5t. (>. Poštno iekoci račon it 24. V GorSfii, drie 10. sebraarja 1931. Poraroezna Šte«. — 20 stotink. Letnlk IV. <»hf»ja v üorici vjak leto W L, mcsifno 1 *-, «a livjicmsrvo 16 L. Na Ä3*oiflla K-<-? dur.'s'.'iiaue na- ¦'učnice se ue b<»mo oziraii. ^OBa^ieziie ŠTevilke sianejo v RJXjwofjn» 20 afotini« J'edriSivo-: Ulna Vettupn: . \ uprava ui. Vetturini 9 /*ÄÄBKi° .jflflBi^h HHflk MB ^tfflB^fe JM1 ŠtŠf Jttl .ääd&ttfr titfBHBBI iSföHKk^ ^tfl BBflH^Mfi tftfl H ^B' HI ^B ^B ^R ^B B ^H ^^flk ^m sb «I ^b HI 9L Hi SB ^Hi tKf ¦§ H 9b ^^m ^K i^H ^B ^B ^B IB ¦¦ ¦¦ vt A^hbhI ^B IB ^B ^B iH ^o^Bh* $$f flBl^BI HHv| ^^iJ*^^^ Hi ^^9 ^ia kBMh^^V HB a^L ^^^h^^^B V^Bfl^Br S^B I^B ^^b b^b^^Bk iaEattuuHfe ^¦^^^¦¦¦i Rukupisi <¦«• Dt V! ;-či>jo. fte- frar.l | vdivjajo za par lir tujim sarlatanom, za J ! katcre delajo propagando in reklamo. Ti I ljudie ali se ne zavedajo. da spravljajo | svoje domače rojake v nesrečo ali so že | ! take propalicc da jim za to ni mari. To a- gentovanje je začelo že tako gniti na na- ! sein narodnem telesu, da je potrebno, da skusa vsak zaveden človek to prcprečiti. — Kadi potrebne razvidnosti in da bomo niogli posteno mahniti po takih malovred- nih agentili, pozivljamo vse naše rojake, ; da nam take agente z imeni naznanijo in njili »delovanje« popišejo. Vojni oškodovanci! Zäui)ajte le do- mačinu, če potrebnjete podnka o vojni od- škodnini ali če potrebnjete obrtniškega ali | strokovnega stavbenega dela. ! Obrtniki in dc!avci stavbinske stroke! j Organizirajtc v vsakem ve^jem krojn j stavbeno zadrugo, v kateri naj se združijo | ne-!e zidarji, temveč tndi kamnoseki, mi- zarji, kovači, kljnčavničarji ter sploh vsi 1 rokodelci ki niorejo pri gradnji stavb priti j s v poštev! j | Ne držite križem rok! Lotite se takoj j I organiziranje delovnih moči, ker, kakor i siišimo, hoče vlada v prvi vrsti dajati j 1 gradbeno delo stavbinskim <.au;ugciii! ^ j izvršitev. i Vojni oškodovanci! - Stavbeniki! — Ne pricakujte vse pomoči ne od zgoraj, ne z desne ne z leve, temveč združite svoje siie v doinačih zadrngah in iščete v samo- pomoČi svojo gospodarsko rešitev. Komunisti in narodnosL I V težkih dnevih, ki so doleteli naš slo- i ' venski narod v zasedenem ozemlju, je bi- ! lo pričakovati, da bomo v boju za svoje kulturne, narodne in gospodarske pravice ! zbrani vsi v lepi edinosti okoli narodnega ! praporja. Žalibog, temu ni tako! Kdo so tisti, bo vprašal nžaljeni bralec »Straže«, ki rušijo prepotrebno slogo! Večina čita- teljev »Straže« ve, da so to naši komuni- sti, oziroma socijalisti, ali naj se imenujejo i kakor hočcjo. Marsikdo bo zmajal z gla- , j vo, češ, to pa y.e ni res, saj vendar vedno ; I trdijo, da niorejo edino oni rešiti naš na- | \ rod. Res je, da to trdijo komunisti in s tern i | zapeljujejo naše ljudi v svoj tabor. Reči ; i pa moramo, da to delajo ali iz nevednosti, I ker ne poznajo svojega lastnega progra- ! ma, ali pa iz zlobnosti, dobro vedoč, da, če bi' povedali našcmii narodu svoje sta- | Mice gledc iiarodne;.';a vnrašanja, bi jih \ všc zapnstilo. Mi pa trdimo, da so komu- nisti odločno protinarodni; in to hočemo danes jasno dokazaü z njihovimi lastnimi , besedami. I Večina naših čitateljev pozna sloven- j sko pisani komnnistiuni casonis >.Deh;.-< ki se tiska v tiskarni laškega komunistične- I ga lista »Lavoratore« v Trstu. Pred enim i | ietom, ko je začelo izliajati »Delo«, je pi- salo v svoji prvi številki, in prvem, uvod- nem, torej v tern ozirn gotovo odločilnem I claiikn, toko-le: j | »Kar ne spada sknpaj, mora narazen. Socijalistična in narodna ideja ne gresta sknpaj. Najboljsa volja najvecjiii in iiiijnie- | inenltcjsih idealistov ne zmore spraviti v harmonično enoto dva nazora, kistasita- i ! ko tnja in si t§ko nasnrotujoča, da je boj '¦ ined njima po naravi dano in edino mogo- ce razmerje«. Po našein je dobro in potrebno pove- I dati, da sta si narodna in socijalistična ideja tnjki in da sc ne marata. Zato je ves trud onih idealistov, ki si še vedno domiš- Ijujejo, da je mogoč sporaznm in da je mo- I goče sodelovanje mod socijalisti in narod- i njaki odveč in neploden. Olejte, slišite, kako piše komunistično glasilo! Kdo iz- med komunistov je pisal te vrstice, ne ve- mo. (jotovo pa eden njihovih voditeljev, ! inogoče dr. Tuma, mogoče g. Regent, ali I Vdo drugi. Mvaležni mu moramo biti za i odkrito besedo! V tern oziru: cast mu! to- da sanio, če govori tako odkrito tudi ta- krat, kadar hodi okoli po ljndskih shodih prodajat svoj evangelij. Poglejmo natančneje njegove besede! On pravi: »Socijalistična in narodna ideja ne gresta sknpaj«. To se pravi, kdor je socijalističnega mišljenja, ne more biti obeneni tudi narodnega mišljcnja, ker to ne gre skupaj. Slovesno izjavlja d:\lje, da je nemogoče spraviti v enoto teh dveh nazorov: naf\)dnega in socijalističnega. Slovesno izjavlja dalje, da socijalistov ne veže nic drngega z narodnostjo kot boj; boj proti narodnosti, ob tla z njo, to je e- dina vez, ki ve/.e komuniste z narodno- stjo. Ali niso to odkrite besede. Odpretl | morajo vsakemu, količkaj razumnemu in narodno inislečemu in čutečemu člove- ku oči. Iz tch besedi spoznajo laliko naši čitatelji, kakšen ponien imajo besede na- sih komunistov po deželi, ki govorije. da bodo edino oni rešili našo narodnost. Oni, ki tako govorijo, so ali nevedne/i al: \va i lažnjivci. I Ni naša krivda, če je delovanje s ta- I kimi Ijudtni nemogoče: saj pravijo sami, • da nočejo imeti z nanii drugc skupnosti [ kot boj. Mi ne maramo bojev, siti smo do • grla prepirov, ki cepijo naše slabe moči. Ali vendar eno pa izjavljamo slovesno: za naso zaničevauo narodnost, za njene kulturne in gospodarske pravice se bo- mo borili proti vsakomur. toda s pošteni- I !Mi sredstvi in odkrito. Borili se bomo ! brezobzirno posebna' proti dounu'im '"/- dajalcem, Efijaltom in prodanim dušam. Kaj je bolje - vojska ali revolucila? | Dado. Pred vojuo smo biii uverje- ni, da je socialistična stranka edina, ki absolutno in brez pridržkov odklanja in obsoja vojsko. Priznati moramo resnici na ljubo, da