List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 19. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLIVOIS. 14. APRILA 1911. LETNIK XX ZivG priée o x.fiiiesljivosti Severovih zdravil-vsepovsocl. BODITE ZDRAVI! Imamo lek za vašo bolezen! Ko trpite na bolezni dobite naš lek, ki je drugim pomagal v enakej potrebi. Severova zdravila so zmagala in imajo prednost tekom preteklih trideset let. Ta prednost je dobro zavarovana. Naša zdravila so pripravljena za le eden cilj: Pomagati bolnim. Izmed 34 zdravil proti raznim boleznim omenimo le sledeče. Za čisto kri. Za odstranjenje priščev, turov, kožnih bolezni, za preoživeti in prenoviti sestav rabite Severov kričistilec. Cena $1.00. Zakaj trpeti glavobol? Lahko odstranite glavobol v najkrajšem času če začnete rabiti pravi in zanesljiv lek SEVEROVI PRAŠKI ZOPER GLAVOBOL IN NEVRALGIJO. Cena 25 centov, Vstavi kašelj. Tu je staro in vrednostno zdravilo zoper suhočo pljuč, naduho, kašelj, ter druge pljučne nerede. Severov balzam za pljuča. Cena 25 in 50 centov. Prva pomoč \ v bolečinah, pretegah, oteklinah in vnetjih, nevralgiji, hrbtobol in otrplosti je ako drgnete bolne ude s Severovim oljem sv. Gotharda. Cena 50 centov. • Za okus. Da imate dober okus, pregnati morate neprebavnost, urediti želodec; vzemite pred jedjo dozo Severovega želodčnega grenčeca. Cena $1.00. Imejte ga pri roki. ako hočete imeti sladko sapo, trde čeljusti, čiste zobe, ne morete biti brez Severovega Antisepsola. Cena 25 centov. V Čistost in kras. Odstranite kožne bolezni, ohranite kožo gladko in čisto ter krasen obraz z rabljenjem vsak dan Severovega zdravilnega kožnega mila. Cena 25 centov. Naša zdravila se prodajajo v lekarnah, a vedno vprašajte za “Severova Zdravila”, ne jemljite drugih. Navodila v slovenskem jeziku. Za zanesljiv in izkušen nasvet, pišite na naš zdrav, oddelek. — W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. Pozor, rojaki vsepovsod v Ameriki I Kakor že prej omenjeno v tem listu, se je pred nekaj časom organizovala pristna slovanska družba, ki bo trgovala z likerji na debelo. Nje glavnica je $50,CCO.CO, ter je inkorporovana smislom postav države Illinois. Nje uradniki in delničarji so izključno Slovani; to kaže da je ta družba prvo slovansko narodno' podjetje te vrste v našej okolici. Pred nekaj časom je družba začela poslovati in mnogi zavedni slovanski salunarji pošiljajo tej svoji tvrdki na- ročila za likerje, ker vedp, da imajo opraviti z domačimi ljudmi in ne s krivonosimi tujci, ki le na to gledajo, da oskubijo naš narod ob vsaki priliki. Nekateri salunarji pa, ki so preobloženi z likerji so obljubili poslati svoja naročila tej družbi kakor hitro jim sedanja zaloga poide. To je lepo, da se narod zaveda in podpira domače podjetje in se ne pusti več nadalje voditi in zapeljevati krivonosim tujcem, ki naš narod le tako dolgo spoštujejo dokler ga molzejo. Tudi naši rojaki se čedalje bolj zavedajo, ker po vseh gostilnah zahtevajo in vprašujejo za pijačo te nove in napredne slovanske družbe. Vprašajo po salunih za slovansko vino in rakijo. Le na ta način je napredek omogočen. Ako bi ne bili naši rojaki zaupali možem ko so se organizovale naše organizacije, jednote in druge, bi danes ne bile iste tako trdne in napredne. Vsak malo pomaga — "zrno do zrna pogača" je naš lep star pregovor — in “v slogi je moč!" Teh pregovorov se držimo in ne bo nam treba trpeti, da bi nas še nadalje molzli oni, ki nam nikjer nič ne koristijo. Nikdar nikjer niso z nami le ko nas pridejo “molzti” — takrat pa naj dobe brco. Čuje se od gotovih strani, da govore nekateri krivonosci mnoge stvari zoper to naše novo slovansko podjetje, ker jim je trn v peti. Tudi zoper druge naše stvari so lagali, a narod jih ni poslušal, tako tudi sedaj se ne pustite pregovoriti temveč pošljite svoja naročila za razno vino, žganja in druge likerje vseh vrst na to družbo, da se otresete onih krivonosih tujcev, ki vas hočejo le guliti. Rojaki, ko pridete v salune, zahtevajte naše blago, ker na ta način boste pomagali k napredku. Naše blago je ravno tako dobro, če ne boljše kot | .tuje. Naša družba, ki obstoji iz veli-kega števila naprednih slovanskih mož, | lahko prodaje svoje blago po istej ce- j j ni kot drugi, če ne ceneje. Tudi lah- ( ko bolj točno posluje, ker so za druž- bo odgovorni znani podjetni možje. Torej se ni bati, ker družba je popolnoma solidna. Prejemamo naročila in razpošiljamo blago na vse kraje v Združ. državah. Naše cene so zmerne in blago jamčimo. 1 Nadejajoči se, da nas bode slovansko občinstvo od vseh strani po bratsko podpiralo, naj si bodo trgovci, salunarji, kakor tudi zasebni rojaki, se vsem že vnaprej zahvaljujemo za prijaznost, naklonjenost m rodoljubje. LIQUOR GO., JOLIET, ILL. WHOLESALE DEALERS AND RECTIFIERS ANTON NEMANICH, predsednik. GLAVNICA $50,000 M. KOCHEVAR, podpredsednik. MATH. GRAHEK, tajnik. ŠTEVE OLHA, blagajnik JL 19. ŠTEVILKA. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. J0L1ET, ILLINOIS, H APRILA 1911. LETNIK XX SMRTNI ANGEL POD ZEMLJO, Presenetil 12S črncev in kaznjencev zadnjo soboto v nekem premogovniku v Alabami. 73 ŽRTEV V PENNSYLVANIA. Vsled požara v Pancoast-rudniku pri Throopu. Žrtve Slovaki in Italijani. Banner, Ala., 11. apr. — Od 128 kaznjencev, ki so storili smrt v Ban-ner-rudniku zadnjo soboto, je doslej spravljenih na površje 83 trupel. Ta so bila poslana v svoje dotične domovinske okraje, kjer bodo pokopana na javne stroške, če se ne zglase sorodniki. Vzrok eksplozije se uradno naznani, ko bodo rovi izpraznjeni In se preiskava dokonča, be vedno se smatra za gotovo, da je storilo smrt vseh 128 kaznjencev-rudarjev. Eksplozija se je pripetila v soboto ob 6. uri 41 minut v Banner-rudniku pri Littletonu, 30' milj ocf Birminghama, Ala. Rudnik leži v zapadnem delu okraja Jefferson, a lastuje ga Pratt Consolidated Coal Co. Zaposleni so bili v rudniku samo kaznjenci in črnci. Reševalci so bili, od začetka neprestano v smrtni nevarnosti radi strupenih čadov,, a vkljub temu so junaško prodirali do ponesrečencev. Scranton, Pa., 9. apr. —- Vsak kotič v rovih Pancoast-premogovnika Scfan ton Coal-kompanije v Throopu, v katerem je bilo v petek zajetih 73 delavcev, je bil preiskan v svrho, da se najde morda še več trupel, a vse iskanje je ostalo brez uspeha. Do včeraj je bilo najdenih 70 trupel in znamenja so kazala, da se jih najde še več, tako da bi bila nesreča še groznejša, nego se je mislilo od začetka. Ogenj v jami ni napravil prevelike škode in ni prodrl do zajetih rudarjev, kajti po stanju trupel je bilo spoznati, da je nesrečneže zadušil ali dim, ali nabrani plin. Nobeno truplo ni kazalo najmanjše zunanje poškodbe. 54 trupel je bilo spoznanih. Žrtve so večinoma inozemci, Italijani in Slovaki. Med mrtvimi je Jos. E. Evans iz West Scrantona, vodja zaveznega reševalnega oddelka. Sedaj se trupla pripravljajo za pogreb. Med trupli v eni sobi so trupla treh bratov in njihovega bratranca. Jadikovanje na licu mesta je presunljivo. , Preživeli rudarji iz Throopa, po številu kacih 1000, hodijo od hiše do hiše, izkazujoč mrtvecem svoje spoštovanje, in potem na pokopališče, da prisostvujejo pogrebom. Vsi cerkveni zvonovi neprestano zvone. Predsednik Taft je poslal sožal-no brzojavko in kot glavar Družbe Rdečega križa ponudil pomoč. Župan je sklical dvanajst meščanov, da prevzamejo upravo podpornih denarjev. Nabran je že sklad $10,Ć00, h kateremu je prispeval Rdeči križ $7000. Vsi ponesrečenci so bili zavarovani po $100 pri jamski zavarovalni družbi. Nesreča se je pripetila bržkone vsled eksplozije strelnega prahu. Gary ima novo industrijo. Gary, _Ind., 11. apr. — Četrta industrija “United States Steel"-korpora-cije je formalno zaposlovala nocoj ob 7. uri, ko je bil izdelan prvi kok v novih kokovih pečeh, kojih zgradba je stala $8,500,000. Zaposlenih bo 830 mož pri teh pečeh, katerih je po številu 560. Ko “zaronajo” te peči, ne bo zapadnim tovarnam korporacije v Gary, Jolietu, South Chicagi in Milwaukee ter drugih krajih nič več treba dobivati koka za njihove plavže iz Penn-sylvanije. Poleg postranskih produktov bodo kokove peči v Gary izdelovale 2,500,-000 tonov koka na leto, in 7,000 tonov mehkega premoga se bo porabilo vsak dan. Sušilni ognji so bili zakurjeni v pečeh pred mesecem dni. Premogarji šli spet na delo. Martinsferry, O., 11. apr. — Rudarji, ki so bili zaposleni pri družbah Youg-hiogheny & • Ohio Coal Mine Co., Roby-Somers Coal Co. in Kennon Coal Co. v krajih Flushing, Barton, Florence, Robyville in Jug Run in ki so pred skoro štirimi tedni zaštrajkali po odredbi bivšega gl. predsednika T. L. Lewisa, so šli spet na delo vsled sklepa na konferenci, katero so priredili uradniki združbe “National United Mine Workers of America” in uradniki 5. ohioskega poddistrikta. Zaposlenci pri družbi Youghiogheny Co. v Glencoe so ostavili delo iz drugih vzrokov. — Naši oglasi, ki so ta teden tako obširni, kažejo prelep slovanski trgovski živelj. Podpirajte te naše napredne tvrdke, a ne ozirajte se na “maža-če” in krivonosce, ker njim je le na tem, da vas prav zlobno ogulijo. Torej, pozor pred nekaterimi oglasi v drugih listih! Tornado. Topeka, Kans., 12. apr. — V jugovzhodni smeri vihrajoči tornado je razdejal kraj Wlnting, oddaljen 25 milj severno od Topeke. , Šestdeset hiš je bilo podrtih in trideset oseb ranjenih. Tudi kraje Powhattan, Neta-waka in Eskridge je tornado hudo o-švrknil. V Eskridgu je razdejal ta-mošnjo srednjo šolo in 20 učencev je bilo ranjenih. V Powhattanu sta bila neka ženska in en otrok usmrčena. Big Heart, Okla., 12. apr. — Osem oseb je bilo usmrčenih in deset ranjenih, ko je ob 4. uri pop. pribesnel tornado čez Big Heart. Samo še štiri hiše stoje v kraju. Med viharjem je lil dež curkoma. Hiše je vihar trgal iz temeljev in jih dvigal v zrak, da so se pri padcu hreščeč razbijale. Big Heart ima 400 prebivavcev. St. Joseph, Mo., 12. apr. — V Man-villu, Kans., je tornado razdejal kolodvor St. Joseph & Grand Island-že-leznice. Tovorni vozovi so bili pometam iz tirov. Neko bližnje poslopje je v razvalinah in en otrok mrtev pod njimi. Škode po ognju se množe. Chicago, 111., 12. apr. — Škoda po ognju v tej deželi med prvimi tremi meseci tega leta je znašala $70,000,000, pomnožek za $30,000,000 nad isto dobo leta 1910. Škoda po ognju meseca marca je bila čez $31,500,000. Izvzem-ši ono meseca septembra 1910, ko so bili številni in veliki gozdni požari, je letošnji marec presegel vsak prejšnji mesec v velikosti svoje škode po ognju, ako odštejemo one mesece, ko so bili usodni požari. Strašna pomnožitev izgube v tem prvem četrtletju vzbuja pozornost zavarovalnih krogov. Več družb se je zadnje mesece že razdružilo in druge so zelo oslabele. Tom L. Johnson umrl. Cleveland, O., 10. apr. — Tom L. Johnson, dvakrat kongresni poslanec 2. ohioskega okraja, štirikrat župan clevelandski, zagovornik cestnoželez-nične voznine po 3c in odličen pripo-ročevavec “single tax”-teorije pokojnega Henry George-a, je umrl tukaj po daljši bolezni v starosti 57 let. Jetrn tvor je povzročil smrt. Gospod Johnson je bil že dlje nego leto dni bolan, a njegovo stanje ni vzbujalo bojazni. Toda dne 15. marca se mu je bolezen shujšala, teden pozneje je legel, pa ni več vstal. Link nanagloma umrl. St. Louis, Mo., 10. apr. — Mihael S. Link, bivši član državnega zako-nodajstva illinoiškega, ki je bil po chicaški veliki poroti tožen zaradi krive prisege in je potem v preiskavi glede izvolitve zaveznega senatorja Wil-liama Lorimer nastopil kot državna priča, je bil najden mrtev v banji v svojem domovanju, Mitchell, 111. Zadela ga je kap, v starosti 52. let. Črnogorec-štrajkar ustreljen. Prince Rupert, B. C., Canada, 7. apr. —400 štrajkujočih pocestnih delavcev ¿e je spopadlo s policijo, ko je bil uže preje napaden oddelek delavcev pod zaščito policije. Tekom boja je bil štrajkar Milan Mičetič, rodom Črnogorec, ustreljen in več drugih mož, med njimi dva konstablerja, je bilo ranjenih. Mnogi meščani so zapriseženi kot pomožni konstablerji. Mnogo štrajkarjev je bilo dejanih v zapor in napravljene so nove ječe. Tesarji zaštrajkali. Portland, Ore., 11. apr. — Uniji pripadajoči tesarji, kacih 1000 po številu, so ostavili delo. Zahtevajo $4 za o-semuren delavnik in pripoznanje načela “zaprte delavnice”. Gre pri tem za povišbo plače v znesku 50c na dan in za skrajšanje delavnika za eno uro. Carrie Nation ni mrtva. Leavenworth, Kans., 10.- apr. — Zdravniki zdravilišča, v katerem se že dlje časa nahaja Mrs. Carrie Nation, "žena s sekiro”, izjavljajo, da so poročila o smrti gospe Nation kriva. Ni mrtva, marveč bo vkratkem okrevala. “Šampanjski izgredi.” Pariz, 12. apr. — Po daljši razpravi o resnem položaju v šampanjskem okolišu departmenta Marne, ki ga je povzročilo vinsko vprašanje, je senat sprejel sklep, po katerem se prekliče omejitev ozemlja, čegar pridelek se sme imenovati šampanjec. Ondan je bil namreč sprejet zakon, ki izključuje department Aube od šampanjskega ozemlja. Vsled tega so nastali v o-nem departmentu veliki izgredi. Pričeli so se izgredi pravzaprav v departmentu Marne. Množice ljudstva razdirajo vinske kleti in nered se razširja vkljub navzočnosti vojaštva. “VODOPIVCEM" IZPODLETELO, Prohibicionisti s svojim naklepom v illinoiški poslanski zbornici propadli. “LOCALOPTiON” ZAKON VELJA Ampak “county option”-predlogo poslanci zavrgli, v žalost “suhačev”. * Springfield, 111., 12. apr. — “County Option’-predloga, ki so jo vložili v zakonodajstvu “suhači”, je bila v zbcTrnici smrtno zadeta, ko je bil popravek (amendement), po katerem bi bil Cook county izvzet od določb pred loge, zavržen s 85. proti 63. glasovom. Jutri se izvrši pravo “usmrčenje”, ker pride predloga k tretjemu čitanju. Po izidu današnjega glasovanja sklepati, se predloga zavrže. Bržko bo to “rabljevo delo” opravljeno, prkle na dnevni red predloga “mokrašev”, ki zametuje sedaijjo "township localoption"-postavo. Tudi ta predloga se po splošnem mnenju ne sprejme, vsled česar bi ostala sedanja “township”-postava še nadalje v veljavi. Popravek “suhe” predloge v smislu, da se Cook county izvzame od določb predloge, je bila šahovna poteza vô-dopivcev, ki je bila sicer izborno izmišljena, pa ni imela sreče. • Pričakovali so namreč, da bodo potem poslan-* ci okraja Cook, ali, vsaj nekateri izmed njih, podpirali predlogo. V tem so se pa temeljito varali. "Vodopivska brigada” je poslala do 2500 oseb v Springfield, ki so zasedle galerijo in upale, s . svojo navzočnostjo enega ali drugega omahujočega poslanca obrniti na svojo stran. Tudi s stoterimi brzojavkami so Vodopivci bombardirali poslance. Samo iz Chi-cage je dospelo kacih 500 tacih poslanic. Ko je bil “amendement” (popravek ali dostavek) predložen, je izjavil poslanec Alschuler, da nikakor ne gre za koncesijo ali dopustilo chicaškemu meščanstvu, kakor prohibicionisti to razlagajo, marveč da upajo, pridobiti s tem glasove poslancev, ki so doslej predlogi nasprotovali, ker so mislili, da Chicago nima priti pod prohibicio-nijski bič. Tej izjavi, kakor tudi 'poznejšim besedam poslanca Lee O’Neil Browna je sledilo sikanje z galerije. To je napotilo zborničnega govornika Adkinsa, da je posvaril obiskovalce in jih opomnil, če bodo še motili razpravo, da bo dal galerijo izprazniti, bržko kak poslanec stavi tozadeven predlog. Ko se je razprava vlekla še nekaj časa, se je prešlo h glasovanju in popravek je bil zavržen. Obisk naših bojnih ladij. Washington, 10. apr. — Po sporedu nameravanega obiska druge divizije atlantskega brodovja bojnih ladij v Baltiškem morju med mesecema maj-nikom in junijem obiščejo ladje po eno luko dansko, švedsko, rusko in nemško. Tako je razglasil pomorski urad. Bržkone bodo vse štiri divizije brodovja bojnih ladij med oktobrom, novembrom in decembrom križale v Sredozemskem vodovju. Od teh plovitev v tujih vodovjih, ko se bodo obiskovale razne luke, se pričakuje boljših in številnejših novincev za mornarico. Z Ellis Islanda. New York, 8. apr. — V zadnjem tednu je bilo zopet več Avstrijcev pridržanih na Ellis Islandu. Med temi se je nahajalo več žensk. Tako je.bila Ana Boderek izključena kot pogodbena delavka, ker ji je njena v Yonker-su stanujoča nečakinja pisala, da ji v neki preprogarnici lahko preskrbi me-|to z $10 tedenske plače, vsled česar se je Boderek izselila v Ameriko. Za izključena otroka Marijo Triber in Jana Housko, ki se ne ?meta izkrcati, ker še nista dovršila 16. leta starosti, je Avstrijska družba poslala priziv v Washington. Zadnja je osvobodila Ano Kochatz, ki je bila obsojena za odgon, ker ni mogel njen ženin dokazati, da je gmotno v stanu, skrbeti za svoj in svoje neveste živek. Velik požar na Japonskem. Tokio, 10. apr. — Glasovito tokio-sko predmestje Yoshivari, ki se je v njem vnezdila pregreha, je razdejal ogenj. Mnogo hiš je bilo podobnih palačam, a do pet tisoč jih je zgorelo v treh urah in 6000 stanovalk je ostalo brez strehe. Škodo cenijo na $2,-000,000. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Batošič Imbro, Benedikt Bar, Gešič Fraftčišek, Martinovič N., Matič Jos., Margaretič Janko, Mi-kordin Mijo in Mitrovič Mita. ŠE ENKRAT OPOZARJAMO svoje rojake, da je “Glavna posojilnica’ v Ljubljani v konkurzu. Kdor ima pri tej posojilnici naložen kak denar, naj svojo terjatev priglasi do 30. aprila 1911 c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani, sicer pride ob ves prihranek. Iz prijaznosti in brezplačno posreduje v tej zadevi “Zadružna zveza" v Ljubljani ali pa Mestna hranilnica ljubljanska, ki prevzema vložne knjižice "Glavne posojilnice” in jih prigla-ša sodišču ter bo skrbela za izplačilo vlog. Kdor si torej hoče prihraniti stroške, biti brez skrbi in vendar priti do svojega denarja, naj pošlje svojo vložno knjižico “Glavne posojilnice” priporočeno (registered) in s svojim natančnim naslovom naravnost na naslov: "Zadružna zveza” v Ljubljani, Kranjsko, Austria aji pa “Mestna hranilnica ljubljanska”, Ljubljana, Prešernova til. 3, Kranjsko. Kdaj se bode od konkurznega sklada '“Glavne posojilnice” dobilo kaj denarja, se zdaj ne ve in se bo to o pravem času javno razglasilo. Tudi se danes še ne more vedeti, ali bodo dobili vlagatelji ves denar in na enkrat ali ne. * Prošnja. Naše društvo sv. Jožefa št. 58 K. S. K. J. v Haser, Pa., se z milo prošnjo obrača do vseh dobro čutečih src, ki spadajo k naši slavni organizaciji, da nam priskočijo na pomoč z vsakim najmanjšim darom, ker ga prav hvaležno in veselo sprejmemo, kar hoče kdo darovati. Borimo se že leto dni proti kapitalizmu za pravice delavstva. Torej dragi rojaki in sobrati, ponižno prosimo Vas, ne zapustite nas, da ne omagamo v tem hudem boju, ker vemo, da gorje nam in našim potomcem, ako sedaj prepademo. Do-sedaj, leto dni, smo stali kakor skala, neoziraje se na kompanijske hlapce z revolverji in koli v rokah, ko so pobijali nas revne štrajkarje in s tem hoteli nas prisiliti nazaj v njihov železni jarem. Toda, to se jim še ni posrečilo in se jim še tudi ne bo, dokler nas bodo zavedni delavci podpirali. Pri društvu smo pa skoro na robu propada. Zdaj ne vemo, kaj storiti. Razposlali smo že mile prošnje na vsa društva naše slavne organizacije K. S. K. Jednote. Bog jim stotero povrni vsem tistim, kateri so se nas usmilili, in pri nas pa bodo zapisani v knjigo življenja. In kadar se nam bodo razmere zboljšale in oni v potrebi, bodemo mi prvi, ki jim bodemo hiteli na pomoč. Zatorej še enkrat ponižno prosimo vsa ostala slavna društva, da bi nam pomagali, da se izognemo društvenega propada. Vse društvene uradnike oziroma tajnike pa prosimo, da predlože in prebero to našo ponižno prošnjo na njihovih sejah. Vsaki dar bode objavljen v Am. Sl. Vsi darovi naj se blagovolijo' pošiljati na spodaj podpisani odbor društva. Slavno Jednoto oziroma glavne uradnike pa prosimo, da nas čakajo s plačevanjem asesmentov in imajo z nami potrpljenje, dokler se nam razmere ne izboljšajo. Haser, Pa., 10. aprila 1911. Za odbor društva sv. Jožefa št. 58 v Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Box 66, Irwin, Pa. Tajnik: Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa. Zastopnik: John Bohinc, R. F. D. N . 