41, štev.
V Kranju, dne 15. oktobra 1910.
XI. leto.
GORENJEC
= Političen in gospodarski list
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošli u celo leto 4  K,  ta pol  leta S  K, ta druge države stane 560 K. Posamezna številka po  10 vin.  — Na naroCbe bret istodobne vpoliljatve naročnine se ne otira. — Uredništvo in uprav niitvo je na pristavi gosp. K. Flohana v iZvazdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserali se računajo za celo stran 60 K, ta pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjJa oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj ss izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Učiteljstvo, pozor!
«Diligite veritatem filiani Dei.»
V obrambo po krivem preganjanega g. Ivana Štupica, učitelja v DražgoSah, kateremu preti na podlagi docela izmišljenih, in kakor se je pokazalo, tudi lažDjivih očitanj, premestite?, pa tudi t ravnilo vsega učiteljstva priobčujemo v nastopnem brez vsakega komentarja sle leča pravomočno kazensko razsodbo:
U 263/10
V imenu Njegovega Veličunitva Cesarja!
G kr. okrajna sodnija v Štofji Loki je o obtožbi Ivana Stuprca kakor zasebnega obtožitelja zoper Antona Pfa farja, Janeza Demšarja in Jožeta Demšarja zavoljo prestopka zoper varnost časti po g 488. k. z. v navzočnosti Ivana Štupice kakor zasebnega obtožitelja in njega zastopnika g. dr. J. Kušarja ter pooblaščenca g. Franceta Demšarja po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, da se naj obtoženec Anton Pfaifar postavno, Janez in Jože Demšar pa najmilostneje kaznujejo in po predlogu zasebnega udeleženca razsodila tako:
1. Anton Pfaifar, 47 let star, roj. na Cešajici, župnik v DražgoSah, nekaznovan;
2. Janez Demšar, Jurkov, 16 let star, roj. na Rudnem, kat., samski, kočarja sin na Rudnem št. 31, nekaznovan, in
3. Jjže Demšar, Fabrovčev, 15 let star, roj. na Rudnem, kat., samski, kočarja sin na Rudnem it. 11, nekaznovan
so krivi,
da so dne 22. maja 1910 zaslišani pri občinskem uradu v Selcih vsled naroČila c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji izpovedali glede Ivana Stuplce, učitelja v DražgoSah, in sicer:
1. Anton Pfaifar: «da se ga je že pred njegovim prihodom v DražgoSe obrekovalo in tožilo ustno in pismeno pri knezoSkofijskem ordnariatu in ko je prišel v DražgoSe, je zvedet, da je bil vodja tega zahrbtnega ravnanja proti njemu Ivan Štupica. Ko sem ga radi tega prijel, je molčal.
Mož v takem slučaju molči ali drzno taji. Ravno Stupičeva stranka, katere duševni voditelj je bil in je se Ivan Stupica, je povzročila v zadnjih letih neznane razmere, nek konj je bil lani in uta na župaikovem vrtu poškodovana, pristaši Štupičeve stranke so med prid g j nalaSč kasljali in ropotali, da so mladi fantje, njegovi (Stupičevi) pristaši in prijatelji na CeSnjici govorili, da je sv. pismo lump.
2. in 3. Janez in Jožef Demšar pa: <da je učtelj Iran Štupca v Soli učil, da Adam in Eva sploh nista živela, da učenjaki trdijr, da je človek postal iz op ce, da je sprva hodil po vseh Štirih, da so se mu polagoma razvile roke in noge, ker se je obuval, da je zgubil dlako, ker se je oblačil.
Da so toraj z naznanjanjem izmišljen h pri« godb koga po imenu lažnjivo obdolžili kakega nepoštenega, oz roma nenravnega dejanja, ki bi ga utegnilo v misl<h ljudi zaničljtvega storiti ali ponižati, s čemur so zakrivili prestopek zopet varnost časti po § 488. k. z.
in se obsodijo
po § 493. k. z. z uporabo § 266. k. z. Anton Pfaifar tudi z uporabo § 261 k. z.
1. Anton Pfaifar v 60 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti v 5 dni zapora;
2. in 3. Janez in <o«i atetnsar vsak v 24 ur zapora, po g 389. k. pr. Anton Pfa;far, da plača stroške kazenskega postopka, kolikor njega zadenejo, oziroma izvršitve kasni. Janez in J »že Demšar, da plačata nerazdelno stroške kazenskega postopka, kolikor ju pritičejo, stroške izvršitve kazni pa vsak zase.
Razlogi:
Na neko ovadbo je c. kr. okrajni Šolski svet v Kianji uvedel zoper Ivana Šlupico, učitelja v DražgoSah, poizvedbe in naročil občinskemu uradu v Selcih, da zasliši bivša učenca I/ana Stupice Janeza in Jožeta Demšarja ter župnika v DražgoSah, Antona Pfaifarja o dejstvih, navedenih v ovadbi. Dne 22. maja 1910 je občinski urad v Selcih ta zaslišanja izvršil.
Janez in Jože DamSar sta bila zaslišana o trditvi v ovadbi, da je Štupica učencem razlagal postanek človeka iz opice in sta izpovedala:
•Pripovedoval nam je o zvezdah in zemlji. Ne ve se, če sta bila Adam in Eva. Učenjaki so, dognali, da je človek postal iz opice.
Opica ima Štiri roke. Ko je začela hoditi po konci so nastale roke in noge; ker se je obuvala, so postali prsti na nogah bolj stisnjeni, skrčeni. S primenjaojem so se prsti na rokah zdaljSali, kar se je oblačil se je ogolil. Počasi mu je rep odpadel. Vsak ve, da se Se pozna ostanek repa zadaj.*
Župnik Anton Pfaifar je pa sledečo izpoved oddal:
«Pred bo sem prišel v DražgoSe, sem izvedel pri knezoškofu, da so doSla razna obrekovaloa pisma in tudi osebne tožbe radi moje osebe na ordinarijat.
Po svojem prihodu sem zvedel, da je vso to stvar zahrbtno vodil g. Ivan Stupica in ko sem ga prijel, je molčal, ker mož v takem slučaju ali molči ali drzno taji. Ravno Stupičeva stranka, katere duSevni voditelj je bil in je fle Ivan Stopica, je povzročila v DražgoSah v zadnjih letih neznosne razmere.
Omenim le to, da je bila v tem času nova uta na topniškem vrta precej poškodovana, da je bil nek konj ponoči skrivoma, lopovske poSkodo-dovan, da so pristaši Štupičeve stranke večkrat pozno v noč razgrajali krog župniSča,. da so med pridigo nalašč kašljaH, kihali, ropotali po klopeh ter motili mene in ljudi.
Omenim tudi to, da so mladi fantje, njegovi ožji prijatelji in somišljeniki v gostilni na Češnjici doslovno navajali napade na katoliške dogme, katere je dooaSal list «Freie Schule» n. pr. «Sv. pismo je lump, je lažnjivec.»
Priče za to sta Lovro Eržen iz Rudnega St. 30 in Ivana Demšar na Cešajici St. 36.
Na tem zapisniku sta lastnoročno podpisana Janez in Jože Demšar, in pa podpisan Anton Pfaifar, zapisnik je datiran s 23. majem 1910.
P Ob LISTE K.
Sanje Že leznlkarja.
Znameniti so že od nekdaj Železniki, precej valed obiirno razvite železne industrije in v zadnjem časa radi silovitega župnika. Naravno je, da se maraikakemu Zsleznikarja o tej zadnji •znamenitosti* Se sanjajo različne stvari tako živo, da zjutraj, ko se prebudi, dolgo časa premišljuje, ali je res ali ne. In tako se je zgodilo tudi men5.
Nekega večera, ko sedim ravno pri večerji, pride stara ženica ter začne pripovedovati, koliko naj bi bilo ta teden zopet v «Domoljubu* iz Železnikov. Vsled tega pripovedovanja smo prišli na različne pogovore in stara, priletna ženica je vedela povedati prav mnogo stvari. Kmalu nato sem Sel k počitku in ves čas mi je bil v mislih « Domoljubov* dopisnik. Nalahko me zaziba spanec in pred očmi — v sanjah seveda — vidim natanko, kako sta stari koščeni občinski svetovalec Martink In odbornik Blaž Podlog ar pripeljala pred župniiče pod pazduho velikega, v dolgo črno suknjo oble-čenega moža bohinjskega tipa ter ga peljala naravnost v župniSče. Drobna, slabotna kuharica odpira vezne dnri na stežaj, in vsi trije možakarji se izgube v hiti.
