Političen list za slovenski narod.
P« pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemati veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.
JsStev.
25.
7 Ljubljani, v torek 31. januarija 1888.
Letnik XVI.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 30. januarija.
Konfesijonalna šola.
Liechtensteinov in Rappov predlog je na noge spravil vse sovražnike sv. vere; pričelo seje živahno gibanje; liberalna društva, občinski zastopi in po-samezui kričači po javnih listih zaganjajo strašanski vrišč in se drug druzega navdušujejo k vztrajnemu boju za brezversko šolo. Vsak dan po židovskih listih čitamo o sklepih in nakanah, s katerimi hočejo brezverni ljudje že iz začetka zadušiti konfesijonalno šolo, in liberalni listi so za dotične napade in izjave odprli poseben predal.
Nasledek tega rovanja se kaže tudi že v po-slaniški zbornici, kateri se je danes izročila neka peticija zoper versko šolo. Levičarskemu poslancu Suessu se je zdela tako važna in tehtna, da je predlagal, naj se pridene današnjemu stenografič-nemu zapisniku. Ni dvoma, da bodo za to prvo prošnjo prihajale dan za dnevom še brezštevilne druge, ker so otroci svetil zmerom gorečnejši za svoje pogubne prizadeve, kakor otroci luči za naj-blažilnejše namene. Prav bi torej bilo, da bi se zdramili tudi katoliški prebivalci in brez ovinkov povedali, da za svoje katoliške otroke zahtevajo katoliške šole, in da od te svoje tirjatve ne bodo od-jenjali. Naj si k srci jemljejo besede, ki jih cerkev veliki teden govori v svojih molitvah: Peter, ali dremlješ, ali ne vidiš, da Judež ne spi, ampak da hiti izdat Kristusa Judom? Prav tako naj se tudi katoliška izreja otrok izda Judom, ker so ravno židovski časnikarji najdrzovitnejši nasprotniki verske šole. Nesramnost teh ljudi je tako velika, da žugajo celo z jako nevarnimi in hudimi političnimi nasledki, z izstopom levičarjev iz državnega zbora, ako bi obveljala verska šola, kakoršno zahteva novi šolski predlog. Na pomoč kličejo celo svoje zaveznike na Madjarskem, kjer židovski privrženci še veliko huje gospodarijo kakor pri nas, kjer mora ubogo ljudstvo plesati, kakor mu godejo židovski časnikarji. Njih višji pismar, Žid Maks Falk, je v »Pester Loydu" zatrobil po svetu, da se bode omajala trdna zveza
med našo in ogersko državo, ako pri nas vpeljemo versko šolo, in zdaj od izhoda do zahoda, od severa do juga po vseh židovskih listih in lističih odmeva čudoviti izrek velikega židovskega preroka v Budimpešti, da bi bila verska šola pogubna za Avstrijo! Pogubna bi res bila, pa ne za Avstrijo, za oni zaničevani narodič, ki brez domovine, brez tempeljna, brez duhovnov, brez kralja tava po svetu, pa hoče vendar po celem svetu gospodovati in krščanske narode pripraviti, da bi se vklanjali židovskemu maliku. Pri vsem vplivu, ki so si ga vedeli v našem cesarstvu pridobiti, tako daleč pa še vendar nismo prišli, da bi imela Avstrija in židovstvo eden in isti pomen, in da bi Avstrija brez židovstva ne mogla obstajati.
Tudi vojaštvo naj bi levičarjem pomagalo zoper versko šolo; pri današnji razpravi o vladnem predlogu, ki kliče rezerviste k sedemdnevnim vajam z novimi puškami, je dr. S tur m govoril o Liechten-steinovem šolskem predlogu, trdeč, da vojaštvo ne bo več zadosti izobraženo, ako se sedanja šola pre-ustroji v versko šolo. Veliki modrijan ni pomislil, da na Nemškem imajo versko šolo in da vendar nemško vojaštvo slovi po svetu kot eno najboljših.
Za konfesijonalno šolo je dozdaj došla še le ena peticija državnemu zboru, pa ni dvoma, da jih skoraj dojde še več.
Dnevni red.
Na današnjem dnevnem redu je bilo malo reči; vršile so se nekatere dopolnilne volitve, potem je bil potrjen zakon o sedemdnevnih vojaških vajah, pri katerem je dr. S tur m govoril prej omenjene reči, in zakon glede oprostitve ustanov za dobre namene o priliki cesarjeve štiridesetletnice od kolekov od pristojbin.
Potem se je nadaljevala razprava o davku na sladkor, pri kateri se je najprej oglasil denarni minister Dunajevski, za njim pa levičarski poslanec Pollak.
Na interpelacije zastran ostrovskega premoga kupčijski minister menda govori jutri. Glede zadnjih odgovorov na interpelacije omenjam, da je samo minister notranjih zadev odgovoril na tri, drugi
ministri pa še na pet drugih interpelacij, izmed katerih je ena zadevala havziranje, o katerem je minister rekel, da je dotični načrt že dodelan in da se imajo deželne vlade in kupčijske zbornice o njem izreči do konca februarija t. 1. Tudi ogerski vladi je že izročen v pretresanje.
Odgovor
ministerskega predsednika grofa TaafFe-ja na interpelaciji barona Šveglja in dr. Poklukar-ja o požaru v Kamniku v 180. seji državnega zbora dne 25. t. m.
»V seji visoke zbornice dne 25. maja 1887 sta gg. poslanca baron Švegelj s tovariši in dr. J. Poklukar s tovariši stavila do mene interpelaciji povodom požara državne smodniške tovarne v Kamniku na Kranjskem ter želela, da se prepreči nevarnost takih požarov.
V drugi interpelaciji stavi se tudi še gospodu trgovinskemu ministru vprašanje, ali hoče pospeševati gradnjo lokalne železnice v Kamnik.
Oast mi je v svojem in v imenu gosp. trgovinskega ministra naslednje odgovoriti:
Državna smodniška tovarna v Kamniku deluje od leta 1865. V prvih dvajsetih letih ni se pripetila nobena nesreča; prva nesreča je bila 26. sept. 1885, ko je bil razstrel (eksplozija) v tovarni. Drugi razstrel je bil 6. novembra 1886 in 11. maja 1887 požar v salitrovi čistilnici (rafineriji).
