Leto XI. V.b.b. Dunaj, dne 15. julija 1931 Št 28. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Vtetringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. ia gospod, društvo, Klagenfurt, Vilrtringer-Ring 26. Kod in zakaj se umika domači živelj Južne Koroške Dunajski manjšinsko-statistični zavod prinaša v svojem zadnjem delu Statistisches HandbuchdereuropàischenNatio-n a 1 i t a t e n poleg drugih številk tudi podatke o številčnem nazadovanju slovenske manjšine na Koroškem. Knjiga primerja izid glasovanja z rezultati deželnozborskih volitev leta 1923 in 1927 ter sklepa iz teh številk na rapidno nazadovanje Slovencev na Koroškem. Sicer knjiga obenem prizna neupravičenost in nepravilnost takega postopanja in sklepanja, ker navaja obenem, da številke deželnozborskih volitev nikakor ne nadomestijo rezultatov ljudskega štetja in se mora k številu volilcev politične stranke Slovencev prišteti še glasove slovenskih volilcev drugih dveh strank. Knjiga zaključuje takole: Kljub temu, da je nazadovanje za 44%. v zadnjem desetletju možno edinole v izrednih slučajih, kažejo tudi številke ljudskega štetja leta 1910, primerjane z letom 1923, negativni razvoj slovenskega koroškega Življa. Naša misel k številkam je predvsem ta, da govorijo jasno o pristranski izvedbi postavnih določb za ljudsko štetje in o nepravilnosti postopanja. Narodi ne umirajo v desetletjih za Petdeset odstotkov. Raznarodovalno delo ubija sicer narodno zavest, a ne ustvarja nove, druge zavesti. Raznarodovalno delo ubija stanovsko zavest našega kmeta, ga žene z grude v tovarne in mesta. Kmetiškirodsvojenarod-nosti ne spreminja v enem ali dveh rodovih; dokler je na svoji zemlji, živi iz tisočletja. Odvzemi mu pa zemljo in ga napravi za odvisnega delavca, tedaj mu ubiješ tudi zavest narodnega občestva. Dobro ve celovški Heimatbund, da mora našemu kmetu najprej prodati zemljo, da ga more po-! tem nadomestiti z nemškim življem. Slovenski j Proleiarizirani delavec pa ostane navezan zgolj na delo svojih rok in mora slediti v kraje, kjer se mu delo ponuja. Odtrgan od svojih si, išče o-Pore v novem krogu. Prestavljanje narodnih mejnikov proti jugu je le igranje, ki izraža željo in ne dejstva. Raznarodovalni proces se vrši z razlastitvijo našega ljudstva sredi našedolinein sredi najboljše naše vasi. Da primerjamo zadnja tri ljudska štetja, ki obsegajo razdobje petdesetih let, po občinah in njihovemu prebivalstvu, tedaj dobimo povsem nove rezultate, ki osvetlijo naš položaj z nove strani in določujejo bodočo smer našega narodnega dela. Naj govori par številk iz naših občin; sko štetje prebivalcev) 1869 1890 1923 Brdo 1566 1511 1319 Goriče 595 643 603 St. Štefan . . . . 2045 2039 1632 Blače 635 633 505 Podklošter . . . 2755 3669 4078 Šmerče . . . . 2234 2404 1921 Bistrica (pri Straji vasi) 618 Straja vas . . . . 2631 2232 1134 Bekštanj . . . . 3349 3684 4039 Wernberg . . . 2120 2399 2103 Bistrica v Rožu . . 1453 1752 1635 Podljubelj . . . . 1670 2275 1687 Borovlje . . . . 2088 2307 3027 Šmarjeta . . . . 1174 1278 1037 Medborovnica . . 1289 1141 979 Svetna vas . . . 897 961 868 Sele 991 1070 971 Kotmara vas . . 1236 1283 1362 Hodiše brez Otoka 1575 1753 1112 Grabštanj . . . . 1928 2158 1847 Ust za politiko, p&p&fofsttfo in prosveto sko štetje ì prebivalcev) Žrelec . . . . 1869 . 1275 1250 1275 Bilčovs . . . . 806 824 772 Medgorje . . . . 1091 1087 905 Radiše .... . 768 755 650 Št. Tomaž . . . . 1627 1608 1353 (Korekture občinskih mej niso upoštevane, ker splošne slike bistveno ne izpremenijo.) Še bi lahko številke nadaljevali in povsod bi nastala ista slika :Naškmetiškiživelj i seselipolagomaizgoratihinizra-| zito kmetiških občin v mesta in v j i n d u s t r i j s k e k r a j e. S e 1 i s e 1 j u d s t v o ! k železnici in k tovarnam, izseljuje se v tujino. Pri Žili raste okolica Šmo-hora in Podkloštra. Zgornji Rož ohranja število, kjer se dolina industrializira. Največji prirastek na ljudstvu zaznamujeta boroveljska občina in celovška kotlina, medtem ko imajo šmarješka, medborovniška, radiška in medgorska občina ; rapidno nazadovanje števila svojih občanov. V Podjuni pada število počasneje. Za ljudstvo ni v teh številkah nikakega o-čitka. Neposredno so razlogi umikanja z zemljo gospodarskega