In nova slika se mi prikaže. Zdi se mi kakor di bi bil v kuhinji natega župnika.
SuStarjeva Ančka in kuharica sedita pri Štedilniku, na krožniku je velik kos pečenke in velika steklenica vina. Medtem, ko gledam, kako hitita pobožni ženski emaleati» in se mi ravnokar začno cediti sline, stojim že pri vratih, in nudi se mi čuden prizor. Župnik in BoStnar se objemata, ker sta pravkar pila bratovščino, mali Jur-ček sedi na mizi in drži v rokah liter «ta zelenga», Ravh pa na stola in se jezi nad Popčem, da je vedno dražje meso.
Zdaj potrka nekdo in vstopi. Bil je Vester iz Rakovnika. Veselo se zasmeje in zavpije na ves glas: cSerbus, Tine»I A/ 'maš Se kaj mačka od s'noci? Dej, no, hit'r vina! S'sa zej'n, de me kar peče po grl'!» Tine pogleda in ko vidi Vestra, se sladko zasmeje ter natoči veliko kupo vina, rekoč: •Le zvrni ga, kolega, ker zdaj smo mi gospodarji občine !» Vester povzame besedo : P'stiva zdej občino nagmah, dejmo se rajši kej od veselice pogovorit !» Tine vstane, prime za čašo in trči z Vestrom: « Daj va Se midva piti bratovščino !» «0, bravo, Tine, veseli bodimo, ker zmaga je nasa!» Prav globoko se Tina oddahne, ko izprazni čašo do dna in glasno ocmoka Vestra. Ravh malo godrnja, Jurček dela križe, BoStnar si baše usta s tokakom, Tine pa vpraša Vestra: «No, k'tera se je pa tebi zdela včeraj na veselici najbolj zala ?» «E, saj veS! Tista poslancova, je nej bolj bihka!» «Ja, imaS prav! Sej zato pa tudi gospodje najbolj radi k njej tja zahajajo.* BoStnar ju sè zdi tak pogovor preoeumen, ker on m rajal pogovarja, kako
je bilo na gradu, kjer se je izučil kleparstva, da sedaj lahko cerkev kuje, in pravi: P'stita te čenče, dejmo rajSe Se malo <ta zelenga» dobit!»
•Tine, dej Se ti en zeksar, Jurč'k pa mera ponga, samo k Dagarinn ne, hbera'cera n'č! Gor k Renovcu nej gre, on je naS!» Jurček godrnja, da v gornji konec ne gre. BoStnar udari s čašo po mizi in se priduši. «Kok'r hiter ne greS, kamor s'm ti ukazou, ti vržem glas* v gvalo, da se bo prec izsuvl* Tine dregne BoStnarja in mu ukaže, naj bo tih. «Koga, a jest tih P Komu?» Vester začne miriti, medtem pa že dobi po glavi s steklenico. Valentin pobira očala, kuharica in Anca prosita razburjene mož9, naj bodo mirni, toda vse nič ne pomaga ... Valentin kriči: «Z vami nikoli nič več skupnega! Ali imam to sedaj za zahvalo ?» Sedaj pa postane vse megleno. Sliši se vpitje, semtertja se vidi kako vzdignjeno roko, ženski kričita in jaz se — zbudim s potom na čelu.
Zgodaj je Se bilo, prezgodaj, da bi vstal, zato Se malo poležim in ko se zbudim, je bila ara že Sest zjutraj.
Ip z?pet je bilo zelo nemirno spanje in sanje hude. Sanjalo se mi je, da se tepeta Strajnar in Marčič. Organist prileti, pograbi Strajnarja za vrat in ga trešči skozi vrata. Medtem pride Mokov študent in ko ga Strajnar zagleda, ae spusti nad njega s kopitom v roki, ga tolče po glavi in vpije: •Ti si tista dnsa, ki si med nama s fajmoštrom razpor naredil!* Študent vpije in kliče na pomoč, ko pa ugleda Strajnar, da prihaja zopet organist
tako J&nez Megušar, ki te je kesal i svojim podpisom potrjene neresnične obdolžitvu, svest si, da je neresnico podpisal — tega pa sta si morala biti svesta tudi obtoženca.
Sodnik ne da vere trditvi Antona Pfaiferja, da se njegova izpoved pri županstvu in natančno aa zapisnik vzela. Ves sir g govori za to, da je izpoved narekoval mož izobraženih slojev, ki so mu razmere v Dražgoiah do dobra znane; kot izobražen mož je brezdvomno vsako besedo pretehtal, predno se je zapisala, sosebno ker je moral biti prepričan, da ima taka kruta obdolžitev dalekosežne posledice, da se gre za eksistenco posameznika. Pfaifar pa tudi ni predlagal nikakih .dokazov o nenatančnosti zapisanja svoje izpovedi na občinski zapisnik, sodnik pa tndi ni imel več povoda uradoma župana in tajnika o tej trditvi zaslišali, ker je Pfaifar to motnost odvzel, Čim je stopil na plan z dokazom resnice o vseh svojih obdolžitvah.
Krivdorek je torej utemeljen.
Kazen je izmeriti po § 493 k. z. z zaporom od 1—6 mesecev. Pri odmeri kazni se je smatrala za obtetilno okoli čina (glede vseh obtožencev), da so morali izprevideti, da utegne zasebni obtožitelj kot učitelj s takimi znamenitimi obdolžitvami na avojem državljanskem napredku ikodo ali novarnost trpeti, za olajšal no glede Janeza in Jožeta Demšarja priznanje, glede Pfa farja delno priznanje, glede vseh, dosedanja nevporečuost. Ker je obtožitelj predlagal, da se naj Janezu in Jožetu Demšarju i ozirom na okolštino, da sta bila k obdolži t vam zapeljana, prisodi najnižja kazen, je sodnik to okol-ščino upošteval. Z ozirom na socijaloo stanje Antona Pfaifarja se je v smislu § 261 k. z. zaporna kazen izpremeaila v primerno denarno globo.
Izrek o stroških temelji v § 389 k. pr. r.
Škcfjaloka dne 22. septembra 1910 C. kr. okrajno sodišče v Skofjiloki.
Pristavljamo le to, da se obdolženca Janez in Jože Demšar zoper sodbo sploh nista prizvala, obdolženec g. Anton Pfaifar je pa svoj prijavljeni vsklic umaknil.
Kranjski deželni zbor.
Popoldanska seja.
Seja se otvori tele ob 4. uri. Voditelj naznani vložene nujne predloge. Odkaže posamezna poročila det. odbora v razne odseke. Glede izpremenib novega statuta se vname dosti oster beseden boj med dr. Sušteršičem na eni in dr. Tavčarjem in dr. Trillerjem na drugi strani; dr. Pegan predlaga, naj pride statut kar takoj vpleuum; Tavčar in Triller ogovarjata, ali večina sprejme predlog.
Dr. Tniler pobija v ostrem govora novi Itatut in zavrne v svojem govora tadi Sušterličeva sum-ničenja sodnikov, reče pa, da duhovniki zlorabljajo celo spovedoico v strankarske namene. Klerikalci, naravno, ugovarjajo, ali nihče jim ne veruje, da so naši duhovniki nedolžna jagnjeta. Sam itatut podvrže ostri kritiki in reagira na Sulteriičevo izjavo, da morajo imeti Posavci enake pravice kot ljubljanski meščani, z besedam : «Da, enako pravico, ali v svoj« občini, ne v Ljubljani. V nadaljevanju njegovega govora ga pozove glavarjev namestnik baron Lichtenberg, naj se vrne na «Gegenstand>.
Dr. Lampe brani svoje duhovniške sobrate in sicer prav nerodno, ker braniti našo duhovščino res ni lahka reč.
Dr. Tavčar govori o novem statutu, ki ga smatra sa klerikalno strankarsko stvar, a za mi-
nistre pravi z vso pravico, da so pf'stranik;. Dr. Šusteršič mu seže večkrat v besedo, ali govornik ga vselej zavrne.