O vzrokih razstrelov in požara so se vršile natančne preiskave; vzrokov razstreloma niso mogli zaslediti, požar v solitarjevi rafineriji pa je povzročil le delavec, ko je hotel proti ukazu popraviti kotel v prostoru in je bil radi tega od okrajnega sodišča v Kamniku kaznovan zaradi prestopka zoper varnost tuje lastnine.
Po razstrelu in požaru ni bila v Kamniku v večji meri poškodovana nobena oseba, niti posestnik.
Po razstrelu poškodovano poslopje se je po najnovejših tehničnih skušnjah popravilo, da je izključena malone vsaka nevarnost za okolico. Tudi
LISTEK.
Kaj se more le v večjih mestih zgoditi.
(Dogodba iz policijskega življenja. Prosto poslovenil Y.)
(Dalje.)
Videli smo, kako je Markovkov speljal na led bankirja Vilamoviča in ga opeharil za 20.000 rubljev. Zdaj je preskrbljen za nekaj let. Pa v glavnem mestu sedaj ni zanj varno. Kavno danes premišljuje, kako bi prišel do morja. Pri Kronstatu stoje vedno angleške ladije, ko bi bil enkrat na krovu ladije, bil bi v zavetji. Poznal je predobro angleške poveljnike. Večkrat se je že prigodilo, da je ruski komisarijat hotel vzeti popotnika iz ladije v svoje varstvo, a kapitan — kaj pa da podkupljen — odgovoril je odločno: »Tu sem jaz poveljnik, angleška ladija, angleška zemlja !" in zastonj je komisar ugovarjal. Pa kako priti do morja? Še celo Petrograda ne more zapustiti brez policijskega dovoljenja, in to se daje le dobro znanim osebam. Naj se pa tudi prikrade iz mesta na prosto, gotovo ga dobe skrivni policaji in vojaki na konjih, ki v velikem številu krožijo po okolici.
V tej hiši, kjer zdaj stanuje, je sicer varen. Gostilničarja je podkupil in tudi njegov sin je že marsikak rubelj dobil od njega. Ta dva bodeta molčala, drugi ljudje ga niso velikrat videli, ker komaj nekaj tednov tu stanuje. Pa kdo mu je porok, da ga gospodar ne izda, ko začno hiše preiskavati? Da bi samega sebe iz zadrege spravil, gotovo bo prej naznanil komisiji, kdo stanuje v samotnem stranskem poslopji.
Te in enake misli sprehajajo Markovkova. Že ima načrt gotov, kako se spravi iz te z&gate, pa zopet ga zavrže, premišljuje na drug način, pa tudi to mu ni všeč.
Zdaj čuje korake v spodnjem nadstropji, nekdo ga hoče obiskati. Naglo skoči k vratom. Nekdo potrka, pa tako čudno zraven popraska na duri, da je Markovkov precej spoznal: oseba, ki ga moti v premišljevanji, ni nevarna, pač pa lahko zelo koristna. Naglo odklene in gostilničarjev sin vstopi.
»Kaj je posebnega, Tobija?" vpraša ga in zopet duri zaklene.
»Policijski nadzornik je spodaj."
»Kje spodaj? Na dvorišči?"
»Ne še, v gostilni je. Pogovarja se z očetom,
in ta mi je dal znamenje, naj ta obisk tebi sporočim."
To je bilo za Markovkova kakor strela z jasnega neba. Da bode bankir kmalu goljufijo spoznal, o tem ui dvojil, a da bodo tako hitro njemu na sled prišli, tega ni pričakoval. Kaj storiti? Gostilničar se ne bo znal tako izgovoriti, da bi prekanil zvitega in izkušenega generala. Morda ga bode vsaj toliko časa zadrževal, da on zbeži iz hiše. Zdaj veljd urno delati. Vsak trenotek je lahko odločilen.
»Kako vreme je zunaj?" vpraša gostilničar-jevega sina.
„Zelo sneži, in tema je taka, da človek tri korake daleč ne vidi."
„Je general sam prišel, ali ima kakega poma-gača seboj?"
»Prav sam je, zunaj čaka ga navadni voz njegov, in samo voznik sedi na svojem sedežu, pa tako je v kožuh zavit, da nič no vidi, zdi se mi celo, da dremlje, ko sem v naglici pogledal na ulico."
»Dobro! Stopi hitro doli in daj eno pošteno kupico žganja vozniku, reci mu, da mu to pošlje sam general. Pa ne hodi mi skozi gostilno, skozi
poslopje za solitarjevo čistilnico se bo tako popravilo, da bo popolnem ločeno od skladišč za solitar in žveplo.
Na ta način, in ker se polagoma manjša zaloga v tovarni, pomnožuje gasilno orodje in strogo pazi na varnost v tovarni, upa vojaška uprava odvračati vsako nevarnost od državne tovarne, torej tudi od mesta Kamnika, kolikor je sploh mogoče pri veliki nevarnosti predmeta. Nemogoče pa je sedaj, da bi se večji vojaški oddelek premestil v Kamnik, ki naj bi hitro pomagal v mogoči nevarnosti.
Kar se tiče lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik, pričele so se na podlagi postave z dn6 1. maja 1885 drž. t. p. št. 67 obravnave trgovinskega ministerstva s podjetniki glede koncesije.
Te obravnave so bilo doslej brezvspešne, in ne bi se moglo dobiti Najvišjega potrjenja, ker so neutemeljeni pogoji, od katerih je odvisna dobava glavnice.
Na jedni strani so prekoračile zahteve podjetnikov glede prometne pogodbe z državno železnično upravo ono mejo, ki se mora skrbno varovati, da nima škode državni promet. Na drugi strani zahtevajo podjetniki za železnično črto do tovarne od vojaške oblasti preveliko privoljenje.
V zadnjem časi so podjetniki izročili trgovinskemu ministerstvu nove ponudbe glede načrta lokalne železnice; o teh se bodo pričele nove obravnave.
Ako primerno odnehajo podjetniki, opravičeno je upanje, da se bo doseglo sporazumljenje o nameravani železnici, in v okviru postave z dne 1. maja 1885 izvršilo podjetje, ki je na javno korist."
Deželni zbor kranjski.
(Nadaljevanje sedemnajste [zadnje] seje dne 23. j a n.)
(Dalje.)
Prične se potem razprava o načrtu zakona glede deželnih cest, o katerem poroča poslanec Detela.
