PČOPAJA, ZASTOPANJE tN UVOZ IZVOZ AVTOMOBILOV 61420 TRBOVLJE, Bevska 3/a, SLOVENIJA, tel: 0601/21-197 Ulica L junija 4 tel.,fax: 0601/26-165 NAROČILA ZA j ROVER 100 že za 17.640 dem. že za 21.150 cIem. ROVER 214i / VSI MODELI VOZIL STANLO NA ZALOGI. ^ »NT«-«***. * .NTEtiHAL INTS68AL INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032,61 284 POTOVANJA - IZLETI PLIBERK - ZAVODNJE 10.6.1995 1.550,00 SIT LENTI 17.6.1995 1.650,00 SIT LENTI 1.7.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 7.7.1995 1.150,00 SIT TRST 5.7.1995 1.700,00 SIT Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. SPREMEMBA VOZNEGA REDA OBJAVA: Od dne 20.06.1995 do dne 01.09.1995 ne vozita avtobusa na relaciji TIRNA-ZAGORJE-TIRNA in P0DKUM-ZAG0RJE-R0DKUM in sicer ne vozita avtobusa: odhod iz Tirne odhod iz Zagorja odhod iz Podkuma odhod iz Zagorja ob 20.50 uri ob 22.25 uri ob 21.00 uri ob 22.25 uri. SPREMEMBA STOPI V VELJAVO DNE 20.06.1995 . wa»aAM«~y -»aoaiMi-^ r MMARUTI MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KUMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI _____POMIK STEKEL, ALARM_ Pooblaščeni prodajalec GRIČAR d.o.o., Potoška vas NH, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063. KREDITI R+U% SI ARO ZA NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA POOBLAŠČENI SERVIS AVTOSERVIS RAZPOTNIK Cesta 20 julija 26, tel.:0601/61-246 UGODNA PONUDBA BOSCH PROGRAM, AKUMOLATORJI, BRISALCI, FILTRI, SVEČKE AVTOALARMI BOSCH. TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Tibovije tol.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, ta« +386 601 26 228 Spoštovani! Ste tudi Vi med tistimi, ki jih je presenetil račun za telefonske pogovore? Preden se boste odpravili na pot uradne reklamacije, povprašajte svoje najbližje, kaj in koliko časa so na skrivaj počeli. Nekaj malega smo o tem danes zapisali. Sicer pa smo se ustvarjalci današnje številke precej sprehodili med mladimi. Kako tudi ne, saj bo skoraj konec šolskega leta, ko se poti spremenijo, ne da bi se jih prav zavedali. To je čas mnogih radosti, pa tudi mnogih razočaranj. Predvsem pri slednjih naj nihče ne ostane osamljen ali pa do konca potolčen s tiste plati, kjer pričakuje pomoč in razumevanje in to tudi najbolj potrebuje. Tudi mi, ki smo starejši in danes žugamo mladim predvsem zaradi dobre želje, da bi jim pot ne bila pretežka, smo imeli v mladosti svoje muhe. Morda bi bilo dobro večkrat v življenju upoštevati rek: "Desetkrat premisli, preden zineš". Spoštovane bralke in spoštovani bralci Zasavca! Veseli smo, da ste vsak teden v naši družbi in da Vas je veliko, ki to želite. Redkokdaj izkoriščamo priložnost, da Vas prosimo za sodelovanje. V teh letih ste se namreč že mnogi navadili, da nas pokličete, pa poveste, kaj bi radi brali, kaj se Vam zdi v Vašem okolju narobe in kaj Vas veseli. Nam ni noben Vaš klic odveč, zato Vas vabimo, da se oglasite, pa naj bo kakorkoli, s pismom, po telefonu ali osebno. Saj veste, da tu z veseljem delamo zato, da imate Vi kaj od tega. Skupaj bomo še boljši. Do prihodnjič Vas iz uredništva Zasavca lepo pozdravljamo! MISEI Kdor je nervozen ali ima bolne čutnicc. naj sc giblje kolikor mogoče na zdravem zraku, naj si zjutraj in zvečer umiva vse telo z mrzlo vodo in naj skrbi za zadostno in mirno spanje. Varuje naj se vseh upijanljivih pijač, vsakega razburljivega berila in dela, naj zatajuje jezo in druge st rasti sploh. Ako ima mnogo duševnega dela, naj si privošči počitnice in naj le prebije v tujem kraju, kjer ga ne bo nihče molil. (Iz Stoletne pratike) Skozi Trbovlje NASLOVNICA- Slavko Gerantini Foto: Ivana Laharnar S Pepel pred našimi durmi 7 Zbrali so se borci ® Sramota na Polju D Zasavska telefonija želi v Evropo M Pesem, igra in ples IS Balada o fanfari in megli Mi Občinski nagrajenci IS Minister med managerji II® Srednja šola za dekleta SŠfD Zlata plaketa M Nazareth spet pri nas Sl Indija press m Regresija SS Zaželi mi srečo Sfl 50 let Marka in Valerije 4® Likof mm....liti KOLEDAR DOGAJANJ 30. maja - OŠ dr. Slavko Grum, šola s prilagojenim učnim programom slavi 30 -letnico. Ne zadovolji se kar s kašnim dnevom odprtih vrat ali čem podobnim, že samo po sebi umnevnim. Priredi kar glasbeno revijo Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo z 41 pevskimi zbori iz 38 -ih slovenskih šol in zavodov s prilagojenim učnim programom - pogumno in uspešno, kot je nasploh njihovo delo. 31. maja - Pričenjajo se prireditve v čast trboveljskemu občinskemu prazniku. Kot bi kislo vreme in dež hotela sprati še tisto dobro in svetlo, kar nam v Trbovljah le uspe postaviti, se kot zakleto ulije na otvoritvi novih stanovanj, zato pa upokojencem v novih, večnamenskih prostorih društva že sije sonce. 1. jlltlija - Dopoldne slavnostna seja s podeliti vij o prvojunijskih priznanj, popoldne krona podjetniških dosežkov Malgajevih. 2. juilija - V dvorani trboveljske glasbene šole program diplomske naloge predstavi v Trbovaljh rojena, sicer pa "ubežala" pianistka Tanja Štorman. Z zagotovostjo že pianistka, čeprav šele absolventka Glasbene akademije v razredu prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak. 2. junija - Nekateri se spuščajo po Savi, nekateri se pomerijo v pikadu, spet drugi tiščijo v hribe. Vsakdo po svoje išče lastno zadovoljstvo - nekateri spet v alkoholu in divji vožnji po cestah, le da slednji namesto lepih trenutkov ujamejo smrt v avtomobilu. 4. junija - Prireditev bogat dan v Litiji -tradicionalno srečanje na Jančah in praznični koncert Zvona na Bogenšperku. 5. junija - S tem tednom se pričenjanjo Živ žavi po trboveljskih vrtcih, izleti malčkov v naravo, druženje v trikotniku ciciban, starši, vzgojitelji, ki sicer traja skozi vse leto, junija pa bo še bolj načrtno in sproščeno. Mateja Grošelj Selm kUurtmta ©tommSm gMmmt Odlična šola klarinetistov, ki jo je pred desetletji začel dirigent Delavske godbe Trbovlje Tone Hudarin, nato pa so jo nadaljevali in jo še nadaljujejo odlični klarinetisti Miha Gunzek, Alojz Zupan -Vuj, v novejšem času pa Jože Kotar, se uveljavlja domala po vsej Sloveniji, pa tudi izven nje. In vse kaže. da se bo ta tradicija nadaljevala tudi v prihodnje. To dokazujejo tudi zadnja tekmovanja, bodisi v državnem ali zasavskem merilu. Na državnem tekmovanju v Ljubljani, 17. marca, je v kategoriji I.c nastopilo 16 tekmovalcev klarinetistov iz raznih glasbenih šol Slovenije. Najvišjo oceno 97 točk in s tem prvo mesto je dosegel Dominik Hribovšek iz glasbene šole Trbo vij e pod mentorskim vodstvom Jožeta Kotarja in klavirski spremljavi Ide Virt. Na istem tekmovanju je 18. marca v kategoriji klarinetov II.a tekmovalo 9 tekmovalcev. Tudi med temi je dobil najvišjo oceno 97 točk Janez Benko, slušatelj srednje glasbene šole Ljubljana, pod mentorskim vodstvom Alojza Zupana in spremljavi Maje Klinar Bertoncelj. Leto dni nazaj je bil še gojenec Glasbene šole Trbovlje pod mentorstvom Jožeta Kotarja. Na prvem tekmovanju učencev glasbenih šol Zasavje, ki j e potekalo za klarinetiste 19. maja v Hrastniku, je v kategoriji n. dosegel Urban Knez iz Glasbene šole Trbovlje 95 točk in s tem prvo nagrado -mentor Jože Kotar. V kategoriji III. pa so isti dan dosegli učenci Glasbene šole Trbovlje Dominik Hribovšek 95 točk in prvo nagrado. Jure Obržan 93 točk in prvo nagrado, Gašper Glas 90 točk in prvo nagrado ter Luka Šuln 87 točk in drugo nagrado. Vsem štirim učencem je mentor Jože Kotar. Svoje znanje bodo pokazali klarinetisti - učenci mentorja Jožeta Kotarja v Glasbeni šoli Trbovlje na celovečernem koncertu, ki bo v torek, 13. junija ob 19. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Trbovlje. T.L. Gašper Glas, Janez Benko, Urban Knez, Jure Oberžan in Dominik Hribovšek, učenci mentorja Jožeta Kotarja. CL--------------------------------------------------------- Rado Fele u -Gimnazijci "C-M-O-K, CMOK, CMOK, CMOK!!!" foto:lvana Laharnar ■g*«, 1 v Mi—Ban Ki "tm. jjpr* »8* L a ■-'a |||l . . j|i|ii • J -Elektrotehniki m foto:Barbka Kuse Popravljamo zmoto Na naslovnici 20. številke Zasavca prejšnji teden smo vam predstavili dva mlada kuharja in zmotili smo se pri podpisu k fotografiji. Nista bila učenca Gospodinjske šole kot smo zapisali (gospodinjske usmeritve Srednje šole Zagorje), pač pa sta bila učenca tretjega zaključnega letnika Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo Zagorje. V tistem času namreč, ko smo se z veseljem odločili za to fotografijo, tako nam je bila namreč všeč, so imeli zaključno prireditev v gospodinjski usmeritvi, pa je prišlo do napake. Gregorju Kepicu iz Domžal in Gorazdu Jagru z Dola pri Hrastniku se iskreno opravičujemo, napake nismo naredili nalašč. V uredništvu upamo, da s tem nismo razvrednotili dela in uspehov šole. ki jo predstavljata tudi Gregor in Gorazd. Učenci te šole se s svojim izjemnim znanjem dokazujejo povsod, kamor se podajo. V teh dneh bosta oba odlična kuharja skupaj s sošolci opravljala zaključne izpile. Njima in vsem učencem te in vseh drugih šol želimo pri maturi in zaključnih izpitih vse najboljše. V sem pa tudi iskreno želimo, da bi jim bila pot, ki so si jo zastavili, na široko odprta. In če bodo na tej poti slučajno ovire, po lastni krivdi ali brez nje, želimo, da bi jih premagali. Predvsem pa vam želimo, dabi vam pri premagovanju ovir stali ob strani vaši starši ali skrbniki, kijih gotovo . takrat, kadar je teža življenja večja, še posebej potrebujete. V imenu uredništva urednica Ivana Laharnar 3®ac Pepel pred durmi Še pomnite, koliko prahu je še ne dolgo tega dvignil pepel na svetovni javnosti poznanem Ruardiju, za katerega so nekateri veleumniki zatijevali, daje povsem izmišljen? Verjetno ne več, saj so govorice, Id so mimogrede neizpodbitno resnične, kar naenkrat utihnile. Toda dejstvo kljub temu ostaja. Na naše bivše odlagališče odpadkov namreč dneve in noči dovažajo nov, čisto svež, še topel elektrofiltrski pepel. Priznati moram, da tudi sam takšnim in podobnim besedam ne bi verjel, todaimel sem veliko čast prisostvovati temuprikri temu, večini Zagorjanom nepoznanemu hrabremu dejanju močvirnikov, ki se očitno nočejo kopati v pepelu, za katerega zatrjujejo, daje povsem neoporečen, neškodljiv (le zakaj se ga potem hočejo na vsak način znebiti?). Spoznanje meje doletelo lepo sončno belo nedeljo na poti mimo do še pred nekaj let skoraj najbolj priljubljene izletniške točke. Že ob prihodu vpadljivo v oči bode bager, ki še na Gospodov dan ne miruje, ampak utrjuje tako zelo opevano letališko stezo. Toda še bolj vznemirja čuden, nepoznan tovornjak z vgrajenim kontejnerjem (celo na stežaj odprtim), ki skupaj s spremstvom zapušča prizorišče. Le kaj paše on (in celo z ljubljansko registracijo) počne tu? Odgovor ponudi sprehod mimo bagerja, kateremu se že s prostim očesom vidi, da se na vse kriplje do zadnje kaplje krvi tnrdi zabrisati sledi za pravkar pripeljanim pepelom. To pa je že dovolj, da se napotimo za voznikom, ki nenavadno počasi pelje po hribu rravzdol in za katerim se širi nepoznan moder dim, ki vsakega mimoidočega pošteno zaduši, mu ne da do sape. Ko po polževo vendarle doseže vznožje, pa pritisne na plin in oddrdra proti zasavski cesti kar po sredi Zagorja Prah se širi na vse konce, celo park tri obvarovan te nagnusne nesnage. Sedaj je tudi že povsem jasno, čemu služi spremstvo. Le-to najverjetneje obvešča o modri nevarnosti, ki pa je seveda v nedeljo, pa tudi čez teden, za takšne in podobne kršitve ni rta spregled. Po tej zgodbi, za katero se sprva zdi, daje možna le v sanjah ali pav kakšnem filmu, nas začne oblegati kopica vprašanj. Sprašujem se, kdo pobira denar, ki ga zasluži sto prefinjeno, umazano dejavnostjo, in če gamordapo nesreči vlaga v naše zdravstvene domove, ki bodo morda že čez nekaj let polni otrok in starejših oseb s čudnimi bolezenskimi simptomi? Kje so naši svetniki, še vedno zabarikadirani v svojem občinskem poslopju, da ne vidijo, kaj se dogaja dobesedno pod njihovim oknom? Kje se potika župan, kako da kar molči? Ort bi o tej umazaniji že moral biti seznanjen. Kje so sedaj zeleni, ki so vedno najglasnejši le pred volitvami, sicer pa molčijo kot grob (da. kot takšen grob, kakršen se vsem Zagorjanom morda prav v tem trenutku ponovno koplje na Ruardiju). Irt kako, da ljudje, ki stanujejo neposredno ob cesti te Kalvarije, ne opazijo rtičesar, in to celo tedaj, ko te ogromne pošasti vozijo mimo njihovih spalnic? Dokler ne dobimo odgovorov na taka in podobna vprašanja, se res ne smemo čuditi, če nas bo morda nekega jutra namesto table: "Občina Zagorje! Dobrodošli!" na vhodrt v mesto pozdravil napis: "Občina Zagorje! Smrtno nevarno!” Temu se res ne bi mogli čuditi, zakaj krivi smo si sami, ko tako naivno dovoljujemo, dalahkopometaznami kdorkoli in kadarkoli se mu zahoče. n Labirint med nami Trbovlje - Konec maja je izšla druga številka glasila učencev Gimnazije in ekonomske srednje šole v tem šolskem letu. Pripravil jo je petnajstčlanski uredniški odbor ob mentorici Manici Hribar, mentorici za angleška besedila Sonji Lukančič in računalniškem oblikovanju Janeza Šribarja. Prispevki dijakov se nanašajo tudi na konec šolskega leta in s tem povezanim slovesom četrtošolcev. Izid številke so omogočili sponzorji, katerih naslovi so odtisnejni na hrbtni strani glasila. T.L. Cicibani zaključujejo vzgojno leto Trbovlje - Vzgojno varstveni zavod Trbovlje je tudi ob letošnjem zaključku šolskega in vzgojnega leta pripravil vrsto zanimivih prireditev, nakaterih bodo predšolski otroci pokazli svojepridobljeno znanje. Razne prireditve potekajo od 6. do 17. junija. Poleg Živ žava 6. junija, so se otroci poskusili tudi v kiparski delavnici. Povabili so tudi starši, ki so si lahko ogledali ustvarjalno vnemo malih nadobudnežev. Zaključna prireditev bo 1 5. junija v Delavskem domu v Trbovljah. Takrat se bodo vrtičkarji predstavili s prireditvijo pod naslovom Cici matura. VVZ Trbovlje pa se že pripravlja na naslednje šolsko in vzgojno leto. Pred kratkim so vpisali starši blizu 580 predšolskih otrok v otroške vrtce, približno toliko, kot jih je obiskovalo vrtce v tem letu. Računajo, da bo tudi v naslednjem šolskem letu lahko skrbelo za vse vrtičkarje 36 dosedanjih vzgojiteljic. T.L. Rako se odvaditi kajenja Običajno so kadilci imuni na razultate strokovnih raziskav o škodljivosti kajenja, z lahkoto se uprejo modrovanjem znanstvenikov, lažje kot belemu zvitku s filtrom. Ker je navada lahka, odvada žal težja, predlagamo nekaj taktik za uresničitev proticigaretne strategije: (1) Na cigaretno dozo nalepi grafikon, ki kaže porast smrtnosti med kadilci. (2) Morda imaš navado pokaditi vsako jutro prvo cigareto ob sedmih. Spremeni navado in odslej vsak dan pokadi prvo cigareto pol ure pozneje. (3) Da bi sklep, da boš nehal kaditi, bolj utrdil, ga razodeni svoji družini, prijateljem in znancem. Sram te bo, da bi se pred njimi pokazal slabič, zato pa boš ozdravel od svoje slabosti in postal zadovoljen nekadilec. (4) Vsakokrat, ko bi rad prižgal cigareto, vrzi majhen novčič v hranilnik in ne kadi. Na koncu tedna hranilnik izprazni in si za prihranjen denar kupi kakšno stvar, ki si se ji moral doslej odreči. (5) Namesto škatlice cigaret, si kupi kilogram sadja. Učinek bo dvojen: ne bo ti treba kupovati žvečilnih in prebava bo boljša. (6) Zamislite si, daje vaša žena ali mož nekadilec in si na vse načine prizadeva, da bi vi prenehali kaditi. V obupu začne metati v ogenj prav tolikšen znesek denarja, kot ga vi porabite za cigarete. Ne dovolitebrezglavegauničevanjadenarjain vrzite v ogenj rajecigarete! (DH) Sreda, 24. maj 1995. Soncemočno pri tiskana zasavsko kotlino. Ura bo kmalu petnajst do dveh, avtobus pa cijazi proti Izlakam kot polž, ki je že zapravil mladost in izgubil nekdanjo hitrost. Drvarnica, kot je vozilo poimenoval eden od potnikov, je nabito polna ljudi, ki v sardinski gneči in vročini gagajoče sedijo, stojijo, klečijo, nekateri zaradi utrujenosti mižijo... Šofer avtobusa je očitno našel zaposlitev; aktivno sodeluje v filozofskem pogovoru s starejšim gospodom. Ker sedim na sprednjem sedežu, se pri postaji Varnost pomaknem k sprednjim vratom, saj je gneča na stoj iščih obupna. Opravičim se šoferju in ga prosim, naj zaradi gnečeodpre sprednja vrata, saj bi to dejanje vsaj časovno skrajšalo moj izstop iz vozila. Voznik avtobusa, precej razburjen, ker sem ga zmotil v pogovoru, kot razjarjen volk zarjuje: "No, sej glih zarad' tega uš šou pa uzadi ven!" Odprejo se zadnja vrata, potniki se pritožujejo, tarnajo, v "drvarnici" pa nastane pravi kaos. Po dolgem času se mi ob opravičevanju tistim, ki sem jim v gneči pomendral noge, uspe preriniti do izstopnih vrat. Pa recite, če vozniki avtobusov niso prijazni!? Jaša Drnovšek Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 26. maja do 1. junija sredstva prispevali: LIONS CLUB, Trbovlje (člani Lions cluba za vzpodbuditev dokončanja akcije nakupa mamografa) 115.000 tolarjev. Skupaj z zbranimi 115.000 tolarji, ste za nakup mamografa prispevali že kar 12.841.468,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. a iMNPGi Šentgotard - V soboto, 3. junija, se je pred gostilno Maček v Šentgotardu zbralo več kot tisoč borceviz Zasavja, celjskega področja, Kamnika in Domžal. Proslavili so 50. letnico zmage nad okupatorjem, silami OSI in konca druge svetovne vojne. K slavnostnemu vzdušju so pripomogli pevci Loškega glasu, Zagorskega okteta in Pihalni orkester Svea, ki so zapeli in zaigrali kar nekaj partizanskih in drugih skladb. Zbrane je pozdravil tudi magister Janez Kocijancic, ki je seveda spregovoril o tem, kako je prav, da se vojne, sploh tisti, ki so jo preživeli, spominjajo na tak in drugačen način. Tudi predsednik OO ZZB Zagorje ob Savi Franc Božič se je z njim strinjal in bil z dvourno proslavo nadvse zadovoljen. T.P. Prišli so tudi pripadniki slovenske TO. Predsednik 00 ZZB Zagorje Franc Božič Malov simpozij Kolovrat - 9. junija bo na gradu Kolovrat od 9.30 do 15.00 ure potekal Malov simpozij, posvečen 110. letnici rojstva zgodovinarja dr. Josipa Mala. Simpozij prirejajo ZRC SAZU iz Ljubljane, Avstrijski znanstveni inštitut, oddelek za zgodovino filozofske fakultete univerze v Ljubljani, občina Zagorje in Srednja šola Rudolfa Maistra iz Kamnika. Gostje znanstvenega simpozija v Kolovratu bodo predavatelji dr. Feliks Bister, profesor Bojan Čas, dr. Oto Luthar, dr. Vasilij Melik, dr. Janez Peršič, profesor tone Petek m profesor Drago Samec. Dogajanj e pa bodo pozdravile tu di pevke zbora Cantate, pod vodstvom Tadeje Nimac. T.P. r, - ■ ----------------------------- ■ ■ "S design studio" za mamograf Edina trgovina v Zasavju, kjer lahko poleg končnih izdelkov, unikatov, kupite tudi najrazličnejše pripomočke za poslikavo svile, tekstila, stekla in keramike, je S design studio v Trbovljah, ki postaja tudi vse bolj prodoren razstavni prostor. In to ne kot ponudnik golih sten, kjer bi bile na ogled razstave kar tako, temveč tudi kot S design, organizator kreativnih dni. