Katolisk cerkven Ust« Danica "shaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti z» celo leto 4 gld. 60 kr., za pol Wa 2 gld. 40kr., za četertleta 1 gld. »01 V tiskarnici sprejeraana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik izide Danica dan poprej. Tečaj XXVII. V Ljubljani 31. malega serpana 1874. lA*t 31. Koledar za naslednji teden. Veliki serpnn. Avgast. 2. Nedelja X. po bink. Evangelij: „Od farizeja in cestninarja". (Luk. 18.) — Sv. Alfo na Marija Li-guori, škof v Sent-Agati, spoz., vstanovnik misijonske družbe presvetega Odrešenika in cerkveni učecik. Sv. Alfons je svetnik novejšega časa, torej je toliko primerniši za nas, ker je nov dokaz, da sv. Cerkev ima vedno svetnike v sebi; sej zato jo je Jezus postavil, da ljudi posvečuje. Bil je rojen v Neapolju 27. kim. 169G od plemenitnih staršev. Njegov oče je bil avstrijansk stotnik, stanujoč blizo Neapolja; mati se je skazovala z veliko poterpežljivostjo v terpljenji in je bila silo skerbna za dobro izrejo svojih otrok. Učila ga je zgodaj Jezusa in Marijo spoznavati ia ljubiti. 10 let starega so dali v odgojišnico plemenitnih mladenčev, ktere so duhovni podučevali in v strahu Božjem izrejevali. Tukaj je Alfons s pridnostjo in z bistrim umom v vednostih vse svoje sošolce presegal, pa jih tudi z besedo in lepim zgledom k pobožnemu življenju budil. Bil je takrat prejel že pervo sv. obhajilo in se čisto in popolnoma posvetil svojemu Zveličarju. Kako se mu je greh studil, kaže ta-le dogodba. Neki dan so ga sošolci pregovorili, da je z njimi igral neko igro z žo*o in je igro dobil, če tudi ni bil vajen igrati. Enega mladih tovaršev je to tako zdražilo, da je jel zmerjati in zabavljati. Alfonsa je kakor ogenj v lica zarudečelo, precej nazaj da dobitek in rezno reče: Kaj, za ta zanikarni denar se pre-derzneš Boga razžaliti? Nd, tu imaš denar. Nato odide. Zvečer po igri ga po vsem vertu išejo, in najdejo ga pred podobico Matere Božje v molitev zatopljenega. Deček, ki ga je bil razžalil, ga vidi in zakliče: „Oh, kaj sem storil, svetnika sem razžalil!" Alfons spravi v sveti sramožljivosti podibico in gre tiho domu s tovarši. Z naj boljšim vspehom doverši šole in si izvoli pravd-niški stan. Z neutrudljivo delavnostjo in pravičnostjo, s ktero je pravde razsojeval in vranoval, si je bil pridobil pri vsih zaupanje. Pri vsih obilnih opravilih pa ni pozabil Boga; vsak dan je šel pred delom k sv. maši. Častil je posebno Marijo Devico. Nekega dne pri sod-niji sebi izročeno pravdo zagovarja, kar mu njegov nasprotnik očita, da ni resnice govoril; to ga takra namreč, da je le preresničen slovenski pregovor: ,.Pijanec se spreoberne, kedar se v jamo zverne". Vendar pa me tehtnost reči in potreba pomoči spodbaia, da nekoliko spregovorim o tem, kje da je po mojih mislili iskati pomoči, in kaj bi bilo treba storiti, da se popolnoma zatare ali saj kolikor mogoče zajezi pogubno hudo, ki se čedalje bolj širi. Do vseh dobromislečih pa se obernem z znanimi besedami sv. Pavla: „Vse premislite, kar je dobro, tega, se poprimite!" Vem, da to ni vse, in tudi ne naj boljše, kar bom povedal; vendar bode morda tudi to malo mar-sikterega ljudomila spodbodlo k daljnemu premišljevanju, da bode kaj več in boljšega svetoval in storil v ta blagi namen. Ako bomo delali vsak po svoji moči in priložnosti, gotovo brez vspeha ne ostane. 