Pri splošni razpravi se prvi oglasi g. poslanec Krsnik in govori proti načrtu; troški bodo večji, kakor se misli, odkup v denarjih bo huji kakor sedanje naturuo delo. Novi zakon ne bo nobeno novoletno darilo, ampak danajsko darilo; njegov okraj ne bo nikdar prosil za deželne ceste, donašal bo tri ali pet odstotkov, ali z deželnimi cestami ga pustite pri miru. Donesek obrtnikov bo pri nas malo izdal, to velja morda na Moravskem, kjer je bogatih velikih posestnikov, pri nas pa ne; samo obrtnijska družba na Gorenjskem in knez Auersperg bota bolj prizadeta, ali zavoljo dveh ne gre pritegovati vseh drugih. On je samo za to, naj imajo virilni glas oni, ki plačujejo največ davka. Tudi določba mu ni všeč, da deželni odbor imenuje načelnike; po-sledno naj bi deželni odbor imenoval tudi vse župane. To je hud vdarec za avtonomijo.
Poslanec Dežman se strinja s temi razlogi; deželni zaklad v malo letih ne bo mogel več nositi bremen. Ljudje laglje opravljajo tlako, kakor plačujejo v denarjih, zlasti sedaj, ko je žito tako po ceni.
kuhinjo pojdi k njemu. Prašaj ga ob enem, kam bo od tod peljal generala. Le hitro vse opravi in pridi mi naglo sporočit!"
Ko Tobija odide, zaklene zopet vrata in gre v drugo sobo. Tam so bila skrivna vrata na dvorišče, od koder se je lahko prišlo skozi kuhinjo na ulice. Spodaj je še vse tiho. Naglo ogrne vojaški plašč in pokrije kapo, meč pa in spodnjo vojaško suknjo pusti še viseti na steni. Bil je on zdaj pravi policijski nadzornik vsaj po zunanjem. Da ga spodnja obleka ne izda, zapne si plašč do vrha. Tako opravljen čaka ves nemiren svojega poslanca.
Ta res kmalu pride nazaj. Še potrkati mu ni treba, Markovkov naglo odpre vrata, pa ob enem tudi usta s prašanjem: „Kako je?"
„Vse gladko! Ko je vojnik spil polno merico žganja, miloval sem ga, da mora v tako slabem vremenu na prostem čakati. Bog ve, kedaj dospete še le pod streho? Gotovo se še daleč peljete?" ga prašam.
„In odgovoril je ?" naglo pristavi Markovkov.
„Da še sam ne ve, kam danes gresta. General je rekel tu počakati, naznanil mu bo že pozneje, kam naj vozi."	(Dalje prih.)
(Zakaj pa g. Dežman ui bil zoper odkup bire, ako ljudje laglje v pridelkih in tlaki plačujejo, kakor v denarjih? Vr.) Ali bi ne bilo mogoče drugače po-lajšati bremen, ki jih prizadeva cesta? Ljudem naj bi bilo na prosto voljo dano, ali hočejo sami popravljati ceste ali se odkupiti v denarjih. Dalje omenja slabe skuŠDje s turjaško in krško cesto, ki deželo veliko stanete; v logaškem kraji stane meter ceste 42Ya kr.; deželni zaklad bo torej na korist posameznim občinam prehudo obložen. Želi, da bi bil kriv prerok; (klici: kakor ponavadi! veselost!) ako se moti, bo svojo zinoto v deželnem zboru pripo-zual. (Klici: kaj še! veselost!) Konečno se huduje, da se je s tem zakonom tako mudilo, da je bil rešen v dveh sejah. (Klici: v t r e h sejah !) Med tem govorom predsedstvo prevzame deželnega glavarja namestnik, g. Grasselli.
Poslanec P a k i ž odgovarja Kersniku, da takrat ni nasprotoval, ko se je 50.000 gold. dovolilo za kamniško železnico (veselost!), zdaj pa ugovarja, ko je treba malo pomagati tudi ubogim dolenjskim občinam. Gosp. Dežmanu se ne čudi; on zastopa velike posestnike in bi rad imel, da bi bilo še zdaj kakor nekdaj, ko so grajščaki zaukazovali in s svojimi briči kmete priganjali k delu. Tudi zdaj naj dela kmet za vse stanove. Gospoda se nista pokazala samo očma temu zakonu, ampak tudi mačehe (veselost!), on bi bil mislil, da se bodo ogrela mrzlo - ledena srca m da bodo gospodje glasovali soglasno za vse paragrafe.
Deželni predsednik baron W i n k 1 e r pravi, da je načrt predložil ministerstvu, pa ni dobil še odgovora. Pri obravnavi v odseku pa je dobil vtis, da bodo troški za ceste po novem zakonu bolj primerno razdeljeni in da se bodo ceste zboljšale. Ko-nečna razsodba se bode na višjem mestu pa še le izrekla.
Poslanec Kersnik še odgovarja Pakižu, da se onadva po železnici kamniški menda ne bota vozila, in da bo dežela za 50.000 gold. dobila delnic, od katerih bo dobivala obresti. (Klici: zgubljen denar!)
Poročevalec Detela zavrača ugovore in po-mislike poslancev Kersnika in Dežmana. Eden je rekel, da ljudje ne marajo za deželne ceste, eden pa je trdil, da bodo vsi okraji hoteli le deželnih cest imeti. Torej oba pretirujeta. Širjava cest je že po sedanjem zakonu določena in se o tem v novem načrtu nič novega ne ukazuje. Glede načelnika omenja, da se gotovo avtonomija ne krha, ako ga imenuje prva avtonomna oblast, deželni odbor. To bi le veljalo, ko bi načelnike imenovala vlada. Kar je smešno omenjal o županih, se res godi v Galiciji, kjer župane imenuje deželni odbor. — Gospod Dežman ugovarja, da se v Galiciji niso upirali zaradi deželnih, ampak zaradi okrajnih cest. Troške je tudi pretiraval in niso tako veliki, kakor je trdil. Sicer mora pa deželni zaklad pri vseh večjih cestah dajati podpore, torej se njegovi troški ne bodo pomnožili tako silno in je vse enako ali jih daje tako ali tako.
Baron Taufferer dejanjsko popravlja, da je odsek za prvi zakon res potreboval samo dve seji, za drugi zakon, kategoriziranje cest, pa eno sejo.
(Dalje prili.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. januarija. STotramjje dežele.