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Trbovlje je namreč S design studio povabil k sodelovanju osnovnošolce in srednješolce, odzvalo pa se je 15 ustvarjanja željnih mladih, ki so v brezplačnem tečaju in pod strokovnim vodstvom stresali svojo brezmejno domišljijo na svilo, tekstil, steklo in keramiko. Nastali izdelki so seveda unikati. In da njihovo delo ne bi ostalo neopaženo, so se odločili, da vse umetnine postavijo na ogled. Razstavo bodo pripravili v soboto, 10. junija, v galeriji pa si jo bo mogoče ogledovati od 11. ure pa vse do večera. In ne le to, - če bo obiskovalcu karkoli tako všeč, da bi predmet kupil, bo s simbolično ceno tega izdelka pripomogel k nabavi mamografa. S design studio seje v dogovoru z avtoiji razstavljenih del dogovoril, da morebitni izkupiček nakaže trboveljski bolnišnici. Upajmo, da bo, tako kot je uspela prva organizacija kreativnega tečaja S designa, uspela tudi dobrodelna prodajna razstava. Mateja Grošelj ------- — H MtakSnomtero). ' V Rimskih Toplicah je toplo Rimske Toplice - Blagodejna termalna voda privablja od začetka maja, ko se že začne kopalna sezona, številne obiskovalce. Zimskim kopalcem se pridružijo številni drugi rekreativci, ki želijo že v zgodnjih pomladanskih dneh dobiti barvo in razgibati telo. Cene, ki bodo veljale do septembra: celodnevna za odrasle 500, za otroke do 14 let 300 in za upokojence 450 tolarjev. Po 14.30 uri so cene nekoliko nižje: odrasli 400, otroci 250, upokojenci 380 tolarjev. Na voljo so tudi ugodni nakupi kartic za 10, 20 ali 30 kopanj ter celoletne karte. Letošnjanovostje tudi celodnevna karta s kosilom, ki znaša 1200 tolarjev. F.M. Evharistični križ Zagorje - NaHrastelovi skali v Zagorju jenekdaj že stal evharistični križ. Krajani so se odločili, da ga ponovno postavijo. V soboto, 27. maja so naredili temelje. Okoli trideset fantov in mož je nosilo in vleklo na skalo beton. Trdo so delali od sedmih zjutraj do treh popoldan. In kaj pomeni evharistija? To je zahvalna molitev v liturgiji skoro vseh krščanskih cerkva. I.L. V Hrastniku je bila zadnja majska sobota pravi gasilski praznik. Iz vseh treh zasavskih občin se je zbralo 750 gasilcev, veliko funkcionarjev in organizatorjev, pa tudi navijačev in radovednežev. K prazničnemu razpoloženju je prispevalo tudi sončno vreme, tako da je bilo tekmovanje uspešno in prijetno. Med 60 tekmovalnimi ekipami je bilo 11 pionirskih, 5 mladinskih in 6 članskih - ženskih, kar je še posebno razveseljivo. Dejstvo je, da gasilska društva skrbno vzgajao svoj podmladek, kar je garant zauspešnost gasilstva tudi v bodoče. Iz prostovoljnih gasilskih društev (PGD) je tekmovalo 44 ekip in 16 iz industrijskih gasilskih društev (IGD). Tudi to je zanimiv podatek, ki nam pove, koliko prostovoljcev se ukvarja s to humano in družbeno koristno dejavnostjo. Razglasitev rezulatovtekmovanjajebilo" vrhunec" prireditve. Vse navzoče, posebno pa tekmovalce in goste je pozdravil in nagovoril hrastniški župan Leopold Grošelj. Čestital je zmagovalcem in jubilantom ter se zahvalil organizatorjem za uspešno prireditev. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev pokalov za osvojitev prvih, drugih in tretjih mest, doseženih v posameznih kategorijah. Prejele so jih naslednje ekipe: pionirji: PGD Loke, PGD Čeče, PGD Prapretno pionirke: PGD Klek, PGD Prapretno mladinke: PGD Čeče mladinci: PGD Mlinše II, GD Hrastnik mesto, PGD Zagorje mesto veterani: IGD Rudnik Trbovlje, IGD Rudnik Hrastnik, TET Trbovlje članice B: PGD Turje, PGD Trbovlje članice A: PGD Ravenska vas, PGD Turje, PGD Tima člani B: IGD TKI Hrastnik, PGD Kotredež II, IGD Izlake II člani A: PGD Loke, IGD Steklarna, PGD Turje Vsem dobitnikom pokalov čestitamo tudi mi in jim želimo še veliko uspehov v bodoče. Ob tej priložnosti tudi zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, daje prireditev uspela. Za GZ Hrastnik Marjan Jošt T€ LEKOM SLOVENIJE Poslovna enota Trbovlje Zasavska telefonija se želi približati evropski Na PTT Trbovlje ali "pošti", kot smo je bili vajeni dolga leta nazaj, sta sedaj dve enoti različnih podjetij - Pošta Slovenije PE Trbovlje in Telekom Slovenije p.o., PE Trbovlje. Danes predstavljamo Telekomovo Poslovno enoto Trbovlje, pogovarjali pa smo se s pomočnikom generalnega direktorja Telekoma Slovenija Pavletom Hacinom in vodjem razvojno investicijskega oddelka Marjanom Oblakom. Telekom p.o. ima sedež v Ljubljani. Enota v Trbovljah pokriva isto področje kot ga je pred reorganizacijo, od Izlak z okolico preko Kisovca, Zagorja z okolico, pa Čemšenik, Podkum, Dobovec, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most - tu je meja med Rimskimi Tplicami in Zidanim mostom, nato Radeče, del sevniške občine, Loko pri Zidanem mostu in del Brega, kjer je meja s Celjem in Novim mestom. V tem območju je priključenih 12.405 številk ali od 16.713 možnih priključkov 74,2 odstotka. Letos bodo instalirane kapacitete izkoristili do 80 odstotkov. Direktor Pavle Hacin je novembra 1992 prvi klic iz nove digitalne centrale ponudil predsedniku Milanu Kučanu. Doslej so bile cene priključkov po Sloveniji zelo različne in v trboveljski enoti so bili na sredini te lestvice. Za primer zapišimo, daje bila cena priključka v Murski Soboti preko 180.000 tolarjev, v Ljubljani in Kopru okoli 63.000 in v Trbovljah 129.000 tolarjev. Različne so bile zaradi takratnega financiranja in razvoja. Trboveljska enota je takrat izpeljala dve regijski investiciji, v prvi izgradnjo prostorov in pripravo sistema, v drugi pa so usmerili dejavnost v centrale. Določili so enotno ceno za celotno regijo. Cena se je s časom nižala. Po novem so cene enotne v Sloveniji in od L junija priključek velja 102.958 tolarjev. Pokrivanostpodročjatrboveljske enote je dobra. Z investiranjem so vsa področja pokrivali dokaj enakomerno. Nepokrita področja so še v Zagorju v Timi, Šentlambertu, Čolniščah, v Trbovljah na Podmeji, Vrheh, ostala področja v območju delovanja poslovne enote pa so dokaj pokrita. Še vedno pa povsod ni dovolj telefonskih priključkov in mrežo bodo še vedno širili. Uporabniki v Zasavju ugotavljajo, da je telefoniranje marsikdaj huda izkušnja. Ta situacija seje pa vendar v zadnjih letih spremenila na bolje. Že s prej omenjeno regijsko investicijo so instalirali vse kapacitete v centrale v digitalni tehnologiji. Težava, ki jo sproti odpravljajo in bo sčasoma popolnoma eliminirana, pa je paralelno delovanje starega analognega sistema, oba sistema sta še povezana. Tenična opremljenost trboveljske enote je v primerjavi z drugimi dobra. Z regijsko investicijo so uspeli na vsakem področju instalirati digitalno centralo in s tem je nastala generalna pokritost, sedaj pa širijo kapacitete. Poslovna enota ima velike načrte, vendar pa ima zasavska regija določene značilnosti, ki ta razvoj počasnijo. Glede prometaje to področje namreč najslabše v Sloveniji in ima najmanj opravljenih impulzov na naročnika. Slabo telefoniramo. Telekom se zatorej trudi ponuditi večjim porabnikom čimveč kapacitet v digitalnih sistemih. S tem jim pomaga k hitremu in nemotenemu odvijanju prometa. Število naročnikov je seveda tudi odvisno od strukture in odprtosti gospodarstva, promet pa od strukture naročnikov. Poleg telefonskega pogovora so danes možne številne druge storitve. Ene so pisne in podatkovne komunikacije - modemi, faxi; druge telefonski klici v različne omrežne skupine. To so storitve z dodano vrednostjo, pri katerih pa velja pred uporabo dobro vedeti, koliko stanejo. Omenimo naj, daje tako imenovani vroči telefon v omrežni skupini 090je že marsikomu izpraznil žep, in ker vsi člani družine za to uporabljanje dostikrat sploh ne vedo. so pritožbe o "preveč zaračunanem telefonu" vse pogostejše. Minute pa hitro bežijo, še sploh, če je na drugi strani kaj vabljivega. Informatika pač ne more biti zastonj. Preden kdo teši svojo radovednost, naj najprej spozna cenik. V Sloveniji je že v načrtu, v poslovni enoti Trbovlje pa bo prihodnje leto tako imenovani ISDN priključek - integrirani priključek v digitalnem omrežju, kar med drugim omogoča tudi videostoritve. telefonov na Zasavje Slovenija 100 prebivalcev število impulzov 23,4 284 1.1994 na naročnika 12.900 15.340 priključki v digitalnih centralah 31,7% 43,3% Med načrte 69-članskega kolektiva sodi nemoteno odvijanje prometa, povečanje storitev, dograditev manjkajočih omrežij in dvig kvalitete njihovega delovnega procesa. Pri preobrazbah, kakršna se bo nadaljevala tudi v Telekomu, pa so prisotne centralizacijske težnje in zato obstaja bojazen, da bi prišlo do ukinitve poslovne enote. Visokofrekvenčne analogne prenosne naprave v VFIRR prostoru. Regija bi bila še bolj oddaljena in imeli bi še manjši vpliv na notranji razvoj telekomunikacijskega sistema. V Zasavju bi morali težiti po ohranitvi te enote, ki je ena najmanjših v Sloveniji in predstavlja po prebivalstvu in po telekomunikacijah nekaj več kot 2 odstotka. Že tako je to področje majhno in zaprto, in če ne bo nastopalo navzven kot zasavska regija, bo še manjše. kapaciteta dejanski priključki Hrastnik 3.102 2.222 Trbovlje 6.165 4.709 Zagorje 5.184 3.774 Radeče 1.726 1.345 Zidani most 256 186 Loka 280 209 V skupnem številu telefonov v Sloveniji je Zasavje udeleženo z 2,2 odstotki, v številu prebivalcev pa z 2,7 odstotkov. Kakovost poskusnih pozivov je med 88 in 99 odstotki, v desetih letih bo stara tehnologija nadomeščena z novo. Izkoriščenost central je 74,2 odstotna, torej je še dovolj možnosti za nove naročnike. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo priključenih 400 novih naročnikov, na priključek čaka še 600 prosilcev. Leta 1960 je bilo v Zasavju 1.220 telefonskih priključkov, leta 1980 že 3.730, deset let kasneje 11.000 in konec lanskega leta 16.713. Stanovanjsko obarvana seja Neprofitna stanovanja niso socialna Svet občine Trbovlje seje 29. maja sestal na peti seji. Prisotnih je bilo 24 svetnikov, trije so svojo odsotnost opravičili. Neprofitna stanovanja Beseda je najprej tekla o najemnini za neprofitna stanovanja. Najemnina velja za 12 novih stanovanj, ki so bila zgrajena prejšnji mesec - skupaj merijo 809,06 kvadratnih metrov. Investitor - kupec teh stanovanj je Spekter d.o.o Trbovlje, ki je tudi objavil razpis za evidentiranje kandidatov za najem stanovanj. Neprofitna najemnina v višini 3,8 odstotka od vrednosti kvadratnegametraneto stanovanjske površine je bila izračunana na osnovi znanih virov financiranja. Višina najemnine tako znaša 3,8 DEM na kvadratni meter stanovanjske površine mesečno. Nova vrednost točke se nanaša le na novozgrajena stanovanja. Pred letošnjimi so bila zadnja v Trbovljah zgrajena leta 1989. Tako izračunana najemnina predstavlja prag pokrivanja stroškov, nižja od te bi onemogočila nadaljnjo gradnjo stanovanj. Glede na jezo najemnikov, ki se jim zdi najemnina previsoka, je direktor Spektra Igor Drobež pojasnil, da v trenutnih pogojih gradnje najemnine ni mogoče določati na osnovi dosedanjih najemnin, da nova najemnina ne presega neprofitne, da pa neprofitna stanovanja niso socialna. Povprečna najemnina za stanovanja je v Trbovljah zelo nizka, med 40 in 50 DEM znaša, res pa je, da je v Trbovljah med družbenimi stanovanji velika večina starih stanovanj. Nova najemninaje bila znana že v razpisnih pogojih in prosilci so z njo soglašali. Za 25 stanovanj v Trbo vij ah in Zagorju je bilo vloženih več kot 70 prijav. Svet je sprejel stališče o predlagani najemnini za novozgrajena neprofitna stanovanja. Cena kopanja v bazenu Svetniki so sprejeli tudi cenik za letni bazen v kopalni sezoni. Celodnevna karta za otroke, dijake in študente bo med delavniki 150 tolarjev in popoldanska (od 14. ure dalje) 100 tolarjev. Ob sobotah, nedeljah in praznikih bo celodnevna karta 200 in popoldanska 150 tolarjev. Odrasli bodo med tednom odšteli 300 tolarjev, popoldanska bo 200, med vikendom pa celodnevna 350 in popoldanska 250 tolarjev. Sezonske vstopnice so 3000 za mladino in 6000 za odrasle. Rekreacijsko plavanje zvečer bo veljalo 200 tolarjev in sezonska vstopnica za to vrsto plavanja 4000 tolarjev. Volitve in imenovanja V točki volitve in imenovanja so svetniki potrdili in posredovali v nadaljnji postopek Višjemu sodišču v Ljubljani 50 imen kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. Imenovali so tudi člane upravnega odbora Sklada stavbih zemljišč in upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Trbovlje. V upravnem odboru Sklada stavbnih zemljišč so: Marjan Bohorč, Aleksandra Forte, Jurij Kolenc, Metod Kurent, Anton Naglič, Uroš Nučič in Franc Princ, vsi člani so tudi svetniki. V upravni odbor Stanovanjskega sklada so bili imenovani: Mujo Ajkunič, Branko Arnšek, Ratko Blažič, Franc Majnardi, Franc Malgaj, Marija Marot in Tomaž Vresk, osnova za to imenovanje ni bilo članstvo v svetu občine. Izredna seja o komunalni problematiki Eno od prihodnjih sej bodo svetniki namenili komunalni problematiki v Trbovljah. Temo je predlagal predsednik sveta Slavko Potrata. Pred to sejo bo župan Janez Malovrh organiziral sestanek s predstavniki rudnika, občinske službe in pooblaščene organizacije pa bodo pripravile poročila o izvajanju sprejetega odloka o vzdrževanju javne snage, komunalni ureditvi in zunanjem izgledu mesta in naselij ter poročila o prihodkih iz vseh vrst komunalnih storitev in prihodkih iz kazni, ki se določajo po tem odloku. Ivana Laharnar Člani podmladka RK Dol - Konec maja so bili sedmošolci sprejeti v člane Rdečega križa. Na šoli dela tudi trideset članov podmladka, ki pod mentorstvom Ivanke Kim pomagajo tudi starejšim. Na sliki sta dvojčka Mateja in Jure, ki sta pomagala gospe Neži Klančar na domu. Zdaj jo obiskujeta v domu za starejše občane. F. M. Dom Zasavje podirajo Trbovlje - V ponedelje, 5. junija so začeli podirati Dom Svobode Zasavje. Nekateri krajani, predvsem s tistega konca mesta, ga bodo pogrešali in v razgovorih menijo, da ga ne bi bilo treba podreti. Res pa je, da se morajo novemu urejanju okolja marsikdaj umakniti objekti, ki so bili zgrajeni za potrebe občanov. Resje tudi, da dom v zadnjem času ni bil več takšen, da bi bil v ponos mestu kot je bil nekdaj. Tudi izkoriščen že dolgo več ni bil v namene, za katere je bil zgrajen. V domu sta imela svoje uradne prostore tudi Krajevna skupnost Bevško in Društvo Svoboda Zasavje. Obe organizaciji sta dobili prostore v hiši Bevško 19 ( bivša Drofenikova hiša oziroma kasneje samski dom). Krajevna skupnost uradnih ur v teh prostorih še ni uvedla, služba za več krajevnih skupnosti in tudi za Zasavje deluje v prostorih KS Center na Trgarevolucije 28, njihova telefonska številka je 21-265.(IL) Se en avtobus v Integralu Trbovlje - Po tem, ko je po trboveljskih cestah pričel voziti nov avtobus, bo sedanja "pridobitev" vozila po 'Evropi. Iz Istambula v Trbovlje prihaja sodobno opremljen turistični avtobus, vreden skoraj pol milijona mark, ki ga bo Integral uporabljal za lastne namene, poleg tega pa tudi vnovčeval pri slovenskih potovalnih agencijah in njihovih izletih. (MG) £0 II!:; Učenci in učitelji OŠ dr. Slavko Grum Zagorje so 30. letnico ustanovitve šole proslavili skupaj s 5. glasbeno revijo "Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo", prireditvijo slovenskih OŠ s prilagojenim programom in zavodi za delovno usposabljanje. Tako je 30. in 31. maja v Delavskem domu Zagorje prepevalo več kot 40 zborov iz vse Slovenije, med njimi tudi učenci s posebnega oddelka OŠ Tončke Čeč iz Trbovelj pod vodstvom Rosane Mesojedec in učenci z OŠ Vitka Pavliča Iz Hrastnika pod vodstvom Simone Kepa. Pevci z OŠ dr. Slavko Grum pod vodstvom zborovodkinje Mojce Kovačič so prisotne pozdravili z Našo pesmico Janeza Kuharja in Petelinčkom. Vsi skupaj so revijo zaključili s pesmijo: "Vem, da danes bo srečen dan." Dolga je pot Pred tridesetimi leti, natančneje 20. aprila, je takratna Občinska skupščina Zagorje izdala sklep za ustanovitev samostojne Posebne osnovne šole Zagorje ob Savi. Ravnatelj OŠ dr. Slavko Grum Tine Kralj pravi, da so od takrat prehodili pot, ki ni bila vedno gladka, temveč večkrat vijugava in polna kamnov. Leta 1962 se je skrb za otroke, ki potrebujejo drugačno obravnavo, povečala. Pri OŠ Tone Okrogar so ustanovili poseben oddelek zanje. Toda število otrok je naraščalo in z njimi tudi število oddelkov. Leta 1965 je bila ustanovljena samostojna Posebna osnovna šola Zagorje. Takratna ravnateljica Marjana Goštc je vodila šolo celih 15 let. Poleg nje je Tine Kralj na prireditvi pozdravil še profesorje Ireno Drenik, Natalijo Hauptman In Toneta Pozniča, ki so na šoli poučevali od samega začetka. Leta 1988 so se učenci in učitelji preselili v nove prostore, v katerih se, kot pravijo, zelo dobro počutijo. Pred leti so na podstrešju nove šole z lastnim denarjem dogradili telovadnico, še vedno pa nimajo zunanjih površin za pouk športne vzgoje. Na občini so jim zato namenili v uporabo opuščeno igrišče pod Glasbeno šolo in zdaj si na OŠ dr. Slavka Gruma prizadevajo, da bi ga uredili. Na šoli so že pred leti odprli oddelek za delovno usposabljanje zmerno in težje duševno prizadetih otrok. Čeprav se zavedajo, da je celodnevna organizacija dela za usposabljanje učencev s posebnimi potrebami še posebno priporočljiva in tudi izredno uspešna, so morali že pred leti ukiniti celodnevni pouk, ker jim je primanjkovalo denarja. V skladu z Zakonom o zavodih so se leta 1992 preimenovali v samostojni javni zavod Varstveno delovni center Zagoije. Lani so pričeli z mobilno specialno pedagoško obravnavo učencev na rednih osnovnih šolah, letos pa imajo dve defektologinji sistemizirani za izvajanje mobilne specialno pedagoške službe, ki obravnavata učence s težavami v razvoju in učenju od 1. do 3. razreda na osnovnih šolah. Takih učencev je približno sedemdeset. Tako sami učenci kot tudi njihovi starši in seveda učitelji so veseli take oblike strokovne pomoči. Učenci in učitelji OŠ dr. Slavka Gruma Zagoije dobro sodeluje z okoljem, kar so dokazali že z vrsto prireditvami in razstavami. Na šoli letno izdajo tudi svoje glasilo "Naš list" učencev. Pedagoški delavci svoje delo opravljajo z ljubeznijo in se trudijo učencem dokazati, da so navkljub težavam tudi oni pomemben del družbe, da so poklicani v svet zato, da po svojih močeh soustvarjajo boljši jutri. Ravnatelj OŠ dr. Slavka Gruma Tine Kralj je gostom dejal: "Ena sama skrb nas preveva, da bi vzgojili tega našega malega 1 * , ........ je lepo, šolaija v človeka, ki bi se razvijal v moči svoje ljubezni v zmeraj popolnejšo osebnost, osebnost, ki jo oblikujeta dobrota in ljubezen." Na koncu se je ravnatelj zahvalil še Občini Zagorje za pomoč, tako materialno kot moralno in dodal, da jih ni malo, ki so jim v zadnjih letih na različne načine pomagali uresničevati aktivnosti. Tatjana Polanc Ravnatelj Tine Kralj je pozdravil profesorje Ireno Drenik, Marjano Goste, Natalijo Hauptman in Toneta Pozniča. ™ in zapeli. Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjHff mnenja bralcev o življel^in dogajanju v Zasavju^Ncpodpisanih pisem ne objavljamo^Bomna pisem je za-rtfm prostora omejena na največ ŠjHipkanilhvreticAIremiištvn^i pridržuje pravico skrajšatitekst ali pa objaviti daljšega, čebeepi, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. SVIZ za Zasavje obvešča Obvestilo javnosti o stališčih območnega odbora SVIZ za Zasavje do napovedane stavke zaposlenih v osnovnih in srednjih šolahterdomovih za učence. V petek, 19. maja 1995, je imel območni odbor SVIZ za Zasavje izredni sestanek, na katerem smo se pogovarjali o stavki šolnikov, ki jo je za 31. maj napovedal območni odbor Ljubljana. Po obrazložitvi sindikalnih zaupnikov SVIZ območnega odbora za Zasavje o mneneju in opredelitvi članstva do napovedane stavke smo prisortni sprejeli več sklepov: 1. Članstvo SVIZ Zasavje podpira sklepe stavkovnega odbora z majhnimi spremembami. Naše zahteve: a) Zahtevamo, da vlada izpolni uresničitev o približevanju izhodiščne plače v negospodarskih dejavnostih z izhodiščno plačo v gospodarstvu, b) Zahtevamo spremembe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti in popravke koeficientov zaposlenim na osnovnih, srednjih in glasebnih šolah, vzgojno varstvenih zavodih ter domovih za učence, c) Zahtevamo spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v R Sloveniji ter uveljavitev dodatnih specifičnih za poklice v vzgoji in izobraževanju, d) Zahtevamo trajnost nazivov in temeljite spremembe pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju, glasbenih šolah tervzgojno varstvenih zavodih, e) Nasprotujemo zmanjševanju proračunskih sredstev za vzgojo in izobraževanje. 2. Člani območnega odbora SVIZ za Zasavje se ne bomo pridružili stavki, ki je napovedana 31. maja, ker se nam zdi čas neustrezen. S stavko 31. moja bi prizadeli del učencev (mislimo osmošolcev) in tako v javnosti sprožili odpor do naših povsem upravičenih zahtev. 3. Zahtevamo, da zadolženi vvladi do 1. avgusta 1 995 izpolnijo naše zahteve, sicer SVIZ organizira generalno stavko, ki se bo pričela 1. septembra in končala ob uveljavitivi vseh naših zahtev. Obrazložitev: Zahteva pod točko a je stara že več let. Želja, da bi izhodiščna plača v negospodarskih dejavnostih znašala vsaj 90 odstodkov izhodiščne plače v gospodarstvu, je vsak dan bolj oddaljena, saj smo se v zadnjem letu ne le približali, ampak celo oddaljili od te številke. Primer: V zadnjem mesecu so v gospodarstvu dvignili izhodiščno plačo za dobrih 7 odstodkov, sprejeli zakon o najnižji bruto plači in tako porušili vsa razmerja znotraj naših plač (45.000 sit proti 31.824 sit =70.7 odstodkov ali BOD čistilke je 45.000 sit, BOD učitelja z višješolsko izobrazbo pa je 87.516 sit, kor poemni, da se je učiteljev koeficient z 2.75 zmanjšal na 1.945, glede na izhodiščno plačo). Menimo, da smo učitelji in vzgojitelji najbolj podcenjeni ljudje v naši državi, saj se moramo (po novem) z izobraževanjem, pisanjem seminarskih nalog, učbenikov, priročnikov, učnih pripomočkov... nenehno dokazovati in zbirati točke, do bomo nazive, ki smo si jih z večletnim delom pridobili, tudi ohranili. Veliko naporov po bo potrebno vložiti, če bomo želeli, da bomo prišli do višjega naziva. Premislite in povejte, kdo v tej deželi mora za svoj naziv delati tudi to. In nenazadnje, kje se vrednosti za tisto delo, ki ga imamo neposredno z otroki in za katerega smo se sploh izobraževali. Odnos vseh, ki so odgovoroni za takšno stanje, je skrajno podcenjujoč in delavci v vzgoji in izobraževanju tega nismo več pripravljeni prenašati v nedogled. OO SVIZ za Zasavja Barbara Glas Še se bomo srečali Leto obletnic, leto srečanj in pričakovanj. Vso so poveza na s čustvi, z nostalgijo, s spomini. Ob srečanjih pa vse oživi, iz src prihajajo in iz ust vrejo besede. Precej srečanj sem se udeležila v štirinajstih letih. Vendar priznam -najlepša so, če sežeš v roke nakdanjim učencem in učenkam, jih opazuješ in poslušaš: "Sem poročena 35 let, 25 let, 27 let, imam 1, 2, 3 otroke, vnučke, otroci so zaposleni smo bili v šoli zelo nagajivi, imeli smo rešpekt pred učitelji...« Nerodnosti preskočimo in obujamo spomine na brezskrbne šolske dneve (do te ugotovitve smo prišli prepozno). V soboto smo se zbrali v gostilni Brin, sedem deklet, trije fantje in tovarišica - 35. let končane Obrtne šole. Vzdušje ni moglo biti lepše. Vsi smo bili glasni, zgovorni, govorili smo vsevprek. Ko smo utišali goste prisosednji mizi in radio, jezavladalo bolj mirno, zabavno vzdušje. ostali pri Brinu kar deset ur! Srečanje je bilo nepozabno. In mnenja navzočih: "Vidimo se vsako leto; Olepšali smo si dan in obujali nepozabne spomine!" Mija Filač Nazdravljali smo Marini K., ki je ta dan praznovalo življenjski praznik, prepevali narodne, pa tudi knapovske pesmi. Marina nam je postavljala vprašanja, poslušali smo anekdote iz šolskih klopi in še prisrčno nasmejali. Spomnilismosetudižedveh pokojnih sošolk. Odlična organizatorka srečanja Hermina S. je obema prižgala svečki no pokopališču. Za veselo razpoloženjeso prispevali vsi, vendar'je izstopal duhovit Praprečan FrederikZ. Poleg spretne Marine in vedno nasmejane Mete Š. (naj, naj iz RK). Slavko R. je poskrbel za prijetno presenečenje. Vsem dekletom in tovarišici je poklonil rdečo vrtnico. Navzoči so v nekaj stavkih predstavili sebe od končane šole in opisali svojo družino. Kako so se jim bleščale oči, ko so govorili o svojih vnučkih! Nikomur se ni mudilo domov. Saj smo si to srečanje tako želeli! Erika B. je prihitela iz Nemčije, Slavko R. je razpet med Berlinom, Ljubljano in Revirji. Ostali živimo v Trbovljah. Kaj naj še rečem? Kako smo bili srečni, je dokaz, da smo bolj vzdržljivi Čas rudnika Prelepa zagorska dolino, z gorami obdana, s črnim dimom prepojena. Rudarji v izmeni se vrstili, v rov se podali, da premog bi kopali. Očetje naši bili ste rudarji, v jami ste kopali in garali, za vsakdanji kruh se borili, da otroci ločni nismo bili. Stoletja so kopali in garali, gospodje so jih nadzorovali, izkoriščali in sramotno poniževali. Hej, gospoda, tako ne bo šlo, uprimo se za stavko pod zemljo. Leta 1 934 deset dni gladovno stavko smo vzdržali in pravico izbojevali. Pred jamo pa otroci in žene so jokali, prosili, gospodje usmilite se nas, družine so velike, kruha prosimo od vas. Pretrpeli ste noši dragi očetje, pod zemljo bil je vaš vsakdanji trud. Sedaj po zemlja krije vas, in vaš večstoletni rov bo z zemljo pokopan. Pavlo Vogrič - Sajovic Jure Nagode liahnla o fanfari in Naša mlada država (ki pa se vsaj po določenih fintah prehitro stara) ima dober posluh. Zal ne glasbenega. V svojih promocijskih naporih v tujini zna biti kar precej iznajdljiva, inovativna in pogosto tudi radodarna. Vse, kar se napravi za promocijo Slovenije, se bo (bolje rečeno naj bi se) vrnilo nazaj v obliki turističnih zaslužkov. Podobno je tudi z našimi vrhunskimi športniki. Kakor hitro zabeležijo kakšen mednarodni uspeh, se vsi sučejo okoli njih, ponujajo sponzorstvo, državi pa se cedijo sline, češ, ta in ta je ponesel s svojimi športnimi dosežki ime naše države v svet. Kaj pa glasbeniki? Ob vsej tej obilni dobroti moje dežele se mi zdi kar malo butasto, da taista moja dežela ne migne s prstom (v južnih krajih bi rekli, da ne migne s k...), kadar gre za glasbenike. Pa ne mislim, da bi jih država morala podpirati, jim zastonj snemati CD plošče ali kaj podobnega. Gre samo za neizkoriščenost slovenskega glasbenega potenciala pri promoviranju naše države. Namreč očitno se nihče ne zaveda, da imamo pri nas ne samo dobre narodnjake, ampak tudi dobre rokerje, dobre pop izvajalce. Menim, da je del turistične ponudbe normalne države tudi dobra glasba vseh zvrsti. Verjetno je skoraj nemogoče ugotoviti, koliko turistov bi se morda (seveda ob drugih stvareh - drugi kakovostni turistični ponudbi) odločilo za počitnice v Sloveniji, če bi vedeli, da slovenska glasba ne pomeni samo Slakov in Avsenikov. Kolikokrat je kakšen dober rock bend iz naših krajev igral na kakšnem turističnem sejmu v tujini? Kolikokrat so povabili kakšnega dobrega pop izvajalca na kakšno promocijo turizma v Sloveniji? Kaj pravite na turizem, pri katerem se na neki obmorski terasi neznosno dolgočasite ob glasbi neznane skupine, ki preigrava tuje uspešnice, ker enostavno ne veste, da se nekaj korakov stran dogajajo glasbe, ki vas zanimajo in vas ne dolgočasijo? Če pustimo takšno abstraktno raven mišljenja in gremo na bolj konkretno, pa tole vprašanje: Kako naj si občina, npr. Zagorje, predstavlja turistično promocijo svojega kraja brez Orlekov, brez njihove "plehmuzke"? Slovenska glasbena scena torej bolj ali manj ostaja turistični pastorek, za katerega turistični delavci ne vedo, kaj naj z njim počnejo. Enostavno si apatično pokimajo in se sprijaznijo z mnenjem, da se z glasbo lahko promovirajo samo kakšna Anglija ali Amerika, ker pač vsi poslušajo samo njihove zadeve. Ko pa skupina Laibach žanje mednarodne uspehe, pa to pripišejo zgolj naključju in v tem ne vidijo nobene koristi za slovenski turizem. Fanfare slave ostajajo rezervirane za vrhunske športnike, Evrosong pa je svetla izjema, ki se kaže iz megle. Milan Vidic Kakovost Očitno je, da slednjič v domačih logih priznavamo vse širši in celo usodni pomen kakovosti; kvaliteti v proizvodnji, storitvah, turistični ponudbi, skratka vse bolj v vsakdanjem življenju. In četudi za zdaj ne moremo povsem govoriti o najširši kakovosti Življenja, bo nedvomno prišel čas, ko bomo utegnili doseči ustrezno raven tudi na tem področju. Spodbudno je, da že imamo nekaj podjetij, družb, ki so dosegle znano listino 9001 in da se sliši, kako skušajo priti do nje še druge. Bržčas je enkrat za vselej za nami čas, ko je bilo pomembno vse drugo, samo kakovost ne. Za nasvZasavju pa pomeni kakovost vse bolj neke vrste neizbežna nujnost, ki se je bomo morali privaditi in živetiznjo takorekoč na vsakem koraku. Ne bi segali v prejšnje čase, ko smo največkrat zahtevali kvantiteto, obseg, čimveč, pozabljali pa na kakovost. Ne bi niti pogrevali razmer, ko so v marsikaterem podjetju prejemali vsakdanje raklamacije, in vračanje izvoženih pošiljk blaga, potem pa so vsevprek iskali krivca, ko je bilo povsem nedvoumno, kdo je in bi lahko s prstom pokazali nanj. Živo se spominjamo skorajda neverjetnih dogodkov s tem v zvezi. V nekem našem podjetju so sicer dosegali zahtevano kakovost izdelkov; zahtevni tuji kupci pa se niso zadovoljili le s tem. Hoteli so tudi ustrezno embalažo, ali kot so dejali: naši kupci želijo poleg odlične kvalitete tudi estetski zunanji izgled blaga. Vse to smo ali še bomo morali preseči. Nekaj smo, kot rečeno, Žestorili. Veliko dela pa nasšečaka. Čeprav ne kaže s primeri še naprej dokazovati usodno neizbežnost pomena kvalitete, pa vseeno želimo povedati, da gre tu in tam pri tej ali oni storitvi ali opravilu tudi resnično za usodno nekakovost. Kar nekaj gospodinjstev je moralo na vrat na nos zahtevati po novem pregled notranjih plinskih napeljav, ki jih je uredil ljubljanski Fininvest pri zagorskih naročnikih. Slišati je bilo celo, da je šlo za tolikšno površnost, ki bi se utegnila kruto maščevati. Zdaj se tudi pri nas začenja poletna turistična sezona. Ker smo jo dolžni čim uspešneje speljati, si bomo morali zapisati, četudi za uho, da brez ustrezne kvalitete te ponudbe ne bomo kaj dosti dosegli. Ne rečemo, da si gostinci in drugi ne prizadevajo zanjo, ampak še vedno marsikje ponujajo zgolj klasično hrano; turisti pa imajo te dovolj doma, zato je razumljivo, da terjajo izbranejše jedi, in ni nujno, da vselej in v vsakem primeru zgolj mesne. Vse več ljudi skorajda prisega na bolj naravi prijazno hrano in vse več ljudi želi boljše vrste pijač, alkoholnih in brezalkoholnih, slednjih če je le mogoče brez dodanega sledkorja. Nismo tako daleč od resnice, da bo zasavski turizem rasel ali padel predvsem s kakovostjo ali nekakovostjo. To so prenekateri gostinci že spoznali, marsikateri pa še bodo. Pa ne le oni, tudi številni drugi, ki se ukvarjajo s to, priznajmo, vse pomembnejšo gospodarsko dejavnostjo. Sicer pa o kakovosti, njenem pomenu in vlogi še zdaleč nismo vsega rekli; zdi se, da smo pravzaprav zapisali šele prvo črko. 1. junija so občani Tbovelj praznovali občinski praznik. Ta dan je bil svečano odprt prenovljen stanovanjski objekt, upokojenci so dobili nove društvene prostore v svoji zgradbi in odprta je bila ena najmodernejših avtohiš v Sloveniji, Avtohiša Malgaj Renault. Na svečani seji občinskega sveta, ki je bila v gledališki dvorani Delavskega doma, sta župan Janez Malovrh in predsednik sveta Slavko Potrata podelila občinska priznanja. Letošnji nagrajenci so Gasilsko društvio Dobovec, Darka Lipičnik in Franc Vene. Mladi glasbeniki in literati so pripravili prijeten kulturni program. Gasilsko društvo Dobovec - priznanje za dologoletno in uspešno delovanje napodročju požarnega varstva in prostovoljnega dela. Ustanovljeno je bilo vjuniju 1929 leta. Vse od ustanovitve pa do danes je vanj vključenih večina krajanov. Ves čas se odlikujejo po prostovoljnem delu. Že dvakrat so adaptirali gasilski dom, prisotni so bili tudi pri vseh ostalih akcijah v krajevni skupnosti. Poleg gasilskih dejavnosti so aktivni tudi napodročju humanitarnega dela in skrbi za sokrajane. To se kaže pri skrbi za vodooskrbo krajanov, saj prečrpavajo vodo in jo razvažajo po vseh zaselkih v krajevni skupnosti. Društvo z razvejanostjo svojega dela in aktivnostjo članov predstavlja utrip dela in življenja v krajevni skupnosti. Darka Lipičnik - priznanje za večletno nadpovprečno uspešno delo na področju srednjega šolstva. Po opravljenem študiju je najprej delala ha Rudisu, leta 1976 šoje zaposlila kot profesorica angleškega in slo venskega jezika na Gimnazij i in ekonomski šoli in leta 1984 postala ravnateljica te šole. To so bila v šolstvu burna leta. Leta reform, sprememb, uveden je zaključni izpit - matura. Vsa ta dela - pa pedagoško delo ter obnova zgradbe, učilnic in modernizacija pouka - je vestno opravila. Vodila in podprlajemnoge aktivnosti dijakov: šport, kultura, umetnost, znanost, kar odmeva v širšem slovenskem prostoru. Dobila je tudi visoko zaupanje in priznanje, saj je bila leta 1990 -1994 izvoljena kot delegatka - svetnica v naj višji organ občine. Gimnazija praznuje letos 50. obletnico in v več kot tretjino tega obdobjaje vtkano odgovorno in uspešno delo gospe Darinke Lipičnik. Franc Vene - priznanje za nadpovprečno uspešno delo in uveljavljanje na področju obrti in podjetništva v občini in republiki. Rojenjebil v taborišču BadBerg v Nemčiji. Po voj ni j e živel na manj ši kmetiji na Ro višču. V Zasavje je prišel v rudarsko šolo in se nato zaposlil pri rudniku in elektro. Leta 1975 seje odločil za novo pot. Postal je samostojni obrtnik. Osnovna dejavnost: soboslikarstvo, nato pa vsa dela od osnovnih do zaključnih v gradbeništvu. Leta 1990 je ustanovil podjetje Spot d.o.o. Trbovlje. Zaposlil je preko 70 delavcev iz vrst tehnoloških presežkov. Dela po vsej Sloveniji. Leta 1991 v Rusiji, nato Latviji in 1992 tudi v Nemčiji. Znan je tudi kot mecen, donator in sponzor. Finančno je pomagal športnikom, planincem, kulturnikom, šolstvu, zdravstvu in drugim. Tudi z njegovo pomočjo so obrtniki v Trbovljah dobili svoje zbornične prostore. Njegova zasluga je, da obrtniški stan dobiva novo veljavo, zagon in druge pomembne uspehe. Vsem nagrajencem veljajo iskrene čestitke! Foto: Stane Weiss Citrarka Katarina Guzej Mladi literati in pevci Prejšnji petek so se v Medijskih Toplicah po letu in pol spet sestali zasavski managerji. Medse so povabili ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka, kije