značaja. Gotovo, taisti proces se vrši v manjši meri širom vsega sveta, koder prebiva kmetiško ljudstvo, ojačen je ta proces v alpskih dolinah in tu predvsem v goratih in ubožnih krajih. Ti neposredni razlogi so neren-tabilnost gospodarenja, pomanjkanje delavcev in poslov, težava dela. Prva tragika tega procesa pri nas je ta, da je naš domači živelj prisiljen se udinjati v službo tujim gospodom-pod-jetnikom, in da tam množi število industrijskega delavstva, kjer živi svoje nesamostojno, borno življenje, ali pa si mora iskati kruha v daljni tujini, odkoder se je potem tako težko vrniti nazaj med svojce. Število slovenskega ljudstva raste v absolutni meri, a pada na domačih posestvih in v kmetijskih občinah. Svoje korenine pa imajo razlogi za obsežnost bega z grude in izseljevanja našega življa globlje: naš rod se z nemškim delom sistematično odtujuje svojemu življenju, zavestno se ga pušča v nezadovoljstvu in nepoučenosti. Največja tragika tega žalostnega odstavka iz življenja našega koroškega ljudstva je v dejstvu ,da ima sosednji gosposki rod, ki je mo-1 čan v svojem javnem in zasebnem uradništvu, v svojih trgovcih in svojem podjetništvu, da ima ta sosednji rod, ki ima v rokah ves aparat, ki naj bi služil vsemu ljudstvu in njega gospodarstvu, tako prokleto malo smisla za to bolest koroškega kmeta. Morda bi bilo baš v današnji krizi, katere posledice bodo govorile še jasnejšo besedo, res že na mestu, da bi se opustila misel odtujevanja naše mladine od življenja in dela domačega sveta in vsaj začasno se ukinil načrt nemške ekspanzije na naš račun. Kateri od Nemcev se upa trditi, da služijo naprimer podeželske šole s svojim učiteljstvom, nemški uradi in korporacije s celim deželnim kulturnim svetom vred, da služi deželni upravni aparat času in potrebi našega kmetiškega ljudstva? Sirota je država, ki je hotela v notopferju pokazati vsaj svojo dobro voljo za pomoč, če najde v svojih lastnih ljudeh za to svojo misel tako malo smisla. Medtem ko se sama bori za lastni obstoj, katerega ogroža neprijazni ji del državljanov, jači naša dežela s svojim zavestnim nerazumevanjem položaja našega kmetijstva baš taisti sedanjemu državnemu in gospodarskemu ustroju neprijazni del s tem, da nas pošilja v njegov tabor kot volilca. Le predober je račun avstrijske socijaldemokracije, in sedaj lahko gleda z mirnim očesom razkroj v gospodarstvu, rastočo nezadovoljnost med ljudstvom in brezuspešni trud državnih voditeljev. In na Koroškem ji cvete pšenica. Menda je tudi se- Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25*—; celoletno: Din. 100-—. danji deželni glavar zadnji starega kova. T o so sadovi raznarodovanja, to je prekletstvo zlega dejan ja. V dalšem pogledu so izgledi južnokoroške-ga kmetijstva in našega življa v bodoče torej ti: Z desetletji in petdesetletji se bo praznila zemlja in osredotočevalo ljudstvo ob tovarnah in železnicah ter tu množilo industrijski prole-tarijat, število izseljencev bo rastlo. Končno točko sedanjega razvoja bo pokazal gospodarski preobrat kontinenta in države. Naša trdna vera pa je, da bo do tedaj ohranil vsaj najboljši del našega kmetiškega ljudstva kljub vsej krizi, neprilikam in nerazumevanju od strani sosedov v deželi svoje zdravo pojmovanje gospodarskih ciljev. Iz tega pojmovanja se bo rodilo preko nemške buržoazije in birokracije novo gospodarstvo. Pri živčnih bolečinah, glavobolu, proti-nastih in revmatičnih bolečinah so Togal-tablete neprckosljive. Učinek se pojavi takoj, brez škodljivih postranskih učinkov. Vprašajte Vašega zdravnika. V vseh lekarnah. S 2,40. ___________________________________________1/6 Velikodušna Amerika. Kakor vlada gotov red v naravi, mora vladati tudi med človeštvom. Narodi sveta naj bi sličili koncertnemu zboru — da govorimo v sliki —, kjer se v svoji nalogi in svojem poslanstvu medsebojno izpopolnjujejo in družijo v eno samo harmonijo. Iz svoje sebičnosti pa so narodi kršili to večno zapoved, eden se je hotel povzpeti nad drugega, drug drugemu trgajo zemljo in se hočejo okoriščati na sosedov račun. Tako je moral koncertni zbor izzveneti v strašno disharmonijo svetovne vojne, mednarodna solidarnost se je pričela rušiti, svetovno gospodarstvo je zašlo na pot v propast. Že vstaja v svetu