so njih vodilna glasila tudi ined vojno marsikatero pametno poveda- la, ko so bili drugi časopisi liote ali ne- hotč, drage volje ali ne, vendar Se na stu- lišču, ki je grozote vojne nekako skuŠalo opra vice vat i. Velika je bila tudi sila im- perializma, ki ju uduši! kar v kali vsako posknšnjo mislecev raznih struj, ki so tu pa fam hoteli uveljaviti kako vojski na- sprotno mnenje. Vendar se niso nikjer, razen v Italiji, postavili v odločilnih tre- nufkih f.Jiočno in resno v bran za svoja protivojna načela. In so bili parlamenti, kjer so imeli socijalisti veliko moč, tega naj nobeden n« taji! V Italiji so se pa lah- ko postavijali, ko so bili v taki uianjšini. da sploh niso mogli priti v poštev kot od- govorna stranka. j Zaka] pa so obsojali vojno? Ker je to največja nesreča za clove- Ski rod, ker uničuje toliko ncdol/.nih živ- ljenj, ker ])rinaša nesrcčo brezmejnemu stevilu družin. Ah — ta krvava vojna - kdo je njeno težo bolj občutil nego ti, mo- je nesrečno goriško ljudstvo! Kaj pa zdaj komunisti pravijo? Živela revolucija! — Ali revolucija ne preliva krvi? Ali revolucija ne Širi ne- srečc in bede? Ali bo revolucija našim Ijudem prizanašala? Ne bo tekla kri ko- niunističnih agitatorjev, o tern sem pre- pričan, ker bodo v klanje pošiljali, svoje fanatizirane mase proletarcev — tekla bo kri kmetov in delavcev — proletarcev. Ljenin in njegovi apostoli bodo gotovo skrbeli, da jim bo vedno polno korito kaj pa mase? j Vojna je unicila in upropastila pošte- j no trgovino, pripomogla pa do neviirnc ! moči verižništvu in vsakovrstni spekula- Ai-BIN KUSCAR. ' ! Bslka o zkli bstl \ (Dalje). i v .^0! litra, gospod Martin!« je naro- ! Cli Božič, »in skrbite, da ostaueva z go- | ^Podom Boleslavom nekaj časa nemo- | tena!« »Qospod Boleslav, kaj ne, vi ste pes- rilk, rojen pesnik!« »Seveda, na sv. Oregorja dan sem f^Rledal luč sveta in obraz občinske ba- p »Bi mi li ne hoteli napraviu pesern? r°ti nagradi, da se razumemoiv »Igraca zame!« »Petak vam dam.« fiSe večja igrača!« >:>Rad bi imel sonet.« »Sonet je so dra/ji!« »Nič ne c!e, če je tudi desetak.« »In vsebina?« i**x *°Pevati morate dobro, blago, zlato ia^co.« ß0,-.* *em slučaju boste morali, gospod nj/'lc> nagrado že zvišati. Resnicno, res- toy10 Va-in Povem' rai^ spesnim pet sone- ^-»r«na ^ubico, na ženo kakor pa enega i Sarnega na taščo!« len_ *P°dam še petak! Samo, da bo stvar sa ln dobra! Le pijte, gospod Boleslav, % i Ka bova Se pol, kaj ne!« ke n^ avo' Želite mogoče v sonetu ka- j Posebnosti? Naj li začenjajo posamez- I ni verzi s posebnhni črkami, ki dado, bra- ne navzdol, kako ime? Recimo, glejte: | Zlata moja tašča! šteje ravno štirinajst i črk in toliko verzov mora imeti vsak so- ! net. Tako delo zahteva kajpada višjo na- j grado! Zraven tega ima tašča le inalo j rim, ker do sedaj še niso obdelovali pes- i niki, vsaj koiikor je meni znano, tega j predmeta.« i »Ne bojte se! Torej dva desetaka. Pa ; ! še nckaj! Rokopis morate odstopiti meni : v popolno last, da veljam pred sveü^in j<4-z : kot pesnik!« j »Ce je taka, se nagrada podvoji. Ve- j ste, gospod Božič, pesnik mora skrbeti za i | bodočnost in ne prodaja rad svoje dece!« ; »Pa bodi! Da ne bova več barantala, • petdesetak vam dam, a stvar mora biti | dobra in godna za tisk.« | »Se strinjam! Evo moje roke! To . vince je pa res izborno. Iz njega lahko čr- ; pa pesnik prave ideje, ono daje njegovim ! mislim peroti, da se vzdignejo do točke, ! na koji se zapoje hvala celo tašči!« ; i »Še pol litra, gospod iWaitln! Vein ' prav dobro, da izpije Pegaz več tekočine ; kakor pa njegov jahač sam!« \ »Jutri se dobiva tu ob isti uri, da vam ¦ izročim svoj oziroina vaš sonet.« ! »Velja! Na svidenje! Oospod Martin, ! i nalijte liter vina v posebno steklenico! Jo ! ponese gospod Boleslav doniov. Vi mi pa vrnite ovoj, ki sem ga pustil sinoči pri j vas!« I »Vražji črevelj,« je šepnil krčmar | krčmar Božiču na uho. »Tako dobro sem : bil skril sinoči vaš ovoj, a moja tašča ga je vkljub temu davi izsledila. Ženski čre- velj v liiši, ki ni last ne žene, ne lai.če, nc de kle! Cel roman je zgradila moja tašča na tem črevlju. Roman o vlačugi, ki je prišla v krčmo, sezula se in zbežala, ko so jo domači ljudje pregnali od poročenega Martina. Kar sem že prej slutil, se je tudi zgodilo. Crevelj sem dobil v glavo in za- hvaliti se imam le drobni nožici vaše taš- če, da nimam večje bunke na čelu. Hvala tudi vain, gospod Božič, da niste bili ku- pili svoji tašči podkovank!« »Je pač posebne vrste črevelj!« se je pošalil enako tiho Božič. »Dobe se nam- reč črevlji, ki pridejo na gluvo prej kakor na noge. Najnovejša moda menda. Sedaj pa zbogom! < Vesei, da, celo nekam razposajen se je vrnil Božič domov. »Jmenitno sem jo pogodil s svojim sonctom!« si je mislil prestopivši prag svoje hise. »Pri Martinu je bil. pri Martinu je pil!« Tako si je pravila Božička. »Moj zetič je čil, je cre- velj dobil!« si je govorila tašča. Nobeden j se ni motil, vsi trije so bili radi tega ve- j seli, a zdelo se je, da je okužila Božičeva j izposojena pesniška žila vso njegovo oko- ! lico. ! Boleslav je bil velik talent pred Bo- j gom, pred ljudrni in pred kritiki. Kar je j bil obljubil, je tudi. izpolnil. Ko je vstopil | drugi Božič v Martinovo kremo, je že opazil v kotu pesnika. »Pol ure vas že čakam, gospod Bo- žič\« je pozdravil pesnik došlega odjemal- ca, »druga merica že gre li koncu. Kar priscditc! Prinesel sem vam vaš sonet. Verjemile mi, da je bila sinoči ves čas pri meni Muza, dokler nisem končal svojega dela.« »Ugaja rni vase vzneseno opisovanje. Vi, pesniki, pravite Muza, mi prozaičnl zemljani pa steklenica. Sicer ne bo več dolgo, da stopim tudi jaz v vaš krog. Se- daj mi pa le berite!« In Boleslav je bral in Božič je poslu- šal. Nevidna roka ga je riamah očistila vse stacunske nesnage, vsakdanjega prahu in ga dovedla prostega vsakoršnih spon na popolnoma drug svet. »Kako je to lepo! Kaj. je že koncc?