Scbwarz opravičuje v dolgem nemškem govoru stališča vlade in pravi, da je izključeno, da bi bili ministri pristranski, čemur se smejejo celo nemški baroni, ki so se čudili, da je mogel Scwarz povedati tako neumnost.
Gangl je pobijal v kratkem ali jedrnatem govoru zelo spretno novi statut in je naglasu posebno naslednje: Kreiranje splošnega razreda je potrebno in pravično, ali v tem razredu naj bi volili samo oni, ki dosedaj niso imeli volilne pravice, tako bodo pa volilci prvega in dragega raz reda, ki bodo volili samo v tem razredu in to stoji v očitnem nasprotju s principom interesnega zastopstva in s pravico.
Dr. Susterš.č brani statut slabo, ker slaba stvar se ne more hvaliti in končao začne braniti duhovščino, za katero pravi, da ne zlorablja spo-vednice v strankarske namene.
Dr. Novak pobija statut z več strani in izjavlja, da bo glasoval proti sprejetja, četudi ve, da to ne bo nič pomagalo.
Napredni poslanci se odstranijo in klerikalci sprejmejo vse izpremombe, ki jih je zahtevala vlada, a Ljubljana dobi v par dnevih — ker vlada bo gotovo zelo hitra in zakon bo kmalu sankcioniran — statut, ki je tako skrpucalo, da mu ni primere nikjer na sveta.
Glavarjev namestnik odredi v nemškem jeziku ob polu 6. uri desetminutni odmor.
Po odmoru stavi dr. Trille* nujen predlog, naj vlada volitve za ljubljanski občinski svet takoj razpiše. Nujnost predloga je bila s klerikalnimi in nemškimi glasovi odklonjena, predlog pa se je izročil ustavnemu odseku.
Nujnost predloga, dr. Novaka, naj se z ozirom na veliko draginjo odpro meje proti Balkanu za uvoz, meje za izvoz pa proti nemški meji zapro, se istotako odkloni, predlog pa izroči ustavnemu odseku.
Dr. Zaje je na dolgo in široko klobasai o reformiranju zdravstvenega sveta, napadal s pravo prikrito klerikalno h.aavšč ni vlado, ki je poklicala v deželni zdravstveni svet 3 Nemce in samo enega Slovenca in tako popolnoma zapostavila ogromno aiovensko vecino. Predlaga, da se predlog o refsr-miranju zdravstvenega sveta izroči ustavnemu odseka, ki naj odgovori tekom 8 dni. Sprejeto.
Nujni predlog dr. Lampeta glede podpore kmetom, katerim je latos poljski črv uničil njive in predlog poslanca Matjašiča za podelitev podpore vinogradnikom, katerim sta toča in pero« oospora uničili vse pridelke, sta bila med viharnim odobravanjem klerikalcev, kateri se sedaj zopet potegujejo za kmete, ker se blita volitev v Belo-krajini, sprejeta in izročena upravnemu odseku, Seja dne 6. oktobra.
Predseduje deželni glavar pl. Suklje, ki je zopet okreval Namesto dr. Oražna se izvoli v upravni odsek poslanec Fran Višnikar, namesto poslanca Pogačnika, ki je izstopil iz finančnega odseka, pa poslanec Mandelj.
Poročilo deželnega odbora v načrtu zakona v varstvo planinskih cvetic je bilo odkazano odseku.
O izpremembi občinskega reda in občinskega volilnega reda poroča poslanec V. Pegan. Proti govorita poslanec dr. Triller in dr. £ger, na kar se sprejme s klerikalnimi glasovi. Resolucija poslanca Gangla in izpremenba § 15. poslanca dr. Vilfana se odklonita.
Kczabitc Ciril-MctodoVc družbe!
Ivan Stupica je bil o teh obdolžitvah prvič uradovno zaslišan dne 27. junija 1910.
Obtoženci so se sledeče zagovarjali:
Anton Pfaifar je pri prvi razpravi izpovedal, da ni ničesar na zapisnik dal, ničesar podpisal, da se je pač nekoč koncem maja privatno govor sukal krog Ivana Stupice v hiši poslanca Frana Demšarja in mogoče se je takrat kaj zoper Stu-pico pritoževal. Pri drugi razpravi je izpovedal, da je bil klican k občinskemu uradu, da je ondi dal splošno it formacijo o razmerah v Dražgoiah in izjavil, da z učiteljem ne harmonirata.
Njegova izpoved da se ni pri občinskem uradu natančno zapisala, ker druzega on takrat ni poudarjal kot to, da je Stopica njegov nasprotnik, pa ne politični nasprotnik. Nikakor pa ni hotel Stupico v kako zvezo spraviti s hudodelstvi in kazajivimi dejanji, ki se navajajo v inkriminirani njegovi izjavi. Zaeno je pa po svojem zastopniku izjavil, da nastopi dokaz resnice, da bo torej dokazal, da so na občinskem zapisniku oddane obdolžit ve povsem resnične, svoje dokazne predloge da bo pismeno sodniji naznanil.
Sodnik je dovolil za prijavo teh predlogev rok desetih dni — predlogi se pa niso do koaca razprave vložil«, niti pismeno niti ustmeno na zapisnik stavili.
Obtoženca Janez in Jože Demšar sta pri prvi razpravi izpovedala, da je I. 1906, ko sta pohajala vsakdanjo šolo, njih takratni učitelj Ivan Stupica razlagal postanek človeka iz opice, kakor je navedeno v občinskem zapisniku. Nista pa izpovedala, da je Stupica učil, da se ne ve, če sta Adam in Eva živela, ker tega ni Stupica nikdar govoril. Pri drugi razpravi je Janez Demšar izpovedal, da se mn je dal le nek zapisnik preči tat«, ki ga je površno prebral in podpisat Ravnotako se je postopalo z Jožetom Demšarjem. Po njiju izpoved bi je tudi neki Janez Megušar pri župamtvu zapisnk podpisal, ko je bil pa drugič vabljen, da naj zapisnik podpiše, se ni hotel več odzvati; konečno sta nastopila dokaz resnic, ki se jima je brez vsake omejitve dovolil.
Na podlagi zaprisežnih izpovedb 12 prič, bivših součencev obtoženih iz leta 1906, je pa sodnik za dokazano imel, da ni Ivan Slupica nikdar v šoli govori, da učenjaki trde razvoj človeka iz opice. Kajti vse te priče so izpovedale, da je Stupica opisujoč opico le govoril «da je opica izmed vseh živali najbolj podobna človeku, ker po konci hodi in ima nohte, da se oprijemlje.» Vsa priče so z vso določnostjo izpovedale, da ni Stupica nikdar govoril, da učenjaki trdijo postanek človeka iz opice i. L d., tega jim sploh nihče ni pravil.
Sodnik je prepričan, da bi si vsak učenec te starosti tak novi nauk vse žive dni ohranil v spominu, ker mora vendar taka trditev vzbuditi dvome in omajati temelje v šoli in od staršev podeljenega krščanskega nauka o stvarjenju človeka po Bogu. Tak novi nank bi se šolarčkom neizbrisljivo v spomin utisnil, nikdo izmed zaslišanih šolarčkov pa ni vedel o tem kaj povedati.
Ta obdolžitev je torej lažnjiva. Za lažojivo jo je tudi pribil priča Janez Megušar. Tudi ta je bil pri občinskem uradu v Selcih zaslišan skupno z Janezom Demšarjem v navzočnosti župana Prevca in občinskega tajnika Vrhunca. Tudi on je skupno z Jan. Demšarjem zapisnik podpisa), toda v prepričanju, da je s svojim podpisom neresnico potrdil, ker ni nikdar slišal Stupico v šoli govoriti, da učenjaki trdijo postanek človeka iz opice in to je v dotičnem zapisniku stalo. Ta zapisnik pa je zginil Pozneje sta bila Janez Demšar in Janez Megušar klicana vnovič v občinsko pisarno, da zapisnik podpišeta. Janez Demšar ga je podpisal, ne
zbeži, žuga nazaj ter kriči: Lump, ali si mislil, da bol dobiv mojo hčer P Ti Mokov, le nikar ne misli, da ne bodem povedal fajmoltru, da si te z drugo hodil ponoči okrog i >
Tedaj se zopet prikaže župnik ter kriči: «Za božjo voljo, kaj bodo pa rekli liberalci 1» Basedo •liberalec* je izgovoril s tako aveto jezo, da sem se hipoma prebudil.