2, Box 3, Irwin, Pa. Opomba uredništva. Kar najtopleje priporočamo to milo prošnjo vsem slavnim društvom K. S. K. J., kakor tudi posameznim rojakom, da o prvi priložnosti naberejo med prijatelji m znanci kako svotico in jo nemudoma odpošljejo našim štrajkarjem, tem junaškim boriteljem za delavske pravice. Dvakrat da, kdor hitro da! Kranjsko-Slovenski Dom. Pittsburg, Pa., 5. apr. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca v Jolietu, 111. Cenjeni rojaki: — Kakor ste gotovo že slišali, smo tukajšnji rojaki zgradili krasno poslopje, ki bode v ponos ne le Slovencem v Pittsburgu, marveč celemu našemu narodu v Ameriki sploh. Slavnostno blagoslovljenje tega Doma se bode obhajalo v ponedeljek 29. maja 1911. Ob tej priliki bode velika slavnostna parada mnogih slovenskih in hrvaških društev in na katero se uljudno vabi tudi Vaše slavno društvo, da bi se blagovolili udeležiti v kolikor mogoče velikem številu. Ker namerava odbor napraviti poseben program, v katerem bodo vsa dru štva po priglasitvi priobčena, se prosi c. društvo, da bi podpisanima odgovorilo vsaj do 15. maja 1911. Z bratskim pozdravom Za odbor Kranjsko - Slovenskega Doma Ferdinand Volk, predsednik, 122—42 St., Pittsburg, Pa. Louis Zaller, tajnik. VESELE PRAZNIKE! NADALJEVANJE ZANIMIVE RAZPRAVE. BOG IN KRUH — ALI NEKAJ ZA “SOCIALISTE”. V. Verni Slovenci, razkropljeni širom sveta, se bodo Veliki teden zbirali v hišah božjih in molili trpečega in v grob položenega Jezusa, na Veliko nedeljo pa se bodo krščanska srca veselila zmage od mrtvih vstalega ZvelF carja. Veren Slovenec žaluje z žalostnim Jezusom, in se raduje z zmagovalnim Jezusom. Drugače pa je z našimi socialisti. Ti pomilovanja vredni rdeči sodrugi imajo v enem letu 365 Velikih petkov, v prestopnem pa 366. Našim socialistom nikdar ne sije ljubo pomladansko solnce, oni živijo vedno le v grdem vremenu večnega go-drnanja, večnega zabavljanja in večnih kletvin. Naši socialisti ne poznajo nedelje kot dan počitka ali kot dan Gospodov. Za nje ni Božiča, za nje ni Velike noči, za nje ni nobenega veselja na tem svetu. Veselja . nimajo nad svojimi otroci, ker očetje hodijo po gostilnah, otroci se pa vzgajajo sami, kakor hočejo. Veselja nimajo s svojimi življenskimi družicami—ženami, ker jih največkrat zanemarjajo in z njimi ravnajo kakor s sužnji. Ali ni skrajna sramota, če mora priti žena surovega socialista v farovž in tamkaj potožiti župniku, kako jo mož pretepa in ji včasih v pijanosti celo žuga z timorom, da morajo “svobodnega” moža policaji odpeljati v “nesvoboden” zapor, žena pa prosi duhovnika: ‘“Gospod, dajte mi, da bom plačala rent!” To se je govorilo v mojem župnišču v Chicagi. Nobenega pravega veselja nimajo ti ljudje na svetu in ga sploh ne morejo imeti, ker hudobno srce ne more nikdar biti odkrito veselo. Torej socialistov tudi na Veliko noč ne bo v cerkev. Za nje je vsak dan v letu Veliki petek. Toda v sledečih vrstah naj na kratko pojasnim, da v svoji o-mejenosti ne razumejo niti svojega lastnega Velikega petka, ne Velikega petka svete C e r -k v e. Socialisti, zapomnite si, da svojega lastnega Velikega petka se vi vkljub vsem naporom ne boste nikdar rešili. Vsak človek na svetu brez izjeme ima v zgodovini svojega življenja Velike petke. Dneve trpljenja in žalosti ima vsaka mati in vsak oče na tem božjem svetu. Trpljenja materinega očetje niti ne poznajo ne. Trpel je delavec od začetka sveta in trpel bo do konca sveta. Do konca sveta bo delal delavec pri nevarnih strojih, delal pri ognju, delal pod zemljo, delal nad zemljo v vedni nevarnosti, delal bolj ali manj nesnažna in zdravju bolj ali manj škodljiva dela. Hlapci in dekle bodo na svetu do konca sveta, zato ker če bo vsak gospod, kdo bo pa krave pasel? Kakor gotovo bodo do konca sveta v naravi bliski in strele, viharji in povodnji in suše in potresi, tako gotovo bo do konca sveta v vsakem stanu trpljenje, bolezni, nesreče pri delu, nepričakovani udarci v družinah, sirote brez starišev in nazadnje bo vsakega pobrala neizprosna smrt. Vse te žalostne stvari bodo ostale na svetu, četudi zmaju kapitalizma odsekate glavo. Ampak vkljub vsemu temu je laž vedno in vedno govoriti in pisati, da je celo življenje delavca samo Veliki petek. Upajmo pa, da tekom časa se bodo sedanje včasih res žalostne razmere delavskega stanu vedno bolj in bolj izboljševale, da bodo mestne in deželne in državne postave vedno bolj in bolj se ozirale na to, da krivica ne bo nikdar zmagovala, nad pravico. Zatorej, kar je dobrega na svetu, uživajmo z veseljem in v trpljenju naj nas vedno navdaja veselo Upanje, da bo na svetu vedno boljše. Delajmo v ta namen, pišimo v ta namen, združujmo se v ta namen, a zraven ne smemo pozabiti, da vkljub vsemu temu bo zemlja ostala zemlja, in da je socializem ne bo nikdar m nikoli spremenil v paradiž. Zato pa vi, žalostni “socialisti”, glave kvišku v veseli nadi, da skozi strašno temo vaših “velkih petkov” vedno bolj in bolj prodirajo radostni žarki velikonočnega solnca. In kakor vi “socialisti” napačno tolmačite svoje delavsko žiyljenje, tako tudi vi ne razumete pomena Velikega petka v krščanstvu. Kdor je kaj občeval s socialisti in poslušal njihove modre razgovore, ta ve, da spravijo na dan naravnost nevrjetne stvari. V Chicagi so starejši Slovenci že vsi slišali socialiste reči, da je bil tudi Kristus—socialist. Ko sem prvikrat slišal te besede, mi je bilo, kakor bi me kdo udaril v obraz in sem molčal, ker nisem vedel, kaj pravzaprav odgovorim na take besede. Tu imate odgovor, vi od neumnosti razsvetljeni socialisti: Dobro, imejte tudi vi Kristusa za svojega, kakor je Kristus tudi naš. Mi verujemo vanj, mi upamo vanj, mi Ga ljubimo in Ga molimo kot svojega Boga in Odrešenika. Kaj pa vi? Ali molite tudi Vi Kristusa? Ali ga prejemate v zakramentu svetega Rešnje-ga Telesa? Ali imate sveto razpelo na steni svoje sobe? Ali govorite in pišete o Njem s tistim svetim spoštovanjem kakor mi? Vi, ničvredni hinavci, vi .ostudni pobeljeni grobovi, vi nevarne kače s strupenimi jeziki: ali niste vi tako hudobni, da celo svojim lastnim otrokom ne privoščite Kristusovega zakramenta svetega krsta? Ali niste vi tako zlobni, da se norčujete iz kristjanov in iz cerkva Kristusovih? Ali se ni predrznil eden izmed vaše zavržene sodrge ob času misjona nrestopiti cerkveni prag cerkve sv. Štefana in zavpil “ogenj”, da je povzročil paniko med veritimi kristjani, a ognja nikjer ni bilo! Ali se ne poročate civilno in civilno greste narazen, ker teptate v svoji nepopisni zlobi vse zakramente Kristusove, od svetega krsta do svetega zakona? Kdo vas kedaj vidi v cerkvi? Kdo vas ke-daj sliši moliti? "Kdor je moj učenec, naj hodi za menoj!” tako govori Kristus. Ali vi hodite za Njim, ki ga štejete za svojega? Hinavci! Veliki petek je! Kristus leži v grobu — Vaš Kristus. .Poklekni socialist pred božji grob in moli Ga, če Ga imaš rad! Poljubi Njegove svete rane! Poljubi Njegovo božje srce, ki je umrlo od ljubezni! Poljubi Njega, ki je bil prijatelj trpečega človeškega rodu, ki je nasitil 5000 mož v puščavi, ki je delil dobrote povsod, kamorkoli je prišel. Ali ne boš? Ne, ne maraš! Potem ti Kristusa ne ljubiš,' Kristus ni tvoj in ti nisi njegov.’ ““Kdor pa Kristusa ne ljubi, naj bo preklet”, tako pravi sv. Pavel, in ta beseda velja vsem slovenskim socialistom-odpad-nikom. Dobro je to, da vas naš narod le predobro pozna. Po raznih majhnih slovenskih naselbinah, kjer je riaš mladi fant pri polnem loncu mesa in pri polni posodi piva našel to vero, da je trebuh njegov bog, tam imate vi socialisti svoje šolarčke. V naselbinah pa, kjer je naš narod organiziran v slovenski fari in v slovenskih katoliških društvih, tam vas pa naši Slovenci mečejo s silo na cesto, če sami ne greste ven. In tako je prav! Anton Sojar. Jolietske novice. — Prihodnji torek, dne 18. aprila, bodo volitve župana in mestnih sveto-vavcev. Pozor, volivci II. warde! Državljanska dolžnost vas veže, da greste vsi na volišče, in to boste gotovo storili. A kdo je naš slovanski kandidat za aldermana II. warde? Edinole g. Anton Nemanich ml.! Njemu oddajte svoje glasove, če vam je res mar bratske sloge in vzajemnosti. Zatorej Slovenci in Hrvati in vsi Slovani: še enkrat — pozor! — Dr. M. J. Ivec je pa naš kandidat za aldermana IV. warde! Da bodo zanj glasovali vsi slovenski in sploh slovanski volivci, je pač umevno sa-moposebi. Naprej do zmage. — Sožalno brzojavko povodom smrti Rev. F. S. Šušteršiča je poslalo v Ljubljano tudi jolietsko društvo Kolumbovih Vitezov (Knights of Columbus), čegar član je bil nepozabni pokojnik. Posredoval je g. Jos. Dunda. — Opozarjamo na dopis iz Springfielda, 111., kjer bodo tamošnji Slovenci na belo nedeljo blagoslovili svojo cerkev. K dopisu dostavljamo, da se '“parada” začne pomikati iz središča mesta proti slovenski cerkvi ob 9:30 uri dop. — G. Frank Terlep p. d. Malnarček si je na “hribu” na Hickory St. naredil prav lepo novo hišo. Brezdelnosti še vsepolno. O pičlem delu nam poročajo rojaki iz mest in krajev: Allegheny, Pa.; Bridgeport, Ohio; Broughton, Pa., Crested Butte, Colo.; Denver, Colo.; Eveleth, Minn.; Huntington, Ark.; Rock Springs, Wyo.; Stevenson, Minn, itd. Ne sedaj v Ameriko! kličemo staro-domovincem. Napoleonove besede. Ko je bii Napoleon vprašam po vzroku svojega uspeha, je rekel: “Svoja načela izpeljujte prav, vse drugo je postranska stvar.” To je resnično pri vsakem podjetju v našem življenju, posebno če bolezen obišče naš dom. Zasledujte vzrok istej, in v ponajveč slučajih ga najdete v svojem prebavnem ustroju. Potem veste, da je najzanesljivejše zdravilo v takih slučajih Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Začnite ga takoj uživati, in vaša bitka bo dobljena. Kadarkoli telo oslabi in navadna slast izgine, kadar vas nadleguje glavobol, zapeka, kolcanje, ščipanje in krč, vas Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najhitreje in stalno ozdravi. Ne vsebuje nobenih škodljivih primesi niti navadotvornih lekov, marveč je izdelano iz grenkih zelišč in čistega vina. V lekarnah. Kemični laboratorij: Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Joliet, 111., 12. apr. — Spet je pred nami praznik ljubezni — Velika noč, ko obhajamo spomin na slavno vstajenje našega Izveličarja. Kakor vsako leto, je božji grob v naši cerkvi sv. Jožefa tudi letos tako lepo napravljen ter ozaljšani s palmami, velikonočnimi lilijami in drugim blagodišečim cvetjem, da zaslužijo naše čč. šolske sestre za svoje delo in trud vso čast. Procesija Vstajenja se bo vršila v soboto zvečer, kakor običajno vsako letp. Na velikonočno nedeljo se bodo brale sv. maše ob 6., 8. in 10. uri dop. Za lepo petje se je g. organist zelo potrudil. Vse bo lepo in veselo, ako Bog da lepo vreme, in vsepovsod med nami bo odmeval radostni pozdrav: Aleluja! __ Rev. F. S. Šušteršič, nepozabni ustanovitelj naše fare, je izdihnil svojo blago dušo dne 24. marca t. 1. zju- bolna; upamo, da se ji kmalu vrne ljubo zdravje. Jutri, dne 5. aprila, gre John Burja in družina od tukaj v Valley, Wash. Danes je njegov sin sprejel prvo sveto obhajilo. Dne 6. aprila bo prišel semkaj na nedaleč od cerkve oddaljeno kmetijo gospod Janez Smerke s svojo družino iz Eveletha, Minn. Naša mladina se pridno uči katekizma in pripravlja na prvo sv. obhajilo. Sedaj naj pride dopis do konca. K sklepu pozdravljam vse čitalce Amer. Slovenca in voščim vsem prav vesele in srečne velikonočne praznike in veliko piruhov. Vrlemu listu pa obilno uspeha in nekaj novih naročnikov za piruhe. John Poglajen. Bridgeport, Ohio, 8. apr. — Cenjeno traj ob 1. uri, in njegov pogreb se je vršil v nedeljo 26. marca ob 4. uri po-poludne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 17, na župno pokopališče na Viču pri Ljubljani, kakor posnemamo iz mrtvaškega lista, doposlanega nam iz Ljubljane po mil. škofu v p. Ivanu Stariha. O pogrebu piše ljubljanski “Slovenec” z dne 27. marca takole: “Pogreb č. g. župnika Šušteršiča se je včeraj izvršil velečastno za moža, ki je vsled ogromnega dela za versko in narodno probujo naših ameriških rojakov legel v prezgodnji grob. Kljub silnemu nalivu se je včeraj popoludne zbralo* pred hišo žalosti ogromno ljudi, da se poslove od dragega rojaka. Na krsti pokojnikovi sta ležaa zadnja pozdrava ameriških rojakov: krasna venca uredništva “Amerikanskega Slovenca” in K. S. K. Jednote, katere u-stanovnik je bil pokojni župnik Šušteršič. Uredništvo in upravništvo “Amerikanskega Slovenca” in K. S. K. Jednota sta poslala tudi brzojavni so-žaljki, ki v ginljivih besedah izražati žalost amerikanskih Slovencev ter se združujeta v klicu: Pokojniku večna slava, trajen spomin! Sprevod je vodil prevz. škof Ivan Stariha ob asistenci svetne in redovne duhovščine. V viško-glinško občino, kjer je pokojniku tekla zibelka, so se prijatelji pokojnikovi v sprevodu peljali v 14 kočijah. Župna cerkev, kjer se je vršil obred, je bila do mala polna ljudi. Od tu so truplo blagega pokojnika spremili na pokopališče. Gg. bogoslovci in ondotno katoliško slovensko izobraževalno društvo so pokojnemu ob nešteti množici občinstva v slovo zapeli tri žalostinke. Č. g. Frančišek Šušteršič je prvi duhovnik, ki počiva na viško-glinškem pokopališču. Z njim je legel v grob zadnji član nekdaj imo-vite in obče spoštovane Bobenčkove rodovine. Naj počiva v miru v zemlji domači, katero je ljubil z zvestim srcem in krepkimi, požrtvovalnimi deja-janji! Hvaležen mu spomin!" —Umrl je nanagloma g. Frank Terlep, salunar pod, h. št. 1134 North Hickory st. Zadnji petek zvečer po 10. uri je bil v svoji gostilni sam z nekim gostom, ko je naenkrat ob 10:25 začutil silno bolečino v svojem boku in se zgrudil z glasnim vzkrikom. Bil je mrtev na mestu, še preden mu je mogel prijatelj priskočiti na pomoč. Pokojnik je bil star 53 let in dobro-znan v naši naselbini. V Ameriki je bival že 25 let. Poleg svoje soproge zapušča tri brate, pet sinov in eno hčer, vsi živeči v Jolietu. Pogreb se je vršil v, ponedeljek dopoludne; udeležilo se ga je društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. skoro polnoštevilno, ki je spremilo svojega zvestega člana v cerkev k črni sv. maši in potem na slovensko pokopališče. V pogrebnem izprevodu pa je bilo tudi mnogo drugih sož-alnikov, ki so izkazali svojemu rojaku zadnjo čast. Užaloščenim sorodnikom naše sožalje, a pokojniku svetila večna luč! — Veselica Slovenskega Sokola na velikonočni ponedeljek izostane, in sicer iz ozirov galantnosti do slavnega društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J., katero priredi v četrtek 20. t. m. zvečer v Jednotini dvorani veliko veselico s plesom, šaljivo pošto itd. — Za igro “Sv. Elizabeta", ki se bo predstavljala na belo nedeljo v bivši Golobičevi dvorani popoludne in zvečer na korist naši cerkvi, je vse pripravljeno. Predstavi bosta nudili iz-den dušni užite^. Na odru nastopi 4sryikrat nekaj igralskih moči, ki bi delale časi vsakemu slovenskemu — tudi ljubljanskemu gledališču. Kupite vstopnico, pridite k predstavi, pa boste videli in se čudili! uredništvo! Upam, da mi dovolite malo prostora v priljubljenem listu Ani. Slov., da sporočim rojakom naše razmere. Kar se tiče dela, gre še vedno po-malem; toliko se je zboljšalo, da delamo štiri dni v tednu. Zaslužka res ni veliko, ali smo še vsejedno zadovoljni, ker kakor se čuje iz raznih krajev, je drugod še slabeje. Jako slovesne dneve smo imeli v naši naselbini dne 31. marca in 1. aprila. Obiskal nas je namere č. g. J. Šte-fanič iz Loraina, O., na povabilo tukajšnjega župnika. Dne 31. marca je tukajšnje žensko društvo sv. Ane št. 123 K. S. K. J. pristopilo k mizi Gospodovi in mnogo drugih rojakinj. V soboto 1. aprila je pa društvo sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. skupno prejelo sv. zakramente in drugi rojaki. Lepo in v obilnem številu, v večji udeležbi kakor dosedaj še katerikrat, so tukajšnji rojaki in rojakinje opravili svojo velikonočno dolžnost. Z veseljem smo pozdravili č. g. J. Štefaniča vprvič v naši naselbini, ki se je s svojim prijaznim, vedenjem takoj priljubil vsakemu. V ganljivi pridigi nam je polagal na srce mnogo lepih naukov, in marsikateremu je porosilo oko, ko je slišal besedo božjo v milem maternem jeziku. Dal Bog, da bi lepi nauki, ki nam jih je dal č. gospod, obrodili mnogo sadu. Po svetem opravilu je društvo sv. Barbare št. 23 napravilo za člane skupen zajutrek v društveni dvorani, kamor sta na povabilo prišla tudi č. g. Štefanič in domači župnik v naše največje veselje. Le žal, da se je moral č. g. Štefanič kmalu od nas posloviti, ker ga je klicala dolžnost domov. Na tem mestu se mu iskreno zahvaljujemo za njegov trud, da nas je obiskal in objednem želimo, da bi nas še mnogo let obiskoval in donašal nam dušne hrane. Rojaki, mi pa ne pozabimo njegovih besed, da bodimo vedno vneti Slovenci, zvesti sv. veri, za katero so naši pradedi prelivali v tisočletju kri in vse žrtvovali, da so nam ohranili najdražjo svetinjo slovenskega naroda! Bridko nas je iznenadila žalostna vest o smrti č. g. F. S. Šušteršiča. Ameriški Slovenci smo izgubili z njim najmarljivejšega delavca na narodnem in verskem polju. To pričajo in bodo pričala njegova dela, ki mu postavijo trajen spomenik v zgodovini slov. naroda v Ameriki. Naj blagi pokojnik prejme svoje plačilo nad zvezdami! Jolietski naselbini pa izražamo naše iskreno sožalje ob bridki. izgubi ljubega- dušnega pastirja. K sklepu želim vsem rojakom in rojakinjam veselo alelujo. Amerikan-skemu Slovencu za piruhe pa mnogo dobrih naročnikov! Vljuden pozdrav vsem sinovom in hčeram matere Slovenije to- in onostran očešana! Mihael Hočevar. Calumet, Midi., 10. apr. — G. urednik "A. S."