« je vprašal ves zadivljen Božič svojega so- seda. »Pred tem sonetom naj se le skrijejo vse yelikonocne potice. livaia vam iskre- na! Za vaš trud doložim še posebno na- grado. Moje sree je govorilo v tej pesmi. Martin, gospod Martin, še pol! Popolno- ma sern onemel. Niti besedice ne morem izpregovoriti. Vi ste pa res vražji! Kako si mora človek kaj takega izmisliti?! Po- navljam, da ne niorcm spraviti niti bese- dice iz ust, verjemite mi, gospod Bole- ! slav!« | Boleslav mu je moral verjeti, üeprav se ni rnogcl Božič šc dolgo, dolgo utolažiti I odobrovanje venomer posrečeni sonet z zgovornostjo, kakor$no mu je navadno naklonila komaj peta četrt. (Dtiljs pride.) ciji. Posledica je beda našega ljudstva, ki se mora posluževati ravno teh nevarnih elemcntov, da spravi svoje pridelke v de- nar in mora isti dcnar izročiti zopet ve- rižniku, da se preskrbi s slabo obleko' in še slabširn živežem. To so toraj posledice vojne. Kajj pa revoJucija? Komaj sc jc naše bcdno ljudstvo ;¦ ne koliko opomoglo, pa pridejo ti ljud.ie o',ua- njat revolucijo. Kaj bo posledica revolu- cije? Ali ste res take« bedasti, da vcruje'e v revolucijo, ki bo kar čez noč prinesLi rajsko srečo v naso solzno dolino? Ko- tministična revolucija pomcii prevrar vsega obstoječega. Seli spominjate, kdaj je pričel sovjet vladaii v Rusiji? Že dolgo je tega! Ali je našla Rusija do danes pu- trebnega mini? Se ne! Ceniu toraj nam v naši Beračiji šc revohicijc? Mi liiorcin.o sedaj zidati, nc podiratli Konuuiizcv je pri nas itaiijanskega izvora! Komuniz.cni jc pri nas plačan po i.alijanskein kapitjlu! Ven z ilalijanskim komunizniom iz nasili slovenskih his! Pa še nekaj! Komunisti zagovarjajo rapalsko po- godbo, ki je 600.000 Jugoslovenov usivZ- nila italijanskemu iinperializmu. Komu- nisti toraj odobravajo moralo, da rnora veiika riba požirati maie, so zadovoljni, da izgine naša ljudska individualiteta v okviru velike Italije. Vse to radi ljubega miru. In Ti jini mores zaupati? Ali si slep, da ne vidiš, da je rapalska pogodba nujna podlaga novi vojni, noveinu prelivanju krvi? Rapalska pogodba je v nebo vpijo- Evropo zopet zapletla v krvavi vojni pies! Kdor jo odobrava, hoče krvi. Bivšim beguncem v Hvsfri]L Dunaj, 2. febr. 1921. Razni begunci se še vedno obračajo na-nic, da bi jim prcskrbel to in ono iz ta- borišea v Brucku, Steinklammu ali odko- derkoli, kjer so živeli begunsko življenje. Včasih me samo en slučaj zaposli za več dni, predno piidem do zaželjenega smotra ali vsaj do jasnosti, da ni mogoče begun- cu vstreči. Ker sem često odsoten z Du- naja po več tednov, a ko sem tu, imam polne roke dela, prosim bivše begunce, da se obračajo po svojem županstvu na dolnje naslove. Taborišče v Brucku ob Litvi se na- haja še vedno v likvidaciji, katero vodi poslcdnji vodilelj taborišča dr. Engelhart. Vsi spisi so v rcdu; arhiv je popoln; listi- ne beguncev se skrbno hranijo in pošiljajo po zalitevi beguncev v domovino. ~ Ita- lijanskc oblasti se obračajo v begunskih zadevah često na napačne naslove in do- pisujejo italijanski, kar povzroča zamude. Svetujem iiašim beguncem, naj pišejo kratko in v nemškem jeziku na naslov: Liquidierende Barackenverwaltung Bruck an der Leita. Taborišče Steinklamm je kupila du- najska občina in ga prevstrojila v bolniš- nico za jetične Ijudi. Ves arhiv taborišča je pa prenesen na Dunaj. Naslov je ta-lc: Liquidierende Baracken - Verwaltung »Steinklamm a. P.« — Wien VII., Maria- hilferstrasse 88a, I. Stiege, I. Stock 4 (v znani palači »Zitahof«). — To pisarno vo- di bivši voditclj istega taborišča inžener Haspel. Vse knjige so v najlepšcm redu in možno je dobiti vsako informacijo o bivših živih ali tarn umrlih beguncih. V istih prostorih je tudi deželna ko- misija za vojaške podpore (Unterhaltslan- des-Kommission.) Tu so shranjene vse listine naših begurrccv. Kdor kaj potre- buje, naj se onrne na gornji nnsiov. V Steinklammu je begunsko pokopa- lišče; veliko našili Ijudi je tain pokopanih. Pokopališče je bilo lepo vrcjeno. Po raz- sulu Avstrije pa sc nihče ni več brigal za pokopališee, tako da je še zdaj zelo zane- marjeno. Plevel vselt vrst je bujno zago- spodaril; grobovi in poti so v neredu. Do- mace ljudstvo, ki z največjo pijeteto skr- bi za svoje pokopališče, se škandalizuje nad tako zapuščenostjo begunskega poko- pališča in izreka hude obsodbe nad bc- gunci, ki se tako malo brigajo za svoje mrtvc v begunstvu. — Rad verujem, da so imcli naši ljudjc po povratku v doma- čijo vse mnnejsiii poslov in skrbi, ali v ko- rist svojega dobrega slovesa morajo kaj ukreriti, da se pokopališče v Steinklam- mu očisti plevcla in da sevvzdržuje tako, kakor treba. Priporočam Županski Zvezi, da se obrne v tej zadevi na tamošnje žu- panstvo (naslov: Bürgermeisteramt Ra- benstein in N. Oest.) Nekaj jc trcba storiii! Nauaije sporočam, da pisarne »Osred- njega odbcra« ni več. Begunske podpore se ne izplačujejo več od julija lanskega le- ta, I'/kljuccno jc, da bi mogli doseči izpla- čilo kake zastnle begunske ali vojaške podpore, brezplačno vožnjo ali brczpla- čen prevoz blaga ltd. Prosim ljubc roj:ikc, da mi prizanašajo s takimi prošnjami, ker je zaman ves trud. — Morda priobčim po- zncje kdaj poročilo o delovanju »Osred- njega odbora«. Za danes naj omenim le, : da smo vredili za naše begunce zamotane ! zadeve vojaških podpor v toliki meri, da ! so prcjeli le zastanili podpor čez 4 milijo- I ne kron in potein redno izplačevanje pod- • pore. To so bili časi res težavnega dela! < Ljudje so često hipoma zapustili svoj dom >¦ in niso vzeii seboj listin, ki so bile pozneje ; neobhodno potrebne. | Končno še nekaj. | Ko sem nameraval nadaljevati z iz- j dajanjem »Scče« (v drugi polovici leta • 1918), se je oglasilo okoli 400 beguncey in j plačalo naročnino. Denar je vložen v Živ- . nostenski bauki, kjer ga je doletel razpad ; Avstrije in pozneje - zapora. i Ker sem opustil niisel, da bi še izdajal [ »Sočo«, — ker mi »Ooriška Straža« po j večini ugaja — nameravam izročiti za ¦ »Süco« poslano naročnino in podpornino — skiadu »Ooriške Straže«. Upam, da nikdo ue bo ugovarjal predlagani reSitvi te »Sočine« zadeve. Tudi bi biio tehniški nemogoče, vrniti vsein naročnikom ta- ^ratna mala vplačila. — Inicnik plačnikov izročim svoječasno skupno z denarjem ; upravi »Goriške Straže«. — ln s tem se presrčno poslavljam od predragih mi bivših beguncev! A. Gabršček. DopisL | Od Sv. Lucije. Veselica »Na- i rodne Citalnice«. Dne 30. januarja je pri- redila vNar. Citalnica« pri Sv. Luciji ve- selico 7. dobro izbranim sporedom, ki je vsestransko dobro vspela. Velika, nanovo poprav:jena dvorana Mikuževa je bila na- buo poina, tako da je bil sleliemi koiiček zascden. Občinsivo je pred in inc-d izva- janjeiii prosiamnili točk kadilo, kar je giajevredno. Tudi inir, ki se mora ob'ta- kih prilikah doceia vzdrževati, ni bii tak, kakr^en bi moral biti. Upaiuo, da bo v tem oziru prihounjič boiju preskrblje.')