1. Naj veče in naj huje zlo je pijančevanje — kakor smo spredej vidili — zato, ker vzame človeku dušno življenje. Pijanost je namreč greh, pijančevanje pa hnda pregrešna navada in strast. Naj pervo zdravilo in naj zdatnejo pomoč torej, kakor zoper vsako dušno bolezen, tako tudi zoper pijančevanje bomo našli v zveličavni sveti veri. Ona ima sredstva in poraočke, ki gotovo pomagajo, ako jih le hočeš vestno rabiti. V osrečeval nem nauku sv. vere se med naj poglavitnejimi čednostmi priporoča in zapoveduje zmernost in treznost. V ss. zakramentih pa dobivamo moč vojskovati se in premagati strasti in hude navade, ter si pridobivati nasprotne čednosti. Oznanovalec sv. vere — duhoven — mora s sv. Pavlom klicati vsem pijancem resne besede: „Ne motite se: ne nečistniki, ne malikovavci, ne skopuhi, ne pijanci ne bodo vidili nebeškega kraljestva". — Na prižnici in v spovednici ima Cerkev obilno priložnosti svariti in odvračati od pijančevanja, razkazovati in slikati tega greha hudobijo, pogubnost in vsestransko škodljivost, navduševati pa za nasprotno čednost, za treznost, zmčr-nost, ki je tako lepa, človeka tako vredna, ter ima v vsakem obziru tako lepe in srečne nasledke. In gotovo le sv. veri se imamo zahvaliti, da se to zlo še bolj ne razširi. Da se pa vendar ne more popolnoma zatreti, da se povsod nahaja še več ali manj pijancev, gotovo ni temu vzrok sv. vera, kakor se njeni nasprotniki večkrat prederznejo terditi, tudi ne oznano-valci verskega nauka, izjemši, ako bi morda ti zanemarjali svojo dolžnost; temveč vzrok je le pomanjkanje sv. vere, in pa to, da ljudje duhovne premalo poslušajo, « da se premalo skerbno živi po njihovih naukih, po naukih sv. vere. (Dalje sledi.) # JK spisu „zoper pijančevanje". Pri obravnavi in izpeljavi te reči je pa treba ozreti se tudi na izgovore, ki jih imajo zarad žgacjepije. Naj le nektere med ljudstvom bolj navadne ob kratkem omenim: 1. „Vino je predrago; en maseljc ga mi je premalo, ga še čutim ne; žganja imam pa za enkrat dosti en frakelj (t. j. pol maseljea), pa ga vender čutim, in me manj stane." Na to ti rečem: Tvoj frakelj žganja te po vsaki ceni drajše stane kot polič vina. Veš zakaj? Sam moraš spoznati, da je zdravje in življenje nar drajše blago tega sveta, ki smo ga varovati in ohraniti dolžni po Božji volji, ker bomo od tega tudi pri sodbi Bogu odgovor dajali. S svojim frakeljnom pa si, kakor je spričano že, svoje zdravje slabiš in življenje krajšaš; glej, kako drago tisto žganje plačuješ v svojo lastno škodo in nesrečo! Pa če ti tvoje delo ali tvoja služba ne nese, da bi — po pameti in zmerno — vino pil, ali mar na svetu ni druge pijače razun vina in žganja? Ali ne veš, kaj je rekel tisti pijanec, ki je bil hišo in zemljiše zapil in zadjal, in je potem začel vodo piti. Rekel je: Ko bi bil pred vedil, da je voda tako dobra, bi ne bil nikoli grunta zapil! — V nekem kraji sem se pogovarjal s hudim žganjepivcem, ki se je po ti navadni pijači že ves tresel v narboljših moških letih. Rečem mu: naj mu zjutraj, namesto da bi žganje pil, žena raji mleka zavre, mu bo bolje storilo. „0 ja, gospod! mi pravi na to, to sem pa že skusil — mleko mi je prav dobro storilo, pa kaj — —." O ja, si mislim, navada, navada — in pa hudo poželenje — le to je pravi vzrok nesrečne žganjepije! — i Dalje nasl.) Preganjanje kristjanov r Tong-Mingu. Časnik „Missions catholiques" prinaša strašne naznanila o preganjanji kristjanov v keršanskih občinah na južnem Kineškem. Vzrok tega preganjanja so politične razmere v Tong-Kingu, oziroma v Annamu. L. 1862 so se namreč Francozi naselili v Annamu in se polastili izliva reke Mekhonga, da bi bili po nji v zvezi z notranjim Kine-skira, kar pa niso dosegli. Francoski tergovec Dupuis je po reki Šongki na severni strani annamskega kraljestva našel pot