Advokat.
Iz sodne dvorane.
Pri okrožnem sodišču je obravnava zavoljo nekega ustreljenega konja. Obtoženec je Jaka Pil, kmet is Gaja, iirokoplečat, malorazumen hribovec z lodnastira jopičem in odrgnenimi, resnatimi hlačami. V šolo ni hodil. Sedi na zatožni klopi in breskrbno zeha, prepričan, da se mn ne more nič zgoditi; najel si je namreč advokata. Občinstva razen enega trebusastega časnikarja in prič, skoro ni; v dvorani vlada grozna sparica, ker ob treh je popoldan v mesecu julijo.
Sodniki so že zbrani. Strahovito, kakor levovn je obličje predsednika. Eden prisednik rile ia dolgega časa konja na papir, votant na levi sedi enakomerno na stolu razpoložen in te dremlje. Zapisnikar viha brčice 4 la Gulielmus Rex.
Obravnava počasno napreduje.
«A-a-ah!» si je zopet enkrat kakor doma na glas zdehnil obtožence.
Zdaj se dvigne slavni kazenski zagovornik dr. Iskrca, s levico v hlačnem žepa, drži v desnici svinčnik Koh-i-noor in vrta t njim zdaj v zrak predse, sedaj zopet se sklanja nad akti, Koh-i-noor vertikalno oprt ob mizo ter govori enakomerno brez naglasa, brez odstavka, obrnjen proti sodnikom, ali zdi se s malim uspehom. Sodni dvor se strašno dolgočasi.
•Proklete muhe 1» je mislil zopet enkrat na glas obtoženec
Strogo pogleda nanj predsednik:
•Jaka Piš, vi ste tukaj kot obtoženec in vam ne pristoji, glasno govoriti I*
• Je te šla 1» pravi zopet Jaka.
Sodnike posili smeh. Advokat zavrta s svinčnikom v zrak proti svojemu klijentu in ga ostro pogleda, potem nadaljuje:
•Visoki sodni dvori Bal okoliščine je treba nvatevati in potem se nam pokaže dejanje mojega klijeota v celo dragi luči. Pomislimo baš, luna krasno sije, ko se v najboljšem spanju pred polnočjo prebodi moj klijent, gleda is postelje skozi okno in zagleda bližati se zajca. Zajec raste višje, vedno višje ... je te kakor konj 1 Bal.. . groza popade mojega klijeota; ne ve več, kaj dela. Na steni visi stara polka is časov dedekovifa, neaa*
bita... popade puško, ustreli... in pošast zopet izgine. Kje je to kaka krivda? Visoki k^dni dvori — V svoji vesti si je moj klijent čisto miren. Njegov čin je preprost silobran I In če bi takrat res tudi slučajno krevsal konj soseda J urica okoli Pilovega hrama, izjavljam, da mrha ni bil vreden niti 40 kron. Za to je priča cela vas, katera naj se sem pozove!*
Zagovornik se samozadovoljno vsede. Predsednik najprej pozvoni, potem sakliče:
♦ Obtoženec Jaka PišU
•Tukaj 1» oglasi se ta ia se po vojaško postavi*
• Kaj nam torej morete vi povedati ?» •Kdo? Jaz?»
•Da, vi!>
•No, tako je bilo !>
•Kako tedaj ?» sladka se predsednik.
Jaka Piš ni rojen govornik, zato pripoveduje le v predsledkih.
•Ta prokleti konj je skakal vedno čez plot na moj vrt... Jaz sem rekel Juriču: Zapri si konja; bo ti ga vzel vrag l ... Mrcina mi dela Ikodo ... Tikve, posebne vrste semen, mi je te vse po-tri!... Jurič pa nič! Nekaj časa som molčal in trpel... pa si mislim i počakaj, pokažem ti, kaj reče postava! — Nabašem zvečer puško in čakam ! ... Že sem mislil iti spat proti polnoči, preskočim zopet plot... mrha, kaj iščeš tuf...»
1. prlloj« ..Gorenjcu« štev. 41 r 1.1910
§ 1. državaega šolskega zakona.
fiuvonl na XXII. glavni skupščini Zavete dne 7. avgusta 1.1.
v Novem mestu Engslbort Gangl. Konec.
Duševne sile se razvijajo z uvajaniem v razumevanje naših kulturnih zaktev iu aašega kulturnega življenja. To je vzgojna naloga šole (Klici: Tako j«) 1
Mi smo že 1. 1908. na XX. skupščini Zaveze v Gorsei poudarili tole: *Z imenovanim zakonom (iz 1. 1908) je dana vsem narodom in vsem stanovom rrlika in dolžnost, da se dvignejo duševno in s tem tudi na gospodarskem polju ter se usposobijo za plemenito tekmovanje na kulturnem in gospodarskem polju. Kako se naj ta splošna sredstva porazdele med posamezne narode in stanove, to je delo nj hovih zahtev in potreb, to je razde- j litev splošnega načrta v podrobnosti, ki naj dviga dele k celoti, odstranja razlike in zapreke ter naravnava vsa pot* do moralne in materine blag*nje. To je naš smoter na zemlji.« — Torej isto, kar v biktvu zahteva prej navedeni citat Pestalozzijev. — Nadalje smo rekli tedaj: «In ako imajo vse množice našega ljudstva, kakor so že različne po poklicih in opravilih, po zmožnosti in individualnosti, kaj »kupnega, je ta skupnost gotovo šola ... Mi učitelji in učiteljice nečemo in ne dopustimo, da bi se ponižala šola v družbo tej ali oni poliliški stranki, temu ali onemu naziranju, ki kjerkoli in kadarkoli slučajrao prevladuje in vleče nerazsodno množice za seboj. Ne! Sola bodi za ljudstvo!*
Zakaj ponavljam te besede ? Zato, da dokažem, da se naši nazori ne menjujejo, temveč da ostajajo včeraj in danes isti, ker imajo trden temelj v pravem pojmovanju vzgojne naloge ljudske šole ii» v pravem pojmovanju § 1. drž. šol. zakona. Či kdo govori drugače, povejte mu v lice, da laže! (Klici; Res je.)
§ 1. drž šol. zakona nam daje prav'co zahtevati tole: Naše ljudstvo naj samo ne dela in ne trpi, ampak naj tudi živi iu uživa, ker je tudi naše ljudstvo skupina vrlih ljudi in državljanov I
Hočemo vzgojo volje! Otrok naj postane tiravno misleč in socialno čuteč in delajoč človek. Smoter mu je popolnost v nravnem in socialnem pogledu. Večno gibanje, večno snovanje mu je sre stvo, ki ga dovaja k popolnosti, a ga nikoli ne dovede do nje, ker se tudi popolnost izpopol-nuje z razvojem njegov h duševn h sil. Večna nezadovoljnost je produkt inteligenca duha, a je obenem motor, ki žene človeka preko premaganih naporov do novega dela. ki stremi ?a izboljšanjem vladajočih razmer. Vse to večno g banje, to gibljivo morje duševnih, sil se.zrca'i v. kulturi, ki ji daje vsaka doba svoje lce in ki je obratno ztedo svoje dobe.