O Liechtensteinovem po stavnem na vrtu piše „Oest. Bevue" med drugim: Poslanci imajo lahek nalog, ako se morejo sklicevati na tisoče in tisoče očetov. Kakor čujemo, vrše se priprave za velikansko prošnjo do državnega zbora, za kojo se bodo nabirali podpisi po celi Cislitvaniji. Želimo le, da bi to zahtevanje verske šole našlo odmev po vseh mestih in dežeiah.
Obravnave glede zadnje ogerske finančne operacije so končane. Izdalo se bo zlate rente za 30 milijonov.
Tnanje države.
jPaper; Leon XIII. je jako čvrst in zdrav. Predvčerajšnjim je sprejel 350 švicarskih romarjev, koje mu je predstavil škof Mermillod.
V Srbiji vrše se nujne priprave za bodoče volitve v skupščino. Vse stranke delujejo, tudi na-prednjaci, in ti skoraj gotovo v zvezi z radikalci, da bodo mogle pričeti z vspehom volilni boj, ki bo gotovo posebno vroč. Liberalci so se neki razcepili v dva dela. Toda tudi radikalna stranka kaj lahko razpade, ker je zapustila svoj dosedanji vspored
ločivša se od liberalcev. Med narodom čuti se velika nemirnost. Opravičena je bojazen, da prete neljubi dogodki. „Nova Ustavnost" pravi, da ministerstvo ni razpustilo skupščine samo iz bojazni pred liberalno manjšino, temveč tudi iz strahu pred svojimi radikalnimi pristaši, ki niso kazali posebno ubogljivosti nasproti vladi, odkar je ta nameravala zvišati davke. Iz vsega tega pa je jasno, da stoji Srbija pred osodepolno krizo, od koje izida je kolikor toliko odvisen mir na celem Balkanu.
Z vseh strani se čujejo glasovi, ki obetajo bližni konec bolgarski krizi. Iz Beligrada se poroča, da bo v kratkem odpotoval princ Ferdinand v Pariz. — Namen Koburžanovemu potovanju po vzhodni Rumeliji postane tem jasnejši, ako se pomisli, da je v teh okrajih najmočneje zastopana vladi nasprotna stranka, med tem ko je zapadni del južne Bolgarije najbolj udan vladi. — „Nord" piše, da navdušenje v Plovdivu in druzih krajih ne bo rešilo Ferdinanda propada, ki ga čaka v najbližjem časi.
Debata o nemški postavi zoper socijaliste je jako razburjena. Ker je minister Puttkamer priznal vsled škandaloznih razkritij poslauca Singerja, da Nemčija v resnici plačuje agente v inozemstvu, ki nadzorujejo socijaliste, in ko se je izjavil, da ti agentje nikakor niso ljudje, ki bi bili na najboljšem glasu, polastil se je državnozborske večine neprijeten čut; vedno bolj postaja verjetno, da ne bo sprejet oddelek postave, ki govori o prognanstvu. Najhujši vdarec načrtu pa je bil govor poslanca Bambergerja, ki. je z ojstrimi pušicami razsvetlil vladno postopanje ter naznanil, da bo glasoval proti predlogi ravno zaradi tega, ker ni prijatelj socijalistom.
jFrancoska zbornica se še ni pričela posvetovati o proračunu za 1. 1888. Prejšnji poslanec Germain, ravnatelj neke banke, pojasnuje nam gospodarstvo republikanske večine. Leta 1869. znašali so troški in dohodki 1900 milijonov. Po poravnanji vojskine odškodnine Nemčiji poskočili so izdatki na 2500 milijonov, torej za 600 milijonov. Od 1. 1877., ko so prišli republikanci na krmilo, napravili so za 6 milijard dolgov in pomnožili troške na 3700 milijonov, torej za 1200 milijonov. Ker znašajo letni dohodki le 3000 milijonov, preostaja vsako leto 600 do 700 milijonov primaujkljeja, in kar je najbolj čudno, ni ga republikanskega govornika, ki bi iz-pregovoril eno samo besedico o tej žalostni resnici. Na ta način je splošni državni polom neizogiben. Desničarji predlagali bodo letos zopet, naj se imenuje odsek 22 članov, ki bo pretresal to kočljivo zadevo. Večina zbornice pa bo, kakor poprej tako tudi sedaj, zavrgla predlog, ker noče, da bi se na dolgo in široko razpravljal njen greh. — Končana je četrta kazenska pravda, v kojo je zapleten Wilson, in zopet je slednji oproščen, da, niti obtožba se ni glasila zoper njega. Obsojeni so na dve leti, oziroma poldrugo leto Zulpha, Piflero in Baylas, ki so na povelje Wilsonovo hoteli okrasti, oziroma napadli Portalisa, vrednika listu „XIX. Siecle". Priče so potrdile s svojo prisego, da so videli v bližini Wilsona, ko je bil napaden Portalis, re-darstvo ga je zapazilo, obtoženci so se izjavili enoglasno, da jih je najel Wilson — toda sodnija ga niti ni obtožila. Celo republikanski listi , kakor „Paris", sprevideli so, da je treba sodniški stan temeljito očistiti ljulike, ker bo ljudstvo sicer izgubilo vse zaupanje do sodnikov. Posebno napada časopisje nadprokuratorja Boucheza, ki je javno proglasil dotične vesti kot neresnične. Glasila ga zavračajo, da je lažnjivec. Žalostno za državo, ako so republikanski listi primorani očitati kaj tacega odličnemu tiradniku republike!
Italijani ne nameravajo več maščevati se nad Abesinci, da celo Saatija ne bodo zasedli, akoravno so to jako slovesno in ponosno naznanjali svetu. Poluuradni „Esercito" objavlja pismo, ki pravi, da bi bil z ozirom na splošni evropski položaj ne-zmisel, ko bi hoteli preložili vojsko v notranjo Abe-sinijo. Vlada se mora torej jasno in naravnost izjaviti, da ekspedicija nima druzega naloga, nego zavarovati blagostanje italijanske posesti. Prej ali slej prosila bo Abesinija sama za prijateljstvo Italije. Seveda, grozdje je kislo!
Švicarski zavezni sovet prepovedal je bivanje v Švici nemškim podložnikom: Ehrenbergu, Schopenu, Metzierju in Hauptu zaradi anarhističnih agitacij. Ob enem je zapovedal vladi, naj strogo pazi na to, da vredništvo lista „Social-Democrat" ne bo prekoračilo mej mirnih in stvarnih razprav. Jasno je, da je storil to zavezni sovet le vsled prigovarjanja nemške vlade.