spregovoril o ekonomski politiki in razvojni strategiji slovenskega gospodarstva. Novoizvoljeni predsednik Podružnice Združenja manager za Zasavje Stojan Binder, sicer direktor hrastu iške Steklarne, je spregovoril o okvirnih nalogah združenja in pozval člane, naj z idejami sokreirajo delo managerjev v Zasavju. Minister Janko Deželak je po pozdravu povedal, da se zadnje čase nenehno udeležuje podobnih srečanj po Sloveniji, saj je tesno sodelovanje med managerji in vlado sploh v prehodni ekonomiji zelo pomembno. V svojem govoru seje osredotočil na vzvode ekonomske politike, ki so v vladi in sploh tiste, za katere odgovarja njegovo ministrstvo. Politika drsečega tečaja je ena tistih, za katere ne veljajo monetarna pravila. Seveda so na ministrstvu proti devalvaciji tolarja, ker bi ta v hipu spremenila dohodkovni položaj, ne le izvoznikom, temveč vsem. V svetu velja precej trdna zakonitost, da so količina denarja v obtoku in dinamika sprememb na tem področju ter inflacija na drugi strani funkcijsko povezani, zlasti na daljši rok. Odstop od tega bi pomenil odstop od tržne ekonomije nasploh in tega si vlada ne more dovoliti, niti ne more podpirati tovrstnih teženj. "Nasprotno, moramo se zediniti o osnovnih izhodiščih makroekonomske politike. Kar se tiče monetarne politike, je seveda politika drsečega tečaja tista, ki lahko in daje rezultate," je poudaril Deželak. "Seveda se lahko v nekem trenutku tudi izčrpa, takrat je potrebno vključiti še druge vzvode makroekonomske politike. Govorimo o monetarni politiki in njena vsebina je nevtralizacija prilivov iz ustvarjenega izvoza. Izvozna gibanja so trenutno še vedno izjemno pozitivna. Glede na indekse je ekonomija v izvoznem vzponu. Se pa strinjam, da se kažejo težave že sedaj, zlasti v delovno intenzivnih panogah." Fizični obseg investicijske proizvodnje je bil v prvih treh mesecih dober, v zadnjem mesecu slab, tudi na račun preračuna delovnih dni. Še vedno se gibljemo na dobri letni ravni in če bi jo uspeli zadržati, bi bil to izjemno dober rezultat, ki bi Slovenijo svetu predstavlja! kot uspešno deželo. "Seveda ob hkratnem ' zategovanju inflacijskih Škarij," je poudaril minister, "Te so se zaustavile za obdobje petih mesecev. Glede na indeks obstajajo možnosti, da inflacijo v tem letu končamo nekje na 10 odstotkih. In to si seveda vsi želimo." Politika obrestnih mer je odvisna od ponudbe in povpraševanja po denarju. Banke, ki so v preteklosti odobravale kredite križem kražem in ne na podlagi konzervativnega bančnega pristopa, se sedaj bojijo dajati kredite tudi tedaj, ko bi jih lahko dajale. "Morda gre za afekt kače in zvite vrvi," je dejal Deželak. Je pa • res, da se je akumulirani javni dolg v bankah pojavil v taki obliki, da bi država morala neposredno intervinirati. Emisija državnih vrednostnih papirjev, izdanih za nastopajoče bilančne obveznosti bank v sanaciji, skupaj s parametri, kot so obseg zunanjega alociranega in nealociranega dolga, in ob veznosti v sukcesij i do bivše Jugoslavije kažejo na 32 odstotni zadolžitveni koeficient na ustvarjeni družbeni domači bruto proizvod. "To seveda ni kritičen podatek," je managerje potolažil minister, češ da so zadolžitve države merjene na proračunski obseg v letu drugod še večje, naprimer v Italiji. "Vendar Slovenija pričenja servisirati javni dolg z instrumenti tržne ekonomije v pogojih, ko je družbeni bruto proizvod na prebivalca 7 tisoč in ne 27 tisoč dolarjev, kot je drugje." Tečajna in obrestna politika sta med seboj tesno povezani in se tudi prepletata. Banka v sanaciji kljub vsemu dosega rezultat, ki predstavlja okrog 55 odstotkov bančne aktive v slovenskem bančnem sistemu. Zahvala gre dobrim firmam, ki vračajo kredite. Problem nastaja, ker j e v Sloveniji preveč podjetij, ki tega niso sposobna. "Vendar država se z določenimi ukrepi usmerja v konkretna podjetja, naprimer TAM, kar je lahko tvegano. S takimi ukrepi se lahko neposredno večajavni dolg. Upajmo, da gre za dobre projekte, novo filozofijo, kar bo preprečilo omenjeno opcijo." Dohodkovna politika: Plače realno naraščajo. Država izpolnjuje svoje obveznosti iz socialnega sporazuma, ne uresničujejo pa jih organizirani delojemalci. Seveda je obdobje enega meseca od podpisa tovrstnih aktov pekratko za oceno. Vendar, če bodo plače rasle v tem tempu, ne bomo dosegli zastavljenih ciljev: vsaj 2 odstotno rast zaposlenih, 6 odstotno realno rast bruto domačega proizvoda in maksimalno 10 odstotno inflacijo. "Pomembno je zagotoviti stabilne pogoje za gospodarjenje," je poudaril Deželak in se nasmehnil, češ tak program bi lahko predstavljal enega večjih projektov za naslednje volilno leto. "Potrebno je načeti navezavo socialnih blagajn na plače. Na ta največji problem v ekonomiji vsi opozarjajo in katerakoli vlada se ga bo lotila, bo morala skozi trd oreh. Zaposlitveni, zdravstveni in pokojninski deleži v socialni blagajni se krepijo zaradi zakonsko varovanih pravic, ki nam otežujejo lotevanje tega problema. Osebno sem pristaš politike na dolgi rok in vsakršno odlašanje pomeni le poglabljanje teh neskladij. Če tega ne bomo naredili, bomo doživeli feet back s strani bank, institucij in izvoza, ki bo skozi to postal popolnoma nekonkurenčen. Te stvari zadevajo nacionalno gospodarstvo v celoti." Politika cen v javnem sektorju je prej omejujoča in povzroča napetosti med relativnimi cenami. Tako vedenje zna povzročiti bumerang preko katere druge makroekonomske politike, zlasti proračunske. "Seveda na ministrstvu gibanje permanentno nadzorujemo in lahko trdimo, da poteka relativno ugodno" je dejal Deželak. V kmetijski politiki si država prizadeva breme izhodnih cen za meso porazdeliti na pridelovalce, predelovalce in maloprodajo. Zaenkrat pa so gibanja ugodna. "Rezultate politike prestrukturiranja podjetij pa v Zasavju vsekakor čutite. Na ministrstvu bi želeli, da se v podjetju, v katerem neposredno intervenira država, proračunski denar ne bi izkazal kot tekoče večanje javnega dolga. V letošnjem proračunu je za takšna poroštva za okrog 15 milijard tolarjev." Janko Deželak je omenil tudi privatizacijo, ki naj bi se do konca leta iztekla in podjetnikom olajšala položaj. Tekst in foto: Tatjana Polanc Ni dolgo, kar deluje v Zagorju nov srednješolski program - Srednja šola Zagorje, podoben tip gospodinjske šole pa se je v sosednji Avstriji razvil že pred tridesetimi leti in se do danes močno utrdil. O posebnem sistemu šolanja, učnem programu šole ter o prijateljskih vezeh z Zagorjem je posebej za Zasavc spregovorila Hermine Pussvald, ravnateljica srednje kmetijske šole v GroBlobmingu. Kakšen je točen naziv šole? Naša ustanova ima pravzaprav kar neobičajno dolgo ime za šolo; imenuje se 2-letna kmetijska šola sv. Martina GroGlobming. Koliko učencev in koliko razredov ima šola sv. Martina? Število učenk se iz leta v leto bistveno ne delovnim časom, štirje pa poučujejo le občasno. Kakšni so pogoji za vpis v šolo? Na šolo se lahko vpišejo le dekleta, ki so bila uspešna že v osnovni šoli. Ob vpisu so pomembne predvsem ocene sedmega in osmega razreda osnovne šole. Da bi bralci časopisa bolje razumeli vlogo groGlobminške Hermina Pusvald in Rihard Majcen spreminja, vsako leto obiskuje šolo približno stodeset deklet. Šola ima dva razreda, kar ustreza času šolanja. Obiskujejo šolo le dekleta ali pa ste kdaj že sprejeli kakšnega fanta? V šolo se lahko zaenkrat vpisujejo samo dekleta, kar je prvenstveno povezano s kmetijsko-gospodinjsko usmeritvijo učnega programa šole. Blizu GroGlobminga, približno pet kilometrov od naše šole, je podobna šola z internatom, ki je namenjena samo fantom. Tisti, ki se zanimajo za podobne dejavnosti, kakršnih se učimo v naši šoli, se morajo pač vpisati tja. Tam deklet ne sprejemajo. Koliko učiteljev ima šola? Trenutno poučuje na šoli enaindvajset profesorjev, od teh sedemnajst s polnim šole, bom razložila avstrijski sistem šolanja. V Avstriji imamo štiriletno osnovno šolo, ki je za vse učence obvezna. Po teh štirih letih šolanja pa imajo učenci na izbiro osemletno gimnazijo ali pa šolanje nadaljujejo še štiri leta v nekakšnem nadaljevanju osnovne šole. Učenec, ki uspešno opravi osem let osnovnega šolanja, lahko izobrazbo gradi naprej; vpiše se v petletno visoko poklicno šolo ali pa v srednjo štiri- oziroma dveletno poklicno šolo, kakršna je ta v GroBlobmingu. Dijaki s končano gimnazijo ali petletno visoko poklicno šolo opravljajo ob koncu šolanja maturo, kjer pridobijo točke za nadaljevanje študija na univerzi. Po končani poklicni srednji šoli dekleta ne opravljajo mature in se lahko takoj zaposlijo. Kje dekleta stanujejo med tednom, v času pouka? Približno petinosemdeset deklet stanuje v internatu, ostala, ki so doma v bližini GroBlobminga, pa se v šolo vsak dan vozijo z mestnim avtobusom ali s kolesom. Kakšen naziv dobi dijakinja, ko konča šolanje? S končano srednjo poklicno šolo dekle ne pridobi nobenega določenega naziva, kot ga na primer dobijo dijaki visoke poklicne šole. Dekle se lahko po končanem šolanju zaposli v raznih socialnih poklicih, npr. kot medicinska sestra, negovalka,... ali kot kuharica, natakarica,... Če si dekle po letu šolanja premisli in naše šole ne želi več obiskovati, se lahko še vedno vpiše na katero drugo poklicno šolo in jo zaradi že opravljenega prvega letnika obiskuje še štiri leta. Po končanem šolanju gospodinjske šole obvlada dekle ogromno praktičnih veščin, zato ima tudi veliko možnosti pri nadaljni izbiri poklica. V šolskem letu imajo dekleta devet tednov predavanj, vseostaloje praksa; dekleta se preko raznih firm zaposlijo in hkrati obiskujejo predavanja. Koliko predmetov je zajetih v učnem načrtu? Predmetovje kar precej, približno petnajst. Vsako praktično znanje se najprej gradi na teoriji. Dekleta na primer določeno število ur študirajo teorijo gospodinjstva, nato Utrinek s koncerta faša Dri ffi Dekliški zbor šole pa pridobljeno znanje izkazujejo v praksi. V enem tednu je zajetih štirideset ur pouka. Kako poteka običajen delovni dan? Dekleta vstajajo ob pol sedmih zjutraj. Petnajst minut do sedmih je zajtrk. Petnajst do osmih se začnejo predavanja (dve uri predavanj), nato sledijo štiri ure praktičnega pouka. Po polurnem odmoru, ki ga izkoristijo za kosilo, sledijo še tri ure predavanj. Pouk se ponavadi konča ob peti uri in deset minut popoldan. Do šestih imajo dekleta odmor, nato sledi večerja, od sedmih do osmih pa potekajo pevske vaje. Prvi razredi se morajo v tem času v tišini učiti, in sicer v posebni sobi, namenjeni učenju. Ob pol desetih se v šoli ugasnejo luči. Koliko je takih šol na Štajerskem in kdaj se je v Avstriji razvil tip gospodinjsko-kmetijske šole? V deželi Štajerski se je v zadnjih letih razvilo več kot petindvajset šol, ki delajo na podoben način kot naša šola. V Avstriji seje prva kmetijska šola pojavila leta 1962. Šola v GroBlobmingu je bila zgrajena v letu 1980, prve učenke pa so prestopile njen prag leta 1981. Ena od številnih skupnih značilnosti kmetijskih šol je, da dekleta vzgajamo v tradicionalnem katoliškem duhu, saj je večina deklet katoličank. Vrata šole so široko odprta tudi za dekleta drugih krščanskih veroizpovedi, na primer za protestantke. Kako jc šola finančno preskrbljena, iz kakšnih virov? Vsako leto prejme šola od dežele Štajerske štiri milijone šilingov. Poleg tega plačujejo dekleta tudi šolnino, ki znaša dva tisoč šilingov mesečno; nekatera dekleta, ki plačila zaradi socialnih razlogov ne morejo poravnati, plačujejo po sedemsto šilingov mesečno. Kako in kdaj ste prišli v stik s Slovenijo in z Zagorjem? Leta 1990 sem organizirala nekakšno srečanje vseh osnovnih šol z območja Knittelfelda. Med pripravami na srečanje sem se domislila, da bi v projekt vključila tudi pevski zbor iz tujine. Kolegi so mi svetovali, naj pokličem dirigenta MPZ Vesna, saj je zbor mednarodno priznan. Nekako sem dobila naslov Riharda Majcna, se z njim dogovorila za koncert, pevci so nastopili na srečanju. Iz tega se je razvilo trdno prijateljstvo, mlade pevce smo gostili že trikrat, upam pa, da bomo v Slovenijo še prišli. V času vašega obiska ste si imeli priložnost ogledati tudi Srednjo šolo Zagorje. Kaj menite o njej? Šola je s svojim programom zelo podobna drugim gospodinjskim šolam. Vidi se, daje po nastanku še mlada, mislim pa, da je na pravilno začrtani poti, na kateri se bo v prihodnjih letih lahko razvila odlična, kvalitetna gospodinjska šola. V sklopu programa ste si ogledali osrednji del Slovenije. Kako vam je všeč dežela in po čem si boste srečanje najbolj zapomnili? Slovenska pokraj ina me zelo, zelo spominja na našo Štajersko. Kot pri nas je tudi v osrednjem delu Slovenije ogromno gozdov, zelenja, travnih površin. Razlika, ki sem jo opazila med izletom, je bistvena le v vegetacijski dobi; v Sloveniji dozori vse približno mesec dni prej kot pri nas. Mednarodno srečanje, ki je odlično uspelo, si bom najbolj zapomnila po skupnem koncertu, ki je bil čudovito pripravljen in izpeljan. Jaša Drnovšek Naslednje leto se spet vidimo. Skupni nastop MPZ Vesne in avstrijskega zbora m Bmsllsl® Kolovrat pramujt Letos mineva 60 let, odkar je bilo ustanovljeno gasilsko društvo v Kolovratu. Kolovraški gasilci štejejo leto 1935 kot rojstno leto organiziranega gasilstva in požarne dejavnosti v domačem kraju. Ob tem jubileju, pokritim z žlahtno patino let, s patino let nesebičnega požrtvovalnega in tovariškega dela, je prav, da se spomnimo na prehojeno pot tega društva v Kolovratu, v katerem je bilo zmeraj polno zagona in ustvarjalne vneme pri opravljanju svoje družbene naloge. Ker vsaka obletnica pomeni pomemben mejnik, ob katerem se kritično premeri prehojena pot, ugotavlja uspehe, pa tudi pomanjkljivosti, jeprav, da seob tem jubileju in praznovanju spomnimo na vse predsednike in ostale funkcionarje GD Kolovrat, na vse požrtvovalne člane in na podmladek. S ponosom lahko trdimo, da se je društvo v svojem 60-letnem delovanju vseh članov vključevalo v vse vrste dejavnosti svojega kraja in da so bili kadarkoli pripravljeni pomagati bližnjemu v'nesreči. V se opravljene humane akcije GD Kolovrat Gasilci GD Kolovrat. so zahtevale velik napor za pomoč v nesreči. Pred ognjem obvarovane domačije, trdo prostovoljno delo, ki so ga člani opravljali -opravljali tudi pri obnovi požganih domačij, prebiti čas pri neštetih vajah in tekmovanjih, vse to je bogatilo GD Kolovrat, za kar je društvo dobivalo zaslužena priznanja. Vseh teh uspehov od začetka delovanja vse do danes, pa društvo vsekakor ne bi moglo doseči brez podpore vaščanov, podpore KS in vsestranske podpore in velikega razumevanja OGZ Zagorje. Pomemben ljubilej so v Kolovratu praznovali prejšnjo soboto, ko so ponosno predali svojemu namenu na novo zgrajen zbiralnik vode, preurejeni vodni bazen za primer požarov, novo garažo in orodjarno, preurejen tovorni avto TAM za dovoz vode na kraj požara, novo motorno brizgalko in knjigo, ki kronološko opisuje delo in boj teh požrtvovalnih, srečnih mož GD Kolovrat od ustanovitve pa vse do dne ko se praznuje 60 let delovanja tega društva. Janez Krajnc Lovski zbori in rog isti Na Lubnik Lovska zveza Slovenije in Lovska zveza Slovenj Gradec prirejata revijo lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Revija bo v soboto, 10. junija v Slovenj Gradcu. Udeležil se je bo tudi lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavja iz Trbovelj. Zbor bo pel pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča. Zapeli bodo tudi vsi zbori skupaj. Peli bodo narodne, predvsem pa lovske pesmi. Nareviji bodo sodelovali tudi Zasavski rogisti iz Šmartnega pri Litiji. T.L. Trbovlje-Planinsko društvo Trbovlje je konec maja organiziralo planinski izlet na Lubnik nad Škofjo Loko ter na Blegoš. V soboto organizira društvo podoben izlet na Krim in Slivnico, kamor ste vabljeni vsi ljubitelji gora. G.J. Živali iščejo dom - ovčar, star približno eno leto - črna mešanka med labradorcem in ovčarjem, stara približno štiri mesece - mešanka, daljše črne dlake, stara približno tri leta - nemška ovčarka, stara približno eno leto - nemška ovčarka, stara približno dva meseca - mešanec, čmo-bele daljše dlake, star približno eno leto - črna mešanka, stara približno dve leti - mešanec, kratke čmo-bele dlake, star približno eno leto - pisan maček, star približno štiri mesece - črno-bela muca, stara približno tri mesece - tigrast maček, star približno dva meseca - tigrasta muca, stara približno dva meseca Vse dodatne informacije dobite pri DPMŽ Trbovlje. Odprli nove klubske prostore V Trbovljah so odprli nove klubske prostore v domu društva upokojencev na Ulici 1. junija 16. Otvoritev je sodila v okvir prireditev ob prazniku Občine Trbovlje. Moški pevski zbor D UT je pod vodstvom Alberta Ivančiča pripravil krajši koncert narodnih in umetnih pesmi. Predsednik DUT Florjan Plevnik je orisal delo DUT z vsemi sekcijami, krožki, komisijami, bodisi kulturnimi, športnimi in drugimi. Hkrati je orisal bodoče delo in tako utemeljil nujnost zgraditve novih prostorov. Predsednik gradbenega odbora Boris Malovrh je orisal potek gradnje. V odboru sta bila med drugimi zelo aktivna in uspešna Zdenko Zupan in Janez Grošelj. Prebral je imena vseh podjetij in posameznikov, ki so pomagali pri gradnji in opremljanju klubskih prostorov. Vsem velja posebna zahvala za dano pomoč bodisi v denarju, materialu ali storitvah. DUT in gradbenemu odboru je čestital župan Janez Malovrh. Tem čestitkam se je pridružil še tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije gospod Sotlar. Ta je tudi na kratko orisal delo slovenske upokojenske organizacije, ki se srečuje z mnogimi težavami, največ denarnimi. Trboveljsko društvo je pohvalil kot eno najdejavnejših in najuspešnejših, pa tudi najštevilčnejših. Novozgrajeni klubski prostori obsegajo dvoranico z desetimi mizami in 80 stoli, v