Ne mthkužoosti, sanjavosti, opiranja na vidne in nevidne moči, ampak trdne volje je treba, ki zbudi v človeku samozavest in mu da vero v samega sebe. ničesar ne zahtevam od tebe, česar bi ne zmogel 1 — Iz samozavesti in iz vere v samega sebe se razvije spoštovanje !aitne osebnosti in lastne zmožnosti, zato ne more biti hlapč vanja, potuhojenosti iu klečeplazi nja tam, kjer spoštuje človek samega sebe. Tako spoštovsnje samega sebe ni bahaštvo, temveč je pravična cenitev lastne vrednosti, ki opravičuje vsakogar do vseh utemeljenih in upravičenih zahtev, torej tndi do enakopravnega izvrševanja vseh zakonitih določil. Z vzgojo duševnih moči in z njih razvojem je padla razlika med ljudmi, je padlo poniževanje in povzdigovanje enega nad drugim: demokrat zem je razdrl meje in zapisal vsakomur izmed nas na čelo najlepše ime: človek! (Burno pritrjevanje)
Iz volje se rodi moč, duševna raoč, lista moč, ki ne pozna resignacije in piašljivosti. Iz otrok hočemo svobodnih mož, ki zagovarjajo pravico in resnico, četudi v lastno škodo. Tako se iz volje in j moči razvije, utrdi, ustanovi v človeku značaj, ki ) je odlika možu in ženi, pridobljena s svojim delom, dragocena krona vzgojnega dela ljudske šolel Tak'ga si mislim vrlega človeks. Vsak posameznik bodi Jurčičev junak, ki kliče svojemu sovedu s ponosno samozavestjo:
Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu! —
Tako stoji vsak potaraezn;k, ki je del skupnosti, tako stoji skupnost, ki je sestava posameznikov: Vsakomur pravico in čast, ki mu gre; nikomur krivice, nikomur dobrot na škt d a drugemu!
To je orožje, ki ga daje po določbah § 1. drž. šol. zak. ljudska šola mladini na pot, na boj z življenjem 1
A kdor hoče vzgajati tako, mora biti v tem smislu vrgojen sami (Odobravanje)
Sklep.
Govoriti bi se dalo še o tem; povedati bi se tudi dalo, kako se ta teorija izvaja v praksi. O tem pa se nisem namenil razpravljati, zato prehajam h koncu.
Slovensko napredno učiteljevo je moralo ie neštetokrat slišati sovražnikovo očitanje, kako prav nič ne umeva svoje vzgojne naloge, kako nt rji v nasprotju zlasti s tisto točko § 1. drž. šol. zakona, ki govori o nravooverski vzgoji. Smatral sem za svojo dolžnost, da enkrat pošteno in odkrito odgovorim temu očitanju. Upam, da sem ga izpodbil tako, da trga očitanja danes ni več. Zdelo se mi je pa to potrebno zlasti še zategadelj, da se tudi prijatelji natančno poznamo med seboj, da se bo delo slovenskega naprednega udteljstva prav cenilo in — spoštovalo in da bodo nam prijavne oči gledale v šoli še kaj več nego samo navadno učilnico, da bodo umevale njeno delo, ki sloni v potrebah IjudUva in ki ima svoj smottr v sreči otrok?, človeka, državljana!
Naše plačila je, da se prekletstvo izpreminja V blagoslov.
Samo še eno vprašanje: Ali slovensko napredno učitelj.tvo ve, kaj hoče in dela, kar hoče § 1. dri. šol. zakona, ki smo si ga sedaj ogledali ud vst h strani t
Roke na srce in odgovorimo kratko in jasno: Dal — (Več minut trajajoče burno ploskanje.)
Gospodarski del.
Razglas o oddaji plemenske živine (bikov, krav in telic), kupljenih z državno podporo. Vsled državnega zakona z dne 30. decembra 1909, ti-čočega se pospeševanja živinoreje, je določenih za dobo od 1. 1910. do 1. 1918. letno 6,000000 K za vse dežele, zastopane v državnem zboru, in sicer s pridržkom, da se zaraditega ne prikrajša doslej običajna redna državna podpora za po-vzdigo živinoreje. Na Kranjsko odpade za 1.1910. od te podpore 133.442 kron. Način te porabe gre po zakonu določiti kmetijskemu ministrstvu s sodelovanjem deželnih odborov i« glavnih kmetijskih korporacij. Del te podpore se ima takoj porabiti za nakup dobre, oziroma čistokrvne plemenske govedi, ki se po znižani ceni odda živinorejcem v deželi. Da bo c. kr. kmetijska družba pri razdelitvi take živine mogla staviti svoje nasvete, se živinorejci nujno pozivajo, naj brez odloga, t j. takoj vlože svoje nekolkovane prošnje na podpisani glavni odbor za podelitev
«In potem ?» se začne zanimati predsednik. Tudi votant na njegovi levi se malo zgane.
«No, potem? Kaj potem F Meril sem, sprožim na deset korakov... mrcina se zvali na zemljo. Da hi se ne zvedelo, zavlečeva ga za vas na cesto!*
•Kdo vam je pomagal?* poizveduje votant na desni.
«No, kdo? Žena 1»
Advokat je z veliko nevoljo poslušal, kako lepo vse pripoveduje njegov klijent, vrtal je s svinčnikom v srak, odmigaval s očmi, vse zastonj.
«lo kaj bi bi vreden konj ?» povprašuje, kakor da bi ga sicer malo brigalo, predsednik.
cNo, vreden? Med brati bil je vreden 300 kron. Samo moje tikve...»
Predsednik dsje s roko znamenje Pišn, da je že dovolj, da naj tiho bo. Zagovornik pobira po mizi svoja pisma. Sodni dvor se tudi odpravlja v stransko sobo k posvetovanja. Jaka Pil pa je le vedno prepričan, da se mu ne more nič zgoditi: saj si je najel advokata!
t  ♦ •
Ko se po končani obravnavi zunaj na hodniku srečata, poreče dr. Iskrca milemu Pišu: »Bodalo 1 Ce nisi hotel tajiti, zakaj si me pa najel?!*
F. S. S.
Na sejmu.
Črt ca, i-pisal Josip Premic,
Ni bila ravno tako stara vdova Kocmurjevka, nekaj čez petdeset jih je imela, pa skoro vsak mesec je postala kar tako čez noč nekako kilava, sama sebi v napotje. Glava jo je bolela in polagala je na čelešniku in na peči, stokala in se jezila par dni nad svojo nadlogo, pa ji je zopet prešlo in odleglo.
Tisto jesen pa jo je igrabilo, da je morala v postelj. Prfcel je padar in ji nas veto »al kuhanega trepotca in gorskega cvetja. Ded Primož, najstarejši in najbolj izkušen možik v celi vasi, ji je skuhal strd in polagal na čelo gol obje govno, tako pripravljeno in povito, kakor je znal samo on, pa ni hotela od nje bolezen in ni hotela. Vse mokro je bilo v zglavje, tako ii je bilo vreč*, ponoči pa jo je zeblo, da jo je moral ovijati sin Pavle v gorke rjuhe.
Tisti večer pred svetim Mihelom pa je de* jala Pavletu, ki je bil njen edini sin in je bil za svoja osemnajsta leta precej kolopsast in budaiast, kakor se je govorilo.
«Ti, Pavle,* mu je dejala in Pavle jo je poslušal verno in pazljivo. Prav k postelji je pristopil in se popraskal po uhlju kot da hoče bolje slišati. •Jutri je sv. Mihel, priproinjik za zadnjo uro, moli
plemenske živine (bikov, krav in telic) po znižani ceni. Oddajala se bo živina vseh pasem, ki so primerne za razširjenje v deželi. Vsak živinorejec, ki mu bo prisojena kaka žival po znižan1 ceni, se bo moral pravnoveljavno obvezati, da se bo točno držal predpisanih pogojev. Kmetijske podružnice, kmetijska društva, živinorejske zadruge ali županstva, ki prosijo bika po znižani ceni, morajo navesti, kateri kmetovalec sprejme bika v oskrbo in kdo prevzame jamstvo, da se predpisani pogoji izpolnijo. Društvom, zadrugam in občinam bodi enkrat za vselej povedano, da se nimajo nadejati nobenih podpor za vzdrževanje plemenskih bikov, ker je to pač naravna dolžnost živinorejcev samih, oziroma občin, ki imajo po zakonu dolžnost skrbeti za plemenske bike in stroške potom občinskih naklad porazdeliti na davke vseh občanov. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 5. oktobra 1910.
Razdeljevale plemenskih bikov pa in lani ceni. Deželni odbor kranjski je sporazumno s c. kr. kmetijsko družbo že odredil nakup plemenskih bikov simodolske pasme. Prosilci, katerih prošnjam za bike te pasme se je ugodilo, se v kratkem obveste, kdaj in kje morajo živali prevzeti. Plemenski biki pinegavske in raonta-fonske (sive) pasme se razdele tudi še to jesen. Prošnje je vložiti do 20. oktobra 1910 pri deželnem odboru ali pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Prosilci iz krajev, kjer so živinorejske zadruge, naj prosijo potom zadrug. Zadruge, kmetijske podružnice m občine naj navedejo, kdo bika prevzame v rejo. Tudi prosilci iz okrožij, za katera je določena pinegavska in siva pasma, ki so letos že prosili za plemenske bike, naj prošnje ponove ali izjavijo, da stare prošnje vzdržujejo.