Itumunsko - grški razpor je poravnan vsled posredovanja rumunskega poslanika. Grški zastopnik se bo povrnil v Bukarešt.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Petra na Notranjskem, 27. januarija. (P red pust na, pa resnična.) Na železnici se marsikaj žalostnega in veselega pripeti, zlasti po večjih postajah, kakor je n. pr. tukajšnja, ki je za ljubljansko največja v deželi. Večkrat je bil že kak. železniški čuvaj povožen, kak delavec na tiru od vlaka stisnjen ali ranjen, ali pa je kak sprevodnik
in zavorač izpodrsnil in zgrmel z visocoga stolpiča nad vagonom pod kolesa. Največkrat pa kako pse, ki se brezskrbno igra po šinah, zacvili in konča svoje pasje življenje. Te dni se načelnik železnične postaje na Zidanem mostu za ušesi praska, ker mu je vlak zmečkal lepega psa, katerega je ravnokar prodal nekemu gospodu v Gradec za 100 gld. in hotel tisti dan poslati novemu gospodarju.
Včerajšnja smešna dogodbica na naši postaji ■ pa je ta: Poštni vlak št. 7. ob polu ene popoludne prikadi od Ležeč v Št. Peter. Popotniki poskačejo iz svojih predalov ter planejo v reštavracijo iskat si ■čašo pive ali dobre črnine, ki se tu izvrstna dobi. Kratek čas počitka kmalu preteče, vratar že pozvoni drugič, in potniki se naglo porazdele po svojih prostorih v vagone. Uradnik, ki ima dnevno službo, pogleda na uro, — določeni čas odhoda je tu, zapiska na svojo piščalko in zaupije vratarju „abliiuten" (odzvoniti), — lokomotiva pa zabrlizga, da vse leti skozi ušesa. Toda vlak se ne premakne z mesta in lokomotiva brlizga naprej in naprej. Železniški uradnik teče proti lokomotivi in kriči: „naprej, naprej, kaj pa čakate?" Kurjač na lokomotivi pa ves preplašen pravi: „lokomotivnega vodnika ni tu",— in zopet odpre ventil, da bi z brlizganjem lokomotive priklical vodnika od koder si bodi, — pa vse je zastonj, ta ne pride od nobene strani. Vse ga gre iskat: eni v reštavracijo, drugi v čakalne sobe, tretji v oddelek za železniško osobje. — Med tem pa je vodnik „Peres" tičal v tistem kraji hiše, ki je najbolj skrit. Stopivši v tisti kotiček je zaprl vrata za seboj in po nesreči je ključavnica zaskočila, da ni mogel venkaj; zaradi visokega oboja mu je bilo pa tudi nemogoče kviško zlesti in čez deske priti na prosto. Butal je z vso močjo ob vrata, uprl se vdnja, da bi jih šiloma odklenil ali vrgel na stran, tudi to se mu ni posrečilo, dasi je mož velikan in čvrst, kakor kijec. Za nesrečo je ravno tisti kot na tako skritem kraji, da je težko blizo priti. — Nazadnje vendar nekdo ondi mimo gre in čuje krik vodnikov: „aushalten" (počakajte!) — Morali so lestvico prinesti, da so ubogega vodnika dobili iz neprostovoljnega zapora. Nikamor ni pogledal na postaji, ampak brž smuknil na svoj prostor in odpihal z vlakom proti Ljubljani. — Kaj vse utegne biti vlakom vzrok zamude?
Iz Celja, meseca januarija. (B o ž i č n i c a.) [Konec.] Za končano pesmico stopite dve deklici na oder ter pričnete nalašč v to sestavljeni igrokaz: „Sveta noč". Temu sledi „Mati in sirotica", ki je bila božični večer za hčerko, oziroma sestrico sprejeta, ter obvarovana pred trpljenjem, kakoršno morajo revni otroci brez starišev, brez doma in vsake podpore med svetom prebiti.
Skušala nam je predočiti v angelja preoblečena deklica, ki je stopila za drugimi osebami dotične igre na oder ter slovesno govorila sledeče vrstice: Strmite zemlja in nebo! Naj vsem oznanjeno vam bo: Z nebes na zemljo Oče gleda, Kod' hodi sirotica bleda — Oko nebeško vse zazre, Siroti kar podeli se; In kaplja sveža, ki jej kane V tolažbo — skrita ne ostane!
Ko se odpoje igrokazu sledeča lurška pesem : „Zvonovi v zvoniku", ki je ena izmed najprisrčnejših Marijinih pesmi, povedala nam je zelo majhna učenka s preživo besedo kratko, a jedrnato voščilce za novo leto v nevezani besedi.
Naposled je osrečil pričujoče prečastiti gospod J. Ž., predsednik katoliškega podpornega društva, s svojim izvrstnim slavnosti primernim govorom, v katerem je osobito šolsko mladež opozoril na pomen „božičnih jaslic", na preobilne darove, koje nam je božje Detece prineslo z nebes.
Konečno razdelila so se darila med okoličanske ubožne šolarje in šolarice. Obdarovanih je bilo 110 dečkov in deklic. Poslednje so ob urah za priročna dela svojo obleko večinoma same izdelovati pomagale. Zato smo mogli nekaj več obleke za dekleta nakupiti. Razun tega je tudi preblagorodna gospa Regina Vašičeva nekaj obleke za dekleta nakupila. Zaradi tega ji bodi tukaj hvala izrečena.
Preblagi čitatelji teh vrstic sprevidijo, da smo imeli torej tudi mi, kakor se po drugih krajih sliši, božično slovesnost, pri proste „jaslico betlehemske", a radosti veliko. — Zbrani smo bili odkritosrčni rodoljubi, rojaki in rojakinje vsakovrstnih stanov, uneti za blagor učeče se mladine.
Kar je božičnico posebuo prijetno storilo, bilo je milodoneče petje šolaric. Vse pesmice namreč,
koje so se pele, vglasbil nam je čast. g. Ljudevit Hudovernik; njih glasbeno vrednost in lepoto svedoči nam že ime samo. — A ne samo to, marveč imenovani gospod blagovolil je tudi petje spremljevati na harmoniju, za kar mu bodi najsrčnejša zahvala.