v kineško pokrajino Junnan. Tam je bil naredil kupčijske zveze, in v grudnu 1872 poskušal jadrati proti reki Songki. Da premaga zaderžke, ki so mu jih delali mandarini glavnega mesta Keša, je vsta-novil s pomočjo vojakov junnanskih mandarinov v Tong-Kingu naselbino. Kinezom je namreč v Tong Kingu dovoljena prosta kupčija. Toda nasprotvanja mandarinov s tim niso bile odpravljene. Ko je prepir skoraj eno leto terpel, so se obernili do francoskega poglavarja naselbin, admirala Dupre, naj bi Dupuis-u prepovedal dalje prebivati v Tong-Kingu. Poglavar jih je naj pred skušal z lepo spraviti, in je poslal komisarja, pobočnika Garnier-ja v Kešo. Ker jih tudi ta l' m jgel pomiriti, je oblegel grad Keški, ga premagal in vse mestne mandarine vjel. Njegovim 300 morskim vojakom se je prostovoljno pridružilo veliko Tonkinezov, so se hrabro borili in ga mnogoverstno podpirali. Prebivalci Tong-Kinga, ki so še le od začetka tega stoletja pod oblastjo Kočinkinezov, so novi vladi ^lo sovražni, ker malo skerfri za blagor njih dežele. Da se je pri tej priliki tudi več katoliških Tonkinezov Francozom pridružilo, je toliko bolj verjetno, ker so jih annamski vladarji večkrat grozovitno preganjali. Iz tega je tudi jasno, zakaj so annamski učenjaki, iz kterih mandarini izhajajo in kterih udje keršanstvo ljuto sovražijo, ker prihaja iz zamerzne Evrope, sklenili maščevati se za zmago Kešinsko nad domačimi kristjani. Le prezgodaj so imeli moč za to v rokah. Francoski komisar Garnier, ki je bil sicer 21. grudna p. 1. odgnal napad mandarinov na Keško terd-njavo, se je bil predeleč prederznil in je padel v boju. Filaster, drugi komisar francoskega poglavarja v tej reči, je rekel kmalo po svojem prihodu, da je Garnier svoje pooblaščen je prestopil, in že 10. prosinca je poklical nazaj francosko posado pridobljenih malih mest in je branil le Kešo. To je bilo za mandarine in učenjake sploh znamnje k maševanju. Komaj so bili francoski vojaki odrinili, kar se uderejo učenjaške druhali nad vse, kteri so bili le količkaj v zvezi s Francozi, ki so jih kaj podpirali ali jim živež prodajali. V malo dneh so požgali okoli 80 vasi. Kaj čudno je to, da se je francoski komisar, ki bi bil zamogel nezmerno škodo odverniti in je bil večkrat svoje častne dolžnosti opomnjen, čisto terpivno obnašal. Kolika je besnost učenih, skoraj ni verjeti; morivne požiganja v prosincu se zdijo le rahel začetek grozovitega počenjanja, ki je druge mesce nasledovalo. 5. sušca piše m3gr. Gauthier svojemu pomočniku, msgr. Krok-u, da sta mu dva poveljnika naznanila o skrivnem zboru učenih, pri kterem so bili sklenili 24. svečana začeti klanje. Po noči in po dnevi so vadili nabrane vojake, skrivni shodi so se zbirali neprenehoma. Nekteri misijonarjem prijazni mandarini so jim vse naznanjali, kar se je godilo, ki so trem okrajnim velikim mandarinom poročali in jim nasvetovali nektere začetnike upora 1. 1868 dati vjeti. To bi bilo odvernilo zdaj pretečo prekucijo. Mandarini so pa jim odgovorili, da je to le prazna domišljija, kar jim naznanjajo, da se jim ni treba bati ne učenih in ne njihovih vojakov. Kristjani iz Nam-Duong-a so se bili že na pot napravili, da bi bili pri misijonarjih iskali brambe. Veliki mandarin prava je poslal za njimi, da naj se le brez strahu vernejo. Res so tako storili. Še tisti večer pa so jih učeni pod vodstvom okrajne gosposke zaperli in za klanje prihranili. Pred 25. svečanom so pričeli klanje ter so dva služabnika o. Doare-a in enega kristjana ob glavo djali in v reko vergli. Tudi so tisti dan požgali vasi Trun-Lam, Nio-Vinh