Razdeljevanje plemenskih krav po znižani
ceni. Deželni odbor kranjski bo sporazumno s c. kr. kmetijsko družbo še letos razdeljeval plemenske krave pinegavske, montafonske, in simodolske pasme. Prošnje je vlagati do 20. oktobra 1910 pri deželnem odboru ali pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Oziralo se bo po možnosti na morebitne želje glede starosti, cene i. t. d. Prosilci se morajo v prošnji izrecno zavezati, da odkazane jim živali ob določenem času na deželni pristavi v Goričanah pri Medvodah prevzamejo, ker bi se sicer krmile krave na njihove stroške. Ob prevzetju je položiti kupnino, to je dvetretjine nakupne cene. V slučajih posebne potrebe se bo dovolilo plačevanje kupnine v največ treh letnih obrokih. Take želje je v prošnji izrecno omeniti. Zadruge, kmetijske podružnice in občine morajo v prošnjah navesti, kdo krave prevzame v rejo.
Nova določila glede spremnih listin la pakete v Romansko. C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se mora odslej vsakemu, za Rumunsko namenjenemu paketu pridejati izvirno fakturo, ki jo je pritrditi na druge spremne listine. Sprejemni poštni uradi morajo na carinske izjave k paketom za Rumunsko z ročno pisavo napisati sprejemno številko paketa in pridejati krajevni in dnevni pečat. Primerna uredba poštne tarife za pakete se pridržuje.
Tedaaikl sejem t Kranju dna 10. oktobra 1910. lota. — Prignalo se je: 98 glav domaČe goveje živine, 312 glav bosanske goveje živine, 23 glav goveje živine hrvaške, 7 domačih telet, — hrvaških telet, 146 domačih prašičev, —- hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, —- koz, — buš in — bosanskih volov. —
nocoj žalostni del rožnega venca in prosi ga, da bi se dobro izteklo, tako mislim, da bi prodala telico. Jutri je semenj v Ribnem, vsako leto je na dan sv. Mihela, in ni napačio, ako se proda ta dan, mnogo več zaleže denar.*
Na to je nekoliko pomolčala in pogledala Pavleta nekako nezaupno.
•Zberi tvoje misli,* je dodala — «preuJari ša stori, kakor ti naročim in ne bodali po s-oje! Ce bi bila zdrava, bi šla sama, pa ne morem, ssj vidiš! Denarja pa ni pri hiši, zima bo dolga in kašca bo kmalu prazna —■ saj se menda že sedaj vidi dno. In sedaj še ta bolezen, hudo me je kaznoval Bog 1 Teiico morava prodati, osemdeset bo vrgla, postavna je, dasi nekoliko suha, pa bo že šla za toliko, samo dobrega mešetarja moraš dobiti. Pa pazi na denar, v notranji žep ga deni, v molitveno knjižico in večkrat se potipaj, če jo ie imaš. Tako stori, Pavle, aii si razumel?*
Pavle je prikimal in se pogladil po kuštravih laseh.
«2|edaj pa lezi za peč in se odpočij! Dolga je pot v Ribne, tri ure boš hodil in zgodaj zjutraj moraš oditi. Moli, da bi drago prodal, in povej, da je od dobre krave, šestkrat je povrgla in vsa teleta so prišla srečno k sebi; tudi ta telica ne bo napačna za pleme. Tak povej in ne goni je prt«
Od prignane živine je bilo za mesarja 40 glav domače govedi in 112 glav bosanske govedi. — Cena od kilograma žive teže: 84—86 vinarjev za pitane vole domače, 80—81 vinarjev za domaČe srednje pitane vole, 68 -74 vinarjev za ne-pitane domače vole, 80—82 vinarjev za bosansko goved, 1 K 20—1 K 24 vin. za teleta in 1 K 20 —1 K 22 vin. za prešiče za rejo. — Pšenica K 1050, proso K 725, rž K 8—, oves K 850, ajda K 750, repno seme K —, fižol ribničan K 13-50, mandalon K 12'— koks 14 50 K, krompir K 3-— za 50 kg,
Umetnost in književnost
Marija Konopnlcka.
Poljska pesnica.
Dne 8. t m. je umrla slavna poljska pesnica Marija Konopnicka v 64. letu dobe svoje. In pretekli torek se je vršil njen pogreb ob izredno veliki udeležbi zastopstev iz vseh poljskih krajev. Izprevod se je pomikal po glavnih ulicah mesta Lvova, kjer so gorele v flor odete plinove svetilke. Na čelu izprevoda so korakali ljudskošolski učenci in srednješolski dijaki, za njimi gojenke raznih zavodov in za temi dijaki lvovske univerze, tehnike in gospodsrske akademije, za temi mnogoštevilna društva in korporacije. Za krsto so stopali sorodniki, potem cesarski namestnik dr. Bobrin-aki, deželni maršal grof Badeni in več poslancev, podpredsednik deželnega šolskega sveta, mestni župan dr. Lev in več profesorjev visokih šol.
Marija Konopnicka se je rodila leta 1846. Ona je pesnica boli in radosti. Najnovejše modro-slovje je vzbudilo v njej razne verske dvome; ona razglablja o bistvu božjem, o postanku vere in o namenu človeka v njegovem pozemskem življenju, ne da bi našla rešitev teb vprašanj. Njej se zdi beda in gorje malih in revnih tega sveta nezdružljivo z vseusmiljenottjo in vsemogočnostjo božjo, in ob dokazn, da so bili na svetu vedno bogatini in reveži, srečni in nesrečni, se pesnica vpraša, zakaj je tako bilo in zakaj mora tako biti v prihodnosti. Tema svojemu globokemu sočustvovanju s trpljenjem in solzami v najnižjih ljudskih slojih posvečuje svoje pretresljive pesmi, ne da bi tolažila reveže, niti da bi imenovala onega, k: je vsega tega kriv.
Kooopnicka rada razpravlja o modroslovnih vprašanjih, razodeva krepkega, moškega duha in posebno ceni klasični svet; v tem ozira je podobna poljskemu pesniku Asnvku. Za klasiški svet se je vnela in navdušila na svojih potovanjih po Italiji in Grškem. Ooa se odlikuje po brezhibni obliki in blagodonečemu jeziku kakor Asnyk in je razen tega duševno sorodna češki pesnici Krasnohorski, kadar kliče po »Domovini« in zaide v govorniški ton. Konopnicka je pesnica «boli in žalosti žene*, njena zasluga je, da je «v narodni panteon uvedla — ljudstvo*. Velika njena pesniška nadarjenost se razodeva v kmečki epopeji »Gospod Balcer v Braziliji*, v kateri slika nesrečne poljske izseljence, ki so upali najti srečo onstran velike vode in ki so odtam nastopili pot v daljno svojo domovino v trdnem zaupanju na Boga, kojega zaupanja niso mogli omajati najbridkejša razočaranja. Široko duševno obzorje opazujemo ondi, kjer razpravlja o velikih zgodovinskih osebah, kakor o Mojzesu, Husu, Galileju. Višek njenega pesniškega izpove-danja tvori »Gredo* v »Fragmentih*. Od svojih rojakov se razlikuje Konopnicka v tem, da se zanima za slovanski svet, zlasti za Cehe, Hrvate, Slovence in da rada prevaja iz njihovih pesnitev (tako zlasti Vrhlickega — dasi je tudi marsikaj prestavila iz Hamerhngevih, Hejcejevih in Asker-manovih del; v povestih, zlasti v potopisih is Gorice, se s posebno ljubeznijo bavi z Jugoslovani. Konopnicka pa tudi pozna normanske obali, ni samo pesnica, ampak ume tudi ganljivo pripovedovati, piše leposlovne razprave in eseje, ki so
čisto subjektivni, a vedno nenavadno zamišljeni in podani. Njen literarni jubilej so praznovali nele na Poljskem, ampak tudi na Češkem, kjer so se tsko-rekoč udomačile pesnitve Konopnicke v prevodih.