Hvala tudi vsem dobrotnikom in dobrotnicam, kateri so kakor-koli pripomogli k tej veselici. Obilen blagoslov katoliškemu podpornemu društvu, da raste in se razširja v prospeh krščanske vzgoje in omike slovenske mladine na podlagi mile nam materinščine!
Celjska.
Iz Rudolfovega, 27. januarija. Ostra zima je prignala v našo okolico neuavadno zvrjad, ki je sicer pri nas že redka, da celo tako, o kojej se je mislilo, da je sploh ni več na Kranjskem.
Sporočili ste že, da sta bila v mestnem gozdu blizo Uršnih sel ustreljena v poznej jeseni dva medveda. Sedaj pa smo videli tu ubito drugo še bolj nenavadno zver — divjega mrjasca, katerega videti ste imeli priliko tudi Vi Ljubljančanje. Podrl ga je J. Ratajec, lovec g. grofa Margherija.
V šmiheljsko faro, kar k mestu, pa so se priklatile divje mačke. Ena je podavila v mlinu pri g. Oblaku šestnajst kokoši, druga pa v Poganicah šest kokoši. Obe dve ste prejeli zasluženo plačilo. Na Poganicah je pustila še pet malih, koje so pa pač poslali tudi za materjo.
Predpust ima tudi pri nas svoje pravice. Veselice, plese itd. napravljajo družbe in zasebuki. Vodnikova slavnost 4. februarija obeta biti sijajna. Prihodnjo nedeljo bodo pa predstavljali v „Narodnem domu" žaloigro „Požigalčeva hči", kojo bi bili imeli pokazati že preteklo nedeljo — ali zaradi nekaterih zaprek se je morala preložiti. No, v igri, ki ima šestindvajset oseb, pač ne bode brez težav v našem mestecu!
Za popravo hiše katoliške družbe rokodelskih pomočnikov že navažujejo opeko — in sicer, kar moramo pohvalno omeniti — doslej zastonj. Gosp. župan Vindišer iz Kandije ima zato največ zaslug; sam je že večkrat pripeljal pa tudi druge naprosil, da vozijo za dobri namen.
Iz Št. Vida nad Ljubljano, 30. januarija. Poročal sem Vam pred kratkim o lepi čitalnični veselici in njenem življenji, a danes naj mi bode dovoljeno, nekaj žalostnejšega poročati. Pokopali smo namreč danes na tukajšnjem pokopališči gdč. Nežiko Belec. Veliko njeno veselje je bilo, sodelovati pri raznih cerkvenih in drugih slavnostih. Je kje bilo treba olepšati s cvetlicami, katerih je imela vedno veliko, postregla je hitro.
Da je tudi pri društvih po svoji zmožnosti dosti storila, spričuje naslednje. Ko si je katoliško rokodelsko društvo zastavo omislilo , je z veseljem nagovorila dve družici, s katerima je šla ter nabrala za lepi v zlatu pleteni trak z napisom zadostno svoto; da, celo pri nasprotnikih je vedela tako lju-beznjivo prositi, da ji nikdo ni mogel odreči daru. Katoliško društvo zapiše si njeno ime v spomin v svojo knjigo. Poznata je bila daleč na okrog,- ko je velikokrat s svojim g. bratom pri raznih cerkvenih prilikah bivala. Blag ji spomin!
Dnevne novice.
(Slovo Andreja Einšpielerja.) Na prošnjo, naj bi naznanil one pisatelje, kteri so sodelovali pri „Slov. Prijatlu", da se o priložnosti omenijo v „Knjigi Slovenski", odgovoril je ranjki Andrej Einspieler v pismu 19. novembra, torej malo dni pred boleznijo, profesorju J. Marnu tudi to-le: „Po naročilu Vam pošljem nekaj o sodelalcih, ki so mi pomagali pri vredovanji „Slov. Prijatla". Pregledal sem vse tečaje, pa po toliko letih se ne spominjam več, kdo je pod to ali uno znamko pisal. Zatorej Vam zamorem po imeni našteti le poglavitne pomagalce. — Prav žal mi je, da nadrobnejših izvestij Vam ne morem podati. Od vsakega posebej pisati, ktere pridige so njegove, je res pre-mudivno in za moje slabo, operirano edino oko pretežavno. Zatorej prosim, da ste s tim zadovoljni. Prav srčno Vas in vse resnične rodoljube slovenskega, katoliškega naroda pozdravljam in iz cele svoje duše želim, da bi vsi časniki složno delali za večno in časno srečo našega vernega, pa ubogega naroda. Nasprotniki naši vidijo, da med nami ni sloge, zatorej ne dobimo ničesar: Sloga
jači — nesloga tlači. Prva in poglavitna potreba so ljudske šole na katoliškej in narodnej podlagi, — vse drugo pride gotovo malo poznej. Podučen in zbujen narod bo tirjal materno besedo v kancelijah tako, da bode vlada prisiljena nam dati tudi srednje in više šole in gospoda se bode morala poprijeti in učiti naše besede: S trebuhom za kruhom. Zatorej le ljudske šole; ako nam pa vlada teh noče dati, potem pa v opozicijo!"
(Pokopališče pri sv. Krištofu) je iz zdravstvenih ozirov občinstvu zaprto.
(Osepnice.) 29. t. m. so zboleli 3 moški in 2 otroka. Ozdraveli so 4 moški, 3 ženske in 6 otrok; umrl je 1 moški in 2 otroka. Bolnih je 188 oseb.
(Iz Št. Vida nad Ljubljano): Veselica, katero je nameravala prirediti dne 29. januarija 1888 naša čitalnica, prepovedala se je uro pred predstavo iz zdravstvenih ozirov. Slavno občinstvo, katero je storilo pot v Št. Vid zaman, naj blagovoljno oprosti, zlasti častiti gostje iz Šiške.