zadnjem delu so sanitarije, ob strani pa je manjši prostor za pripravo in serviranje jedil in okrepčil; ta prostor je namreč povezan s kuhinjo v spodnjem delu zgradbe. Za delo kluba bodo pripravili v DUT poseben program in navodila. T.L. Letne športne igre V četrtek, 8. junija bodo delavci iz Eberlovega doma iz Izlak organizirali letne športne igre za stanovalce - športnike DSO Hrastnik, Impoljca, Loke pri Zidanem Mostu in Trbovelj. Športniki iz omenjenih domov se bodo pomerili v štirih športnih disciplinah in sicer: v balinanju, kegljanju, pikadu in zabijanju žebljev. Vsaka ekipa bo štele po tri člane, skupno število tekmovalcev bo okrog 50. Najboljši bodo prejeli pohvalo priznanje. Seveda pa je treba vedeti, da slabših športnikov v tej skupini in med njimi sploh ni. Po zaključenem tekmovanju bodo nadaljevali z družabnim srečanjem v okviru domskega piknika, kjer pa se ne bo manjkalo petja, plesa in druge prijetne glasbe. Zanjo bo med drugim poskrbel tudi Boštjan Štrajhar. Vodstvo doma je poskušalo pridobiti tudi sponzorje za to družabno -športno srečanje stanovalcev DSO. Napisanih je bilo več prošenj, med njimi pa so se s prispevki odzvali: Društvo upokojencev Zagorje, Aqua - napeljava in vzdrževanje vodovodnih in centralnih instalacij Hase Osmanovič Izlake, Elektroprom Izlake d.o.o., ETI Izlake. Pedagog Boris Drenik Bogat teden v hrastniškem domu Stanovalci v domu starejših so imeli v preteklem tednu kar polne roke dela, ki so si ga sami pripravili. Odšli so na obisk v Knjižnico Hrastnik, kjer jih je prijazna knjižničarka popeljala med police knjig, revij in kaset in jih seznanila, s čim bi si lahko krajšali čas. Nekateri so se tudi včlanili. Stanovalci doma imajo srečo, saj je knjižnica v isti stavbi in tako vsak čas pri roki. Priročna knjižnica pa nastaja tudi v domu, saj je že kar nekaj primerov, ko so posamezniki podarili svoje knjige domu za stanovalce. Dnevi postajajo vse prijaznejši in vse toplejši in tako je konec posedanja samo v domu. Hrastniški dom ima svoj lastni park s prijetno sprehajalno stezo, vrtno uto, baliniščem. Stanovalci v njem preživljajo čedalje več časa, posedajo v uti, na klopeh in se živahno pomenkujejejo. Zdravstvena služba jeza poletne mesece okrepila jutranjo izmeno medicinskega osebja, da bodo lahko v parku tudi tisti, ki sicer sami ne bi mogli ven. Obisk v parku znali spremeniti v droben, a po svoje velik in prijeten dogodek, saj so se na prve sprehode odpravili do ute skupaj s fizioterapevtko in socialno delavko, vmes še telovadili in zapeli. Dom ima štiri nadstropja. Stanovalci v vsakem nadstropju so se zbrali in zasadili rože v cvetlična korita, ki bodo krasile balkone. V šali so dodali, da bodo zdaj budno opazovali balkone, kdo se bo bolj pogovarjal z rožami, kje bo bujneje zacvetelo. V četrtek so se stanovalke in stanovalci zbrali k prvi uri ročnih del. S socialno delavko so jih organizirali popoldne in kar lepo število se jih je zbralo. Po kavici je stekel pomenek med tistimi stanovalkami, ki še vedno nekaj ustvarjajo, so polne idej in seveda veliko znajo. Nekatere so ročno delo prinesle s sabo, drugi so delali slike in pladnje iz posušenega cvetja. Dve urici sta hitro minili - a tu je spet naslednji četrtek. Konec tedna je za prijetno popoldne poskrbel otroški pevski zbor OŠ heroja Rajka iz Hrastnika. S svojo prisrčnostjo, radoživostjo in prijetnim programom so pevci znali ganiti in razveseliti stanovalce. Jasna Rižner Kosm - soc. delavka Večje posmrtnine Konec maja je imel Izvršni odbor Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči sejo. Sklenili so, da bosta predsednik in tajnik sklada ostala na tem mestu še naslednji štiriletni mandat, izvršni odbor je bil za novo mandatno obdobje izvoljen na zadnji skup- ščini sklada. Ugotovili so, da poteka finančno poslovanje po sprejetem načrtu in v skladu s predvidevanji. Na temelju predloženih podatkov in finančnega stanja Sklada je izvršni odbor sklenil, da bo sklad za umrlega člana od 1. julija dalje izplačeval posmrtnino v višini 73.000 tolarjev. Do konca junija bo sklad izplačeval le to po 70.000. Zvišanje pomeni 4.3 odstotka. Omogočeno je bilo na temelju obračunanih obresti za vezana sredstva iz vplačane članarine. T.L. Na daljši izlet Planinska skupina PD Trbovlje pri DUT se pripravlja na nekoliko daljši izlet. Tokrat se bodo napotili na Gorenjsko. V četrtek, 15. junija bodo ob 5. uri odpotovali z avtobusom od Komunale, s postanki na vseh avtobusnih postajah v Trbovljah, v smeri Vršiča. Pod noge bodo vzeli pot z Vršiča čez Sleme, obiskali bodo tudi Vrata. Prijave sprejemajo na sedežu društva upokojencev Trbovlje do 10. junija. Skupino bo vodil Vinko Pfeifer. T.L Srečanje na Dobrni DPD Svoboda Dobrna in DU Trbovlje sta pripravila v petek, 2. junija na prostoru pred domom Svobode Dobrna v Hohkrautovi koloniji tradicionalno srečanje občanov v počastitev občinskega praznika Občine Trbovlje. V prvem delu sta nastopila vsak s svojim krajšim koncertom narodnih in umetnih pesmi Moški pevski zbor DU Trbov-Ije pod vodstvom Alberta Ivančiča, ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček, nato sta nekaj pesmi skupaj zapela oba zbora. Sledil je krajši koncert tamburaškega zbora z ženskim tercetom DU Trbovlje, nato pa so pokazali svoje znanje in sposobnosti člani folklorne skupine Svoboda Center. Sledile so recitacije članov dramsko recitacijske skupine MK Svoboda Dobrna, na koncu pa je nastopila še Vokalno instrumentalna skupina Svoboda Dobrna Trbovlje. V drugem delu je sledil družabni večer z ansamblom Jantar. T.L. Slovenski upokojenci v Mariboru Letos bo tradicionalno letno srečanje upokojencev v Mariboru. Srečanje bo v četrtek, 22. junija v počastitev Dneva upokojencev in hkrati ob 49 letnici delovanja društev upokojencev v Sloveniji. Za organizacijo in tehnično izvedbo bo poskrbela Mestna zveza DU Maribor. V kulturnem programu bodo sodelovali združeni pevski zbori društev upokojencev po regijah. Vsak zbor bo zapel tri pesmi. Tudi zasavska društva načrtujejo udeležbo na tem srečanju' T.L. Pred tednom dni je Glasbena šola Zagorje spet dosegla ogromen uspeh. Mlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Zagorje je na 21. mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju v tekmovalnem delu dosegel 95,6 točk in si s tem zagotovil zlato plaketo ter dosegel največji uspeh zborovskega petja Glasbene šole Zagorje doslej. Dirigent Franci Steban je povedal nekaj več o organizaciji festivala, problemih, ki so na področju zborovskega petja prisotni, ter o Komorni skupini Glasbene šole Zagorje, ki v zadnjem času z zahtevnim repertoarjem nastopa po vsej Sloveniji. Kaj vam pomeni zlata plaketa, s katero ste dosegli tako velik uspeh zborovskega petja glasbene šole? Zlata plaketa je takorekoč nagrada za vse minulo delo, predstavlja veliko priznanje, ki ga pravzaprav nismo pričakovali, hkrati pa pomeni tudi vzpodbudo za nadaljne delo. Od leta 1990 smo sodelovali na dveh otvoritvenih koncertih MMPF Celje, česar smo bili zelo veseli. S spremembo določenih pravil, ki zdaj dovoljujejo tudi tekmovanje otroških pevskih zborov, smo se prijavili na festival. Resnično nismo vedeli, kam gravitiramo, čeprav smo vse leto s pevci delali maksimalno. Presenečenje po razglasitvi rezultatov tekmovanja je bilo tako veliko, da mi pevci, ko sem jim sporočil novico o uspehu, na začetku sploh niso verjeli, saj nisem na pevskih vajah nikdar omenjal brona, srebra ali zlata. Ste pred tekmovanjem opravili selekcijo pevcev? Prejšnja leta sem pred raznimi tekmovanji širšega merila večkrat poprosil določene pevce, da na nastop niso prišli, tokrat ni bilo tako. Na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju je pel zbor v popolni sestavi. Kako bi ocenili letošnji celjski festival, kar se tiče organizacije, pa tudi kvalitete petja? Organizacija festivala se je nedvomno izboljšala; prejšnjaletaso bile razmere tako slabe, da pevci niso imeli garderobe, preoblačili so se v avtobusih, prav tako ni bilo zagotovljenih prostorov za opevanje. Letos je vsak zbor dobil lastno garderobo, v sobi instrument za opevanje, vsak pevec pa si je z nastopom zaslužil tudi večetjo. Pred štirimi leti seje na celjski festival prijavilo izredno malo zborov, kar je glede na takratno bližino vojne logično. Tudi pred dvema letoma je v Celju nastopilo malo zborov, medtem ko so letos spet nastopili v običajnem številu (tekmovalo je štiriindvajset zborov). Kar se tiče kvalitete petja pred dvema letoma in letos, ne vidim bistvenih razlik, merila ocenjevanjazborov pa so vsako leto strožja. Sam festival traja štiri dni; z otvoritvenim koncertom se pričnee v četrtek zvečer, konča pa v nedeljo dopoldan s finalnim, zaključnim koncertom. Ob prijavi na MMPF Cedeje prišlo tudi do problemov; na Republiški reviji obstaja kategorija mlajšega mladinskega pevskega zbora, v mednarodnih pravilih zborovskega petja je pa ni. Pred dnevi sem izvedel, daje bil pravzaprav mag. Branko Rajšter, dolgoletni vodja MPZ Maribor, idejni vodja, ki je odkril novo kategorijo v zborovskem petju - mlajši mladinski pevski Franci Steban malo drugače zbor, ki predstavlja nekakšen člen med otroškim pevskim zborom ter mladinskim pevskim zborom. Danes deluje v Sloveniji okrog dvajset mlajših mladinskih pevskih zborov; nekateri kljub priznanim uspehom zaradi različnih meril v Celju niso mogli nastopiti. Tudi sam sem bil ob prejetju vabila ter prijavnice na MMPF Celje v dilemi, saj po mednarodnih merilih kategorija mlajšegamladinskegapevskegazboraneobstaja. Prijavnico sem izpolnil, kategorije zborapanisem obkrožil. Seveda so me iz Celja takoj poklicali, češ, da sem pozabil obkrožiti kategorijo. V dobrem tednu, ki sem ga dobil za razmislek, sem se odločal, kaj storiti. Če bi odstranil zadnjo vrsto, bi napravil veliko napako; morda bi se zaradi tega zbor tudi porušil. Hkrati je prav zadnja vrsta tista, na kateri lahko zaradi kvalitetnejšega petja najbolj gradim. Končno sem se odločil, da bo zbor na festivalu nastopil ko t otroški pevski zbor, in sicer v popolni sestavi. Vso odgovornost za morebitne posledice sem prevzel nase. S pevci smo delali intenzivno več kot eno leto z določenim ciljem, zato smo čutili, jo da moramo iti. Očitno se tudi v Celju zavedajo 9 dvojnosti in neskladnosti republiških in mednarodnih meril, saj smo bili kljub temu, daje | bilo nekaj pevcev prestarih za tekmovalno kategorijo, ocenjeni. Če se do republiške revije, ki bo že prihodnje leto, pristojni za spreminjanje ocenjevalnih meril v omenjeni problem ne bodo MMPZ Glasbene šole Zagorje ZABELeenO Hrastnik Osnovnošolci z Dola so se 2. junija v kinodvorani na Dolu staršem predstavili s kulturnim programom. Poleg recitatorjev in igralcev je nastopil tudi pantomimik. F.M. Trbovlje MPZ Trbovlje pod vodstvom Ide Virt je za nastop na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju prejel posebno priznanje. Helca Krasnik, članica Relik Dadasa, seje od 15. do 20. maja udeležila 16. likovne kolonije "Vrata 95". Ustvarila je šest del v akvarelu, ki bodo razstavljena v Mojstrani, Jesenicah, Kranju in drugod. Lutkovna skupina Šviga Švaga kulturnega društva Elcktro-elemcnt Izlake je 2. junija v DD Trbovlje gostovala z delom Josipa Ribičiča Mucolin in volk. Mešani pevski zbor Svoboda Trbovlje, pod vodstvom Alenke Ramšak bo 9. junija ob 20. uri v zdravilišču Šmarješke Toplice pripravili celovečerni koncert. T.L. Klavirski recital Tanje Šterman V petek, 2. junija, je potekal v koncertni dvorani Glasbene šole Trbovlje klavirski recital Tanje Šterman, absolventke Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Dubravke Tomšič - Srebotnjak. Štermano va je bila rojena v Trbovljah leta 1971, že več let pa s starši živi v Ajdovščini. Nakoncertu je predstavila dela J.S. Bacha, L. VanBethovna, A. Srebotnjaka, M. Ravela in J. Brahmsa.S predstavljenim koncertnim programom bo junija letos tudi diplomirala. Tanja Šterman je sodelovala že na raznih domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer je dosegala prva ali druga mesta. Prejelaje tudi študentsko Prešernovo nagrado. Že večkrat je nastopila s slovensko filharmonijo. T.L. En knap Iztoka Kovača Plesni umetnik, po rodu Trboveljčan, Iztok Kovač, ki že vrsto let žanje uspehe doma in po svetu, je pred kratkim ustanovil svoj zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev "En knap", na Beethovnovi 2 v Ljubljani. Tako želi vzpostaviti strukturo za nadaljevanje in nadgradnjo njegovega koreografskega dela. Kovač je 27. maja predstavil svojo novo uprizoritev, ki je nastala v okviru mednarodnega festivala sodobnih oderskih umetnosti Exodus v Ljubljani. Premiera tega dela bo šele januarja drugo leto v Cankaijevem domu v Ljubljani. Predvidoma septembraletos pa zavod namerava predvajati kratek plesni film z naslovom Narava beso.ki ga bo posnel belgijski režiser P. Otten po znanih motivih iz Kovačeve stvaritve Razširi krila slon nerodni. T.L. poglobili, bo zbor na reviji nastopil v kategoriji mlajšega mladinskega pevskega zbora, v nasprotnem primeru pa se bomo novim pravilom prilagodili. Zdi se, da se je v Zagorju po daljšem času rahlega zatišja kar naenkrat vse odprlo; MMPZ dobiva razne nagrade, Komorna skupina Glasbene šole Zagorje nastopa po vsej Sloveniji.O Nimam tega mnenja, saj smo s pevci delali intenzivno vse leto. Res pa je, da so se začeli v zadnjem času pojavljati rezultati. MMPZ Glasbene šole Zagorje prihaja zdaj že v petnajstletno obdobje, kar je za zbor že kar lepa do ba. V času delovanj a smo doživeli tri odločilne prelomnice: leta 1990, ko smo bili na Republiški reviji izbrani zaotvoritev celjskega festivala, leto 1994, ko smo na revij i v kategorij i mlaj ših mlaj ših mladinskih pevskih zborov prejeli zlato plaketo ter letošnje leto, ko smo prejeli zlato plaketo na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Kako se je razvila komorna skupina? Skupina se je razvila zelo spontano, pred približno petimi leti, ko je prišlo nekaj ambicioznih pevcev, ki so želeli delati še več. Vzeli smo si čas, danes se jim lahko zelo individualno posvečam. V zadnjem času je priljubljenost komorne skupine tako narasla, da nastopa enkrat ali dvakrat na teden. Peli smo v Litiji, Šmartnem, Hrastniku, velikokrat na Izlakah, pred dobrim letom smo se povezali tudi z Bogom Hvalo in njegovim Studiom H v Trbovljah, ki po Sloveniji vsako leto prireja festivale otroške zabavne glasbe. Lani smo tako peli na zaklj učnem koncertu festivala v Čateških Toplicah, nato pa šli še v Nerezine za deset dni. Studio H je tesno povezan tudi z RTV Slovenija in je bil "kriv" za naš nastop v oddaji Pod klobukom, kjer je sodeloval tudi New Swing Kvartet. Član kvarteta Dare Hering nas je nato povabil še na Super spomladanski 3x3, kjer smo nastopili kot gostje. Kako je zbor finančno preskrbljen? Mlajši mladinski pevski zbor na glasbeni šoli ne prejema sredstev za zborovsko petje, saj v sistematizaciji države niso omenjena. Ministrstvo za šolstvo in šport na področju glasbenih šol čedalje bolj teži k usmeritvi v instrument in vse manj v zborovsko petje. Na srečo imam ogromno razumevanj a pri ravnatelj ici šoleDanici Kovač, ki nam pomaga po svojih najboljših močeh. Kdo vam pri delu moralno pomaga? Vsekakor je največ vredna moralna podpora staršev, ki pevce pri delu vseskozi podpirajo. Zaenkrat sponzorjev še nimamo, pripravljamo pa material, s katerim jim bomo v bližnji prihodnosti lahko predstavili uspešno dejavnost Komorne skupine Glasbene šole Zagorje. Jaša Drnovšek HftBMfttll SB©t Siti $6,1,1 Začnimo najprej z manjšo lekcijo zgodovine; Škotska skupina Nazareth je nastala v začetku šestdesetih let. Takrat so sicer nastopali pod imenom The Shadettes, igrali pa so predvsem uspešnice drugih izvajalcev. Leta 1969 so spremenili ime in začeli komponirati svoje pesmi. Njihov prvi album je izšel dve leti kasneje, še najbolje pa seje prijel v Nemčiji, kjer so Nazarethi v hipu postali "mega" skupina. Uspeh jih je opogumil in tako so naslednja leta igrali vsepovsod po Evropi. Nemalo zaslug za njihov vzpon ima tudi basist Deep Purpl ov - produciral je njihov tretji album Razama naz. Album je ob evropskem uspehu doživel tudi izjemno prodajo v Severni Ameriki. Še posebno popularnost so doživeli v Kanadi, kjer še danes veljajo za eno najboljših rock zasedb. Zato ni čudno, da njihovi albumi tudi dandanes na tem trgu redno dosegajo zlate in platinaste nagrade. V tem smislu bi lahko naštevali do konca. Vendar se raje preselimo v leto 1985. Takrat so prvič nastopili v Ljubljani, naslednje leto pa še enkrat. Sušnih devet let, ko jih ni bilo pri nas, so prekinili prejšnji mesec. Nastopili so v Zelenem gaju, blizu Nove Gorice. Vse skupaj se je začelo s predskupino Delirium, ki pa se je pokazala v dokaj slabi luči. Kaj reči o samem koncertu skupine Nazareth? Vsekakor je bil boljši, kot pa v Ljubljani. Nemalo zaslug zato gre najbrž tudi njihovem klaviaturistu Agnewu, ki ga v Ljubljani ni bilo. Na skoraj tri urnem koncertu so zaigrali praktično vse svoje hite. Dream on, Hair of the dog (zaigran ob spremljavi dud!), akustična verzija pesmi My white bicycle, Love hurts... Skratka, lep večer za vse ljubitelje starega rocka. Ob simbolični ceni karte, 1.600 tolaijev (za primeijavo - cena karte v Nemčiji je bila kar 120 DEM) je okrog 5.000 obiskovalcev prišlo na svoj račun. Prizadevni organizatorji pa obljubljajo (koga že?) tudi koncert skupine Status Quo. Se vidimo! Tomaž A. Štojs SpRiČEVAb 0 dobltEM VEdENjU? (MGM - JacIran, ZDA, 1994) Dana Carvey, komik z otroškim obrazom, ki je bil pred pravim prodorom na film ena od najopaznejših zvezd zasedbe TV showa Saturday Night Li ve (imitacija Georgea B usha, Rossa Perota in Johnnyja Carsona), je postal Nekdo na velikem platnu šele, ko je združil moči z Mikeom Myersom in posenel film Wayne's World po skeču, ki