalniške programe, vestno skrbijo tudi za računalniško opismenjevanje. Poleg seminarjev za odrasle organizirajo na inštitutu tudi računalniške krožke za otroke v mali šoli in šoloobvezne otroke. Na tečajih želijo vsaj približati računalnik udeležencem, da bi ga ti lahko uporabljali kot pripomoček pri delu. In čemu sploh lahko rabi računalniška oprema na šoli? Glavni namen je poučevanje informatike in računalništva, razpravljanja, kakršnega sri1 vajeni, temveč za oblikovan)-novih možnosti komunikacije skupini. Tradicionalno izobražf vanje je usmerjeno predvsem1 pridobivanje znanja, ko učite* sistematično podaja snov. To je| marsičem slabo, zato so zače načrtno iskati možnosti za razv>' janje spretnosti z učenjem majhnih skupinah, s krajšim ic pospešenim izkušenjskim uče' njem. Znanja in izkušenj se pose; meznik ne zaveda povsem. Tuč ni rečeno, da so vedno ustrezni,1 vseeno uravnavajo naše ravne nje v določenih okoliščinah, zat‘ moramo razkrivati slabosti ' Učni projekti odraslih odpirajo multimedijskemu izobraževanju odraslih nove možnosti. Popolnoma spreminjajo položaj »učenca« v vzgojno-izobraževalnem procesu. Pojem označuje postopek, v katerem posameznik odslikava svoje zanimanje za učenje in s tem sam določa svojo izobraževalno dejavnost in svoje delovanje. Njegovo učno in izobraževalno dejavnost opredeljujemo kot učni projekt, saj je namerna in programirana, omogoča uresničitev njegovega zanimanja za izobraževanje. S projektom zajema vse medije in učne vire, ki so mu dosegljivi, in iz njih črpa vsebine. To je zelo integrirano multimedijsko izobraževanje, ki ga bolj ali povsem načrtuje posameznik. Prav to daje učenju novo razsežnost in ta bo najbrž odločilno vplivala na razvoj izobraževanja odraslih v prihodnosti. (Zoran Jelenc, predsednik Andragoškega društva Slovenije.) privajanje delu z računalnikom, učenje računalniških jezikov in programiranja. Mikroračunalnik lahko odlično uporabimo tudi za poučevanje drugih predmetov učnega programa, seveda z ustrezno opremo. (Zdaj pripravljajo šolske programe za gradbeništvo, kemijo, strojništvo in kmetijstvo.) Omogoča simulacijo raznih procesov, interaktivno učenje, komuniciranje učitelj — učenec, samostojno delo učencev z računalniki in sprotno objektivno ocenjevanje učencev. Šolsko mikroračunalniško opremo lahko uporabimo tudi za avtomatizacijo šolskega poslovanja, npr. razvida učiteljev in učencev, izdelavo urnikov, samodejno izpisovanje učnih uspehov in pisarniško poslovanje. IZKUŠNJE UČIJO Ko govorimo o multimedijskem izobraževanju, preveč mislimo le na tehnične medije in sredstva informiranja, premalo pa na možnosti, ki jih imenujemo izkušenjsko učenje. S tem medijem, ki ga sestavlja naše delovanje, že ima nekaj izkušenj Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Ne gre le za nekaj, kar je boljše od klasičnih predavanj in ravnanju, se jih zavedati u' spreminjati. Postopke takšneg* usposabljanja opredeljuje & Bariča Marentič Požarnik ko1 »postopek problematizacije ^ odtajanja, sledi rekonstrukcij* ali objektivizacija in končno i®' tegracija«. Tudi to je multimedijsko izO' braževanje, čeprav ni videti takšno na prvi pogled. To je multimedijsko učenje, kjer sredstva niso namenjena množičnem11 izobraževanju, temveč ožji skupini; mediji pa so lepaki, delovna sredstva učni oroiekti, igra idr- Uresničevanje mnitimedijskil1 modelov zahteva spremenjen® organizacijo izobraževanja, drugačno medioteko, spremenjen® učna središča, informacijski' svetovalne in razvojno-pospešc-valne službe. Zanj je treba Ijud* posebej pripraviti, zlasti pa od' praviti njihove predsodke in S® ogniti zastarelim vzorcem izobraževanja kot edinim uspešnim potem. Verjetno je to vprašanj® treba postaviti na prvo mesto« šele potem pa razmišljati o težavah, ki jih povzroča pomanjkanj® denarja. Prav na to zadnje pa s® včasih kar preradi sklicujemo —-pa če je potrebno ali ne. LUČKA LEŠNIK Stališča SZDL Slovence do skupnih programskih jeder nadaljevanje s 3. str. črti oziroma največja uniformnost vsebinskih in organizacijskih rešitev, češ da bi to samo po sebi odpravilo veliko nasprotij, ki obremenjujejo zdajšnje jugoslovanske razmere. Pri takšnih pogledih slovenska stališča o skupnih programskih jedrih niso mogla naleteti na konstruktiven odziv. Poudarjeno zaostrovanje, ki je značilnost razpravljanj o skupnih programskih jedrih, nima podlage v resničnem stanju šolstva, ki zahteva predvsem samokritično presojo kakovosti uresničevanja sprejetih vzgojno- izobraževalnih ciljev in smotrov-Očitno je, da prihajajo v poletni' kah v ospredje tudi drugi pr0' blemi naših medsebojnih odnO' sov, ki ne izhajajo iz poslanstvi1 šole, vendar je treba najti takšn( rešitve, ki bodo v prid uspešn1 preobrazbi vzgoje in izobraževanja na podlagi izhodišč, ki so vse SR in SAP v S FR Jugoslavil1 sprejemljiva in ne prizadevajo nikogar. Nasprotno: vsak narod i? narodnost morata najti v vzgoj, ,,, izobraževanju svoje avtentičn0, mesto ter v njiju urcsničevf^ svojo zgodovinsko in človesk kontinuiteto in dostojanstvo. Sil PRILOGA POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA PEDAGOŠKO USMERITEV objave VSEBINA v\»> .40i'ts ■ V*' V UVJ J • Visokošolski vzgojno-izobraževalni program enopredmetne pedagoške smeri Defektologija — predlog programa • Visokošolski vzgojno-izobraževalni program Vzgojitelj defektolog za motnje vedenja in osebnosti — predlog programa • Delovanje in organiziranost skupščine in njenih odborov ter strokovnega sveta Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev ■ m;r Ijj: < Jr.'.. • -jii;!/- '.n r'- - •hč t i‘:; ’ " ":'ir:d' lA-:.. -)5 -> | '-'iC* £]2' ‘j ni "n" Sklicujem 2. redno sejo SKUPŠČINE POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV, ki bo 25. decembra 1986 ob 9.30 v prostorih Pedagoške akademije v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, soba 48 — pritličje. Za dnevni red predlagam: 1. Začetek seje skupščine, izvolitev verifikacijske komisije in potrditev predloga dnevnega reda 2. Potrditev in uresničitev sklepov 1. seje skupščine 3. Organizacija praktičnega pedagoškega dela študentov v programih pedagoške usmeritve (gradivo je objavljeno v Objavah Prosvetnega delavca z dne 24. novembra 1986) 4. Sprejem predloga programa UČITELJ RAZREDNEGA POUKA VIS (predlog je objavljen v časopisu Prosvetni delavec, dne 24. novembra 1986) 5. Sprejem predloga programa PRAKTIČNI POUK — VŠ — Strojništvo (predlog je objavljen v časopisu Prosvetni delavec, dne 24. novembra 1986) 6. Sprejem predloga programa DEFEKTOLOGIJA in DOMSKA VZGOJA (predlog je objavljen v časopisu Prosvetni delavec, dne 15. decembra. 1986) 7. Uvajanje druge faze dinamike ob novih VIS pedagoških programih I rii cj/usn ■ iij. i. /i .i:'!>vi[f>linGrn ■ . . . ' -• . . . . iiiosomo (.:' .'Ji 8. Obravnava Poročila o preobrazbi vzgoje in izobraževanja (poročilo je objavljeno v Poročevalcu Skupščine SRS z dne 4.11.1986, št. 27) 9. Oblikovanje pripomb Skupnosti k osnutku Zakona o pedagoški službi ----— 10. a) Predlog rebalansa planske bilance sredstev za usmerjeno izo- braževanje v letu 1986 b) Predlog rebalansa plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1986 11. Predlog sklepa o višini prispevne stopnje Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev za leto 1987 12. Pobude delegatov 13. Razno Delegate konferenc delegacij prosim, da se udeležijo seje Skupščine. V naših Objavah smo v skladu s statutom ponovno ponatisnili sezname vseh uporabnikov in njihovo organiziranje v konference delegacij. / Sklicatelje konferenc prosimo, da skličejo konference in zavzamejo stališča do posameznih točk dnevnega reda. PREDSEDNIK SKUPŠČINE PIS ZA PEDAGOŠKO USMERITEV Boris Feldin, s. r. 51 v' l' c\ L •'.! ' , A i < t • ‘ ' y -t ' •-J ‘Z »O ul.l ’ OliiK.W ■ i v .. IV. C K.1 ' * t , ;• ; r a r. n n , >dc i fl; .1 /» i ' b .( i i«‘ ) ’ f i' ^ Predlog progfa^ » . I Visokošolski vzgojno-izobraževalni program enopredmetne pedagoške s smeri Defektologija______________________________^. Pojasnilo k VIS Defektologija V okviru programa VIS VIP Defektologija, če ga primerjamo s prejšnjim, višješolskim, je novost: Združen program Defektolog za MVO (motnje vedenja in osebnosti), ki je bil že prej sestavni del višješolskega programa defektologije (prej specialne pedagogike) in pa program Domski vzgojitelj, ki je bil v prenovljenih visokošolskih programih prvotno pripravljen v okviru VIS VIP Pedagogika. Program za Domskega vzgojite! ja je bil pripravljen in se j e leta 1969 začel izvajati v okviru tedanje specialne pedagogike na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kot posebna študijska smer. Domska pedagogika pa je bila uvrščena leta 1977 tudi v visoko- šolski program pedagogike na filozofski fakulteti, in sicer kot usmeritev v tretjem letniku, poleg šolske in dragoške usmeritve. Po preimenovanju specialne pedagogike v defektologijo pri pripravah novih visokošolskih vzgojno-izobraževalnih programov na PA programa domskega vzgojitelja niso več predvideli, zato pa je bi! ta program pripravljen kot posebna samostojna smer v okviru VIS VIP pedagogika, ki pa je v svojem temeljnem programu kljub temu predvidel vse tri usmeritve in sicer šolsko, domsko in andragoško. V letošnjem koledarskem letu, že skoraj ob preimenovanju VIS VIP Defektologija iz osnutka v predlog, smo si po temeljiti presoji in dolgotrajnem poprejšnjem dogovarjanju odločili za združitev VIS VIP defektolog za D MVO in VIS VIP Domski vzgojitelj, in sicer tako, da smo združen program uvrstili v VIS VIP Defektologija. Tako odločitev utemeljujemo takole: 1. Proces vzgoje in prevzgoje ni deljiv. Pedagoški delavci v vzgojnih zavodih, pa tudi v domovih učencev, morajo biti najprej vzgojitelji. Obvladati morajo celoten vzgojni proces, usposobljeni pa morajo biti tudi (morda prvi bolj kot drugi) za obravnavanje vedenjsko in osebnostno motenih otrok in mladostnikov. Nedeljivost vzgojnega in prevzgojnega procesa bi bilo mogoče utemeljiti ne le z dokazi iz prakse, temveč tudi s samo naravo pedagoškega procesa in z zgodovinsko tradicijo in samim izvorom institucionalne vzgoje. Zato ni naključje, da sta se oba programa, ki sta zdaj združena, podvajala. To je bilo mogoče razbrati iz lika diplomanta v enem in v drugem programu, iz predmetnika in najbolj iz učnih načrtov. Številne stične točke obeh programov zato ne opravičujejo in ne terjajo le skupnega pedagoškega nastopanja, temveč tudi skupno znanstveno raziskovanje in razvijanje stroke. 2. Ni smotrno uporabljati diplomante za ozko specializirano področje pedagoškega delova- nja, še posebno, če je takšno delo psihično obremenjujoče. Iz mentalno higienskih razlogov je bolj utemeljen širok profu vzgojitelja, ki omogoča veliko prehodnost — na različnih področjih vzgojnega in prevzgojnega delovanja — od penoloških ustanov in vzgojnih zavodov, do delovanja v domovih za učence, v podaljšanem bivanju in celodnevnem varstvu. 3. Težko bi bilo opravičiti in uveljaviti VIS VIP z zelo majhnim zaledjem v praksi, z zaledjem, ki bi lahko sprejelo le dva ali tri diplomante na leto. Združen program pa odpira diplomantom bistveno širše možnosti za zaposlitev in pa izbor dela, skladnejši z osebnim zanimanj61’ in potrebami prakse. ( I f ( I d S 4. Na Slovenskem je smotr11 združiti razmeroma skronlf strokovne kadrovske zmogljiv° sti, ne pa da bi jih delili v d'1 programa in celo med dve vis0 košolski organizaciji. Zaradi navedenih utemelji16 menimo, da je združitev ob6 programov razumno in P1* membno dejanje, saj presef ožje interse dveh visokošolski organizacij v prid kakovosti n' kega programa, obenem pa ko1 sti razvoju naše stroke na Sl( venskem. VINKO SKALAR 1. UVOD 1.1 Namen Oddelek za specialne pedagoge Pedagoške akademije v Ljubljani že več let opozarja, da na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije samo še v Socialistični republiki Sloveniji izobražujemo specialne pedagoge le na višji stopnji. Pripravljeni programi za izobraževanje na visoki stopnji pomenijo izenačevanje izobrazbene ravni jugoslovanskih defektologov. Področje dejavnosti specialnih pedagogov se je od nekdanjega ozko pojmovanega dela v razredu ali vzgojni skupini širilo. Zdaj obsega delo: a) v šolstvu: v vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovni šoli, šoli s prilagojenim učnim programom, podaljšanem bivanju, celodnevni osnovni šoli, vzgojni posvetovalnici, oddelkih za delovno usposabljanje, vzgojnih domovih, sprejemnih centrih, v zaporih; b) v zdravstvu: ambulantah za predšolske otroke, oddelki za mentalno higieno, šolskih dispanzerjih, specialističnih avdiološko-foniatričnih, pedopsihiatričnih ambulantah, klinikah, bolnišnicah, zavodih za rehabilitacijo; c) v družbenih in socialnih službah: v samoupravnih interesnih skupnostih za zaposlovanje, centrih za socialno delo, socialnih zavodih, delavnicah pod posebnimi pogoji, zavodih za varstvo in nego; v krajevnih skupnostih, v stanovanjskih soseskah itd.; č) v drugih organizacijah: raziskovalnih organizacijah, kadrovskih šolah, zavodih za šolstvo, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, humanitarnih organizacijah in društvih. Za tako razvejeno, široko in zahtevno področje dela morajo potrebna znanja defektologije izhajati iz družboslovnih, medicinskih in tehničnih znanosti. Vrste dela: — preventivno — diagnostika — defektološka obravnava — vzgoja in izobraževanje — svetovanje — zaposlovanje — spremljanje oseb z razvojnimi motnjami. Oblike dela: — individualno v ustanovi ali v družini (mobilno) glede na težavnost motnje — skupinsko v ustanovi. Specialni pedagog deluje kot: — vzgojitelj — učitelj v razredu, v podaljšanem bivanju, oddelku za delovno usposab- ljanje — svetovalni delavec — strokovni sodelavec v preventivi, diagnostiki in terapiji. Osnutke programov pošlje svet Pedagoške akademije Strokovnemu svetu Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev v sprejem. Osnutki učnih načrtov posameznih predmetov so v prilogi osnutka programa. Strokovni del programa za defektologijo so sestavili: Silva Bezjak, viš. pred., Leopold Bregant, vis. pred., dr. Franc Brine, viš. pred., mag. Janez Bečaj, viš. pred., Emil Cesar, viš. pred., dr. Smilja Černelč, viš. pred., Marjana Kobe, viš. pred., dr. Anton Kotar, viš. pred., mag. Božidara Kremžar, viš. pred., dr. Miklavž Kušej, viš. pred., dr. Marija Lipužič, viš. pred., Ivo Mršnik, viš. pred., dr. Egidija Novljan, viš. pred., dr. Vinko Skalar, izr. prof., dr. Ratko Ščepanovič, viš. pred., dr. Zora Radšel-Burger, docentka, Ivan Škoflek, viš. pred., dr. Maks Tušak, docent, Antonija Zupančič, strok, sodelavka in Sonja VVissiak, predavateljica. 1.2 Lik diplomanta Diplomant defektolog je delavec, katerega naloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami organizacij za usposabljanje in z zahtevami defektološke znanosti. Njegova temeljna naloga jč odkrivati, preprečevati, blažiti in odpravljati razvojne motnje ter razvijati svobodno, ustvarjalno in samostojno osebnost vsakega prizadetega otroka in mladostni- ka. / Ta smoter uresničuje tako, da — sodeluje v skupini strokovnjakov za odkrivanje in preprečevanje motenosti na organskem in psihosocialnem področju — organizira in vodi delo s starši razvojno motenih oseb; — načrtuje, organizira in izvaja usposabljanje; — spoznava individualne lastnosti in posebnosti otrok in mladostnikov ter jim prilagaja metode in postopke rehabilitacije; — deluje v širšem družbenem okolju, kjer usklajuje delo z drugimi strokovnimi delavci, učitelji, zdravstvenimi službami, društvi, družbenopolitičnimi organizacijami, ozdi in s krajevnimi skupnostmi; — s svojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša druži eno-moralne norme in kulturne vrednote socialistične samoupravne družbe. Za uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem pridobi temeljno splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne osebnostne lastnosti ter se tako razvija v defektologa, ki s svojo usposobljenostjo in družbeno-politično razgledanostjo zmore uresničevati smotre organizacij za usposabljanje. Diplomanti sodelujejo v organiziranih oblikah študijskega dela. Pri tem: — spoznajo organsko in psihosocialno etiopatogenezo prizadetosti; — razumejo značilnosti razvoja zdravega in prizadetega otroka ter spoznajo metode in načine za prilagajanje postopkov razvojnim značilnostim: — se usposobijo za učinkovito individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka in vseh drugih rehabilitacijskih dejavnosti; — spoznajo zakonitosti vzgojnega procesa, razumejo idejno določenost ter razredno usmerjenost vzgojno-izobraževalnih sistemov in pedagoških idej. v zvezi z njimi pa tudi defektoloških idej ter določenost le-teh z vsakokratnim družbenim dogajanjem; razumejo marksistično zasnovanost vzgojno-izobra-ževalnega procesa, spoznavajo razloge in proces, ki terjajo nenehno posodabljanje učno-vzgojnega in rehabilitacijskega procesa; — spoznavajo in obvladujejo teorijo, načela, metode, tehnike in sredstva vzgajanja, izobraževanja in usposabljanja v samoupravni socialistični družbi;* — si oblikujejo pozitiven odnos do prizadetih oseb, do svojega poklica, do dolžnosti in odgovornosti poklicnega dela terspoznajo, da morajo svoje znanje nenehno spopolnjevati; — razumejo značilnosti in posebnosti otrokove duševnosti, znajo temu prilagojeno ukrepati, so usposobljeni za učinkovito individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka in vseh rehabilitacijskih dejavnosti; — znajo izrabiti in oblikovati učne vsebine, uporabljati metode in oblike dela skladno z razvojnimi in individualnimi posebnostmi učencev glede na kategorijo prizadetosti in tako, da kar najbolj razvijajo samostojnost, kritičnost, iniciativnost in ustvarjalnost prizadetih oseb; — spoznajo sestavine vzgojno-izobraževalnega procesa in usposabljanja ter njihovo medsebojno povezanost; — se usposobijo za sistematično opazovanje dogajanja ter znajo razčlenjevati vzročno-posledične odnose v njem; v praksi preskušajo uveljavljene zakonitosti in načela, so sposobni kritično ovrednotiti svoje praktične poskuse ter prenesti pozitivne izkušnje v nadaljnje praktično delo; — znajo uporabljati sodobno učno in rehabilitacijsko tehnologijo ter posebne pripomočke za razvoj in korekcijo sluha, govora, motorike ter diagnostične in terapevtske tehnike; — se usposobijo za vodenje vzgojnih dejavnosti kot možnosti za uveljavljanje, kompenzacijo in poklicno usmerjanje prizadetih; — znajo organizirati in voditi učence in mladostnike pri samostojnem delu, s svojimi načini dela oblikujejo in utrjujejo prizadetim učne in delovne navade, znajo motivirati učence pri šolskih in vseh drugih dejavnostih; — znajo oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične odnose ter s kolektivom in v njem oblikovati posameznika ter strpno in humano reševati kritične vzgojne položaje; — si razvijati občutljivost za probleme in stike otrok in mladostnikov; — spoznajo zakonitosti družinske vzgoje, znajo navezati stik s starši, si pridobiti njihovo zaupanje ter skupaj z njimi izbirati najučinkovitejše načine za reševanje težav; — se usposobijo za kritično razčlenitev svojega vzgojno-izobraževalnega dela ter na podlagi te razčlenitve z nenehnim samoizobraževanjem zboljšujejo svoje delo; — se usposobijo za sodelovanje pri raziskavah o usposabljanju in znajo prenašati raziskovalne dosežke v rehabilitacijsko prakso; — teoretično in praktično spoznajo teamsko delo kot načelo in metodo dela z razvojno prizadetimi osebami. 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 PIS: za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: pedagoška 2.3 Ime in vrsta programa Ime VIP: Defektologija Vrsta: VIS s 2.4 Smer: Pedagoška VIS, enopredmetna Smeri: a) defektologija za duševno prizadete 1 b) defektologija za slušno in govorno motene c) defektologija za slepe in slabovidne č) defektologija za telesno invalidno in dolgotrajno bolne d) defektologija za otroke in mladostnike z motnjami vedenja in osebnof j 2.5 Ime poprejšnjega programa: Družboslovno-jezikovni in pedago- ; program (SR) 2.6 Naslov, ki ga dobi udeleženec po končanem izobraževanju: profesor z navedbo smeri. Značilna dela in naloge: poučevanje, vzgajanje, usposabljanje, svetovanje, diagnosticiranje oseb motnjami v razvoju, vodenje interesnih dejavnosti, mentorstvo študentom^' . fektologije. 2.7 Trajanje izobraževanja: 4 leta , 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM /| 3.1 Poprejšnji program in smeri, ki so ustrezne za vključitev, ter dosedatt 1 srednje šole, ki so ustrezne za vključitev. V program se lahko vpišejo kandida' ki so uspešno končali izobraževanje po družboslovnem, jezikovnem in pedal? 1 škem programu smeri razredni učitelj in vzgojitelj predšolskih otrok. ‘ 3.2 Kandidati, ki so uspešno končali drugi štiriletni program srednji ' usmerjenega izobraževanja, morajo opraviti preskus znanja iz pedagog11 psihologije in slovenskega jezika v obsegu, ki predstavlja razliko med absol' ranim programom in programom družboslovne jezikovne in pedagoške us116 ritve smeri razredni učitelj ali vzgojitelj. 3.3 Kandidati, ki niso končali štiriletnega programa srednjega usmerjene.1 izobraževanja, morajo opraviti preskus znanja iz vseh predmetov po progra11’ družboslovne jezikovne in pedagoške usmeritve smeri razredni učitelj ali vzg6 jitelj. 3.4 Posebna nadarjenost ali psihofizična sposobnost Vsi kandidati morajo biti telesno in duševno zdravi. Za kandidate smeri ^ fektologija za slušno in govorno motene je obvezen preskus sluha in govob 4 PREGLEDNICA JPREDMETOV 4.1 Predmetnik 4.1.1 Predmetnik za skupne predmete A SKUPNI SPLOŠNI PREDMETI 1.letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik SKUPAl TSLO in DS SFRJ 45 60 — — 105 Sodobna filozofija — — 60 — 60 Sociologija s politologijo — — 60 30 Politična ekonomija — — — 30 4^ Naravoslovje in tehnologija — — — 45 4* Tuji jeziki — — — 45 60 Razvojna psihologija 60 — — 60 Pedagoška psihologija — — 60 — 60 Didaktika — 60 — — Teorija vzgoje — 75 — — 45 Izobraževalna tehnologija — 45 — — 60 Pedagoška metodologija z osnovami pedagoške statistike 60 — — — SKUPAJ A: 165 240 180 120 705 4.1.2 Predmetnik za defektologijo B. SKUPNI DEFEKTOLOŠKI PREDMETI 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik SKUPAJ PREDMET P S V P S V P S V P S v Defektološka pedagogika RPO 30 15 15 — _ 60 Defektološka psihologija z osnovami psihodiagnostike 30 15 15 6 v Osnove defektološke diagnostike 20 10 _ 30 Defektološka sociologija — — — — — — 45 — — — — 45 Anatomija, fiziologija, patologija CZS — — — 45 — 15 — — — — — 6V Psihiatrija s psihopatologijo otroške dobe — — — 45 — 15 15 — 15 ^ Osnove humane genetike 20 — 10 30 Pravno varstvo RMO 45 15 — 60 Motorika 15 15 15 — 45 Osnove obravnave večplastno prizadetih Kultura ustnega in pisnega izražanja 30 15 15 — — — 30 — 30 — — 60 60 SKUPAJ B 180 150 210 60 600 SKUPAJ A + B 345 390 390 180 1305 ^an Strokovni predmeti izbrane smeri: DEFEKTOLOGIJA ZA DUŠEVNO PRIZADETE 1. letnik ^UPAJ A + B 2. letnik 3. letnik 4. letnik SKUPAJ 390 390 180 1305 ^JteDMET ^ed: pedagogika duševno prizadetih J^hologija duševno prizadetih osnove o topedije in fizioterapije ^ofesionalOo usposabljanje "dševno prizadetih ^Pedalna didaktika "letodika "• predšolske stopnje zmerno in teže prizadetih ~~ slovenskega jezika spoznavanja narave in družbe, spoznavanja narave, spoznavanja družbe ^ matematike vzgojnega dela praktičnih znanj . Osnove iz logopedije i( gibalna vzgoja in šport j^aktikum iz oblikovanja Osnove iz glasbene vzgoje "faktična vzgoja področja tehnična vzgoja likovna vzgoja kultura P' razvedrilne igre ^Hijena delovna praksa 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupaj psv psv psv psv ur ~ — — 60 n — 15 ii — — — -- 90 _ _ _ 60 — — 15 15 — _ _ _ 90 30 — 15 — ___ ___ 45 — — — _ _ _ _ _ _ 30 15 15 60 — — — 30 — 30 ___ ___ 60 — — — ___ ___ 45_ 30 75 — — — 30 — 15 30 — 30 _ _ _ 105 — — — 30 — 30 30 — 30 _ _ _ 120 — — — 30 — 30 30 — 30 _ _ _ 120 — — — — _ _ _ 30 — 30 60 — — — 30 — 30 — _ __ 60 — — — _ _ _ 35 — 25 _ _ _ 60 30 — 30 __ _ — __ _ 60 60 — 60 _ _ _ _ _ _ _ _ _ 120 15 — 75 _ _ _ ___ _ _ _ 90 30 — 60 ___ ___ ___ 90 45° 30° 45° 45° 30 45° 240 120 240 skupaj a SKUPAJ A + B + a 405 750 465 855 540 930 555 735 420 1965 3270 študent izbere dvoje interesnih področij S) Strokovni predmeti izbrane smeri: DEFEKTOLOGIJA ZA SLUŠNO IN GOVORNO MOTENE 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik skupaj a + b Skupaj 390 390 180 1305 pRedmet 1.letnik 2. letnik 3.letnik 4. letnik Skupaj / Osnove logopedije Logopedija n. pH«dika logopedskega dela Osnove surdo avdio pedagogike pnatomija, fiziologija in patologija sluha 1,1 govora 'Lvdiologija z avdioprotetiko Psihologija govorno in slušno prizadeiih Surdodidaktika Snrdometodika *) za predšolsko stopnjo za osnovno šolo za gibalno vzgojo in šport j) vzgojnega dela “faktična vzgojna področja jO tehnična vzgoja glasbena vzgoja J) kultura Pos tiran je glasu ^jfnjena delovna praksa Skupaj b SKUPAJ A + B + b 1 izbrano področje izmed treh predlaganih Ll.3 Telesne in zdravstvene vzgoje je v 1. in 2. letniku po 60 ur (vaje). P S V P S V P S V P S V ur 30 — 30 30 30 120 — — — — — — 30 30 — 30 30 — 120 — — — 45 — 45 30 — 90 15 — 30 255 30 — 30 30 — 30 — — — — — ' v 120 45 — 15 15 30 30 — — — — — — 135 45 15 60 — — — — — — 15 — 15 30 — 30 90 — — — — — — 15 15 — 30 15 — 75 — — — 30 — 30 — — — — — — 60 — 30 30 15 15 90 — — — 30 — 30 30 — 30 30 — 30 180 15 15 30 60 15 — 15 30 45° 30° 45° 120 15 15 30 — — — 60 — — 120 — — 240 — 420 390 465 480 630 1965 735 855 870 810 3270 c) STROKOVNI PREDMETI SMERI: DEFEKTOLOG ZA MOTNJE VEDENJA IN OSEBNOSTI (MVO) — VZGOJITELJ 1. letnik skupaj a + b PREDMET: **orija institucionalne vzgoje in prevzgoje Psihologija osebnosti s psihodinamiko fpcialna psihologija •torija motenj vedenja in osebnosti (MVO) Metodologija pedagoškega in defektološkega ■•ziskovanja ^agnostika MVO •dakdka in metodika domske vzgoje edagoško-andragoško svetovanje “tlo s skupinami in skupinska dinamika j^goja za prosti čas eoretične osnove obravnavanja MVO •daktika in metodika prevzgojnega dela __ _____ ______ enologija in penološka andragogika — __ ______ ~snove kriminologije z osnovami kazenskega Pfava in kazenskim postopkom __ _____ ______ trapevtski postopki in tehnike obravnavanja MVO— __ ______ Pfaktikumi:0 _ _ _ ^ Gibalna vzgoja in športi (obvezen) 30 — 60 Kultura (izbirno) 30 ___ 60 Oblikovanje (izbirno) 30 ___ 60 ^ Tehnika (izbirno) 30 — 60 h Družbeno-poUtična dejavnost (izbirno) 30 — 60 “tlovna praksa 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupaj 390 390 180 1305 15 — psv 30 30 — 90 60 — 15 — 15 — 30 30 45 15 — 30 15 15 30 — P 30 s v 30 — 30 30 — — 30 — 30 — 30 60 15 45 30 30 — P * 60 60 30 — 45 15 30 30 45 15 — 30 75 75 Skupaj c skopaj a + b + c 120 120 180 60 60 180 90 60 180 60 120 60 60 180 60 90 180 180 300 360 705 510 900 510 900 720 900 2100 3405 °ltg obveznega praktikuma (gibalna vzgoja in športi) izbere študent po svojih interesih in nagnjenjih še en izbirni praktikum. 