(Za popravo hiše kat. družbe rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem) so dalje darovali: Mil. g. knezoškof 100 gld.; Vesela družba 4 gld. 20 kr.; g. Anton Kušljan, podobar 10 gld.; iz Gradca (po mil. g. proštu U.) M. I). 50 gld., P. L. 10 gld., A. D. 50 gld.; g. A. Kalan 5 gld.; g. Mat. Kolar 10 gld.; g. Fr. Karun 5 gld.; duhoven iz Ljubljane 5 gld.; Jos. Laznik 5 gld.; g. Martin Malenšek 5 gld.; g. Andr. Drobnič 10 gld.; neimenovana gospodičina 5 gld.; g. Anton Hočevar 4 gld.; g. Franjo Prpar 5 gld.; g. Mat. Jereb 15 gld.; gosp. Miha Zupan 5 gld.; g. Josip Krese 5 gld.; msgr. Luka Jeran 5 gld. Razun tega: g. Rohrman lepo smreko; mestni zastop 2 smreki; gospa Chiarutini dve obešali za obleko; G. N. akcijo „Prvega narodnega doma v Rudolfovem."
(Gorica in Soča.) V Gorici jim gre za dobro pitno vodo prav tako trda, kakor nam v Ljubljani. Do sedaj so Goričani nameravali pitno vodo iz Soče v mesto napeljati. Nedavno pa jim je neki nemški kemik oči odprl, kako nesnažna voda je Soča. Mož pravi, da je bistra Soča z organskimi stvarmi tako onesnažena, da bi je noben „iiltrir" ne očistil. K tej nesnagi tudi Idrica veliko pripomore, ki iz Idrije priteče in se pri sv. Luciji v Sočo izliva, kamor iz-vestno kolikor toliko škodljivih snovi zanaša iz rudnika. Vsaj se d a na to sklepati po ribah, katerih je v Soči nad sv. Lucijo izdatno več, kakor pa pod sv. Lucijo. — če le ta sloveči nemški kemik ni iz tiste šole, kakor sloveči nemški zdravnik ?
(Gimnazijalec, kakeršen hi ne smel hiti.) Poroča se nam, da je bil lansko leto dijak N. N. izključen iz goriške velike gimnazije. Mladeneč je bistre glave in dobro podkovan, in s tem se je hotel okoristiti. Dogovoril se je z dijaki, da jim bo popravljal šolske naloge. Preskrbel si je ponarejene ključe od knjižnice, kouferenčne sobe in fizikalnega kabineta, kjer so gg. profesorji puščali šolske zvezke. Omenjeni osmošolec je ponoči skrivši zahajal v te prostore ter popravljal naloge za plačilo. Minole dni je prof. Baar zasledil, da so latinske naloge popravljene s takim črnilom, kakor ga ima v knjižnici. Goljufija je prišla na dan. Posledica je bila ta, da so dva dijaka izključili iz vseh državnih gimnazij, tri pa iz goriške.
(Potrjena izvolitev.) Presvetli cesar potrdil je izvolitev g. Gustava Del Cotta, posestnika v Brežicah, za načelnika, in g. dr. Gvidona Srebreta za načelnikovega namestnika v okrajnem zastopu brežiškem.
(Isterski deželni odbor) vračal je vsem občinam hrvatske in slovenske dopise. Občina Vrbnik na otoku Krku se je zaradi tega pritožila pri državnem sodišči na Dunaji. Državno sodišče je dne 20. t. m. rešilo to stvar ter razsodilo, da sta v Istri deželna jezika hrvatski (slovenski) in italijanski. Torej imajo vse naše občine pravico zahtevati, da se njih slovanski dopisi rešujejo tudi slovanski. Ta odlok je jako ugoden in važen, in upamo, da se bodo slovanske občine v Istri posluževale svojih pravic, vte-meljenih v 19. členu drž. t. z.
(Ustanove odtegnil) je minister pl. Gautsch nekaterim laškim velikošolcem iz Dalmacije, na velikih šolah v Gradci in na Dunaji, ker so brzojavne čestitke poslali v Zader ondašnji podružnici laškega „Schu!vereiua pro Patria" ob priliki njene ustanovitve.
(Slovensko gledišče.) [Konec.] „Štempihar mlajši" ni ravno slabo preveden, najbolje pa tudi ne; ali pri nas je že tako, ako ne greši pisatelj, odnosno prelagatelj mora grešiti igralec. Občinstvu
je to mučno poslušati in gledati, ako se igralcu zaletava jezik, ako meče oči zdaj na šepetalca, zdaj na osebo, s katero igra ter ne ve, kdaj bi pričel, kdaj končal. Najmučneje pa je občinstvu, ako igralec postavlja besede nepravilno, da mu jezik nima nobenega ritma, kakor se je to zgodilo včeraj. Zato zopet pravimo: učiti se je treba in to zelo marljivo učiti.
Igralci in igralke naj bi si vzele za vzgled, da se je treba uloge dobro naučiti, g. Borštnika, kateremu teče beseda gladko, da ga je veselje poslušati. »Štempiharja mlajšega" igranje nam je sicer ugajalo, to je z občnim učinkom smo zadovoljni, le to bi omenili, da je igranje bilo prenapeto, a prenapetost je stvar nenaravna, katera nam radi tega ne ugaja.
Bolj odškodovala nas je ednoaktna komična opera »Deklica elizonska", ki je tudi na slovenskem gledališkem listku brez očeta — skladatelja. Gospii M. Gerbičeva, ki je pela Manuelito, gospica Dane-ševa, ki je kot mlad Baškanec nastopila, ter gosp. Brak kot Vertigo so se že zadnjič odlikovali in tudi včeraj peli na občno zadovoljnost. Osobito dvospevi gospe M. Gerbičeve in Daneševe so nas včeraj očarali, ker sta jih obe pevki peli z iskrenim občutkom. Tudi »Vertigo" je bil na svojem mestu in radi ga pohvalimo, toda naj pomisli, da se sme prekoračiti meje svojega področja, kajti moglo bi se zgoditi, da bi tudi poslušalec v prvih vrstah sedeče spravil v neprijetno zadrego, ake bi jim ponudil čašo rojnega vinca, ali v gledišču, osobito na odru, sme piti samo tisti, kedor ima v to posebno dovoljenje. Povsod veljaj red 1
(Idrijska) slovenska čitalnica priredi v četrtek 2. februarija 1888 zvečer ob 1/i8. uri običajno »Vodnikovo slavnost" s sledečim vsporedom: 1. »Vodniku", poezija Janeza Bilca.— 2. »Venec Vodnikovih in njemu zloženih pesmi", uglasbil Ant. Foerster za mešani zbor s spremlje-vanjem glasovirja. — 3. »Veršac", Vodnikova pesem, deklamacij a. — 4. »Srce sirota", samospev Fr. Pogačnikov s spremljevanjem glasovirja. — 5. »Kdo mekkym je", češki moški čveterospev Fr. Gerbičev.