in Bau-Takli ter so poklali prebivavce, kteri niso bili zbežali. Tiste, ki so bili ušli v gozde, so s psi vjeli in nazaj pripeljali, ter jih drugi dan pomorili. Oa vsih strani se je slišalo, da je bila reka polna mer-ličev. Ravno tisti čas so morivci klali kristjane duhov-nije Holyen in požigali njih vasi. Kdor se je skrival v sosednjem pečevji, so ga s psi zasledili in živega sežgali. Veliki mandarin prava je bil z 800 vojaki na tergu Sa-namskem, pa je le nemarno gledal klanje kristjanov Nam-duongskin, kterih le malo se je rešilo. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in eiopisi. Is Ljubljane. Nas verli dopisnik iz Primorskega je spregovoril prav potrebno besedo o popravljanji vina ca razne načine. To priznavajo tudi možaki, ki imajo z vinom opraviti in so se jeli že v shodih posvetovati, kako bi se zmiraj veČemu sleparstvu z vinom nasprotovalo, sicer si človek že ne bo skor več kterikrat svčst, če pije natorno vino, ali pa kako umetno zmes. Pred vsim pa je Cerkvi na tem ležeče, da ima natorne vina pri s v. maši, in ako se pomisli, da se sto in sto ss. maš bere dan na dan samo po vsi naši deželi, koliko še le po vsem sveta! pač ni pretirano, ako se želja izreče, da taki, ki piše veliko o vinu, in njegovem popravljanji, se zmeni tudi kaj za vino, ki se za sv. mašo rabi. Ker je pa naš iznajdeni dopisnik v tem dr. Vošnjaka in njegovo kletarstvo nekoliko pošlatal, je list, ki sovraži sv. maso, tako zrastel, kakor purdn, kadar zagleda rudečo cunjo in zagodernjavsal je: „Torej kuta in roženkran'c in litanije ne le v politiki, nego tudi v gospodarstvenem slovstvu. Ali nijso smešni ti klerikalci in ,,staroslo-venci?" — Mi ne namenjamo dr. Vošnjaku očitati, rečemo pa: Ako bi bil dr. Vošnjak v „Kletarstvo" postavil en oddelek: Kako si morejo cerkve dobivati zanesljivo natornega vina za ss. maše, gotovo bi bil Slovencem bolj vstregel, kakor pa „ Narod" z vednim nadturškim zasramovanjem in psovanjem molitve in sploh katoliških svetih opravil. Kadar je človek tako togoten in razdražen, da ga že pamet zapuša, takrat se začne sam sebe po glavi butati; tako udrihajo sami sebe po svoji zmešani glavi sovražniki svoje lastne vere. ,,Impius, cum in profundum venerk peccatorum, con« temnit." Tako pravi sv. Duh v pregovorih. (Prov. 18, 3.) Y št.-Vida nad Ljubljano so boje mladi fantje nekega gospoda zmerjali: „skric, kaj hodiš tod"! „Narod" zato interpelira g. fajmoštra Potočnika, in mu očita, da „boje rad ščuje proti „Narodu" in liberalcem sploh", ter mu „lepe nauke" daje, kako naj svoje farmane bolj poduči, da jim vsim to ni na čast itd. — Tu imamo liberalski večni mlin: „Narod" enkrat pravi: podučite ljudstvo, vi duhovni; vsak dan pa iše duhovnom veljavo vzeti pri ljudeh! Kaj bode potlej poduk pomagal? „Narod" liberalec tare in spodkopuje vero, ktera uči, da je greh bližnjega nadlegati; po drugi strani pa hoče liberalec spoštovan biti, mir imeti pred ljudmi. „Narod" VBak dan naznanuje pretepe in poboje, ob enem pa za-sramuje vero in verske služabnike, ki se vojskujejo zoper neotesanost in hudodelstva! „Podučite ljudstvo" to je stereotipna liberalska in vradna iraza; skerbi se pa zmiraj bolj za to, da bi se nauk ne sprejemal, ampak zaničeval. Vedno in vedno ponavljamo, kam je prišlo že na Laškem s takim počenjanjem; pa vse zastonj! Kako malo izdajo v življenji merzli „natorni nagibi": „to je lepo, to ni lepo; to je čast, to ni čast", se vidi ravno tudi na Laškem. Kdor je zavergel Boga, Cerkev in Božje zapovedi, on je sam barbar in misijonar div-jaštva. Zanašajo se: nova šola