4.2 Navodila za uresničevanje predmetnika 4.2.1 Skupni predmeti (A) oblikujejo splošno pedagoško, psihološko in družbeno usposobljenost vseh prihodnjih diplomantov PA. V tem delu predmetnika študent spozna tudi izobraževalno tehnologijo in pedagoško metodologijo ter statistiko. 4.2.2 Skupni defektološki predmeti (B) podajajo defektologijo kot sistem, načela, metode in sistematiko motenj. Študenti spoznajo psihološke značilnosti motenih oseb, uvajajo se v razumevanje psihodiagnostike, pri psihiatriji pa tudi v spoznavanje psihopatoloških procesov in mentalne higiene. Razumevanju pravnega statusa sta namenjena predmeta pravno varstvo razvojno motenih otrok ter anatomija, fiziologija in patologija centralnega živčnega sistema. Motorika uvaja študente v vrednotenje, prepoznavanje gibalnih motenj in v ravnanje, ki blaži in odpravlja motnje. Kultura ustnega in pisnega izražanja zvišuje splošno jezikovno raven specialnih pedagogov. 4.2.3 V izbrani usmeritvi je namenjeno največ pozornosti didaktično-me-todičnemu uvajanju študentov v delo s posamezno kategorijo prizadetih. V prikazanih urah metodik so poleg predavanj vaje, hospitacije in samostojni praktični nastopi. Hospitacije in praktične nastope opravljajo tudi študenti ob delu, in sicer: polovico obveznosti študenti, ki nimajo najmanj dveletne prakse pri usposabljanju izbrane kategorije prizadetih in četrtino obveznosti študenti, ki imajo navedeno prakso. Študent spozna v svoji usmeritvi tudi organski vzrok prizadetosti in specialno pedagogoiko izbrane smeri. Praktikumi pripomorejo k celostnosti učno-vzgojnega procesa in usposabljajo študenta za vodenje interesnih dejavnosti in delovno vzgojo. Študentje opravljajo strnjeno pedagoško delovno prakso, in sicer: v drugem letniku hospitacije v organizacijahza usposabljanje, diagnostičnih, svetovalnih' in rehabilitacijskih oddelkih ipd.; v tretjem in četrtem letniku obsega praksa samostojno rehabilitacijsko delo s prizadeto mladino ustrezne kategorije. Vzgojno-izobraževalni program se uresničuje v naslednjih oblikah: predavanja, seminarji, vaje, hospitacije in nastopi. Ure so razvrščene po posameznih oblikah tako, da je omogočeno neprenehno delo v okviru posameznega predmeta. Tudi predmeti so razvrščeni tako, da je med njimi mogoča največja korelacija. 4.2.4 Študent ob delu je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovne izkušnje. Kot ustrezne delovne izkušnje vrednotimo tisto delo pri usposabljanju razvojno prizadetih otrok, ki ga je kandidat opravljal najmanj dve leti s kategorijo prizadetih izbrane študijske smeri. 4.2.5 Vsak študent mora obiskovati telesno in zdravstveno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v prvem in drugem letniku. Te ure ne spadajo v 3600-umo obveznost. 4.2.6 Študij ob delu Skupinam študentov ob delu prilagodimo vzgojno-izobraževalni proces količinsko tako, da izvedemo do 1/3 ur predavanj in 1/2 ur seminarjev in vaj. Če je v skupini manj kot 10 študentov, poteka delo s konzultacijami. Študij ob delu poteka ob koncu tedna (petek popoldne, sobota), v dogovoru s študenti pa lahko strnjeno. 4.2.7 Programa smeri defektologija za slepe in slabovidne (č) ter defektologija za telesno in dolgotrajno bolne (d) se razpisujeta le občasno, ko se pokažejo potrebe po teh kadrih. 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN DOKONČANJE ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študentove obveznosti pri posameznih predmetih so nadrobno opredeljene z učnimi načrti predmetov. Za prehod v višji letnik je treba opraviti obveznosti pri vseh predmetih, ki se končajo v prejšnjem letniku. Študenti morajo za vpis v drugi, tretji oziroma četrti letnik opraviti delovno prakso. 5.2 Pogoji za ponavljanje letnika Pogoji za ponavljanje letnika ali podaljševanje statusa študenta so opredeljeni s statutom visokošolske organizacije. Študent, ki ponavlja letnik, mora obiskovati predavanja in opravljati obveznosti pri predmetih, ki jih ni uspešno končal. Študentu, ki ni opravil vseh obveznosti zadnjega letnika, tega letnika ni treba ponavljati, morajo pa pred diplomo pozitivno opraviti vse obveznosti tega letnika. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Ustrezen organ šole sprejme za posamezno študijsko leto načrt, v katerem natančneje določi roke, nosilce in njihove naloge pri usmerjanju. 5.4 Študent konča izobraževanje, ko opravi vse obveznosti po vzgojno-izo-braževalnem programu pri posameznih predmetih in drugih sestavinah programa, izdela diplomsko nalogo in opravi diplomski izpit. Diplomski izpit obsega zagovor pozitivno ocenjene diplomske naloge. 6. POGOJI ZA URESNIČEVANJE PREDMETNIKA 6.1 Kadrovski pogoji Program uresničujejo habilitirani visokošolski učitelji, navedeni pri posameznih predmetih. 6.2 Materialni pogoji Za uresničevanje programa so potrebne tele učilnice in oprema: — specializirana učilnica za pouk metodik. Učilnica mora imeti vsa učila in opremo, ki jo bo diplomant moral uporabljati pri usposabljanju izbrane kategorije prizadetih (kompleti učil, slikovnega gradiva, učbenikov, modelov za vse kategorije). Potreben je tudi poseben prostorza shranjevanje učil in učnih pripomočkov. — Učilnice morajo biti urejene tako, da je v njih mogoče z epidiaskopom projicirati grafoskopske prosojnice, diapozitive in slike. V ta namen morajo biti učilnice zatemnjene. Zapraktikume iz glasbene vzgoje je potrebna opremljena učilnica, v kateri je mogoče predvajati glasbene posnetke. Za praktikum iz oblikovanja je potrebna opremljena delavnica, kjer je mogoče oblikovati papir, tekstil, usnje, les ipd. — Avdiopedagoški laboratorij mora biti akustično izoliran za vaje iz av-diometriranja in za slušne vaje. Na voljo mora biti vsaj 10 učnih mest, opremljenih tako, da je mogoče uravnavati izhodno jakost in oblike krivulje amplici-ranega zvoka. Potrebni aparati: skupinski amplifikator, magnetofon, avdiome-ter za tonalno in govorno avdiometrijo, sonagraf in laringograf ter indikatorji: S. N. in indikator laringalnega tona. Vsak učitelj mora imeti na voljo kabinet za opravljanje svojih nalog: raziskovalno delo, konzultacije in izpite s študenti. 6.3 Usmeritev v znanstvenoraziskovalne in strokovne deja' losti Visokošolska organizacija opravlja raziskovalno irf rehabilitacijsko delo, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom na posameznih področjih. Pri tem se povezuje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami in se združuje v posebni raziskovalni skupnosti za družbene dejavnosti. Z organiziranjem in uresničevanjem raziskovalne dejavnosti — skrbi, da se s svojimi raziskovalnimi dosežki vključuje v družbeno prakso, — pospešuje uvajanje izsledkov raziskovalnega dela v vzgojno-izobraževalni proces visokošolske organizacije: uvaja in usposablja študente za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela; — sodeluje z drugimi raziskovalnimi organizacijami; — objavlja izsledke raziskovalnega dela; — sodeluje z nosilci načrtovanja družbenega razvoja. Raziskovalno delo poteka na podlagi raziskovalnih programov. K uresničevanju raziskovalnih programov pritegne tudi študente tako, da opravljajo seminarske naloge, sodelujejo v raziskovalnem delu učiteljev in pripravljajo diplomska dela. Učitelji visokošolske organizacije se pri znanstvenoraziskovalnem delu povezujejo z drugimi ustreznimi organizacijami. Študentje se pri pisanju diplomskih nalog povezujejo z ustreznimi organizacijami in se tako uvajajo v raziskovalno delo. - j : >i i‘ | >1 z n r č) Strokovni predmeti izbrane smeri: DEFEKTOLOGIJA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE (TIFLO) 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupaj PREDMET P S V P S V P S V P S V ur Tiflologija 60 30 90 Tiflopedagogika — — — 60 15 15 — 90 Psihologija slepih in slabovidnih — — — 60 — — 15 15 — — — 90 Medicinske osnove motenj vida 30 — 30 60 Profesionalno usposabljanje slepih in slabovidnih 60 15 30 105 Specialna didaktika 30 30 60 Metodika — predšolska 45 30 75 — razrednega pouka — — — 60 60 90 60 90 30 60 450 — vzgojnega dela — 60 15 30 30 15 150 Osnove logopedije 30 — 60 90 Gibalna vzgoja in šport 30 — 60 90 Glasbena vzgoja 30 60 90 Ortooptika-pleooptika — — — — — 60 30 90 Praktična vzgojna področja 45° 30° 45° 45° 30° 45° 240 — telesna vzgoja — kultura — razvedrilne igre — glasbena vzgoja Strnjena delovna praksa 60 120 240 420 SKUPAJ č 480 405 555 750 2190 Skupaj A + B + č 825 795 945 930 3495 d) Strokovni predmeti izbrane smeri: DEFEKTOLOGIJA ZA TELESNO IN DOLGOTRAJNO BOLNE (FIBO) 1. letnik 2.letnik 3. letnik 4. letnik Skupaj PREDMET P S V P S V P S V P S V ur Pedagogika telesno invalidnih in dolgotrajno bolnih 60 15 15 90 Psihologija telesno invalidnih in dolgotrajno bolnih Medicinske osnove — — — 60 — — 15 15 — — — — 90 (anatomija lokomotornega aparata) 30 — 30 60 Osnove ortopedije in fizioterapije — 30 15 45 Prof. usposabljanje telesnih invalidov 60 15 30 105 Specialna didaktika Metodike — — — 30 — 30 — — — 60 — predšolske stopnje 45 30 75 — razrednega pouka — — 60 60 90 60 90 30 60 450 — vzgojnega dela — — 60 15 30 30 15 150 Osnove logopedije 30 60 90 Glasbena vzgoja 30 60 90 Praktična vzgojna področja — tehnična vzgoja — likovna vzgoja — telesna vzgoja 45° 30° 45° 45° 30° 45 240 — kultura — razvedrilne igre Strnjena delovna praksa 60 120 240 420 Skupaj d 300 450 495 720 1965 Skupaj A + B + d 645 840 885 900 3270 ° Študent izbere dvoje interesnih področij. ns;;; j v i,1 ti. . 'u«7 ;fi ■ ■ ; *> ; DfJOOCjf i- .;«! 'Zrli. r.r.lj •' K-i ; J;» jVj i'. ' ii\'} )[/;.• . Predlog programa Visokošolski vzgojno-izobraževalni program Vzgojitelj — defektolog za motnje vedenja in osebnosti t- UVOD . VIS — VIP Vzgojitelj — defektologzaMVO, v okviru VIS — VIPDefekto-; logija je sinteza programa VIS — VIP Domski vzgojitelj, ki je bil pripravljen v pkviru VIS — VIP Pedagogika, in programa VIS — VIP Defektolog za MVO 12 VIS — VIP Defektologija. Program naj bi usposabljal študente za pedagoško delo v vzgojnih in prevz-P°jnih ustanovah, ki niso namenjene predvsem izobraževanju, temveč vzgoji 'n prevzgoji, kot npr. za domove učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju, v študentskih domovih, v vzgojnih zavodih in v prevzgojnem domu, v kninskih ustanovah za mladostnike in odrasle, pa tudi povsod drugod, kjer mo-tajo pedagogi sodelovati v vzgojnem ali v prevzgojnem procesu; to velja npr. i celodnevno varstvo, za delovanje v pionirskih in mladinskih delovnih briga-nsh, zdravstvenih in počitniških kolonijah in v zavodih za posebne kategorije "totenih in prizadetih. Oba programa, njuna sinteza je program, ki ga tokrat predstavljamo, sta se Podvajala in sta bila dvotirno in neusklajeno namenjena usposabljanju kadrov 2a ista področja. Njuno sintezo opravičujejo številne strokovno-teoretične, pa tudi praktične izvedbene in kadrovske utemeljitve, pa tudi utemeljitve eko-Uomičnosti. . VIS — VIP Vzgojitelj — defektolog za MVO je zamišljen kot enopredmetni v>sokošolski program. Spada v okvir VIS —• VIP Defektologija, vendar ga za-radi posebnosti predstavljamo samostojno, z vsemi sestavinami, s katerimi 'Uora biti opremljen vsak VIS — VIP. | Pri sestavljanju programa (strokovni predmeti smeri) VIS — VIP Vzgojitelj ''defektolog za MVO so sodelovali: mag. Janez Bečaj, višji predavatelj; Leo-Pold Bregant, višji predavatelj; dr. Franc Brine, višji predavatelj; Marija Ja-yornik, prof. predagogike in nemškega jezika; Mojca Peček, prof. pedagogike 'n sociologije; dr. Vinko Skalar, izredni profesor; Mojca Šebart, prof. pedago-! Sike in sociologije; Ivan Škoflek, višji predavatelj in dr. Maks Tušak, docent. 1.1 Lik Vzgojitelja-defektologa za motnje vedenja in osebnosti j Za oblikovanje in predstavitev lika vzgojitelja-defektologa za MVO je treba Poiskati področje njegovega delovanja. Področje delovanja je nedvomno Vzgojno področje, ki obsega številne pojave, odnose in zakonitosti, ki vladajo Uted posamezniki in družbo. V zvezi s tem govori tudi V. Schmidt (Socialistična ' Pedagogika med etatizmom in samoupravljanjem, DDU Univerzum, Ljubljana 1982) o dveh vrstah zakonitosti vzgojnega področja. Prve so zakonitosti, ; M potekajo med vzgojo, družbo in posamezniki, druge pa so zakonitosti samega vzgojnega procesa. Prav širina področja, ki ga vzgoja obsega, zahteva Uporabo več znanstvenih panog. Pedagogika, kot najsplošnejša znanost o i Vzgoji, je po tradiciji najbolj povezana s psihologijo, in sicer prav zaradi oseb-Uosti, ki se v procesu vzgoje oblikuje. V. Schmidt pa poudarja, da bi bilo posebno, da bi pedagogika razglasila za svojo najpomembnejšo pomožho vedo j s°ciologijo, da bi ugotovila družbene možnosti vsaj za učinkovitost namernega V2gojnega vplivanja. Tako bomo pri usposabljanju vzgojitelja — defektologa 2a MVO uporabljali dosežke več znanstvenih disciplin, kajti le z interdiscipli-narno obravnavo, in sicer s pomočjo sociologije, psihologije, antropologije. Pedagogike ter znanstvenih disciplin, ki se ukvarjajo z defektološko problema-| uko ter z motnjami vedenja in osebnosti, kamor spadajo defektologija, psihia-Mja, psihoanaliza, teorija vedenjskih in duševnih posebnosti in motenj, krimi-Uologija in mnoge druge, lahko spoznamo zahtevno in obsežno problematiko, ki jo zajemajo odnosi med vzgojo, posameznikom in družbo. Ker želimo po programu usposabljati vzgojitelija—defektologa za MVO, se je treba nadalje vprašati, katero je njegovo konkretno področje delovanja ter kakšno znanje in katere spretnosti potrebuje za svoje delo. Program je usmerjen k usposabljanju za praktično dejavnost, področje de-ovanja pa je predvsem vzgoja v domovih učencev, vzgojnih zavodih, prevz-Sojnih domovih, kazensko poboljševalnih domovih, pa tudi v počitniških kolo-nijah, zdravstvenih kolonijah, pionirskih in mladinskih delovnih brigadah, v mladinskih klubih, v podaljšanem bivanju v osnovni šoli, v celodnevnem varstvu ... t Tako bi se moral diplomant smeri vzgojitelj — defektolog za MVO usposo-“■ti za nosilca in izvajalca pedagoškega procesa v ustanovah, kjer je dana pred-Uost vzgojnim in prevzgojnim posegom pred izobraževanjem (omeniti pa je 'feba, da sprejemamo stališča, po katerih gledamo na pojma vzgoje in izobra-2evanja enotno — oba sta povezana — precej se namreč prekrivata in ujemata, ?ato se morata razvijati povezano. Vzgoje ne moremo obravnavati ločeno od 12obraževanja, kajti samo z dejavnostmi, ki potekajo med vzgojno-izobraže-v3lnim procesom, si pridobi posameznik temeljno znanje, spretnosti in navade, 'er razvija umske, fizične, moralne, estetske in druge sposobnosti in lastnosti osebnosti). Da bi zmogel uresničevati navedene naloge, si diplomant pridobi ustrezno teoretično znanje ter temeljno splošno in praktično znanje, spretnosti in lastnosti. Tej zasnovi ustreza tudi program usposabljanja, ki je oblikovan tako, da študent spoznava najsplošnejša znanja s področja vzgoje, nadalje pa je oblikovan nekako v treh sklopih, ki obsegajo znanja za teoretično usposabljanje, znanja, Iti imajo praktično vrednost in praktikume. V prvem sklopu se študent seznanja s teoretičnimi osnovami področja svo-ega delovanja, v tej zvezi spoznava celotno teorijo osebnosti, bistvo le-te pa nhko izrazimo in opredelimo z Marxovim pojmovanjem osebnosti. Zavedamo Se, da iz njegove zapuščine sicer ni mogoče izluščiti same definicije osebnosti, denimo pa, da bi ta definicija, če bi obstajala, gotovo vsebovala: »... prvič, Pojem generičnega bistva kot potencialne in progresivno uresničujoče se no-jtanje narave človeka, in drugič, materialno in družbeno zgodovinsko uteme-'Jenost te narave.« (J Musek: Osebnost, DDU Univerzum, Ljubljana 1982, s!r. 41.) Iz tega izhaja potreba po celostni obravnavi osebnosti, ne le po obravnavi psiholoških dimenzij osebnosti ter njenega oblikovanja in razvoja, temveč K vsebina in oblika vsake individualne osebnosti odvisna od družbe kot struk-ture, ki ima svoje zakonitosti, odnosa med obema ni mogoče določiti enkrat za Vselej, temveč z razčlenitvijo konkretnih družbenih odnosov in konkretnega obličja individuuma, ki ga dobi ta v teh odnosih. študent tudi spoznava, kako poteka vzgoja v družbenih ustanovah, ki se razmeroma trajne celote tistih vlog. odnosov in norm. v katerih zadovoljujejo Judje individualne in družbene potrebe. Tako se osredotočimo na osnose med Posameznikom, družbo in vzgojo, ki smo jih nakazali že pri teoriji osebnosti s Psihodinamiko. Pri tem ugotavljamo, da ima človek, ko pride na svet, dane le J^katere sposobnosti, ki jih mora, da bi človek postal, šele razviti. Sposobnosti, Z' jih razvija, pa ne določa sam. temveč je njihov razvoj odvsien od družbe, v Esteri ta posameznik živi, saj je to pogoj za obnavljanje vsake družbe. Razvoja 'eh lastnosti pa seveda ni mogoče zagotoviti zunaj vzgoje kot razvojnega pro-Zesa posameznikove osebnosti. Tako vidimo, da je vzgoja bipolaren proces, v ^terem se uresničujeta razvoj posameznikove osebnosti in reprodukcija družbe, sam proces pa se uresničuje prav v ustanovah. Logično nadaljevanje tega je teorija o vzgoji v domovih učencev, ki so orga-Uizacije posebnega družbenega pomena: v njih se prepletata težnja in skrb za razvoj posameznikov, ki so v teh domovih, ter težnja in skrb družbe, da bi se ti Posamezniki razvijali v skladu z družbenimi težnjami in zahtevami. To pa vzgo-JUelje. ki v domovih vzgajajo, pogosto postavi v začaran krog, iz katerega ne 'ddijo izhoda, saj želijo na eni strani razvijati posameznikovo osebnost, na drugi strani pa so vezani na te organizacije in družbena pričakovanja. To je jdogoče razložiti tako, da imajo vsi ti domovi progresivno in represivno vlogo, ^rvo zato, ker so prostor, v katerem se človek kot družbeno bitje sploh lahko dfesničuje. drugo pa. ker posamezniku postavljajo meje, ki jih ta med vzgoj-Uim procesom ne more premagati. Teh mej ne moremo in ne smemo pojmovati ^chanično. temveč kot ujetost, ki v nekem posebnem pomenu posamezniku Sele omogoči, da te meje lahko premaga. V nadaljnji predstavitvi teoretičnega sklopa je treba pokazati tudi na pro-dlematiko področja, ki zajema populacijo z različnimi oblikami vedenjskih in duševnih posebnosti in motenj, ki imajo različne vzroke in so različno močni. *udi tukaj ponovno izhajamo iz vzgoje kot procesa družbene reprodukcije in PrOcesa razvoja posameznikove osebnosti, saj so izhodišča za obravnavanje te Populacije načeloma enaka tistim, ki jih razglašamo za vzgojo vseh posamez-Ujkov v družbi. Populacijo z vedenjskimi in duševnimi posebnostmi in mot-ujami naj bi obravnavali najprej tako. da bi ugotavljali, kako neko okolje v dukem času in z vzgojo stigmatizira nekatere individualne vedenjske ali oseb-dostn; variacije, ki motijo dani vrednosti in normativni sistem neke družbe. kot motnje, nato pa bi za to obravnavanje izhajali tudi iz posameznikove biop-sihične strukture (motnje so lahko posledica intelektualnega primanjkljaja, poškodb osrednjega živčnega sistema, ali pa gre za duševne bolezni, ki so posledica različnih motenj življenjskih procesov ipd.). Šele s takšnim prijemom lahko uresničujemo razvojni proces posameznikov z vedenjskimi in duševnimi posebnostmi in motnjami ter jih lahko vzgajamo v skladu z družbenimi zahtevami, saj vemo, da se posameznik lahko razvija in vključuje v družbo samo glede na lastnosti, ki jih vsebuje model človeka, katerega si je neka družba ustvarila. To je toliko bolj razumljivo, če vemo, da je posameznik družbeno bitje, ki zadovoljuje svoje potrebe samo z družbeno dejavnostjo, in sicer tako, da pri zadovoljevanju teh potreb vstopa v določene družbene odnose, pri tem pa vstopa v te odnose kot nosilec določenih družbenih vlog. Celote družbenih odnosov in vlog, o katerih govorimo, pa so tudi družbeno priznane in varovane. Osebe z vedenjskimi in duševnimi posebnostmi in motnjami, ki jih označujemo kot izjemne, motene in moteče, včasih tudi kot bolne ali prizadete, se torej ne morejo brez težav vključevati v družbeno okolje. Pri tem se kažejo nekatere motnje v blažji obliki in jih socialno okolje nekako absorbira, ob hujših motnjah pa je indicirana posebna obravnava teh posameznikov, saj se ti vključujejo v družbo kot nosilci družbenih vlog, te vloge pa zahtevajo v konkretnih družbenih okoljih določeno obravnavo, ki je odvisna od motenj samega posameznika, kakor tudi od družbenega okolja, v katerem je tak posameznik. V se to, o čemer smo govorili, je toliko bolj razvidno pri pojavu kriminalitete, kjer storilec krši odnose, vrednote in norme, ki so izredno pomembni za obstoj in razvoj konkretne družbe. Gre torej za ravnanje in dejanja ljudi, ki ogrožajo družbeni red, ki motijo in ogrožajo družbene odnose in razmerja med ljudmi, in ki jih imenujemo kriminalna dejanja. Pri tem je treba poudariti, da enaka kriminalna dejanja niso v vsaki družbi in v vseh časih družbi nevarna ali vsaj enako nevarna. Proti vsem kriminalnim dejanjem se odziva družba represivno in preventivni. Represivno tako, da uporabljajo različne kazenske sankcije zoper storilca kaznivega dejanja. To dejavnost opravljajo organi kazenskega pravodosdja. Končajo pa se tako, »da sodišče storilca obsodi ali, z drugimi besedami, da izreče v imenu vse družbe svojo grajo in negativno moralno in socialno sodbo o ptorjenem dejanju in storilcu. Kot posledica tega pa pride na koncu praviloma izvršitev kazni.