bojazen, da se zruši prvi ! del svetovne gospodarske stavbe in potegne ostali del za sabo v razvaline. Gospodarski položaj vseh evropskih in izvenevropskih držav je močno oslabljen, v Nemčiji pa, ki nosi danes vse posledice strašne svetovne disharmonije zadnje vojne, je tik katastrofe. Vsaka vojna in še prav posebej svetovna vojna uničuje narodno bogastvo, odteguje cela leta delazmožni del naroda produktivnemu delu — samo Nemčija je imela v vojni nad 13 milijonov vojakov —, poljedelstvo mora nazadovati v intenzivnosti in dohodku pridelovanja, industrija uničuje s proizvodnjo vojnega materijala najprej ljudi in potem še sebe, država obuboža in je v svojem celotnem razvoju vržena za petdesetletje nazaj. In kot je že pravica na svetu, je morala premagana Nemčija poleg vsega tega zla odstopiti rodovitna polja na vzhodu Poljski, svoje premogovnike in rudokope na jugu Franciji, odvzeta ji je bila vsa trgovska mornarica in zasežene njene kolonije z vsem tam naloženim kapitalom. In k vsej tej izgubi se je morala Nemčija antantnim državam obvezati v plačevanje reparacij v znesku nad sto milijard mark. Tri četrtine teh reparacij služijo antantnim državam v kritje njihovih dolgov Ameriki. Samo od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932 bi morala Nemčija plačati 1,8 milijarde mark in od teh eno milijardo Ameriki. Vsa teža posledic in obveznosti se predoči, če pomislimo, da sta celi dve prihodnji generaciji nemškega naroda obsojeni v znatno ubožnejše življenje in v letno odplačevanje re-paracijske svote iz lastnega dohodka. V očigled neznosnemu položaju nemške države potem ni čuda, da je celotno nemško gospodarstvo obsojeno v stalno hiranje. Kon-zum zastaja, ker primanjkuje sredstev za kupovanje, zato raste nadprodukcija in brezposelnost. Med narodom se širi nezadovoljnost od dneva do dneva in si išče izbruha; v ekstremnih gibanjih hitlerjancev in komunizma. Ni čuda, da je bila država še zbog demagoške agitacije tirana tik do revolucije. Seveda tudi položaj ostalega sveta nikakor ni rožnat, kvečjemu znosnejši. Prejasno postaja, da so tudi narodna gospodarstva v medsebojni organični vezi in da bodi naloga vodilnih krogov v prvi vrsti, da včlenijo narodna gospodarstva v organizem svetovnega gospodarstva in se nikakor ne zapirajo pred ostalim svetom s carinskimi zidovi. V to današnje vrvenje razburkanih duhov je vrgel svojo besedo in veljavo amerikanski predsednik Hoover. Kot je stopil nekoč njegov prednik Wilson pred svetovni forum in izpre-govoril samostojno besedo malih, podjarmljenih narodov, tako je zastavil sedaj amerikanski predsednik ves svoj vpliv in dosegel pri zainteresiranih državah sveta, da se je dal letošnji obrok reparacijskega plačila Nemčiji nazaj v posojilo. To je velikodušna poteza Amerike in ostalih upniških držav, da se Nemčiji da poldruga milijarda do 30. junija 1932 kot posojilo, da njeno gospodarstvo ne izkrvavi, marveč si iz lastnih sredstev opomore. Nedvomno ne ugaja ta amerikanska velikodušnost vsem strujam nemškega ljudstva. Zaupnica sveta pa je onemu delu nemškega naroda, ki svoje bodočnosti ne išče v tretji nemški državi in ki ne trka na svoje nemštvo, a z zaničevanjem gleda na ostale narode sveta. Morda bodo znali velikodušje nenemških narodov posnemati tudi naši radikalni celovški krogi. Na vsak način pa je sedaj na Nemcih, da pokažejo še oni svojo dobro voljo za širokodušnost in ljubezen do drugih narodov. POLITIČNI PREGLED Avstrija. Vroče je na Dunaju in poslancem se mudi na počitnice, zato pa tako hitro kujejo eno novo postavo za drugo. V zadnjem času so se predvsem bavili s Kreditnim zavodom, s pla-čarino in brezposelnostjo. Zakon o brezposelnem zavarovanju in podporah je dobil že 27. dodatek. Pa se naj kdo spozna pri, teh postavah. Pod 17 let stari delavci bodo dobili brezposelno podporo le tedaj, če ne morejo živeti brez podpore. Sezonski delavci bodo dobivali podporo samo od začetka decembra do konca marca, zato pa bodo morali plačevati veliko višji prispevek med zaposlitvijo. To je gotovo pravično, ker sezonski delavci na dan več zaslužijo nego delavci, ki delajo celo leto. — Vlada je predložila parlamentu načrt, ki omogoča upravi zveznih gledališč, da odpove vse pogodbe in tako izniža visoke plače