(> i —- Zvonki in niiiodoneči giasovi mešanUi zborov so očirajoče učinkovali na občin- ; stvo, M \l z dolgouajnini aplavzom dalo ¦ duška svujim čuslvom. Najbolj je ugajal ! »Venček iiar. pesmi«, ki se je ponavljal na ¦ splošno >cljr (/ocinsiva. Tako poiivalno se ! nc nicrciiio iiiazi ' o l.ioških zborih. Po- ! kazal. ;.o pu ^vojo doiuo voljo, kar je hva- iewcv'r.o. — Enodeianska bur» a >Kakr- šen tospod tak sluga- je lzzval/i mnogo sineha, kei je, bila uovsem dobro vpri- zorjena. Ker je dvorana zelo prostorna. bi bilo želeti bolj krepkega izusta. Zopct sinG ciozivcli dan, ki je pogiobil naše na- rodno čustvovanje ter dokazal, da vkljub vscmu pritisku naš narod ne bo kionil du- hom, marveč se bo dvigal navzgor do vedno višje kulture. — Rodoljub. — S Srpenice. V velikem delu je bo- dočnost našcga naroda v Italiji odvisna od našega ženstva. Zato naj se inoj dopis i danes peča z našimi dekleti. Na Srpenici | i-namo mnogo deklet, ki se zavedajo res- nosti sedanjega časa. lrnamo jih pa_rayno tuHko, nič več nič manj, ki onečaščajo svoje slovensko ime in ne samo to. Kje so sedaj ona dekleta, ki so prišla leta 1918 prva v domačo vas? Razpršila so se na vse strani — vsaka po svoji poti. Ko so prihajali domači fantje na dopust po treh in po štirih letih, jili niso liotele niti po- zdraviti. Pozdravljale pa so avstrijske častnike: »Guten Morgen, guten Abend!« j Ni niinulo mesecev devet, ko so prišli Ita- ! l-jiuii spet'. Dekleta so izbrala svoje zaro- čciice med njinii in pozdravljale: »Buon giorno, bona sera!« Begunke, ki so se vr- nile iz Italije, so njihov vzgled pridno po- l snemale: govorile so po laško, pele po i I lask.o, — Se nekaj mi leži na sreu: med I dekieti, ki delajo sramoto našenui inienu, ! so tri petnajst do šestnajstletne. Ker ni j j vcč cesarskili lovcev in alpincev, jim slu- | ! žijo v nadomestilo šoferji s Koroške, ki | znajo tudi dobro na sree piliati. Stariši bi ; morali poskrbeti, da so taki otroci ob 8. | dom a. In če stariši tega ne storijo, naj to j storijo tete, ako niso one v tem pogledu ! 1 šc slabše. — Srpeničan. \ i ~ Iz Gonjač v Brdih. Ali veste, kje ! j so Oonjače v Brdih? Ona luknjasta luknja | j na glavni ccsti iz Kojskcga v Smartno? ! Kakor drugod se je tudi pri nas zdramilo naše pevsko društvo »Ilirija«. Po šestih le- ; I till se zopet shajamo pod spretnim vod- • stvom našcga g. Bratuža. Priznati mora- i mo, da je mladi naš pevovodja res pravi ' mojster v svoji stroki, poln življenja in ; ir.oči. Zahvaljujemo se mu tem.. potom za ¦ njegov trud in po/rtvovainost. i — Iz Tolminskih hribov. Na Ponikvah : je iimrl v najlepši dobi 21 let mladenič Pe- i ter Laharnar (Zapušnikov). V zgodnji ' mladosti je izgubil mater, tako da je bil pre I pnsčen oskrbi očeta in tujih Ijudi. Kljub ' slabemu zdravju je bil vojak. Ko se je vr- iill z vojske, se je moral čvrsto poprijeti dela, od katerega ga je ugrabila kruta smrt. Na svetu nisi nžil mnogo veselja, ; naj Ti bo pa v vcčnostr boljše in lepše. — j Vatroslav. ' — P. Trnovo prä GoricI je ideal naših poštnih razmer. Oddaljena je le dve uri od Gorice. A radi lepšega gre njena pot sedaj čez Grgar: počasi a gvišno. »Go- , riska Straža« pride na Trnovo v pone- I deljek. na Lokve pa v torek. Kdo bo bral tako stare novice! Ljudje so vsaki dan v Gorici in si raje kupujejo liste kakor pa mtrocajo. Zares: velika rnora biti kultura, Ki gre tako počasi. Kr. poStno ravnatelj- j stvo v Tfstu naj poskrbi, da se prošnje, \ ki leže pri njem že štiri mesece, dvignejo I iz prahu. j -¦¦ Iz SmariJ nad Ajdovščino. V ne- I dcljo. dne 6. februarja, je imel gosp. inž. | Anton Podgornik iz Gorice na povabilo ! župaiistva gospodarsko prcdavanje, kate- j re^a se je udeležilo lepo število poscstni- j kov. Ob tej priliki je gospod župan poka- j zal, kako se zaveda svojih županskih i dol/nosti, na siedeči način: | Uradno povabljenega g. predavatelja | ni sprcjel, k predavanju je prišel zadnji in ; ze med predavanjein - prvi odšel v i gostiino kvartat. ¦—' Da je tako obnašanje j skihjiio nedostojno in žaljivo in da za- j shui, da se javno obsodi, je jasno. Saj je j veiuiar dolžnost našili županstcv, da pod- 1 pirajo kuliurno in gospodarsko vzgojo j nasili ueželanov, ne pa da sirijo kvarto- j pirsfvo in popivanje. — Soudeležnik. j Od nekod. Po našili. gorah se tudi | miiüiiü izpreininja. Citanio, kako tupatam ! iUipredujejo pevski zbori, Spominjamo se ! pri tem, kako je biio nekdaj na Pečinah. j Danes pa je tarn žalostno. Ni ne organista i ne petja. Pri nqis imamo po svojih lastnih | inoceh v tem oziru napredek. Upamo pa, i da bo knialu tudi na Pcčinah zooet tako. ! kakor je bilo, ker Pečani so le Pečani. — Bukovo. Prireditev našega gospo- darsko-bralnega društva dne 23. januarja je uspela najsiiajnejše. — Vsi ioral- j ci in igraike — brez izjeme — j io izvršili svoje vloge kar najspretnejše. j Kar se tiče proizvajanja pevskih took, j inoram reči, da je g. pevovodj^i storil svo- jo üolznost v največji meri. Zato kličemo vsem: po lej poti naprej! ' Dva uda našega društva pa sta se ta liredpust poročila. in sicer g. Valentin Stravs in Anton Celjk. Prvi z gčno. Ma- rijo Gruden iz Kojce, drugi z gčno. Justi- no Kobal iz Spod. Bukovega. j Novoporočencem želimo obilo sreče! I Polifične vesfi. ! = Naknadne občinske