« (L. Bavcon: v: Problemi socialne patologije in socialno delo (izbor člankov in razprav), VŠSD (za interno uporabo), Ljubljana 1973, str. 28). Preventivna oblika pa se kaže v različnih oblikah resocializacije storilcev kaznivih dejanj, in sicer v najrazličnejših nepenalnih, pa tudi prisilnih ukrepih za preprečevanje vzrokov kriminalitete in za preprečevanje tega, da bi posa-meznik zašel na kriva pota. V zvezi s tem se študent seznani tudi z ustanovami za izvrševanje kazenskih sankcij, z njihovo vlogo, zgodovinskim razvojem in pomenom, ki ga imajo za družbo in posameznika. To so ustanove posebnega družbenega promena, za katere so otroci, mladostniki ali odrasle osebe ne odločajo prostovoljno. Oddaja v vzgojni zavod, prevzgojni dom ali odvzem prostosti so radikalni družbeni ukrepi, katerih namen je posameznika resocializi-rati ter mu dodeliti določeno družbeno vlogo in imajo tako za posameznika in družbo določene posledice. Ob koncu teoretičnega sklopa omenjamo tudi vzgojo za prosti čas, ki je pomemben dejavnik razvoja posameznikove osebnosti. Tako smo nekako končali predstavitev sklopa znanj, ki jih dobi diplomant smeri vzgojitelj — defektolog za MVO kot teoretsko osnovo za svoje delo v vzgojnem procesu. Pri predmetih, ki usposabljajo za praktično dejavnost, se študent seznani s pomembnostjo načrtovanja vzgojnega dela. Spoznava metode, vsebine in oblike za načrtovanje, uresničevanje in vrednotenje vzgojnega in prevzgojnega procesa. Ponovno obravnava nekatera področja, ki jih je spoznaval že pri predmetih teoretičnega dela in morda se na prvi pogled zazdi, da se problematika in področje obravnavanja prekrivata s predmeti teoretičnega dela (npr. obravnava posameznih ustanov, posameznika v vzgojnem procesu...), vendar ni tako. Področja so seveda enaka, sam način obravnavanja te problematike pa je povsem drugačen. Gre namreč za konkretne praktične naloge, skozi katere poteka vzgoja kot proces razvoja posameznikove osebnosti in kot proces obnavljanja družbe. ŠJudent se seznani tudi s terapevtskimi postopki in tehnikami obravnave oseb z vedenjskimi in duševnimi motnjami, kamor spada tudi svetovanje, ki je ena izmed najbolj popularnih in široko uporabnih metod za obravnavanje in reševanje težav, stisk in problemov pri mladini in pri odraslih. Popularno je pri socialnem delu, pri poklicnem usmerjanju, pri reševanju medsebojnih težav, uveljavilo se je v psihiatriji in klinični psihologiji. V pedagogiki je uporabno pri izobraževalnem procesu mladih in odraslih, še bolj široko uporabno pa je na področju vzgoje in prevzgoje. Ostane nam še prikaz tretjega sklopa programa za usposabljanje vzgojitelja — defektologa za MVO. Sem spadajo predmeti, ki smo jih poimenovali s skupnim imenom praktikumi; ti usposabljajo vzgojitelja — defektologa za MVO za različna področja vzgojne in prevzgojne dejavnosti in ki se naslanjajo predvsem na teoretične osnove predmetov vzgoja za prosti čas in tehnike obravnavanj oseb z vedenjskimi in duševnimi motnjami. Tako smo zaokrožili znanja, ki usposabljajo študenta smeri vzgojitelj — defektolog za MVO za izvajanje vzgojnega procesa, kam spada seveda tudi prevzgojna in resocializacijska dejavnost. Vzgojno-izobraževalni smotri: Študentje: — se seznanijo s fenomenom vzgoje in z družbenimi ter individualnimi — osebnostnimi zakonitostmi vzgojnega procesa, spoznavajo teoretične osnove in zakonitosti institucionalne vzgoje; — se seznanijo s celotno teorijo osebnosti, posebno z vzgojo kot procesom razvoja posameznikove osebnosti; — spoznavajo zakonitosti in teoretične osnove vedenjskih in duševnih posebnosti in motenj. Posebej se seznanijo s kriminaliteto in delinkvenco in z družbenim odzivanjem na kriminalno in delinkventno vedenje; — spoznavajo metode, postopke in tehnike vzgojnega delovanja; — spoznavajo metode, postopke, tehnike, programe in modele prevzgojnega delovanja. Seznanijo se tudi s preventivno politiko in s preventivnimi družbenimi in institucionalnimi ukrepi; — se usposabljajo za vzgojno delovanje, za določene preventivne in korektivne metode in tehnike, za pedagoško-andragoško svetovanje in za delo s skupinami, za diagnosticiranje, in sicer za tiste diagnostične prijeme, ki jih ne morejo zagotoviti druge stroke, pač pa so imanentne pedagoški in defektološki stroki; — spoznavajo sisteme usmerjenosti, vedenjskih vzorcev in ravnanj pri vzgojnem, preventivnem in k jrektivno-terapevtskem delovanju. 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost: Pis za pedagoško usmeritev 2.2 Usmeritev: pedagoška 2.3 Ime programa: VIP Vzgojitelj — defektolog za MVO 2.4 Vrsta programa; VIP (visokošolski program) 2.5 Ime poprejšnjih programov: Družboslovno — jezikovni, pedagoški 2.6 Naslov, ki ga pridobi študent po opravljeni diplomi: profesor domske pedagogike — defektolog za MVO 2.7 Trajanje izobraževanja: 4 leta. 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM V prvi letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so končali štiriletni program v srednjem izobraževanju, in sicer po programih Učitelj, Vzgojitelj predšolskih otrok in po Družboslovno-jezikovnem programu. Kandidati, ki so končali kateri koli drugi program v srednjem izobraževanju, ki je trajalo 4 leta, se lahko vpišejo v prvi letnik, če opravijo uspešno sprejemni izpit iz psihologije, pedagogike in iz slovenskega jezika. Kandidati, ki niso končali štiriletnega programa srednjega izobraževanja, morajo opraviti preskus znanja iz vseh predmetov po programu družboslovne, jezikovne in pedagoške usmeritve, smeri razredni učitelj ali vzgojitelj. PREGLEDNICA PREDMETOV STROKOVNI PREDMETI SMERI: VZGOJITELJ — DEFEKTOLOG ZA MOTNJE VEDENJA IN OSEBNOSTI Predmet 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupaj Teorija institucionale vzgoje 2 Teorija osebnosti s psihodinamiko (vzgoja kot proces razvoja posameznikove osebnosti) 2 Teorija o vzgoji v domovih učencev 1 Pedagoška sociologija 2 Metodika vzgoje v domovih učencev 1 Vzgoja za prosti čas 2 Teorija vedenjskih in duševnih posebnosti in motenj 1 Osnove kriminologije z osnovami kazenskega prava in kazenskim postopkom Penologija Socialna psihologija s skupinsko dinamiko Metodika prevzgojnega dela 1 Terapevtski postopki in tehnike obravnavanja Pedagoško-andragoško svetovanje Metodologija pedagoškega raziskovanja in metodologija defektološkega raziskovanja Pedagoška in defektološka diagnostika Praktikumi: — gibalna vzgoja in športi — kultura in umetnost — oblikovanje — tehnika — družbeno-politična dejavnost Praksa 150 150 120 60 240 60 150 90 90 90 240 90 90 60 60 180 240 Skupaj 2160 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN DOKONČANJE ŠTUDIJA Pogoji za napredovanje po programu in za dokončanje izobraževanja 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študentove obveznosti pri posameznih predmetih so nadrobno opredeljene z učnimi načrti predmetov. Za prehod v višji letnik je treba opraviti obveznosti pri vseh predmetih, ki se končajo v prejšnjem letniku. Študenti morajo za vpis v drugi, tretji ali četrti letnik opraviti delovno prakso. 5.2 Pogoji za ponavaljanje letnika Pogoji za ponavljanje letnika ali podaljševanje statusa študenta so opredeljeni s statutom visokošolske organizacije. Študent, ki ponavlja letnik, mora obiskovati predavanja in opravljati obveznosti pri predmetih, ki jih ni uspešno končal. Študentu, ki ni opravil vseh obveznosti zadnjega letnika, tega letnika ni treba ponavljati, mora pa pred diplomo pozitivno opraviti vse obveznosti tega letnika. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Ustrezen organ šole sprejme za posamezno študijsko leto načrt, v katerem natančneje določi roke, nosilce in njihove naloge pri usmerjanju. Študent konča izobraževanje, ko opravi vse obveznosti po vzgojnoizobraže-valnem programu pri posameznih predmetih in drugih sestavinah programa, izdela diplomsko nalogo ter opravi diplomski izpit. Diplomski izpit obsega zagovor pozitivno ocenjene diplomske naloge. Zato, da konča izobraževanje po programu, mora študent izdelati pisno diplomsko nalogo, ki je tematsko vezana na enega izmed teoretičnih predmetov iz programa. Prilagoditev programa za izobraževanje ob delu Za udeležence, ki se izobražujejo ob delu. se program uresničuje po enakem predmetniku kot za redne študente, uresničevanje posameznih predmetov p? se prilagaja delovnim in drugim obveznostim teh udeležencev. Izobraževanji se lahko uresničuje v strnjenih tečajnih oblikah tudi ne glede na letnik in temu se prilagodijo tudi pogoji za uspešen študij. V organizirane oblike študija spadajo tudi navodila in usmeritve za samostojnejše pridobivanje znanja. Obseg organiziranih študijskih oblik znaša za udeležence ob delu najmanj polovico ur, predvidenih s predmetnikom za redni študij. St R< sh Delovanje in organiziranost skupščine in njenih odborov ter strokovnega s sveta Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev t Na zadnjem zasedanju Skupščine Piša za pedagoško usmeritev je bil sprejet sklep, da se seznani vse uporabnike in izvajalce te skupnosti z organizacijo in delovanjem te skupnosti. V Odboru za kadrovska vprašanja skupnosti smo se odločili, da bomo ponovno objavili shemo delovanja delegatskega sistema (sestavo skupščine, seznam vseh uporabnikov in njihovo združevanje v konference delegacij uporabnikov ter delovanje in sestavo zbora izvajalcev). S to informacijo želimo spodbuditi zlasti uporabnike, da bodo nekatere njihove konference delegacij ponovno zaživele in pripomogle h kakovostnemu delu tako skupščine kot izvajalcev. Ker smo v zadnjem času zaradi reševanja in pripravljanja novih visokošolskih vzgojno-izobraževalnih programov nekoliko zanemarili delo z delegati, smo se odločili, da bomo znova namenili pozornost vprašanjem kakovosti dela v skupščini, vsebinskim vprašanjem in takšnim, ki so povezana z odločanjem, samoupravnim dogovarjanjem in z uresničevanjem Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Piša za pedagoško usmeritev. Nekaj informacij o odborih Skupščina ima po statutu skupnosti tri odbore, in sicer: Odbor za mrežo šol, usmerjanje in štipendiranje, Odbor za planiranje in programiranje in Odbor za kadrovska vprašanja. Prvi odbor se vsako leto ukvarja predvsem z vprašanji in odločitvami o mreži, vpisu učencev in študentov v programe, z vprašanji usmerjanja učencev in študentov ter z razpisovanjem in podeljevanjem kadrovskih štipendij za pedagoške poklice na srednji in visoki stopnji. Odbor za planiranje in programiranje bdi na d finančnimi načrti, pripravlja pobude in po pooblastilih skupščine in statuta sprejema dokončne odločitve o planskih in programskih vprašanjih. Tako sk:bi tudi za uresničevanje letnih finančnih načrtov in srednjeročnega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. Odbor za kadrovska vprašanja skrbi za zbiranje podatkov o kadrih, za samoupravne akte, razlaganje statuta, za delovanje delegatskega sistema, obveščanje delegatov skupnosti v svetih vzgojno-izobraževalnih organizacij ter za izobraževanje delegatov. Vsi ti odbori lahko po pooblastilih, dobljenih v skupščini, odločajo o nekaterih vprašanjih -sami, skupščini pa morajo poročati o uresničevanju posameznih sklepov, ki jim jih skupščina naloži. V nekaterih primerih, kakršni so npr. razpis, podeljevanje štipendij, odobravanje posameznih manjših vlog, informiranje, evidentiranje v razne organe in podobno, odločajo na svojo pobudo, vendar v skladu z izhodišči Samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti in dogovori, sprejetimi v skupščini. V sestavi skupščine je tudi Odbor za samoupravno delavsko kontrolo, le-tega so izvolili v osnovnih delovnih okoljih uporabniki neposredno, skupščina pa je sprejela sklep o njihovi izvolitvi. Ta odbor je glavni nadzorni organ, ki opravlja svoje delo v skladu s posebnim zakonom. Strokovni svet je organ skupščine, ki je imenovan. V njem so zastopani uporabniki in izvajalci vseh strok, ki so s programi povezani v Pišu za pedagoško usmeritev. Zdaj je v strokovnem svetu 25 članov. Ukvarja se z vprašanji strok, z vzgojno-izo-braževalnimi programi na srednji in visoki stopnji pedagoških smeri, pridobiva druga strokovna mnenja ter oblikuje posamezne strokovne komisije, sestavljene iz članov in drugih priznanih strokovnjakov pedagoške, naravoslovne, družboslovne, telesnovzgojne, psihološke in drugih znanosti. Pri tem svetu deluje še 8 komisij, ki se ukvarjajo s posameznimi strokovnimi vprašanji. O svojih opažanjih in ugotovitvah obveščajo strokovni svet. Pri pripravi novih visokošolskih programov je na primer sodelovalo več kot 260 strokovnjakov različnih strokovnih področij. Strokovni svet daje svoje sklepe, ugotovitve in predloge programov skupščini v sprejem, skupščina pa dokončno odloča o programih in drugih pomembnih vprašanjih po statutu in zakonu. Predsedstvo skupnosti Predsedstvo je usklajevalo telo celotne skupnosti. Predstavlja skupnost in prenaša pobude skupnosti do Izobraževalne skupnosti Slovenije, Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in do drugih republiških organov, ki se ukvarjajo s problematiko vzgoje in izobraževanja. Predsedstvo se dogovarja tudi s Skupnostjo otroškega varstva in s Telesnokulturno skupnostjo, z društvi in revijami, ki objavljajo pedagoško tematiko. Sestava skupščine Skupščino naše skupnosti sestavljata zbor uporabnikov, v njem je 36 delegatov, in zbor izvajalcev z 28 delegati. Zbor uporabnikov je sestavljen iz sedmih konferenc delegacij za posamezne dele vzgoje in izobraževanja (predšolsko vzgojo, osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje, usmerjeno izobraževanje, izobraževanje odraslih, telesnokulturno dejavnost, glasbeno šolstvo in usposabljanje otrok in mladostnikov). Za boljše razumevanje sestave tega zbora smo pripravili seznam, ki ga objavljamo. Posamezno konferenco delegacij oblikujejo uporabniki po načelu stroke in območja. Na vsakem območju (tega sestavlja nekaj sosednih občin) se uporabniki dogovorijo za eno od organizacij, ki je pooblaščena za sklicatelja te konference; to pomeni, da pred vsako sejo skupščine Piša za pedagoško usmeritev skliče delovne organizacije, da razpravljajo in zavzamejo stališča do posameznih točk dnevnega reda skupščine. Na takšni konferenci izvolijo delegata, da se udeleži seje skupščine Piša za pedagoško usmeritev in prenese dogovorjena stališča na sejo skupščine. Poseben sporazum o oblikovanju konferenc delegacij in njihovem delu je bil objavljen leta 1983, prejeli so ga vsi uporabniki. V prilogi objavljamo tudi celoten seznam uporabnikov po konferencah delegacij, ki je podlaga za delo in združevanje posameznih konferenc ter za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupnosti. Za normalno delo konferenc de l legacij uporabnikov bomo vPisi1' ja za pedagoško usmeritev pripra; K vili poseben pogovor z nosile1 di konferenc ter se dogovorili o delu. _ *: Zbor izvajalcev j e sestavljeni 4 27 izvajalcev, ki izobražujejo učence in študente po pedago' ških vzgojno-izobraževalnil') ® programih. Vsakemu zbore P; predseduje predsednik zbora ali1 pa ga nadomešča podpredsednik g zbora. Zbori lahko zasedajo tudi „ posamično, če je problematika T takšna in če je potrebno. Doslej C se je pokazalo, da je bilo mogoče j F o vseh vprašanjih sklicevati ^ skupščine v sestavi obeh zborov. J Delegati skupščine v svetih vzgojno-izobraževalnih ^ organizacij ^ Skupščina je ob zadnjih volitvah imenovala delegate v svete vseh izvajalskih organizacij naše skupnosti. Delegate smo imenovali po statutih vzgojno-izobraževalnih organizacij in zastopajo stališča skupnosti v teh svetih. Naloga, ki jo delegati opravljajo, je določena s statuti posameznih vzgojno-izobraževalnih organizacij in težnjami Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Podobno kot za sklicatelje konferenc delegacij bomo pripravili tudi s temi delegati pogovore in jih na njih seznanili s stališči Piša za pedagoško usmeritev pri odločanju v svetih šol. Tako smo želeli vsem uporabnikom in izvajalcem ter širši javnosti na kratko prikazati delo Posebne izobraževalne skupno- sti za pedagoško usmeritev ter se1 [ tako izogniti ponovnemu ponati- - sovanju celotnega statuta skupnosti in Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Piša za pedagoško usmeritev. Za obveščanje j izvajalcev in uporabnikov upo-| j rahljamo tudi naše glasilo Prosvetni delavec, ki po dogovoru! ( objavlja nekatere splošne akte,! programe, razpise, stališča in sklepe, ki se nanašjo na delo Posebne izobraževalne skupnosti za j pedagoško usmeritev. PREDSEDSTVO IN ODBOR ZA KADROVSKA IN ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA PEDAGOŠKO USMERITEV DELEGATSKI SISTEM PREDSEDSTVO SKUPNOSTI: predsednik skupščine, podpredsednik skupščine, predsednik strokovnega sveta, predsedniki zborov, podpredsedniki zborov in predsedniki odborov. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE ODBORI: odbor za mrežo šol in štipendiranje, odbor za planiranje in programiranje, odbor za kadrovska vprašanja ODBOR ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO STROKOVNI SVET: predsednik, podpredsednik in člani ZBOR IZVAJALCEV ZBOR IZVAJALCEV: predsednik in podpredsednik zbora izvajalcev 1. Srednja pedagoška šola Ljubljana — 1 delegat 2. Srednja pedagoško in kulturološka šola Maribor —- 1 delegat 3. Srednja pedagoška šola Celje — 1 delegat 4. Srednja šola tehniške, naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem — 1 delegat 5. Šolski center »Vojvodina« Tolmin in DE v Idriji — Ldelegat 6. Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve ... — 1 delegat 7. Srednja šola pedagoške in tehniško.naravoslovne usmeritve Novo mesto — 1 delegat 8. Srednja ekonomska, naravoslovno-matematična in pedagoška šola Brežice — 1 delegat 9. Srednja pedagoška in naravoslovno-matematična šola Koper— 1 delegat 10. Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota — 1 delegat ( 11. Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava — 1 delegat 12. Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana — 1 delegat 13. Pedagoška akademija Ljubljana (programi razredni pouk in vzgojitelj predšolskih otrok) — 1 delegat 14. Pedagoška akademija Ljubljana (drugi programi) — 1 delegat 15. Pedagoška fakulteta Maribor (razredni pouk in vzgojitelj predšolskih otrok) — 1 delegat 16. Pedagoška fakulteta Maribor (drugi program) — 1 delegat 17. Filozofska fakulteta Ljubljana (jezikoslovje: romanistika, germanistika, slavistika, orientalistika) — 1 delegat 18. Filozofska fakulteta Ljubljana (družboslovje: sociologija, filozofija, zgodovina, geografija, primerjalna književnost) — 1 delegat 19. Filozofska fakulteta Ljubljana (pedagogika in psihologija) — 1 delegat 20. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana —Tozd Matematika in mehanika (pedagoška usmeritev) — 1 delegat 21. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana — Tozd Fizika (pedagoška usmeritev) — 1 delegat 22. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana — Tozd Kemija in kemijska tehnologija (pedagoška usmeritev) — 1 delegat 23. Biotehniška fakulteta Ljubljana — Tozd Biološki oddelek (pedagoška usmeritev ) — 1 delegat 24. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana — smer splošna ljudska obramba in smer samoupravljanje s temelji marksizma (pedagoška usmeritev) 2 delegata 25. Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana — 1 delegat 26. Družbene organizacije in društva s področja pedagoških dejavnosti — 1 delegat 27. Delegacija domov Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev (Dom učencev Niko Pirnat, Dom učencev Majde Vrhovnik, Dom ičencev Majde Šilc, Dom učencev Svetozar Markovič) — 1 delegat ZBOR UPORABNIKOV ZBOR UPORABNIKOV: predsednik in podpredsednik zbora uporabni-cov I. KONFERENCE DELEGACIJ ZA PREDŠOLSKO VZGOJO IN VARSTVO sestavljajo po občinah: 1. Celje, Žalec, Šmarje, Šentjur pri Celju in Laško — 1 delegat 2. Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Titovo Velenje — 1 delegat 3. Idrija, Tolmin, Nova Gorica, Ajdovščina — 1 delegat 4. Ljubljana, Logatec, Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Vrhnika, Trebnje, Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Domžale — 1 delegat 5. Kamnik, Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — 1 delegat 6. Maribor, Ormož, Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica, Radlje, Slovenske Konjice, Dravograd — 1 delegat 7. Koper, Postojna. Ilirska Bistrica, Piran, Izola, Sežana — 1 delegat 8. Novo mesto, Brežice, Sevnica, Metlika, Krško, Črnomelj - 1 delegat 9. Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Radgona — 1 delegat II. KONFERENCA DELEGACIJ OSNOVNIH ŠOL 10. Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Center, Logatec, Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Vrhnika, Trebnje, Cerknica — 1 delegat 11. Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Domžale — 1 delegat 12. Maribor, Ormož, Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica, Radlje, Slovenske Konjice — 1 delegat 13. Celje, Žalec, Šentjur, Šmarje, Laško — 1 delegat 14. Koper, Sežana, Izola, Piran, II. Bistrica, Postojna — 1 delegat 15. Nova Gorica in Ajdovščina — 1 delegat 16. Novo mesto, Brežice, Sevnica, Metlika, Krško, Črnomelj, Trebnje — 1 delegat 17. Kranj, Radovljica, Jesenice, Kamnik, Škofja Loka, Tržič — 1 delegat 18. Ravne, T. Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd — 1 delegat 19. Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Radgona — 1 delegat 20. Tolmin in Idrija — 1 delegat lil. DELEGACIJE ORGANIZACIJ ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE, KI SO ZDRUŽENE V POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTIH 21. Konferenca delegacij izvajalcev: gozdarstva in lesarstva — 1 delegat 22. Konferenca delegacij izvajalcev: agroživilstva in delavcev gostinsko-tu-rističnih poklicev — 1 delegat 23. Konferenca delegacij izvajalcev: prometa in zvez in ekonomske usmeritve — 1 delegat 24. Konferenca delegacij izvajalcev: elektro stroke, kovinarsko-predelovalne industrije, metalurgije, rudarstva, geologije in gradbeništva — 1 delegat 25. Konferenca delegacij izvajalcev: kulture, tiska in papirja — 1 delegat 26. Konferenca delegacij izvajalcev: tekstilne in usnjarske stroke — 1 delegat 27. Konferenca delegacij izvajalcev: kemije, farmacije, nekovin in zdravstvenega varstva — 1 delegat 28. Konferenca delegacij izvajalcev: družboslovnih usmeritev — 1 delegat 29. Konferenca delegacij izvajalcev: v Izobraževalni skupnosti Slovenije organizacij za usposabljanje in druge izobraževalne organizacije, ki v njej izmenjujejo delo — 1 delegat IV. DELEGACIJE ORGANIZACIJ ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 30. DELEGACIJE ORGANIZACU ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH — 1 delegat V „ DELEGACIJE TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNIH SKUPNOSTI, KI OPRAVLJAJO TELESNOKULTURNO DEJAVNOST 31. Ljubljana — Zveza telesnokultumih organizacij Ljubljana — 1 delegati 32. Celje — Zveza telesnokultumih organizacij Celje — 1 delegat 33. Maribor — Zveza telesnokultumih organizacij Maribor — 1 delegat 34. Koper — Zveza telesnokultumih organizacij Koper — 1 delegat VI. DELEGACIJA NIŽJIH GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE 35. DELEGACIJA NIŽJIH GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE — 1 delegat VII. ZAVODI ZA USPOSABLJANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU 36. ZAVODI ZA USPOSABLJANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU — 1 delegat KONFERENCE DELEGACIJ UPORABNIKOV Konferenca delegadje 1: Vzgojno-varstvena otganizadja Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 25, 63230 Šentjur pri Celju; Vzgojno-varstveni zavod Žalec, Ulica talcev 1 63310 Žalec; VIO Laško Tozd Vzgojnovarstveni zavod Laško, Cesta na Svetino, 63270 Laško; VIO Šmarje Tozd Vzgojno-varstveni zavod Rogaška Slatina, Ulica XIV. divizije 21,63250 Rogaška Slatina; Vzgojno-varstvena otganizacija Mozirje, 63330 Mozirje; Vzgojno-varstvena organizacija Tončke Čečeve, Mariborska 43,63000 Celje; Vzgojno-varstveni zavod Anice Čemejeve, Kajuhova 5, 63000 Celje; Vzgojno-varstveni zavod Zarja, Zagaj-škova 8, 63000 Celje; Pionirski dom Cilke Jerinove, Ulica 29. novembra 14, 63000 Celje. Konferenca delegadje 2: Vzgojno-varstvena organizacija, Čečovje 7A, 62390 Ravne na Koroškem; Vzgojno-varstveni zavod, Cankarjeva 5, 62380 Slovenj Gradec; Vzgojno-varstveni zavod, Prešernova 3, 63320 Titovo Velenje; Vzgojno-varstveni zavod, Koroška 13, 63325 Šoštanj. Konferenca delegadje 3: Dom in šola Vzgojno-varstveni zavod Ajdovščina, Idrijska 1, 65270 Ajdovščina; Vzgojno-varstvena organizacija Marinka Ribičič, Kidričeva 34, 65000 Nova Gorica; Vzgojno-varstvena organizacija, Cerkno 43, 65282 Čerkno; Vzgojno-varstveni zavod Štefke Majnik, Kapetana Mihevca 2, 65280 Idrija. Konferenca delegadje 4: Skupnost vzgojno-varstvenih organizacij SRS, Rimska 6, 61000 Ljubljana; UKČ Tozd Vzgojno-varstvena organizacija, Bohoričeva 36, 61000 Ljubljana; VIO Trebnje, Tozd Vzgojno-varstvena organi-zadja Ulica heroja Slaka 5, 68210 Trebnje; VIZ Tozd Otroško vzgojno varstvo Regancin Zorka Ružka, Cesta zmage 7 A, 61410 Zagorje ob Savi; Vzgojno-varstvena organizadja, Novi dom 4, 61430 Hrastnik; Vzgojno-varstvena organizacija Jarše, Rožičeva 10,61000 Ljubljana; Vzgojno-varstvena organizacija Jelka, Glavarjeva 18 A, 61000 Ljubljana; Vzgojno-varstvena organizacija Koseze, Levičnikova 11, 61000 Ljubljana; Vzgojno-varstvena organizacija Ljubljana Center, Čufarjeva 14, 61000 Ljubljana: Vzgojno-varstvena organizadja Najdihojca, Gorazdova 6,61000 Ljubljana; Vzgojno-varstvena organizacija Otona Župančiča, Parmska b. št., 61000 Ljubljana; Vzgojno-var' stvena organizacija Pedenjpcd Zalog. Cerutova 6, 61260 Ljubijana-Polje’ Vzgojno-varstvena organizacija Rezke Dragarjeve, Ulica pregnancev 6, 61000 Ljubljana; Vzgojno-varstvena organizacija Stojan Šuligoj, Trubarjeva 15, 61290 Grosuplje; Vzgojno-varstvena organizadja narodne junakinl6 ®zke Dragarjeve, Titova 312A, 61231 Ljubljana-Cmuče; Vzgojno-var-AVeni zavod Andersen, Rašiška 7,61000 Ljubljana; Vzgojno-varstveni zavod ''ngelce Ocepek, Zvezna 24, 61000 Ljubljana; Vzgojno-varstvena organiza-'Ja