—	6. »Milotinke" — »Želel bi, da bi bil ptica", Fr. Gerbičev samospev za visoki glas, besede Krekove.
—	7. »Nazaj v planinski raj", mešani zbor, uglasbil Ant. Nedved, besede Sim. Gregorčičeve. — 8. »Pri zibelki", mešan čveterospev H. Volaričev, besede A. Pinove. — 9. »Za dom", moški zbor H. Volaričev, besede Bojanove, poje čitalniški moški zbor.
—	10. Prosta zabava, pri katerem svira sekstet c. k. rudarske godbe. — Vstopnina za člane 20 kr., nečlane 30 kr. Sodelujoči člani in dijaki so vstopnine prosti.
Telegrami.
San Remo, 31. januarija. Maokenziejez ostalimi zdravniki enega mnenja, da je operacija nepotrebna. Dihanje normalno.
Rim, 31. januarija. Saati bodo jutri zasedli in ob enem tjekaj preložili glavni tabor.
—	K včerajšnji plesni veselici pri avstrijskem veleposlaništvu so prišli kralj, kraljica in prestolonaslednik.
Petrograd, 31. januarija. „Journal" piše c]a je trditev o vsprejemu ruskega posojila v Parizu nezmisel. Car je pomilostil sedem na smrt obsojenih nilulistov k posilnemu delu od osem let do nedoločeno dobe,
Carjigrad, 31. januarija. Govori se, da bo v kratkem odpotoval v Sofijo K i a j i m bej kot naslednik Gadbanov.
1nnnnnn**nM*uunuxx Kruta Elicrl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. n^.i ■ ■ I.j
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižjo eone.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfinejo naribane in boliše nego vse te vrsto v prodajalnah.	(24)
Cenile« na, ztiUtcvnnjo.
V bolnišnici: 27. januarija. Anton Zanoškar, delavec, 88 let, [Marasmus. — Katarina Jesih, gostija, 69 let, pljučnica.
Vremensko sporočilo.
t) *
g Cas	Stanje
-——	Veter Vreme J2 §
nna.7iwii.nin	zrukomora toplomera	o «0 o
opazovanja	T mm po Celziju	g g
7. u. zjut. 734-2 —15-8	sr. svzh. oblačno „ m
30.2. u. pop.	732 9 - 5-8	si. jzap. „ b lu
9. u. zveu.	732-9 — 6-4	si. svzh. sneg snc®
zjjiuuij jui/.iu, puium ouiacnu, pozneje neKOUKO soincnm žarkov, okoli poludne zopet oblačno, popoludne okoli 3. ure sneg. Srednja temperatura —9-3° C., za 8° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
31. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ „16% „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ......
Kreditne akcije ..........
Srebro .... Francoski napoleond. Cesarski cekini Nemške marke
78	gl. - kr.
79	„ 85 „ 108 „ 50 „ 92	„ 95 „
864	„ - „
268	„ - „
126	„ 60 „
io;; OP,,"
5	„ 97 „
62	.. 15 „
Zahvala.
Podpisani se v imenu šolske mladine oziroma šolske občine visokočastitemu gospodu Janezu Potočniku .župniku in duhovnemu svetovalcu, za darovane knjige učiteljski, farni in šolarski knjižnici, kakor tudi za velikodušno veznino istih v znesku 19 gold. 55 kraje, najtoploje in prisrčneje zahvalimo.
Brezovica 29. januarija 1888.
Janez Kogej, nadučitelj. — Jakob Sojer, podpredsednik okrajnega sveta. — Matija Remškar, župan. — Anton Koritnik,
župan.
Zahvala.
Povodom britke izgube naše ljubljene hčere oziroma sestre
IEŽIKE BELEC
so nam prijateljska sočutja velika tolažba.
čutimo se dolžne za to po tem potu gospodom in gospem, ki so od blizu in od daleč došli h pogrebu, posebno pa prečastitemu gospodu Andreju Volcu, tukajšnjemu župniku, za požrtovalen trud, sočutje in tolažila, ki so pozno v sredi noči pri zadnjem izdihu nepozab. pokojne bili, slav. čitalnici in pevovodju gosp. Tomc-u, slav. kat. rokod. društvu in darovalcem krasnih vencev in trakov presrčno zahvalo izreči z: Bog jim povrni.
Posebno pa se zahvaljujemo gospodični Ivanki Z a kotnikov i za preljubeznjivo postrežbo in veliko skrb pri bolezni drage rajnee.
Šent Vid nad Ljubljano', 30. jan. 1888.
Edini v šestih jezikih oziroma izdajah iz-joč časopis jo od dne I. januarija t. leta , izdavani
|	list za mladino
IJIMMELSGARTEN"
1 24 številk po 8 strani na leto s poštnino j vred le 85 kr.
Naš list hoče duše malih ohraniti v raji ; nedolžnosti, voditi jih, da bodo našli v zmešnjavi življenja pot čednosti.
Naš „HIMMELSGARTEN" prizadeval si bo, da bo zvest pomočnik in vzgojitelj, igral se bode z malimi in delal, zabaval jih in poučeval po vzgledu Onega, ki je rekel: „Pustite k meni otročičo, ker njihovo je nebeško kraljestvo". Naše podjetje trudilo se bo ne oziraje se po dobičku, da se kolikor mogoče razširi vsled svoje nizko cene.
^ Krščansko hiše kar preplavljajo spisi proti-krščanskih smotrov, zato smo pa popolnoma opravičeno preverjeni, da se smemo zanašati na podporo vseh poštenih katolikov, ter uljudno prosimo te pomoči s tem, da se brzo blagovoli poslati naročnina.
Izdaja se list v nemščini, češčini, poljščini, hrvaščini, slovenščini in madjarščini; zato je treba natanko navesti, ktero izdajo hoče kdo imeti.
Naročila prevzemajo vse knjigotržnice.
V Slov. Gradci na Štajarskem, 1888.
Založništva Usta jjHimmelsgarten1',
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
"v Ljubljani, Kljucarsko ulice štev. 3,
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in februarija t. I.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Mo-droce na peresih (Federmadratzen) po lO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni, stoli.
Za dobro in pošteno delo se jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo.
Cenilci s podobami zastonj in f ranico na za-htevanje.	(25)