sta ga odigrala (kje drugje kot) v Saturday Night Live. V Clean Slatc igra detektiva z zelo specifično amnezijo. Zato, ker je bil v eksploziji avtomobila - bombe, kjer naj bi bilo tudi njegovo dekle in stranka, po vseh predpisih stresen iz hlač, se namreč vsako jutro zbudi brez slehernega spomina na pretekli dan in njegovo življenje nasploh. Precej nerodna zadeva, še posebej zato, ker je on edina & najpomembnejša prida proti nekemu mehiškemu gangsterju (Michael Gambon), ki je imel med VALE RIA GO LINO frtnrt!ay te'« • etiever fBrgetj™5 ^TTHth ipfflurr««': drugim tudi v omenjeni eksploziji vmes svoje parklje. Skupaj s Carveyem živi tudi simpatična žepna izvedba terietja, ki sliši na ime Barkley. Barkley ima probleme z globinskim vidom in iz tega izhajajo številna komične scene (zgreši vrata, skodelico s hrano, napadalca)... Član Slate je komedija s primesmi kriminalke in v tem kontekstu funkcionira pogojno dobro & zadovoljivo. Jasno je, da je bila posneta (skoraj izključno) zaradi finančnega uspeha Waynovega sveta in zato od nje ne bi smeli pričakovati preveč. Vendar je Danna Carvey v svoji vlogi na trenutke tako idiotski, da se mu pravzaprav moramo nasmejati. Glavno žensko vlogoigraValeriaGolino (Blind Date, Rain Man, Hot Shots), James Earl Jones (svoj glas je posodil npr. v trilogijo Vojna zvezd in risanki Lion King, spomnite pa se ga lahko tudi iz Corning to America, Three fugitives, The Hunt for Red October, Patriot Games, Sneakers...) pa je rahlo potisnjen v ozadje, čeprav on že samo s svojo pojavo ne more igrati povsem neopazne stranske vloge. Morda ga je režiser Mick Jackson ravno zato posadil na invalidski voziček? Ocena: ***, prevajalcu pa šus. V spričevalo o dobrem prevajanju. Tommy s Zlata nota - zadnje dejanje V prejšnji številki smo vam obljubili nekaj fotk iz mega prireditve na Bledu Zlata nota 94. Čeprav malo pozno... Kljub vsemu fotke ne izgubijo na vrednosti. Še več! Stavim, da bodo kmalu imele zgodovinsko vrednost (in z njimi tudi tale cifra Zasavca). Darja Švajger: l'm a little alien, i'm dubliner in Bledi?! V.V. Anžlovar: Hudiča, vsi kozarci so že prazni, jaz pa svoje bančne kartice ne najdem. Tomaž Sršen Alešu Klinarju na uho: 'Ti Klinčil A si slišal da je Alien Plestenjaku nagajal tamle pri mizi?" Vlado Poredoš članom skupine Hiša:" Čujte fantje, a veste kaj naredijo na Bledu, če Zasavc omedli? Pod auspuh ga dajo, da pride malo k sebi." r Maturantje so tri dni prepevali svojim profesorjem. Takole pa sogimnazijci prepevali ravnateljici Darki Lipičnik. Ekonomci pa so prepevali tudi pred šolo. Na predaji ključa smo se morali preizkusiti v marsičem. Tudi jajca smo morali spravljati skozi hlačnice naših sošolcev. Najtežje pa je slovo! FotČ: Branko Klančar Bili smo v živalskem vrtu Z avtobusom smo se odpeljali v Ljubljano. Obiskali smo živalski vrt. Najbolj mi je bil všeč eleganten , precej velikptič, zlepo, rumeno krono na glavi. Prav zaradi krone se imenuje kronski žetjav. Zebra meje očarala s svojimi čmo belimi progami. Kozice so prav ljubke živalice. Najbolj igrivi so mladi kozliči. Ko sem opazoval plazilce v terarijih, meje postalo karmalo strah. Zmrazilo me je, ko sem zagledal v klopčič zvitega pitona Sove uharice in dmge sove z žarečimi očmi pase nisem prav nič bal. Zelo so mi bili všeč pisani papagaji, ki so v kletki letali z veje na vejo. Najbolj glasna je bila velika papagajka ara. Največja žival je bil sivi slon. Z zanimanjem sem opazoval afriške mesojede živali: čme pume, progastega tigra, pikastega leoparda, lenega leva in krvoločnega risa. Opice so bile zelo smešne. Spuščale so se po srbotu in se gugale. Vreščale so glasneje od policijske sirene. Debela, rjava medveda sta se počasi kobacala in se postavljala na zadnji nogi. V istem proštom seje gibala tudi mlada lisica. Videli smo volke. Podobni so psom. Kozorogi so lahkotno poskakovali po skalovju in strmini. Všeč mi je bila njihovakmrilnica, podobna majhnemu kozolcu. V bazenu je plaval velik morski lev. Pri gostišču smo sedli na klop, se odpočili in malicali. Po malici smo z mostu opazovali vodne ptice. Belilabod je lahkotno drsel po vodi. Pelikani, z veliko vrečo pod kljunom, so lovili ribe, račke pa so v vrsti ubogljivo plavala za mamo raco. Po triurnem ogledu živalskega vratasmo se z lepimi vtisi vrnili v avtobus. Denis Forte, 3.d, OŠ Alojz Hohkraut List papirja Dne 8. aprila 1973 sem bil v službi. Delal sem v tovarni papirja v Radečah. Bil sem preprost delavec, mešal sem surovine zapapir. Naenkrat mi je padla kapa v kotel. Hotel sem jo pobrati, a mi rti uspelo, potegnilo me je v mlin in postal sem papir. Čez nekaj ur so me prodali, ampak jaz nisem vedel, da sem papir, dokler pomočnik ni rekel: "Tovornjak je poln papirja." Takrat sem se začudil in sem si rekel: "Saj sem papir!" Poslali some nakmetijo. Tam so me podarili otroku, kot zavitekzadarilo. Mislil sem si, zdaj je konec, otrok me bo strgal. Pa me ni. Lepo me je odvil in spravil v predal. Takrat sem imel srečo, ki je ne bom nikoli pozabil. En mesec sem bil pri otroku, ki me ni nič uporabljal. Čez teden sem bil v predalu zelo miren. Naenkrat meje pograbila roka, bila je otrokova mati, ki je pospravljala predal in me je hotela vreči v smeti. Otrok je to videl in ji vzel list ter začel risati. Narisal je muco. Njegova mati je bila zelo vesela, ker je narisal tako lepo muco. Otroku ni bila všeč in jo je zradiral. Začel je risati še dmge lepe stvari in otrokmeje začel imeti rad. Pri njem sem bil veliko let in lepo mi je bilo. Ko je bil otrok že velik je postal slikar. Risal je in risal in name narisal lepo risbo. Videli sojo ljudje in poklicali so tudi dmge pomembne ljudi in vsi so rekli: "To je za galerijo!" In tako sem ostal v galeriji. Jurij Gačnik, 6,a OŠ Ivan Cankar Obisk Borisa Kralja V domu pod Liscem nas je obiskal tudi gledališki igralec Boris Kralj. Je starejši mož, ki ima zelo rad otroke. Imakošato sivo brado in že malo slabše sliši, zato si pri poslušanju pomaga z rokami, kar nas je zelo zabavalo. Spremljal gaje velikem labradorec, ki mu je ime Mix. Je zelo igriv in je ljubimec Borisa in njegove žene. Med spraševanjem smo izvedeli, da živi v Ljubljani. Veliko rajši pa prebiva na podeželju, kjer si je zgradil manjši vikend. V vikendu nima elektrike, da nemoteno uživa v tišini, ki jo v Ljubljani najbolj pogreša Povedal je tudi, da napisal že štiri knjige. Zadnjo knjigo boizdal v letošnjem letu. Je dobrodušen mož, saj seje z nami šalil in se veliko smejal. Žal je čas z njim kar prehitro minil. Poslovili smo se z željo, da se še kdaj srečamo. Dunja Ravnikar, 4.b OŠ Tončke Čeč Ob prihodu Borisa Kralja smo bili vsi veseli. Lahko smo pobožali njegovega psa Mixa in pričel se je pogovor. Pripovedoval nam je, kje stanuje, zakaj je napisal knjigo Jaz sem kužekMix, koliko knjig je napisal in še dmge stvari. Najraje živi v hiši, ki stoji ob gozdu. Ko se dolgočasi, se ukvaija s pisalnim strojem. Kakšen dan pa gre tudi k ženi v Ljubljano. Kadar je pri ženi, hodita z Mixom na sprehode do Ljubljanice. Povedal nam je tudi, daje filmski igralec. Je zelo zanimiv človek. Petra Jager, 4.b OŠ Tončke Čeč OŠ Litija v Poglej in zadeni Plesna skupina "F", ki jo že sedem let uspešno vodi učiteljica Mojca Intihar, deluje kot ineteresna dejavnost OŠ Litija. V skupim, kije razdeljena na mlajše in starejše plesalke, je 23 učenk od 4. do 8. razreda. V maju je bil do sedaj že 90. nastop skupine. Udeležujejo se skoraj vseh tekmovanj in turnirjev in dosegajo vidne rezultate. Dosedaj je skupina prejela 21 različnih diplom in priznanj. Največje zadovoljstvo v skupini pa je nastopilo v začetku maja, ko je bila skupina izbrana za kar tri TV oddaje Poglej in zadeni in sicer 9. junija, 23. junija in 7. julija 1995. V ta namen se intenzivno pripravljajo, na šoli pasmo pridobili še nekaj donatorjev, ki nam bodo pri tem pomagali. Skupina "F" je šolo Litija zastopala tudi na Sejmu učil v Ljubljani od 9. do 13. maja 1995, 21. maja pa seje udeležila državnega tekmovanja v Celju, kjer je dosegla 4. mesto. Poleg mnogih zelo znanih skupin, ki se ukvarjajo zgolj s plesom je plesna skupina "F" primer, kako se lahko interesne dejavnosti izvajajo kvalitetno, če so seveda na voljo ljudje, ki so strokovno usposobljeni in ki so poleg svoje osnovne dejavnosti, pouka, voljni delati z mladino. Gabrijela Komo tar II seSSCSMKSS........... lil . mo, ru,„x„,<> *TJmwmiLiP 'ftj mi in |o i< /uradi žrebu treba plačan nuikusncie do 12. jun,ja: na /,ro račun 52700 -,620 - Iim05 -10 -900770. ŽieSanje boj ll, junija ob 20.30 uri v prostorih S D Mlinše. Nagrada za prvo mesto jc J§§000 tolarjev. dmeouvrSčeiia ekrpavgreime J. K. : ;:S0..()00 tolarjev. ireijao rsčena 25.000 opiaijev in ■ četrta,uvrffiena ekipa 12.500 tolarjev. Vse Sitri .pa : ■ 'lobiju ludi,: pokal. Nagrajeni bodo (udi: najboljših sieiec. igralec in vratar. iniciativo domačim, ki so spet po nezbranosti v litijski vrsti dosegli svoj prvi zadetek. Kmalu tudi drugega in imeli celo priložnost za vodstvo. To pa je Lilijane spametovalo in začel se je plaz zadetkov. Najprej je eden najmanjših na igrišču, kapetan Zajc zadel po predložku pred domači gol z glavo, četrtega so si domači ob popolni zmedi dali sami. Peti pa je bil lahko rečemo pravi evrogol Aleksandra Cuka. Kot da bi bil jezen na izvajanje prostih strelov svojih soigralcev, si je postavil žogo na oddaljenosti prek 35 m in s pravo bombo postavil končni rezultat srečanja. Liljani so na koncu zasedli celo 6. mesto, kar je vsekakor zasluga vseh igralcev in obeh trenerjev Mira Videmska in Janeza Tišlerja, ki nista obupala, ko je bilo najtežje. S.K. Rudarjevi dečki odlični Trbovlje - Mlajši dečki NK Rudar, ki jih vodi Sašo Petauer, so bili minuli vikend izjemno uspešni. Najprej so v konkurencenci Radeč, Šmartnega, Steklaija, Krškega in Hrastnika zmagali na turnirju, ki so ga v spomin na dolgoletnega nogometnega delavca Nika Oberčkala pripravili Hrastničani, nato pa so z 2:0 premagali še najboljšo ekipo v "ljubljanski podzvezi" Slovana. Mladi Trboveljčani so v Hrastniku najprej s 4:0 premagali Šmartno, s 3:1 Krško, v finalu pa še s 3:0 ekipo iz Radeč. Zanimivo, da sta vse gole na turnirju v Hrastniku ter prvenstveni tekmi s Slovanom dosegla le dva igralca Čauševič 7, Lamovšek pa 5. S. F. ROKOMET ZRC Rudar na Koroškem Trbovlje - Kar 34 mladih trboveljskih rokometašev, rojenih med leti 1980 in 84 je konec preteklega tedna sodelovalo na prvem koroškem rokometnem taboru. Le-tega je pripravil slovenjegraški Prevent. Mladi igralci so pod vodstvom trenerja ZRC RudaijaToneta Medveda in domačih strokovnjakov Tomaža Kleča in Marka Ogrizka vadili dvakrat na dan, stanovali pašo pri svojih koroških vrstnikih. Odigrali so tudi nekaj prijateljskih tekem. V srečanju Ali stars ekip in med letniki 1980/81 so bili uspešnejši Trboveljčani, med igralci rojenimi leta 1982 in 1983/ 84 pa gostitelji. S. F. ATLETIKA Litijski tek Litija - TVD Partizan Litijaorgnizira9. Litijski tek, ki bo v nedeljo, 11. junija ob 10. uri. Start 12 km teka bo ob deseti uri izpred blagovnice Centromerkur v Litiji. Proga bo vodila ob reki Savi do železniškega predora Pogonik in nazaj v Litijo. Proga teče po asfaltu, deloma pa tudi po makadamu in travniku. Prijavite se lahko od 9. ure naprej. Kategorije - moški: do 30 let, 31 - 40,41 - 50 let in nad 50 let; - ženske: do in nad 35 let. S. K. ŠPORTNO PLEZANJE Nastopili v Pivki Trbovlje - Minulo soboto so se v hladnem in deževnem vremenu pomerili plezalci na steni v Pivki. Stena stoji na prostem, seveda pokrita s streho, vendar je tekmovalce vseeno motila velika vlažnost. Sredi dopoldanskih kvalifikacij so zaradi dežja tekmovanje celo za eno uro prekinili. Presenečenje v kvalifikacijah je bila le zaustavitev Aljoše Groma, kije stopil na varovalni klin. sicer pa so se v finale uvrstili vsi, ki so upali na visoke uvrstitve. Najboljša izhodiščna položaja pred finalom sta si priplezala Martina Čufar in Vili Guček, ki sta edina priplezala smer do vrha. V finalu se Martina ni pustila presenetiti in je letos že drugič zmagala. Drugo mesto je pripadlo Katarini Štemfelj, ki ji je tokrat uspelo premagatiMetko Lukančič. Ta pa s tretjim mestom ni bila povsem zadovoljna. Pri fantih je v finalu odlično plezal Matej Mejovšek, in z finalnim nastopom prehitel Vilija Gučka. Tretje mesto je pripadlo Stanku Židanu. Od trboveljskih plezalcev se je v finale uvrstil tudi Borut Kavzar in zasedel odlično osmo mesto. Tokrat je odlične tekmovalne smeri postavil Tomo Česen, sicer dobro pripravljeno tekmovanje pa je motila neprimerna ogrevalna stena v izolacijski coni in že tradicionalno skope nagrade zmagovalcem. V športnem plezanju še vedno tekmujemo za šopek rož in "slavo". V.G. KARATE Po znanje v Brestanico Trbovlje - Minulo soboto je v Brestanici tamkajšnji karate klub organiziral strokovni seminar. Vodil ga je Enver Idriz. hrvaški reprezentant, kije bil dosedaj že dvakrat evropski in enkrat svetovni vice šampion. Seminar je lepo uspel. Udeležili so se ga predvsem karateisti iz Zasavja in Posavja. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so bili na seminarju Ida Dedič, Blaž Kovač, Miha Kovačič in Mitja Štruc - predvsem mlajši nadobudni karateisti, ko si poleg tekmovalnih izkušenj pridobivajo tudi že trenersko znanje in ga v telovadnici tudi že s pridom prinašajo na svoje sovrstnike. Ob hitrem približevanju zaključka šolskega leta hitijo tudi karateisti Tike. da bi čimprej izpolnili polletni delovni načrt. Tako so imeli 29. in 31. maja izpite za višje pasove. Skupno je k izpitu pristopilo 94 kandidatov. Večina je bil uspešna. V soboto 10. junija pa bodo imeli ob 9. uri v telovadnici Ivana Cankarja klubsko M prvenstvo za vse skupine. Prav tako pripravljajo počitniški program dela. Načrtujejo izlete v hribe, kopanje v bazenih in kolesarjenje. Letos bodo imeli tudi poletno karate šolo v paketu. Vanjo bodo vključili poleg karateja tudi gibalne osnove drugih športov. F.G. TENIS Prvi poraz Trbovlje - V drugi slovenski ligi je Riosi Rudar v soboto klonil proti gostom iz Medvod in s tem bržčas zapravil možnosti za kvalifikacije za prvo ligo. V soboto je bil končni rezultat 5:4 za Partizan Medvode. V nedeljo pa so Trbovlejčani gostovali v Ljubljani in s 6:3 premagali domačo Olimpijo. V soboto, 10. junija v zadnjem kolu v Trbovjah gostuje ekipaTenis Hit iz Ljubljane. Z malim zasavskim derbijem pa se je v III. B slovenski ligi končalo tekmovanje. Po zanimivih igrah posameznikov (predaja Župan ca, Kovačič je rešil naprotnikove zaključne žoge in zmagal) so Medijske Toplice Izlake premagale AS Litija s 3:2. Končni vrstni red ekip v B skupini je tako: Brežice 10, Novo mestoS, Medijske toplice Izlake 6, Brežice II 4, As Litija 2 in Radomlej brez točk. M.H. SMUČANJE Razglasili najboljše Trbovlje - V soboto, 3. junija so se na Rogli v organizaciji SK Unior Celje zbrali smučarji vzhodne regije, ker so razglasili najuspešnejše klube oz. društva ter posameznike skozi celo sezono. Najuspešnejši klub je bil zopet SK Branik Maribor sledili pa so mu SK Fužinar in Unior Celje. SD Kum Dobovec je bilo po uspešnosti na 7. mestu in najboljši med zasavskimi klubi. Zagorjani so bili namreč 10., Kisovčani 11. in Trboveljčani 12. Med posamezniki je pri cicbankah zmagala Špela Volaj, Maja Renko je delila 8. rresto, Jasmina Zakonjšek pa je bila 10. V kategoriji cicibanov je bil Nejc Cilenšek peti, Tomaž Majdič pa je bil osmi med 85 nastopajočimi. Pri mlajših dekluicah je Maja Sinkar zasedla sedmo mesto. V ostalih kategorijah pa predstavniki iz Zasavja niso imeli predstavnikov, ki bi se v skupnem seštevku uvrstili med prvih deset. Razen seveda starejšega dečka Uroša Zupana, ki je osvojil 5. mesto in taku uspešno nastopa za Celjski Unior. J.K. lAti Turnir ob prazniku Trbovlje - Ob običnskem prazniku Trbovelj so šahisti šahvskega kluba Trbovlje organizirali ekipno delavsko prvenstvo Trbovelj. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip, igrali so sedem kol, po pravilih FIDE za posepešeni šah. Temo igre je bil 2 xl0 minut. Ekipo so sestavljali štirje igralci. Prepričjivo je zmagala ekipa TET Trbovlje s 14 meč točkami. Za ekipo TET so nastopili Zalokar, Jazbec, Kotnik, Alauf. Drugo mesto je pripradlo z 9 meč točkami ekipi IBT, tretja pa je bila ekipa upokjencev II z osmimi meč točkami. Sledijo Iskra, Srednaj šahovska šola, Upokjneci I, Cementarna, Pionirska šahovska šola. Prva ekipa je prejela pokal, prve tri pa diplome. Vse ljubitelje šah obveščamo, da bo v četrtek, 8. junija ob 16.30 v prostorih šahovskega kluba Rudar Trbovelj šahovski turnir za posameznike. Tempo igre je 2x15 min. Igra se sedem kol. Turnir je računalniško voden. Vabljeni! M.V. KOŠARKA Kadeti. Rudar -Ježica 46:54 (23:29), Rudar - Jesenice 61 -48 (3427). Pionirji: Helios Domžale - Iskra Litus 54:40 (21:18), Iskra Litus - Rudar 58:48 (25:23), Zagorje - Kov. Sav. Polzela 65:51 (27:29), Portorož - GD Hrastnik 54:43 (40:22). Ml. dečki: OŠ Litija - OŠ Velenje 83.23, OŠ Litija - OŠ Tabor Maribor 72:48. Ml. deklice OŠ Gabrovka - OŠ Šentrupert 29:48, OŠ Gabrovka - OŠ Boris Kidrič Maribor 39:34. Ml. deklice: OŠ Trbovlje - OŠ Božidar Jakac (Lj) 22:34, OŠ Trbovlje - OŠ Rigaška Slatina 33:38.Trim liga Hrastnik: Steklarna -Vaka 53:2.7, BD Hrastnik - Old boys 38:33, TKI - Rudnik 33:51, Steklarna - K 5 48:21. MALI NOGOMET Trimliga Hrstnik-1. Uga: Juventus - Steklarna 5:1, Ljiljani - PP Hrastnik 9:2, Čvek Chichgo - ŠD Čeče 9:1, Steklarna - Ljiljani 3.1, PP Hrastnik - Čvek Chichago 5:6, ŠD Čeče - Juventus 2:4, ŠD Čeče - PP Hrastnik 8:5. Trenutni vrstni red: Juventus 10, Čvek Chichago 10, Ljiljani 9. ŠD Čeče 7, Steklarna 7, PP Hrastnik 0 točk. - II. liga. Steklarski frisi -M Koprivnik 4:2, Pizzerija Vaka - Čebelica 2:2, Gamsi - KS Dol 3:2, M. Koprivnik - Gamsi 5:8, KS Dol - Vaka 4:2, Čebelica - Steklarski frisi 1:2. Trenutni vrstni red: Gamsi 13, Steklarski frisi 10, Čebelica 6, M. Koprivnik 5, KS Dol 4, P. Vaka 2 točki. Trim liga Zagorje - I. liga. Inžiniring Šarbek -Buldožer 9:0, Intera - Malo po ralao 2:7. Merli - ŠD Mlinše I 4:8, Anlimon - ŠD Čolnile 0.2, Ting Tangi -RTV Trbovlje 4:2, Izlae I -Šentlamert 7:4. Trenutni vrstni red. Inžiniring Šarbek 37, ŠD Mlinše I 26, Izlake I, 25, Malo po malo 24, ŠD Čolniše 23, Pizzerija Tingl Tangi 20 točk. - II liga: Izlake II - Varnost 4:2, Ford Servis Hribar -Amaco 0:6, Optika DL -Prapreče 2.2, Trgovina ČOp - ŠD Mlinše 11 1:1. Trenutni vrstni red. Amaco Condor 29, AC Mikolič 27, Ford servis Hribar 23, Izlake II 21, Optika DL Contact 21 točk. - III. liga: Gamsi -Tirna 0:3, Ni de ni -Gami hotel 2:0, Trg. Mojca - Behar 1.3, Avto mac - ETI EE 6:2, Gost. Maček - NLP Eurotrade 4:3, Bistro Tina - ŠD MLinše II 0:1, Gambrinus - ŠD Prapreče II 3:0. Trenutni vrstni red. Trg. Mojca 40, Ni de ni 35, ŠD Mlinše III 32, Behar 32. Bistro Tina 29, Gambrinus 26, Tirna 22 točk. ELEKTRONSKI PIKADO Končni vrstni red zasavske lige: 1. Mojčin hram, 2. Metuljček Krmelj, 3. Mane bar Hotič. Hrastnik - 31. maja ob 17.02 uri je državljan Hrvaške Stojan S. vozil Lado samaro po magistralni cesti od Zidanega mostu proti Hrastniku. V Suhadolu ni upošteval omejitvenih prometnih znakov in vožnjo nadaljeval proti Hrastniku. Pri tem j e na zoženem delu trčil v pravilno nasproti vozeče tovorno vozilo, ki gaje vozil Franc K. iz Sevnice. Na vozilih je nastala materialna škoda. Tujec je bil denarno kaznovan. Hrastnik - 31. maja ob 7.10 uri seje na istem odseku ceste in iz istega vzroka ponovno zgodila prometna nesreča. Trčila sta voznika Opel kadeta P.F. in F. J.. Nastala je materialna škoda. Opozorilo Vsem udeležencem v prometu policisti ponovno sporočajo, naj na odseku magistralne ceste v Suhadola, med Hrastnikom in Zidanem mostu, upoštevajo prometne znake. Prav na imenovanem odseku je cesta zelo ozka in ponekod široka le 2, 60 metra, zaradi česar varno srečanje dveh vozil ni mogoče. Ker so policisti v zadnjem času na odseku zabeležili kar nekaj prometnih nezgod, opozarjajo voznike, da poteka promet med Hrastnikom in Zidanim mostom na odseku Suhadol izmenično na časovne intervale. Voznik naj pri prometnem znaku ugotovi, ali lahko z vožnjo nadaljuje. Pa tudi po tem ukrepu naj na celotnem odseku vozi previdno. Kradejo kot srake Hrastnik- Neznani storilec je 30. maja dopoldne v OŠ Narodnega heroja Rajka ukradel športne copate in tako K.C. oškodoval za najmanj 15.000 tolarjev. Policisti storilca še iščejo. Trbovlje - F.M. je 30. maja ob 0.32 sporočil policistom, da je nekdo vlomil v njegovo vozilo, ki gaje imel parkiranega na železniški postaji in mu odnesel avtoradijo Philips, vreden 24.000 tolarjev. Trbovlje - Neznani storilec je 31. maja vlomil v vrtec Barbara in odpeljal pet otroških koles skirojev. Policisti ga še iščejo. Zagorje-Neznani storilec je 1. junija med 7.45 in 17.55 uro iz pulta v prodajalni Živa odtujil več kosov zlatnine, v vrednosti 200.000 tolarjev. Policisti primer še raziskujejo. Izlake - Neznani storilec je med 1.00 in 9.00 uro odtujil zvočnike, nameščene na drogih pred pizzerijo Čebelica. S steklenico po glavi Zagorje - Iz Zdravstvenega doma Zagorje so 2. junija obvestili policiste, da seje k njim po pomoč zatekel Ljubljančan M.N. Policisti so takoj pričeli zbirati obvestila in ugotovili, daje M.N. ob 21.00 uri neznani storilec pri pretepu v parku pri baru Mer Li s steklenico udaril po glavi. Poškodovani je z razgrajanjem nadaljeval tudi v Zdravstvenem domu, zato so ga morali z intervencijskim vozilom odpeljati v trboveljsko bolnišnico. Tam je M.N. ostal na zdravljenju. Vzrok poškodbe in kdo vse je v pretepu sodeloval policisti še raziskujejo. Stepel se je Trbovlje - 29. maja ob 22.45 urije policijska patrola na Savski cesti zaustavila voznika J.P. in mu odredila preizkus alkoholiziranosti. Voznik je pred postopkom pobegnil, pri ponovnem postopku pa fizično napadel policista. Policisti so ga odpeljali na postajo in ga pridržali do streznitve. f*mi | COCKTAIL BAR IN GOSTISCE BAZEN ROMAN ŽERKO ZAGORJE o/t Roman Žerko Cesta 9. avgusta 8c, 61410 Zagorje oh Savi tel.: 0601-62-540 (bar); 0601-62-331 (dama) OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST V GOSTIŠČU BAZEN ZAGORJE -DELO V STREŽBI -DELO V KUHINJI -DELO JE ZA DOLOČEN ČAS SEZONSKO-BAZEN Vse informacije v lokalu Merli ali po telefonu 62-540,62-331. m $uttapartt» 33. Četrti dan mojega bivanja v mestu sem izkoristil za obisk popoldanske molitve (daršan). Takrat pride za kakšne pol ure Sai Baba med vernike. Za daršan se začne zbiranje že kakšni dve uri prej in če imaš srečo, lahko prideš v prvo ali drugo vrsto, čisto blizu velikega guruja. Pri vstopu na molitveni prostor te pregledajo z elektroniko, ker jc leto nazaj nekdo poskušal atentat na Sai Babo. Ko ti ašramski redarji določijo prostor, lepo sede čakaš, da slišiš nežno glasbo in takrat iz svoje rezidence pride on, Sai Baba, oblečen vedno v oranžno tuniko s tisto značilno naelektreno frizuro. Je bolj droben, suhljate postave in možakar ima po mojem že kar malo dosti službe "dežurnega mesije". Po videzu sodeč se bojim, da se ne bo uresničila njegova napoved, da bo umrl okrog leta 2020. Tako se počasi spehaja med verniki, mirno pozdravlja, ponekod vzame ponujena pisma, razmeče ponujene bombone in če je dobre volje pokliče še kakšno skupino ali posameznika na intervju. Ker je bilo zanimivo opazovati to sceno, sem poslej kar redno hodil točno ob začetku glasbe na daršan, tako, da so me redarji ob vhodu že kar poznali, saj so imeli z mano vedno kakšne probleme. Precej časa so rabili, da so mi razložili prepoved slikanja po ašramu, a na to sem bolj malo dal, saj sem naredil kar nekaj dobrih posnetkov, pa še novinarsko izkaznico sem jim molil pod nos, češ kaj pa se greste vi?! Izkaznico sem kvalitetno (v dveh urah) naredil kar v hotelski sobi. Med vsemi tistimi prerekanji sem jo izgubil in šel nazadnje "težit" še v glavno pisarno, da naj mi jo vrnejo, ko jo bodo našli. Grenak je naš novinarski kruh! Kaj naj rečem o Sai Babi? Že samo to, kar je naredil za Puttaparthi, za ljudi v celi pokrajini, za vse tiste, ki verjamejo v njega in njegov nauk Sri Baba Znani guru s kozmodiskom. - že to je dovolj, da je ostal v srcih miljonov po vsem svetu. Ker pa se tudi tukaj počasi prepletajo biznis, turizem in politika, mislim, da je veliki guru čedalje bolj podoben papežu Pavlu (marioneta). Ampak to je spet samo moje razmišljanje! Po dvanajstih dneh smo se iz te industrijske verogojnice res odpravili nazaj v Bangalore. Tekst in foto: Peter Brečko Policajki med odmotom Pota naših življenj so zanimiva in prav nič, kar se nam zgodi, se ne zgodi slučajno. Gospod Vinko je človek, ki ti pomaga, da razširiš svoje obzorje in potrdiš tisto, kar že veš. Med vsem drugim, kar v življenju počne opravlja tudi regresije, vendar zase pravi, da ni regresoterapevt, ker ljudje, ki opravijo regresijo niso bolniki, ampak iskalci. Mogoče bi ga lahko označili kot človeka, ki stoji na naših razpotjih in nam s tem, ko vidimo sami sebe pomaga, da rešimo svoje zaplete v življenju. Ljudje, ki se danes ukvarjajo z duhovnostjo, bioenergijo in raznimi tehnikami, ki jih je vse več, so željni uspeha in po tem se Vinko razlikuje od njih, saj si slave ne želi in bomo njegove misli zato objavili brez fotografije. Sicer pa so njegove misli tiste, ki vam bodo povedale veliko več kot fotografija. Povejte nam nekaj osnovnih misli o regresiji. Kaj je regresija in kako poteka? Regresija je tehnika, s pomočjo katere se spomnimo prejšnjih življenj. Če upoštevamo to, daje duša večna, potem je istočasno tudi logično, da nekaj v tej duši tudi pomni in se spominja prejšnjih življenj. S to tehniko se razkrije tisto, kar se nam je zgodilo vprejšnjih življenjih. Po zakonu karme je potrebno, da tisto na kar smo se vezali in naredili narobe realiziramo in sprejmemo odgovornost za to. S tem se odvežemo od tega dogodka, da nas več ne veže in obremenjuje. To je tisto, kar nas sili v ponovna rojstva in v to, da se nam eno in isto ves čas spet in spet ponavlja. Ta regresija je nehipnotična in človekje v budnem stanju. Tisti, ki regresijo vodi pelje človeka v tisto smer, kjer se izkaže, da obstaja problem. Doživljanje regresije je lahko zelo težka in neprijetna stvar, zato je potrebna pomoč tistega, ki vodi. Doživimo smrt, nasilje ali kaj drugega. Vsi si želimo, da bi izvedeli, da smo bili v prejšnjem življenju nekaj pozitivnega in lepega, toda ni tako. Zaradi tega je boljša nehipnotična regresija. Je regresija lahko škodljiva? Za regresijo se odloči človek, ki je ali radoveden ali ima potrebo, da izve, kaj se mu je dogajalo in želi to razrešiti. Kdor želi samo izvedeti, kaj je bil, se s tem sploh ne bo ukvarjal. Tisti, ki išče odgovore pa bo tako lahko našel odgovore na tisto, kar išče. Nekatere reči se nam vlečejo iz preteklosti in se nam dogajajo tudi v sedanjosti. Regresijo se opravlja individualno. Slabih vplivov dejansko ne more biti. Kakšna bo regresija j e odvisno od človeka, ki pridenaregresijo. Začloveka, kije materialno usmerjen je bolje, da regresije ne opravi, saj mu ne bo prinesla veliko. Sedaj je prišel čas, da se dela na tem. V vodnarjevi dobi so energije drugačne in pričakuje se, da se bo proces življenja na zemlji spremenil. Poleg regresije se pojavlja vrsto stvari, kijih prej ni bilo, na primer intenzivi, rebirthing, odpiranje srca in druge duhovne tehnike. Tudi v managementu se ponekod že uporabljajo in upoštevajo te drugačne oblike komunikacije. Dejstvo je, da se z besedami pove mnogo manj, kot z drugimi nivoji. Kako nam regresija pomaga pri razreševanju naših sedanjih problemov? Karmične niti so tisti problemi, v katerih se sedaj vrtimo, smo se že vrteli v naših prej šnj ih življenjih in bi se vrteli tudi v prihodnjih, če tega sedaj ne razrešimo in tukaj je tisto mesto, kjer nam pomaga regresija. Če spoznamo, kje so naše vezi, potem se lahko s tem soočimo in se usmerimo proti našemu jasnemu cilju. Ko vidimo luč in pot, se ne opotekamo več kot slepec v temi. Obstajajo pa seveda ljudje, ki opravijo regresijo, vidijo, kaj je njihov problem, ki ga morajo razrešiti in tega niso sposobni narediti ter nočejo spremeniti. Človek mora imeti trdno željo, da želi spreminjati. Je vse že vnaprej določeno ali imamo svojo svobodno voljo v življenju? P! pl m l ■■ Če bi človek bil točno to, kar je - biti neego - bi bila moč njegove namere tista, ki ga vodi skozi življenje. Ampak kljub temu v mejah, ki jih določa usoda. To je podobno, kot bi bili v vrtu, v katerem lahko jočemo in se smejimo, imamo izbiro, da hodimo po tem vrtu, ki je relativno velik, ampak meje ne moremo prekoračiti. Ali je tisti, ki nevozna svojih prejšnjih življenj za kaj prikrajšan? Ne, za nič ni prikrajšan. Tisti, ki se zavedajo, da obstaja zakon karme, vendar ne vedo, kaj se jim vleče še iz prejšnjih življenj, se odločijo za regresijo in jo opravijo. Veliko jih regresije nikoli ne opravi. Sicer pa se prav nič v našem življenju ne zgodi slučajno. Kako se odločite, v katero smer peljati človeka med regresijo? Med regresijo se odločam, v katero smer peljati, glede na to, kaj človek vidi in kjer so njegovi problemi. To najpogosteje niti ni potrebno, saj ljudje že pridejo z neko namero, katere probleme bi radi razrešili. Ljudje se včasih sprašujejo ali je to kar vidijo, rezultat njegovega uma, njegovega razmišljanja in želja. Dejstvo je, da slika, ki se pojavi je tam in nikomur še ni uspelo ubežati slikam, ki so se mu pokazale. Menim, da si zaradi tega ne moremo kar nekaj izmisliti, ker bi si potem zamišljali same lepe prizore in ne situacij, v katerih nam je hudo. Kasneje se zato občutek, daje to rezultat našega uma odstrani in potem smo brez zadržkov vprocesu . Toda takarmična nit, ki jo tako razrešimo ni edina, imamo jih še veliko. Mi smo kot lutke na vrveh, ki si tako pretrgamo eno nitko, rešimo eno roko, ampak smo še vedno marioneta v rokah lutkarja. Če potrgamo vse te niti, se osvobodimo, takrat malce pademo po tleh, ampak se poberemo in zaživimo. Na žalost pa se veliko ljudi boji tega, da morajo biti svobodni. Imeti bi morali veliko moči. Dejansko se nikoli ne bojimo drugih, strah nas je samih sebe. Verjamete v obstoj reinkarnacije. Kako ste jo sprejeli kot nekaj povsem normalnega? M Vem in veijamem v obstoj reinkarnacije. Nihče še do sedaj ni zanikal reinkarnacije. Vanjo je verjel tudi Jezus Kristus. Pokazali so mu slepega otroka in ga vprašali, kaj j e zakrivil komu ta otrok. Jezus Kristus pa jim je odgovoril: "Morda je v katerem od svojih življenj komu iztaknil oči." Dokazov za reinkarnacijo je veliko. Zgodi se, da se ljudje v regresiji spomnijo svoj ega prejšnjega doma, ga opišejo in ko odidejo tja, poznajo kraj, hišo in ljudi, s katerimi so živeli V prejšnjem življenju. Še vedno se bodo našli ljudje, ki bodo rekli, da to ni res. Ti ljudje tudi zanikajo obstoj Boga. Toda če Boga ne bi bilo, ga ne bi bilo potrebno zanikati. V trenutku, ko nekdo reče, da zanika Boga, s tem pove, da Bog je, vendar ga on ne sprejema. Tekst in foto:Barbra Renčof Tako nekako deluje karmični zakon, o katerem je pred dnevi na OŠ sr. Slavka Gruma v Zagorju predaval Bon"o Baršek iz Krškega. Vsak vzrok ima tudi posledico. Zato se ne čudite, če vas ljudje obsojajo. Dokler jih boste obsojali vi, se drugi ne bodo spremenili. Svet je postavljen na glavo. Seveda, človek tega ne opazi, ker že stoletja živi "na glavi". V naravi, ki nas obdaja lahko najdemo marsikaj. Vsak dan se sprehajamo mimo rastlin, ki jih ne poznamo in bi nam lahko pomagale, da premagamo kakšno izmed svojih neprijetnosti. V današnjem članku vam bom predstavila nekatere izmed teh rastlin. Tudi kuhali bomo in vabljeni ste, da recept tudi sami preizkusite. Kuhali bomo riž s kikirikijem in krompirjevo solato z jogurtom. Predstavljajte si nas kot duše. Preden smo se spustili na zemljo "zaigrat" življenje, smo si točno in čisto sami izbrali starše, ime in izkušnje, ki jih bomo v življenju izkusili. Dušaje zelo bistro in zelo tolerantno. Če gaje vprejšnjih življenjih lomila, bo to vnaslednjih izravnala. Še več, izkušnje, ki jo v prejšnjih življenjih ni znala alf ni hotela sprejeti, si bo ponovno izbrala, da ji tokrat uspe. Pa si | predstavljajte Mihca, ki se zaljubi v deklico in | je blazno ljubosumen. Ljubosumje ni nič ■ drugega kot strah, da bo deklico izgubil. Mihec ne ve, daje bil že v prejšnjih življenjih ■ zaljubljen in blazno ljubosumen in da so ga I ženske vsakič zapuščale. Zdaj je ponovno "v Živimo v stresnem življenskem ritmu in živci nam jo kar radi zagodejo. Prav zaradi tega je dobro, če poznamo način, kako zmanjšati stresnost, obenem pa ne uživamo tablet ali drugih pomirjeval, po katerih bomo samo še bolj živčni. Po napornem dnevu si privoščitečaj iz poprove mete, materine dušice in dobre misli. Čaj sladkajte z žličko medu. Za tiste, ki imate probleme s srcem in ste zaradi tega "slabih živcev", pa je idealno pomirjevalo glog, kije odcvetel v maju. In sedaj še današnji recept. Za pripravo riža s kikirikijem potrebujete: dolgozrnati riž, vodo, ščepec soli, kurkumo ali curry, žličko masla, dve pesti oluščenega kikirikija in ščepec peteršilja. V lonec damo žličko masla in opran dolgozrnat riž. Ko riž postekleni dodamo kikirikije, ki smo jih prej malce prepražili na maslu. Zalijemo z vodo, dodamo kurkumo ali curry, posolimo, pokrijemo s pokrovko in kuhamo kakšnih 15 minut, da voda povre in je riž kuhan. Po kuhanem rižu potresemo še nasekljan peteršilj. Poleg riža si lahko pripravite zeleno solato ali omako po želji, ča pa si želite spremembe, vam svetujem krompirjevo solato z jogurtom, ki je primerna za vroče poletne dni, ki prihajajo, saj jogurt deluje hladilno in osvežujoče na naš organizem. Za krompirjevo solato z jogurtom potrebujete: pet krompirjev, pol litra jogurta, olivno olje, limonin sok, ščepec soli, žličko timijana, žličko sladke paprike, ščepec popra. Krompir skuhamo in narežemo na koščke. igri", pa vendar še vedn o igra po starih pravilih. Od nekje se je v njegov želodec prikradel strah in ne zna se ga osvoboditi. Naslednja je misel. Zapomnite si, misel je energija. Lahko bi rekli "na misli svet stoji". Vsaka misel se uresniči, pa če verjamete ali ne. Mihcu, ki nenehno misli, da ga bo deklica narezan krompir. Vse to zmešamo in damo na | zapustila, se misel uresniči. Teti Rozi, ki jo je V jogurt primešamo začimbe in dodamo še | hladno, saj se krompirjeva solata postreže ohlajena. Če smo že začeli z zelišči, pa še končajmo z njimi. Neprijetni ustni zadah j e lahko včasih prav moteč in če ga želite odpraviti, si nekajkrat na dan izpirajte usta s prevretkom, ki ste ga pripravili iz pol litra vode in pesti materine dušice. Če pa imate vnete in krvaveče dlesni grgrajte žajbeljnov prevretek. Barbra Renčof | vseskozi strah, kako bo plačala račune, konec | meseca zmanjka denarja. Stric Pepi, kije pred kratkim kupil novega mercedesa in sedaj blazno cvika, da mu ga ne bi "ruknil" kak kreten, pri parkiranju trešči v ograjo. Tako deluje kozmični zakon in prav nihče mu ne more uiti. Pomislite na aids, bolezen, ki sojo označili za kugo dvajsetega stoletja. Aids je bolezen, ki izvira iz strahu. Strah je največji sovražnik človeka. Zakaj za aidsom zboli | naj več homoseksualcev? Zato, ker jih je strah, j Strahjihjedružbe, ki homoseksualnost obsoja, J strah jih je staršev, prijateljev. Za' aidsom I zbolijo tudi drugi. Mordajihje strah spolnosti, I so nesproščeni, so jih učili, da je spolnost | grda, ali pa se bojijo zbližanja s partnerjem. | "Letajo s cveta na cvet" in zbolijo za aidsom. | Vam je jasno? In kako se vsemu temu ogniti? Bono Baršek pravi: "Meditirajte." Z meditacijo si človek nabere dovolj energije, se umiri in se "začuti". I Pomembno je, da znate prisluhniti svojemu I telesu in umu. Takojeste in mislite le tisto, kar vam zares koristi. Seveda boste vse to počeli šele tedaj, ko se boste ljubih. In že Jezus je rekel: "Ljubi druge, kakor samega sebe." Če ne boste ljubili sebe, pa tudi drugih ne boste znali. In drugi vas ljubijo popolnoma tako, kot se ljubite sami. To pa je- že naslednje poglavje in zanj žal premalo prostora. I Meditirajte in imejte se lepo. J I Tatjana Polanc Z vnuki Z otroci domov, kjer sta se spoznala. Nato je Marko odšel nazaj v Nemčijo. Nekaj časa sta si pisala, Valerija pa gaječcznekaj časa obiskala. Po treh mesecih sta se na Miklavžev večer vrnila v Zagorje. "Na vlaku so naju okradli, tako da sva v Zagorje prišla samo v obleki, ki svajo imela na sebi," se spominja Valerija. Da je lahko Marko prišel z njo, je vzel "suh" (brezplačni) dopust. V Nemčijo se ni več vrnil. Sprva senista mogla poročiti, ker Marko ni bil slovenski državljan, in je bil nekaj časa v Celju zaprt. 