bode pomagala; toda ravno z ognjiša nove šole se pa razlija po šolskem listu ogenj, ki mora vse dobro seme zamoriti, vkoreniniti sovraštvo med učiteljstvom in duhovstvom. Dokler bodo učenikom na čelu taki, ki vero razdirajo, ne bode vspeha pri odgoji, tega si bodite svesti. In dokler bodo liberalni časniki podirali, kar Cerkev, kar duhovni stavijo, dotlej ne bo dobro v deželi. Kaj pomeni psovanje: „umazana špekulacija z vero", ako vladar pravi, da bo „vero" branil? In kam mora pripeljati večno očitanje, da se „vera vtika v politiko"? Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, pravi Zveličar; ta kvas mora vse prešiniti, spremeniti, v bolje, preskvasiti, bodi si „politika" ali kar že je. »Politika" je med ljudmi in za ljudi, ne za zajce in medvede, in toraj mora pri kersanskem narodu politika imeti vero in pravico za podlago, brez tega je politika zmešnjavka. V stari Loki ali pri Ftri zraven škof|e Loke se prične 4. avgusta (vel. serpana) devetdnevnica v spomin 8001etnega obstoja ondotne fare. Sv. Oče Pij IX so za to priliko podelili vernikom popolnoma odpustke, kterih se zamere vsak vdeležiti enkrat v 9 dnevih od 3.— 11. velikega serpana, ako ss. zakramente vredno prejme m opravi -navadne molitve za odpustke. — Pervi dan te slovesnosti, to je, 4. vel. serp. bodo v 26. listu „Zgod. Dan." imenovani gospodje obhajali 251etnico svojega, dubovskega stanu, kakor je bilo ravno tam povedano. Slovesnosti tedaj bodo lepe in častitljive, gotovo bode torej tudi vdeleževanje obilno. Bog daj srečo! Zatiran orgtarske ioie. Že nekterekrati je „Danica" spregovorila o orglav-ski šoli, ktero na Kranjskem vstanoviti so bili za potrebno spoznali čč. gg duhovni naše škofije o letošnjem občnem zboru podpornega duhovskega društva, in zirad tega tudi ob enem postavili odbor, kteri je imel z obzirom na naše zadeve sostaviti načert, ki bi služil za podlago pri vstanovitvi take naprave. Odbor se je berž pridno poprijel dane mu naloge in si je prizadjal, kolikor se je le dalo, ji zadostiti; v posebnem zboru je sostavil po natančnem vsestranskem pretresovanju glavna načela za orglavsko učilnico, ter jih je po „Danici" in po „Slovencu" naznanil čč. gg. duhovnim pastirjem s pristavkom, naj bi blagovolili tudi oni naznaniti o tem svoje mnenje. Šest gg. duhovnov se je že oglasilo in velikodušno obljubilo, ako se res ta šola v Ljubljani vstanovi, precej v začetku podariti dnarne podpore od 5 do 100 gl., pa Še tudi pozneje jo podpirati po zmožnosti. Toliko je doslej odbor izvedil o tej stvari; to pa nikakor ni dovolj, da bi se moglo kaj končno določiti; vediti je treba, kaj mislijo in žele gg. duhovni v posameznih dekanijah, ker taka naprava ima biti v korist vsi deželi, in ker zahteva se zlasti v začetku nekoliko več pomočkov. Slišal se je od važne strani tudi pomislik, da v omenjeni šoli bi utegnilo tudi učencev manjkati. Toda v tem oziru si smemo svesti biti, da jih bode prav dosti; če jih je v začetku tudi le samo teh 7—10, ki so se že oglasili, je na pervo dosti. Šola se bode gotovo napol novala, samo da se prične in dobro obnaša. Opoviram je treba v okom priti in jih odpraviti. Vis. čast. gosp. dekani naj bi torej blagovolili le-to stvar v roke vzeti, se glede omenjenih zaderžkov in druzih okoliščin s svojo duhovščino pogovoriti, za tem pa se oberniti do prečastitega knezoškofijstva, v čegar področje ta reč gre, ter mu predložiti dotične nasvete, ponudbe in sporečila s prošnjo, naj blagovoli daljne vgodne korake učiniti, da se čim prej orglavska učilnica prične na Kranjskem. Čas naglo teče; komaj še