volitve v Sr- | t'fil. Naknadne volitve v občinske svete J nekaterih občin v Srbiji so končale z zma- | f..o skupne liste demokratsko-ra.iikalne. j Tako n. pr. v Valjevu, Kragujevcu, Skop- lilt in Prilepu. Komunisti so ostali povsod v manj^ini. = Jugoslovenska ustavotvorna skup- ?;čhia je odgodena do srede marca, da bo komisija za ustavo mogla izdelati načrt u- slave in izvršiti svoje deio. — Cehoslovaški zunanji minister dr. Beneš se mudi te dni v Rimu. Bil je v go- steh pri Kraliu, pri ministrskein predsedni- ku Giolittiju in tudi pri ministru za zuna- iije posle grofu Sforza. Bencscv obisk v Rimu inia pred vsem politično ozadje. Ka- ' kor I tali ja tako iina tudi Cehoslovaška In- u res na tem. da nekdanja Avstrija ne ožf- v! v nikaki obliki več. Nadalje so povzro- čili Beneševo potovanjc tudi trgovskl in gospodarski intercsi Čehoslovaške. Iz Ri- ina je obiskal Bones Neapelj, od koder od- potuje danes preko Pariza v London. Ob (^dliodu vi Rima je minister izrazil zado- voljstvo nad vspelostjo svojega poslan- stva. = NemčMa bo morala plačati v smislu sklepov zadnje konference zaveznikom 226 milijard mark v zlatu. To velikansko svoto bo niorala poravnati v 42 letih in si- i cer v Ietuili obrokih, ki bodo znašali za prvi dvc leti po 2 milijardi, od tretjega do petega leta po 3 milijarde, od Sestega do j osmega leta po 4 milijarde, od devetcgn I do enaistega po 5 in za nadaljna leta po 6 milijard. Poleg tega bo morala Numčija plačati /aveznikom še .12% od vrednosli I s\ojega i/voza v inozemslvo. Zavezniki [ liočejo s \o poslednjo določbo oniejiti nem- i sko konkurenco na svetovnem tcgu, ker | o.in večji izvoz bi imela Nemčija, toliko ¦ več bi inorala od tega svojega lzvoza pla- ! čati. j = Socijalisti med seboj. Kakor veste, i je razdor med soc. in komunisti popolen. I Komunisti so zasedli »Lavoratore« in tudi ; slovenski list »Delo« in oba časopisa sta ' postala sedaj glasili komunistov. Socijali- ; sti pa so si ustanovili nov list »Lavorato- ; re Socialista«. V nedeljski števiiki tega li- staje objavil dr. Tunia, ki vendarle noče ! slcdili komunistom na njihovi sedanji vr- toglavi poti, pismo, v katerem protcstira1 proti »n.cpošteiiosti zastopnikov gornjeso- ; skill odsekov«. V smislu strankinega skle- pa, pravi dr. Tuma, bi se bili morali skli- ', cati zaupnjki, da bi se bili poučili o raz- . kolu. Tu pa je izbruhnila stavka državnih ! nf'stnvl.ienccv. vsled katere se zborovanje n; moglo izvršiti in je bilo nemogoče vsa- ¦ ko dopisovanje. Ta položaj so izrabill licKi ; ruski emisar, nadalje Tuntar in solkansld komunist Srebrhič, ki so ne'pravilno skII- cali sestanke odsekov in si pustili dati na teh sestankih pooblastila na svoja imena. Ako bi bili sodrugi v gornji Soški clolini i pravilno poučeni, bi ne bili glasoval za razkol, privi dr. Tuma. Nadalje omenja, da je vse organizatorno delo v gorenji Soški dolini njegovo lastno delo. Vodslvo str?.u- ke za Julijsko Benečijo je z velikimi žrt- vami ustanovilo glasilo »Delo«; zato je | najmanj nchvaležno od strani slovenskih I odsekov, da so podpirali podjetje proti »Lavoratore«. I »Lavoratore« od 8. t. in. je prinesel : ua to Tumovo pismo odgovor. Vzel je v ! roke besednjak, ki ga navadno rabi v po- j lcniiki z »mcščanskimi« strankanii. Pravi: I : V nedeljski stevilki rifo-imitarskega lista i je izslo jokavo, pobožno toda zlobno žio- budn-nje drja Tume, bivšega klerikalca, ; liberalc'a, čistega komunista in sedaj — nczaposlenega social-rifomitarca«. V na- daljncm ga imenuje konfuzionista »anima Ljuesturinesca«, kar pomeni približno to kakor »špicelj«. »Prebegiica, izbaenjena iz vseh strank, torej tudi iz komimistične, iz- dajaš, da biva v Julijski Benečiji neki »ru- ski eniisar«, toda, strahopctnež, ime si za- molčal. Vcn z imenom, volum!« Dr. Tuma uvideva torej danes sam, kaki e^ angehsti so prišli iz Rusije: če so imeli pred vojno nckoliko pojma o socija- lizmu. pomesali so ga v ujctništvu s razni- mi čifutskimi nauki. Ves čas svojega ujet- niStvn se niso potrudiii niti ioliko, da bi se bili priučili ruskih pismenk. Danes pa orga niziriijo stranke politicno in gospodarsko. Dajte jim prvo podeležno kramarijo, pa odppve vsa njihova učenost. Ves njihov konmnizem se suče okoli koritca: ti.'kmet obdelaj polje, jaz bom pa sad oobral; ti delavec, deiaj zase in zanie, pa poslu^aj mene, svojega vodnika. I — Socijalistični odsek Gorica se je po razkolu razpustil. Tako so sklenili sodrugi ¦— nekomunisti na nekem sestanku. »II La- voratore Socialista« pravi, da se je se- stanka udeležilo samo 34 sodrugov, od ka- [ terih je glasovalo za razpust šcstnajst, e- najst se lib je pa vzdrževalo glasovanja in tako omogočilo sklep o razpustu. Domače vesli. ! + Volilci -— pozor! Vsi voIÜci upravi- i čenci, pristojni v občino vsled javne služ- ! be, prvotno pa v drugo ohčlno novih de- žel — kakor duhovniki, nčitclji in uradniki : naj ueinudoins viožijo pri županstvu seda- j njega bivališča prosnjo za vpis v volilni I imenik, s pridržkom, da se doprinesejo j priloge (krstni list in potrdilo prvotne pn- ! stojnosti). — Previdnost zahteva tako prošnjo, ker vprašanjc uradnega ^pisa v tem slučaju za enkrat še ni xadostno pc- jasnjeno. Prošnja in pruoge sc koleka proste. ! + Novi volilni zakon za politične vo- j litve v Julijski Beneči i je izšel. Cena 3 L oziroma po pošti 3 L 50 st. Naroča naj se ¦ | pri tajništvu pol. društva »Edinost«, odsek ; Gorica, ul. Carducci 4. j -!- Poi-očil se je dne 7, t. m. v Gorici | g. Anton Orij z g.