pri državni operi in pri dunajskem grajskem gledališču. — Vlada je pristala na predlog finančnega odseka, da se dovoli letos za cesti Labud—Pliberk in Kotmara vas—Zoprače prispevek v višini 500.000 S. To je menda dodatek k plebiscitnemu daru. Vatikan in fašizem. Spor, ki je nastal med papežem in Mussolinijem radi razpusta katoliške akcije, še sedaj ni poravnan. Najnovejša vatikanska nota italijanski vladi vsebuje med drugim odločno zahtevo, da se prekliče prepoved katoliških organizacij, da se vrnejo zaplenjeni arhivi in da se poravna škoda, napravljena povodom fašističnih demonstracij. Vatikanska nota povdarja, da ne gre za osebno zadoščenje za papeža, amoak za načelno razčiščenje mnogih vprašanj. Nota zahteva, da se prelože dokumenti, na podlagi katerih je italijanska vlada mogla obdolžiti katoliške organizacije proti-državnega delovanja. Končno izreka nota zadovoljstvo, da je na obeh straneh želja po obnovi pogajanj. Vendar so pogajanja mogoča šele, ko bodo v noti izražene zahteve izpopolnjene. — Predzadnjo nedeljo se je obrnil papež z okrožnico na ves katoliški svet. Okrožnica ostro obsoja preganjanje katoliških organizacij in našteva nasilnosti proti pripadnikom katoliških društev in napade fašističnega časopisja na papeža in cerkvene ustanove. Dalje ostro obsoja zadnji neuradni odgovor italijanske vlade na pritožbe stolice in pravi, da je neupravičen; odklanja obtožbo, da so katoliške organizacije vodile protifašistično agitacijo in povdarja, da je katoliška akcija popolnoma nepolitična, kar je temelj njenega delovanja. Papež zaključuje, da namerava italijanska vlada monopolizirati prosveto in vzgojo mladine in na-glaša, da je to težnje v nasprotju s pravicami družine in cerkve. — Z ozirom na to je fašistič- ni tisk uprizoril novo gonjo proti Vatikanu, ter se v političnih krogih sodi, da pride do prekinitve diplomatskih odnošajev v najkrajšem času. Katoliška cerkev je svetovna sila in Mussoliniju nazadnje ne bo preostalo drugega, kakor da se s papežem pobota. Sporazum dosežen. Po dolgih in težkih pogajanjih med Francijo in Ameriko je bil dosežen sporazum na tej osnovi: Prekine se plačevanje vojnih dolgov in reparacij od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. Nemčija bo še naprej plačevala Franciji nezavarovani del reparacij, toda Francija ga bo odstopila mednarodni banki za reparacije,^a ta; bo za to vsoto-izdala bone in jih posodila Nemčiji. Zneski, ki izosttàhejo v tem letu moratoria, se bodo povrnili v lOletnih obrokih od 1> julija 1933. Hoover je sprejel tudi francoski predlog, po katerem naj glavne osrednje banke s pomočjo banke za mednarodna izplačila organizirajo pomožno akcijo za one evropske države, ki bi zaradi odgoditve repa-racijskih plačil preveč trpele. Nemčija porabi te prihranke za okrepitev svojih financ. Nemška vlada pravi, da nemški narod kljub temu ne sme prenehati z varčevanjem, ker je zvišanje kakršnihkoli izdatkov v državi v letu moratorija nemogoče. Hooverjevo leto mora služiti obnovi nemškega gospodarstva in preko tega gospodarskemu sodelovanju sveta. Sporazum je zelo ugodno vplival na borzo in je povpraševanje po nemških papirjih zelo naraslo. Angleška vlada skliče v najkrajšem času konferenco v London, da se uredijo točke, ki jih niso rešila pogajanja v Parizu. Kmalu za tem se vrši v Pa-, rižu konferenca vseh držav, ki bodo podpisale sporazum, da se uredi tehnična stran izvedbe. Nemški tisk že govori o političnem uspehu, ki je važnejši od gospodarskega. Ta uspeh leži v tem, da najde dogma (neizpodbitno pravilo) o svetosti pogodb zagovornike samo še pri Francozih. Stem •'^navijajo Nemci, kar je povedal pred leti nemški državnik, da so pogodbe samo krpe papirja. Naj Nemci tukaj nikar ne letajo previsoko, zakaj kdor visoko leta, nizko pade, kakor so padli po svetovni vojni, ki so jo povzročili. Ali bo mogla tudi Avstrija ogreti na ognjtčku te mednarodne akcije svoje malo juhe, je še veliko vprašanjeT DOMAČE NOVICE Skrbi Pliberškega župana. Pod tem naslovom piše „Arbeiterwille“: Pliberški župan ne more mirno spati, kakor vsi ljudje, ki mnogo mislijo. Mogoče prihaja nespečnost Pliberškega župana tudi od njegove navade, da škili preko meje, namreč preko jugoslovanske meje. Neprenehoma usmerja svoj