dobra dva mesca sta, in spet se začne novo šolsko leto. Bode li se ta reč določila do takrat? — Kako važno je to vprašanje, to se že zdaj očitno kaže sem ter tje po deželi, a še živeje in obširniše pa se utegne razviditi in čutiti v nekoliko letih, ako se sedanje zadeve ne premene. V Ljubljani 26. julija 1874. V imenu odbora Dr. A. J are. Ljudje fertavci. -Več ljudi že je hotlo ferčati, pa vsak je slabo opravil. Eden ferčavcev je bil neki Ikar, Dčdalov sin, ki si je bil boje perutnice napravil, si jih nekako z oskom priklejal, pa hajdi čez ikarsko morje! Hotel se je v prederznosti preblizo k solncu pognati, ktero mu je pa perutnice stopilo, in pil je ferčavec morje, prej kot je mislil. Ferčavec drugi, Simen, imenovan čarnik ali coper-nik, se je tudi kviško pognal ter se s tem hotel za ,,moža Božjega" naznaniti, kakorsni so n. pr. dandanašnji tisti „dobri kerščani", ki se s svojo dozdevno učenostjo — ne vem kam — hočejo povzdigniti, kajti na nebesa malo verujejo, še manj pa na pekel? Sv. JPeter pa je „Copernika" v imenu Božjem zarotil, in Simen je na tla cmoknil ter si kosti polomil. Neki Grof je hotel une dni ferčati v London-u. Napravil si je bil stroj z dvema 38 čevljev dolgima perutnicama, in z repom do 20 čevljev dolgosti. To je bilo v zvezi z leseno ploso, na kteri je imel prostor ferčavec. Ta tič je bil z vervj6 privezan na balon, kteri je tiča vzdignil, potem je dal znamnje, da se je verv prerezala in peruti ste pričeli mahati. Pervi dan je poskušnjo še kaj dobro opravil, ali kmali jo je skupil kakor drugi ferčavoi. Sto čevljev nad zemljo je ukazal presekati verv. V tem trenutku se nesrečni ferčavec prekucne, ne ve se kako, leti v kobalje na zemljo in se razmlinči na uličneni tlaku „Robert-Street-u". Se drugi ferčavec je današnji liberalizem, kisi dela dolg rep in obširne peruti, in više si zasukane berke kakor kozje rogove, ter se povzdiguje nad Boga in njegovo razodenju. Zdi se pervi dan, da še nekaj ferči; toda pervi še ni poslednji vsih dni. Dvigati mora tega lesenega jastreba balon; ali kaj bo potlej, ko se verv prereže? Razgled po mreiu* Avstrijansko. Vse kar je červivega v avstrijanskem časništvu, je že z ustnicami cmokalo od veselja, da bode imelo dokaj glodati nad škofom v Lincu, kteremu so pravdo napovedovali zarad neke pridige v Kremsmiin-stru, češ, da je bila „staatsgefahrlich". Linško deržavno pravdništvo pa jim je vse veselje razdjalo z eno čertico, ker je opustilo pravdo zoper škofa. Podkupljeno ali pa sicer prusoljubno časništvo hoče po vsi sili Avstrijo zagnati na dranjo tiste politike, ki hoče s cerkvenim pre ganjanjem, tlačenjem in ropanjem deržavo slovečo storiti, kakor na Pruskem. Avstrija bodi pervič odpadnica od vere očetov, in drugič njena morivka. To žele vsi novi in stari odpadniki z novošegnimi judi in rudečkarji vred. Tudi „hochmajster" nemškega reda v Branden-burgu mejni grof Albreht je bil 1525 postal renegat ter luteranar, potem pa je pričel katoličanstvo treti in du-hovske posestva sebi priplenovati, ter se je prusaštvo debelilo v boju zoper papeža, zoper rimsko-nemškega cesarja in habsburško vladarsko rodovino. Nekdanjo prusaško politiko nadaljuje sadaj Bismark, in kdor je prijatel njegove politike, on je ravno tako nasprotnik Avstrije kakor Rima in katoliške Cerkve. Zato je tudi shod katoličanov v Mogunci 16. in 17. rožn. tega leta vso Bismarkovo politiko določno obsodil in zavergel. Vsa ta politika namreč se izhaja na krič: ,, Križa j katoliško Cerkev in katoličane!" In če so taki kričavci celo tudi v našem cesarstvu, so le še toliko