čno Marjetico Deveta- j kovo iz Bilj. Obilo sreče. -f V Biljah je umrl dne 8. t. m. «start ! organist Ivan Saunig v starosti 79 let. V | lo^skih krogih je bil znana osebnosl. — j N. v m. p.! j + Odbor za obnovitev goriske'dc- i zele, ki se je ustanovil pri deželnem komi- ! sarijatu, kakor smo poročali v zadnji šte- ' vilki »Goriške Straže«, se pomnoži za dva ! claim, katera bode imenovala »Zveza slo- | venskih županstev«. — j Kakor smo izvedcli, so bili gg. župani j Ivan Saunig, Pavel Marušič in Ivan Rija- I vec kot zastopniki »županske zveze« v čclrtck, dne 3. t. m. pri de/.elnem komi- | sarju dr. Pcttarinu, kateremu so obrazlo- I žili potrebo, da je v tem važnein odboru ! zastopan tudi slovenski del naše dežeie. j na kar je dež. komisar povabil deputacijo, I naj »Zupanska Zveza < delegira dva za- ¦ stopnika. I Ker inia gori omenjeni odbor v prvi vrsti nalogo, da potom ustanovljenega »dezelnega urada za pravno, upravno in tehnično pomoč« pomaga, da se ustano- j vijo po deželi »Zadruge vojnili oškodo- \ vancev« in da se organizira delcvna moč i kakor tudi dobava in produkcija stavbe- i nega gradiva, upamo, da bode »Zveza I slov. županstev« imenovala dva delavna ! in izkušena moža. — j -!- Civilne metode. V nedeljo dopol- ! dne med anekcijsko slavnostjo je prj?io j nekoliko mladičev na stanovanje odvetni- ¦ ka drja Podgornika, od katerega so zahte- j vali, da mora izvcsiii ifaiijansko trikoloro. D.r Podgornik je zahteval, da se gospodi- či, kakor je pri oiikanih ljudeh navada, j najprej predstavijo i:i da mu pokažejo od- lok, ki določa, da bi bil primoran i-zobesiil • zastavo. Mladeniči so sc izdali za fašiste. j Y-öen izmed njih je rekcl: >Oblast sem ] jaz!« Grozili so, da ne prevzamejo nikakc 1 odgövornosti za to, kar bi se imelo zgodi- j ti, ako se jim ne vstreže. Ko niso nič opra- i vili, so odšli, vrnili so re pa šo drugič in I tretjič. Ker so našli ob svojem tretjem prihodu vrtna vratu zaprta, so vdrli v vrt čez zid iz sosednteea dvorišča. Prinesli so s seboj zastevcv OK- Podgornik pa je za- stavo odločno odklouil. Postavili so jo na-» \o sami na hišo in zagrozili. da se vrnejo , -*2 prcj nc zvečcr, ako bi zastava ne vi- sela. Ko jiin je očitala ga. dr. Podgorniko- va, da poštcni ljuUje ne hodijo čez zid v hišo, so ji zagro/.ili, da bi jo natepli, ako bl »e bila ženska. Toda gospa jim je odvrni- 'a, da si ne upajo niti svojih imen povedati. j 9 vsem dogodkii so bili obveščeni orožni- ¦:i' ki so priSli in sami odnesli zastavo. JPribližno enako se je godilo zdravni- ku drju Bačarju. Pri drju Bačarju so našli doma same žcnskc z otroci, ker se je dr. | Bačar mudil po svojein poklicu v goriSki j «kolici. Dva mladeniča sta prišla in zalite- i v'ala, da se razobesi iralijanska trikolora. I Kakor pri drju Podgorniku sta tudi tukaj j grozila, da ne prevza.meta odgovornosti za posledice. Ker se temu ni ugodilo, sta s^ vmiJa čcz nckaj rninut, prinesla zasta- v<> ter jo sama kljub najcncgičncjšcinu j piotestu razobesila na balkonu Bačarjeve siise, kjer šc danes visi. Tudi dr. Bačar je 0 dojKodku pismeno obvestil kr. kvesturo. Dr. Bačar ne sme izpostaviti na zidu ¦jiti male tablice s svojim imenoin, ker inu j w yedno razbijejo ali ukradejo. Ob vsaki j '^lijanski slävnosti je bila njegova hiša cilj raznovrstnim napadom, katerili sledo- v'i so še danes vidni na hisi. To je svoboda, katero deli italijanski narod svojim novim državljanom. ¦+ Oboroien napad na tiskarno »Edi- ! «ost« v Trstu. One 8. t. in. zjutraj so vdrli J tašisti v tiskarno »Edinost« in razbili stro- l0- 0 dogodku poroča »Edinost« takole: >• Včeraj zjutraj ob 2 in pol je vdrlo 25 j worozenih Italijanov v našo tiskarno. O- , ooroženi so bili z revolverji in bodali. S | SLboj so imcli krampe, železne drösle in j j^ka kamnoscška kladiva, ki so jih dobili j bržkone kje na ulici. To orodje so vzeli s I s^°i* da z njim razbijejo tiskarske stroje. I J/ied roparji, ki so biii po vecini možje v | starosti od 20 do 30 let, sc je nahajal tudi j t-'den vojak, ardit, nepoznanega polka. Roparji so po dobro premisljenem na- i ^:"tu porabili ugodno priliko, da so vdrli j skozi hišno vežo v prvo nadstropje. Tu so j i'janili v ureduiske prostore in so vse raz- . nietali. Nato so siloma udrli zaklenj.ma ! v'"ata upravniškc sobc. Tudi tu so vse r; -:- j uietali, da hi nasli denar. Denarja r.iso na- j sl!: pač pa popolnoina nov pisalni stroj, ki ! so jca vzc!i s seboj. Istočasno je večji del j wipe s krampi. žcleznimi drogi in težkimi ; K"ronoseškimi kladivi obdeloval tiskarske | ^roje. Popolnoina so pokvarili mali tis- ^«¦Jrski stroj, dva vclika brzotiskalna stro- j j! I1; r°tacijski stroj. Skoda je ogromna. j l'n!eili so tudi nekaj bal papirja. Iskali so v*epovsod bencin, da bi zažgali tiskarno, a «a k sreči niso našli. Ves čas so spodbu- iaii drug drugega k vstrajnosti. Da izvrše I »tinoteno svoja hudodelstva, so zastražili i vse izhode in obkoliii vsakega posamez- wpi izmed maloštevilnega osobja. Tiska- ]: r}^n so nastavljali revolverje in grozili, I Q}[ jih ustrelijo, ako se le zganejo. Enega j tlskarja so prctepali, dasi jim ni dal nobe- j 'uKra povoda za to. Po uličnih križiščih so inicli razpostavljenc svoje straže, da jih P/avočasno opozore v sliičaju nevarnosti. (-;}}?''¦¦} stojcči oddclki so neprenehoma po- S!'ialj poročila v tiskarno, da je zunaj vse v redu« in da lahko mirno nadaljujejo s ¦Pustošenjem. Nekateri izmed njih, očividno J^Klavarji, so nadzorovali in opozarjali na [*l aJi oni predmet, ki naj se uniči. Ko so ^J' hudodelci svoje razdiralno delo, Sl* odšli s pisalnim strojem.« »Edinost« kakor tudi »II Lavoratore ^cialista«, ki se tiska v isti tiskarni, v to- r°k nista mogla iziii. Včeraj pa sta izšla Z0Pet oba lista v navadni obliki. Al« je to kuttura? Tržaški list »Nazio- TlL«iniemije nas Jugoslovcne — mrčes. ^ ripravljeni smo prezreti«, pravi list, da ?!vi ta ;nrčes v naši sredi. Glavni pogoj pa Je» da ta ir:rces tiiio plesni v send. Cc se 10 ne zgodi, bodo imeli Jugosloveni prili- Ko> grenko razinišljati o posledicah.