Ciciban, Šarhova 29, 61000 Ljubljana; Vzgojno-varstvena organizacija, esta na stadion 3, 61330 Kočevje; Vzgojno-varstvena organizacija, Rozma-"ov trg 8,61270 Litija; Vzgojno-varstvena organizacija Lj. Vič-Rudnik, Trža-,Ka ^9, 61000 Ljubljana; Vzgojno-varstvena organizacija Majde Šilc, Majni-|TIVa n. h., 61310 Ribnica na Dolenjskem; Vzgojno-varstvena organizacija JjUadi rod, Črtomirova 14, 61000 Ljubljana; Vzgojno-varstvena organizacija, Rudarska cesta 10 A, 62420 Trbovlje, Vzgojno-varstvena organizacija občine °mžale, Savska 3, 61230 Domžale; Vzgojno-varstveni zavod Kurirček, No-tanjska 7 A, 61370 Logatec; Vzgojno-varstveni zavod, Tržaška cesta 70, ')1360 Vrhnika. j . Konferenca delegacije 5: VIZ Jesenice Tozd Vzgojno-varstvena organizaciji Kurilniška 2, 64270 Jesenice; Vzgojno-varstvena organizacija, Kopališka ’ ‘0.64240 Radovljica; Vzgojno-varstvena organizacija Antona Medveda, Ki-1 j^nčeva 23, 61240 Kamnik; Vzgojno-varstvena organizacija Tončke Mokore-) jove, Koroška cesta 24, 64290 Tržič; Vzgojno-varstveni zavod. Cesta Staneta ?agarja 19, 64000 Kranj; Vzgojno-varstveni zavod, Podlubnik ID, 64220 l Škofja Loka. J Konferenca delegacije 6: Vzgojno-varstvena organizacija Jadviga Golež, 1 “etnavska 100, 62000 Maribor; Vzgojno-varstvena organizacija Oton Žu-I ^nčič,^ Oblakova ulica, 62000 Maribor; Vzgojno-varstvena organizacija ij ®ton Župančič, Tomšičeva 1, 62310 Slovenska Bistrica; VIZ Slov. Konjice d Vzgojno-varstvena organizacija Slovenske Konjice, Liptovska ulica, j ”210 Slovenske Konjice; Vzgojno-varstvena organizacija Mladi rod, Pod J Ifadom 2, 62370 Dravograd; Vzgojno-varstvena organizacija Boris Peče, . | 0>mšičeva 32, 62000 Maribor; Vzgojno-varstvena organizacija Ivan Glinšek, I gledališka 6,62000 Maribor; Vzgojno-varstvena organizacija Jožice Flander, ’ Jehova 51, 62000 Maribor; Vzgojno-varstvena organizacija Koroška vrata, ij Smetanova 34A, 62000 Maribor; Vzgojno-varstvena organizacija Ljuban ,! /udeb, Kosarjeva 41, 62000 Maribor; Vzgojno-varstvena organizacija Mari-; “or Tezno, Dogoška 20,62000 Maribor; Vzgojno-varstvena organizacija Ma-riCe Krenčič, Ptujska cesta 22, 62230 Lenart v Slov. goricah; Vzgojno-var-^ena organizacija Pobrežje, Ulica XJV. divizije 48A, 62000 Maribor; jzgo j no-varstvena organizacija Pohorski bataljon Limbuš, Šolska ulica 1, “2341 Pekre Limbuš; Vzgojno-varstvena organizacija Studenci, Groharjeva, “2000 Maribor; Vzgojno-varstvena organizacija Vanček Šarh, Moše Pijade 62000 Maribor; Vzgojno-varstveni zavod, Zigrova 6, 62270 Ormož; Vzgojno-varstveni zavod, Prešernova 29, 62250 Ptuj. Konferenca delegacije 7: VIZ Piran Tozd Vzgojno-varstveni zavod Lucija, “azan 1,66320 Portorož; VIZ Piran, Tozd Vzgojno-varstveni zavod Piran, IX. korpusa 40 A, 66330 Piran; Vzgojno-varstvena organizacija, Oktobrske revo-mcije 11 A, 66310 Izola; Vzgojno-varstvena organizacija Semedela, Pot v Gaj k 66000 Koper Capodistria; Vzgojno-varstvena organizacija. Za vrtovi 1, 61380 Cerknica; Vzgojno-varstvena organizacija Jožefa Maslo, Vilharjeva | '2 A, 66250 Ilirska Bistrica; Vzgojno-varstvena organizacija, Kettejeva ulica 'k 66000 Koper; Vzgojno-varstvena organizacija, Pot na Kremenco 4, 66230 f^ostojna; Vzgojno-varstvena organizacija, Jožeta Pahorja 1, 66210 Šežana; PZgojno-varstvena organizacija z italijanskim jezikom, Vojkova 1, 66330 piran. Konferenca delegacije 8: VIO Brežice Tozd Vzgojno-varstvena organiza-Clia Brežice, Tomšičeva 5, 68250 Brežice; Vzgojno-varstveni zavod Otroški ^ttec, Župančičeva 1, 68330 Metlika; Vzgojno-varstvena organizacija Oton ^Upančič, Kidričeva 18B, 68340 Črnomelj; Vzgojno-varstvena organizacija viciban, Naselje heroja Maroka 22,68290 Sevnica; Vzgojno-varstveni zavod, “Olska ulica 1 A, 68270 Krško; Vzgojno-varstveni zavod, Ragovska 18,68000 Novo mesto. Konferenca delegacije 9: VIZ Tozd Vzgojno-varstvena organizacija Lenda-va, Mohorjeva 1, 69220 Lendava; Vzgojno-varstvena organizacija Radenci 226, 69252 Radenci; Vzgojno-varstvena organizacija, Trate 15, 69250 Gornja Radgona; Vzgojno-varstvena organizacija, Ormoška 15 A, 69240 Ljutomer; Vzgojno-varstvena organizacija, Talanyjeva 6, 69000 Murska Sobota. j Konferenca delegacije 10: Osnovna šola F. Leskošek Luka, Splitska 13, “1000 Ljubljana; Osnovna šola Prežihovega Voranca, Prežihova 8, 61000 Ljubljana; Osnovna šola, Brezovica 183, 61351 Brezovica pri Ljubljani; I Usnovna šola Krimski odred, Preserje 51, 61352 Preserje; Osnovna šola Vas “ara, Vas 4, 61336 Vas; Osnovna šola 7. maja, Cesta 7. maja 20, 61356 Domova pri Ljubljani; Osnovna šola 8 talcev, Notranjska 8, 61370 Logatec; Osnovna šola Dolomitski odred. Polhov gradeč 95, 61355 Polhov gradeč; Osnovna šola Edvarda Kardelja, Tržaška cesta 150, 61370 Logatec; Osnovna ^>la Ferdo Vesel, Šentvid 46, 61296 Šentvid pri Stični; Osnovna šola Ivan Oankar, Tržaška 13, 61360 Vrhnika; Osnovna šola I. SPUB Toneta Tomšiča, Videm Dobrepolje 35, 61312 Videm Dobrepolje; Osnovna šola L bataljona Oolomitskega odreda, Horjul 198,61354 Horjul; Osnovna šola Jožeta Krajca, Partizanska 33, 61381 Rakek; Osnovna šola Louis Adamič, Tovarniška 14, 61290 Grosuplje; Osnovna šola Ledina, Komenskega 19, 61000 Ljubljana; Osnovna šola Levstikove brigade, Klanec 5,61291 Škofljica; Osnovna šola Lj. vič, Nanoška 2,61000 Ljubljana; Osnovna šola Ljubo Šercer, Ig 50,61292 Ig Pri Ljubljani; Osnovna šola Log Dragomer, 61351 Brezovica pri Ljubljani; ysnovna šola Majde Vrhovnik, Gregorčičeva 16, 61000 Ljubljana; Osnovna Jpla Notranjski odred. Cesta 4. maja, 61380 Cerknica; Osnovna šola Oskar Kovačič, Dolenjska cesta 20,61000 Ljubljana; Osnovna šola PrimožaTrubar-Ja. Velike Lašče 123, 61315 Velike Lašče; Osnovna šola Toneta Seliškarja Ptule, Prule 13, 61000 Ljubljana; Osnovna šola Tone Šraj Aljoša, Nova vas 29,61385 Nova vas; Osnovna šola Toneta Čufarja Čufarjeva 11,61000 Ljub-jana; Osnovna šola Vlado Miklavc Vrhovci, Cesta na Bokalce 1, 61000 Ljub-'iana; Osnovna šola X. SNOUB Ljubljanske, Karunova 14 A, 61000 Ljublja- | aa; Osnovna šola Zbora odposlancev, Trg Zbora odposlancev 28,61330 Ko-“eyje; Osnovna šola dr. A. Debeljak, 61318 Loški potok; Osnovna šola dr. L I frijatelj, Sodražica 158, 61317 Sodražica; Osnovna šola dr. Jože Potrč, Petrova 1, 61000 Ljubljana; Osnovna šola dr. France Prešeren, Šolska ulica 2, ,“1310 Ribnica; Osnovna šola dr. Ivana Korošca, Paplerjeva 15,61353 Borovnica; Osnovna šola heroja Janeza Hribarja, 61386 Stari trg pri Ložu; Osnovna sola NH Toneta Tomšiča, Šaranovičeva 7; Skupnost izobraževalnih centrov v “R Sloveniji, Aškerčeva 9, 61000 Ljubljana; SC osnovnega in srednjega izo-“taževanja J. Jurčič — Delovna skupnost, Ivančna gorica n. h., 61295 Ivančna Sorica; ŠC osnovnega in srednjega izobraževanja J. Jurčič — Tozd Osnovna sola Stična, Ivančna gorica n. h., 61295 Ivančna gorica. Konferenca delegacije 11: Osnovna šola Milan Šuštaršič, Štembalova 2 A “1000 Ljubljana; Osnovna šola Narodnega heroja Rajka, Log 19, 6143( Otastnik;^ Osnovna šola Danile Kumar, Godeževa 11, 61000 Ljubljana snovna šola Edvard Kardelj Trzin, Mengeška 7 B, 61234 Mengeš; Osnovn; soja II. grupe odredov, Gašperšičeva 10, 61000 Ljubljana; Osnovna šok , 'ška Kranjca, Kamnogoriška 35, 61000 Ljubljana; Osnovna šola, Lenino' rg 6, 61420 Trbovlje; Osnovna šola Adolfa Jakhla Zalog, Cerutova?, 61261 Mubljana-Polje; Osnovna šola Alojz Kebe, Prušnikova 98, 61210 Ljubija a'Sentvid; Osnovna šola Borisa Kidriča. Matjaževa 4, 61000 Ljubljana snovna šola Borisa Ziherla, Črtomirova b. š., 61000 Ljubljana; Osnovna šol: jusan Kveder Tomaž, Bevkova 3, 61270 Litija; Osnovna šola Edvarda Kar „eUa- Polje 358, 61260 Ljubljana-Polje; Osnovna šola Franc Marn Vodice VJ5 š°li 2, 61217 Vodice; Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Prušnikova 85 s!-)00 Ljubljana; Osnovna šola Franc Rozman Stane, Šmartno pri Litiji 108 » 275 Šmartno pri Litiji; VIZ Zagorje — Tozd Osnovna šola Tone Okrogai , ^ska 1, 61410 Zagorje. I I c,^onferenca delegacije 12: Osnovna šola Ludvika Pliberška, Lackova 4 2000 Maribor; Osnovna šola NH Jožeta Kerenčiča, Miklavž 19, 62275 Mi *lavž pri Ormožu; Osnovna šola NH Vinko Megla, Tomaž 11, 62258 Toma: Pu Ormožu; Osnovna šola. Ptujska c. 6, 62270 Ormož; Osnovna šola »Bore a severno mejo«, Nasipna 19, 62000 Maribor; Osnovna šola, Benedikt 15 s i 34 Benedikt; Osnovna šola, Cerkvenjak 33, 62236 Cerkvenjak; Osnovn; °*a, Cirkovce 47, 62326 Cirkovce; Osnovna šola Djakovič Hečimovič, Mari j°rska 30, 62352 Selnica ob Dravi; Osnovna šola. Sp. Jakobski dol 4, 6222: j obski dol; Osnovna šola. Jareninski dol 16, 62221 Jarenina; Osnovna šola Urovski dol 13, 62223 Jurovski dol; Osnovna šola, Trg osvoboditve 12, 62231 enart v Slov. goricah; Osnovna šola Leskovec pri Ptuju, 62285 Zgornji Le ovec; Osnovna šola, Majšperk 39, 62322 Majšperk; Osnovna sola Muta uta 112, 62366 Muta; Osnovna šola, Radlje ob Dravi 46, 62360 Radlje ol ravi; Osnovna šola SladkiVrb, Vranji vrh3-, 622-13 Zgornja Velka; Osndvn; ° ti šola, Spodnja Polskava 45,62331 Pragersko; Osnovna šola Središče ob Dravi, Slovenska c. 22,62277 Središče ob Dravi; Osnovna šola Tinje, Veliko Tinje 1, 62316 Zgornja Ložnica; Osnovna šola. Velika Nedelja 13, 62274 Velika Nedelja; Osnovna šola Videm pri Ptuju Videm 47,62284 Videm pri Ptuju; Osnovna šola, Vitanje 96, 63205 Vitanje; Osnovna šola, Vuzenica 111,62367 Vuzenica; Osnovna šola Zgornja Kungota, Plintovec 10 C, 62201 Zgornja Kungota; Osnovna šola, Šmartno na Pohorju 4, 62315 Šmartno na Pohorju; Osnovna šola Brata Greif, Sp. Duplek 92 A, 62241 Spodnji Duplek, Osnovna šola Lackova četa, Grajski trg 1,62327 Rače; Osnovna šola »25. maj«, Starše 5,62205 Starše; Osnovna šola Angel Besednjak, Celjska 11, 62000 Maribor; Osnovna šola Anica Čemej, Makole 5, 62321 Makole; Osnovna šola Boris Kidrič, Kajuhova 10,62325 Kidričevo; Osnovna šola Bogdan Tušek Miklavž, Dobrovce 85, 62311 Hoče; Osnovna šola Bojan Ilich, Mladinska 13 , 62000 Maribor; Osnovna šola Boris Kidrič, Žolgerjeva 4,62000 Maribor; Osnovna šola Borisa Kraigherja, Gradišče v Sl. Goricah 32,62235 Gradišče v Sl. goricah; Osnovna šola Bratje Reš, Janževski vrh 45, 62253 Destemik; Osnovna šola Bračičeva brigada, Fram 56, 62313 Fram; Osnovna šola Draga Kobala, Tolstojeva 3, 62000 Maribor; Osnovna šola Dušan Flis, Šolska ulica 10, 62311 Hoče; Osnovna šola E. Kardelj, 62319 Poljčane; Osnovna šola Ela Kristl Korena, Zg. Korena 32, 62242 Zg. Korena; Osnovna šola F. Belšak, Gorišnica 42, 62272 Gorišnica; Osnovna šola F. Osojnik, Župančičeva 10, 62250 Ptuj; Osnovna šola Franc Lešnik Vuk, Slivnica 13, 62312 Orehova vas-Slivnica; Osnovna šola Franc Rozman Stane, Kersnikova 10, 62000 Maribor; Osnovna šola Gustava Šiliha, Laporje 23, 62318 Laporje; Osnovna šola, Sp. Hajdina 24, 62288 Hajdina; Osnovna šola L Spolenaka, Rogaška c. 6, 62250 Ptuj; Osnovna šola Ivan Cankar, Cankarjeva 5, 62000 Maribor; Osnovna šola Janko Glazer, Lesjakova 4, 62342 Ruše; Osnovna šola Janko Padežnik, Iztokova 6, 62000 Maribor; Osnovna šola Kerenčičevih, Pesnica 44, 62211 Pesnica pri Mariboru; Osnovna šola Lackov odred, Vrbanska 93, 62351 Kamnica; Osnovna šola Mirka Bračiča, Cirkulane 24, 62282 Cirkulane; Osnovna šola Maks Durjava, Ruška 15 A, 62000 Maribor; Osnovna šola, Malečnik 14, 62000 Maribor; Osnovna šola Martin Konšak, Prekmurska 67, 62000 Maribor; Osnovna šola Martin Kores, Podlehnik 5 A, 62286 Podlehnik; Osnovna šola Olga Meglič, Prešernova 31,62250 Ptuj; Osnovna šola P. Voranc, Gosposvetska 10, 62000 Maribor; Osnovna šola Pohorskega bataljona, Oplotnica 60, 62317 Oplotnica; Osnovna šola Pohorski odred, Kopališka 1, 62310 Slovenska Bistrica; Osnovna šola Prve pohorske čete, Ribnica na Pohorju 29, 62364 Ribnica na Pohorju; Osnovna šola Rado Robič Limbuš, Limbuška c. 62, 62341 Pekre-Limbuš; Osnovna šola Rudolfa Maistra, Šentilj v Slov. Goricah 55, 62212 Šentilj v Slov. goricah; Osnovna šola Slava Klavora, Štrekljeva 31, 62000 Maribor; Osnovna šola Slavka Šlandra, Žolgerjeva 2, 62000 Maribor; Osnovna šola Slovenjegoriške čete, Juršinci 19,62256 Juršinci; Osnpvna šola Srečko Rojs Niko, Vohcina 82,62232 Voličina; Osnovna šola Tone Žnidarič, Žnidaričevo nabrežje 1, 62250 Ptuj; Osnovna šola Tone Čufar, Zrkovska 67, 62000 Maribor; Osnovna šola V. Vlahovič, Črešnjevec 5, 62318 Laporje: Osnovna šola Veljko Vlahovič, Arnolda Tovornika, 62000 Maribor; Osnovna šola Vladko Majhen, Kremberk 37, 62233 Zgornja Ščavnica; Osnovna šola Šercerjeve brigade, Šolska 6, 62344 Lovrenc na Pohorju; Osnovna šola Borcev Lackovega odreda Brezno-Podvelka, Podvelka 5, 62363 Podvelka; Osnovna šola Bratov Polančičev, Krekova 1, 62000 Maribor; Osnovna šola Bratov Štrafela, Markovci 33 A, 62281 Markovci pri Ptuju; Osnovna šola Dr. Franja Žgeča, Dornava 136 A, 62252 Dornava; Strokovne službe SIS z računovodstvom osnovnih šol in DU Lenart, Nikova 9,62230 Lenart v Slov. goricah; VIZ Tozd Osnovna šola Ljubo Šercer Loče, Loče pri Poljčanah 49, 63215 Loče pri Poljčanah; VIZ Slovenske Konjice — DSSS Slov. Konjice, Skalska 7, 63210 Slovenske Konjice; VIZSlovenske Konjice Tozd Osnovna šola B. Vinter Slov. Konjice, Zreče 97, 63214 Zreče; VIZ Slovenske Konjice Tozd Osnovna šola D. Jereba, Ul. Dušana Jereba 1, 63210 Slovenske Konjice; VIZ Slovenske konjiče Tozd Osnovna šola E. Kardelj, Šolska 3, 63210 Slovenske Konjice. Konferenca delegacije 13: COŠ Fran Roš (v ustanavljanju), Cesta na Dobrovo 114, 63000 Celje; DO VIZ DSSS Šentjur, Ul. skladateljev Ipavcev 2, 63230 Šentjur pri Celju; DO VIZ Tozd Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva, 63232 Ponikva; DO VIZ Tozd Osnovna šola Kozjanski odred Planina pri Sevnici, 63225 Planina pri Sevnici; DO VIZ Tozd Osnovna šola, Dramlje?, 63222 Dramlje; DO VIZ Tozd Osnovna šola Slivnica, Gorica pri Slivnici 61, 63263 Gorica pri Slivnici; DO VIZ Tozd Osnovna šola F. Malgaja, Ul. skladateljev Ipavcev 2,63230 Šentjur pri Celju; Osnovna šola, Mozirje 346,63330 Mozirje; Osnovna šola Boris Kidrič, Kidričeva 24,63250 Rogaška Slatina; Osnovna sola Blaža Arniča, Luče ob Savinji 77, 63334 Luče ob Savinji; Osnovna šola Fran Kocbek, Gornji grad 15, 63342 Gornji grad; Osnovna šola Marija Broz Bistrica ob Sotli 63, 63256 Bistrica ob Sotli; Osnovna šola Tončke Čečeve, Lesično 5 B, 63261 Lesično; Osnovna šola Šlandrove brigade, Ljubno ob Savinji 54, 63333 Ljubno ob Savinji; VIO Tozd Osnovna šola M. Širca, Petrovče 7, 63301 Petrovče; VIO Tozd Osnovna šola S. Šlander, Prebold 12, 63312 Prebold; VIO Žalec Tozd Osnovna šola Bratje Juhart, Šempeter 29, 63311 Šempeter v Savinjski dolini; VIO Žalec Tozd Osnovna šola N. Cilenšek, Griže 3, 63302 Grižej VIO Žalec Tozd Osnovna šola P. Šprajc, Šilihova 1, 63310 Žalec; VIO Žalec Tozd Osnovna šola V. Bagat, Braslovče 22, 63314 Braslovče; VIO Žalec Tozd Osnovna šola Ivan Farčnik Buč, Vransko 24,63305 Vransko; VIO Laško DSSS Laško, Kraigherjeva 2B, 63270 Laško; VIO Laško Tozd Osnovna šola A. Aškerca, Šmarjeta n. h., 63272 Rimske Toplice; VIO Laško Tozd Osnovna šola P. Trubarja, Titova 20, 63270 Laško; VIO Šmarje pri Jelšah Tozd Osnovna šola Edvarda Kardelja, Rogatec 1 B, 63252 Rogatec; VIO Šmarje pri Jelšah Tozd Osnovna šola Kozje, Kozje 131, 63260 Kozje; VIO Šmarje pri Jelšah Tozd Osnovna šola Podčetrtek, Podčetrtek 27, 63254 Podčetrtek; VIO Šmarje pri Jelšah Tozd Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Šmarje 63, 63240 Šmarje pri Jelšah; VIO DSSS Šmarje pri Jelšah, Šmarje pri Jelšah 4, 63240 Šmarje pri Jelšah; VIO DSSS Žalec, Šilihova 1, 63310 Žalec; ZOŠ Tozd Osnovna šola I. celjske čete, Vodnikova 4, 63000 Celje; ZOS Tozd Osnovna šola Franja Vrunča Hudinja, Mariborska 125, 63000 Celje; ZOŠ Tozd Osnovna šola, Frankolovo 11, 63213 Frankolovo; ZOŠ Tozd Osnovna šola S. Šlander, Ljubljanska 46, 63000 Celje; ZOŠ Tozd Osnovna šola XIV. divizije, Dobrna 1, 63204 Dobrna; ZOŠ Tozd Osnovna šola B. Dobrotinšek, Ulica žrtev fašizma 14, 63312 Vojnik; ZOŠ Tozd Osnovna šola L Kovačič Efenka, Cesta na Dobrovo 11,63000 Celje; ZOŠ Tozd Osnovna šola F. Kranjca, Hrašovčeva 1, 63000 Celje; ZOŠ Tozd Osnovna šola V. Vlahoviča, Pucova 7, 63000 Celje; ZOŠ Tozd Osnovna šola, Štore 128, 63220 Štore; ZOŠ Tozd Prva osnovna šola, Vrhunčeva 13, 63000 Celje; ZOŠ Celje DSSS Celje, Vodnikova 10 A, 63000 Celje. Konferenca delegacije 14: Osnovna šola Ivan Brozina Slovan Jelšane, 66254 Jelšane; Osnovna šola, Dekani 32, 66271 Dekani; Osnovna šola Gra-čišče. Slovensko Gračišče 5, 66272 Slovensko Gračišče; Osnovna šola, Hrvatini 137,66280 Ankaran; Osnovna šola, Cesta na Kremenco, 66230 Postojna; Osnovna šola, Šmarje pri Kopru 1, 66274 Šmarje pri Kopru; Osnovna šola Rudolf Ukovič, Podgrad 16, 66244 Podgrad; Osnovna šola 25. maj, Ulica 25. maj 14,66258 Prestranek; Osnovna šola Antona Ukmarja, Pot v gaj 2,66000 Koper Capodistria; Osnovna šola Antona Šibelja Stjenka Komen, 66223 Komen; Osnovna šola B. Magajna, B. Magajne 4, 66215 Divača; Osnovna šola D. Benčiča, Hrpelje 23, 66240 Kozina; Osnovna šola D. Kette, Župančičeva 7, 66250 Ilirska Bistrica; Osnovna šola Dušana Bordona Semedela, Rozmanova 21 A, 66000 Koper Capodi stria; Osnovna šola E. Kardelja, Dutovlje 135, 66221 Dutovlje; Osnovna šola Elvira Vatovec Prade Bertoki, Pobeška c. 52, 66000 Koper Capodistria; Osnovna šola Ivan Babič-Jager, Marezige 35, 66273 Marezige; Osnovna šola Janka Premrla Vojka, Muzejski trg 5, 66000 Koper Capodistria; Osnovna šola Oskarja Kovačiča Škofije, Sp. Škofije 206, 66281 Škofije; Osnovna šola Pinko Tomažič Koper, Ljubljanska c 10, 66000 Koper Capodistria; Osnovna šola Podgora Kuteževo, Kuteževo 18, 66250 Ilirska Bistrica; Osnovna šola R. Mahnič Brkine, Pregarje 18, 66243 Obrov; Osnovna šola Srečka Kosovela, Kosovelova 6, 66210 Sežana; Osnovna šola Tone Tomšič, Knežak 147 A, 66253 Knežak; Osnovna šola Vojka Šmuc, Prešernova 4, 66310 Izola; Osnovna šola bratov Vodopivec, Prečna 3, 66257 Pivka; Osnovna šola heroja Zafreda Košana, Dolnja Košana 5,66256 Košana; Osnovna šola z italijanskim jezikom, Gimnazijski trg 7, 66000 Koper Capodistria; Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom, Vojkova 1, 66330 Piran; Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom D. Alighieri, Gregorčičeva 21, 66310 Izola; VIZ Piran DSSS Piran, Rozmanova 7, 66330 Piran; VIZ Piran Tozd Osnovna šola Ciril Kosmač, Bolniška 11, 66330 Piran; VIZ Piran Tozd Osnovna šola, Sečovlje 78. 66333 Sečovlje; VIZ Piran Tozd Osnovna šola E. Kardelja Lucija, Fazan 1, 66320 Portorož. Konferenca delegacije 15: Osnovna šola Lucijana Bratkoviča. Renče 24. 65292 Renče; Osnovna šola Anton Velušček-Matevž. Gradnikov trg 14, 65213 Kanal; Osnovna šola. Col 35. 65273 Col; Osnovna šola. Dobravlje 1, .65263 Dobravlje; Osnovna šola Dobrovo v Brdih. Dobrovo 12, 65212 Dobrovo v Brdih; Osnovna šola Dobrovo v Brdih. Dobrovo 12. 65212 Dobrovo v Brdih; Osnovna šola, Gregorčičeva 44, 65294 Dornberk; Osnovna šola Mi- lojka Štrukelj, Delpinova 7, 65000 Nova Gorica; Osnovna šola, Miren 140 65291 Miren; Osnovna šola Solkan, Šolska 25, 65000 Nova Gorica; Osnovna šola Šempas 136, 65261 Šempas; Osnovna šola Šempeter, A. Gabrščka 1. 65290 Šempeter pri Gorici; Osnovna šola, Čepovan 87, 65253 Čepovan: Osnovna šola Angel Besednjak, Branik 31, 65295 Branik; Osnovna šola B Kidrič, Cesta 5. maja 9, 65270 Ajdovščina; Osnovna šola Drago Bajc, Vipava 253, 65271 Vipava; Osnovna šola IX. korpus NOVJ, Kidričeva 36, 6500C Nova Gorica; Osnovna šola Jože Srebrnič Deskle, Srebrničeva 10, 65210 Anhovo; Osnovna šola Narodni heroj Ivan Bizjak, Otlica 48,65270 Ajdovščina Konferenca delegacije 16: COS Adam Bohorič, Brestanica 20, 68280 Brestanica, Osnovna šola Belokranjskega odreda, Semič 42, 68333 Semič; Osnovna šola, Boštanj 15, 68294 Boštanj; Osnovna šola Koprivnica pri Brestanici, 68282 Koprivnica pri Brestanici; Osnovna šola Otočec, Otočec ob Krki 2, 68222 Otočec ob Krki; Osnovna šola, Podbočje 1, 68312 Podbočje; Osnovna šola, Prevole 32, 68360 Žužemberk; Osnovna šola, Raka 36, 68274 Raka; Osnovna šola, Vavta vas 1, 68351 Straža pri Novem mestu; Osnovna šola, Vinica 50, 68344 Vinica pri Črnomlju; Osnovna šola, Škocjan 51, 68275 Škocjan; Osnovna šola Baza 20 Dolenjske Toplice, 68350 Dolenjske Toplice; Osnovna šola Mirana Jarca, Otona Župančiča 8, 68340 Črnomelj; Osnovna šola 29. oktober, Šmarjeta 1, 68220 Šmarješke Toplice; Osnovna šola 7. korpusa. Žužemberk 41,68360 Žužemberk; Osnovna šola Jurij Dalmatin, Šolska ulica 1, 68270 Krško; Osnovna šola Jančka Mevžlja, Mokronog 104, 68230 Mokronog. Konferenca delegacije 16: Osnovna šola Jože Gorjup, Gorjanska c. 2 68311 Kostanjevica na Krki; Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš 68343 Dragatuš; Osnovna šola Martina Kotarja, Šentjernej 136, 68310 Šentjernej; Osnovna šola Milan Majcen, Šentjanž 58, 68297 Šentjanž; Osnovna šola Novo mesto Tozd Osnovna šola Janez Trdina,Stopiče 37, 68000 Novo mesto; Osnovna šola Novo mesto Tozd Osnovna šola XII. SNOUB Novo mesto, Kurirska pot 19, 68000 Novo mesto; Osnovna šola Stari trg ob Kolpi. Stari trg 7, 68342 Stari trg ob Kolpi; Osnovna šola Vinko Paderšič Brusnice, Velike Brusnice 101, 68321 Brusnice; Osnovna šola XIV. divizije, Trg XIV. divizije 3, 68281 Senovo; Osnovna šola XV. SNOUB Belokranjska, Šolska ulica 7, 68330 Metlika; Osnovna šola heroine M. Kerin Leskovec, 68273 Leskovec pri Krškem; Osnovna šola inž. J. Marentiča, Podzemelj 4, 68332 Gra dac v Beli krajini; Osnovna šola NH Ivana Kovačiča Efenke, Mirna peč 82 68216 Mirna peč; Osnovna šola Novo mesto Tozd Osnovna šola Grm, Trdinova 7, 68000 Novo mesto; Osnovna šola Novo mesto Tozd Osnovna šola Katja Rupena, Cesta herojev 3,68000 Novo mesto; Osnovna šola Novo mesto Tozd Osnovna šola Milka Sobar Nataša, Šmihel 2,68000 Novo mesto; Srednja tekstilna šola. Savska cesta 2, 68290 Sevnica; VIO Brežice DSSS Brežice. Cesta prvih borcev 17,68250 Brežice; VIO Brežice Tozd Osnovna šola, Artiče 39, 68253 Artiče; VIO Brežice TOZD Osnovna šola Dobova, Cesta bratov Gerjevič 57,68257 Dobova; VIO Brežice Tozd Osnovna šola Edvard Kardelj Bizeljska cesta 78, 68259 Bizeljsko, VIO Brežice Tozd Osnovna šola. Globoko 9, 68254 Globoko; VIO Brežice Tozd Osnovna šola Maks Pleteršnik, Pi-šece 34, 68255 Pišece; VIO Brežice Tozd Osnovna šola Tone Seliškar, Cerklje ob Krki 3,68263 Cerklje ob Krki; VIO Brežice Tozd Osnovna šola. Velika dolina 30,68261 Jesenice na Dolenjskem; VIO Brežice Tozd Osnovna šola Bra tov Ribarjev, Levstikova 18, 68250 Brežice; VIO Osnovna šola Novo mesti DSSS Novo mesto, Valantičevo 2, 68000 Novo mesto; VIO Trebnje DSSi Trebnje, Kidričeva 2,68210 Trebnje; VIO Trebnje Tozd Osnovna šola, Mirnt 159,68233 Mirna; VIO Trebnje Tozd Osnovna šola Jože Slak Silvo, Kidričevt 2, 68210 Trebnje; VIO Trebnje Tozd Osnovna šola dr. Pavla Lunačka, Šentrupert 57, 68232 Šentrupert; VIO Trebnje Tozd Osnovna šola Dr. Petra Držaja, Veliki Gaber 41, 68213 Veliki Gaber; Šolski center DS skupnih služb Sevnica, Trg svobode 42,68290 Sevnica; Šolski center Sevnica Tozd Osnovna šola, Blanca 13, 68283 Blanca; Šolski center Sevnica, tozd osnovna šola Krmelj 104, 68296 Krmelj; Šolski center Sevnica Tozd Osnovna šola. Tržišče 35, 68295 Tržišče; Šolski center Sevnica Tozd Osnovna šola Ana Gale, Cesta na Dobrovo 28, 68290 Sevnica; Šolski center Sevnica Tozd Osnovna šola Save Kladnik, Trg svobode 42, 68290 Sevnica. Konferenca delegacije 17: Osnovna šola Padlih prvoborcev, Žiri 99, 64226 Žiri; Osnovna šola Janko in Stanko Mlakar Šenčur, Pipanova 43, 64208 Šenčur; Osnovna šola A. T. Linharta, Kranjska cesta 27, 64240 Radovljica; Osnovna šola Bratstvo in enotnost, Ulica Tpnčka Dežmana 1, 64000 Kranj; Osnovna šola Cvetko Golar, Frankovo naselje 51, 64220 Škofja Loka; Osnovna šola Davorin Jenko, Cerklje 63, 64207 Cerklje na Gorenjskem Osnovna šola France Prešeren, Kidričeva 49, 64000 Kranj; Osnovna šola F. S Finžgar, Begunjska 7, 64248 Lesce; Osnovna šola Frana Albrehta, Šutna 7 61240 Kamnik; Osnovna šola Ivan Tavčar, 64224 Gorenja vas; Osnovna šola Josip Broz Tito. Predoslje 17 a. 64000 Kranj; Osnovna šola Kamniškega bataljona Stranje, Zg. Stranje 22, 61242 Stahovica; Osnovna šola Karavanških kurirjev NOB, Cesta talcev 2, 64270 Jesenice; Osnovna šola Kokrškega odreda Križe 30, 64290 Tržič; Osnovna šola Komenda-Moste, Moste 40, 61218 Komenda; Osnovna šola Lucijan Seljak, Seljakova ulica 3, 64000 Kranj Osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor 95, 64205 Preddvor; Osnovna šoli Peter Kavčič, Šolska ulica 1. 