Ljudska knjižnica III. in IV. zvezek. Bfaljena na kmetih. Po dra Emesta Feltg-ena knjigi »Landhvgiene* priredil M. C. C-jna 1 20 K, po pošti 1*30 K. Izdaja Vekoslav Spindler, urednik v Celju. Priporočamo.
Dopisi.
Ii Gorlč nad Kranja m
m.
Babjeverstvo,začarovanjp, vraževanjein vedeževanje v karavanskem Podgorju od Kokre do onestran tržiške Bistrice.
Daleč, daleč za svetovnim tokom in napredkom je duševno zaostalo prebivalstvo v podnožju prekrasnih naših Karavank s sivim očakom, majeste-tičnim Storžcem. V izobrazbi, omiki, svetovnem naziranju in pojmovanju, vedi in obnašanju prekašajo Storžičeve podanike njegovi sosedje v Dolinskem Posavju za 50 let. Ni moj namen blatiti, še manj laskati se komu, ampak povedati hočem resnico. Duševni nivO takozvanega »Zaborštnika* je minimalen. Na tako nizki stopinji izomike, vede in znanja, svetovnega naziranja in pojmovanja — menda ne najdeš lirom Avstrije kaj enakega nikjer
— izvzemši morda bivalce visokih tirolskih gor Kdo je krivec P In kaj je temu vzrok? Slabo urejena šola na eni, na drugi strani pa cerkev, katera izrablja ljudstvo v svoje namene.
Tukajšnji prebivalci ne trpe naprednega pouka. Duhovščina jih v tem njih stremljenju najkrepkejie in najizdatnejše podpira in terorizira — in gorje učitelju, ako se jim upira — in ne pokori. Ves šolski nauk bazira, koncentrira se in suče v cerkveno-verskih rečeh, v okvirju zahtev in koristi verske cerkve in njenih služabnikov. L? za silo se priuče otroci z veliko težavo nekoliko branja in pisanja, v vseh drugih takozvaaih posvetnih ljudsko-šolskih predmetih-realijah i. t. d. nimajo otroci — te duševne sirote — niti psjma. Otroci ne vedo skoraj nič iz zemljepisja; ne poznajo niti domačega kraja, da ne govorim o sodnijskem, okrajnogla-varskem okraju, o deželi; ne vedo, kaj je občna, kakšna nje sestava, delokrog; kaj krajni, kaj okrajoi, kaj dež. šolski svet; ne vedo, kaj je deželni, kaj državni zbor i. t. d. i. t. d., ne vedo nič o pravicah in dolžnostih državljanov, ne dobivajo nikakega pouka o kmetijstvu, živino- in sadje-reji, zdravilstvo, snagi, zračenju, živilih — obnašanju, vedenju doma in izven doma; nimajo pojma o pripomočkih pri nezgodah i. t. d. i. L d.. .. Pa zakaj vsa ta nemarnost ? Žito, ker vsi ljndsko-šolski takozvani posvetni predmetje eksistirajo samo na papirju; merodajni faktorji pa k temu molče, se ne ganejo; saj je tako ljubo, prav in vseč gospodu --fajmoštru —. Res škandalozno, žalostno 1
In kakšni so sadovi in nasledki tako zveriže-nega in pomankljivega šolskega ponka —? Za-glavje mojega pričujočega spisa Vam jih, dragi či-tatelji, v vsej svoji ostudni, toda resnični nagoti kaže in naznanja. Skoraj v vsaki vasici te pokrajine se najde vedeževalec, zagovarjalec ali čarovnik. Ta je navadno kak starec-prefriganec, kateremu ataro in mlado pripisuje nadnaravno meč — in mu nosi bogata darila za zagovarjanje. Na konkretnih doživiljajih med ljudmi — temi duševnimi žrtvami take brezvestne šolske odgoje in izobrazbe, dokazani Vam, da nadpis pričujoči moji razpravi odgovarja povsem resničnosti. Evo jih: Plevico oškrpne po gol h bedrih gad; priteče k meni. Pomagajte I Hočem ji zmivati nogi s jedko tekočino
— lugom, oetom i. t. d. Nič. Kar zvihra in zdirja
hitro, da ne bo upehana, kakor bi bila naduiljiva. Ali si si zspomnil, Pavle?*
Zopet je Pavle prikimal in nato je legel za peč. Natanko je premislil, kako se bo opravil drugi dan, kake bo prodajal in barantal in se vrnil pe tem t rdečimi bankovci.
Drugo jutro je lel v hlev še s mrakom. Pregledal je telico od vseh strani in zraodioval sam pri sebi nekako tako, da jo je mati ie premalo cenila.
— Devetdeset bo vrgla — je mrmral med potjo k vodnjaku, — Kako bi ne, če se dobro govori in posebno na dan sv. Mihela, ki je priprošnjik za vse dobro.
Potem jo je napojil, skrbno zapahnil prazen hlev in jo odgnal počasi po vasi aizdol.
Na vzhodu je jelo bledeti nebo; zelenkasta avetloba se je širila izza gor; zvezde na vztočju so vstrepetavale in tonile druga za drugo v medlo, jutranjo zoro ...
Ko je prišel na okrajno cesto, je srečal J oš ta, kmeta iz sosednje vasi, ki je bil na glasu, da je dober mešetar, a še boljši pivec: dobro posestvo je bojda imel nekoč, pa je pognal vse po grlu.
Velik je bil Jošt, za dve glavi višji od Pavleta, in tako zaripljen in zabuhel v obraz, da so se male, rjavkaste oči komaj vidite iznad tolstih lic,
»Kam pa ti, Pavle P* ga js ogivoril in se mu pridružil.
»Na semenj,* je odvrnil Pavle nekako samozavestno, ker nikoli v svojem življenja ie ni sel po tako važnem poslu*
»Oho,* se je začudil Jošt in pogledal nazaj na telico. »Kaj tele kosti misliš prodati P*
»Kakšne kosti ?> se' je zavzel Pavle in ga po« gledal nekako začudeno. »Dobro živinče je, tako ti rtčom; od dobre krave, test telet je imela in vsa so prišla srečno k sebi. Tudi ta ne bo napačna za pleme 1*
Pavle si je zapomnil, kako mu je naročila mati in je povedal prav tako, a Joit se je zasmejal na vse grlo.
»Ne bodi bndalast, kaj misliš, da vidim danes prvo telico. Koliko pa jo ceniš?*
»Osemdeset.* je odvrnil Pavle nekako plaho, ker o Joitu je čul, da zna in ve ceniti živino, kakor malokdo. Dalje prih.
k sosednjemu čarovniku (zagovarialcu), da ji strup
— zagovori; dobil je zato dva fanta masla in pet velikih sirov — nasledke gadje oškrpe pa nosi babn:ct še danes.
C t je kako živinče kr^omočao, ali pižrlo zelenega pajka, ji napenja sli jo je kaj pičilo — takoj se pokliče »začarovnik* — n kakor pa ne živino-zdravnik a) V oblaku zavrli, toča se vtuje, m žnar z doma priteče prepozno — zvoni — po toči — kmet v jezi zdirja, privihra nad zvonečega mež-narja v cerkev — ter ga tam pošteno prelomasti, čei, ti si kriv, da je toča potolkla, b) Nevihta vre — Tonček hitro »habance* iznad hlevnih vrat; — Micka — hitro po čepino — in žerjavico v peč, v h;pu je vsa družina na hišnem pragu; oče kadi proti viharnemu oblaku — vsa družina se prekrižuje in moli. — c) Zabliska se; vse globoko vzdihae — in s tresočimi ustnicami polglasno govori: »Ta Bog in ta svet križ bežji* ; (Blisk imajo za boga | Blisk-B )gj; njegovo sVganji in križanje pa je: križ božji). Pisem I'. — nebes imamo kar na tucate. Vsa ta pisma so padla na Zemljo v Lurdu. Vsebina teh nisem je naravnost grozna, pa tudi dobrodejna. Ce n. pr. žena ne more poroditi; dene naj tako božie pismo na — trebuh in — takoj bo — šlo. C * ti je tat okradel denar ali kaj drugega, položi božje pismo na tisti kraj, kjer j« ležal denar ali okradena reč — in tat jo prinese tjaktj nazaj.