« Fini ^a znate biti, gospoda! Moiite pa se, ako menite, da bomo mi vsled vašega psova- nJa kaj užaljeni. To so tako nizki izrazi, da t^'is ne dosezajo in nam služijo samo, da lvJ aiisk ^oz*v in prošnja. — Tolminsko uči- vaJnri- u^tvo «amerava obnoviti poto- 10 Ijudsko knjižnico, ki je pred vojno krožila po vsem okraju ter poučevala in bodrila Ijudstvo. Vojna vihra ni tudi tej kuhurni institueiji prizanesla, zato sc o- biača društveni odbor do vseh svojih čla- nov in drugih razumnikov z vljudno pro- šnjo, da v ta namcn darujejo knjige, ki tu- patam leže zaprašene v kakem kotu, ne da bi komu kaj koristile. Vse v ta namen darovane knjige naj se izvolijo poslati »Tol. uč. društvu« pri Sv. Luciji ob Soči. - Predsednik. f O oživotvorienju družabnega živ- Ijenja na Gradišču nad Renčami smo pre- jcli obširnejše poročilo, ki ga radi po- manjkanja prostora v zadnjein trcnutku ne moFemo v celoti objaviti. Poročevalec se pohvalno izraža o vseh dosedanjih dru- Stvenili voditeljih, ki so pred vojno pripo- mogli društvom do lepega napredka, po- sebno pohvalo pa izreka sedanjim vodi- teljem, ki so oživeli pevski zbor, tako da se nam obeta za belo nedeljo lepa ve- selica. + Za sv. Goro! V kratkem času se naseli na sv. Gori en patcr frančiškan, ki bo seveda maševal v sobici skromnega sa_ mostana in bo vodil delo za dovršitev cer- kve in samostana. Ko so leta 1915 bežali očetje franči- škani s Sv. Gore niso prav nič rešili razen milostne podobe M. B. in nekaj mašnc o- prave. Bežati so namreč morali po noči ob 11. Veliko dobroto bi storil, kdor bi mo- gel darovati za samostan kaj oprave, kak stol, mizo, omaro, posteljo ali tudi kaj hra- ne. Kdor bi hotel v ta namen kaj darovati, naj pošlje na Kostanjevico v Gorico ali v skofijo ali pa preč. g. dekanu v Solkan. i ¦H- Pododsek Zveze vojnih invalidov v i Tolminu je razposial županstvom tolmin- skega političnega okraja neko okrožnico v izključno italijansktm jcziku. Na okrož- nici je podpisan kot predsednik I^nac Le- ban in kot tajnik neki Lenarduzi. Rado- vedni smo, kak vspeh bo imela okrožnica pri naših županih in ali si bodo naši inva- lidi, vdove in sirote pustili dopasti tako zapostavljanje svojega materir.ega jc- zika. -1- Izredni zrelostni izpiti za bivse-go- jcnce Roriških neotvorjenih slovenskih u- čilcljišč prično dne 21. februarja 1921, ob 8. na slovenskcm učiteljišču v Tolminu. — Opozarjajo se oni kandidati, ki niso prilo žili svojim prošnjam potrebnih listin: kr- stnega lista, zdravniškega in zadnjega šolskega izpričevala, da jih izroče ravna- teljstvu pred začetkom izpita. — Prepo- zno došli kandidati se v tern roku ne pre- pustč k izpitu. I -1 Družba s>v. Cirila in Metoda v I Ljubžjani proda posestvo v Zapužah, vl. | st. 230 kut. obč. Stnrije obstoječe iz hiše, | Kospodirskega poslopja, njiv, travniK'jv in gozda. Ponudbe naj se pošljejo vod- stvu xDruzbc sv. Cirila in Mei(,da In pnidtja vsakovrstnegä tujoga denarj.i. Kaka/1!& v Jugoslavtj^ in inc^emstvo po diievnem kHrssu Iišvršuje T»e v baiično stroko spadajoče posle najkulu^tiejšc. Uradne jr© za obeinstro 8 lfj —12 in od 3—5, Ob sobotah popoldn« ob nedeljah in praznikih se n'v «rdujo. zadržuje vlago. Na isti način sem zaraču- ral tudi vrednost gnojnice in sem našel, oti je 10 hl iste vredno 130 lir. Da hoste videli razliko, kako ravnam jaz z gnojem in kako pa vi, vas povabim vso, da pri- dete zdaj z menoj na moj dorn, da varn pokažem svoje gnojišče. —¦ Vsi so se odzvali poziva, le Staroko- pitnež, ki je uvidel, da danes ne more s svojim nasprotovanjem nič doseči, jc o- stal v gostilni. On tudi ni hotel s svojim obiskom častiti Razumnika in njcgovo «o- spodarstvo. Ko pridcjo na dvorišče, jim Raziun- uik razkaže svoje gnojišče ter jim počne tako-le razlagati: Razumnik: — Kakor vidite, jc moje gnojišče četverooglato, obzidano in s kamenjem in ilovico tlakovano. Globoko je 70 cm in visi malo proti jami, kamor se steka gnojnica. Jama za gnojnico je obzi- daua in betonirana. Oloboka je poldrug üicter, ravnotoliko je dolga in sir oka in drži potemtakem nad 20 hl. V to janio se steka po malem, zakritem jarku gnojnica iz hleva. S korcem, nasajcnem na dolgem roču, zajemam gnojnico iz jame in z njo polivam gnoj. To ponavljam ob siiši vcč- krat, kcr gnoj ne sine biti nikdar suh. Tu- di, da ne bi se gnoj posušil in da bi boljc prevrel, za večkrat gazim z volom. Kadar je jama polna gnojnice, jo izvozim na /emljišče, poscbno na travnike, kjer je največjc koristi. Eden od kmetov: — Zakaj si zasadil te murve okoli gnojišča in zakaj imaš ona dva kupa gnoja posebej? — Razumnik: — Drevesa sem za- ¦sadil okoli gnojišča, da obsenčujejo gnoj in ona dva kupa posebej sta gnoj^meša- nec ali (kompost.) Ta gnoj delam iz raz- nih odpadkov, smeti in plevela, in ker po- trebuje mešanec dve leti, doklcr spahnc in ker vporabljam le dvoletni mešanec, dclam dva kupa, da ločim letošnjega od lanskega. To je važno, ker bi z uporabo premladega komposta, nosil še kaljivo picvclno seme na zemljišče. Ta gnoj ime- nujemo raditega mešancc, ker nastanc iz raznih odpadkov in ker se ga more vsa- ko leto večkrat premešati in zaliti z gnoj- nico. — Po dokončanem ogledovanju gno- jišča napotili so se v Razumnikovo kler, kjer so se ob čaši pristne kapljice, nadalje razgovarjali. Kar so tarn modrovah, iio- čem ob priliki napisati. Brata CEJ slikarja GO RICA, Via Ascoti štev. 5 izvršujeta vsa slikarska dela ter se -priporoca ta slavnemu občinstvu. FOTOGRAF ANT. JERKK Gorica, Vrtna ulica (Corso Veidi) št. 36- Tratj Via Roma 24. Se priporoca svojim sorojakoin. TTppripo s primerno Solsko izobraz- Ul/vIliyCt j^r, se spre.iine v trgovino z niešanim blagom na deždi. Cenj. po- nudbe na upravo „Goriške Straže" pod š(. 1887. MLADENIČ JEÄ^E; kočijaž, ali pa kot pomagač v kterikoli irgovini. Naslov pove uprava „GoriŠke _—— siraže". ====== Ženitvena ponudba. 