veči graje vredni, ker krič poslednjič velja tudi cesarstvu. Rimsko. (Konec.) Ozrite se na Davida. Zaupal je tako terdno, da je bil kos ubiti prevzetnega Golija, da ni pomisljeval stopiti pred Savla in se mu ponuditi v boj s to protečo pošastjo, s ktero se nobeden hebrejev ni upal skusiti. Savel je dvomil; poslušavši pa djanja mla- dega pastirčka in njegove zmage nad levi, je začel upati, ter ukaže, naj se mladostni bojevalec preobleče v kraljevo orožje, s škitom, s čelado in z vsim drugim kraljevim okovarstvom. David se na to tedaj napravi kakor je kralj hotel, ali berž ko je imel na sebi to težo, skuša hoditi, pa le neukretno se more premikati. Zakliče tedaj Non possum incedere, quia usam non habeo — ne morem hoditi, ker nisem vajen. Iz tega izpeljujem, da niso vsi sposobni bojevati se z nekimi velikani nejeverstva, ker nimajo primernega orožja. Toda, če ga tudi ne morejo napadati naravnost, ga zamorejo napadati s spodbudnostjo svojega življenja, s podučevanjem, s podporo revežev; in pa ker vse prihaja od Boga, z gorečim premišljevanjem terpljenja njegovega Sina, kteri s sedeža usmiljenja preiskuje serca, posluša in uslišuje. David, obložen s težkim orožjem, ga sname in dosti mil je vzeti pčt prav lepih kamnov, ki jih zbere ob strugi potoka, in enega zadega s fračo v velikana, kteri je zadet na čelo, se zverne na zemljo in je merlič — pogled zmešnjave in prestrašenja filisčanom, kteri beže, — vzrok veselja pa hebrejem, kteri Bogu zmage hvalo zapojo. Vi pa veste, da peteri kamni pomenijo tudi petere rane Boga in Zveličarja; in če so le te mazilo življenja za vse tiste, ki jih časte in jih premišljujejo z vero, z ljubeznijo in s stanovitnostjo, — so pa tudi vzrok prekletstva in zapušenja za vse tiste, kteri jih zaničujejo in preklinjajo. Vi, dragi sinovi, približujte se k tem ranam, in zlasti k tisti, ki jo je pustil odperto za prihod k njegovemu najsvetejšemu Sercu. Katoliški svet se te dni približuje k temu studencu ljubezni. To je tam, kjer je tudi vam zajemati tiste moči in živosti, ki vas mora spremljati v vojskah, ktere bijete za Gospoda. In pred vsim drugim, oserčeni od Boga, morate vabiti vse k pokori: Scindite corda vestra — stergajte svoje serca, govorite dušam, ki vam bodo izročene od viših pastirjev. Poenitentiam agite — pokoro delajte, bodete klicali tudi vi, da se storite vredni božjega usmiljenja. Nikoli pa ne recite, da se mora mir storiti s sedanjimi javnimi okolišinami, in ne smejo se odstraniti brambe zoper napade sovražnikov Božjih, kakor da bi ta posilni stan imel biti neminljiv. Takim, ki tako mislijo, naj odgovori namesto mene žena s tistimi pomenitimi besedami, ki so bile rečene duhovnom in vojvodom v Betuliji: Et qui estis vos, qui tentatis Dominum? etc. — in kdo ste vi, da skušate Gospoda? itd." Poslednjič sv. Oče opominjajo mlade duhovne k stanovitnosti ter jih oserčujejo zoper nesrečni odpad, kteri je vselej sad „napuba, sebičnosti in neke druge sramotne strasti." Na Francoskem si mnogi bonapartisti (napoleonci) in republikanci na skrajnostih roke podajajo. Med 31>> glasovi v zbornici, ki so za razdjanje zbora in za nove volitve, se ponaša prav veliko napoleoncev. Nasproti pa republikancem marsikteri njih strančarjev v volitveni zadevi herbet obračajo, kakor sloveči Mathieu-Bodet, ki so ga bili namenili v ministerstvo. — Francoska zbornica je poslednje dni odločila algierskemu vikšemu škofu milgsp. Lavigerie u pomoč 75,000 lir, nad Čimur so pre-kucuhi strašno debelo gledali. Nadškof je bil 1868, ko je toliko Arabov lakote pomerlo, zbral silo veliko otr