64220 Škofja Loka; Osnovna šola Prešernove brigade, Otoki 13, 64228 Železniki; Osnovna šola Staneta Žagarja Lipica 64244 Podnart; Osnovna šola Simon Jenko, Ulica 31, divizije 7 a, 64001 Kranj; Osnovna šola Stane Žagar, Cesta 1. maja 10a, 64000 Kranj; Osnovm šola Toma Brejca, Kidričeva 37, 61240 Kamnik; Osnovna šola Bratov Žvan Gorje, Zg. Gorje 44a, 64247 Zgornje Gorje; Osnovna šola Dr. J. Mencinger. Davska cesta 10, 64264 Bohinjska Bistrica; Osnovna šola Heroja Bračiča Bračičeva 4, 64290 Tržič; Osnovna šola Heroja Grajzerja, Zali rovt, 64291 Tržič; Osnovna šola Prof. dr. J. Plemlja, Seliška cesta 3, 64260 Bled; VIZ Je senice Tozd Osnovna šola Gorenjskega odreda, Žirovnica 1,64274 Žirovnica VIZ Jesenice Tozd Osnovna šola Jeseniško-bohinjskega odreda, Kranjske gora 90a, 64280 Kranjska gora; VIZ Jesenice Tozd Osnovna šola Prežihe Voranc, Cesta Toneta Tomšiča 5, 64270 Jesenice; VIZ Jesenice Toži Osnovna šola 16. december, Ulica Alojza Rabiča 7, 64281 Mojstrana; VI/ DSSS Jesenaice, Tomšičeva 5, 64270 Jesenice; VIZ Jesenice Tozd Osnovni šola Tone Čufar, Tomšičeva 5, 64270 Jesenice. Konferenca delegacije 18: Osnovna šola Franca Pasterka Lenarta, Partizan ska 11,62392 Mežica; Osnovna šola Franja Goloba, Polje 4, 62391 Prevalje Osnovna šola Franjo Vrunč, Šercerjeva 7, 62380 Slovenj Gradec; Osnovni šola Koroški jeklarji, Javornik 35, 62390 Ravne na Koroškem; Osnovna šol: Miloš Zidanšek, Šmartno 69, 62380 Slovenj Gradec; Osnovna šola Miloša Le dineka, Center 142,62393 Črna na Koroškem; Osnovna šola Neznanih talcev Trg 4. julija 64, 62370 Dravograd; Osnovna šola Podgorca, Podgorje 31 62381 Podgorje pri Slovenj Gradcu; Osnovna šola Prežihov Voranc, Gozdar ska pot 11,62390 Ravne na Koroškem; Osnovna šola Rada Iršiča, Šentilj poi Turjakom 1, 62 62382 Mislinja; VIZ Velenje Tozd Osnovna šola Karel De stoVnik Kajuh, Koroška 7, 63325 Šoštanj; VIZ Velenje Tozd Osnovna šol Miha Pinter Toledo, Kidričeva 1, 63320 Titovo Velenje; VIZ Velenje Toži Osnovna šola Bratov Mravljak, Vrnjačke banje 10, 63320 Titovo Velenje VIZ Velenje Tozd Osnovna šola Anton Aškerc, Jenkova 2, 63320 Titovo Ve lenje; Viz Velenje Tozd Osnovna šola Biba Roeck, Kajuhova 8, 63325 Šoštanj; VIZ Velenje Tozd Osnovna šola Gustav Šilih, Vodnikova 3, 63320 Ti tovo Velenje; VIZ Velenje Tozd Osnovna šola Bratov Letonje, Šmartno ot Paki 117, 63327 Šmartno ob Paki; VIZ Velenje Tozd Osnovna šola Veljke Vlahovič, Efenkova 60, 63320 Titovo Velenje; Vzgojno-izobraževalni zavoi DSSS Velenje, Jenkova 2, 63320 Titovo Velenje. Konferenca delegacije 19: OZD Osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Apače 42, 69253 Apače, Osnovna šola Štefan Kuhar Bojan, Puconci 25, 69201 Puconci; Osnovna šola Ivana Nemca Vojka, Radgonska cesta 10, 69252 Radenci; Osnovna šola, Bakovci 91, 69000 Murska Sobota; Osnovna šola Bratstvo in enotnost Prosenjakovci, 69207 Prosenjakovci; Osnovna šola Cankova 27, 69261 Cankova; Osnovna šola, Fokovci 32, 69208 Fokovci Osnovna šola. Gornji Petrovci 2, 69203 Petrovci; Osnovna šola, Križevci pi Ljutomeru 16b, 69242 Križevci pri Ljutomeru; Osnovna šola, Kuzma 2( 69263 Kuzma; Osnovna šola, Negova 13, 69245 Spodnji Ivanjci; Osnovn šola Razkrižje. Šafarsko 24, 69240 Ljutomer; Osnovna šola Rogašovci, Jun 13, 69262 Rogašovci; Osnovna šola, Stročja vas 24, 69240 Ljutomer Osnovna šola. Tišina 4b, 69251 Tišina; Osnovna šola Videm ob Ščavnici Videm 21.69244 Videm ob Ščavnici; Osnovna šola, Šalovci 172, 69204 Šalov ci; Osnovna šola Franc Belšak, Bučkovci 25, 69243 Bučkovci; Osnovna šol, 17. oktober. Panonska c. 35 b, 69231 Beltinci; Osnovna šola 25. maj, Kapelsk vrh 57 a. 69252 Radenci; Osnovna šola Ivan Cankar, Cankarjeva 10, 69241 Ljutomer; Osnovna šola Ivan Cankar, Bogojina 134, 69222 Bogojina Osnovna šola Janko Ribič, Cezanjevci 39,69240 Ljutomer; Osnovna šola Jožt Kerenčič, Prešernova ulica, 69250 Gornja Radgona; Osnovna šola Marij: Rožman, Stogovci 13,69253 Apače; Osnovna šola Miško Kranjec, Velika Po lana 109, 69220 Lendava; Osnovna šola Dr. Anice Rotdajč Grad, 6926' Grad; Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod, Trstenjakova 39, 69000 Murska Sobota, SIS družbenih dejavnosti Skupna strokovna služba. Partizanska 15, 69250 Gornja Radgona; VIZ Tozd Osnovna šola Drago Lugarič, Kranjčeva 44, 69220 Lendava; VIZ Tozd Osnovna šola Štefan Kovač, Turnišče 152a, 69224 Turnišče;-VIZ Lendava Tozd Osnovna šola J. Talany-Janez, Dobrovnik 266 a, 69223 Dobrovnik v Prekmurju; VIZ Lendava Tozd Osnovna šola Vinko Megla, Odranci 101, 69232 Črenšovci; VIZ Lendava Tozd Osnovna šola E. Kardelj, Kobilje 32 a, 69223 Dobrovnik v Prekmurju; VIZ Lendava Tozd Osnovna šola Prežihov Voranc, Bistrica 49 a, 69232 Črenšovci; VIZ Lendava Tozd Osnovna šola V. Lajoš, Genterovci Sla, 69223 Dobrovnik v Prekmurju; Vzgojno-izobraževalni zavod DSSS Lendava, Kidričeva 1, 69220 Lendava; VIZ Lendava Tozd Osnovna šola F. Prešeren, Črenšovci 7b, 69232 Črenšovci. Konferenca delegacije 20: Osnovna šola Spomenik NOB Cerkno, Cerkno 49,65282 Cerkno; Osnovna šola Dušan Munih, Most 18,65216 Most na Soči; Osnovna šola J. Mihevca, Prelovčeva 2,65280 Idrija; Osnovna šola J. Premrla Vojka, Črni vrh 95,65274 Črni vrh nad Idrijo; Osnovna šola Simon Gregorčič, Gregorčičeva 18 a, 65222 Kobarid; Osnovna šola Simon Kos, Podbrdo 32, 65243 Podbrdo; Osnovna šola Vladimir Nazor, Bovec 248, 65230 Bovec; Osnovna šola Vojkove brigade, Sp. Idrija 20, 65281 Spodnja Idrija; Šolski center Vojvodina Tolmin, Dijaška 20, 65220 Tolmin. Konferenca delegacije 21: Gozdarska srednja šola. Tržaška 36, 66230 Postojna; Srednja lesarska šola Jože Srebrnič, Cankarjeva 8,65000 Nova Gorica; Srednja lesarska šola, Aškerčeva 7, 61000 Ljubljana; Srednja lesarska šola. Lesarska 2,62000 Maribor; Srednja lesarska šola, Kidričeva 59,64220 Škofja Loka; Univerza E. Kardelja VDO Biotehniška fakulteta VTOZD Gozdarstvo Ljubljana, Večna pot 83, 61111 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za lesarstvo Ljubljana, Večna pot 2,6111 Ljubljana. Konferenca delegacije 22: Poklicna strojna kmetijska šola, Vrbanska 30, 62000 Maribor; Srednja agroživilska šola DSSS Maribor, Vrbanska 30,62000 Maribor; Srednja agroživilska šola Ljubljana, Cesta v Mestni log 47, 61000 Ljubljana; Srednja agroživilska šola Tozd Živilska šola Maribor, Vodovodna 28, 62000 Maribor; Srednja agroživilska šola Tozd Kmetijska šola Maribor, Vrbanska 20, 62000 Maribor; Srednja gostinska in turistična šola. Prekomorske brigade 7,66310 Izola; Srednja kmetijska šola Rakičan, Rakičan 3,69000 Murska Sobota; Srednja kmetijska šola Grm, Sevno na Trški gori 13, 68000 Novo mesto; Srednja kmetijsko živilska šola. Ljubljanska 97, 63000 Celje; Srednja mlekarska in kmetijska šola, Smledniška 3,64000 Kranj; Srednja šola za gostinstvo in turizem, Prešernova 32,64260 Bled; Srednja šola za gostinstvo in turizem, Prešernova 32, 64260 Bled; Srednja šola za gostinstvo in turizem, Ulica 29. novembra 12,63000 Celje; Srednja šola za gostinstvo in turizem. Poljanska 28 a, 61000 Ljubljana; Srednja šola za gostinstvo in turizem, Mladinska 14, 62000 Maribor; Srednja šola za gostinstvo in turizem. Društveni trg 1, 68000 Novo mesto; Srednja šola za gostinstvo in turizem. Radenci 175,69252 P.adenci; Univerza E. Kardelja Inštitut za biologijo, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Biotehniška fakulteta VTOZD Agronomija, Jamnikarjeva 101, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za živinorejo Rodica, Groblje 3, 61230 Domžale; Univerza v Mariboru Višja agronomska šola, Vrbanska 30, 62000 Maribor; Zoološki vrt Ljubljana, Večna pot 70, 61000 Ljubljana. Konferenca delegacije 23: ZB ZGC Tozd Železniška srednja šola, Aljaževa 32, 61000 Ljubljana; ZG ŽGC DSSS Ljubljana, Aljaževa 32, 61000 Ljubljana; ŽG ŽGČ Ljubljana Tozd Železniška srednja šola Maribor, Preradovičeva 33, 62000 Maribor; Družboslovnainekonomskasrednjašola, Ulica talcev 3 a, 68000 Novo mesto; Iskra Zorin DSSS Ljubljana, Štrekljeva 6,61000 Ljubljana; Istrainvest Zagreb DO Gradbeni inženiring Ljubljana, Titova 36-XII. 61000 Ljubljana; Letalska šola Ljubljana, Titova 48, 61000 Ljubljana; PTT Srednješolski center, Celjska 16, 61000 Ljubljana; Srednja družboslovna in ekonomska šola, Erjavčeva 8, 65000 Nova Gorica; Srednja družboslovna ip ekonomska šola, Titova 4, 69000 Murska Sobota; Srednja družboslovna in ekonomska šola, Titova 4,69000 Murska Sobota; Srednja ekonomska in naravoslovna šola R. Maistra, Novi trg 41 a, 61240 Kamnik; Srednja ekonomska in družboslovna šola, Telovadniški trg 3,66000 Koper Capodistria; Srednja ekonomska in kovinarska šola z italijanskim učnim jezikom, Gregorčičeva 21, 66310 Izola; Srednja ekonomska šola Boris Kidrič, Prešernova 6,61000 Ljubljana; Srednja ekonomska šola, Kidričev trg 3, 62000 Maribor; Srednja ekonomska, naravoslovno-matematična in pedagoška šola. Trg. dr. L Ribarja 14, 68250 Brežice; Srednja kovinarska in cestnoprometna šola. Šolska ulica 1, 64220 Škofja Loka; Srednja kovinarska in prometna šola. Izolska vrata 2, 66000 Koper Capodistria; Srednja kovinarska in prometna šola. Izolska vrata 2, 66000 Koper Capodistria; Srednja pomorska in prometna šola Piran, Pot pomorščakov 4, 66320 Portorož; Srednja šola Boris Kidrič, Ljubljanska 17, 63000 Celje; Srednja šola E. Kardelj ekonomske, zdravstvene, družboslovne in gostinske usmeritve, Koroška 11,62380 Slovenj Gradec; Srednja šola eko*-nomske in družboslovne usmeritve. Komenskega 4,64000 Kranj; Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve. Partizanska 82, 69220 Lendava; Srednja šola ekonomske usmeritve Tone Grčar, Vodnikova 10, 63000 Celje; Srednja šola za trgovinsko dejavnost. Ulica 29. novembra 4, 63000 Celje; Srednja šola za trgovinsko dejavnost, Župančičeva 22, 64000 Kranj; Srednja šola za trgovinsko dejavnost. Poljanska 28 a, 61000 Ljubljana; Srednja šola za trgovinsko dejavnost, Mladinska 14, 62000 Maribor; Univerza E. Kardelja Ekonomska fakulteta B. Kidrič Ljubljana, Kardeljeva ploščad 17, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Višja pomorska šola Piran, Pot pomorščakov 4, 66820 Portorož; Univerza v Mariboru Visoka ekonomsko-ko-mercialna šola Maribor, Razlagova 14, 62000 Maribor; ZŠC Tozd Srednja šola naravoslovno-matematične in ekonomske usmeritve. Gimnazijska 10, 61420 Trbovlje. Konferenca delegacije 24: CSUI metalurške, kovinarske, družboslovne in zdravstvene usmeritve Jesenice, Bratov Ruparjev 2, 64270 Jesenice; CSŠ Titovo Velenje DSSS Titovo Velenje, Trg mladosti 8, 63320 Titovo Velenje; CSŠ Titovo Velenje Tozd Srednja družboslovna šola. Vodnikova 2,63320 Ti-rovo Velenje, CSS Titovo Velenje Tozd Srednja kovinarska šola, Muta 112, 62366 Muta; CSŠ Titovo Velenje Tozd Srednja rudarska šola. Trg mL icsti 5, 63320 Titovo Velenje; CSŠ Titovo Velenje Tozd Srednja elektrokovinarska in računalniška šola. Trg mladosti 3,63320 Titovo Velenje; Elektroinštitut Milan Vidmar Ljubljana, Hajdrihova 2, 61000 Ljubljana; Gradbena srednja šola Borisa Kraigherja, Smetanova 35,62000 Maribor; ISKRA Srednja šola elektrotehniške in kovinsko-predelovalne usmeritve. Savska Loka 2,64000 Kranj; ISKRA široka potrošnja Tozd Raziskovalni inštitut Ljaubljana, Tržaška 2, 61000 Ljubljana; Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja. Ulica Štravho-vih 2,62000 Maribor; Iskra Telematika Kranj Tozd Raziskave in razvoj. Ljubljanska c. 24,64000 Kranj; Novum Ljubljana,Celovška 73,61000Ljubljana; RC Celje Tozd Inštitut za raziskave in razvoj inženir.. Ulica XIV. divizije 14, 63000 Celje; REK EK DO Rudniki rjavega premoga Tozd Rudarski šolski center Trbovlje, Cesta zmage 5, 61410 Zagorje ob Savi; REK Rudnik lignita Tozd Izobraževanje, Prešernova 10,63320 Titovo Velenje; SŠC Dušana Kvedra Ptuj Tozd Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola, Volkmerjeva 19, 62250 Ptuj; Srednja elektrotehniška šola, Vegova 4, 61000 Ljubljana; Srednja gradbena in naravoslovna šola Veno Pilon. Cesta 5. maja 12; Srednja gradbena šola Ivana Kavčiča, Kardeljeva ploščad 2. 61000 Ljubljana; Srednja gradbena šola, Cankarjeva 2, 64000 Kranj; Srednja kovinarska in usnjarska šola. Ljubljanska 105,61230 Domžale; Srednja kovinarska strojna šola TAM Maribor, Žolajeva 12,62000 Maribor; Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola,Smetanova 18, 62000 Maribor; Srednja kovinarsko-strojna in metalurška šola, Štore 61, 63220 Štore; Srednja tehniška in naravoslovna šola. Cesta v Staro vas, 2, 66230 Postojna; Srednja tehniška šola. Pot na Lavo 22. 63000 Celje; Srednja tehniška šola. Pot na Lavo 2. 63000 Celje; Srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve E. Kardelj. Kidričeva 18 a. 68340 Črnomelj; Srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve E. Kardelj. Kidričeva 18a, 68340 Črnomelj; Srednja šola elektrotehniške in računalniške usmeritve. Smetanova 6, 62000 Maribor; Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve, Hočevarjev trg 1. 68270 Krško; Srednja šola pedagoško-računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve Koroška c. 13. 64000 Kranj; Srednja šola tehniških in zdravstvene, usmeritve B. Kidrič. Ulica talcev 3, 68000 Novo mesto; Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja. Trg Zbora odposlancev 22,61330 Kočevje; Srednja šola tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve. Koroška c. 10,62390 Ravne na Koroškem; Srednja šola za elektroenergetiko. Zaloška 49,61000 Ljubljana; Srednja šola za elektroniko, Prušnikova 98, 61210 Ljubljana-Šentvid; Srednja šola za računalništvo. Tržaška 72,61000 Ljubljana; Srednja šola za strojništvo. Aškerčeva 7.61000 Ljubljana; Tehniški srednješolski center Branko Brelih. Cankarjeva 10. 65000 Nova Gorica; Tehniški srednješolski center Branko Brelih, Cankarjeva 10, 65000 Nova Gorica; Titovi zavodi Litostroj Tozd Srednja šola tehniških strok Franc Leskošek-Luka. Djakovičeva 53, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Fakulteta za strojništvo, Murnikova2,61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Biotehniška fakulteta DSSS Krekov trg 1, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Biotehniška fakulteta VTOZD Živilska tehnologija, Jamnikarjeva 101,61111 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Biotehniška fakulteta VTOZD Biologija, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za veterinarstvo, Gerbičeva 60, 61111 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO FAGG DSSS, Jamova 2, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO FAGG VTOZD Arhitektura, Cojzova 5, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO FAGG VTOZD Gradbeništvo in geodezija, Jamova 2, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO FAGG VTOZD Gradbeništvo in geodezija, Jamova 2, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo VTOZD Montanistika, Aškerčeva 20,61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Fakulteta za elektrotehniko. Tržaška 25, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Višja tehniška varnostna šola, Gorazdova 15,61000 Ljubljana; Univerza v Mariboru Računalniški center DS Maribor, Smetanova 17,62000 Maribor; Univerza v Mariboru, Tehniška fakulteta DSSS, Smetanova 17, 62000 Maribor; Univerza v Mariboru Tehniška fakulteta VTO Elektrotehnika, računalništvo in informatika. Smetanova 17,62000 Maribor; Univerza v Mariboru Tehniška fakulteta VTO Gradbeništvo, Smetanova 17, 62000 Maribor; Univerza v Mariboru Tehniška fakulteta VTO Kemijska tehnologija, Smetanova 17,62000 Maribor; Univerza v Mariboru Tehniška fakulteta VTO Strojništvo, Smetanova 17,62000 Maribor; Univerza v Mariboru Tehniška fakulteta VTO Strojništvo, Smetanova 17, 62000 Maribor; Vodnogospodarski inštitut, Hajdrihova 28, 61000 Ljubljana; ZRMK Ljubljana DSSS Ljubljana, Dimičeva 12, 61000 Ljubljana; ZRMK Ljubljana TOZD Geotehnika, Dimičeva 12, 61000 Ljubljana; ZRMK Ljubljana TOZD Inštitut za gradbeno fiziko in sanacije, Dimičeva 12, 61000 Ljubljana; ZRMK Ljubljana, TOZD Inštitut za ceste, Dimičeva 12, 61000 Ljubljana; ZRMK Ljubljana TOZD Inštitut za konstrukcije, Dimičeva 12, 61000 Ljubljana; ZRMK Ljubljana TOZD Inštitut za materiale, Dimičeva 12, 61000 Ljubljana; ZSC Miha Marinko TOZD Srednja šola elektrotehniške usmeritve. Cesta zmage 3a, 61410 Zagorje ob Savi; ZSC Miha Marinko TOZD Srednja šola rudarske usmeritve, Česta zmage 5 a, 61410 Zagorje ob Savi; ZSC TOZD Srednja šola kovinsko strojne usmeritve, Novi dom 60, 61420 Trbovlje; ZSC Trbovlje DSSS Trbovlje, Novi dom 60, 61420 Trbovlje; Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Kardeljeva ploščad 27, 61000 Ljubljana; ŠC Osnovnega in srednjega izobraževanja J. Jurčič TOZD Srednja šola družboslovne in kovinske usmeritve, Ivančna gorica n. h., 61295 Ivančna gorica; ŠC osnovnega in srednjega izobraževanja J. Jurčič TOZD Srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve, Ivančna gorica n. h., 61295 Ivančna gorica; Šolske delavnice tehniških šol, Gorupova 6, 61000 Ljubljana. Konferenca delegacije 25: Srednja glasbena in baletna šola, Vegova 7, 61000 Ljubljana; Srednja šola pedagoške in kulturne usmeritve, Gosposvetska 4, 62000 Maribor; Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo V. Janežič, Strossmayerjeva 1,61000 Ljubljana; Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Trg francoske revolucije 1, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja AGRFT, Nazorjeva 3,61000 Ljaubljana; Univerza E. Kardelja Akademija za glasbo, Gosposka 8, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23, 61000 Ljubljana. Konferenca delegacije 26: Srednja tekstilna in obutvena šola. Cesta Staneta Žagarja 33, 64000 Kranj; Srednja tekstilna šola, Orožnova 2,62000 Maribor; Srednja šola tekstilne usmeritve. Tovarniška 2, 68330 Metlika; Univerza E. Kardelja VDO Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo VTOZD Tekstilna tehnologija, Snežniška 5, 61000 Ljubljana. Konferenca delegacije 27: Donit Medvode TOZD Inštitut, Cesta komandanta Staneta 38,61215 Medvode; Srednja kemijska šola Jože Knific-Iks, Šolska 161 62342 Ruše; Srednja kemijska šola, Aškerčeva 7, 61000 Ljubljana; Srednja zdravstvena šola Juga Polak, Trg Miloša Zidanška 3, 62000 Maribor; Srednja zdravstvena šola, Ipavčeva 10,63000 Celje; Srednja zdravstvena šola, Šubičeva 1, 61000 Ljubljana; Srednja zdravstvena šola. Ulica dr. Vrbnjaka 2, 69000 Murska Sobota; Šrednja zdravstvena šola. Bolniška 30, 66330 Piran; Srednja šola za farmacijo in zdravstvo, Šaranovičeva 5, 61000 Ljubljana Steklarska šola. Steklarska 1, 63250 Rogaška Slatina Univerze E. Kardelja Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VOD Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo VTOZD Farmacija, Aškerčeva 9, 61000 Ljubljana; Univerza E, Kardelja VDO Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo VTOZD Kemija in kemijska tehnologija, Mumikova 6, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo VTOZD Kemijsko izobraževanje in inform., Vegova 4, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Višja šola za zdravstvene delavce, Poljanska c. 26 A, 61000 Ljubljana; Ekonomski center Maribor TOZD IREL Ljubljana, Ilirska 31, 61000 Ljubljana; Inštitut za kriminologijo. Trg osvoboditve 11, 61000 Ljubljana; Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Trg osvoboditve 1,61000 Ljubljana; Izobraževalni center ZSMS Bohinj Ljubljana, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana; Izobraževalni center za SLO in družbeno samozaščito občin Maribor. Bezjakova 131, 62000 Maribor; Mladinski servis. Stritarjeva 5.64000 Kranj; SAVA tozd Izobraževalni center, Medetova 1, 64000 Kranj; SŠC Dušana Kvedra Ptuj, DSSS Ptuj, Volkmerjeva 19,62250 Ptuj; SŠC Dušana Kvedra Ptuj Tozd Srednja družboslovno-ekonomska in naravoslovno-matematična šola J. Lacka, Volkmerjeva 19, 62250 Ptuj; Srednja družboslovna šola, Kajuhova 2, 63000 Celje; Srednja družboslovna šola, Leninov trg 1, 62000 Maribor; Srednja družboslovna šola Srečka Kosovela, Stjenkova 3, 66210 Sežana; Srednja družboslovna šola z italijanskim učnim jezikom. Gimnazijski trg 7, 66000 Koper Capodistria; Srednja družboslovno-jezikovna šola Boris Ziherl, Podlubnik 1 B, 64220 Škofja Loka; Srednja upravno-administrativna šola, Poljanska 22, 61000 Ljubljana; Srednja šola družboslovne usmeritve 'Fran Miklošič, Prešernova 34,69240 Ljutomer; Teološka fakulteta Ljubljana, Poljanska c. 4, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Inštitut za geografijo. Trg francoske revolucije 7,61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Inštitut za sociologijo, Cankarjeva 1, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62,61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Pravna fakulteta, Trg osvoboditve 11, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Višja upravna šola, Kardeljeva ploščad 5, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Višja šola za socialne delavce, Šaranovičeva 5, 61000 Ljubljana; Univerza v Mariboru Višja pravna šola, Mladinska 9, 62000 Maribor; Visoka šola za organizacijo dela, Prešernova 11-II, 64000 Kranj; Zavod SRS za produktivnost dela, Titova 118, 61000 Ljubljana; Zavod za tehnično izobraževanje Langusova 21, 61000 Ljubljana; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana. Konferenca delegacije 29: Centralni zavod za napredek gospodinjstva Lj ub-Ijana, Kardeljeva 2, 61000 Ljubljana; Informacijski center, Kardeljeva ploščad 17,61000 Ljubljana; Iskra Zorin Ljubljana Tozd Standardizacija, Tržaška 2, 61000 Ljubljana; Naravoslovni srednješolski center, Delpinova 9, 65000 Nova Gorica; Srednja naravoslovna šola, Peričeva 4, 61000 Ljubljana; Srednja naravoslovna šola Miloš Zidanšek, Trg Miloša Zidanška 1,62000 Maribor; Srednja naravoslovno-matematična šola Jurija Vege, Študentovska 16,65280 Idrija; Srednja naravoslovno-matematična šola z italijanskim učnim jezikom, Vojkova 1, 66330 Piran; Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev,, Titova 78,61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 61000 Ljubljana; Univerza E. Kardelja VDO Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo DSSS. Aškerčeva 9 A. 61000 Ljubljana. Konferenca delegacije 30: Delavska univerza Žalec, Ivanke Uranjekove 6, 63310 Žalec; Delavska univerza Celje, Cankarjeva 1, 63000 Celje; Delavska univerza Domžale. Kolodvorska 6. 61230 Domžale; Delavska univerza Gornja Radgona, Trg svobode 4, 69250 Gornja Radgona; Delavska univerza Lenart, Nikova 9,62230 Lenart v Slov. goricah; Delavska univerza Lendava, Pai (ižanska 18,69220 Lendava; Delavska univerza Ljutomer, Glavni trg 1,69240 Ljutomer; Delavska univerza Maribor, Maistrova 5, 62000 Maribor; Delavska univerza Mozirje, Mozirje 175, 63330 Mozirje; Delavska univerza Murska Sobota, Kidričeva 19, 69000 Murska Sobota; Delavska univerza Nova Gorica, Cankarjeva 8, 65000 Nova Gorica; Delavska univerza Ormož, Vrazova 12, 62270 Ormož; Delavska univerza Postojna, Ljubljanska 2, 66230 Postojna; Delavska univerza Ptuj, Trg MDB 2,62250Ptuj; Delavska univerza Radlje ob Dravi, Radlje ob Dravi 174, 62360 Radlje ob Drav; Delavka univerza Ravne na Koroškem, Prežihova 23, 62390 Ravne na Koroškem; Delavska univerza Ribnica, Kolodvorska 1, 61310 Ribnica na Dolenjskem; Delavska univerza Rogaška Slatina, Zdraviliški trg 15, 63250 Rogaška Slatina; Delavska univerza Slov. Bistrica, Trg svobode 16, 62310 Slovenska Bistrica; Delavska univerza Slovenj Gradec, Meškova 2, 62380 Slovenj Gradec; Delavska univerza Slov. Konjice, Škalska 7,63210 Slovenske Konjice; Delavska univerza Škofja Loka, Mestni trg 38,64220 Škofja Loka; Delavska univerza Boris Kidrič, Miklošičeva 26, 61OO0 Ljubljana; Delavska univerza Cene Stupar, Vojkova 1, 61000 Ljubljana; Delavska univerza Jože Šeško, Trg zbora odposlancev 30, 61330 Kočevje; Delavska univerza Tomo Brejc, Cesta S. Žagarja 1, 64000 Kranj; Delavska univerza in knjižnica Krško, Cesta krških žrtev 15, 68270 Krško; Dopisna delavska univerza Univerzum, Parmova 39,61000 Ljubljana; Obalna delavska univerza Ivan Regent, Cankarjeva 33,66000 Koper Capodi- stria; VIO Trebnje Tozd Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, C8! Gubčeve brigade 16, 68210 Trebnje; VIZ Jesenice Tozd Delavska univU Viktor Stražišar, Trg Toneta Čufarja 1, 64270 Jesenice; Vojkova dela*! univerza, Gregorčičeva 18, 65270 Ajdovščina; ZSC Trbovlje Tozd Rev11^ delavska univerza, Trg svobode 11, 61420 Trbovlje; Zavod za izobraževal in kulturo Litija, Parmova 4, 61270 Litija; Zavod za izobraževanje in kulj Črnomelj, Župančičeva 1,68340 Črnomelj; Zavod za izobraževanje kadi®' , produktivnost dela, Ulica talcev 3, 68000 Novo mesto; Zavod za kulturop\L žice. Trg dr. Ivana Ribarja 12,68250 Brežice; Zavod za kulturo in izobraŽ^V" nje, Partizanska 5, 61290 Grosuplje. I( Konferenca delegacije 31: Center za vzdrževanje in gradnjo športnih objv, tov. Trg Zbora odposlancev 30, 61330 Kočevje; Rekreacijsko turistični 1 ter, Bazoviška 8, 66250 Ilirska Bistrica; TKS in ZTKO občin in mesta Ijana Delovna skupnost, Celovška 25, 61000 Ljubljana; TelesnokuU1111, skupnost SRS Delovna skupnost, Celovška 25, 61000 Ljubljana; P športno rekreacijski centerTivoli, Celovška 25, 61000 Ljubljana; Zveza18 snokultufnih organizacij Delovna skupnost, Župančičevo sprehajališč* 'ojj 68000 Novo mesto; Zveza športnih društev Slovan DS Ljubljana, Koblafj1 k, 34, 61000 Ljubljana. ^ Konferenca delegacije 32: Zveza telesnokultumih organizacij občin® j, strokovnih služb Tivovo Velenje, Foitova 2, 63320 Titovo Velenje . Konferenca delegacije 33: DO Dvorana Tabor Maribor, Koresova 7,62® “''t Maribor; Športni center Maribor, Koroška 33, 62000 Maribor. kfj Konferenca delegacije 34: Športno rekreacijski zavod Police Ajdovščini it;; maja 14, 65270 Ajdovščina. ^ vr. Konferenca delegacije 35: Center za glasbeno vzgojo Koper, Gallusov* 66000 KoperCapodistria; Center za glasbeno vzgojo Nova Gorica, PrekoB’ ; skih brigad, 65290 Šempeter pri Gorici; DO VIZ TOZD Glasbena šola e?c jur, Ulica Dušana Kvedra 29, 63230 Šentjur pri Celju; Glasbena šola Don* to, le; Ljubljanska 61,61230 Domžale; Glasbena šola Gornja Radgona, Partil* ot ska 19, 69250 Gornja Radgona; Glasbena šola Hrastnik, Cesta 1. maja: 61340 Hrastnik; Glasbena šola Idrija, Prelovčeva 9, 65280 Idrija; Glasi1 e/o šola Ilirska Bistrica, Levstikova 23, 66250 Ilirska Bistrica; Glasbena šola^ mnik, Kajuhova jx)t 11, 61240 Kamnik; Glasbena šola Kočevje, Ljubija!