skrbljlv pogled tja, če ni tam kaj »sumljivega4.1. Kolikorkrat Jugoslovani koncentrirajo čete, se skrči srce Pliberškega župana. Razburjena brzojavka na avstrijsko ministrstvo zahteva »varstvo za ogroženo mejo44. S strani Jugoslovanov je vsekakor brezobzirno, da uprizarjajo vojaške vaje, ne da bi se ozirali na skrbljivega župana; žal se proti tem navadam vojaške monarhije trenutno ne da napraviti ničesar, in mi se moramo zadovoljiti s tem, da jih smatramo za notranje zadeve sosednih držav. Zakaj se je pliberški župan obrnil na republiko za varstvo? Baje je privilegij Hei- j PODLISTEK M Planine. »Mama, mamica, samo danes naj še grem! Glej, kako krasen je planinski svet, kako vzvišen v svoji blesteči belini nad mrko vsakdanjostjo, nad umirajočimi doli!... V planinah je življenje, je radost, mir — da, mir je tam ...“ In mati mu je dovolila. Ponoči je naletoval sneg in pobelil planine. Zjutraj so se lesketale kot milijoni biserov, kot solze v solncu ... Zjasnilo se je. Veselo se je vzpenjal od skale do skale. Lahke so mu bile noge, tako lahke kot bi hitel v objem sreče. Nekako otožno mu je bilo v duši. Saj je obljubil, da gre danes zadnjikrat... Materinski skrbnosti in ljubavi mora žrtvovati svoje planine, tako lepe, ljubljene. In kakor bi se poslavljal od starih znancev in prijateljev, se je ustavljal vsak hip in zrl s sanjavimi očmi v daljavo, v bleščeče vrhove mogočnih velikanov. matschutza, da brani domovino. Kje_ je vele-oblastni glavar s svojimi »junaki44? Če bi bili Jugoslovani istotako razburjeni kakor pliberški župan, bi morali istotako telegrafično zaprositi Beograd za varstvo pred Glavarjevimi mo-žiclji, ki uprizarjajo še vedno pohode. Mi zato lahko mirno rečemo, da se »ogroženo ozemlje44 v resnici po nobenem drugem ne ogroža, kakor po »Hahnenschwànzlerjih44 z njihovimi pohodi, kvečjemu še z otroško razburjenostjo Pliberškega župana. — Vsaka druga pripomba k temu je čisto nepotrebna. Hudo neurje v Zilski dolini. Takega dneva Žila menda še ni doživela, kakor dne 7. t. m. Prvo in v kratkem presledku drugo neurje s točo, ploho in viharjem je zadelo občini Šmohor in Brdo. Toča je bila debela kot golobja jajca, mestoma še debelejša. Uničena *je koruza in žita tako, da se je moralo vse pokositi. Sadno drevje je trpelo do 80 odstotkov. Pritoki Žile so prestopili bregove in vzeli s seboj kamenje, les, sploh vse, kar je bilo dosegljivo. Gozdna drevesa so padala in se lomila kot vžigalice, mnogo poslopij je bilo razkritih. Šmohorska elektrarna je bila močno poškodovana ter je o-stalo mesto brez luči. V Blačah je voda poplavila več hiš in obkolila živino na paši. V Brdu je udarila strela v Gojcingerjevo poslopje in ga vpepelila. Državnozborski poslanci so pri zvezni vladi takoj zaprosili za pomoč. Celovec. (»Grof Zeppelin.44) Že lani okrog 10. oktobra bi se imel pokazati nad mestom, a je priletel šele dne 12. t. m. opoldne. Iz Fried-richshafna je odletel o polnoči in pristal ob pol desetih na letališču v Aspernu, kjer so vstopili nekateri gostje, nakar je čez eno uro nadaljeval polet na Koroško, Štajersko in Gradiščansko. Celovec je bil ves v pričakovanju in že zjutraj je romalo veliko ljudi na razgledne točke v o-kolici. Okrog pol ene se je iz Labudske doline preko Velikovca prišedši pokazal nad mestom, ki ga je zelo nizko trikrat preletel. Dalje je letel preko Vrbskega in Baškega jezera na Beljak in Ósojsko jezero ter nazaj preko Dravograda, Maribora, Gradca na Gradiščansko, Aspern in Friedrichshafen, kjer je pristal po polnoči. Prevozil je 902 km s povprečno brzino 115 km na uro. Navdušenje v mestu je bilo velikansko in na pozdrave prebivalstva z robci so odgovarjali potniki v gondoili s koroško zastavo in j frankfurtarco. Deželni glavar Kernmaier je po-' zdravil Zeppelina potom celovške radio oddajne postaje. Njegov pozdrav je izzvenel v željo po priključitvi. Dobil je kratek previden odgovor od dr. Eckenerja. Splošno se more reči, da je bil polet nekaka manifestacija za priklopitev. Slišati si mogel v mestu, kako so celovški nacionalisti povzdigovali nemški narod nad vse druge narode, češ, da zmorejo kaj takega pač samo Nemci in nemška tehnika. Nemci se še vedno niso otresli te zmotne misli, da 'so prvi na svetu in da so vsi drugi narodi na svetu