! Kakor Vam je znano, sem zadnji teden na brzojavni poziv odšel na Calumet, da sem se udeležil pogreba mojega najmlajšega brata pok. Mihaela Štefaniča. Prišel sem na Calumet v četrtek zvečer in ko sem vstopil v hišo žalosti, sem videl svojega tako mladega brata 'na mrtvaškem o-dru. Žalost mi je presunila srce ob tej priliki... Smrt mu je pristrigla nit življenja v najlepših, mladeniških letih. Bil je šele 23 let star. Pogreb je bil v petek zjutraj ob 9. uri s črno peto sv. mašo, ki jo je daroval preč. g. L. Klopčič, župnik cerkve sv. Jožefa. Krsto je krasilo mnogo rož in lepih vencev.. Milo so zadoneli zvonovi iz visokih lin calumetske slov. cerkve sv. Jožefa, ko se je sprevod pomikal na pokopališče. Pogreb je bil jako velik in lep pod vodstvom Brockway, Minn., 4. apr. — Velecenjeno uredništvo: — Sprejmi par vrstic v svoje predale. Tukaj nam sedaj zadnji čas prav pogosto sneg naleta, menda mu je žal, da nas je pred zapustil; pa potrebni smo ga, ker je b-lo zelo suho; seveda kmalu skopni! Tudi dež je že šel letošnje leto! Sedaj farmarji ne moremo sejati, ker je zemlja zmrzla. Te dni je bil sprejet v St. John's-College, Collegeville, Minn., v leme-nat Raymond Golob, sin tukaj živečih velespoštovanih rojakov g. Franca in Neže Golob. Bog mu daj srečno priti do olja, do katerega je namenjen. Gospa Mary Oman je bila nevarno g. Petra Madroniča, ki je pravi mož za tak posel. Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom se ob tej priliki najtoplejše zahvaljuje vsa naša rodovina za sočutje in prijaznost. Ne morem se posebej zahvaliti vsakemu, za to se vsem vkup še enkrat zahvalim za prijaznost. Štejem si v dolžnost omeniti nekaj o tej slov. napredni naselbini. . Največji kras te naselbine je gotovo nova cerkev sv. Jožefa, ki je res ena najlepših in največjih v Ameriki. To je znak sloge in lepega napredka. Tak hram božji so si sezidali možje, ki so naši bratje. Mnogi so trgovci, a drugi zopet delavci, ki več tisoč nog pod zemljo rudarijo. Res, vsa čast napred- nim Calumetčanom in preč. g. Klopčiču za tak napredek! Tudi na Calumetu sem videl, kako se uresničuje pregovor: “V slogi je napredek in moč!" Pozdrav! Mat. Stefanich. Eveleth, Minn., 3. apr. — Spoštovano uredništvo A. S.! Seveda, zopet e-den za v koš, si mislite g. urednik, a upam, da ne; na dan ž njim! Zatorej k stvari. Vsak dopisnik začne z delom najprej, tako tudi jaz. Zakaj pa vendar z delom? Zato, ker ubogi delavec vse živi; ker brez dela oziroma brez delavcev ne more nihče živeti, niti izhajati, ne s trgovino eno ali drugo. Pa vendar ubozega delavca vse pritiska'. Ako ga ne pritiska težka železna, bakrena, srebrna, ali zlata ruda, potem pa še težji pritisk dostikrat prihaja od njegovih sorojakov, ali kakor .se nazi-vajo, narodnjakov. Da bodete cenj. bralci(ke) tega lista razumeli(le), vam bodem opisal žalostno novico, katera se je zgodila v bližnjem mestu Virginia, Minn., dne 11. marca 1911 ob 5:30 minut. (Opomba. Malo je kasno, a to radi tega, ker šem mislil, da se kdo drugi oglasi, ker pa se nihče ne briga, bom pa jaz napisal par vrstic,) V odprtem rudniku (open pit) Norman mine, last Oliver Iron Mining Co., so ubogi delavci delali pri tako-zvanem “tranck gang", torej so pre mikali železnični tir za parno lopato (steam shovel). V tem času se utrga stranska stena in pokoplje uboge delavce tako, da je ležalo en milijon tonov zemlje na revnih delavcih, in ne samo par tisoč ton, kot opisuje kompanijski dnevnik "The Duluth New: Tribune”. In kaj je družba ukrenila? Brž je svojega policaja poslala, s ko njem seveda, po slovenske oziroma kompanijske agente v Duluth, Minn., po M. P., po katerega so prišli v cerkev, ko je bil ravno pri polenajsti maši, in po drugega na dom, z imenom F. N. Za prvega ni tako čudno, ker je že vajen na leta in leta, ampak ču*& S*li Ftu-an andY CERKVENI KOLEDAR. 16. apr. Nedelja Vel. noč Vst. G. 17. “ Pondeljek Vel. pondeljek. 18. u Torek Apolonij; Elevet. 19. << Sreda Leon IX., papež. 20. << Četrtek Marcelin; Sttlpic. 21. «< Petek Anzelm; Bruno. 22. «« Soter in Kajetan. VELIKONOČNA NEDELJA. (Spisal F. S. Šušteršič, 18. apr. 1886.) Jezus je vstal in ni ga tukaj. Marko 16, 6. Močni orjak Samson podal se je enkrat sam v deželo Filistejcev, svojih OBLJUBA DELA DOLG, ali: Mihvauški socijalisti naj pokažejo, kaj znajo. V Milwaukee, Wis., vlada že nekaj tednov sem veliko pomanjkanje m beda radi brezposelnosti. Med trpini pa niso, kakor poroča “Milwaukee Herold”, edinole ubožci in siromaki v pravem pomenu besede, katerih imamo v vsakem mestu dosti; “med trpini m siromaki nahajamo ogromno množico meščanov, kateri nimajo nikake-ga dela,, ki pogrešajo vsakdanji zaslužek, ki so sedaj izpostavljeni največjemu pomanjkanju; in koliko jih je med njimi z družinami, ki v teh okoliščinah grozno trpe!” To vse je prišlo po zatrjevanju tega lista nepričakovano. Niso bili nato pripravljeni in sedaj iščejo po vseh krajih in kotih pomoči. V največji zadregi je pa (so-cijalistični) župa n. Na njega pritiskajo brezposelni delavci sedaj, da izpolni to, kar jim je obljubljal v volilni kampanji, da jim bo preskrbel delo... in socijalistični župan danes svbjih obljub izpolniti ne more. “Tako”, pristavlja Chic. Evening Post, “nastala je iz šale in lahkomiselnosti resnica, britka resnica. Vsi se še spominjamo, s kakimi obljubami je sedaj v Milwaukee vladajoča socialistična klika vodila volilni boj, v kojem je aprila lanskega leta zmagala. Program, kojega so se v slučaju izvolitve sodrugi zavezali izpeljati, bil je zapeljiv. Da o ostalih “obljubah" molčimo, omenimo le, da so rekali, da bode voznina po poulični železnici edino le tri cente, a da bo družba morala vsakemu dati svoj sedež; obljubljali so, da bodo prisilili družbo, da bode znižala službo na 8 ur in vendar plačevala celo mezdo. Sploh so po celem Milwaukee hoteli izsiliti osemurno delo. Otroci bi ne dobivali ne samo boljšega poduka kakor prej; proti plačilu jednega pen-ny-ja ali še manj dobivali bi celo redilen, okusen lunch. Ženskam, ki služijo s pranjem svoj kruh, dati bi se morala voda zastonj. Z mestnimi napravami hoteli so dajati vsakomur ceno električno luč, po cpni plin, ceni premog, ceni kruh itd., vse seveda veliko ceneje kakor drugod. V mestu, I tako so obljubljaii, ne bode nikakega brezposelnega delavca, zakaj za delo bodo skrbeli socijalisti, da ga bo vedno dosti. Dela dosti in to za unijsko plačo. Tak je bil program, s kojim je šel mayor Seidel in njegova klika v boj in kojega so obljubili izpolniti. Tako bi se imelo goditi v mestu, ki je postalo sovražnikov, da bi tamkaj v njihovem dobro utrjenem mestu Gaza prenočil. Filistejci, zapazivši svojega najnevar-nišega sovražnika v svojej sredi, zgrabijo takoj za orožje, zapahnejo trdno mestna vrata, jih zastavijo z močno stražo in se podajo na to k počitku, za trdno prepričani, da imajo sedaj Samsona vjetega in premaganega. Ko hoče Samson drugo jutro zgodaj iz mesta oditi in najde vrata trdno zaprta, tedaj “zgrabi obe durnici z njunimi podboji in zapahom", jih sname s ste-žajev ter jih odnese vpričo stražnikov brez vse težave s seboj. — Kaj hoče ta prigodba? Sv. Gregor pravi, da je v tej zgodbi Samson predpodoba od smrti vstalega Gospoda in Izveličarja, Jezusa Kristusa. Tudi Judje so mislili, ko so videli včlovečenega Sinu Božjega razpetega na križu, ko so ga videli izdihniti svojo dušo v Stvarnikove roke, ko je presv. telo njegovo že tretji dan ležalo v grobu, tedaj so tudi Judje mislili, da so se ga za vedno znebili, popolnoma so bili prepričani, da so ga uničili in da se nikdar več ne bo imenovalo na svetu njegovo ime. Toda kako zelo so se motili! Današnji dan odvali Jezus težki kamen izpred svojega groba ter vstane iz lastne moči častitljiv, poveličan, neumr-joč, premagavši smrt in trohnobo iz groba, tako da morajo celo trdovratni Judje, četudi z največjo nejevoljo priznati: “Da, res je. Jezus je zares, kakor je prerokoval, od mrtvih vstal.” Toliko bolj pa se vesele njegovega vstajenja prijatelji njegovi. Vesele se ga angelji, ker vidijo moč pekla, pod katero je zdihovalo ubogo človeštvo 4 tisoč let, uničeno, in delo Odrešenja dovršeno. Vesele se ga pravični starega zakona, veselo se nadejaje, da1 se bodo preselili v kratkem s svojim Odrešenikom s predpekla v sv. nebesa. Veseli se ga Marija, mati Jezusova, njegovi apostelm in učenci in pobožne žene, ker imajo zopet svojega Jezusa, Njega, ki so ga čez vse ljubili, čegar smrt so tako britko obžalovali in z neštevilnimi solzami objokovali. Vstajenja Gospodovega veseli se vse krščanstvo; od vzhoda do zahoda, od severa do juga, od /norja do morja razlega se danes vesela aleluja;' kajti naš Izveličar in Odrešenik, naš Bog in Gospod je vstal od mrtvih. Spolnjeno je naše upanje, dopolnjeno delo našega Odrešenja, spravljeni smo zopet z Bogom in pot do nebes nam je vsem odprta. “Radujmo se tedaj in veselimo se, ker resnično to je dan, ki ga je Gospod naredil!” Mi imamo pa še toliko več vzroka radovati in veseliti se tega najvažnejšega dogodka v tako srečno, da je dobilo socijalistični zastop. Ako sedaj svojih obljub izpolniti ne morejo, na to gospođo vendar ne smemo metati kamenja. Nikdo ne more storiti več, kakor je v njegovi moči. K večjemu bi jim mogli očitati, da bi takih obljub delati ne imeli. Nato nam bodo sedaj seveda odgovorili: Ko bi mi tega ne bili obljubili, bi pa sedaj pri polnih egiptovskih loncih ne sedeli. Da take obljube niso bile brez nevarnosti. povdarjalo se je takoj. Ako bi morali obljubam verjeti, potem moral je postati Milwaukee pravi Mekka vseh trpinov in siromakov. Že misel, da bode v Milwaukee možno ceneje živeti kakor drugod, ker bo mesto skrbelo za cene življenjske potrebščine, je bila zapeljiva. Potem še gotovost, da dela nikoli ne bode manjkalo. Vsaj niso obljubili edino le dela, ampak tudi plačilo, kakor ga predpisuje unija... Res krasne, zapeljive obljube. To je vse, kar znajo socijalisti. Opozarjamo le še sodruge na socijalistični zastop v mestu Marseille na Francoskem pred kakimi 15—20. leti. Iste obljube kakor tu. In kaj je bilo? Prevzeli so denar, zapustili pa občino v velikanskih dolgovih. Tako znajo vsi. Modrovati na papirju in dajati na “vprašanja” prav “umne” odgovore (glej Proletarca), to je vse njihovo delo. Obstoji le v tem, da izpodkopavajo, a postaviti ne znajo ničesar. Vse njihovo delo je negativno. ‘ In kaj dela sedaj socijalistična glava v Milwaukee? Kaj dela njegova klika? Ne vedo si sveta. Pomagali bi radi, a ne znajo. Sedaj ne govore več o socijalistični pomoči, kojo so obljubljali v programu, sedaj hočejo priskočiti trpinom na pomoč z zasebno meščansko dobrodelnostjo. Kje je ostal program? “Charity-pies” bodo napravili, denar bodo nabirali od hiše do hiše; trgovci naj dajo skupiček jednega dne, delavci, ki imajo delo, zaslužek jednega dne v podporno blagajno in še več takih sredstev, ki morejo bedo za trenutek sicer olajšati, a odstranili je ne bodo. Sedaj, ko bi imeli sodrugi pokazati, kaj znajo, zatekajo se k “simpel” meščanskim sredstvom. . . Kdor vse to premišljuje, posebno naš slovenski narod naj bi odprl oči, bi kmalu sprevidel in spoznal lažnji-vost, onemoglost socijalizma. Povsod in vedno edino le prazne obljube: Obersocije pri Proletarcu sedaj poživljamo, da svojim pristašem poroča tudi o “vspehih” socijalno-demokratič-ne uprave v Milwaukee. Gradiva do- sti, da mu ne bo treba vtikati nosu v cerkvene zadeve, ki ga ne brigajo nič. Le čevlje sodi naj kopitar... S. HIŠNA MUHA. Iz angleškega prevel P. R. Špeglar. Menim, da se nikjer ne najde boljši vzor popolno svobodnega bitja, kakor v naši navadni hišni muhi. Ta žival ni le svobodna, nego tudi hrabra; njeno nepoštenje do človeških uredb presega najvišje ideale vsacega republikanca. Uljudnosti nima, niti brige, če draži cesarja ali tepca. V vsakem koraku svoje naglo-mehanične hoje, v vsakem odmoru svojega ogledovanja izraža svojo popolno sebičnost in svo-oocio, svoje zaupanje v samo sebe in prepričanje, da je svet samo za muhe vstvarjen. Udari nanjo- z roko! Mehanično početje in zunanji prikaz tega dejstva bi jo moral 'splašiti, ravno tako kakor tebe, ko vidiš, da se aker prsti, 10 čevljev debel, utrga iz stropa, se trenotek ziblje v zraku nad teboj m poruši s posebno namero. To je tega zunanji prikaz. A notranji vtis je nični mušni glavi čisto naraven in malo-važen — navaden pogoj* njenega živahnega življenja. Brezskrbno odfrči iz pota tvoje roke in se usede na narobe stran. Ne moreš je ustrašiti, u-krotiti tudi ne, še manj pa pregovoriti ali prepričati. O vsaki reči ima svoje pozitivno mnenje, kar se navadno ne skaže neumno za uspeh njenega načela. Nikdar te ne bo vprašala za svet. Živi brez dela in brez vsacega trino-škega naravnega nagona k pokorščini. Črv vrta, čebela zbira in znaša. Pajk ima svojo nakanjeno pajčino, mravlja pa svoj zaklad in veljave. A vsi ti so sužnji in “ljudi” nizkega stanu in o-pravka, ti žužki. Tvoja muha je povsod prosta, prost je zrak in soba prosta. Čhna poosebitev trme, klati se in preiskava, milkuje in šviga. Banketira po svoji dragi volji z različnimi jedili in leti od nakupičenih sladčic v štaci-jonskem oknu do tistih zadej za mesnico. Od oguljene kože tvojega kljuseta do rujavega kraja na cesti. In od tam se dvigne prav socijalistično razburjena, ko jo konjska kopita vzdra-mo. Kje si svoboda mušni enaka? NAVODILA K DOLGEMU ŽIVLJENJU. , L Vstajaj zarana, hodi zgodaj spat in izpolnjuj svoj dan s koristnim delom. 2. Zmernost in preprostost sta naj-gotovejši životni lek. 3. Svež zrak in solnčni sij sta za-zdravje tako neobhodno potrebna, kakor voda in kruh." 4. Snažna, jasna hiša nareja srečno domačijo. 5. Umivanje in kopanje sta za človeško telo, kar čiščenje in oljenje’ za stroj: dobro hranjeni stroji trpe dvakrat tako dolgo. 6. Oblači se pametno, to je, tako da se lahko svobodno giblješ in da ti vremenske neprilike ne morejo škoditi. 7. Privošči si dovolj spanja, kajti to nadomešča, kar telo porabi v bedečem stanju; čuvaj se črezmernega spanja, ker slabi in mehkuži. 8. Zabave, zmerno uživane, krepčajo in poživljajo človeka; čezmerno u-živane, ga ugonabljajo. 9. Dobrovoljen značaj daje veselje do življenja, ter pomenja zdravje in mladostnost. Žalost pa pospešuje staranje. Zato se ne prepuščaj skrbi in otožnosti. 10. Če si služiš svoj živek z glavo, ne pripusti, da ti roke in noge kdaj otrpnejo. Če ga služiš s telesnim delom, skrbi, da ti duh ne usahne. Ben Franklinovi reki. Zaspana lisica ne ujame nobene kokoši. V grobu se bomo naspali. * Goni svoje delo, da te ne bo delo gonilo. Ali živiš rad? Ne troši tedaj svojega časa, ki je snov življenja. Bog najrajši tistim ustreže, ki sebi ustrežejo. Prazna vreča težko po konci stoji. Gospodarjevo oko opravi več, nego obe njegovi roki. Mala luknja potopi veliko ladjo. Na Pruskem so našteli 8300 milijonarjev. Turisti potrošijo $30,000,000 na leto v Švici. Vojaški poklic po vsem svetli ima največji odstotek samoumorov. Samo ena desetinka prebivavstva Združenih Držav je nemešanega poko-lenja. Svetovna pridobitev zlata leta 1908. je bila $434,000,000. Leta 1900. je bila $450,000,000. Svetemu Očetu so vsi katoliški profesorji na nemških univerzah poslali vdanostno adreso. Telegrafske družbe v tej deželi dajejo delo okoli 30.000 osebam. Pri tem ni všteta železniška služba. 305 umetninskih muzejev in družb je v Združenih Državah, 47 magazinov posvečenih samo umetnosti in 92 poletnih šol, ki uče umetnost. Armada visokošolcev. Na vseh 125 evrop.skih univerzah je bilo la^ii’ 228,-732 slušateljev. Najbolj obiskano vseučilišče je berolinsko; ima namreč o-kroglo 14,000 dijakov.. Druge najbolj številne univerze so: pariška, budimpeštanska, dunajska. pAIH-EXPELLEl Kit Reš-U.S. Pat.0£f. m '.I 49%ALCOHOL! |i F Ai RICHTERS Co.! ijiSk. ÍISPearIStr. Lj i 1 NEW YORK?// ®MATISÍ _^2iiÑsííCHE-l Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahke postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne -užnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo'neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi m vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svoje kolonijo v severnem \Visconsin-u. na lahke obroke in po nizki cent. Za podrobnosti in pojasnila pošite na: F. M. ČMELJA 1827 Blue Island Ave., CHICAGO, ILLS je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog lamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelj ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovance* !e v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarn zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var lost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER 12 Courtland Street, New York, in njegova bančna podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR? Hranilnih ulog je: 38 milijonov kron Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron. INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega tele-sa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain-Expeller”. ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priložene vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N. Y N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. Tel. So. Chicago 3162 Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB. se priporoča rojakom v -naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111, Jos. Steblaj PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St., CHICAGO. ILL. Edini Slorasko ■ Mo Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IU le en blok od naše cerkve. AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob L popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorkti. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene tu vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York, Frank Opeka gostilničar Corner State and 11th Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljša califomijska vina. Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron. Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron. Lastna glavnica 608996.34. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v la stni hiši nasproti hotela “Union” za frančiškansko cerkvijo Marijin trg- sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ur,e * zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da prejme vložmk od vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto. Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni, kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v 'Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik Ljudske posojilnice’’. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in pos.est. v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. K. S. K. **.♦+++ ***¥¥¥ JED1S0TA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovan.i v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:...........Marko Ostronich, 49 Villa St, Allegheny, Pa. II. podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts.. Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet. 111. PROŠNJA. Novoustanovljeno žensko društvo v Springfield, 111., prosi za vsprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosdk so: Marija Grabner, Angela Moder, Marija Snoveršnik, Frančiška Potnik, Marija Klopčič, Josipina Grobelnik, Helena Ušman, Ivana Zabret, Katarina Jeras, Frančiška Perko, Marija Mlakar, Marija Peršina, Rozalija Zupančič. PRISTOPILI ČLANI. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 17363 Stefan Sitar, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred, spr. 10. apr. 1911. Dr. št. 113 članov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 17364 Jurij Frančiškovič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. apr. 1911. Dr. št. 196 članov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 17365 Tomaž Žitkovič, roj 1891 zav. za. $1000, 1. razred, spr. 4. apr. 1911. Dr. št. 145 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 17366 Alojzij Velkaverh, roj 1885 zav. za $1000, 3. razred, spr, 11. apr. 1911. Dr. št. 207 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 17367 Viljem E. Merrick, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, 17368 Anton Kočevar, roj 1868, zav. za $500, spr. 5. apr. 1911. Dr. št. 46 članov. K društvu sv. Srca.Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 17369 Ivan Ancelj. roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 6. apr. 1911. Dr. št. 79 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 17370 Ignac Novak, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. apr. 1911. Dr. št. 76 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17371 Janko Boldin, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 4. apr. 1911. Dr. št. 75 članov. K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 17372 Ivan Ogrinc, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 2. apr. 1911. Dr. št. 68 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 17373 Ivan Rebrovič. roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 6. apr. 1911. Dr. št. 24 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17374 Josip Dolenc, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 12. apr. 1911. Dr. št. 340 članov. K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., Josip Švab, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. apr. 1911. Dr. št. 50 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Min., k društvu sv.. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 1833 Lovrenc Kovač, 2. apr. 1911. I. dr. št. 120 članov. II. dr. št. 106 članov. Od društva Marije Sed. Žalosti 50,^Allegheny, Pa., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 13007 Franc Adamič, 10. apr. 1911. I. dr. št. 194 čanov. II. dr. št. 340 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Barbare 68, Irwitig, Pa., 8151 Martin Klarič, 8396 Ivan Bahor, 2. apr. 1911. Dr. št. 86 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15991 Ivan Turk, 2. apr. 1911. Dr. št. 160 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 15029 Martin Stefanie, 13812 Franc Špehar, 10121 Josip Geršič, 1005 Jurij Stepan, 1930 Jurij Brajdič, 5. apr. 1911. Dr. št. 167 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt., Mich., 8148 Franc Kovačič, 3. apr. 1911. Dr. št. 42 članov. Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12236 Alojzij Robnik, 8891 Jožef Funtek, 3. apr. 1911. Dr. št. 104 člane. Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 15128 Anton Mlinar, 3. apr. 1911. Dr. št. 39 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1357 Ignac Kaušek, 10. apr. 1911. Dr. št. 339 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 12939 Franc Terdan, 3. apr. 1911. Dr. št. 103 člane. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4906 Neža Smrekar, roj 1885. zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. apr. 1911. Dr. št. 82 članic. K društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 4907 Pavlina Perkovič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 4708 Katarina Murat, roj 1880, zav. za $500, 4. razred; 4909 Marija Perkovič, roj 1876, zav. za $500, 4. razred, spr. 9. apr. 1911. . Dr. št. 26 članic. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 4910 Elnora Stih, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 5. apr. 1911. Dr. št. 17 članic. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 4911 Terezija Gosak, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. apr. 1911. Dr. št. 18 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 1285 Frančiška Kovač, 2. apr. 1911. I. dr. št. 34 članic. II. dr. št. 23 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 716 Marjeta Stepan, 5. apr. 1911. Dr. št. 60 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 956 Frančiška Kaušek, 10. apr. 1911. Dr. št. 109 članic. Od društva sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 3352 Frančiška Gabrovšek, 11. apr. 1911. Dr. št. 13 članic. IZ URADA GL. TAJNIKA. Vsem članom in članicam slavne K. S. K. Jednote želim najveseleje velikonočne praznike in srečno “Alelujo”! Spoštovanjem in bratskim pozdravom ostajam udani Vam sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. moramo ljubiti med seboj. Upam, da se je marsikateri mož ali žena, mladenič ali mladenka, obrnil na boljše krščansko življenje. Ni ga bilo človeka, da mu se ne bi solzilo oko, tako je bilo ginjeno ljudstvo ob sklepu. Raz pelo, katero smo dobili v spomin, nas bode gotovo spominjalo še dolgo let na besede častitega misijonarja. Naznanjam in obenem vabim vse tukajšnje rojake na veselico s plesom, katero bode priredilo društvo sv. Roka št. 15. K. S. K. J. dne 30. maja, na dan kineanja grobov ali “Decoration Day” v novi češki dvorani na Villa street v Allegheny," Pa. Vsakega člana zgoraj imenovanega društva veže dolžnost, se udeležiti te veselice in pripeljati svd}e prijatelje in znance. Upati je velike udeležbe, ker, kakor se vidi, bode to prva slovenska veselica te pomladi. Opominjam vse one člane zgoraj imenovanega društva, kateri niso o-pravili velikonočne'spovedi, da to str* re najkasneje do 21. maja. Kateri mi ne odda do onega časa spovednega listka, naj se potem sam opravičuje pri K. S. K. J. H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike in jim klicem veselo alelujo! Jurij Vovk, 877 Main St. no tako pa tudi tisti, kateri ste pre več oddaljeni, morate opraviti velikonočno dolžnost v vaši bližini. Vsaki član in članica mora poslati spovedni listek na društvenega tajnika o pravem času, drugače se bode delalo po pravilih. Torej potrudite se, opraviti spoved na odločeni čas 29. aprila zju traj. Z bratskim pozdravom vsem vdani Andrej Jereb, tajnik. Broughton, Pa., 5. apr. — Tem potom naznanjam vsem oddaljenim članom in članicam društva sv. Alojzija št. 95 K. S. K. J., da je omenjeno društvo imelo skupno spoved in sv. obhajilo dne 1. aprila. Ker je bila prišla neka pomota ter nam je domači župnik povedal, da ne more nikakega duhovnika dobiti, da bi prišel na soboto k nam, potem smo odložili do druge seje, da bi se pogovorili o tej stvari. In 28. marca pa smo izvedeli, da pride nas obiskal Rev. Josip Zalokar iz Bridgeviile, Pa., in je tudi v resnici prišel, nakar se je vdeležilo obilo članov in članic svoje verske dolžnosti. Tem potom opozarjam vse člane in članice, kateri še niso opravili, da naj store kjer jim je mogoče; morda pa nas tudi obišče še v kratkem kak slovenski duhovnik, ker ta, ki je tukaj nastanjen, ne razumi nikakega slovanskega jezika. Tem potom se prav lepo zahvaljujem v imenu celega društva č. g. Josipu Zalokarju, ker Rock Springs, Wyo., 7. apr. — Cenam je več reči povedal izza 22 let njeni urednik! Prosim za nekoliko nazaj., ko je on prišel prvič v Ameriko, j prostora v našem glasilu, da opozo-Vsakdo, ki ga je videl in slišal, je bil rim člane društva sv. Jožefa št. 122 K. srečen. Akoravno ima že srebru po- S. K. J. na velikonočno spoved. Torej dobne lase, je vseeno prav po domače člani, ker naše društvo ne bode imelo z živim govorom nam veliko povedal o skupne spovedi, naj vsak član opravi Denver, Colo., 3. apr. — Dragi mi g. urednik Am. Sl.! Prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu. Najprvo naj naznanim, da smo imeli velikonočno spoved 2/., 28. in 29. marca in da nas je obiskal č. g. Ivan Perše iz Leadville, Colo,, na povabilo dr. sv. Roka št. 113. K. S. K. J., da opravijo elani in članice omenjenega društva velikonočno spoved. Najprvo gre čast in hvala društvu sv. Roka št. 113 K. S. K. J., da skrbi za svoje člane in članice tudi v dušnem, ne pa samo v telesnem življenju. Zatorej dragi ro jaki v Denverju in okolici, pristopite k društvu sv. Roka in pod okrilje K. S. K. Jednote, ker to je ena največjih slovenskih Jednot v Ameriki. In edino le to društvo skrbi, da nas obišče vsako leto enkrat slovenski duhovnik in tem potom imajo priložnost vsi Slo venci, opraviti svojo katoliško dolžnost. Najlepša hvala gre tudi č. g. Ivanu Peršetu za lepe in v srce segajoče pridige, katere so toliko ljudstva privabile v polsko cerkev sv. Jožefa, kakor še nobeno prejšnje leto. Torej lepa hvala tudi Rev. T. Rožinskemu, župniku polske cerkve, kateri nam je pustil cerkev brezplačno začasa naše spovedi. Ne smem pozabiti naših pevcev in pevk, kateri so peli prav lepe pesmi. Čast gre tudi predsedniku in tajniku zgoraj omenjenega društva, ker sta se trudila, da je šlo vse v lepem redu, in ker sta naznanila vsem Slovencem in Hrvatom pnhod slovenskega duhovnika. Naj še omenim, da gre z delom bolj slabo, zato ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, ker ga je težko dobiti. Vreme imamo prav spomladansko. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Louis Andolšek, zastopnik dr. sv. Roka. Joliet, 111., 12. apr. — Društvo Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. bo opravilo tudi letos svojo velikonočno dolžnost korporativno ali skupaj, in sicer na belo nedeljo. Sv. spoved bomo imeli prejšnjo soboto, dne 22. aprila popolu-dne, in sv. obhajilo pa dne 23. aprila dopoludne pri osmi sv. maši. Člani našega društva Vit. sv. Jurija naj se blagovolijo zbrati v šolski dvorani ob polosmih zjutraj na belo nedelje in sicer v uniformah, da potem skupno odkorakamo v cerkev. Z bratskim pozdravom John Kren, predsednik. Joliet, 111., 10. apr. — Naznanja se članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8, da bo redna seja dne 23. aprila namesto 19.. ker bo velikonočna nedelja na 19., in ker se pa ne spodobi, da bi obdržavali sejo na tako velik praznik, bo preložena na goriomenje-ni dan. (To bo bela nedelja.) Ker bo več jako važnih reči na tej seji za reševati, ste vabljeni, da se kar največ mogoče polnoštevilno udeležite! Obenem tudi opominjam člane in članice našega društva, da opravijo svojo versko dolžnost, da prejmejo sv. zakramente ob velikonočnem času in da oddajo spovedne listke. Ako bo kateri zanemaril, se bo proti njemu postopalo po društvenih in Jednotinih pravilih! Voščim vesele velikonočne praznike vsem članom in članicam slavne K. S. K. Jednote, posebno pa od društva sv. Cirila in Metoda št. 8.! So-bratski pozdrav! Mat. Bučar, tajnik. Allegheny, Pa., 4. apr. — Slavno u-redništvo A. S.! Prosim vas, da priobčite nekoliko vrstic v nam priljubljeni list. Vreme imamo tukaj kaj spremenljivo, kakor je tudi spremenljiv april. Dela se tukaj bolj po slabo. V naši fari Marije Vnebovzete na 57. cesti v Pittsburgu smo imeli sv. misijon od dne 23. marca do 2. aprila. Ves ta čas vsak večer je bila cerkev napolnjena skoraj do zadnjega kotička. V nedeljo, ko je bil sklep sv. misijonarje prišlo toliko vernikov, da* so morali nekateri zunaj stati. Ves ta čas smo imeli priliko vsak večer poslušati lepe nauke Kristusove, kako se slabih in dobrih časih v Ameriki, ter o drugih poučljivih rečeh. Iz tega se razvidi, da je v resnici slovenske gore list, in prava slovenska korenika, zatorej mu želimo še veliko let in na svidenje z gospodom Josipom Zalokarjem! Nadalje naznanjam, da so tukajšnja štiri slovenska društva se združila, da bi naredila svoje pokopališče. In v ta namen je izvoljenih 12 članov, od vsakega društva po trije, in upamo, da bodemo že dosegli, da ga naredimo, akoravno bodemo imeli nekaj opraviti z g. škofom iz pittsburške škofije. Pokopališče tukaj zelo potrebujemo, ker moramo sedaj hoditi po 7—8 milj na oddaljeno pokopališče, in še tamkaj se le težko prostor dobi; ako pa bi jih več na enkrat umrlo zaradi kake .nesreče. bi jih pa morda morali še celo na led pokladati, da bi potem vsaki teden po enega pokopali. Nadalje tudi naznanjam, da je umrl v tukajšnjej naselbini dne 31. marca rojak Martin Kirk v 65. letu svoje starosti. Pokojnik je bil doma od Celja na Štajerskem, in je bil že nad 20 let v Ameriki. V premogovih rovih je delal nad 35 let. v starej domovini in v Ameriki. Zadnjih 7 let sta imela z sinom Johnom trgovino z raznovrstnim blagom, katero sedaj lastuje njegov sin John, katera je ena največjih v tukajšnjej naselbini. Pokojnik zapušča soprogo, dva sina in eno hčer, kateri so že vsi omoženi v tukajšnjej naselbini. Pokojniku bodi lahka zemljica v tujini! O delavskih razmerah bodem pa pozneje poročal kaj več, sedaj delamo samo enkrat na teden, in še takrat se zasluži samo za sol in za tobak, ker ga imam za 8c dosti za pol leta: o ječmenovi župi pa samo premišljujemo in se nam že sedaj sline cede, kako jo bodemo po leti lizali in tistega klepe-tača z njo zalivali. Pozdrav vsem tistim, kateri govore tako kakor jaz. pa ne samo Poljancem, ampak tudi vsem Slovencem in Slovenkam po širnem svetu, m obenem voščim vsem skupaj prav vesele in srečne Velikonočne praznike, in ravno tako vam želim, da bi imeli veliko rudečih piruhov in dišečih pomaranč. Tebi, Amer. Slovenec, ker ne znaš jesti piruhov, pa želim vsaj za Veliko noč par ducatov novih naročnikov. Anton Demšar (Poljanski). Crab Tree, Pa., 6. apr. — Naznanjam članom in članicam našega društva sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. J., da smo na seji 2. aprila sklenili, da društvo opravi velikonočno dolžnost kakor vsako leto, to je, skupno spoved, katere se mora vdeležiti vsak član in članica našega društva, in sicer na 29. t m. v cerkvi sv. Jerneja v Crab Tree, Pa. Vsak bode spoved lahko opravil, ker spovedoval bode slovenski duhoven, to je, g. kaplan naše fare. Torej cenjeni sobrati in so-sestre, upam, da se bodete večinoma vsi vdeležili omenjene spovedi brez vsacega izgovora, ker dolžnost naša je, da se ravnamo po zakonih in pravilih naše slavne K. S. K. Jednote. Rav- svojo velikonočno spoved, kadar mu čas pripušča in naj se po tem pri mesečnih sejah izkaže pri tajniku. Kateri izmed članov tega ne stori, se bode ravnalo z njim po pravilih. Kaj nam potreba pravil, ako jih ne vpošteva-mo? Toliko na znanje članom v in izven Rock Springsa. Naše dr. sv. Jožefa si je nabavilo društveno zastavo, katero bodemo blagoslovili dne 7. maja 1911, ob kateri pri-» liki bodemo imeli tudi primerno vese lico. Ali slučajno je sedaj tukaj prav slabo, ker z delom gre samo 2—3 dni v tednu. Pa upam, da se bodo vse-jedno tukajšnji rojaki odzvali povabilu in bodo nam pripomogli do najboljšega uspeha. Vem in pričakujem, da nam bodo tako naklonjena vsa društva kot smo mi njim ob enacih prilikah. Pa pričakujemo še natančnega poročila od društvenega tajnika, da bode naznanil rojakom Slovanom čas in kraj veselice. Kot sem prej omenil, da je sedaj tukaj prav slabo glede dela. Zato ne svetujem rojakom semkaj za zaslužkom hoditi, ker tukajšnji premogovi rovi so vsi prenapolnjeni in dela ne dobi nobeden, je še tako polno brez poslenih rojakov kot tudi drugorod-cev. Pa upajmo, da bode boljše. Zdaj pa moram še opomniti člane našega društva, da bolj redno obiskujejo mesečna zborovanja, ker ni, da bi sam odbor bil na zboru, se mora udeležiti tudi nekoliko drugih članov, da potem vedo, kako da je društveno stanje. Zdaj pa voščim Vam, g. urednik, vesele velikonočne praznike, kot tudi vsem članom in članicam K. S. K. J. Bratski pozdrav! Matevž Ferlič, preds. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec marec 1911» Waukegan, 111., 11. apr. — Naznanjam članom društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote, da je dosedanji pred sednik gospod Franc Barle odstopil od svojega urada, ker nima časa hoditi pravočasno k rednim mes. sejam, zaradi svojega obrta. Na njegovo mesto je bil izvoljen dosedanji podpredsednik g. Franc Brence, mesto podpredsednika je prevzel I. nadzornik g. John Jerina, nadzornikom je bil pa imenovan g. Franc Furlan. Tem potom izrekam v imenu gori-imenovanega društva zahvalo bivšemu predsedniku g. Fr. Barle-tu, za njegov trud in točno ter vestno delovanje pri društvu, ter za njegovo bratsko prijaznost in naklonjenost do društvenih članov. Želim in upam, da bode tudi sedanji predsednik, g. Fr. Brence, delal po vzgledu bivšega, v korist in blagor društvu in naši slavni organizaciji. Nadalje prosim člane goriomenje-nega društva, da bi se blagovolili udeležiti, kateremu je le mogoče, korporativno sv. maše na Velikonočno nedeljo. Zbrali se bodemo ob 9:30 uri v šolskih prostorih, odkoder skupno z drugimi društvi odkorakamo v cerkev k slovesni sv. maši. Konečno pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J. in jim želim veselo alelujo. John Petkovšek, tajnik. 13. 14. 15. 16. 29. 30. 32. 33. 38. 39. 40. 43. 44. *5. 46. 47. 49. 53. 54. 55. 56. 5?. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 6 k 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 1. Sv. Štefana, Chicago, 1111................. 2. Sv. Jožefa, Joliet, III.................... 3. Vitezi sV. Jurija, Joliet, 111............. 4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.'........ 5. Sv. Družine, La Salle, 111................. 7. Sv. Jožefa, Pueblo, Colo................... 8. Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.......... 10. Sv. Roka, Clinton, Iowa.................... 11. Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111........... 12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa................ Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn......... Sv. Janeza Krstnika, butte, Mont........... Sv. Roka, Allegheny, Pa.................... Sv. Jožefa, Virginia, Minn................. 17. Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.......... 20. Sv. Janeza Krstnika, Iromvood, Midi. 21. Sv. Jožefa, Federal, Pa................... 23. Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio............. 24. Sv. Barbare, Biocton, Ala................. 25. Sv. Vida, Cleveland, Ohio................. Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111............ Sv. Petra, Calumet, Mich................... Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash......... Matere Božje, Pittsburg, Pa................ Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans...... Sv. Jožefa, Riggs, Iowa.................... Sv. Darbare, Hibbing, Minn................. 41. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa................. 42. Sv. Alojzija, Steelton, Pa.............. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont................. Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111..... Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont... Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.......... Sv. Alojzija, Chicago, 111................... Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............ 50. Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa........ 51. Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich_____ 52. Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind.............. Sv. Jožefa, Waukegan, 111..................... Srce Jezusa, Chisholm, Minn................... Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo.............. Sv. Jožefa, Leadville, Colo..../.............. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y.................... Sv. Jožefa, Haser, Pa......................... Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn........... Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111.............. Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O............. Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.............. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................. Sv. Jurija, Etna, Pa.......................... Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss........... Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio................ Sv. Nikolaja, Steelton, Pa.................... Sv. Barbare, Irwin, Pa........................ Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................. Srce Jezusa, St. Louis, Mo.................... Sv, Antona Pad., Goff, Pa..................... Sv. Antona Pad., Elv, Minn.................... Sv. Jurija, Toluca, 111....................... Sv. Barbare, Springfield, 111................. 75. Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............. 77. Marije Vnebovzete, Forest City, Pa........... 78. Marije Pomagaj, Chicago, 111................. 79. Marije Pomagaj, Waukegan* 111................ 80. Matere Božje, So. Chicago, 111............... 81. Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.......... 83. Sv. Alojzija, Fleming, Kans.................. 84. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich...... 85. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio.... 86. Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo........... 87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111................. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich.................... Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr......... Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa................ Sv. Barbare, Pittsburg, Pa.................... Friderik Baraga, Chisholm, Minn............... 94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. 95. Sv. Alojzija, Broughton, Pa.................. Sv. Barbare, Kaylor, Pa....................... Sv. Barbare, Mount Olive, 111................. Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111............... Sv. Jurija, Sunnyside, Utah................... Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio........ Novi Dom, Newark, N. J........................ Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis.................... Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo......... Sv. Ane, New York, N. Y....................... Sv. Barbare, Moon Run, Pa..................... Sv. Genovefe, Joliet, 111..................... Sv. Družine, Aliquippa, Pa.................... Sv. Tožefa, Barberton, Ohio................... S Irca Marijinega, Barberton, Ohio............ Sv. Jožefa, Ely, Minn......................... Sv. Roka, Denver. Colo........................ Manje Milosti Polne, Steelton, Pa............ 115. Sv. Vtronike, Kansas City, Kans............... 118. Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................ 119. Marije Pomagaj, Rockdale, 111................. 120. Sv. Ane, Forest City, Pa....,................. 121. Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y........... 122. Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo................ 123. Sv. Ane, Bridgeport, Ohio..................... 124. Sv. Jakoba, Gary, Ind................... 126. Sv. Martina, Mineral, Kans.................... Sv. Ane, Waukegan, 111.................*...... Sv. Barbare, Etna, Pa......................... Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb................ Sv. Pavla, De Kalb, IH........................ 131. Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn....... 132. Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans............. 133. Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich....... 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind....'...... 135. Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn.......... 136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis............ 137. Društvo sv. Ant. Pad., Aurora, Minn.......... 138. Dr Marije Vnebovzete, Imperial, Pa........... 139. Društvo sv. Ane, La Salle, 111................ 88. 89. 90. 91. 92. 93. 96. 97. 98. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 107. 108. 1<>9 110. 111. 112. 113. 114. 127. 128. 129. 130. Skupaj 144.60 311.45 128.15 83.85 123.95 347.90 118.15 12.10 43.05 273.35 69.80 196.55 133.20 36.65 59.60 103.95 39.15 32.80 302.55 279.45 352.20 69.25 118.85 59.30 17.85 142.05 82.05 108.30 87.90 183.70 47.20 37.95 65.00 42.70 198.05 44.05 113.40 212.85 113.25 54.20 131.95 102.58 79.35 226.65 45.50 64.20 19.45 156.25 92.00 99.45 38.15 46.50 92.75 31.55 73.95 30.60 76.65 40.45 69.50 57.90 149.35 99.30 78.50 82.85 82.50 99.65 100.75 24.20 36.65 79.65 48.50 75.80 5.40 104.50 46.25 109.35 69.40 77.95 34.15 49.30 40.05 44.95 33.20 25.05 50.20 36.80 26.90 10.30 33.35 .65 16.90 8.25 107.00 50.75 16.00 52.20 37.15 15.85 24.45 36.35 58.00 31.65 80.05 33.45 39.00 13.80 10.20 14.70 62.50 29.30 15.30 12.50 60.50 12.10 35.75 31.10 8.15 Preostanek 28. febr. 1911...................................... Plačano od društev.....................................$9,234.13 Obresti od posojila pri cerkvi Matere Božje, Waukegan, 111. od 22. sept. 1910 do 22. marca 1911............. 62.50 Obresti'za mesec marc od denarja nahajajočega se na $9234.13 $188,905.41 First National Bank, Jloiet, 111. na čekovni promet. Najemnina dvorane, plačali “slov. fantje, Joliet, 111.”. 8.01' 6.00 9,310.64 Plačana posmrtnina za: — $198,216.05 144 Jakob Pleše ........................ $1,000.00 883 John Zalar, del. c................... 55.55 165 Ana Loparc ............................ 500.00 3088 Cecilija Opeka ..................'... 1,000.00 628 Alojzij Orzinger ................-___ 1,000.00 . ' 607 Jakob Jerman ........................ 1,000.00 $4,555.55 Plačalo dolg na Jednotini hiši in opravi... .$4,000.00 . Za 1200 Jednotinih znakov .................... 510.00 Brzojavka odposlana v Ljubljano, Kranjsko, v sožalje za pok. Rev. F. S. Šusteršič-em 13.68 Razni drugi stroški .:......................... 116.81 $4,640.49 9,196.04 Preostanek v blagajni dne 31. marca 1911.............................$189,020.01 AXXXXY^AAXXXXXX\XXXXXXXXXXXX\XX\XXAAXXXXXXXXAXAXXXX\XAXX\XXXXXXXXXXXWiWi\XXV \ stajenje. (Študija. — Ad. Iv.) AXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXs Maks je ležal'na mehkem mahu pod brstečim grmom in zrl v dolino. Njegovo trudno sanjavo oko se je zasanjalo zamišljeno bogve kam. Naenkrat se je pa vzdramil iz sanj, potegnil z roko preko čela, kakor bi hotel odpo-diti neprijetno misel in se obrnil proti koncu vasi, kjer je stala domača hiša. Tedaj se je spomnil prizora, ki se je ravnokar odigral tamdoli. Trpko so se nasmehnile oči, okoli ust pa je legla komaj vidna bolestna črta... Sedel je za mizo in čital, ko je stopila mati v sobo. “Maks, Vstajenje bo, preobleči se moraš!” A on je čital naprej, kakor bi ne slišal materinih besed. “Z očetom pojdeta vkup k procesiji.” • Tedaj je zaprl knjigo in pogledal mater, ki je stala pred njim. Stara, a dobra, zlata, ki jo je tako ljubil. Tudi tedaj, ko je zrl nanjo se mu je porodil ta čut ljubezni, a kakor da bi bil nad njim nezadovoljen, se mu je nabralo čelo. “Prav, mati! Pa saj je še čas!” Začudil se je svojemu glasu. Druga-či ni govoril tako. In mati je to zapazila. V sobi je nastal molk... Stenska ura tiktaka samotno gori v kotu in muha brenči pri oknu. Tako tiho je ta trenutek! Mati ga gleda vprašajoče, on je zadregi, v grozni nepriliki... | Vendar je vstal in v duši se mu je oglasilo: “Kaj bi! Če že mora, naj pride na dan!” “Mati, jaz ne pojdem! Ne morem.”! Mati je vzkliknila prestrašena, stopila korak nazaj in sedla na klop ob peči. Njene oči ga gledajo, vprašajo, ne razumejo. Toliko groznega je ta kratki trenutek v zraku. “Maks...!” “Mati, ne razumete!” Komaj da je izpregovoril te besede. Nič več ni mogel prenesti onega po- gleda, vstal je in stopil iz sobe, odkoder se je začulo tedaj ihtenje materino. Prišel je na grič. In tu je soln-ce m tako prijetno se leži v mehkem mahu. Da bi le onega prizora ne bilo! Iz doline je zadonelo petje in zbudilo študenta iz sanj. Sklonil se je po-kohcu in pogledal na vas pred cerkev. V zvoniku je zazvonilo. “.. .Zveličar naš je vstal iz groba...” Po dolini doni petje in procesija se pomika po vasi. Križ se ziblje pred to silno množico, veliki leseni križ in Kristusove roke na njem so tako raz-trte. Veter pihlja po dolini in zastave plapolajo v njem. A nad vso to množico plava pesem, silna in mogočna. Ljudstvo poje, vas poje, vsa dolina. Vse buči v nje zvokih, od povsod odmeva. .. .vstal je iz groba.. .” Za križem stopajo njegovi vrstniki. Krepki in močni so, veseli in razposajeni inače, a danes pojejo. Ah, kakor je pel ž njimi i on. Stopali so za križem vsi mladi, polni -zaupanja. “Veselo pevaj zdaj, kristjan...” In ti ljudje doli so kakor bratje, dolina je njih mati in ljubijo jo. Danes še bolj kakor inače. Saj jih doliila razume saj poje ž njimi. Zato'je njih pesem tako mogočna, slavodobitna. “.. .pevaj zdaj...” Tudi on je ljubil to dolino in jo ljubi mogoče še bolj. Še več mu je, kakor je bila. Spominja se, kako je po dolgem iskanju ciljev začutil v srcu nekaj mehkega, blažilnega. Čudno čuvstvo pobožnosti ga je prevzelo, da bi splaval tja v nedogled in objemal širno zemljo in jo molil. Molil njo in ono tajnostno v nji, ono lepo v vsakem listu, trepetajočem na grmu, ono razprostirajoče se nad njo. Lepoto, boga, ki je tako različen od onega na oltarjih. ...Veselo upa duša moja...” Mogočen je glas množice in zaupen. Moč, da bi prodrla gore in vera trdni liki čeri sredi bučečega morja. Kako zaupajo v svojega Boga! In vera jim je falanga, v kateri stopajo trdno združeni. Zaupanje je v njih pogoj moči! A nadenj so prišle časih hude ure, ko je izginilo ono božanstvo in se je naselila praznota v srcu. Hudo, da bi človek zajokal! Povsod tema, črna, grozna, in ni ga sobica, ki bi posvetilo vanjo. Tedaj je začel dvomiti nad svojim bogom! Pač se je ta še vrnil, a v srcu je ostal veden strah, da ne bi ga spet izgubil. .. .je od mrtvih vstal.. ” Glej, močni so ti ljudje, križ jih veže med sabo. Ah, in on je s svojim bogom tako sam! Kaj ne poje mogočne himne naravi, kaj da ni zaupanje v njegovem srcu tako nič močno! Da ga loči njegov bog od bratov doli, ki jih vendar ljubi, od staršev, matere! Maksu je postalo težko pri srcu. Tako šibkega se je začutil, tako brez opore.. . Solnce zahaja vse zlato in praznično, v vasi se glasi slavospev Kristusu, mogočen, zaupajoč. V zvoniku pritr-kavajo, dolina poje. A Maks si zakriva obraz s tresočimi rokami.. . Takrat je prišla po stezi Maksova mati. Tiho je stopala, da je ni slišal, sedla zraven njega, položila mu roko na glavo. “Maks...!” Maks se je zdrznil in planil po koncu. Pred njim je sedela mati in po licih so ji kapale solze. Iz doline je zvonelo petje in pritrkavanje zvonov. .. .Gospod je vstal iz groba...” ■Maks je položil glavo v njeno naročje, da so mu kapale materine solze na lice. V cerkvi so zabučale orgije. Mati je vstala, pogledala v dolino in pokleknila. Sprevod je prišel okoli vasi in se ustavil pred cerkvijo. Duhovnik je stal na pragu in blagoslavljal ljudstvo. Zadnji glasovi pesmi so prihajali sem-gor. “Aleluja! Aleluja!” Maks je pokleknil k materi. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Ediua slovanske fotografija v Jolietn. Zmerne cene. Najboljše delo. Ko se mudite v So. Chicagl, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska goitilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. D D Noč velikega petka. & Iz češkega prevel Fr. Štingl. Ugasnil je dan, ki je plaval otožen nad grobom Pravičnega. Solncu je sicer izginil mrk, s kaferim mu je za nekaj časa sam Oče svetlobe zagrnil njegov obraz, ko je umiral njegov Sin v onem tožno in vendar tako vzneseno značilnem trenotku na Veliki petek, toda njegova svetloba je bila motna. Bila je kakor pogled človeka, v katerega očesu.je ostala solza. Solnce, otožno in tiho, se je potopilo v daljne globine morja. In noč s svojim srebrnim zavojem je zagrnila zemljo in povečala tihoto, ki se je kakor težka kletev vlegla na zemljo, na ljudstvo, na mesto Jeruzalem. Luna se je prikazala ter gledala zapuščeno Kalvarijo. Vrgla je svojo svetlobo s polnimi žarki na vrt Jožefa iz Arimateje; kakor bi hotela biti večna luč pri grobu Tistega, ki ga je videla tolikrat ponoči moliti in svetloplave oči obračati proti zvezdnatemu nebu. Svetila je kakor velika svetilnica pri glavi Mrtvega. V tem je zadrhtela cipresa, ki je dremajoč stražila vhod na vrt. Oglasilo se je rahlo šumenje, kakor če se tat preriva skozi veje dreves, pokazala se je senca in neznanec je stal na vrtu: Njegov obraz je bil bledejši nego o-braz mrličev, njegovo oko-je bilo kakor umirajoča lučica v ponočni svetil-nici. Brada in lasje so bili kuštravi, kakor pri obupancu. Obleka je bila raztrgana,.kakor obleka preganjanega zločinca. Na vrtu je stal — Judež. Izdajalec. Tisti, ki se mu je že dolgo zdelo čakati novega kraljestva Božjega, novih dostojanstev in blagostanja. Tisti, ki je Pravičnega izdal, da obogati, in sedaj je videl, da je ubožal, tako grozno u-božal na telesu in duši. • Plašno se je ozrl liki ovaduh, ko pride v tabor sovražnikov, kjer mu vsaka dremajoča rama grozi s smrtjo, in zapazivši mrtvo tihoto, se je plazil h grobu svojega Učenika. Prihaja prosit milosti. Odpuščenja. Samo en vzdih Učenika, edin pogled: njegovega očesa, ki je potolažilo vsak' vihar, in on bo rešen. Kristus spre-1 govori, zašepeta le besedo in njemu bode za vselej pomagano. Z bojazljivim korakom je obstal pri grobu Jezusovem; podprl ob kamen svoje vroče čelo. Molčal je. Smrtni, mrzli pot mu je rosil kamen, ki je ležal kot velik greh pri vhodu v grobno duplino. Bil je to pot obupanega človeka, zlomljenega vsled bridkosti, a ne solza spokorjenega, ki odpira zapah nebes. V duši Judeževi je razsajala burja, ognjeni bliski obupanja, kot bi se potapljala ladja, na kateri se tisoči prosečih rok vzdigujejo proti nebu, in iz njegovega grla, od strahu zadrgnjenega, se je samo slišala venomer grozna beseda: “Kajn! Kajn!” Glava pa je žgala kot bi Kajnovo znamenje bilo pritisnjeno na njegovo čelo. Znamenje izdajalca, znamenje morilca. Zdelo se je, da mu je čuden žar, ki je žgal njegovo sence, vrnil zavest; Judež se je spomnil, da je prišel prosit odpušča-nja, usmiljenja. Pokleknil je, približal je svoja usta k špranji, ki je bila spodaj na tleh pri Kristusovem grobu ter je klical: “Moj Učenik, hudo sem se nad Teboj pregrešil. Grešil sem nad Tvojo vsemogočnostjo. Čakal sem, da boš porazil svoje sovražnike, da boš oprostil od vrvi svoje vsemogočne roke z močjo Samsonovo. Ti pa tega nisi storil. Ti Nedolžni se nisi branil niti z mezincem. Ti si trpel moje izdajalstvo, da pokažeš, da preneseš največjo krivico ,in molče si se dal križati!” Zaihtel je v mrtvo, brezzvezdnato nebo ter je čakal. Čakal je glasu mrtvega Kristusa. Od severa je zapihal j mrzel veter, da so pinije zadrhtele s : svojimi mišičastimi ramami. In bila je tihota, grozna, strahopolna tihota. ! Niti vzdiha ni bilo slišati iz groba | Odrešenikovega. Le cvetlice so se j stresle kot od strahu pred dihom ob-upnika.... Judež z očmi. od mrzlice žarečimi, gleda ploščo kamena, položi nanjo svoje uho ter posluša. Zaman. Grob je molčal z molkom smrti. Izdajalec je znova prosil: “Učenik, ki si tolikokrat rekel, da si prišel rešit, kar je bilo izgubljenega, usmili se! Samo eno besedo odpuščanja in jaz sem rešen. Imam ženo, otroke, te sem zapustil in šel za Teboj. Za nje prosim, radi njih nedolžnosti usmili se me! Odvzemi sramoto, ki je niso zaslužili, da ne trpijo zbog očetovih grehov. Vem, da samo spiš, kakor takrat, ko sMežal na dnu ladjice, ko je burja razsajala, in si takrat vedel za naš strah; odpri svoje oči, izpregovori besedo milosti in jaz bodem srečen celo svoje življenje. Stokam pod težo izdajalstva liki človek, na katerega je padla cedra z Libana!” In zopet je poslušal, ali se iz groba oglasi Jezus. Le besedico, in on bo kakor tisti, ki v temoti vekov nenadoma opazi svetlobo. — Besedico? — Še manj; — le vzdih — in jasno mu bo, da mu je Kristus odpustil. Vlekel je na ušesa, kakor posluša zločinec, ali ne sliši divjanja erinij, o-znanjevalk maščevanja. Ah, moja krivda je prevelika! Izdajalcu Boga ni odpuščanja! V tem sliši nad sabo frfetanje perot. Mimo njegove glave je letela sova, družica noči. Njene oči žarijo kakor žgoča vest. “Izdajalec — izdajalec — izdajalec!” glasi se nad njegovo glavo in prestrašena ptica leti proč od mesta, kjer se nahaja obupnik. In takoj druga, tretja, deseta se vzdiguje in maha s perotmi nad glavo Judeževo ter venomer kriči: “Izdajalec — izdajalec!” V Judeža kakor bi bil šinil blisk. Zdelo se mu je, da je nekdo na njegove oči položil temno, ledeno zagrinjalo. Sapa mu je zastajala, v sencih je vrela kri. Brez^ sape je omahnil na tla; usta so se široko odprla in smrtno hropenje, ostro in grozno se mu je izdiralo iz prsij. Čutil je, kakor da bi se kletve tisočev sipale na njegovo glavo, kakor da bi mu roke rabljev vlivale v grlo žarečo kovino, raztopljeno srebro trideseterih srebrnikov. Tako je visel med življenjem in smrtjo, kakor nad brezdnom, na katerega nevidnem dnu tečejo temne vode pogubljenja. Megla je sipala drobne kapljice na njegovo čelo. Judež je čutil njih hladni poljub in je razklenil oči. Gledal je temno nebo, enolično, pusto nebo. ker zvezde so se vse poskrile. Globoko je vzdihnil ter klical: “Samo ena zvezda se prikaži. Samo en svetilnik naj mi posveti na daljnjih bregovih večnosti!” A odgovarjala mu je le noč s svojo temo; na nebu se ni pokazala nobena zvezdica. Od juga se je polagoma vzdigoval oblak, teman, težak, kakor svinčena gora. Judež ga je opazil z nestrpno radostjo. Zdelo se mu je, da sta to dve veliki peroti, ki se širita dalje in dalje, mogočni peroti satana. Da, videl je, kakor da bi se sredi njih vzdigovalo črno, orjaško truplo demona. In Judež opazuje, vzdiguje se, gleda srpo navzgor in sklepa roke proti oblaku, proti plavajočemu demonu nad spečo zemljo. “Da, ti si tisti, ki ga čakam! Ti me vzameš s seboj, ti me skriješ v svoj plašč! Ti mi okrajšaš moje muke, ti napraviš konec mojemu nemiru! Vem, kdo si, ti si o b u p.” — Judež se je vzdignil in kakor ranjena zver je bežal čez zid vrta. Spodaj. kjer se je zavila pot proti mestu, je stalo drevo. Črni oblak se je nad njim ustavil. Demon je razprostrl svoj plašč ter čakal duše Judeževe. — Ko je solnce s krvavo rdečimi očmi posijalo od vzhoda na vrt, stopale so tri žene kakor tri bele sence po potu proti Gospodovemu grobu. Obstale so ob drevesu in od groze vzkliknile: “Izdajalec je prejel svoje plačilo!” Nevama moda. Po vsem kulturnem svetu se dvigajo pametni ljudje proti nevarni sedanji modi nezaslišanih ženskih naglavnih stvorov — a bolje nestvorov — in z njimi v zvezi stoječim predolgim iglam. Kako upravičen je ta boj, priča nesreča, ki se je ondan pripetila v Zagrebu. Inženerjeva žena Melkuš je stala zaverovana v neko izložbo, ko se ji pridruži neka precej manjša dama z ogromnim klobukom, pritrjenim z dolgimi iglami. Prva gospa okrene glavo — in igla druge se ji za 1 cm globoko zapiči v sence tik očesa. Kri jo oblije in le sreča, da ni prišla ob oko. Da bi vsaj taki dogodki spametovali ženske! Najstarejša hči avstrijskega prestolonaslednika pri prvem sv. obhajilu. Dne 2. februarja je najstarejša hči avstrijskega prestolonaslednika prince-zinja Sofija v slavnostno okrašeni kapelici grada Konopišt prejela prvo sveto obhajilo. Skupno s svojo hčerko sta prejela sveto obhajilo tudi oče in mati, njujin najstarejši sin princ Maks (rojen 29. septembra 1902) je pa bil ta dan prvikrat pri spovedi. Sv. oce je mladi princezinji poslal brza-javko. R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. \V. Woodruff, ass’t kasir. Citizens’ National Bait Kapital ? 