32 letni beneški sloveuec, uradnik želi konspondenco z gospodično brezhibne preleklosii v svrho kasnejše ženilve. Pisma nasloviti na Josip V;i!eiitič, pf'stno ležcče Hesra ženitno piuudbi. Mladeniö srednje stüroali dobrega zna&tja sed;ij v dii.avin službi, 1a\\\ znanja svrho žeiut.e i mid- denko \sturosti 2B do 2o 1st, ki je prime.no, zo- braž' na, pit rmnile dtiSo, blagega erca in :ib-,olumo iiponiadt -žovana. J'n'dnost nuajo gospodi&io l«'pe sunstijosti, tjubiteljico prirode. I'isma hwi siikf iz- Trl; ••f-r.a, tajnost stngo jjajaniCk'no. Lc resne jioiiudbo "B„ Posta restante S a ii t ;i D u in o n i c ;i d i A 1 bo n a. SOIENA vseh vrst zeieujadi, kakor tudi razna de- tijiji;a, travna, pesna seniena itd. prodaja trvdka Sever & Komp. - Trst ¦a!, MacfciavelH 13, teles, int. 22-59. t Potrtim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, pri- jateljera in znancein prctužno vest, da je naš dubri oče oziroiiia mož M3ARTIN Ž8VE6, v 84 letu svoje starosti danes ob 11. uri po noči, lepo spravljen s svetimi zakramenti za umirajoöe mirno v Guspodu zaspal. Fogreb pret'iagega pokojnika se je vrši! včer.vj 9. februarja ob 4. uri pop. iz hiše žalosti št. 99 na dornače pokopališoe. OSEK, 9. februarja 1921. Žalujoči: Terezijii, soproga. Anton, Jož«-f, Franc sinovi. Marija, hči. NÄZNANILO. Shsvnemu občinstvu uljudno naznanjam, da poleg zastopslva vzajemne zavaroval- nice za PeČine iii vse bližnje krctje imam tudi zastopstvo ,,Zvezne opekarne** v Ljubljani. Kdor torej potrebuje v Tolniinsketn okraju Opečne „strešnike" za kritje streh naj se obrne do niene pismeno a še bolje osebno, ter niu lahko preskibim še po ceni strešnike in Jugoslavijc. NajboljŠe n.a- ložite denar, ako kupite streho na hiSo. Najboljše in najtrpežnejše kritje pa je s temi strešuiki. Zato pozor, posestniki. Za natančnejša pojasnila se je obrniti na naslov : ia pisK, Pečine št. 60. p. Slapo Idriji Gcriiko. Naznaiiilo. Vzajemna zavarovalnica proti po- žaru v Ljubljani naznanja sl. občinstvu, da je njen krajni zastopnik za Gorico in goriško okolico g. BENSA C1RIL, stanujoč v Gorici, Piazza Cristo št. 2, kateri spre- jenia in zavaruje poslopja, razne premičnine tudi v barakah, cerkve, zvonove itd. itd. Priporocar da sc vsi zavarujejo pri široko- znanem zavodu. Naznanilo. VZA.1KMSA ZAVAROVALNICA naznanja svojim člaiiom da je njen okrajni zastopnik g. ALO.1ZIJ SILIČ, Orehovlje pri Miniu. Tem potom opozarja vse c'ane gradiščanskoga okraja, krasa in kraške ('koliee, ter črtc Vipava, da se öimprej ztdasijo Psi lijcmii in proüovijo svoja zavarovanja po danaSnjih cenah, da no bodo v slndaju požara trpeli preveliko äkode. — Zavarujte svoji; imetje, promičnine, po- slopja, premičnine v barakah, corkvone zvonove itd. vse zavarujte v vašo korist. Goriimenovana zava- rovahiica izplačuje danes v Lirah. Knjioarna Kat. Tisk. društva :: GORICA :: MONTOVA HiSÄ Bogata zaloga papirja in vseh pisarniških potrebščin Sloven- ske leposlovnc, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpausi za stavbene mojstre, tuši iz tovarne Günther Wagner, sviirniki Koh-i-nor in drugi iz tovarue Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo. — Sprejemamo naročila pečatov. Trgovina v ulici Carducci 2. Qostika :-: :-: pri „BELEM ZAJCÜ" - v Gorici • ShajaliSče t-količar-ov in me&ča nov. Postrežba s sv«?.imi do- mačimš, nirzl.mi in gurk'itii je- dili ter z izvrstnim vpavcem. bricem (n s čsnmo. -----------= Za obilcn obisk se pnnoro^.a JOS. MOLAR, restav ater. PohiŠtvO vsakovrstno ima vedno v zalogi po najnižjih CKituh : : : : MIZAR FRANC MARUSIČ Gorica, Tržaška cesta št. 1. Izdeluje vsa mizarska dela in sprejema ========= naročila. ----- ZAHVALA. Povodom ekshuminacije in pogreba našega predragega sina Rudolfa Miklaviča, padlega kot proporščaka na goriški fronti, zahvaljujemo se vsem onim, kateri so nam šli na roko pri tem žalostnem opiavilu. Zahvaljujemo se preč. g. župnikn Prirnožiču v PrvacMni ter vsem onim, kateri so skušali z tolažilnimi besedami olajšati pokojniku zadnje ure. Naša največja in najprisrčnejša zahvala pa naj velja domačemu kobariškemu dekanu preč. g. Koršiču za njegov prekrasni in ganljivi nagrobni govor, nadalje č. g. kaplanu ter pevskemn in gasünemu društvu ter ncbrojrremii spremstvu kar vse je povzdignilo svečanost pogreba. Stariši in brata. :-s Tovarna i-s in prcd vojno tudi resfavracija, vcliko dvorišče, pripravno za vsako večjo indu- strijo v Gorici, Tržaška ccsta Št. 24—26 se proda. Informac:jc daje F. Batjti, Lu- j faljana, Su^ri trg 28. ! -------------------------------------........ 1 Pozor! P©L©r! Hiša popolnoma v dobrem stanu z več leti dobro upeljano in lepo urejeno trgovino mešanega blaga, na drobno in debelo, s prostornimi skladišči zelo pripravna tudi za vinsko zalogo, vse važne prometne točke okupirane. torej konkurenca izključena, z plodonosno mlekarno, dva tovorna auto tip Fiat 18 P in 18 BLR — za podjetnega trgovca krasna bodočnost — se proda s celim inventarjem evcntuelno tudi brez njega. Tvrdka PODLOGAR & PETELIN Sv. Peter na Kras«. Oglas. Išče se administrator ob encm poelo--¦' vodja Zr\ avtomobilrio podjetje z rae- sečno plačo (550— L Takojšni nastop. P«'S'.oj: znanje knjigovodstva in obeh dvž. jezikov v govoru in lični pisavi. . Ponudbe pod adniiuislrator na upravo „Gor. Slraže" do 15. februarja 1921. ÄNsiEU PERTOT cerkovnlk v Nabrcžlni naznanja sl. občinstvu, da je otvoril v Na- brezin» zalogo nirtvaških • predmetov. Priporoca se vsem domačinom in okoličancm. Cene iste kakor v Trstu. Pri tvrdki Kuštrin & Marmolja' =========================== GORSCA, ulsca Carducci 25 — ===*: se razprodaja } dobro jedilno olje po L!r 8.50 liter iV BC nadalje v pmv konkurenčne ceno. ~3gB8 *^n j Pristne pšenične S. H. S. posevke, S. II. S. slanino, Arn. štinke (pršute) in pleča, Bovški sir, sveže maslo, milo itd. | Priporoca se to tvrdko naši cast, dubovščini, učiteljstvu, krčmarjem in slav. občinstvu v mpslu in na dezeli. !' » TRGOVIKA = TEOD. HRIBäR-^^iki * MP Gorso Verdi St. 32. -*B Se prtporočajo slavnemu občlrtstvu v m^siu in na dLŽQli za oblSen obisk. 0LA0O SOLiDNO. CENE ZMERNE. Trgovina dvokoies in fiivalrah strojev sodni izvedenec Stolai trg S. (lev©) - (EORICA. priporoca svojo bogato zalogo, šivalnih siJtojeVf dvokoles, kmelJjskega oiodja, gramofonov i. t. d. ter si dovoljuje opo-i 201 iti sl. občinstvo na velik dohod dvokoles| „PUCH" šivalnih strojev na izbero. Priporoca svojo mehanično delav« nico za najrazličnejša popravila. Zagotovljatočno in soSjdno postrežboi - ZOBOZSRAVNIŠKI ÄTEUE -.==•-- Dr. A. SEKJUN in I. KOVAČIC, dentist • ===== v TOLMIMU ===== izvršuje zobozdravniška dela vsake vrsie po najnovejši lehniki \ zlalu in kavčuku, solidno in v nnjkrajšem času. Plombiranje zob ter izdiranje brez bolečin. — Gene zmc-rne.