samo radi njih, da jim služijo in jih občudujejo. Temu pravimo mi veledomišljavost, ki je neka vrsta bolezni. Je vprašanje, ali je bil ta polet toliko vreden, kolikor je morala prispevati država za ta luksus v času težke gospodarske krize. Grof Zeppelin je 236,60 m dolg, 33,50 m visok in vsebuje 105.000 kubičnih metrov plina. Zgrajen je iz aluminija in ga goni 5 motorjev, ki proizvajajo 2750 konjskih sil. Vsekakor pa je Tesno mu je bilo v duši' ob misli — danes zadnjikrat... Pod navpično steno je obstal. Pot je vodila mimo na levo v velikem ovinku. Že večkrat je bil splezal po tej steni na ravnico, ki je ležala nad njo. Tako krasen razgled je tam. Tu se bo poslovil od svojih prijateljev ... Stena je bila noledenela. To ga ni oplašilo. Pogumno se je vzpenjal od oprijema do oprijema. Odpočil si je. Samo še tisto preveso mora premagati — in potem bo vžival v lepoti, v miru. Naprej ! Preveša je bila poledenela ... Zaman so iskali prsti zadnjega oprijema, moči so pešale. In spomnil se je, kaj je obljubil materi — da gre danes zadnjikrat, da, zadnjikrat... Zamolklo je zabobnelo, utrnila se je senca in izginila v prepadu ... Svetlo je sijalo solnce, nebo se je sklanjalo modro nad belimi vrhovi, ki so sanjali svojo pesem tihote, miru. O, kako solnčna je bila njegova zadnja pot — izpolnil je obljuba... zračnega velikana vredno pogledati. — K tej priliki je izdala „Neue Freie Presse1* posebno Nemčiji posvečeno prilogo. Minister dr. Scho-ber piše v tej prilogi: „Triumf nemškega duha, ki ga predstavljata iznajdba grofa Zeppelina in junaška zmaga nad ozračjem, ki je utelešena v dr. Eckernerju, naj nam bo opomin in poziv, da ne držimo križem rok vsaj dotlej, dokler ne bo gospodarstvo Nemčije in Avstrije zopet na višku.** V nadaljnem pravi, da more prinesti rešitev svetovnemu gospodarstvu samo ukinitev reparacij. Obirsko. (Kje je pravica?) Grof Thurn v Železni Kapli ima za Obirsko gozdarja Walter-ja, ki si je v teku let prisvojil čudne navade, ki bijejo v obraz vsaki postavi in se dajo različno tolmačiti. Gozdarji so povečini tujci in so le redki slučaji, da bi bili naklonjeni domačemu prebivalstvu. Posestnik Vah pase na Kozlaku svoje ovce in živino. Na njegov gozd meji grofov gozd, v katerem se istotako pase živina. Plotov seveda ni. Pa sta znašli dve Vahovi ovci s tremi jagnjeti preko meje v grofov gozd. Gozdar je ovci zasačil in kratkomalo ustrelil ter vrgel potem, v globok prepad. Šličnih slučajev imamo zaznamovati več. Walter je ustrelil že prej enkrat 2 ovci, ki sta prišli preko jugoslovanske meje in predlanskem eno ovco na Šenkovi planini, ki je prišla s $ajde. Gozdar kmeta Vaha o tem dogodku, ni obvestil. Strel je slišal drugi kmet ter šel za odmevom in srečal gozdarja. Na vprašanje mu je gozdar povedal, da je ustrelil dve ovci in pokazal čisto drugo smer. Dva dni je moral vsled tega Vah iskati svoji ustreljeni ovci, dokler ju ni našel v težko dostopnem prepadu. Kupovati mora žito in gotovo bi raje jedel ovčje meso nego suh kruh. Omeniti moramo, da prihaja na kmečko posest tudi Thurnova živina in bi morali kmetje to živino postreliti, če je takšna postava, kakor se je izgovoril grof Thurn, in če veljajo postave za vse enako. Z ustrelitvijo dveh ovc je bil posestnik Vah plačan za usluge, ki jih je storil gozdarju, da mu je namreč vse zoral in pomagal z vprežno živino, in ničesar računal. Vah . utrpi seveda občutno škodo. Zdi se, da bi gozdarji in veleposestniki najrajše pregnali domače ljudstvo, da bi mogli gojiti v gozdovih divje koze in jelene. Priporočali bi politični o-blasti, da se za take slučaje zanima. Glinje. (Romanje na Macen.) Vsem, ki bi radi pohiteli na Macen pri Glinjah, naznanjamo, da se obhaja tam dne 26. julija god sv. Ane z božjo službo, ki se začne ob 'A 10. uri. Upamo tudi, da nas bodo tedaj razveselili naši glinjski cerkveni pevci (moški zbor) in nam zapeli lepih pesmi. Da bi nam le nebo naklonilo tedaj lepo vremp! Bilčovs. (O čebelarjih.) No, kako pa kaj muha? Tako slišiš pogosto vpraševati med čebelarji. Odgovori so različni, pa jih nekaj tukaj omenimo. Prezimile so čebele še povoljno. Ponekod jih je seveda nekaj tudi poginilo. Precej zgodaj so čebele že zasedle prednjo satovje, pa je prišel koncem aprila in začetkom maja