100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke ▼ stari domovini. 3% o OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietn. Popolnoma varno naložen denar ---JE PRI-- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico, REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre. stujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom" v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA J. C.Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. ČITAJTE! Ukažem Vam cestu k šfastiu. Dokazal som to tisicel’uđom a dokažem to aj Vdm, ako nadobudnu C stastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja V£m pošlem tiplny nđ-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovénie Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Chi. 2275 \. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 fÉf* ft1* * « * * % « « * * * * % « « » * * » * * * * * » * » » * Zgodnji znak sušice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je bleda barva Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: TrinerjevoZdravilno Grenko Vino To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izguba teka Nepravilno prebavljanje Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod rosara ranraa’a •SOlftTSfttfr Kolika in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bolezni Izbruhi so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu m Bruselju 1911. kemični laboratorij, 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. čistenje za V elikonoč Vehkanoč je skoro tu, za to se je treba pripraviti in očistiti svojo obleko. Nič ni prezgodaj sedaj, da vam sedaj očistimo o-bheko, krila, plašče in razno.drugo moško n žensko Dlago. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Jolht Stom M Boone Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu olčinstiv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet John Manic m voglu Scott in Ohio cest, Joliet, lil Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, I» vrstne vina in žganja ter prodajo prt jemo dišeče smodke. Northwestern Phone 34*. JOLIET Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M, 13. Schuster Young Building. FRANK ŽAGAR, KROJAČ, 703 N. Ottawa St., Joliet, 111. N. W. telephone 962. Šivam, popravljam in čistim obleke. CX W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. ROJ AKOM priporočam svojo Gostilno, kjer se toči vedno sveže pivo, žgaai ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SlnofT N. W. Phone 009. 1137 N. Hickory St., Jolist Frank Terlep NOVA GOSTILNA 1134 N. Hickory St., Joliet, 111, Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli! Tke Joliet National Bank Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. Kapital in prebitni sklad $100,000.00. ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir. SLONET Šivam,popravljam in gladim obleke 918 N. Chicago St , Joliet Jll. gRUSTVg ¡jjOŽEg jšt 53 i ig&0Ktobfi muxsañ I ILL. I Emil Bachman 1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih oi makov (badges). regalij, kap ba»4« n zastav. Velika zaloga vseh po crebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuj**« saj za društvo. Pišite slovensko. Ka alog na zahtevanje zastonj. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše m* '.o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic J. & A. Pasdertz >e dobijo najboljše sveže in preka ene klobase in najokusnejše meto Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» >oskusite naše meso. Nizke cene in doDra postrežba }• taše geslo. (Nadaljevanje z 2. strani.) ga tudi sam dela. Torej vsi do zadnjega oddajte njemu glasove! Bojim se, da bi moj dopis ne dobil prostora v, vašem cenjenem listu, pa rajši končam. Kar sem pisal,' naj vsak premisli, kadar bo čital, in prosim, da se naj ravna po mojem-nasvetu. Pozdrav vsem Slovencem! Tebi, vrli naš vodnik, pa še obilo naročnikov-plač-nikov. Lasallčan. Novy Hradec, N. Dak. — Pri Vas sije gotovo že gorko pomladansko solnce, nas je obiskala zopet trda zima. Koncem sušca začela je|briti kanadska burja, naletaval je sneg in ni nehal cele štiri dni. Danes, 5. aprila, imamo ga več ko v zimi. Sploh pa štejemo mi zimo do srede maja. Far-merji so pa snega zelo veseli; bode vsaj zemlja dosti vlažna. — Povodom 40urne pobožnosti v Dickinson določil je mil. g. škof Wehrle iz Bismarcka da se za Čehe, bivajoče v Dickinson in južno odtod, sezida cerkev. Dosedaj so hodili k službi Božji v Novy Hra-dec, v bodoče hodil bo jedenkrat na mesec k njim župnik iz Novega Hrad-ca. Je nekako 60 družin, dobra polovica teh je imela 18 do 25 milj do cerkve. Svet je že kupljen v mestu; 'kakor hitro bo lepše vreme, začeli bomo s stavbo. Upamo, da bomo gotovi do tega časa, ko obišče Novy Hradec mil. g. škof Koudelka, da bo o tej priliki blagoslovil novo cerkvico.— Istočasno pa si postavijo malo kapelico tudi Čehi 18 milj na jugo-zapad od Dickinson; oskrbovala se bo misij-ska postaja tudi iz Novega Hradca; tako bodo v jedni župniji tri cerkve; so pa tudi potrebne; sedanja župnijska cerkev stoji nekako na sredi; razširja se pa župnija od juga proti severu dobrih 40 milj. — Večkrat se čudim gorečnosti in pobožnosti Čehov: daljava, mraz, burja, sneg, a vse jih ne zadržuje, da ne bi šli k maši v nedeljo; a po krajih je cerkev pod nosom, a ljudje polegajo doma... Kmalu bi bil pozabil omeniti, kako zdrava je Severna Dakota. Ravno objavljena dijecezanska štatistika poroča, da presega število rojencev število umrlih za celih 1350. Kje je v Ameriki škofija, ozir. .država, kjer bi našli take številke? Veselo alelujo želi pa vsem čitateljem A. Sl. Rev. J. C. S. Ne pozabite toraj obiskati nas v ns.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phoae m? STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih banr, olje« in firnežev. Izvršujejo se vsa kar varska dela ter obešanje stenskefi papirja po nizkih cenah. Alexander naTas'*^ Phone 376. U N. W. 927. KirinčičBros Cor. Columbia in Chicago Sts. JOLIET, ILL Gostilničar Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo. PREMOG. PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE M. PHILBIN 515 Cass St., Joliet, 111. Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je The A. W. Fleier M Co. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar'rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. Springfield, 111., 11. apr..— Dragi nam g. urednik A. Slov.! Prosimo Vas da bi natisnili to naše poročilo v prihodnji številki Vašega lista, kar želimo vsi farani in Slovenci v Springfieldu. Dopisi iz Springfielda v našem kat. listu so le redki, toda, da ne bode kdo mislil, da popolnoma spimo, naj naznanimo, da se tudi mi gibljemo ter posnemamo katoliške Slovence po širni Ameriki. Ustanovili smo si svojo lastno slovensko župnijo, ki smo jo že dolgo poželeli. Res ne moremo se ponašati z novo, krasno cerkvijo, toda publična šola, katero smo spremenili v cerkev, nam tudi ne bode v sramoto. Prav lična in precej prostorna cerkev bo, ki nam bode služila za nekaj let. Sedaj se dela okoli in v cerkvi na vse mogoče načine, da bi dokončali in kolikor najlepše uredili do dneva blagoslov ljenja, ki ga nestrpno pričakujemo, t. j. prvo nedeljo po Veliki noči, 23. apr. — Dan blagoslovljenja smo že oznanili raznim slov. društvom po državi, kolikor nam je bilo mogoče, in sedaj se pa še obračamo na najboljši in najbolj razširjeni list, da bi gotovo nikdo ne zamudil prilike, ako mu je mogoče pritJ do nas ter se udeležiti te slavnosti, za katero je že nekaj slovenskih in tudi nemških društev pripravljenih. Torej Slovenci, na noge! Dajmo pokazati, koliko nas je, kaj za-morerao, in da smo složni, kadar se gre za napredek med nami v tem mestu. Povabljamo vsa štiri slov. društva tu v Springfieldu, da se udeleže te slavnosti, tako da bodemo lahko ponosni, da smo složni in vsi za napredek. Povabljamo nadalje vsa slov. društva, katerih še nismo povabili pismeno, ker nam niso znani njih naslovi. Mi se veselimo, ker se je naša želja izpolnila. Toda š,e bolj bi bili veseli, ako bi bilo mogoče, dla bi imeli v naši sredini moža-duhovnika, ki se je za nas vedno zanimal ter nas vsako leto obiskal — ranjkega č. g. Šušteršiča. On je bil, zavedni Slovenee-duhovnik, ki nas je navdušil za ustanovitev svoje lastne slov. župnije ter bil vedno pripravljen nam pomagati na vse načine. Na kratko, da so poučljive besede ranjkega obrodile dober sad, dokazuje naša župnija sv. Barbare. Ker ga je pa Vsemogočni poklical k Sebi in ker mu njegovega truda ter očetovske skrbi za nas ne moremo poplačati na drugi način, smo- sklenili na društveni seji na predlaganje našega župnika, da se bere sv. maša za ranjkega in da prisostvujemo sv. maši, ki se bode darovala za ranjkega č. g. Šušteršiča drugo nedeljo po Veliki noči ob 8. uri dop. Pridite društveniki z regalijami! Koncem dopisa bi še jedenkrat o-pominjali vse Slovence zlasti tu v Springfieldu,»da pokažimo, da smo res složni in prijatelji. Vsak mora dobro vedeti, da ako si sami ne bodemo pomagali, drugi nas tudi ne bodo naprej potiskali. In to si posebno Slovenci v Springfieldu in okolici dobro zapomnimo, da ako bodemo vsi skupaj delovali, bodejo nas tudi drugi narodi spoštovali — kar se že sedaj vidi, ker nam i drugi narodi precej pomagajo v več rečeh. Torej vsem bralcem in bralkam tega lista voščimo veselo alelujo in še veselejše svidenje dne 23. aprila pri blagoslovljenju cerkve sv. Barbare v Springfieldu, 111. Cerkveni odbor. Novo obleka za velikonoč ♦ DOBITE PRI DOMAČI TVRDKI^ IM EAGLE Mnoge prodaj’alne posnemajo naše cene, a blaga pa ne moreja posneti, velike zaloga blaga vsake vrste na izbero. Vse novo blago. Pridite in vprašajte Andreta Kolu-drovicha za par najlepših čevljev. Tlie Eagle MATH. SIMONICH, vodja. Peoples’ Outfitting Co. 114-118 N. Ottawa Street. PRESELILI SMO SE od 318-320 U. Chicago St. na 114-118 IT. Ottawa St. med Jefferson and Van Buren cestami. Vsakdo je vabljen nas obiskati v našej novi prodajalni kjer bo prav podomače sprejet in postrežen. Ko ste v mestu, če ali na rabite pohištva, in se pripričajte, da je to naj-lepša in največja prodajalna pohištva v mestu. Naročite zaboj steklenic novega piva imenuje najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefona 405.’ S. Bluff St., Joliet, J. J. KUKAR Cor. Lade & Utica Sts. Phone 18‘J. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodtiih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. Prodajam tudi trd in mehak premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. Vina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: “Hill Grit Vineyard” Stefan Jakše, lastnik. Box 657, Crockett, Cal. AMERIK ANSKI SLOVENEC, 14. APRILA 1911. VELIKONOČNA NEDELJA. (Nadaljevanje s 4. strani.) I. Obrnite, predragi v Kristusu, svoje oči na nebeškega Izveličarja in opazujte sramoto, ki jo je trpel v življenji, posebno pa še v smrti. Pismouki in farizeji niso vedeli iz samega so\ra-štva, kako bi ga bolj zaničevali, bolj zasramovali. Dejali so, da je bogo-kletnež, da je v zvezi z Belcebubom, najvišjim izmed hudičev, da zapeljuje ljudstvo, da jih šunta zoper cesarja, da je največji grešnik, ker z grešniki občuje. Kako brezbožno, sramotilno zaničevanje za Jezusa, ki je po besedah sv. Pavla "veliki duhoven, svet, nedolžen, neomadežan, čdločen od grešnikov in viši ko nebesa. In je li kaka sramota, ktere bi ne pretrpel on v svojem trpljenji in smrti? Glejte ga, zasmehovanega s trnjevo krono na glavi, — in ta krona naj bi predstavljala kraljevo krono; ogrnjenega z raz trganim, škrlatastim plaščem in — ta plašč naj bi pomenjal kraljevo oblačilo? Glejte ga, kako mu pljujejo hlapci in vojaki v presv. obličje njegovo, kako mu zavezujejo oči, kako ga tolčejo po obrazu zasmehovaje ga rekoč: “Prorokuj nam, kdo Te je udaril.'1', kako se krohotaj e mu spuščajo na svoja kolena in kličejo: "Bodi pozdravljen, kralj Judovski!” Opazujte ga na križu! Judje in pogani se skušajo med seboj, kdo bi ga v smrtnih bolečinah huje sramotil, kdo bi mu še grenkejše naredil grenke trenotke njegovega trpljenja. "Če si zares kralj Judovski, stopi iz križa — so mu dejali — potem ti hočemo verovati." O kako prav je imel prerok Izaija, ki je imenoval Jezusa najbolj zaničevanega in najmanjšega izmed ljudi! Opazujte ga pa sedaj, ko je vstal i- groba! Kako se je sedaj naenkrat spremenilo sramotenje v češčenje, bogokletje v hvalo in slavo! Komaj je vstal zmagovalno iz groba, se je že bliskoma raznesla ta novica po vsem Jeruzalemu, njegovi čudeži in njegovi nauki so se razširili čez ozke meje judovske dežele ven k tujim narodom v vesoljni svet. Njegovo vstajenje preobrazilo je ves svet, novo življenje za-čejo se je na zemlji. Na tisoče jih je hitelo h križanemu Jezusu, od njega si sprosit pomoči in tolažbe, in dandanes? — Po celem svetu imenuje se sedaj njegovo ime z največjo častjo, Njemu v hvalo zidajo se povsod prekrasne cerkve in križ, to znamenje sramote postalo je sedaj znamenje naj večje časti; križ se sveti na kronah cesarskih in kinča prsi duhovskim in deželskim gosposkam, pred križem pripogibajo svoja kolena vsi, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, ker “Bog njegov oče ga je povišal, mu je dal ime, ki je čez.vsa imena.” Sv. Janez gledal je v duhu to splošno češčenje, ki se izkazuje poveličanemu Izveličarju in je popisuje s temile besedami: "Videl in slišal sem glas mnogih angelov okrog sedeža... in njih število je bilo tisočkrat tisoč in rekli so z velikim glasom: Vredno je jagnje, ki je bilo umorjeno, prejeti oblast in božanstvo in modrost in moč in čast in hvalo in slavo. In vse stvari, kar jih je v nebesih m na zemlji in pod zemljo in kar jih je v morji in kar je v njem, vse sem slišal reči: Njemu, ki sedi na sedežu in jagnjetu bodi hvala in čast in slava in oblast na vekomaj!” Raz. S, 11—14. Kaj zdihujete tedaj predragi kristjani, kaj hodite potrti, če vas zasramujejo, zasmehujejo ali zaničujejo? Ozrite se na svojega Izveličarja, ki se sedaj raduje večne slave; njegovo poveličanje naj vas spodbuja, da prenašate mirno razžaljenje tega sveta in da ostanete stanovitni v potrpežljivosti. Ne bo dolgo in Jezus vam bo povrnil čast, kakor jo je vedel tudi samemu sebi pridobiti. V dokaz naj vam služi zgled sv. Frančiška Salešk. Tega velikega svetnika obrekoval je nek brez-Dožncž, da je v zvezi z neko nesramno žensko in da doprinaša grehe, ki delajo sramoto njegovemu stanu. Ljudje so to vrjeli in od ust do ust se je raz-širia ta nesramna laž. Svetnika je gledalo vse po strani in vsi so ga imeli za hinavca. Kako pa se je obnašal častitljiv škof proti takemu ravnanju? Se je morda jezil in togbtil? Je li pobešal žalosten glavo in si želel smrti? O ne, predragi! Cela tri leta prenašal je brez tožbe to težko skušnjo in pričakoval mirno ure, kedaj se bo Gospodu do-padlo, dokazati njegovo nedolžnost in mu vrniti ukradeno čast. “Saj je bil tudi Izyeličar — tako je djal sam pri sebi — zasramovan, tudi Njega imeli so za naj večjega hudodelca, zakaj bi tedaj jaz tožil, če se mi kaj takega zgodi.” In res, svetnik ni čakal zastonj. Čez tri leta izpovedal je obrekovalec očitno vpričo več prič, da je škof popolnoma nedolžen in je obžaloval do svojega zadnjega ždihljeja, da je tako svetemu možu tohkošno krivico storil. — Tako ozrite se tudi vi na Kristusa, nekdaj tako zelo sramote-liega in sedaj v največjem veličanstvu vladajočega Boga; ostanite mu stanovitni, če vas sramotijo, opravljajo ali obrekujejo. Res je, da je človeku včasih težko ohraniti hladno kri, če vidi, da mu omadežujejo zlobni jeziki dobro ime, da mu spodkopavajo nevoščljivci z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi čast in veljavo med ljudstvom, toda to nas ne sme motiti. Ne dvomimo, prej ali pozneje, gotovo pa onkraj groba bo tudi za nas napočil dan časti in slave in takrat bo Jezus, veličastno od mrtvih vstali Jezus spremenil vso našo žalost v nebeško veselje. (Dalje prih.) IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Crested Butte, Colo., S. apr. — Predragi mi Amer. Slovenec! Preteklo je dokaj let, odkar se ni čitalo v tvojih predalih nič iz naše gorske naselbine, izvzemši dopis v eni zadnjih številk, kateri dopis pa ni vreden, da se ga spominjam, kajti kar je pisal naročnik (tako se je podpisal), bila je gola pretirana neresnica. Štrajka ni tukaj nobenega, da bi mogel delavce nazivati “skebe”. Kar se tiče "placov”, pravi dopisnik, da se kupujejo kakor krave. To mora biti njemu bolje znano, kakor meni; morebiti da on sam to dela, ker drugače ne bi mogel vedeti tega. Pa saj sem že rekel, da ni vredno, da se tega dopisa spominjam. Toda k