* 0i-cesta 12, 61330 Kočevje; Glasbena šola Kranj, Trubarjev trg 3, 64000 Ki* Glasbena šola Krško, Dalmatinova 63, 68270 Krško; Glasbena šola Mu* 14 Sobota, Staneta Rozmana 1, 69000 Murska Sobota; Glasbena šola OrnJ0! Kolodvorska 9, 62270 Ormož; Glasbena šola Postojna, Cankarjeva 1, 66W Postojna; Glasbena šola Radovljica, Linhartov trg 1,64240 Radovljica; Gj^ot bena šola Ravne na Koroškem, Na gradu 1,62390 Ravne na Koroškem; Gl l p bena šola Ribnica, Gorenjska c. 16, 61310 Ribnica na Dolenjskem; Glasb )0( šola Sežana, Partizanska 41, 66210 Sežana; Glasbena šola Slovenj G ra* jj Glavni trg 40, 62380 Slovenj Gradec; Glasbena šola Vrhnika, Tržaška -61360 Vrhnika; Glasbena šola Škofja Loka, Kidričeva 1, 64220 Škofja LČ Glasbena šola Frana Gerbiča, Rakek, Gasilska 7,61381 Rakek; Glasbenaš116' Frana Koruna Koželjskega Velenje, Titov trg 4, 63320 Titovo Velenje?Gl"?14 bena šola Franca Šturma Šiška-Bežigrad, Celovška 98, 61000 Ljubiji Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, Hrvatski trg 3, 62250 Ptuj; Glasbena11 Marjan Kozina, Jenkova 1, 68000 Novo mesto; Glasbena šola Moste-PfCei Ljubljana, Ob Ljubljanici 36, 61000 Ljubljana; Glasbena šola Slavko Osi* to, Prešernova 8, 69240 Ljutomer; Glasbena šola Trbovlje, Keršičeva 50, 61* tjv Trbovlje; Glasbena šola V. Vodopivca, Strancarjeva 8, 65270 Ajdovšč Glasbena šola Vič-Rudnik Ljubljana, Gerbičeva 51 A, 61000 Ljublj*.^ Glasbena šola Črnomelj, Mirana Jarca 2, 68340 Črnomelj; Srednja glasbe® ^ baletna šola. Mladinska 12, 62000 Maribor; VIO Žalec Tozd Glasbena* °c Risto Savin. Šlandrov trg 35 A. 63310 Žalec; VIO Brežice, Tozd Glasb1 ^ šola Brežice. Cesta prvih borcev 22. 68250 Brežice; VIO Laško Tozd Gl Vi bena šola Radeče, Šolska pot 5, 61433 Radeče; VIZ Jesenice Tozd Glasb la šola Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, 64270 Jesenice; VIZ Lendava Tozd Gl1 p bena šola Lendava, Partizanska 64, 69220 Lendava; VIZ Slovenske Konj;ra Tozd Glasbena šola Slovenske Konjice, Grajska 9, 65210 Slovenske Konjl'0 VIZ Zagorje Tozd Glasbena šola Zagorje, Cankarjev trg 4, 61410 Zagorj®1 Savi; ZOŠ Tozd Glasbena šola Celje, Slomškov trg 10, 63000 Celje. Jj1 Konferenca delegacije 36: Center za socialno delo Lj. Bežigrad. Pod mi1* kova 24, 61000 Ljubljana; Center za usposabljanje in varstvo invalidnih® ^ Domžale, Ropretova pot 1,61234 Mengeš; Center za usposabljanje slušr1 re govorno motenih, Tomšičeva 13, 62000 Maribor; Dekliško vzgajališče Vi* £ gora, Cesta Dolenjskega odreda 19, 61294 Višnja gora; Delovno varst'1^ zavod Ponikve Videm-Dobrepolje, Ponikve 76, 61312 Videm Dobrep®' Dom Antona Skale Maribor, Trubarjeva 15, 62000 Maribor; Mladinski *, Malči Beličeve, Zavetiška 5, 61000 Ljubljana; Mladinski dom Tone KČ • Fram 127. 62313 Fram; OZD Svetovalni center za otroke, mladostni*1.* starše. Gotska 19, 61000 Ljubljana; Osnovna šola Kozara Nova Gorica- U dričeva 35, 65000 N6va''Čoriča; Osnovna šola Milka Sobar Nataša, Kuri* 'ta steza 8, 68340 Črnomelj; Osnovna šola 27. julij, Tomčiševa 91, 612401 mnik; Osnovna šola Blaž Osfrovrhar, Podlubnik 1, 61220 Škofja U* frc Osnovna šola Bratov Simončič, Izletniška 15, 63250 Rogaška Sla« ij, Osnovna šola Cvetko Gplar. Prešernova 8, 69240 Ljutomer; Osnovna' j Dragotin Kette, Ulica Milke Šobar 25, 68000 Novo mesto; Osnovna šola* stav Šilih, Razlagova 16, 62000 Maribor; Osnovna šola Helena Puhar, Ki®'® čeva 51,64000 Kranj; Osnovna šola Jože Petek, Kolodvorska IS.OlSlOfj1®-niča na Dolenjskem; Osnovna šola Juričevega Drejčka, Čečovje 24, 62? Ravne na Koroškem; Osnovna šola L. Pivka, Raičeva 2,62250 Ptuj; Osno1 'h šola Lenčke Marzeloves Šercerjeva-11, 62380 Slovenj Gradec; Osnovna * lfc Ljubo Šercer. Reška 6. .61330 Kočevje; Osnovna šola Minka Name** bi Sonja, Partizanska 20, 62310 Slovenska Bistrica; Osnovna šola Olge Av®!^ Homec, Kettejeva 15,61230 Domžale; Osnovna šola P. Stražišar, Cesta 2*$. zarjev 12, 64270 Jesenice;. Osnovna šola B. Vraz, Dobravska 13 A, 622j Z.C11 J T X t, I J w OV- tli y VVOIICŽVIIM ,5 C/1CT U. V 1 Cl Z., Lž 1 Cl V a x -J Zv , \J* Ormož; Osnovna šola V. Pavliča, Log 19,61430 Hrastnik; Osnovna šola je Šlebingerja, Maistrov trg, 69250 Gornja Radgona; Osnovna šola dr. M. I',1 _ * t a * 1 ■ ‘ '"s f /V v i vi • stoharja, Cesta 4. julija 33,68270 Krško; Osnovna šola pri Ortopedski bol niči Valdoltra, Jadranska cesta 31, 66280 Ankaran; Prehodni mladinski Jarška 36,61000 Ljubljana; VIO Žalec Tozd Osnovna šola Ljuba Mikušc^f hova 1,63310 Žalec; VIO Laško Tozd Osnovna šola D. Poženel, Valvazol tla trg 2, 63270 Laško; VIZ Tozd Osnovna šola Pohorski odred, Grajska'ij 63210 Slovenske Konjice; VIZ Lendava Tozd Osnovna šola Jože Kramar* j0 Kovačeva 13, 69220 Lendava; VIZ Piran Tozd Center za korekcijo sluh* govora, Vilfanova 6, 66320 Portorož; VIZ Piran Tozd Vzgojni zavod Ehi, Vatovec, Strunjan 140, 66323 Strunjan; VIZ Velenje Tozd Osnovna “i XIV. divizije, Kidričeva 19, 63320 Titovo Velenje; VIZ Zagorje Et'1 xvxt. vxiv iz.1 j V) xxi vil ivv-vcl -f-Z* IILLJVCJ VCldiJC, V 1 / ■ 1J G 1 f Osnovna šola dr. S. Gruma, Cesta 9. avgusta 48, 61410 Zagorje ob Savi;'1/0* stveno delovni center za duševno prizadete občane, Kržičeva 9, 61000 Lj* Pei Ijana; Vzgojna [»svetovalnica, Maistrova 5-H, 62000 Maribor; Vzgojni zn*" V Gornji Logatec, Tržaška 91, 61370 Logatec; Vzgojni zavod, Planina priMP, keku 152, 66232 Planina pri Rakeku; Vzgojni zavod. Preddvor 38, 6J; »e Preddvor; Vzgojni zavod Slivnica, Čreta 1, 62312 Orehova vas-Slivih1 Vzgojni zavod F. Milčinskega, Valburga 4, 61215 Smlednik; Vzgojno-izoh j ževalni zavod Tolmin, Rutarjeva 18, 65220 Tolmin; Vzgojno-izobražeV'. zavod, Veržej 22, 69241 Veržej; ZOŠ Tozd Osnovna šola Ivanke Urafli* 0 Oblakova 15, 63000 Celje; ZOŠ Tozd Osnovna šola in dom M. Pintar, L®*' ,r< vina 10,63204 Dobrna; ŽOŠ Tozd Dom Golovec, Na Golovcu 2,63000 CA "s ZUSGP Tozd Center za rehabilitacijo sluha in govora, Vojkova 74, 61®'/i Ljubljana; ZUSGPTozd Center za rehabilitacijo sluha in govora, Vojkovi® »a 61000 Ljubljana; Zavod Matevža Langusa. Kamna gorica 55A, M Kamna gorica; Zavod za delovno usposabljanje mladine, Cma na Koroš*1' ^ Center 144, 62390 Ravne na Koroškem; Zavod za revmatične in srčne reb*, valescente za mladino Dr. Marko Gerbec, Šentvid pri Stični 45,61296 Šei’1' * * - ” • i!/) pri Stični; Zavod za slepo in slabovidno mladino, Langusova 16, 61000 Lr Ijana; Zavod za usposabljanje Janez Levec, Karlovaška 18, 61000 Ljublj*. Žavod za usposabljanje invalidne mladine, Novi trg 43A, 61240 Kanj1), 1 Zavod za usposabljanje invalidnih otrok J. Premrla Vojka, Vipava 250,65- If Vipava; Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. M. Borštn*1 ki Dornava 1, 62252 Dornava; Zavod za varstvo in delovno usposabljanje °||P hi in mladine, Dobravica 28, 61292 Ig pri Ljubljani. Ij( POPRAVEK j V predlogu programa za učitelje razrednega pouka na visoki stflr j P| v objavah PIS za pedagoško usmeritev (Prosvetni delavec, 24-J) f, vemberl986,št. 18) je v PREDMETNIKU —preglednici predmcJ(,, izpuščen predmet pod št. 25. didaktika telesne vzgoje, število uri ^ ^ menjenih temu predmetu, je pomotoma navedeno pri didaktik ! jc kovne vzgoljč'. ? * • •> > ni \ v « ><■ a •> v - > > ■ i »U p- vsemu, kar se zadnje čase jjt, ‘udi o slovenščini v vzgoji in cj '^»zevanju, je treba dodati še ^ V ŠOLI JE VSE TEŽJE, ker 3\ pfeveč vsega, kar hromi in , rlta delo, ker je preveč tistih, ki 'j,i Pjijo šoli usodo, ki odločajo o V in pritiskajo nanjo; ker se vse *ni loči pomembno od ne->! '>njembnega, zrnje od ljuljke, (lko« od težkega; ker se bohoti Modnost, z njo pa tudi stro-' \na tema; ker so učenci čedalje ffit«, saj jih je v razredu (mar-i3 preveč, saj živijo v hudih .Ut in ne vidijo perspektiv, zelo različni so, imajo svo-v) ^stne želje in zmožnosti, učitelji it19 Zanje odgovarjamo, za vsa-•>l e?Q posebej, vsakega oblikujeta °< učimo in vzgajamo, toda bolj 01 del množice in manj kot po-3 ^eznika, s katerim bi morali ^‘ati drugače, pa je vse to pre-ni '(fo nemogoče. Pomagamo, P0‘kor lahko, šibkejšim, in še it elU povprečja, zanemarjamo pa «fe, zahtevnejše učence, tisto -X . «’ ki je potem nemirna, ki i ,ot‘, razočarana in zdolgočasena Postaja problem in nazaduje. m ^atn‘ Pouk smo povečini skr-! I" v pripravo za tekmovanja. Mersepo domovih naših učencev i jij®5 bolj molči ali pa kvečjemu (ob ^Pehih) obsoja, kritizira, se jiiiftnča opravičiti slabo in neresno Jr se oblikuje kvazi strokovne ,t|e«e in daje »nasvete« vsem ' pdnikom« kot edinim krivcem, jčjrVlW tudi zdaj zelo pogoste :.Terie o splošni nepismenosti nfrfov (po logiki: vsi smo šli skozi šf 0> bomo ja vedeli, kaj in kako n-f v šoli mora delati. Ali v analo-’Vl: saj smo vsi Slovenci, torej vsi zpUno slovenščino, in vemo, kaj n| Potrebno in kaj odveč, kateri ijjF^ je boljši, sploh pa se prav pri ■iel°Uku slovenščine tu izgublja čas Pesmicami in pravljicami in bi jjfo morda res koristnejše razmi-rfti, ali ne bi kakšne ure slovenš-ne odstopili koristnejšemu \ redmetu)... Obenem ko se nič 1 e Pri 'P io . , , . - ,__ J fčakuje, valijo nekateri krivdo o!19 vse okrog sebe, sploh na šolo, k< p odgovarja za našega otroka, 1 že spustimo vanjo in ji to še <■ ''“čarno. V šoli je res vse težje, , & za to, ker je zagnanih, vse-til Pansko ustvarjalnih učiteljev, ki ‘i j1 pse to še ni prišlo do živega in (i9 jim šola ni zgolj služba, predlo in vse manj. Njihovo breme P 9 k vse težje, odgovornost je vse ! ’ 'Pa, čas drvi, vse je tako zamo-'] ""o in neusklajeno, preveč im-, >0vizirano, stroka postaja bav-K nujno zlo, neznanka. Meto-kaj je že to?, cilji—iz njih , i Prispeva, nič ne naredi, prav „1 Pio sodeluje, raje se zahteva in :2 morali izhajati, določati učne V Sebine, ne pa jih oblikovati spro-B.’ morda zgolj za pripravo. I11 Pksa in teorija gresta nara-'I F1 ■ •. In kako je — ob vsem tem i ^ncu? Vsak ga po svoje navija, I psti če vidi le svoj predmet in se j 1 sposoben uskladiti s kolegi, j “pnekod niti v svoji šoli ne, če po-i^ša narediti iz srednje šole pjPjhno univerzo, pa trpa in za- ,leva in sipa na tisoče pravil, in-'i j acV ‘n učenosti, s katerimi ^Enajstletniki ne vedo ne kod ne p pm. Samo zato, ker nekje to piše, f tr nekdo to zahteva, četudi se ne ii * dobro zakaj ali pa se ve, koliko je odveč, in četudi se sluti, } J9 bo ostalo bore malo in ne za r °‘?o. Učenec pa koraka, iz ra-pda v razred, dvanajstin več let. j * Zmoremo natančno določiti figove pori, glavnih postaj, dog-i) V' ravni, ki bi jo zmogel doseči, :(,f enotno dogovoriti, raje pogle-<> fmo zdaj sem zdaj tja. se lotimo ’’ in že skočimo drugam, pa . j‘Pet vrnemo nazaj, da bi ocenili. , ^Pravili, dopolnili, da bi še i| ^u prisluhnili. Kljub vsemu pa iji; doženemo, kje, kdaj, kaj in "p i°. (zakaj) bi dograjevali, do-Vnjevali, zgoščali, katere teme-/ bi morali zgraditi za naprej Stikale “got, in načela?), kako bi .--‘ovili znanje, ga ocenili, nau-. 1 “porabe, kako bi zavrgli vse w9slaielo in odvečno!?) Ob tem J - ‘^ujanio (tudi še) preživele na-dela, pozabljamo na razvejen { ^Žmaeijskirsistem zunaj šole, ki m‘m<> ',as' hitreje in I \>n b°Ije, pozabljamo na/notj-‘K, interese, pričakovanja in potrebe svojih učencev — tako kot drugi pozabljajo na naše. Saj moramo delati trideset in več letin moramo porazdeliti svoje moči, če nam bosta seveda glasilki zdržali toliko časa. Znajti se moramo prav na začetku. Prepuščeni razredu, učencem, pravilom, staršem in okolju se moramo na živi snovi učiti, učiti to snov... dokler nazadnje zaradi prekratke sape (in let) ne sopihamo daleč za svojimi učenci, čeprav izkušeni strokovnjaki, vendarle nemočni in nesposobni, da bi tekali z njimi, sedli z njimi, jim prisluhnili, jih razumeli, bili... V ŠOLI JE VSE TEŽJE, ker premalo vemo, kje, kaj in koliko delamo prav: ker pravzaprav niti ne vemo, kaj bodo naši učenci — ti bodo dosegli svoj ustvarjalni zenit na pragu novega stoletja — takrat sploh potrebovali, morali znati, narediti, za kaj bi jih morali pripraviti, v kaj izoblikovati; slavisti moramo z njimi skozi pol knjižnice, skozi toliko in toliko knjig. Vso to literaturo predstavljamo (večidel) po odlomkih, izrezih, koščkih, ker za kaj drugega zmanjkuje časa (in volje), čeprav izkušnje in metodiki opozarjajo, da takšno površno, razkosano, tudi prehitro delo ni učinkovito (če seveda delamo samo tako). Sprašujem se, kdaj se bomo ustavili, morda ob desetih delih na leto, se o njih temeljito in celostno pogovorili, jih vsi prebrali, jih razložili in ocenili, ker bomo sicer v svoji ihti dosegli čedalje manj, od nas pa bodo odhajali ozko usmerjeni in siromašni učenci. Težje je tudi zato, ker ne vemo, kako je z našim jezikom,’ kaj se z njim dogaja, kakšen je, če in koliko ga sploh še obvladamo, koliko ga sploh lahko še raziskujemo, opazujemo, koliko si priznamo, da je to pouk drobnih, a zelo pomembnih malenkosti, tan-čin, ki hitro razkrijejo našo (ne)kultiviranost, preslabo znamo utemeljiti metode jezikovnega pouka, razumeti cilje. Velikokrat ne vemo, s čim bi si lahko pomagali, kam se obrnili po na- : svet, ne bogatimo dovolj ne svojega ne učenčevega jezika, da ostaja prazen, klišejski, papirnat... V SOLI JE VSE TEŽJE, ker je vedno več »dela«, ker nas zlasti malosmiselno utruja (enako kot neprenehne ali nepremišljene spremembe), da zgubljamo voljo, polet, pogum — resda tudi zaradi v marsičem utemeljenega negativnega odnosa učencev do dela — čeprav le-ti vse to upravičeno pričakujejo od nas, čeprav mladost zahteva. Vedno več dela ni zato, ker bi to od nas zahtevale neke strukture, predpisi, ustanove (največkrat je takšen dežurni krivec Zavod SRS za šolstvo ali še Strokovni svet, pa če je to res ali ne), temveč zato, ker imamo takšen poklic, etos, ker mnogi še verjamemo v svoje poslanstvo, ker še hočemo biti (in tudi smo!) zavzeti in zagreti, ker naše delo ne pozna odlaganj in prelaganj, ker ga moramo opravljati vsak dan temeljiteje, odgovorneje, z vsem srcem, močmi in znanjem. To se posreči mnogim od nas, tistim, ki nikdar ne potožijo, ki se ne pritožujejo ali ne zahtevajo (čeprav bi to lahko storili prvi in še upravičeno), pa ne utegnejo razmišljati o zakoličenju svojih obveznosti v neke okvire in številke, ker se pač zanje tekoči trak ne ustavi ob dveh (poglejmo zvečer v luč za šolskim oknom, pod njo ni le snažilka, ki čisti za obema izmenama, je tudi učitelj z zagnanci za dodatno ustvarjanje!). Kako bi v.v<' to delo, v« ta trud, vso to Človečnost mogli zamejiti v 42 ur? Saj ne moremo odreči prošnje za pomoč, zapisane v šolskih spisih, moramo se odzvati; prošnjo ponesemo s seboj, tudi domov, moramo si vzeti čas (morda vemo zanjo le mi), ne moremo biti ne gluhi ne slepi. Ne moremo počakati na jutri, na nov delavnik, ker bo morda prepozno, ne moremo računati, kdaj bomo dosegli ali presegli 42 ur, ker je to nemogoče, nemerljivo (in takšnega je toliko — vsak dan!) To so trenutki, ko moramo ocf sebe k drugemu. • k svojemu ■ ■ učencu. Učitelj, ki si je sam preveč pred očmi, ki mu je le zase in še za nekaj ožjih okrog sebe, tega ne zmore, ne more človečki, toda to niti ni pravi učitelj, kaj šele vzgojitelj, prijatelj, to je le uslužbenec, enak tistim, ki jih nenehno kritizira. Prav: razbremenimo učitelja, toda zato, da bo lahko pravi, boljši učitelj. To zahtevajmo od njega, in da bo lahko najboljši, predlagam, da mu skrajšamo tudi delovno dobo! Povsem razdajati se je naša naloga, toda predolgo je ne zmore uresničevati nihče! Napak in popuščanj pa ne smemo dopustiti... V ŠOLI JE VSE TEŽJE, ker je vse več nerešenih vprašanj in problemov, dvomov, zatrtega, praznega teka, ker ne zmoremo vsega, kar bi radi in bi morali. Na primer branje: pritožujemo se, da berejo otroci čedalje slabše, to pa ovira nadaljnje delo pri vseh predmetih)!), da ne zmorejo razbrati pomenov, da jim prebrano (in še to z zatikanjem) prav malo pove, da se zaradi tega njihovo obzorje oži. Vse to vemo, ko pa bi morali ukrepati, predrugačiti, spremeniti, ugotovimo, da nismo pripravljeni, da na hitrico ne smemo več, da ne vemo, ali bo boljše, da... Kako sploh učimo brati? In kdo vse uči? Nekdo vztrajno svetuje dnevnik branja: da bi brali vsak dan do 30 strani, da bi si pomembno izpisovali (miselni vzorci), da bi pazili na jezikovne formulacije, vadili hitro, tiho branje najrazličnejših zvrsti in vrst, skozi vso šolo; zdaj se zadovoljujemo s suhoparnimi klišeji prebranih odlomkov ali celo odlomkov odlomkov, sem pa tja vadimo recitiranje (pa bo igralec le eden), vkalupljamo obravnave domačega branja, značk, literarne mape, v izboru malo prisluhnemo posameznim učencem, ne sprevidimo, da smo dolgočasni, nesodobni, neučinkoviti, da bolj odvračamo kot navdušujemo. Prav malo (tudi starši!) beremo skupaj, se pogovarjamo, izmenjujemo poglede, ostrimo čut, kritičnost. V šoli je težje navsezadnje tudi zato, ker je govor zamrl, ker ostaja učitelj (marsikdaj) vzhičen in zoprn monologist za svojim dostikrat zelo zelo oddaljenim katedrom. Učenci mu sedem ur ne spregovo- rijo, nemijo, on pa drvi naprej, ker ni časa — četudi se bere o rojstvu ali smrti — ker je treba vzeti, predelati. Ali je individualizacija to, da popravimo šolski zvezek, kakšno domačo nalogo ali vajo, nekaj šolskih spisov — ali pa bi morali s posameznikom na njegovo pot, ga voditi, usmerjati, opazovati, popravljati, govoriti z njim, ga razumeti, spoznati, srečati)!) in končno odgovorno oceniti? Saj se zdi vse to nemogoče in prav takšna utopija je ideja, da bi vsakemu izdelali zanj najboljši in najzahtevnejši program in bi bolje in lažje presodili, ali je ali ni za nadaljnje šolanje in za katero; ker ni tako, dvomimo, obupujemo, se zgubljamo in slutimo, da nam naš učenec utegne jutri poočitati. .. V ŠOLI JE VSE TEŽJE tudi zato, ker šola zrcali in vleče vase vse okrog sebe, koristno in škodljivo, vse, kar spodbuja in kar ovira, kar resnega dela ne omogoča niti ne želi. Vse manj, se zdi, razvijamo čut odgovornosti, merila, samokritičnost (vseh v šoli), potrebe po kakovostnem znanju, delujemo neusklajeno, vse manj imamo poguma, da bi priznali, koliko učencev pot le prehodi, ne da bi imeli kaj od tega, ne da bi kaj iz sebe zgradili... Sploh pa, kaj ima vse to opraviti s slovenščino, koliko ne bo tudi to besedičenje obviselo, prezrto in brez odmeva? Prepričan sem, da je uspešnost tudi slavistovega dela odvisna od marsičesa, tudi tu zapisanega, saj uči temeljni (in marsikje edini) predmet, ki oblikuje in razvija osebnostno, človeško podobo učencev; simbolno je povsod zapisana kot prvi predmet, pa saj to tudi je (pa če to hočemo ali ne): po njej smo, kar smo, kar hočemo biti, z vsem, kar prinaša, ponuja, oblikuje tisto našo drugo, bolj človeško polovico, brez katere bi postali roboti. Zato dajmo slovenščini in slavistu (tistemu dobremu) vse, kar potrebuje, saj to potrebujemo vsi, sicer bomo čedalje bolj pritlikavi in človeško nepomembni, svojim učencem pa omogočim, da najdejo čas tudi zase, da ob pomoči vseh (ne le slavista) dozorijo v samozavestne, pokončne, razgledane in poštene Ljudi. MARJAN ŠTRANCAR V smledniškem gradu Pred mnogimi leti sem prvič stopila v smledniški grad. Še dolgo me je spremljal mučen občutek, če sem pomislila na tiste mrzle, debele stene, temačne hodnike, hladne prostore. Šele čas me je naučil, da je to samo videz. Prav med temi stenami je našlo mnogo otrok svoje zavetišče, svoj drugi dom. Več let sem spremljala usodo nekaterih gojencev in doživela, da so dokončali študij, se zaposlili in žive zdaj v urejenih družinah. Seveda pot vsakega ni tako lahka in ravna. Ob vsakem obisku pa me najbolj preseneča osebje, vzgojitelji, učitelji, ravnatelj, ki niti najmanj ne dajo čutiti, da je njihovo delo z vedenjsko, učno in še kako drugače motenimi otroki kar se da težko. Če pa jim uspe z njimi pripraviti tako prireditev, kakršno smo videli mi, ki smo bili v gosteh, potem ni čudno, če je ena izmed obiskovalk iskreno povedala smledniškim učiteljem: » Vem, kako težko je delati v razredu, če imam v njem le enega takega učenca. Čestitam vam, da ste vse ie otroke sploh pridobili za delo, in da so nastopali tako zavzeto in odgovorno.« Sredi novembra smo bili namreč šišenski slavisti povabljeni na poročanje po kulturnem dnevu vseh učencev od petega do osmega razreda. Vsebina je bila Mi in naš začasni dom. Pri pripravah so sodelovali vsi učenci in učitelji, poročevalci pa so nam predstavili življenje in delo v tem vzgojnem zavodu, zgodovino gradu, kraj med NOB, zemljepisne in družbene značilnosti krajevne skupnosti, kul- turne može in spomenike v tem kraju. Tisti, ki so se prvič dotaknili zavodskega življenja, so bili osupli nad iskreno izpovedjo v doživljajskih spisih. Družinski alkoholizem, pretepanje, beganje od doma, kraja, noči, polne joka in končno občutek, tu sem našel prijatelje, in želja, dokončati šolo, se izobraževati, priti do poklica. Na ogledu doma smo videli čiste, skrbno urejene prostore, pa mimorede pomislili, da ima mnogo otrok toplejše spalnice, natrpane z igračami in najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki, toda — ali niso sredi razkošja in trušča bolj osamljeni? Posebno pozornost v tem domu zbuja bogata likovna dejavnost. Saj ima človek vtis, da je stopil v galerijo: povsod lesene, glinene, kovinske figurice, akvareli, grafike. Njihov časopis pa že dolgo vrsto let poznam kot enega vsebinsko in likovno najbolj bogatih šolskih listov. V tem domu imajo še druge, najrazličnejše dejavnosti, tako da lahko vsak gojenec izpolni svoj prosti čas s sebi ustreznim delom. Gotovo so še številne možnosti eden izmed pogojev za boljše počutje in razpoloženje. Najbolj pomembno pa se mi zdi, vsaj občutek imam tak, da so vsi odrasli v domu prežeti z vedenjem, ki ga je »mladim slikcam iz Smlednika« zapisal stari vagabund Ježek: Ceste, ceste, kam vse greste! Ko pa se mi čas izteka, Vidim, v isto stran drže: VEDNO, VEDNO DO ČLOVEKA! DANICA CEDILNIK kultura Slovenščina v vzgoji in izobraževanju Ureja Stanko Šimenc Učitelj slovenskega jezika — mentor raziskovalnega dela srednješolcev V zdajšnji srednji šoli, učitelj slovenskega jezika pri rednem pouku skoraj nima možnosti, da bi sistematično poglabljal znanje, o slovenskem jeziku in književnosti pri učencih, ki kažejo posebno zanimanje za ti dve področji in imajo nadpovprečne ustvarjalne sposobnosti ter nagnjenje k znanstvenoraziskovalnemu delu. Niti zadnja srednješolska reforma niti pravkar potekajoča prenova reforme, pa tudi julija letos sprejeti (začasni!) standardi in normativi za srednje usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije niso rešili problema, kako na tej stopnji šolanja organizirano izobraževati izjemno nadarjene učence. Denar za zunaj šolske dejavnosti (npr. krožke) je še zmeraj sramotno skopo odmerjen, za dodatni pouk ga sploh ni! Tako se dogaja, da daje srednja šola množici učencev bolj ali manj povprečno znanje in se ukvarja predvsem s tistimi, ki težje dosegajo povprečje večine. To velja na splošno tudi za pouk slovenskega jezika. Kako naj slovenist ob omenjenih dejstvih, preobremenjenosti z osnovno dejavnostjo in z raznimi dodatnimi nalogami (proslave, kulturni dnevi...) ter ob neustreznem vrednotenju pedagoškega dela še najde čas in voljo za mentorsko delo z učenci, ki pričakujejo od svojega učitelja več, kot jim ta lahko da pri rednem pouku? Na zastavljeno vprašanje žal ne znam odgovoriti. Napisala sem ga predvsem v premislek tistim, ki so zadnje čase povedali veliko lepih besed o družbeni skrbi za izjemno nadarjene učence, ki govorijo, da bi morala šola kar najbolj razviti posameznikove ustvarjalne sposobnosti, hkrati pa v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema (ob vseh reformah in njihovih prenovah) ne omogočijo niti nadpovprečnim učencem niti učiteljem, pripravljenim z njimi dodatno delati, normalnih možnosti za delo. Pričujoči prispevek namenjam tistim učiteljem slovenskega jezika v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki so — vsemu navkljub — pripravljeni mentorsko voditi svoje najboljše učence. Z njim želim opozoriti na možnost za poglobljeno izobraževanje mladih, nagnjenih k znanstvenoraziskovalnemu delu, ki jo slovenskim srednješolcem ponuja gibanje Znanost mladini. V šolskem letu 1978-79, trinajst let potem, ko je bil v SR Sloveniji ustanovljen Republiški odbor gibanja Znanost mladini, se j« tej organizaciji za spodbujanje znanstvenoraziskovalnega dela srednješolcev pridružilo tudi Slavistično društvo Slovenije. Odtlej vsako leto sodeluje pri organizaciji in izvedbi republiškega srečanja mladih raziskovalcev, za katere razpisuje raziskovalne naloge s področja slovenskega jezika in književnosti. Osrednji del srečanja je tekmovalni program, ki obsega samostojno izdelane raziskovalne naloge in njihov zagovor pred strokovno komisijo. Republiški odbor organizira tudi letni raziskovalni tabor, ki se ga hkrati z mladimi raziskovalci drugih strokovnih področij (zgodovine, biologije...) udeležijo tudi mladi raziskovalci slovenskega jezika. Republiški odbor izda vsako jesen posebno brošuro, v kateri sodelujoči strokovnjaki objavijo razpis raziskovalnih nalog za posamezna strokovna področja, med njimi tudi za slovenski jezik in književnost. Predpisane teme niso obvezne, kandidati jih lahko tudi poljubno izberejo. Priporočena je obravnava jezikovne ali književne problematike domačega okolja. Poleg razpisa raziskovalnih tem so v omenjeni brošuri tudi navodila za vsebinsko in oblikovno stran naloge, ki mora biti napisana po veljavnih normativih za znanstveno besedilo. Slovenist, ki se odloči, dabo mentoručencu-raziskovalcu, uvede le-tega v znanstvenoraziskovalno delo in ga strokovno vodi pri sicer samostojni izdelavi naloge. Mentorjem na šolah in mladim raziskovalcem so pripravljeni z nasveti pomagati strokovnjaki za slovenski jezik in književnost s Filozofske fakultete in Inštituta za slovensko književnost pri SAZU, ki so v razpisu navedeni kot avtorji tem. Tudi letošnjo jesen je Republiški odbor gibanja Znanost mladini pri ZOTKS pripravil razpis raziskovalnih nalog za 2 1. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Menim, da bi moral vsak srednješolski učitelj slovenskega jezika opozoriti nanj svoje učence, še zlasti, če so med njimi posamezniki s posebnimi sposobnostmi za jezikoslovno ali literarnozgodovinsko delo. Če že sam ne more biti mentor učencu, ki ga zanima raziskovalno delo, bi ga moral vsaj napotiti na ustrezen naslov (objavljen je v razpisu), kjer lahko dobi vse potrebne informacije. . Učitelj slovenskega jezika, ki se kljub preobremenjenosti in slabo vrednoteni redni (er še slabše vrednoteni zunajšolski dejavnosti odločijo za mentorsko delo z učenci raziskovalci, ne vzgajajo le morebitnih prihodnjih slovenskih jezikoslovcev in književnih zgodovinarjev, temveč se tudi sami strokovno bogatijo. RAFKA KIRN Knjiga o možganih V drugi polovici oktobra so pripravili predstavniki DZS (s sodelavci: Ano Jenkovo, dr. Martino Tomorijevo in Marijo Gabrijelčičevo) tiskovni sestanek, namenjen KNJIGI O MOŽGANIH. Napisal jo je Peter Russell (rojen 1946 v Angliji) — pisec številnih knjig, strokovnih člankov, sodelavec izobraževalnih radijskih in televizijskih oddaj (BBG), predavatelj na širokem področju učnih metod, ustvarjalnosti, meditativnih in sprostitvenih tehnik. Leta 1974 se je pridružil mednarodni skupini za preučevanje metod učenja — ustanovil jo je Tony Buzan — in štiri leta vodil njeno raziskovalno dejavnost. V tem času je napisal tudi Knjigo o možganih, s podnaslovom: Spoznajte svoj um in se ga naučite uporabljati. Prelet ključnih tem v tem zanimivem delu nam odkrije razvoj možganov, njihovo zgradbo, vlogo leve in desne možganske poloble, spomin, obnavljanje možganskih funkcij, predstavljanje; pomen ponavljanja, utrjevanja, dobrih zapiskov in branja ter ob koncu — miselno naravnanost. Knjiga o možganih bo posebno prijetna za vse tiste prosvetne delavce, ki so se v zadnjih šestih letih »spoznavali miselne vzorce« — na seminarjih, pri svojem študiju, ob televizijskih oddajah, pri poslušanju radia ali v pogovorih s sodelavci. Peter Russell poudarja pomen dobrih zapiskov — sistema za shranjevanje informacij. Če so učinkoviti, pravi, omogočajo človeku, da snov razčlenjuje, razvršča, išče posplošitve in premišljuje predvsem o tem, kaj je res pomembno, in kaj lahko zavrže, kar je odveč. Ključne be- MARIJA GABRIJELČIČ Govorica otroške risbe Knjiga za vzgojitelje najmlajših »Otrokove risbe nastajajo kot lov, če želimo spodbujati nje- izraz njegovega življenja: samo-hotno, brez razmišljanja, zato so resnične, preproste, prepričljive. .. Naučimo se jih brati, razumeti in spoštovati.« Te misli Slavice Pogačnik Toličič nas uvedejo v Govorico otroške risbe, knjigo, ki jo je izdala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Namenjena je staršem, vzgojiteljem predšolskih otrok, kot učni pripomoček pa bo dobrodošla likovnikom in drugim, ki se ukvarjajo z vzgojo. Igro jemljemo ponavadi prelahkotno in prav tako ne dojamemo prav tudi prvih otrokovih risb, ki so njen sestavni del. Pozabljamo na vrednost otrokovega likovnega izražanja, na to, da so otrokove prve črte in vijuge kasneje pa nekakšni simboli samo njegova govorica, s katero nam razkriva svoj doživljajski svet, okolje, v katerem živi. Otroška risba je pristen izraz otrokovega sveta. Če se potrudimo, moremo stopiti vanj — vsaj za korak. Tako laže razberemo otrokovo doživljanje sveta, njegove stiske, drobne skrivnosti in se mu približamo, ga skušamo razumeti in z njim zaživeti. Toda govorica otroške risbe ni preprosta. Naučiti se jo moramo brati, saj bomo šele potem imeli ključ do otrokove notranjosti, do njegovega sveta. Knjiga se izredno lepo bere, vendar ni zaradi tega nič manj strokovna. Opisuje pomembnost otroške risbe skozi psihologov drobnogled. Iz besedila in izvirnih otroških umetnin spozna-vaiuo razvoj otroške risbe in najrazličnejše »igre« z barvami in oblikami. Knjiga opozarja, naj bo otrok svoboden v svojih odločitvah, kaj bo narisal in kako se bo likovno izražal. Ne vsiljujemo mu svojih zamisli, svojih mode- Besedila s spoznavno-estetsko vrednostjo Pri založbi Mladinska knjiga je izšlo nekaj knjižic iz programa stvarne literature in iz'programa izobraževalnih slikanic za otroke P ri sede so tiste, ki nosijo največ vsebine; če si jih zapomnimo in jih prikličemo v spomin, nam spet »odklenejo« vrata k smislu besedila. Idealni zapiski temeljijo na ključnih besedah in ključnih predstavah. Možgani, trdi avtor, ne delujejo zaporedno, temveč obdelujejo več tokov informacij hkrati, ob tem pa ustvarjajo številne asociacije in povezave. Takšni naravi možganov ustrezajo miselni vzorci, ki so imeniten »vmesnik« med zunanjim svetom in našimi možgani. Tisti učitelji, ki jih posebno zanima branje, bodo našli v knjigi razširjeno definicijo branja. ki zajema kar sedem postopkov; razmišljali bodo lahko o uporabi vizualnega vodila (prst. kartonček, svinčnik...), s katerim si lahko zelo povečamo bralno hitrost, saj nas odvrača od preskakovanja na že prebrane besede ali vrste ter pospeši gibanje oči, tako da ob eni fiksaciji (postanku) zajamemo več. Nazadnje pa bo Knjiga o možganih osrečila tiste ljudi, ki so »pozitivno miselno naravnani« — do sebe, svojih šolarjev, do ljudi in življenja nasploh. In kaj je miselna »naravnanost«? Pobrskati bo treba po straneh: 164 do 174. Za učitelje je posebno zanimiv naslov: Miselna naravnanost in učenje. Peter Russell končuje knjigo z mislijo: »Prepričanost in predstavljivost sta. čeprav ju le slabo razumemo. bržkone najpomembnejši človekovi sposobnosti. V obeh so možnosti za naš nadaljnji razvoj in napredek. Sta konici na osti evolucije...« govo ustvarjalnost, iskanje izhodov, izražanje. Velikokrat pa ravnamo prav nasprotno in se niti ne zavedamo, kako zelo škodujemo otroku. Knjige, ki so jo napisali Slavica Pogačnik Toličič, Olga Vipotnik in Mladen Jerneje, smo še posebno veseli zato, ker tovrstne strokovne literature na Slovenskem še nimamo. V privlačno oblikovani knjigi na nekoliko več kot stoti! straneh najdemo poleg beseoila še 60 črno-belih in 73 barvnih otroških risb razvojnega pomena, saj otrok prav z izbiro barv največ pove in izrazi. Na koncu sta še kratka povzetka v srbohrvaščini in angleščini. Knjiga je izšla v 2500 izvodih v zbirki Otroških del v sliki in besedi, pred tem pa sta izšli v tej zbirki knjigi O Titu od srca in O miru za mir. L. L. Založba Mladinska knjiga je na nedavnem tiskovnem sestanku predstavila nekaj knjižic, uvrščenih med izobraževalna in poljudnoznanstvena besedila za otroke. Natančneje: nove knjige je predstavila urednica zbirk Draga Tarmanova, ki ureja v programu stvarne literature zbirko Obrazi — v tej zbirki je tokrat izšlo poljudnoznanstveno delo, monografski zvezek JOSIP RIBIČIČ — v programu izobraževalnih slikanic pa ureja zbirke: Pelikan — nova slikanica je tokrat ZGODBA O KNJIGI; izobraževalne slikanice —najnovejša med njimi in tudi edina letošnja tovrstna slikanica LUKEC DOBI SESTRICO — in zbirko Mu-renčki, v kateri je izšla knjižica TRI MUCE IN DRUGE GLASBENE PR A VEJICE. Najnovejši zvezek iz zbirke Obrazi o JOSIPU RIBIČIČU je . napisala Martina Šircljeva. Avtorico sta k temu pisanju vodila dva nagiba. Povedala je, da se že petindvajset let ukvarja z otroško in mladinsko književnostjo, za seboj pa ima tudi dolgoletno pedagoško prakso, v kateri se je ukvarjala s tem področjem. Človek, ki dodobra spozna tovrstno književnost, pa lahko kaj kmalu ugotovi, kako pomembno delo, v širokem pomenu besede, je na tem področju opravil Josip Ribičič. Njegovo delovanje je bilo namreč povsem namenjeno mladini, posvetil se ji je pedagoško, literarno, kot ustvarjalec, predvsem kot prozaist in dramatik, kot urednik pa se je ukvarjal predvsem z mladinskim periodičnim tiskom. Prizadeval si je spodbujati otroško ustvarjalnost in skladno s tem skušal tudi v literaturi razvijati tiste oblike, za katere je menil, da otrok ob njih v resnici sprejema umetnost bodisi z gledanjem, poslušanjem ali branjem. V mladinsko književnost je uvedel novost, umetno moderno pravljico, ki je bila v tedanji evropski mladinski književnosti zelo sodobna, razmahnila pa se je pozneje po drugi svetovni vojni. Ta sodobna zvrst je mladinsko književnost iztrgala dobremu in slabemu, kar ji je dajalo devetnajsto stoletje, in je pomenila kakovostno spremembo v ustvarjanju za mladino. Ob prebiranju zvezka o Ribičiču bi kazalo morda opozoriti še na neko Ribičičevo sposobnost: na pretanjeni občutek ne le za besedno umetnost, temveč za celoten ustvarjalni sklop na likovnem, glasbenem področju in na področju besedne umetnosti, in na njegovo prepričanje v moč estetske vzgoje pri oblikovanju otroka — vsega tega se je Ribičič zavedel Že zdavnaj prej, preden so se te zamisli širše uveljavile. Martina Šircljeva je skušala prikazati, kako je to odsevalo v delu za mladino, pri katerem je namenjal Ribičič drugim umetnostnim področjem prav tako pomembno mesto kot besednemu. Poleg tega da'je vnesel sočasne težnje evropske mladinske literature v slovensko in ji je tako pripomogel, da je ujela korak s sočasnimi evropskimi literarnimi tokovi, je v to književnost uvedel tudi vrsto novih kakovosti. Tako ji je odprl pot k izredni kakovosti pa tudi možnosti za visoko raven ustvarjanja, ki jo dosega s sodobnimi slovenskimi ustvarjalci. Kakorkoli že: če pogledamo njegov program mladinskih listov, njegovo založniško dejavnost pri Mladinski matici, razvijanje pedagoške misli v dobro otrok ali pa njegovo uredniško in literarno delo, opazimo, da je bila pravo gibalo njegovega dela misel na otroka, ki je središče in izhodišče sveta. In Martina Šircljeva je pisanje zasnovala prav na tem izhodišču. V njem je označila Ribičiča kot človeka, ki je oznamo-val tri področja, povezana z mladinskim tiskom; kot začetnika slovenske moderne pravljice, utemeljitelja slovenskega mladinskega periodičnega tiska in vsebinske zasnove slovenskega založništva, z orisom njegovega delovanja pa so opazno prestrta njegova naziranja. V besedilu je vreden posebne pozornosti zanimiv oris okolja, avtorica pa se je poglobila tudi v okoliščine, v kakršnih je deloval ta mladinski pisatelj. Naslednja knjižica, ki jo bomo omenili, je iz zbirke Pelikan, ki obsega doslej že približno 35 zvezkov in je po svoji namenskosti razdeljena na tri zahtevnostne stopnje. Nova slikanica ZGODBA O KNJIGI obravnava tokrat povsem vsakdanji predmet iz našega okolja. Otroku skuša dati slikovno in besedno informacijo o knjigi, seznanja ga z vsemi stopnjami njenega nastajanja in z ljudmi, ki sodelujejo v njih. Pripravili so jo za otroke, ki so se šele prav naučili brati in se torej privajajo bralni spretnosti. Besedilni del — zgodbo, ki se zaradi večje razgibanosti pripovedi dogaja najprej v obrnjeni smeri, od knjigarne, v kateri izginejo knjige, do pisca, in šele od tamkaj ob oddaji rokopisa po ustaljenem vrstnem redu — je napisal Slavko Pregl. Ilustrator Janko Testen pa je vnesel v slikovni del dve prvini:, značilen preglovski humor in tehnični element. Knjižica je za otroke dovolj lahko razumljiva in sprejemljiva in bo verjetno tudi prav priljubljena. Uporabna bo v mali šoli, pri pouku slovenščine in tehnike, pri organizaciji kulturnih dni, za katere menda vedno zmanjkuje idej — pri založbi pa upajo, da bodo morda otroci tudi sami segli po njej. MURENČKI je naslov nove knjižne zbirke, v kateri bodo izhajale pravljice, zvočne igre in glasbene pesmi, namenjene glasbeni vzgoji najmlajših, se pravi, cicibanov in mlajših šolarjev. Letos je izšla v tej zbirki samo knjižica glasbenih pravljic Janeza Bitenca TRI MUCE IN DRUGE GLASBENE PR A VEJICE. Avtor je znan in s svojimi skladbami in pesmicami že dolgo zelo priljubljen pri najmlajših, s.katerimi se ukvarja že petintrideset let. V tem času so nastajale tudi zdaj objavljene glasbene pravljice — vseh je dvanajst, napisane pa so tako, da jih sestavljata literarni in glasbeno-pevski del. Pripovedni del uvaja pravljico, je njen sestavni del, in se večkrat ponavlja. Tako si otrok mimogrede zapomni besedilo, vsebinsko pa imajo zgodbice tudi velik čustven razpon in doživljajsko razsežnost. V knjižici so zbrane sodobne pravljice, najdemo pa tudi prvine stare pravljice. Oboje, glasba in besedilo se dopolnjujeta in stopnjujeta otrokovo čustvovanje, dajeta mu možnost, da se igra, zapoje in zapleše. Poleg drugega so besedila prav uporabna tudi za lutkarsko uprizarjanje. Knjižica je na trgu že od junija in se prav uspešno prodaja, čeprav stane 2600 dinarjev. Tudi tokrat, kot je to že v navadi pri Bitenčevih besedilih, bo mogoče dobiti ob njej tudi kaseti. Zbirka IZOBRAŽEVALNE SLIKANICE je namenjena otrokom nižjih razredov, ki jim marsikaj iz življenja še ni povsem jasno in bi radi marsikaj zvedeli, starši pa so velikokrat v zadregi, kako naj se stvari lotijo, da bo prav. Tokrat sta se avtorica Jana Milčinski in' ihisthiiorka MaV- janca Jemec-Božič lotili še posebno »vroče« teme — ustvarili sta slikanico LUKEC DOBI SESTRICO. Avtorica je knjižico razdelila na več domiselno naslovljenih poglavij, ki pripovedujejo o tem, kako družina pričakuje novega člana, o razliki med spoloma, o nosečnosti, rojstvu... Izhodišče za nastalo knjižico so pravzaprav zgodbe, ki jih je začela avtorica objavljati v reviji Otrok in družina, saj je želela, da bi otrok prišel do spoznanj dovolj zgodaj in da bi staršem olajšali otrokovo razumevanje in dojemanje te za večino ljudi še zmeraj precej kočljive teme. Besedilo je nekako dvodelno, razdeljeno na zgod-beni in učbeniški del, ki se prepletata tako, da zgodbeni del omogoča informativnemu, da postane laže dojemljiv; da zgodbeni $ omogoča informativnemu, 1 1l_ postane laže dojemljiv; inforfP] cije si tako postopoma sledijof; ] dopolnjujejo in ne obremenjum Ikj otroka s preobsežnimi razlago^ ljev Knjižica je uporabna za razlkf starostne stopnje otrok, mlajš1 | Vpr bodo lahko v njej ogledovali1] j zapomnili predvsem slike, neH Vjt liko večji pa si bodo lahko poti]t ( gali tudi z besedilom. Staršem1 %| vzgojiteljem je namenjen uvod!, j njem jih prof. dr. Slavica Lolf’ Pentek napoti, kako naj se prl vilno in zdravo odzivajo na otd kova vprašanja — saj navseztf nje vendar ni vseeno, ali se f otrok seznanil s tem življenjski! procesom zdravo, na primež ravni ali pa izkrivljeno. VLASTA KUNEJ Nove knjige zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev iel !>e< Pri Državni založbi Slovenije so začela izhajati Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev pred štirimi desetletji — leta 1946, in jeseni je zbirka dočakala svojo stopetdeseto knjigo. V njenih knjižnih izdajah se predstavlja dvesto let slovenskega leposlovja, saj izhaja v njej skoraj vse, kar je pomembnega v slovenski književnosti. Zdajšnje izdaje slovenskih klasikov se omejujejo na pisce dvajsetega stoletja, saj so knjižne izdaje ustvarjalcev, ki segajo v dvajseto stoletje, končane. Za knjige v tej zbirki je značilno, da v njih poleg objavljenih besedil izidejo tudi študije, v katerih se se-stavljalci ukvarjajo z genezo del, z njihovim prodorom v času ali pa so besedila opremljena s precej obsežnimi opombami. Med novejšimi, v zadnjem času izdanimi knjigami iz te zbirke, je treba omeniti štiri. Prva izmed njih je tretja knjiga zbranih del Antona Aškerca, ki se s časom svojega izida ujema s praznovanjem štiristoletnice Trubarjeve smrti. Knjiga se namreč vsebinsko povezuje z omenjeno obletnico, kajti ena izmed objavljenih pesnitev v njej je posvečena Primožu Trubarju. S to knjigo nadaljuje založba izdajanje zbranega dela Antona Aškerca, ki je zastalo pred triintridesetimi leti. Prva knjiga iz te edicije je izšla leta 1946, druga pa leta 195 T, nato je delo zastalo. Novi urednik zbirke Vlado Novak, ki nadaljuje pred leti začeto delo Marje Boršniko-ve, je uvrstil v tretjo knjigo tri Aškerčeve pesnitve: na začetku knjige je objavljena dramska pesnitev Zlatorog, ki je tako uvrščena med pesniška dela po kronološkem zaporedju; pred epsko pesnitev Primož Trubar, nastalo leta 1906, in pred leto kasneje nastalo zbirko Mučeniki; v slednji je pesnik zbral ciklus pripovednih pesmi o slovenski protireformaciji. Šesta knjiga zbranega dela Lojza Kraigherja je vsebinsko osredotočena na partizansko in taboriščno prozo; sledila je prej izdanim dramskim delom tega ustvarjalca; omenjena besedila tako sklepajo — skupaj z objavljeno mladostno prozo, z obema temeljnima romanoma Kontrolor Škrobar in Mlada ljubezen ter s spisi, ki so nastajali med vojnama, celotni pripovedni opus tega pisatelja. V najnovejši izdani knjigi so zbrana različna besedila: del teh je avtobiografsko oz-namovana proza iz časov Kraigherjeve partizanščine, del temelji na pripovedih, ki jih je pisec slišal v nemškem taborišču — med njimi je vreden posebne pozornosti spominskopovedno zasnovani Fragment iz dachauskih ječ, sledi pa jim še nekaj besedil, večinoma objavljenih v zbornikih partizanske proze ali revijah zgodnjih povojnih let; v Dodatku pd' Aajdetflo' ši 'dve'neobjavljeni besediti. S to knjigo je torej skk' njena objava Kraigherjevega d$ v ožjem pomenu: objavljena S1' vsa njegova dramatika in lep0 slavje, deloma v ponatisu, d1 loma pa celo z doslej še neobjtf Ijenimi deli. Tako sta ostali za 0° javo le še Kraigherjeva publid stika in esejistika, ki pa je žara! monografije o Cankarju izredt>' obsežno področje. To delo naj! zaobseglo naslednje tri knjige A sedmo, osmo in deveto —najvC jetneje pa jima bosta sledili še d*1 knjigi publicistike in knjiga kar°' spondence. Naslednja izmed objavljen oi de] knjig je sedma od Finžgarjev1 zbranih del. Knjiga nadaljuje d javljanje proznih besedil, ki itnaf marsikdaj avtobiografsko podi! Objavljena so po kronal0 t tr- škem zaporedju — kot so pač n° stojala — nastajala pa so v do> gem obdobju od leta 1909, ko j . Finžgar zasnoval avtobiografsh] lt; povest Študent naj bo, do besed'1 sl ki so nastala do začetka druffl » svetovne vojne. Tako sledijo zof d nemu avtobiografskemu dd,\ ji Študent naj bo trije odlomki iz tf1"11| tobiografskega romana, poldj j, drugih objavljenih zgodb f>' t; omenimo zlasti deset skoraj nC\ b nanih zgodbic, ki jih je pisec oh\ 5 javljal večidel po časnikih /^j ti psevdonimi; objavljene so v d0 A datku. V založniških načrtih r, t prostora še za dve knjigi Finžg^l t jevega leposlovja, ki je nastajtdb j po drugi svetovni vojni, in knjifP' j korespondence. J c Končajmo pregled novejsf objavljenih knjig iz zbirke s šes1] ) i knjigo Prijateljeve Slovenske ki!' j turnopolitične in slovstvene Z$ff\ t dovine 1848—1895. Objavljen I knjiga zajema obdobje poetic'\ | nega realizma, z njo pa je tM \ končana Prijateljeva literatfl \ zgodovina, ki je začela izhajati!11 \ pred drugo svetovno vojno, pt>l \ 1 tedaj obtičala nedokončan1 < I Vseh pet knjig je pripravil za 4' 1 dajo tedanji urednik zbit!1] | Anton Ocvirk, ki je napisal k f \ dajam tudi spremne besede inj!\ opremil z literarnozgodovinski'0' opombami. Za izdajo je pripri'1' Ijal tudi že zadnjo, šesto knjiga’1 je ni mogel dokončati — tako jof ] dokončno uredil in opremil J°l j Munda. Omenjena knjiga 'T lostno zaokroža in nadaljuje j binsko zasnovo prejšnjih, saj a"J javlja zadnje poglavje iz obdoff. poetičnega realizma — prva J/ifl so namreč objavljena v peti knji$l \ Tako jesšesto knjigo končana01 lotna izdaja tega Prijateljevi [ obsežnega dela, ki je bilo kron0’ \ loško razdeljeno na štiri obdobr, Obdobje tvornega konservald zrna (1848—1860), obdobr okorelega konservativizi’1 j (1860—1868), obdobje rotnO* I ličnega realizma (1868— in zadnje, obdobje poetični i realizma (1881—1895). V. Kf1 Pogled v prihodnost: učitelji Raziskovalci J1, i * (iij ' letna konferenca ATEE v Toulousu j(jii i ^enia 11. letne konference ATEE (Evropskega združenja za izo-rfi umevanje učiteljev) Pedagoško raziskovanje in izobraževanje učite-(it SjV’ ki je za teden dni združila v francoskem Toulousu približno 300 ( /^kovnjakov iz 24 dežel, je med razpravami razpadla na več delnih vfašanj ali problemov: 1 ® Kako oživiti in razviti raziskovanje procesov in metod izobraže- I ■■ Aa :il 'Ji 0 v,JJ}a učiteljev? ^'1 ■** ***«i3«. ,(/» ® Kako pridobiti študente in učitelje, da bi sodelovali pri razisko- •rt d ji j, ® Kako včleniti v izobraževanje učiteljev izsledke pomembnih ra- ^kav, in zlasti: t • K ‘»Bju? Ob tem se nujno postavlja 'ir .P^^anj6, za kakšno vrsto razi-J'barija gre v posameznem j jBrtieru. Namesto tradicionalne I ;e>itve na temeljno, uporabno in | dvojno raziskovanje se je kot ,aeča nit vlekla skozi razprave I ebtev, ki jo je predlagal pariški Pedagog Antoine Prost, in sicer Plitev na: . ~~ raziskovanje o vzgoji in ft°braževanju (pogled na šolo in ^gojo »od zunaj«, kot ga imata ?Pr- sociologija ali ekonomika Izobraževanja, ki ju zanima, kaj 56 vpliva na dosežke); . ' raziskovanje za vzgojo in ?obraževanje (poskusno prever-JZnje raznih hipotez, bodisi s psihološkega, pedagoškega, didak-Pcitega alispecialnodidaktičnega J^ika), izdelavo teoretičnih modelov, ki pa niso nujno vedno ^posredno uporabni v praksi, tudi izsledki bioloških Piskav niso vedno takoj upo-ri|bni v bolnišnici; . raziskovanje v vzgoji in ^obraževanju, pri katerem se Ugotavlja, kaj se dogaja v šoli, v l^zredu, tu in zdaj. V živem po-kku takšnega raziskovanja je ^ko osamiti posamezne spre-j 'Benljivke, prav tako kot je v ^^ovanju pedagoških pojavov szico izločiti opazovalčev vpliv in 1=1,1,________•________- f t n n J-f fr o izic u n lahko govorimo predvsem o ‘delujočem opazovanju« (andsko: participatorv observa-“on). študentje — prihodnji učitelji •i bi sodelovali predvsem pri ll ffoji skupini raziskav. Izkušnje jlj |^ejo, da samo seznanjanjez iz-J "^ki že končanih raziskav le J > pripomore k temu, da bi „| :°bili boljše učitelje. Ali — kot 'e poudaril Prost, sam profesor J Rodovine pedagogike: Student-,ji le> ki med študijem kaj zvedo o ,,i Rodovini ali teoriji pedagogike, Y Sobolj kultivirani, razgledani, A J^orda tudi srečnejši — a zaradi ,.1 ^ga ne bodo uspešnejši učitelji. jii (kaj podobnega bi lahko rekli ,.| o vlogi prenašanja zamisli. J ,eorij in raziskovalnih izsledkov 0 °ragih strok: razvojne in peda-^°ške psihologije, didaktike, soli Jogije vzgoje idr. (I V večini držav so si prizadevali [. r^telje izobraževati predvsem z J gladki posameznih strok, zlasti » j.^stdesetih letih, v sedemdese-?a letih pa je ta težnja že upada-( I9- Osrednja sestavina njihovega 1 ^klicnega izobraževanja so poji /®le praktične izkušnje in siste-(i ^tično in kritično razčlenjeva- Je le-teh. Pri tem za pretekle iz- ■ .^nje (iz dolge in bogate »šol-I zgodovine« vsakega posa- ■ Jl^nika), za simulirane oziroma il .^vane« izkušnje (mikropouk. i ®r?nje vlog. razne seminarske ,9Je) in za »resnične« izkušnje pOspitacije. nastopi, strnjena v°‘ska praksa). Na te izkušn je se ^eta temeljita poprejšnja pri-y|ava in kasnejša razčlenitev na ?