mrzli piš, in so vsi čebelarji tožili o* nazadovanju ljudstev. To je moralo bitk tudi vzrok, da je zelo malo rojev. Le redki so pri nas čebelarji, ki bi se mogli hvaliti s številnimi roji. Vigredna paša je bila dobra, v kolikor so dali travniki, a pogosti dež pa je slabo vplival na medenje smreke. Ali kljub temu je večina čebelarjev zadovoljna, ker pač ve, da vse dobro na svetu pač ne more biti. Gozdanje. (Poroka.) G. Franc Lesjak v Gornji vasi ni hotel več samotariti in si zato izbral družino v osebi Marije Lepušic ter jo peljal Pred oltar, da bosta skupaj gospodarila na lepi kmetiji. Da bi prav dolgo in zadovoljno živela skupaj, to je naša želja! Sele. (Smrti.) Če v listfh zaporedoma bereš dopise o smrtnih slučajih, se ti zdi, da koroški Slovenci samo umiramo. Zato iz Sel navadno ne poročamo dosti kaj o smrti in pogrebih. Danes pa naj bo izjema! Naznaniti moramo namreč smrt moža, ki je bil osebno ali vsaj po imenu znan daleč na okoli. Po daljši bolezni je 7. julija preminul Franc Roblek, bivši p. d. Gros, neumorno delaven in skrben gospodar, značajen mož, slovenska korenina, veren in velik dobrotnik cerkve. Od blizu in daleč so prihiteli znanci spremit ga k zadnjemu počitku. Z domačim g. župnikom sta opravila zadušno bogoslužje tudi čgg. dekan Singer iz Kaple v Rožu in kaplan Repnik iz Železne Kaple. Bog bodi rajnemu Grosu bogat plačnik! — Na fantovski dan 29. junija pa se je precej nepričakovano hitro poslovil od nas fant Lipej Kovač, po po- klicu mizar. Zapuščen in sam na svetu, dve leti deloma pohabljen, ni imel pravega doma. Zdaj je našel miren počitek v materi zemlji. Požarna hramba mu je tvorila na potu h grobu častno spremstvo, in fantje pevci in godci so se poslovili od njega z žalostinkami. Bodi mu zemljica lahka! Drobne koroške novice. Dne 4. t. m. so zabeležili na Koroškem 5923 podpiranih brezposelnih. Število se je v enem tednu pomnožilo za 33. — Mihaelu Hriberniku v Št. Primožu v Podjuni je nekdo ukradel 2 zlata poročna prstana, 2 dvojna šilinga, staro srebrnino in obleko v skupni vrednosti 265 S. — Mlekarnar Laimer v Velikovcu je napovedal konkurz. Bodo pa zopet okoliški kmetje, ki so dobavljali mleko, u-trpeli veliko škodo. — Dne 22. junija je udarila strela pri Štravsu v Galiciji skozi dimnik v štedilnik. Tri ženske in nekaj otrok je zračni pritisk pometal na tla, gospodinja pa je bila poleg tega še opečena. Dne 1.1. m. pa je udarila strela v gališki farovž. Telefon in radio sta uničena, ljudem v kuhinji pa se ni pripetilo posebnega. — Dne 5. t. m. je nekdo vlomil v bekštanjsko železniško postajo. Tatovi So odnesli 43 S 98 g in več tovornih listov. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v postajališče Mlinare. Vlomilci so dobili samo 50 grošev, dočim znaša stvarna škoda 25 S. — Kakor čitamo v nemškem listu, je u-pravitelj stanovanjske hiše za carinike v Pliberku neki Rozman, ki ima služkinjo Vurdej, kateri je prepovedal, da govori slovenski. List dobro pripominja: Ta moški ima strah, da bi ta neznatna, do najvišje mere hišnemu upravitelju podvržena delavka carinarnico poslovenila. — V Hodišah so 5. t. m. blagoslovili motorno brizgalno. — Kamenski most je do preklica zaprt za vozove in avtomobile. — V Glinjah bo od 17. do 28. t. m. na strelišču ostro streljanje vojaščine. — Mizar Rupert Hohenberger v Vernbergu je napovedoval konkurz. — Celovški župan ima prav lepo plačo. Dobi na mesec čez 1000 S, pred redukcijo po komisarju pa je dobival do 1300 S. Pa tudi županovi namestniki se lahko posvetijo popolnoma občini, ker se že da prav dobro živeti s to plačo. DRUŠTVENI VESTNIK Ob oblelnicl Zdravkove smrll. Zdravko! Poln mladostnega idealizma si se vrgel v svet, razsipal si bogastvo, ki ti ga je položil v naročje On, v svojem iskanju si zašel v najgloblje življenske probleme in iz, jasnosti svojih, zadnjih dnevov si pisal fantom svoj testament. Na dom in družino svojo si bil prirastel in v ljubezni do očeta in sester si postajal ljubosumen skoroda na lastnega brata. Iz tvojih smrtnih potez je še bila razbrati sreča zadnjih dni, ko je sedel oče ob tvoji postelji in si se ti z njim pogovarjal v polzavesti in ga vabil — domov. Domačo vas in njeno tisočletno zgodovino si poznal bolje od šentjakobskih korenin. Z bolestjo si