stvari nazaj. Tukaj smo imeli prelepo slovesnost dne 3., 4. in S. aprila, kajti obiskal nas je prečastiti gospod Perše iz Lead-ville, tako da smo imeli vsi priložnost, opraviti velikonočno dolžnost. Ljudje so se udeležili v polnem številu svetih zakramentov. In res nam ostanejo ti dnevi v nepopisnem spominu, ker mi tukaj živeči Slovenci nimamo svojega duhovnika in tako komaj dočakamo, da nas kateri obišče. Mi imamo tukaj gospoda rodom Nemca in ta nas obišče vsaki mesec dvakrat. Naša naselbina šteje čez dvesto duš skupno s Hrvati, in* naš gospod terja od vsace-ga moža en dolar na mesec za dvakratno obiskovanje na mesec. Zato pa vladajo med nami slabe razmere in slaba zastopnost. Pa saj veste, da Nemec ni bil še nikoli dober za Slovenca. Gospod Perše nam ostane v vednem spominu zavolj njegovih izbornih pridig, ker takih nismo slišali izlepa. Dragi rojaki, kateri imate slovenske duhovnike v svoji sredi, bodite jim zvesti in podpirajte jih, ker boljše vam je podpirati domačina kakor tujca. Mi to britko okušamo tukaj, kajti podpirati moramo, dasiravno ne vemo, zakaj. In to je žalostno za nas tukaj bivajoče Slovence in Hrvate. Zatorej vam ponovno rečem: Slovenci rojaki, kateri imate v svoji sredi slovenskega duhovnika, ne bodite nejevoljni nad njim, ker še tako slab Slovenec vam je boljši kakor tujec. Gospodu Peršetu kličem: Tisočera vam hvala! In smelo trdim, da z menoj ene misli so vsi tukaj bivajoči Slovenci in Slovenke in Hrvati in Hrvatice. Torej, hvala Vam, gospod Perše, za vaš obisk in za vaš trud, ki ste ga imeli za časa svojega bivanja med nami. Bog vam povrni! Z delom gre pri nas precej slabo. Snega imamo pa še na obilo; naši veliki hribi so še vsi odeti z belo odejo; ko po drugih krajih že zelenijo, pri nas še govora ni o zelenju. K sklepu pozdrav na vse rojake in rojakinje, posebno na brate in sestre K. S. K. Jednote! Opazovalec. Huntington, A.rk., 8. apr. — Dragi mi A. S.! Tukaj ti pošiljam $1 kot naročnino za letos. Moram pa tudi o-meniti nekoliko novic iz tukajšnjega kraja. Letos prav slabo delamo, kakor povsod, kar berem v časopisih. Zimo smo imeli prav toplo, snega nič. Naše mestece dobi poulično železnico in električno razsvetljavo; pričeli so že z delom 13. marca in jim dobro gre naprej; tako pravijo, da se bomo o Božiču že vozili na šiht na karah, kar nam bo prav ugajalo. K sklepu pozdravljam vse bralce lista in jim voščim veselo alelujo in listu pa veliko vspeha. M. Ogrady. Leadville, Colo., 6. apr. — Cenjeno uredništvo Am. Sl.! Ker ni bilo gotovo še nobenega dopisa izpod mojega peresa, upam, da bo dobil prvi nekoliko prostora v predalih lista Am. Sl.; ako, pa zasluži plačilo v uredniškem košu, pa tudi nimam nič proti temu. Torej, ker se bližajo velikonočni prazniki, vesela aleluja, vstajenje našega Gospoda Odrešenika, tudi mi vstanimo v našo bližajočo se spomladansko naravo, katere se vsako živo bitje veseli. Tako se tudi mi veselimo Lead-villski Slovenci, čeravno smo v kraju od Boga pozabljeni in takorekoč na duši mrtvi, kakor je dopisnik gosp. Bukovec omenil v št. 16. Am. Sl. Pa ne morem drugače, da odgovorim, da temu ni tako glede dušne oslabelosti. Saj sem že zadosti časa tukaj, kar 13. leto, a napredek je zmiraj večji, čeprav niso najboljši časi; bodisi v društvenem kakor tudi v izobraževalnem oziru lahko vidimo napredek. Imamo 6 moških in eno žensko podporno društvo, spadajoča k raznim jednotam in zvezam; imamo Dramatično društvo, Slovensko godbo pod vodstvom prof. N. N., ki jako dobro napreduje; imamo slovensko prodajalno, eno naj večjih v tem mestu, v kateri je v službi, 20 delavcev razne narodnosti, katero poseduje gosp. Frank Zaitz & Co., nadalje imamo tudi slovensko pivovarno, katere posestnik je gosp. Josip Golob, in več malih podjetij. Pa naj kedo reče, da mi Lead-villski Slovenci nismo napredni! Res je, da se malo bere iz našega kraja, ker posebnih novic ni posebno veliko, starih piskrov pa tudi ni vredno skupaj vezati. Glede sporazuma med rojaki je pa tudi še precej dobro. Na duši mrtvi so tisti, kateri niso pri nobenem podpornem društvu in ki se sramujejo govoriti svoj materni jezik. Ali kadar se gre pa za kakšen boljši prigrizek kruha, takrat se pa le zatečejo k svojemu rojaku! Omeniti moram še to, da namerava društvo sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. obhajati dne 14. maja lOletnico obstanka ter se že vsestransko pripravlja za to redko slavnost. Torej brat- je imenovanega društva, ne izostanite od te slavnosti ter vsak po svoji moči naj deluje na to, da bo kar najlepše za .društvo in za nas brate, da bomo pripomogli k blagajni. Tudi vi, kateri imate potne liste, se spomnite na dan 14. majnika! In tudi žene, katere spadajo pod zastavo sv. Jožefa, naj ne pozabijo, da so tudi one vabljene se udeležiti večerne veselice, katero bo priredilo društvo sv. Jožefa v čast 10-letnice. Tudi bi se zadovoljili, ako bi nas posedlo Pevsko društvo o priliki ■te redke slavnosti, da nam bi zapelo par kitic slovenskih pesmi, ker bi toliko bolj slovesno obhajali 10 letnico. S tem končam moj skromni dopis. Mislim, da mi oprosti g. urednik za enkrat, ker nisem kritik in ne poseben pisatelj in skladatelj dopisov, ampak druge vrste skladatelj namreč z 18 čevljev dolgim in železnim “peresom" in držalom. Sedaj pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike in jim voščim veselo alelujo. Tebi pa, Am. Sl., prav mnogo uspeha in napred ka ter veliko naročnikov in predplač-1 nikov. F. S., z. d. ;--------- Phillips, Wis., 2. apr. — Cenjeno u- ; redništvo A. S.! Zopet sem se namenil sporočiti Slovencem v prid, ker je na | moja dva dopisa mnogo rojakov mene pismeno poprašalo o farmah. In sedaj sporočam vsem, kateri so se namenili sem priti si zemljo kupit, da sedaj je čas za to, ker smo ravno danes imeli sejo v češki veliki dvorani zavoljo pošte, da bode vsaki dan poštni voz mimo nas pisma vozil; in je bilo enoglasno potrjeno, in po seji smo pa z ječmenovcem suha grla zamočili. In j sedaj se menijo, da bode zemlja jakoj poskočila. Zatorej rojak, kteri je na- j menjen, požuri se, dokler je čas! Ker j znabiti, da bode jednaka cena zemlje kot je na "VVillardu ali pa še dražja, ker dan za dnem Čehi prihajajo in kupujejo. Čitam jako zanimive dopise iz Rib Lake in Willarda. Pa to jaz povem, da na Willardu je prevelika hvala, ker se ne da preveč zaslužiti, ker so tam Slovenci, da drva ponujajo eden čez druzega, kteri bode dal ceneje, tako da ne dobi nobeden veliko zanje. In zaslužiti drugje ne morejo nič, kot eden druzemu grejo odslužit, tako da denarja se ne da od nobene strani dobiti. To mi je sam eden rojak iz Wil-larda pisal. In sedaj sem pa prepričan, da tudi drugod solnce lepše sije kot na VVillardu. In sedaj pa Slovenci, ne vabim vas samo sem, ampak kamor kterega veseli, samo da si preskrbi sebi in svoji družini dom ali kmetijo. Čitam tudi o “toplem” sprejemu socialistov v VVaukeganu. No, naj pa k nam pridejo, bi pa še dobri katoličani postali, kot je J. S., ki so ga Slovenci dobro poznali v Chicagi, kakšen je bil, da druzega ni veroval kot v denar; sedaj tukaj se pa on najbolj prizadeva za cerkev in ponuja 5 akrov zemlje zastonj, in se vedno meni od cerkve. Torej vidite, da VVis. ni samo zdrava kontra za telo, je tudi balzam za dušo, in želim, da bi se vsaki brezverec tako spreobrnil in za dušo kaj skrbel, da bi se gori nad zvezdami vsi enkrat videli in z angelji veselo alelujo prepevali. Sedaj pa voščim vesele velikonočne praznike vsem Slovencem in Slovenkam po širni Ameriki in v stari domovini. Tebi, vrli katoliški list, pa tisoč novih predplačnikov za pirhe. Frank Gradishar. Stevenson, Minn., 6. apr. — Cenjeni mi Am. Sl.! Želim nekoliko napisati, kako se nam tukaj godi. Vreme imamo jako mrzlo, bolj ko o Božiču; dnevi se daljšajo, a zima se hujša. — Z delom gre sedaj še bolj po malem. Jamskega dela bode spet več, ko se vreme zboljša in sneg proide, ondaj bo dela vsepovsod dosti, posebno v tej okolici, kjer so sami “open piti”, to je, jame samo za poletno delo. Torej: sveta je dosfi, a dela sedaj še malo. S tem končam. Am. Slovenec mi je v tem času najboljši prijatelj, da mi preganja dolgčas in krajša dneve, zato ga vsak teden komaj čakam. Sedaj pa pozdravljam vse znance v novi in stari domovini in jim voščim veselo alelujo. In tebi, dragi mi A. S., veliko novih naročnikov m predplačnikov. John Panijan. Valley, Wash., 4. apr. — G. urednik! Prosim Vas prostora za par vrstic iz naše naselbine. — Dne 28. marca smo spremili k večnemu počitku hčerko prvorojenko gospoda Kokola. Velika je bila žalost za njo. Užaloščenim staršem izrekami naše sožalje, a nedolžni pokojnici večno veselje v nebeškem raju med angeljci!.— Gospa Marija Tomše je hudo bolna; želimo, da se ji ljubo zdravje kmalu povrne. — Tukaj imamo lepo toplo vreme. 3. aprila je padlo nekaj snega, drugi dan se je pa koj zgubil, ko je solnce posijalo. Tukaj kmetovalci pridno orjejo m sejejo. Za danes bodi dovolj. Pozdrav Slovencem in Slovenkam, in tebi, vrli list, pa obilno uspeha. Mary Swan. Listnica uredništva. Radi pomanjkanja prostora smo morali več dopisov in člankov odložiti do prihodnje št. Kar ne odfrči v koš, pride vse na vrsto. Prosimo potrpljenja! — Tudi glede razvrstitve člankov in druzega čtiva smo v tej št. nekoliko “iz reda”, ampak sila kola lomi. —G. Math. Ogrin, Waukegan, 111. Radi potrjujemo, da dopisa s podpisom "Opazovalec” v zadnji št. Am. Sl. niste pisali Vi. ■— G. A. Lj. N., Leadville, Colo. Pesem v spomin blagemu pokojniku poizkusimo "popraviti", ko nas obišče Muza. Pojasnilo. Že dolgo časa so članice društva sv. Genovefe želeje, da bi se kaka veselica priredila samo za članice in njih prijatelje, da bi se medsebojno razveselile. Torej njih želja je izpolnjena, ker dne 20. aprila, v četrtek večer priredi naše društvo veliko veselico z lepim programom v dvorani Jednoti-nega doma. Povabila so že razposlana vsem članicam in njihovim prijateljem. Torej upam, da se vsi, ki so prejeli povabila, gotovo udeležijo. Srčen pozdrav vsem sosestram! Joliet, 111., 12. apr. 1911. Preds. Marija Pasdertz. Zahvala. Naj bode na tem mestu izrečena naj lepša zahvala uradnikom in članom društva sv. Antona Pad. 87, K. S. K. Jednote, Joliet, 111., ki so me zadnjo nedeljo (9. aprila 1911.) počastili s svojim obiskom, ter se pokazali kot prave narodnjake in sobrate. Vaš častni obisk mi bode ostal vedno v spominu, ter Vas zagotavljam, da kadarkoli in kjerkoli bode v moji moči koristiti in pomagati Vam ali slavnemu društvu, sem vedno “Johni on the spot!” Še enkrat Vam bratska hvala!! Priporočujoč se vsem sl. članom zgoraj omenjenega društva, kakor vse mu slovenskemu občinstvu, beležim spoštovanjem John Libershar, član dr. sv. Ant. Pad. 87, in gostilničar, 1214 N. Chicago St. Joliet, 111., 11. aprila 1911. V slovo! Pred odhodom iz New Yorka v staro domovino kličem vsem svojim prijateljem in znancem kakor tudi prijateljem, sotrudnikom in čitateljem “A. S." posebno pa g. Grebencu v Hibbing ‘Minn. in vsi njegovi družini, krepki zbogom, ter želim vsem veselo alelujo! New York, dne 8. apr. 1911. John Turk iz Žlebič št. 14, Ribnica, Kranjsko. Zahvala. Za vse izkazano sočutje povodom izgube naše ljube matere Marije Kochevar, kakor tudi za mnogobrojni obisk in spremstvo nepozabne k vernemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ravno tako društvu sv. Jožefa št. 30, J. S. K. J. prisrčno zahvalo, in Rev. John Tschol in in Rev; Gamache za ginljive tolažilne govore m vsem slovenskim gospodinjam ter visokošolcem za krasne vence. Chisholm, Minn., 5. aprila 1911. Žalujoča rodbina Kochevar. ZAHVALA. Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam skazali svoje sočutje ob priliki prerane smrti našega preljubega očeta, brata in tasta gosp. FRAIV. TERLEP ki je v Gospodu zaspal dne 7. aprila 1911 v 52. letu svoje starosti ter je bil slovesno pokopan dne 10. t. m., se najiskrenejše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi članom slavnega društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote, ki se je tako polnoštevilno udeležilo pogreba. Tudi se zahvaljujemo vsem onim, ki so nas obiskali ob priliki te nesreče, ter vsem darovalcem cvetlic. Joliet, 111., 10. aprila 1911. Marija Terlep, soproga. Leop., John, Anton, Frank in Josip, sinovi. Josip in Marija Pasdertz, hči in zet. Josip, John, Louis, bratje. Otroci oboleli na živinski kugi. V Olomucu na Moravskem je več otrok obolelo na znakih živinske kuge, ki so popolnoma slični goveji kugi na gobcu in na parkljih. Dognali so, da so pili'otroci mleko krav, obolelih na goveji kugi. Živinoreja na Španskem. Glasom u-radnih podatkov je bilo leta 1910. na Španskem 494,853 konj, 864,555 mul, 834,709 oslov, 2,317,378 govedi, 15,471,-183 ovac, 3,2S5,320 koz in 3326 kamel. Plačajo se vnaprej. Kjdor išče dela, za enkrat........$0.10 ! Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.0q Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25 Zahvale .......................... i_qq Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5 Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši. PRILIKA TRKA NA DURI LE ENKRAT ZA VSAKOGAR. Rabimo moža ne nad 35 let starega, da bi prevzel posle tajnika 111 blagajnika napredujočega podjetja v središču mesta na južni strani. Mora biti zmožen angleščine in slovanskih jezikov. Ne opustite prileke. Pisma naslovite: PRILIKA — AMER. SLOVENEC, Joliet, Illinois. Opomin. Jaz spodaj podpisani opominjam vse tiste rojake, ki mi kaj dolgujejo, da se kaj kmalu spomnijo svoje dolžnosti in da podmirijo svoj dolg po mogočnosti kaj poprej, zakaj če ne, bom pa drugače postopal. — S pozdravom John Lajevich 2 5501 East End Boulevard, Chicago, 111 DEČEK 16 ALI VEČ LET STAR dobi delo v grocerijski prodajalni, Plača po dogovoru. Lepa prilika za domačega fanta, da se kaj priuči, Tijan & Plišič, 1002 N. Chicago St, KJE JE CHARLES A. SEVER? Pred nekaj časom je stanoval na Hibbing, Minn., 112 Second Ave., ter je bil tam za tolmača pri družbah itd. Kdor ve zanj naj nam naznani njegov naslov, ali se pa naj sam javi, ker je jako važna zadeva. Ame-rikanski Slovenec, Joliet, 111. V NAJEM ZGORAJ TRI VELIKE sobe, hranišče za obleko in skladišče za robo. Plin, trda in mehka voda. Vprašati: 101 Raub Street, corner Schields, West Site, Joliet, Ul. 4t PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnik*. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To« raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnog« ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroike bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je t« sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno*^ kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrik, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. v Ljubjani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge PO Al % Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno Mreno nremozenie koncem L1910 K. 401.520. Stanje hranilnih vlog koncem 1 1910 okoli K 3 156.206.83. Zašporte si 5 centov detme. Ked’ chcete zaplatif denne 5 centov, my V dm pošleme na dih dobru pozlatenu hodinku (plne-nu zlatom) 14 karatovč zlato stromi vičkami, 20 rokov garantovano a ku tomu krasnu reti-azku a privesok. Cenna tejto liodinky, re-tiazkv a privesku je $26. Nemusite teraz ^ poslat ant len jeden cent, ale pošlite 2 centovv štemplik nacennik. My sme jedina firma, ktord predavd tieto hodinky A za tuto eenu, ini rdtajd viac. Pište: National Golci Watch Co., 225 West 42nd Street New York. FI3ST0 PIV0 V STEKLE1TICAH Bottling Dept Cor. Scott and Clay St Both Telephone* 26. # & & ❖ # # # # # t£i tj? ❖ $ ¿¡b. M? €* ❖ tj? # <$> ❖ ❖ ❖ # # revna ali bogata, delavec ali umetnik; vsaka ženska stara ali mlada, mora jesti ako hoče živeti. Naše zdravje, telesna moč in bistri um, vse te lastnosti daje samo zdravo prebavljenje in potrebna hrana. Dokler so naši prebavni organi zdravi, takrat ves sestav lepo deluje kakor stroj in delo nič ne škoduje. Ako je postal ud tega stroja oslabljen, potem ne more delati povoljno. Na ta način je ves sestav onemogel, da celo telo trpi. Mi pa imamo zdravilo, ki ozdravi vse take zapreke in pripravi posamezne organe do naravnega delovanja. Vsakdo, ki izgubi okus, je slaboten in bolan, ga teži po jedi, ne more spati, trpi na zabasanosti, postane nervozen, trpi na glovobolu, obledi ali orumeni. ^ naj brez odlašanja začne rabiti najboljše zdravilo za vse take slučaje, ker to zdravilo bo prineslo zado- # voljnost in zdravje trpinom. To zdravilo je nenadomestno ter se imenuje: TRINERJEVO f ZDRAVILNO GRENKO 7070 1 Delano iz najboljšega pristnega rudečega vina in zdravilnih zelišč. Okrepča in ogreje želodec, ozdravi notranje bolezni, okrepča organe ter pomaga delovati. Spet boste dobili dober okus in redno prebavljenje. Nova rudeča kri, ki dela, da telo prebavlja hrano, bode spet napol-nila žile ter pregla vse nerede in strup iz telesa. To zdravilo bo nosilo hrano najooddaljenim členom. Lahko vam jamčimo, da je Trineijevo Zdravilno Grenko Vino najboljši kričistilec, najboljša tonika za živce in najboljše zdravilo zoper bolezni prebavnega sestava. ^ To je naravno rastlinsko zdravilo brez kake druge mešanice. Potrjeno je od vlada in znano kot čisto zdravilo. _ ❖ BITTER-W1NE s trinerovo HORKÉ VÍN0 —v_ _ - 'MaAred b/JOSEPH TRINER 79d SAskUnd Ave. 5HlCAC0,.ltL_ Vsaka družina bi ga morala imeti vedno pri roki, ker prepriči bolezni ter je najboljše za prvo pomoč. je najboljše zdravilo zoper vse bolezni, katere so povzročene radi izgube okusa in moči. Trinerjevo zdravilno grenko vino ❖ #• ❖ ❖ #■ ❖ # $ 1333-1339 SO. ASHLAND AVE Ako ne veste kaj vam je storiti v slučaju bolezni, pišite izdelovalcu. Vaše pismo bo čital zdravnik. Nasvet vam pošlje zastonj. Trinerjevo zdravilno grenko vino je naprodaj v vseh lekarnah In pri posebnih zastopnikih. Trinerjevo je edino pravo grenko vino ni svetu. Vedno glejte, da dobite pristno Trinerjevo. Ne jemljite ponaredkov. JOSEPH TRINER. €*■ # #• ❖ ❖ CHICAGO. ILLINOIS IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE. 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111 Predsednik: Franc Banich, 1822 W^ 22 Pl.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1827 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo. 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizaa-beth St.; tajnik: Anton Korevec, 105 Indiana St.; zastopnik: Frank Horvat, 1203 Cora St. Mesečna seja prvo nedeljo. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: John Kren, 309 Jackson St.; tajnik: Josip Panian, ■001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1230; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar. Mesečna seja drugo nedeljo. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Jos. Brgles, 1227 3rd St.; tajnik: John Pražen, 1202 Main St.; zastopnik: Jos. Bregač, 1108 —4th St. Seja prvo nedeljo. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Peter Čulig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14. dne v mesecu. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Martin Kambič, 1204 Cora St.; zastopnik: John Gregorčič, 1600 Hickory St. Seja tretjo nedeljo. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John'Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora; 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4;tajnik: Andrej Žakelj, Box 362; zastopnik: John Novak, Aurora Ave. 659. Seja prvo soboto. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Seja drugo nedeljo. 13. Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Ka-riš, Box 107; tajnik: Math. Viđaš, Box 107; delegat: Matt. Tomac, Box 150. Seja prvo nedeljo. 14. Druš./o sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Konda, 909 Ergo St.; tajnik: Fr. Radmelich, 436 Watson Ave.; zastopnik: Nikolaj Po-žek, 468'/2 East Park Alley. Seje prvo in tretjo sredo. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 137 — 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 877 Main St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 17. Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: John Tratnik, Box 145; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Jos. Kozan, 200 E. Bonnie St.; tajnik: Mike J. Maurin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: Fr. Petrovčič, Burdine, Pa., Box 246; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 78y2\ tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. lljj; delegat: Jos. Hočevar, R. F. D. 2, No. 13yi. Seja drugo nedeljo. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jos. Skoko, Box 237; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 8, Piper, Ala. Seja drugo nedeljo. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. lair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6025 St. Clair Ave. N. E. Me-sečna seja vsako prvo nedeljo. . 29. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Michael Wardjan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan. Seja prvo nedeljo. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik m delegat: Paul Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Fr. Pogorelc, R. F. D. No. 1; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo. 33. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Winchf St.; tajnik: Ivan Filipčič, 4821 Blackberry Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Seja prvo nedeljo. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City. .Kans. Predsednik: Marko Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Peter Bižal, 413 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja prvo nedeljo. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Ant. Feer, R. F. D. No. J; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Karol Pešelj, Box 201; tajnik: Janez Povsha, Box 347; lelegat: Anton Kromar, 216—3rd Ave. Seja prvo nedeljo ob 10. uri. 41. Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 229 — 57th St.; tajnik: Josip Hočevar, 1 Miorsch St, Allegheny, Pa.; delegat: Jos. Butara, Ambridge, Pa., Box 349. Seja drugo nedeljo. 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Matija Bajuk, 158 Main St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Ant. Malevič, 170 Friderik St. Seja tretji četrtek. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 503 E. 3d St. Seje prvi in tretji torek. 4-1. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Preds.: John Stanko 9619 Ewing Ave.; tajnik: Karol Me-doš, 3523 — 95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9485 Ewing Ave. Seja prvo nedeljo. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Jos. Lozar, Box 36, E. H.; tajnik: Jos. Sasek, Box 45; delegat: Nick Veržuh, Box 146 E. H. Seje 14. in 18. dne. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 173 E. 4th St.; delegat: Franc Giova-nelli, 424 E. 15th St. Seja prvo nedeljo. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Anton Petrič, 11035 Michigan Ave.; tajnik: John Vukšinič, 49. Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. Mi-lek, 5106 Dresden Alley; tajnik: Geo. Veselič, 5132 Dresden Alley; delegat: Rudolf Požek, 201—57th St. Seja tretjo nedeljo. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Janez Mravinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. M ravine, 120—46th Hartfield St., Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Voskamp St. Seja drugo pedeljo. 51. Društro sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik: Marka Badovinac, 411 — 6th Ave.; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Seja prvo nedeljo. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 710 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 734 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road.; tajnik: Janez Petkovšek, 830—10th St.; delegat: F'r. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Paul Leustik, Box 493; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Anton Repež, Box 658. Seja prvo nedeljo. 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Martin Kraševk; tajnik in delegat: Jos. Pašič, Box 102. Seja četrto nedeljo. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Anton Godec, 509 W. 2nd St.; tajnik: Fr. Cerjak, 316 W. 2nd St.; delegat: Filip Starc, A. V. Smelter Co. Seja vsacega 14. dne. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 44 Edsall Avenue; tajnik: J. Zupan, 1245 Willoughby Ave.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushing Ave. Seja vsako prvo soboto v mesecu. 58. Društva sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.. Box 66; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. Ko. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. Box 43. Seja drugo nedeljo. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Josip Francel, Box 567; tajnik: Anton Zalar, 610 Douglas Ave.; delegat: Martin Sliukle, Box 626. Seja drugo nedeljo. 60. Društvo sv Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Jerman, 619 W. Federal St.; tajnik: Jos. Režek, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Stua, Box 340; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Ant. Marinčič, 8101 Aetna Road S. E.; tajnik: Jakob Resnik, E. 81th St. S. E. 3620; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S. E. 3583. Seja drugo nedeljo. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-man Ave.; del.: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 307 Grove St.; tajnik: Ant. Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja drugo nedeljo. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Al. Zupančič, 3236JŽ Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele- gat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Seja prvo nedeljo. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton. Pa. Predsednik: John Simonič, 616 S. 2nd St.; tajnik: Jos. Kraševec, 529 S. 2nd St.; delegat: Matija Petrič, 534 S. 3rd St. Seja tretjo nedeljo. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg. Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Leopold Stock, Hermine, Pa., Box 38. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Matija Urih, 3326 N. 6th Ave.; tajnik: John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711—6th \ve. N. S,eja prvo nedeljo po 10. drugo nedeljo. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Petrič, 1130 Pestalozzi St.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton. Bukovic, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo. 71. Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: Franc Terfila, Crabtree, Pa., Box 467; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crabtree, Pa., Box 92. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Palear, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Geo. L. Brozich, Box 424. Seja drugp nedeljo. 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: John Rački; tajnik: Vincenc Rački; delegat: Štefan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Blaž Usman, 1843 S. 17th St.; tajnik: Ivan Kulo-vič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 1900 W. 22d St. Seja drugo nedeljo. 75. Društvo Vitezov sv. Martina. La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, St.; tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, Box 652; tajnik: John Osolili, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ana Ulešič, 1545 W. 21st St.; tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d Pl.; delegatinja: Rose Banich, 1822 W. 22nd Pl. Seje tretjo nedeljo, 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Grom, 1212 — 10th St.; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Janez Treven, 818—10th St. Seja drugo ned. 80. Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ewing Ave.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo. 81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4929 Butler St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4929 Butler St. Seja četrto nedeljo. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming. Kans. Predsednik: Jakob Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jak. Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Peter Šikonija, Box 215; tajnik: Jos. Star čevič, Box 188; delegat: John Žugel, Box 215. Seja tretjo nedeljo. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 478—15th Ave.; delegatinja: Marija Rohotina, 176814 E. 28th St., Lorain, O. Seja prvo nedeljo. 86. Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš; tajnica: Apolonija Mrak, Box 253; delegatinja: Katarina Sta-lich, 302 Piolot Butte Ave. Seja drugo nedeljo. 87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo-bich, 702 Bluff St.; delegat: Blaž Kug-Iich, 1201 Elizabeth St. Seja drugo nedeljo v mesecu. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-Ionez, Mich.; tajnik: Jos. Butala, Box 121; delegat: Anton Muren. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, Ijac, 34 Railroad St.; delegat: Mihael Stukič, 80 Brick St. Seja prvo nedeljo. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Frank Kompare, 2116 Madison St.; tajnik: A. Krašovec, 478 — 20th St.; delegat: Janez Cepar^n, 21 th St. Seja tretjo nedeljo. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Lovrenc Bla-žina, 313 — 3rd Ave., Rankin, Pa.; tajnik: Marko Gojtan, 378—3rd St., Rankin, Pa.; delegat: Math. Kozan, 332— 3rd Ave. Seja drugo nedeljo. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Kostelec, 4920 Plum Alley; tajnica: Marija Novo-gradec, 4820 Harrison St.; delegatinja: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo. 93. Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box 43; tajnik: Jakob Petrič, Box 743; del.: Franc Hren. Seja drugo nedeljo. 94. Društvo Marija, Zdravje Bolni- kov, Cumberland, Wyo. Predsednik: John Pagon, Box 187; tajnik: Franc Cirej, Box 33; delegat: John Irac, Box 77. Seja drugo nedeljo. 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Preds.: Ant. Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo. 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Seja drugo nedeljo. 97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Fr. Mak, Box 177; tajnik: Ant. Tergovčič, Box 642; delegat: Ivan M. Knez. Seja I. nedeljo. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: I. Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: John Lozar, Warn St. Seja I. nedeljo. 100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 93; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik. John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 2160 E. 28 St. Seja prvo nedeljo. 102. Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Preds.: Fr. Skerbe, 337 New York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar, 19 Bellviile Ave. Seja prvo soboto.. 103. Društvo sv. Jožefa, Milwau-da, 370 Mineral St.; tajnik: Anton Hren, 237 Hanover St.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St. Seja I. nedeljo. 104. Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Julija Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Marjeta Terdina, 1209 Mohren St. Seja vsakega 15. 105. Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; taj.: Franica Stempel, 36 Schooles St., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo. 107. Društvo sv. Barbare. Moon Run, Pa. Predsednik: Urban Olivani, Box 72; tajnik: Franc Strmljan, Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Pasdertz. 1506 N. Center St.; tajnica: Rosie Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobič, 805 N. Chicago St. Seja prvo nedeljo. 109. Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Fr. Bertoncel, 112 Sterling Ave.; tajnik: Jakob Caserman, 112 Sterling Ave.; delegat: Fr. Kuralt, 112 Sterling Ave. Seja tretjo nedeljo. 111. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Uršula Durmež, 436 Boulevard St.; tajnica: Fennie Bertoncel, 112 Sterling Ave.; delegatinja: Neža Krajnec, 167 Chis-nell St. Seja vsako prvo nedeljo. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Paul Bukovec, Box 462; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Fr. Jerich, Box 884. Seja tretjo nedeljo. 113. Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Frank Tanke, 4855 Washington St; delegat: Alojzij An-dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13. 114. Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboti v mesecu. 115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Majerle, 413 N. 5th St.; tajnica: Marija Guštin, 329 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 322 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Susman; tajnik: Frank Gregorka, 36 Diamond St.; delegat: And. Spacepan, 36 Danube St. Seja vsako prvo nedeljo. 119. Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Kostelec, 509 Moen Ave.; tajnica: Marija Zalar, 216 Millard Ave.; delegatinja: Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo. 120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Marija Spec, No. Main St.; tajnica: Pavlina Osolin, Box 492; delegatinja: Terezija Tomšič, Box 11. Seja tretjo nedeljo. 121. Društvo Manje Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Franca Albreht, No. 1, Casier St.; tajnica: Frančiška Petkovšek, 65 William St.; delegatinja: Marija Žehel, Mili St. 624 Seja vsako drugo nedeljo. 122. Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, West Flat; tajnik: John Koshir, Box 555; delegat: John Koshir, Box 555. Seja drugo nedeljo. 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R. F. D. 2, No. lljd; tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. liji; delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78jž- Seja tretjo nedeljo. 124. Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja četrto nedeljo. 127. Društvo sv. Ane, Waukegan. 111. Predsednica: Marija Turk, Box 513, N. Chicago; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Marija Lah, 1426 McAlister Ave. Se-ža četrto nedeljo. 128. Društvo sv. Barbare, Etna. Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff. 608 Butler St. 129. Društvo Marije Pomagaj. So Omaha, Nebr. Predsednica: Josipina legatinja: Antonija Sshweiger, 386 S. 21st St. Seja drugo nedeljo. 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb. 111. Predsednik: Fr. Keržič, 1409 State St.; tajnik: Anton Artač, 1415 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo. 131. Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 57. Seja po vsacem 19. 132. Društvo sv. Roka 132, Fronte- nac, Kans. Predsednik Anton Racman; tajnik: Martin Kacman; delegat: Ivan Kerne, Box 147. Seja drugo nedeljo. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Hel. Marinčič, S. W. 215; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegat: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Gizela Blažič, 723 Derganc, 457 So. 18th St.; tajnica: Marija Kraševec, 478 S. 20th St.; de-\Varman Ave.; delegatinja: Jožefa Po-larski, 772 S. Hough St. Seja 2. ned. 135. Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Franc Kosher, Box 335; delegat: Anton Erčul. 136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Jos. Tomšič; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ign. Česnik. 137. Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik in zastopnik: Peter Staudohar, Box 122. Seja prvo ned. 138. Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak; tajnik: Alojzij Tolar. Box 242; zastopnik: Jožef Zupanc, Box 138. Seja četrto nedeljo. Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St, Joliet, Illinois JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali ornijsko vino, dobro žganje ia trži* «¡boljše smodke. ?rodaiam tudi trdi in mehki presiof TELEFON 7612. ei* N. Broadway.JOLIET, IL’ WdAViWW.'.'.V.’.V.WAW Oscar J. Stephen g-S. r* f Sobe 201 in 202 Barber Bldg, ÿ JOLIET, ILLINOIS. :■ javim í AOTAJR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi. Zavauje tud. življenje proti netzgodam in bolez.iim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko si,oko spadajoča pisanja. ¡1 Govori nemško in angleško. VWWW.WVAVYWAWAV Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam Josip» Bozioh 101 Indiana St. N. W. Phone S84 Joliet, 111 Če imate opraviti s sodnjo pojdite do Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. N. W. telefon 577. Libersher & Kirincich gostilničarja 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače. Veseli nas, če nas ob priliki posetite. Tom Stefancich , N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., JoKet, lila. Gostilno. Kadar se želite okrepčati, dojdit« k meni, da vam postrežem a finimi pijačami ------ ZA NAJBOLJŠI ------ PREMOG po primerni ceni telefonajte do nas: M. Truby & Son, Chicago tel. 241. N. W. tel. 61. Wilmington Lump, tona po $4.00 Pena, tona po......$3.50 Wash Nut, tona po..$4.00 KADAR POTREBUJETE *aj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. TROST &KRETZ —• izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMOGK Posebnost so naše •The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 101 Jefferson Street Joliet, I1L ANGLEŠČINA brez učitelja! Slovensko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! ŽAL VAM BO ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se! A. J. TERBOVEC & CO., (nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. Albert Weiss Land Go. Red River Valley Farme. v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. Milejše fame ia[ stele. In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu. L. EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, lil Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar. POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti certifikate. Elektric haulage za odvažanje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite preč. WENONA COAL CO, 11 Wenona, Illinois.