11. junija leta 1945 pa sta se vzela v zagorski cerkvi. Sprva sta živela pri njenih domačih, nato sta se preselila v Marko pa dodaja: "V denarnici sem vedno imel mogoče dva tisoč, saj več niti nisem potreboval. V gostilne pa tudi nisem zahajal." Valerija se vsak dan zbudi že ob štirih zjutraj." Jaz vedno spim do osmih, pa če je dan ali noč. Saj imam čas," smeje pravi Marko. Zjutraj so na vrsti gospodinjska opravila in nakupovanje, pravi Valerija. Včasihje šivala, vendar odkar je bila operirana, ne sede več tolikokrat za šivalni stroj. "Pa tudi otroke od vnukov še popazim," je dodala. Ni pozabila povedati, da so ji med njeno boleznijo pomagali vsi, tako otroci in njihovi zakonci, kot tudi vnuki. Ko sem ju vprašala, če se kdaj skregata, je Markodejal: "Kaj bi se kregal, se ne splača. Pa saj ne vzameš ženo, da bi se kregal." Oba pravita, da so leta zelo hitro minila, odkar sta dopolnila petdeset let. "Čutim, da bo najina poroka nekaj čudovitega in spet bo vsa družina skupaj," je na koncu še dejala Valerija Lukač. Katarina Gavranovič V soboto, 10. junija, se bosta na Vidrgi poročila enaindcvetdesetletni Marko in triinsedemdesetletna Valerija Lukač. S svojimi otroki, vnuki in pravnuki ter ostalimi sorodniki bosta praznovala zlato poroko. Za to priložnost sta si kupila nova zlata prstana. "Ko sva se poročila prvič, ni bilo možno kupiti zlatih prstanov. Naredil nama j ih je Zdovc, ki so bili mesinkasti," sta povedala. Poročni priči jima bosta vnuka Robi in Lijana. Spoznala sta se leta 1944, ko je prišel Marko iz Nemčije, kjer je delal, na dopust. Srečal je njeno sestro in jo kar vprašal, če pozna kakšno slovensko dekle, ki bi se poročila. Rekla mu je, da ima sestro, ki ima sina in je neporočena. Tako je prišel k njim podstrešno stanovanje v stari šoli v Zagorju. Ker so bili otroci kar naprej bolani, so se preselili k Jerneje, nato pa spet nazaj v staro šolo. Zadnjih osemnajst let živita v bloku na Kidričevi. Ker sta imela štiri otroke, je Valerija ostala doma in skrbela za gospodinjstvo, Marko pajedelal v rudniku. Ko seje upokojil, je še vedno delal honorarno. Verjetno se ga Zagorjani najbolj spominjajo po urejanju zagorskega parka. Valerija pravi, da sta bila z Markom vedno enakopravna: "Vedno mi je zaupal. Vedno mi je dal ves denar in dejal: "Koliko ga boš imela, je odvisno od tega, kako boš z njim ravnala." Marko in Valerija ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE INŽEGLEDA. KAJ? IMENA. NAPISANA SO NA PATINI ALBOR. EL HORIZONTE REARBESUSPEST. estansombr: DELACOSAS, STVARI RADIO TRBOVLJE 98.1MHz RADIO TRBOVLJE 98.1MHz frg svobode 1 la, 61410 Movlje tel.: +386 601 36 333,26 056 21 358, k« +386 601 26 228 poslovalnico M€D€fi tel.: 0601/73 696 NA ZALOGI ženski sandali moški čevlji otroški sandali planinski čevlji modne torbice pregibni cokli UGODNO: * marine torbe ... 1.455,00 SIT * modne torbe ... 2.640,00 SIT * natikači PVC ... 897,00 SIT * otroške startarke ... 550,00 SIT * ženske startarke ... 893,00 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje " Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 Pri nas, ki smo uradni zastopnik Microsoftovih programskih produktov, lahko med njimi po konkurenčnih cenah kupite tudi: š Windows 3.1/3.5" EE 20.280 SIT Woid for Windows 6.0/35” £ 39.990 SIT Excel for VVindovvs 5.0/3.5" angleški 66.924 SIT Works for Windows 3.0 E 18.793 SIT Word for Windows 6.0/35" slovenski 49.990 SIT Toda to še ni vse. Za vas imamo po zelo ugodni ceni Win Word 6.0/Excd5.0 slovenski v kompletu 59.990 SIT Cene so brez 5% PD in vključujejo tudi instaliranje in uvajanje v program. NE ODLAŠAJTE! I™ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. POSLOVNI PROSTORI, HIŠE, VIKENDI Komforten vikend nad Trbovljami prodam ali menjam za stanovanje v Trbovljah. Tel.: 21 - 549. Hišo v Zagorju prodm. Dimenzije 10.5 m x 9.60 m (klet, pritiličje, nadstropje). Tel.: 62 -022 od 15. do 18. ure. Poslovni prostor v Trbovljah, ob glavni cesti, primeren za pisarniško in storitveno dej vanost oddam. Tel.: 21 - 333. VOZILA Fiat 126 P, letnik 1989,36.700 km, garažiran prodam. Tel.: 62 -127. Avtoma tik zelene barve vozen in avtomatik modre barve nevozen prodam za 320 DEM. Tel.: 43 - 565. Vugo 60, letnik 1989, prevoženih 60.000 km, prodam za 4.000 DEM. Tel.: 62 - 228. Opel kadet 1200 C, letnik 1979, registriran do maja 96 prodam za 3.400 DEM. Tel.: 41 - 961. R 5 five, 1.4, letnik 94, prvi lastnik, registriran do 26. marca 96, prodam. Tel.: 71 - 627. CTX letnik 89, MF, kovček, nov bat in cilinder možna menjava za 125 z doplačilom. Tel.: 41 - 971. OSTALO Zelo malo rabljeno otroško stajico prodam. Tel.: 26 - 421. Posteljo, pisalno mizo in hladilno omaro prodam za 15.000 sit. Nada Bratuša, Log 28 c, Hrastnik. Kombiniran voziček Dino violičaste barve ugodno prodam. Tel.: 63 - 103. Nov akustimulator za 30 % ceneje prodam. Uroš,Partizanska cesta 23 c, Trbovlje. Počitniško prikolico v Fiesti v juliju, juniju in avgustu oddam. Tel.: 61-299. Kvalitetno domače žganje prodam po 600 sit/l ter dva telička za zakol. Tel.: 21 - 613. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719. Pot Vitka Pavliča 6, 61430 Hrastnik tel.: 0601-44-010; fax:0601- 44-020 RAZPIS ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV v kletni etaži objekta Pot Vitka Pavliča, Hrastnik (v stavbi, kjer se nahaja uprava DOMEX-a in samski dom) a) skupna površina poslovnih prostorov: 174,42m2 prodajni prostor: 114,22 skladišče I: 33,80 skladišče II: 24,80 garderoba: 1,60 b) oprema prodajne police, pulti regali za skladišče V ponudbi naj bo navedena mesečna najemnina, način plačevanja najemnine, pričetek najema in vrsta dejavnosti. Ogled prostorov je možen vsak delavnik od 7-14h. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na zgornji naslov do 15.6.1995. Podrobne informacije na tel. 0601-44-010, 44-020, g. P.Fantin. ni ............» ZAHVALA Vsem zdravnikom, medicinskim sestram in strežnemu osebju ginekološkega oddelka bolnice Trbovlje se iskreno zahvaljujem za vso prijaznoslin srčno dobroto v času bivanja v bolnici od dne 8.5. -18.5.1995. Hvale&na Frančiška Pdan IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK SIDERIO DELLE1 V SOMRAKU OGNJA; IŠALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA. ILLAPENOMBRA PEVANODIROVE MORTE. ANTICO jT.Mf 11 u Tf J. r im tel.: +386 601 26 333, fm JIM infcj 2| ase,k,: +386 601 26 228 »* RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz. cc < o 3 Pili „ .GOSTINSKO__________ > PODJETJE RUDAR p.O. 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE Na podlagi sklepa z dne 11/5-1995 delavskega sveta podjetja LIC IT objavljamo ACIJ 0 E GOSTINSKE OPREME, KI BO RABLJEN V ČETRTEK, 15.6.1995 OB V SKLADIŠČU HOTELA "RUDAR1 KU OGLED RUJE SE 14.00 URI V TRBOVLJAH. .1995 MED JE MOŽEN DNE 15.6 12.00 IN 14.00 URO. PO SISTEMU VIDENO- KUPLJEN BIFE "JACK BAR" 1 PIRC BOJAM s. p. Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/22-315 | ODPRTO vsak dan od 12h do 23h NEDELJA Sponzor: NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 14. 6. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. » Nagrade, ki vas Čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4000 SIT 2. nagrada: Blago v vrednosti 2500 SIT 3. nagrada: Blago v vrednosti 1500 SIT Izžrebanci nagradne križanke 19/95 1. nagrada: Storitev v vrednosti 3.600 SIT, Frizerski salon Hermina Zagorj e,Stanislava Bostič, Leninov trg 7, Trbovlje 2. nagrada: Storitev v vrednosti 1.400 SIT, Frizerski salon Hermina Zagorje, Joži Rihter, Trg F. Kozarja 14A, Hrastnik 3. nagrada: Storitev v vrednosti 1.200 SIT, Frizerski salon Hermina Zagorj e, Miha Medved, Maistrova 2, Litija 4. nagrada: Storitev v vrednosti 1.000 SIT, Frizerski salon Hermina Zagorje Joža Zakšek, Novi dom 23, Trbovlje 5. nagrada: Storitev v vrednosti 800 SIT, Frizerski salon Hermina Zagorje, Jože Bajde, Ljubljanska 86A, Maribor Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagoije, do 15.5.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 20/95: ONEAL, BEZLAJ, PRAZNIK OBČINE, TRBOVLJE, ZEN, PU, APA, MELITA, ŽERJAV, REK, TOP,UV,PATELA,AG,SA,ENU, KLIN, PASAT, DAJANA, SAS, AREAL, RUD AN, ADAM, SLA, NART, DESCARTES, S KIR A, LA, IVOR, RAJ, SVETE, RADIKA, DANTE, URIN, ZENIT, ARSAK, ŠOLA, OKARA. BUTIK MARICA BOUTIOUE IN TRGOVINA S TEKSTILOM KLAKE, TEL: 0601 /74-046 PRODAJA VSEH VRST TEKSTILNIH IZDELKOV, ŠIVANJE PO NAROČILU 0D1.JUNIJA DO 30 SEPTEMBRA NOV DELOVNI ČAS: TOR.,SRE., ČET., PET.: 16h - 20h; SOB.: 9h-13h; PON.: ZAPRTO S TEM KUPONOM IMATE 10% POPUST PRI NAKUPU TER STR0RITVAH. M IM*** H V 16. številki smo objavili štiri skrite predmete, katere ste morali poiskati na štirih različnih slikah. V uredništvo je prispelo zelo malo rešitev, vendar nepravilne. Zato smo nagrade prenesli v današnjo številko. Vaša naloga pa je naslednja; rešite Nagradno križanko za mlade in jo pošljite na uredništvo Zasavca do 14.6.1995 s pripisom Križanka za mlade. Če jo boste rešili, se boste lahko potegovali za naslednje praktične nagrade, ki jih prispevajo: 1. Trgovsko podjetje Potrošnja, Poslovalnica Pod Gorico, Zagorje; 2. Petrol Ljubljana, Poslovna enota Zagorje; 3. Vrtnarsko tehnična trgovina "Eva" Kisovec; 4.Pedikerstvo Borišek Andreja, Zagorje; 5. Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica SAIIOVSKI PROBLEM BELI NA POTEZI. MAT V DVA. £ A A A A d e f uganka i Kovina tz Idrije 1 nam rnraVin 'toploto natanko pokaže. X.. Uaanka 2 Zvrhana skrinjica škatljic in žic, IZ nje prepevata tAfkfl in ctHr letiva hi oiitVh f ••'//'Axxx':A:XxA:X:A:XxPx'; ___________________________________ HOROSKOP OVEN Na vas bodo pritiskali problemi, za katere boste čutili, dajih še niste sposobni rešiti. S strani prijateljev, ki jih že dolgo poznate, boste doživeli kar nekaj presenečenj. Št.: 7. BIK Pozornost boste posvečali predvsem materialnim stvarem. Pri delu boste dosegli dobre rezultate in tako bo tudi vaš ugled narasel. Partner bo spodbujal vašo samostojnost. Št.: 30. DVOJČKA Veliko boste razmišljali o sebi, čeprav o stvareh, ki vam bodo rojile po glavi, ne boste pripravljeni govoriti zdrugi-mi. V partnerstvu ne bodite preveč sebični. Št.: 20. RAK Dogajalo se vam bo, da boste razdražljivi, pa čeprav brez pravega vzroka. Razmišljali boste o preteklosti, ki pa je ne morete več spremeniti. Raje se usmerite v sedanjost. Št.: 5. LEV Ne spreminjajte vsakodnevno stališč, ki so za vas pomembna. Pravico imate do svojegamnenja in da se ravnate po svojih spoznanjih. Pri nasprotnemu spolu boste zbujali pozornost. Št.: 1. DEVICA V okolici boste skušali pridobiti zaupanje in potrditev za vaša dejanja, kar pa vam ne bo vedno uspelo. Zato se boste počutili osamljene in nerazumljene. Št.: 6. TEHTNICA Svojih težav ne napihujte in jih ne analizirajte preveč, sicer vam bodo zagrenile lepe trenutke. Ne dovolite, da sodelavci odločajo o vaših stvareh. Št.: 23. ŠKORPIJON Spustili se boste v nekaj, kar za vas ni primerno. Potrebovali boste človeka s katerim se boste lahko pogovorili. Prijatelji vam bodo v veliko oporo. Št.: 10. STRELEC Nesamozavestni boste bolj kot običajno in le redkim se boste odprli in jim zaupali težave. Izogibati se boste samote in razmišljanju o problemih. Št.: 27. KOZOROG V tem obdobju boste navezali mnogo novih poznanstev in poslovnih stikov. Le vašačustvadopartneija bodo precej nestalna. Želeli si boste popestritve. Št.: 17. VODNAR Veliko dela boste imeli s seboj in svojimi občutki, zato se boste težko vživeli v položaj drugega. Do sodelavcev boste dostikrat preveč neobjektivni. Št.: 12. RIBI Predvsem se boste posvečati družinskim obveznostim. V družbo boste bolj malo zahajati. Na delovnem mestu se boste težko zbrali in motivirali - to bo vaša šibka točka. Št.: 32. ' i lili •es, ii rve »h Hi ugj avskega prcbl mk boste noš/ Hill na ■•XXX '■•■'XX:':'' xx:X' xXxXx ;i:p: xxx: xXxXi lšx m trani 41. WSMm Tp/mMmmmm Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RS H. Trbovlje - V Knjižnici TonetaSeliškaijavTrbovljah, razstavlja svojadela, slikarka Tanja Radej iz Krškega. Trbovlje - V Batičevem salonu Revirskega muzeja Trbovlje je do konca junija, razstava orožja. Trbovlje - Od 26. maja do 8. junija si lahko v Likovni galeriji ogledate slikarsko razstavo Severine Trošt Šprogar. Zagorje - V Gostilni Košenina so na ogled dela udeležencev Ex tempora 95. TABORI V soboto, 10. junija ob 11. uri organizira M DO ljubljanskega območja in PD Viharnih XXV tabor ljubljanskih planincev tudi s širšega območja. Tabor bo letos potekal na Muljavi. V kulturnem programu bodo sodelovali Stiški oktet, Folklorna skupina i z Šentvida ter mladi gledališčniki iz KD Muljavazodlomki iz Desetega brata. MALOV SIMPOZIJ Kolovrat - V petek, 9. junija od 9.30 do 15.30 ure bo na gradu kolovrat Malov simpozij. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira v soboto, 10 junija skupinski izlet na Krim in Slivnico. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. KONCERTI ŠmarješkeToplice-MePZ Svoboda Trbovlje, bo koncertiral 9. junija ob 20. uri v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Trbovlje - V koncertni dvorani Glasbene šole Trbovlje bo v torek, 13. junija ob 19. uri koncert klarinetistov GŠ Trbovlje. Podkuni - V nedeljo, 11. junija ob 10.30 uti bo v župnijski cerkvi Sv. Jurija na Podkumu koncert komornega moškega zbora Lek. Slovenj Gradec - V soboto, 10. junija bo Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje iz Trbovelj, nastopil na Reviji lovskih pevskih zborov in rogi sto v. JUBILEJ Kopitnik - V soboto, 10. junija ob 11. uri, bo pred planinsko kočo na Kopitniku proslava ob 20. letnici odkar so zgradili in odprli to prijazno planinsko kočo. KONFERENCE Branik na Primorskem - V nedeljo, 11. junija ob 11. uri, bo v Braniku delovna konferenca Skupščine izgnancev Slovenije. Zabavne prireditve Trbovlje - V telovadnici OŠ bo v soboto, 10. junija ob 14. uri tekmovanje plesnih parov in tekmovanje plesnih šol Slovenije. Športne prireditve MEMORIAL Kisovec - V soboto, 10. junija ob 9. uri bo na igrišču NK kisovecpotekal memorial Ladislav Gostiša v nogometu - veterani. Sodelovalo bo 6 ekip. MALI NOGOMET Razpored občinske trim lige - spomladanski del I. liga - VI. kolo: petek, 9. junija naigrišču Log: PP Hrastnik - Juventus ob 18. uri; Liljani - Čvek-Chichago ob 18.50 uri;ŠD Čeče - Steklarna ob 19.30 uri. II. liga - VI. kolo: naigrišču Dol: Mexsico - KS Dol ob 18. uri; Vaka- Steklarski Friši ob 18.50 uri; Čebelica - Gamsi ob 19.30 uri. T{ ,-1 DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija(tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo : Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in T rbovljah od 7.-13.ure,v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba: Vse informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje). EIcktro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljublja- ni. kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. ® (§ CR & sob.oh IS.m20uri.ned.ob 14 . 1 < Afy|>H por £4. * U>. Al 1 KI- I«. JESENSKA PRI POVED (aro, ljub. drama), sob. ob 19, uri. DELAVSKI DOM TRBOVLJE a n -ri>f vat trt 9. - 12. IK J /A L JUHI TFN\ {um UITI. kom.,), pel, pon. ob 20. mi, rišobigrted.iob l Skuri,:- p. 1.3.-I9. UTEMELJENI spb, ned. ob IS. utr, ste:, 8.-9.ASTERIXOSVA- 8> - ll* ROJENA MO-Ril CA Lun mlin i. čel. 14. - IS. PRlŠCH.A, KRALJICA PUŠČAVE KINO IZLAKE ll.LAHKO.SE ZGODI TUD*-..... \«H». ned. ob 20.15 uti. ' ' To oj I i—V JL—i 11 ii ' ..... ........ : 1, -1. ODŠLA BOM ŠE TO NOČ - Anja Rupel (5) 2, - 4. PRISLUHNI Ml - Darja Švajger (2) 3, - 2. PANDORINA SKRINJICA (remix) - Avla Band (4) 4, - 5. VEDNO - Dadi (3) 5, -/. BELA RAP -Hlp-hop (1) 1. -3. BE MY LOVER - La Bouche (2) 2. -1. BABY BABY - Corona (4) 3. -5. TOTAL ECLIPSE OFTHE HEAHT- Nicki French (5) 4. -4. BACK FOR GOOD - Take that (3) 5. -/. BUBBLING HOT - Pato Banton (1) ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radki Trbotie, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje I | do tetka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedefdh od 12.00 do 12.45. — — — — — — — — mi 1 1 '1 1 ^ j Mnj naslovi 1 1 « 1 RTV TRBOVLJE K10 ta®'-.. 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNV PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PRO-GRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM mr* in * is« 13.00 KORISTNE INFORMACIJ 1600 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJ 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJ 1200 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM SR0M 14.6.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJ 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA 20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE HO INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE 20.15 PETEK NA ETV 9.00 PONOVITEV PETKOVE DDAJE a««« 20.15 SREDA NA ETV ETV IZLAKE itfCtntciv