gledal razdvojeno ljudstvo, skušal si celiti in iskal si bratov in sester v vsaki hiši. Tako lahko si v zadnjih dneh govoril o svojem pogrebu in grobu, ker si se čutil varnega v domači zemlji ob strani matere, katero si v svojem obupnem klicu po njej tako globoko doživel. Pred leti si pisal v posmrtnici rajnim študentom, naj nam grobovi ne tulijo in naj obupno ne plakatno. Saj je vse žitje in bitje boj, in srečen je, kdor je izvojeval. Zato koroška mladina ne veruje, da si šel i ti med nebeške kore himne pet in da si pustil s svojim telesom razpasti tudi svoje energije, delo in ljubezen. Saj že celo ve koroška mladina, kako ji je ustvariti vez s teboj, ki si storil prvi korak v rešitev vsega slovensko-koroškega ljudstva. Poslušala bo tvojo besedo fantom od fare in tako tebe ohranila sebi. Zdravkov lesta ment. Fantje od fare, združite se! Karl Marks, veliki laži-prerok zadnjih desetletij, je kakor gorečo bakljo v izsušeni svet vrgel očarujočo besedo: Proletarci vsega sveta, združite se! Združite se vi, ki ste lačni in žejni in izkoriščeni, v neprodirno proletarsko delavsko fronto, da si osvojite zemljo in nje zaklade in si nasitite lačna telesa! In zares, lačni proletarci vsega sveta se družijo v silovito, razredno armado in so začeli brezobzirni boj za vsakdanji kruh, ki jim manjka, medtem ko ga poseda peščica kapitalistov v izzivajočem izobilju. Krut in brezobziren je bil in je še ta boji združenih krušnih proletarcev. In ni bil brez zmage ta boj. Toda mnogo zločinov in krivic se godi v tem boju, celo človeška kri je tekla v potočkih in potokih. In vsa ta svetovna revolucija besni zato, ker se po telesnem kruhu hrepeneči proletarci z združenimi močmi borijo za golo materijo! Mi, fantje od fare, nismo proletarci. Še nam daje Bog naš in zemlja naša vsakdanjega kruha. Še je vsak dan večkrat pogrnjena miza v naših domovih. Toda, fantje, vprašajmo dušo svojo, dušne zmožnosti svoje, ali niso gladne, izpraznjene, izsušene, po večji popolnosti hrepeneče? Po kruhu hrepene naše duše, ki ne vzraste iz zemeljskega prahu, ampak zori na božjih njivah večne Resnice. Pa tega kruha jim manjka, doma ga ni, tam je ves plesniv, v šoli se nam je podajal v netečni obliki, v domači cerkvi se nam reže dosti pičlo, in še tedaj ne pridemo po njega... Fantje, odkrito se vprašajmo, ali nismo postali proletarci, ne krušni, pač p a d u š n i! Ali ne vidimo, kako si kopičijo naši sovrstniki v mestih po šolah, univerzah, tečajih in čitalnicah duševne zaklade, mi pa postajamo bednejši od dne do dne in se moramo pustiti izkoriščati od duševno bogatejših? Ali nam ne velja mnogo bolj kot nekdaj Karla Marksa klic delavcem, klic ob dvanajsti uri: Duševni proletarci, združite se! Združite se v svoji stanovski armadi, v stanovskih zvezah, ki naj postanejo najmočnejši bataljoni v kraljestvu Luči, za katero se bori velika svetovna Katoliška akcija! Združimo se fantje vseh naših Tara pod zastavo Zmagovalca nad temo, ki vodi iz groba k življenju, iz dušne smrti, duševne revščine k zakladom vekovite Resnice in Pravice. Združimo se fantje od fare v eno fantovsko družino, ki se s sklenjenimi močni v resnem izobraževalnem delu bori za nasičevanje in obogatenje bednih in gladnih fantovskih duš. Bodimo enega srca in enega duha, kakor bratje v prvi krščanski občini. Vse nam bodi skupno v življenju naših, dosedaj tako osamljenih in zato tako oslabljenih src in duš. Tukaj bodimo komunisti, dušni zakladi naši so in naj še bolj postanejo skupna last, bogatiti se moramo eden ob drugem. Ob tihih urah si zbira fant iz knjige življenja, iz kotičkov svojega srca, življenske vrednote. Skupni sestanki so potem dragocene ure izmenjavanja, razdeljevanja, podružabljenja teh dragocenih produktov, dragocenejših od materialnih produktov Marksove proletarske armade. Zato pa čujte, fantje od fare, naš slovesni proglas: Vsak fant od fare, ki hoče s častjo nositi to ime, ki hoče nasititi svojo gladno dušo s kruhom prave vere in zdrave krščanske prosvete, naj se čimprej uvrsti v našo armado fantovskih zvez! Kdor se izloči iz tega odreše-niškega fantovskega udruženja, naj ve, da je obsojen na vedno večjo dušno revščino in da bo prej ali slej izključen iz častne skupščine fantov od fare! PROMESE na gradbene srečke