°Sebnih, prav temu namenjenih J/hinarjih. Izsledki in zakonitp-'' Pedagoško-psiholoških strok ; |,evPletajo predvsem tam in ta-o31- ko so za takšno razčlenitev ‘febni in ko ^h študent lahko Posredno poveže s pojavi in ™blemi v praksi. To pomeni, da . tanjšata obseg in pomen pre-^vanj v študiju, povečujeta pa obseg in pomen seminarjev in skZk°vrstn'i’ (kabinetnih, teren-‘h in drugih) vaj in prakse. Izklicna usposobljenost P°9led od zunaj : NS,nht0VriSt-e8aPrePleuanja "■»enih izkušenj in njihove teoretične analize je dvojen: da dobi študent na pot temeljno »poklicno prtljago« (»bagage professionelle«, kot so to poimenovali Francozi), to je, da se v temeljih usposobi za podajanje svojega predmeta, za pristne odnose z učenci ipd., pa tudi, da zna dogajanje v šoli opazovati kritično, iz razdalje — tudi »od zunaj«. To mu omogoči, da ga v letih, ko poučuje, ne bo »pogoltnila« rutina, temveč da se bo znal zmeraj znova vprašati: »Zakaj to pravzaprav delam? Ali bi lahko delal tudi drugače?« Takšna organizacija študija pa je veliko bolj zahtevna od samega predavanja snovi. Zahteva več prostora, časa, manjše skupine študentov, tesne stike s šolami, usposobljene mentorje na šolah in zlasti dobro usposobljene specialne didaktike in učitelje splošnih pedagoško psiholoških predmetov. V Franciji so na primer razvili posebne ustanove za usposabljanje »učiteljev učiteljev« (formateurs des for-mateurs), na Portugalskem pa so kot prvi korak v temeljiti prenovi osnovne šole sprožili načrtno akcijo magistrskega študija specialnih didaktikov, pedagogov, psihologov in drugih, ki na njihovih triletnih »normalnih šolah« (po naše pedagoških akademijah) skrbeza izobraževanje učiteljev. V štirih letih je dveletni magistrski študij -pedagogike končalo 120 profesorjev raznih strok, ob izdatni denarni pomoči Mednarodnega denarnega sklada, ki ga lahko obtožimo marsičesa, le tega ne, da ne bi znal stvarno presoditi koristnost nekega vlaganja. Ob tem se vsiljuje žalostna primerjava z razmerami pri nas, kjer magistrski (zlasti pa doktorski) študij za »učitelje učiteljev«, npr. za specialne didaktike, z redkimi izjemami (kemija, fizika) životari in se izčrpava v kom-petenčnih sporih (ali je to bolj stvar matičnih strok ali pedagogike — seveda je to stvar povezave obojih). Redki posamezniki. ki se lotijo takega študija, pa dobe premalo družbene podpore. nimajo štipendij, študijskih dopustov in podobnega. Učitelj raziskovalec-načelno »Učitelj raziskovalec« naj torej ne postane prazno geslo, ki bi ga skušali uveljaviti za vsako ceno. temveč načelo, ki naj preveva celotno izobraževanje učiteljev. Tu je posebno primerna projektna metoda: študentje po dobljenih navodilih, v parih ali manjših skupinah, opravljajo na šolah razne opazovalne in druge projekte in analize, in če je le mogoče takšne, ki so za šolo zanimivi in koristni. Na konferenci smo navedli veliko takšnih zgledov. npr. iz Irske (Harrison), kjer študentje v tretjem letniku štiriletnega študija pri predmetu sociologija vzgoje izdelajo manjši raziskovalni projekt. Med strnjeno pedagoško prakso naj se namreč ne bi izurili le v metodah in postopkih poučevanja, temveč naj bi poglobili razumevanje dinamike medosebnih odnosov in šole kot družbene ustanove. Probleme, ki jih opažajo učitelji in učenci, naj bi se naučili preoblikovati v raziskovalne probleme, jih razčlenjevati in tudi reševati. V tem smislu je pomembno zlasti akcijsko raziskovanje, ki pomeni sistematičen poskus zboljševanja prakse s pomočjo akcije in refleksije — razmišljanja o tej akciji. Uporabo tega modela — tako da bi pomagali otrokom z učnimi težavami, so prikazali tudi sodelavci pariškega centra CRESAS, ki ga vodi naša rojakinja Mira Stam-bak. Zanimiva je bila tudi vzporednica med akcijskim in feminističnim (»personaliziranim«) raziskovalnim modelom — razbijanje mita o »objektivni«, »nepristranski« znanosti. Dokaj ostre razprave ob tem so razkrile razcepljenost pojmovanj o vlogi raziskovanja: ali ni vendar tako, da se smejo ukvarjati s »pravim« raziskovanjem le »pravi« razi- vprašanja, ki se porajajo med kulturami, jezikovni pouk, pouk naravoslovja, izobraževalno tehnologijo in informatiko, izobraževanje ravnateljev, novosti v izobraževanju učiteljev, enakopravno obravnavanje vseh spolov v izobraževanju, dopolnilno izobraževanje učiteljev, akcijsko raziskovanje). Kot neskladje med vsebino in obliko sem tokrat občutila samo kongresno didak-tiko, ki bi morala biti zgledna, če gre za »učitelje učiteljev«. Pa ni bilo simultanega prevajanja v plenarnem delu, čeprav je šlo za mešanico francoskih, angleških, nemških in španskih prispevkov; v delovnih skupinah je zmanjko- skovalci in pa le redki, izbrani učitelji; med študijem pa za kaj takšnega ni časa (Flelga Thomas. Berlin). Alije »akcijsko raziskovanje« v tem pomenu »pravo« — ali daje nova, posplošljiva spoznanja ali pa se izčrpava le v akciji? Drugi so nastopili proti mo-nopolizaciji raziskovanja: »Raziskovanje ni zasebna lastnina. valo časa za razpravljanje; nekateri prispevki niso bili vnaprej razmnoženi; celo grafoskop je bil prej izjema kot pravilo. Celo sama umestitev konference v sterilno tehnicistično okolje izobraževalnega središča FIAS na južnem obrobju Tou-lousa (v bližino središč za razvijanje informatike, vojnega in ci- temveč način mišljenja in delovanja!« Preveč poenostavljeno bi bilo enačiti proces »poznanstvenja« učiteljskega izobraževanja (nemški izraz Verwissenschaft-lichung je bil neprevedljiv za kolege z angleškega, francoskega, španskega jezikovnega območja) s prenosom tega izobraževanja s specializiranih pedagoških šol na univerze. Izobraževanje učiteljev je s tem marsikaj pridobilo, pa tudi izgubilo — povsod tam, kjer univerzitetni študij ni vseboval praktičnih izkušenj, šolske prakse, razprav, projektov. in se je omejeval na tradicionalna predavanja iz sistematike posameznih strok. Glavnina dela konference je potekala v stalnih in konferenčnih delovnih skupinah (npr. skupine za poskusno raziskovanje. vilnega letalstva, raziskav vesolja ipd.) je kazala dokaj nekritično sprejemanje podmene tehnološkega razvoja kot določilnice izobraževanja učiteljev. »Ali moramo vsi le teči za tehnološkim razvojem — za vsako ceno?« se je spraševal Nizozemec Vonk. Ali lahko v imenu srečnejše prihodnosti učiteljev kaj rečemo o ciljih in podmenah tega razvoja? Morda bo naslednja konferenca v Berlinu na temo Izot ra-ževanje učiteljev in izziv devetdesetih let bolj družbenokritična in emancipacijska, saj bo potekala na univerzi (Freie Universi-tat), ki je nastala kot posledica študentskih protestov in teženj v šestdesetih letih. BARIČA MARENTIČ POŽARNIK doma drugje OBISK NA ZVEZNEM INŠTITUTU ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V ST. WOLFGANGU Srečanja — kažipot iz težav Med znanim avstrijskim letoviščem Bad Ischlom in Salzburgom, pomembnim glasbenim središčem in sedežem solnograške cerkvene gospode, teži jezero Sr. Wolfgang. Pogled na zemljevid nas lahko zavaja glede velikosti: pešec kar hitro ugotovi, da ni tako majhno in da je sprehajalna pot resnično namenjena za sprehode, ne pa za prometno povezavo med mesteci ob jezeru. Med Stroblom in St. Wolfgangom, turističnima krajema ob istoimenskem jezeru prevaža potnike ladja. Tako se turistični vrvež obeh krajev komaj dotakne skupine hiš ob vzhodnem robu jezera. Tam ima svoj sedež avstrijski zvezni inštitut za odrasle, ki ga sofinancira ministrstvo za šolstvo, umetnost in šport. Šest srednje velikih in malo opaznih poslopij ima zgovorna imena —Hiša ob jezeru, Gorska hiša, Gozdna hiša, Hiša na travniku, Biirglhaus, le eno že s svojim imenom docela prozaično izdaja svoj namen — upravno poslopje z menzo. Za udeležence so na voljo eno in dvoposteljne sobe v naštetih hišah, ki so dovolj daleč narazen, da lahko zaživi narava v komaj opazno negovani preprostosti. Inštitut je odprt vse mesece v letu in ima dva delovna vrha: aprila ter septembra in oktobra. Delovni program je izdelan za vse leto, vendar le v približnem orisu. Podrobnosti zvedo udeleženci ob prijavi za posamezen seminar ali srečanje (imena predavateljev, razpored dela za posamezne dneve ipd.). Še nekaj naslovov programa za leto 86: Izobraževanje vodij knjižnic, Starati se — je to problem? Dimenzije zdravja. Gledališka pedagogika, Izobraževanje odraslih in Socialno delo. Z andragogom Francem Udovičem sva bila gosta inštituta v petdnevnem seminarju na temo Premagovanje kriz v življenju. Vabilo je poslala Delavska univerza v Mariboru, ki za zdaj še neformalno vzdržuje stike z inštitutom. Udeleženci seminarja, bilo jih je 85, so prišli iz šestih držav. Največ je bilo domačinov, veliko je bilo tudi Nemcev, zlasti Berlinčanov. Jugoslovana. Francoza, Madžari in Švicarji pa smo imeli takšno vlogo, kot jo imajo rozine v belem kruhu. Pestra je bila tudi starostna sestava — od približno šestih mesecev pa do sedemdeset let. Za nas Jugoslovane, ki imamo v teh rečeh svoje navade in poglede, je potrebna razlaga, zakaj so na tako zahtevnem in resnem strokovnem srečanju zraven otroci. Po prepričanju organizatorja je to dobro in koristno: v naravni človeški skupnosti so udeležena vsa starostna obdobja, ne da bi poskusili izločiti to ali ono starostno skupino'. Pa tudi bolj vsakdanji razlogi so vredni pozornosti na primer: nc želijo onemogočati mater ali očetov samohranilcev. Na predavanjih sem imel sprva težave, ker so otroci večkrat pritegnili vso mojo pozornost, nadležni pa mi še zdaleč niso bili tako, kot so mi na marsikaterem sestanku nekateri odrasli. So pa otroci veliko pripomogli k domačnosti ob kosilu in večerji. kakršnega koli strokovnega zornega kota, so k seminarskemu delu pritegnili tudi ugledne predstavnike umetnosti in telesne kulture. Plenarno predavanje prvega večera je imela berlinska karikaturistka Marie Marx, ki je s sliko in besedo prikazala, s kakšnimi težavami se je otepala od svojega otroštva po prvi svetovni vojni pa do danes, kako je reševala in rešuje svoja krizna obdobja. Naj omenim še muzikologa, istanbulskega profesorja na katedri za glasbeno terapijo, ki je demonstriral vpliv glasbe na psihično in telesno počutje. Prosti čas je bilo mogoče izrabiti tudi z vsakodnevnimi vajami v izraznem plesu. Zdi pa se mi, da je prav toliko pripomoglo k raznovrstnosti in s tem h kakovosti dela osemnajst udeležencev, ki so se v seznam udeležencev vpisali kot »interesenti«. To so udeleženci, ki jih je pritegnil naslov seminarja in so prišli z namenom, da teoretično in praktično zvedo več o premagovanju življenjskih kriz, s tem pa tudi več o sebi in o svojih perečih težavah. Pri nas bi jim kar hitro rekli bolniki, čeprav stvari le niso tako preprote. Približno toliko časa, kot ga je bilo namenjeno predavanjem, je bilo odmerjeno tudi delu v malih skupinah. V teh skupinah pa ni šlo za premlevanje predstavljene teorije in raziskovalnih izsledkov, vsaj ne povečini. Delo v skupinah je bilo usmerjeno izrazito psihoterapevtsko, in to za vse udeležence. Vsak je lahko glasno razmišljal o svojih krizah in težavah ter o možnostih in poteh, ki bi ga lahko vodile iz problemov. In kdo nima težav? Mar tisti, ki o njih ni pripravljen ali sposoben govoriti? Gledano tako, smo torej lahko bolniki vsi ali pa nihče. V novi luči pa se nam prikaže tudi pojem izobraževanja odraslih. Ce nismo tako okoreli, da tudi nevednost in nespretnost v vsakdanjem življenju pojmujemo kot bolezen. interdisciplinarno srečanje, terdisciplinarnost si na pode nih posvetih zagotovimo tal da poleg pedagogov, andraj gov, psihologov in zdravnik pritegnemo še pravnika, filo2 a, biologa ali kakšnega druge .rokovnjaka in specialista. C ;,anizatorji seminarja v Volfgangu so to zasnovo razši i. Poleg ljudi, ki se poklicno u varjajo s teorijo in prakso pi magovanja življenjskih kriz FRANCE PROSNIK Spomladi leta 1987 bo ponovno v prodaji zdaj že razprodana knjiga SLADKOVODNO RIBIŠTVO NA SLOVENSKEM To je knjiga z izjemno vsebino in dober učni pripomoček, zatojo priporočamo osnovnim, srednjim in višjim ter visokim šolam. Avtor in urednik knjige SLADKOVODNO RIBIŠTVO NA SLOVENSKEM Miran Svetina je s svojimi sodelavci: Petrom Pavšičem, Maksom Podlesnikom, dr. Borisom Skalinom in dr. Božidarjem Voljčem vsebino knjige prilagodil zdajšnjim razmeram v sladkovodnem ribištvu pri nas. • Zgodovinski pregled razvoja slovenskega sladkovodnega ribištva • Vode v naravi — življenjsko okolje rib • Onesnažene vode — pogubne za vodni živelj • Naravna ribja hrana • Morfološke, anatomske in fiziološke značilnosti rib • Sistematika naših sladkovodnih rib, piškurjev, rakov, žab in školjk • Ribe v slovenskih vodah, pomembne za športni ribolov • Športni ribolov • Elektron bolov • Planiranje v sladkovodnem ribištvu • Ribogojna dejavnost • Ribje bolezni • Pomen ribjega mesa za ljudsko prehrano • Kako pripravimo in očistimo ribe itd. To je samo nekaj naslovov poglavij te zanimive knjige. Knjiga SLADKOVODNO RIBIŠTVO NA SLOVENSKEM bo izšla spomladi prihodnje leto. Prednaročilazbiramo do konca letošnjega leta. Knjiga stane v prednaročilu 3.500 din, po izidu pa 4.500 din. Na 340 straneh zajetne knjige so številne barvne fotografije. Knjigo lahko naročite pri RIBIŠKI ZVEZI SLOVENIJE, 61001 Ljubljana, Župančičeva 9/II. Priporočamo se! Svet VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE TRBOVLJE, Rudarska cesta lOa ponovno razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, predpisane z Zakonom o združenem delu, in pogoje, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ter imeti: — 51et delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; — organizacijske in strokovne sposobnosti — to mora potrjevati njihovo preteklo delo; — ustrezne moralno-politične lastnosti, ki se kažejo v pravilnem odnosu do socialistične ureditve. Dela in naloge ravnatelja razpisujemo za 4 leta. Začetek dela: 1. 4. 1987; in razpisuje prosta dela in naloge — VODJE ZA PEDAGOŠKO ORGANIZIRANOST — VODJE ENOT Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, predpisane z Zakonom o združenem delu, in pogoje, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ter imeti: — najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; — organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo izbrani kandidat s svojim delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog VVO; — ustrezne moralno-politične lastnosti, ki se kažejo v pravilnem odnosu do socialistične družbene ureditve. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela: 1. 2. 1987. Kandidati za vsa razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Trbovlje, Rudarska cesta 10 a, z oznako »za razpisno komisijo«. YIO OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO TOZD XII. SNOUB razpisuje po sklepu sveta šole dela in naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu in druge pogoje po 137. členu Zakona o osnovni šoli in imeti — izobrazbo pedagoške smeri in — 5 let delovnih izkušenj. Dela in naloge se razpisujejo za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Novo mesto TOZD XII. SNOUB, Kurirska pot 19, 68000 Novo mesto s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po imenovanju. Po 126. členu Zakona o notranjih zadevah SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 28/80) in 70. členu Statuta izobraževalnega centra organov za notranje zadeve (št. 11/9-81, z dne 15. 7. 1981) SVET IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE razpisuje VPIS UČENCEV V KADETSKO ŠOLO ZA MILIČNIKE ZA ŠOLSKO LETO 1987/88 Na razpis se lahko prijavijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo — da niso starejši od 17 let — da so telesno in duševno zdravi — da obvladajo slovenski jezik — da jim ni bil s pravnomočno sodno odločbo izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku — da so po programu osnovnih šol pozitivno ocenjeni iz tujega jezika. V kadetsko šolo za miličnike bo sprejetih 220 učencev. V šoli se izvaja vzgojno-izobraževalni program v srednjem usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe V. stopnje zahtevnosti za opravljanje del in nalog miličnika. Izobraževanje za poklic traja štiri leta in se začne 1. septembra 1987. V tem času učenec odsluži vojaški rok, ki mu je priznan potem, ko opravlja dela in naloge miličnika najmanj dve leti. Po končanem šolanju mora učenec delati v organih za notranje zadeve najmanj dvakrat toliko časa, kolikor traja šolanje. Med šolanjem živi učenec v domu za učence in ima pravico do brezplačnega stanovanja in hrane, uniforme, učnih pripomočkov, do preventivnega zdravstvenega varstva in do denarnega zneska za osebne potrebe. Starši oziroma zakoniti zastopnik in učenec sklenejo z republiškim sekretariatom za notranje zadeve pogodbo o šolanju. Kandidati naj se prijavijo za razpis najkasneje do 31.3.1987 na najbližji postaji ali oddelku milice. — Prijavo za vpis na obrazcu 1,20 morajo obvezno podpisati starši ali zakoniti zastopnik; to je hkrati dokazilo o njihovem dovoljenju za vpis. — Priložiti je treba spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; kandidati, ki še obiskujejo osmi razred OŠ, naj predlože spričevalo sedmega razreda in spričevalo 1. polletja 8. razreda; spričevalo o končani osnovni šoli pa naj pošljejo do 20. 6. 1987. — priložiti morajo pisno mnenje šole, v kateri so se zadnje leto šolali ter rojstni list. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse navedene pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, preskus psihofizičnih zmogljivosti in preizkus iz znanja slovenskega jezika. Pri sprejemu v kadetsko šolo za miličnike bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in kandidati, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O izidu sprejema bodo kandidati sproti obveščeni, najkasneje pa do 20. 6. 1987. Vsa pojasnila dajejo: 1. Kadetska šola za miličnike, Tacenska št. 56, Ljubljana-Šmartno, telefon (061) 59-666, 2. osnovne šole in 3. vse postaje in oddelki milice. OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge — DIPLOMIRANEC A P SIHOLOG A za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1.2.1987, možnost za stanovanj e — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega bivanja s polno delovno obveznostjo, za določen čas (do 30. 6. 1987), začetek dela po dogovoru — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, P ali PRU za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 2. 1987 — UČITELJA BIOLOGIJE, P ali PRU s polovično delovno obveznostjo, za določen čas (do 30. 6. 1987), začetek dela 1. 2. 1987. — UČITELJ A EL AVTE za poučevanje na enoti Glasbena šola, P ali PRU za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 1. 1987 Kandidati za vsa razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Savo Kladnik , Sevnica, Trg svobode 42. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LOG—DRAGOMER, Šolska cesta 1, 61351 Brezovica, razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu — z učno obveznostjo 10 ur na teden. Začetek dela je 9. 2. 1987. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi, izbira med prijavljenimi kandidati bo opravljena v 15 dneh. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. Šola je ob magistralni cesti Ljubljana—Vrhnika, lOkm iz Ljubljane. Prometne zveze so zelo ugodne. UNIVERZA EDVARDA KARDELJA, FILOZOFSKA FAKULTETA, CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE V LJUBLJANI, RAZPISUJE V ŠTUDIJSKEM LETU 1986/87 VIP ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE. Študij je namenjen srednješolskim učiteljem z visoko izobrazbo, ki si morajo po 179. členu ZUI pridobiti pedagoško-an-dragoško izobrazbo. Predavanja bodo na filozofski fakulteti,v obsegu, ki ga predpisuje VIP za pridobitev pedagoško-andra-goške izobrazbe. Prijave z dokazili (fotokopi ja diplome, naslov vzgojno-izobra-ževalne organizacije) sprejema Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, Center za pedagoško izobraževanje, do 15. 1. 1987' Vse informacijedaje Centerza pedagoško izobraževanje po telefonu številka (061) 332-611 int. 319 ali OE Zavoda SRS šolstvo. Kotizacijo, ki znaša 15000 din, sprejema Filozofska fakulteta na žiro račun štev. 50100-603-40227. Gle '201 V SPOMIN Francu Pajtlerju Hudo nas je prizadela vest, da je na Kliničnem centru v Ljubljani po težki bolezni umrl naš dolgoletni sodelavec Franc Pajtler Franček. V najožjem družinskem krogu so ga pokopali v Murski Soboti, kjer je v letu 1973 kot ravnatelj osnovne šole Dane Šumenjak odšel tudi v zasluženi pokoj. Kmečki fant, rojen 3. 12. 1910, v Brabrovniku (občina Ljutomer), je odšel iskat znanje na učiteljišče v Maribor, kjer je v letu 1932 tudi diplomiral. Kar dve leti je čakal na prvo službeno mesto. Dobil ga je v Prekmurju, v letu 1934 — na osnovni šoli Tišina. Nemirna leta in napredni tokovi pred izbruhom vojne na tem službenem mestu niso šli mimo njega. Tu je služboval vse do leta 1941, tedaj v začetku vojne, so ga poklicali kot rezervnega oficirja v vojsko, od tam pa se je vrnil — po ujetništvu decembra 1941. Službe ni dobil. Preživljal se je s fizičnim delom pri napredni kmečki družini na Tipini. Ves čas je bil pod policijskim nadzorom, 1.1944 pa so ga odpeljali v internacijo. Potemkosejevmil, je5. 6. 1945 prevzel posle ravnatelja (upravitelja) osnovne šole na Tišini, kjer je kot prekaljen prosvetni in politični delavec služboval vse do leta 1948. Tega leta je bil zaradi izrednih uspehov na pedagoškem področju imenovan za prosvetnega inšpektorja za okraj Murska Sobota. Deset let je v inšpekcijski službi vestno skrbel za napredek šolstva v takratnem okraju, za pedagoško usposob- ljenost mladega učiteljsk£ gra kadra in za razvoj šolske mrež11( Pomurju. Njegove bogate p' goške izkušnje so veliko pofl1 gale mlademu učiteljskemu 111' raščaju, da je kljub izredno :l6tu $ve ital kim gmotnim razmeram, v kršnih se je znašlo šolstvo Prekmurju, in še večjim kadri skim težavam po vojni teljstvo pri svojem delu dosegi dobre uspehe. Kot pedagog je skrbel tudi razvoj drugih oblik dela z ni! dino in bil med začetniki in us1 novitelji pionirske organizaO in Društev prijateljev mladin* Pomurju. V Zvezi prijateljev mladino dolga leta delal kot tajnik zveze. Ob reformi osnovnega šolst ,‘u s šolskim letom 1958-59 je pri zel odgovorno nalogo — me* ravnatelja ene največjih osn« nih šol v občini. To dolžnost opravljal do upokojitve. Vsa 1£ ravnateljevanja je namenjal n3 več skrbi pedagoškemu delu razvoju osemletnega obvezni S »ar, Sa( »aš S Wfc »as lak sta osnovnega šolstva. Zavzeto L , deloval v različnih občinskih0] ganih za šolstvo, kjer je s svojiL^ bogatimi izkušnjami priporno; k uspešnemu razvoju šolstva1^ naši občini. Bil je pravi ljudski učitelj, p1* kaljen in trden, neutruden f svojem delu, neprecenljiv tov a1 in spioštovan krajan. Za svrt delo je prejel več priznanj in & likovanj. Njegovi učenci in oj1 govi sodelavci pa ga ohranjam0 spominu kot človeka, ki je zh živeti in delati z ljudmi in za lju“’ p, SODELAVCI bi, OSNOVNA ŠOLA 17. OKTOBER BELTINCI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, Pl11 za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem d1 pustu, od 1. 3. do 30. 6. 1987.) Prijave z dokazili pošljite v 14 dneh po objavi razpisa na nasl0* Osnovna šola 17. oktober Beltinci. Če se ne bodo prijavili kandidati z ustrezno izobrazbo, bomo sprej®a( tudi absolvente ustrezne smeri. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MARIJA ROŽMAN STOGOVCI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas (<* polni delovni čas) Stanovanja ni. . Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja, določene z Za* nom o osnovni šoli. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev' pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Ma Rožman Stogovci, 69253 Apače. OSNOVNA ŠOLA POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO VABI V soboto, 20. decembra 1986, ob 10. uri, bomo predali name11 novo šolo v Poljanah nad Škofjo Loko. Vabimo vse nekdanje učitelje na srečanje ob kulturnem spored PEDAGOŠKI PROSTI SPISI dr. Milana Dolgana, ki so izšli Pf' časom v samozaložbi, so še v prodaji. Naročila sprejema Mladia® knjiga — grosistična prodaja, Ljubljana, Titova 3 —brošuro pa la” naročite tudi v drugih slovenskih knjigarnah. Cena 300 din. Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bogdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Jože Miklavc, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tdl.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za leto 1986 znaša 1600 din za posameznike in 2600 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 1200 din na leto. Posamezna številka stane 100 din, pri povečanem obsegu pa 150 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. ska ČTP Ljudska pravica- ^ SN 0033-1643 ) mnenju Republiškega koh1 , ja za vzgojo in izobraževanj®! j isnik »Prosvetni delav® j ost temeljnega Prornetn^i| ivka od prometa proizvod lej 7. točko 1. odstavka 3 J ana zakona o obdavčevali j oizvodov in storitev v prorT1