Tudi škofova rdeča broiurica že služi za porodni pripomoček — in po vsej pravici; zakaj pa ne? saj je vsebina te broiurice v najtesnejši zvezi
— s porodom — in avtor brošurici je sam — Škof; zakaj bi torej ne imela čido- in čarodejne moči v sebi?
Zagovarjanje (začarovanje) vrši se nekako takale: Csrovnik med pre- in pokrižavsnjem — zdaj a pobožno-pomilovalno — zdaj zopet z jezno - na-mrdojeno g*sto (kakor slu Saj nanese) — mrmraje in napol glasno izgovarja neartikulirane glase ; med tem v nekaterih slučajih na ves glas zavpije — v drug;h slučajih globoko vzdihne in namrdne obraz v milo pobožno mimiko, prekrižajo« odčarajoče mesto od živali i. t. d. z desno roko. Dssedaj mi je imenoma in po bivališču znanih sedem čarovnikov.
In tako bi Vam, dragi čitatelji, naštel ie sto in sto enako pikantnih prazno- in vraževertkih malikovanj iz naš) pokrajine, pa za danes naj zadostuje. Menim, da vsak človek zdrave pameti in treznega presodka spozna in vidi, kako pomilovanja vredno in temeljitega pouka potrebno je to neznansko duševno zanemarjeno tupodgorsko ljudstvo, naših jako rodovitnih poljan. Prihodnjič posvetim nekaj špecielne pozornosti šolama v Goricah in na Trsteoiku.
Ii občina Predoaija.
Ne vem že več prav dobro, kako je bilo, samo to vem, kaj da je bilo: nekega lepega dne sem se znašel v kraljevstvu Njegove Visokosti Čuka I., zaenkrat deželnega poslanca, z veliko mujo narejenega župana, slavnega in duhovitega »Domoljube vega* sotrudnika itd., drugače pa ope-karja v nekem močvirnem grabnu nad Kokrico. In zgovoren in demokratičen kot sem, sem se spustil z njegovimi podaniki in putarji v razgovor in kar sem doživel in izvedel na tem izprehodu, to naj podam prijaznim čitateljem »Gorenjca* v zabavo.
Najprej sem prišel na Kokrico, v tisto prijazno gostilnico na levo od Kranja gori, kamor ata Cuk tako radi hodijo duhat rože. Pravijo, da je to pri vrtnar c. Ko sedim v gostilniški sobi in pušim svojo viržiako, se naenkrat odpro vrata in notri atopi neznanski velikan, katerega bi se človek skoro zbral, ko bi ne bil ves s tinto namazan. Ošabno se vsede za isto mizo in ukaza prinesti pijače. Ko to dobi, vpraša vrtnarjev« mama, ča bi mu dala kaj za pohrustati in ko ne dobi povoljnega odgovora, ae zadere: »Pod katerim županom pa si pravzaprav, hej?* »I, pod Cnkom,* odgovore vrtnarjeva mama sramežljivo in izginejo med vrati. Ko jo kmalu nato tudi ta naš velikan pobriše naprej, pravi nekdo: »To je pa tsti Šjngarjev ilibar Podlesoik, ki bi rad po shodih poučeval drage ljudi. Nato povprašam gortnerjevo mamico, če bi se dobilo kaj prenočišča. «0. seveda,* pravijo in ker se je ie delala noč, jaz pa sem bil revež truden, se podam k počitku.
Ko tako že precej časa ležim, pa ne vem ali se mi je sanjalo ali ae, samo zdelo se mi je, da je ie nekdo prišel na spanje. Kmalu nato pa za-slišim hojo krog hiše, pa ne od enega ali dveh, ampak od najmanj dvajsetih ljudi. Globok vzdih in pa besede: »Oh, tavahtan sem I* mi uJari na uho, nato pa je bilo zopet vse tiho. Proti jutra pa naenkrat nastane velikansk vrišč. Sedaj se pa v resnici zbrihtam in ko pogledam skozi okno, razločim lajanje psov, ker fantje so vriskali in ss krohotali, ljudje odpirali okna in prižigali luči, gor po cesti sem pa videl, kako tropa fantov podi nekoga. »Kaj pa je?» vprašam nekega fanta, ki se kmalu nato prikrohota po cesti. «£j, nič ni, nič I Le častno stražo smo držali in pa za spremstvo in razsvetljavo smo poskrbeli, ker je is bolj temno, mi odgovori in izgine za voglom.
Ko grem proti poldaevu mimo predoseljskf g« župnišča, vidim, kako g »spod flupaik zadovoljuo
SVOJC   Z(lr«lVJC  zadobite! Vaša slabotnost in bolečine izginejo. Važe oči, živci, kite postanejo mo^ne. Vaše spanje zdravo, zopet ae bo*t<» dobro po.ut.li, če boste rabili pr*vi Fellerjev fluid z znamko «EUafluid», Tucat za poskuSojo 6 kron franko. Izdeluje ga le lekarnar E, V. Foller v Stubici, Elsin trg stev. 264 (HrvaŠko).
11. prlloja ..Gortnjcu" it 41 t i. iyo
ogledujejo Katoliški Dom. .Gospod tupn.k • g« nagovorim, »vi imate pa pohlevne in požrtvovalne evčiee kot se vidi na tejle mogočni stavbi!» Tedaj pa se namrdne in počasi ispregovori: »Samo da bi ti preklicani Sulaoi ne bli tako slavohlepni I V Predosljak mora biti središče, a ne na Sani l No, pa mi dva s Čukom jih bova to panalal* «Nr\ gospod lupnik, pa zadnjič ste se pa ie dobro imeli pri igri na Suhi!* .Kaj se! Saj te tja nisem lel in sem tudi drugim odsvetoval. Ra si na Rnpo! Suho bomo pa že ugnal', z>,» in 'zopet se je zatopil gospod žopnik v ogledovanje prekrasne stavbe. Jaz pa sklenem iti na Suho, da bi tamkaj tudi slišal mnenje. Z» pred va»jo srečam Fendeta iz Suhe, ki se je vedno z veseljem prišteval med najponižnejSa Cukove podanike. «No, Predoseljčani in pa Britoftjani vas pa dobro dajejo, kaj, očka?* »N hlvaležmst je plačilo sveta,» odvrne žalostno Fende in pljune v roke, »iz nale vasi je sla luč po celi f ari, tudi za cerkev in lolo in biro smo bili Satani prvi, ali glejte, naši učenci so nam arastli čez glavo I Ni jih več na nale prireditve, se po oder gredo rajši v Ssnčur kot pa k nam, če prirede kakšno igro — no, pa ie mi ne bomo hodili k njim P* »Kaj pa kaj občinske zadeve?* »Ni vredno, da bi govorili Vse raznmne mote do malega je Cuk ven pometal is Odbora, mi moramo le kimati, par možakarjev, ki so napol fdbrikantje, napol kmetje, nam pa komandrao. Ampak tako ne bo ilo in ne bo ilo,» je tarnal Fende, jaz pa sem ga po svoj h močeh tolažil ter odiel nato proti Britcfa.
Tu srečam Ste f.ca iz Ilovke in pa Pavovčevega oča iz Britofa, živahnega in zelo razumnega moža, za katerega je Čuk napel vse moči, da bi mu pri njegovih načrtih ne bil več v občinskem odboru na potu. Oba štejejo med panterje in Cuk, pravijo, da vedno dobro čuti, kje se mu najbolj stolček maje. »No, kaj pa vidva delata,* jih nagovorim. •Mož iičeva, mož,* odgovori Šk. fč, Pavovčev oče pa pristavijo: »Bodo že prihodnje dt žalno- in državnozborske volitve pokazale, ali hočemo biti možje ali kimovci. Jaz mislim, da tudi kmet lahko sam sebi gospodari — sicer bomo pa že videli 1» Ugajala t ta mi prijazna in samostojno misleča moža, a ker se mi je mudilo, se poslovim. Ko grem mimo Strukljevr ga poda, vidim, ksko iz Sančur*kih kulis delajo oder. iz kuhinje pa se zasliši než n ve.el glasek: »Oh, zdaj se bo pa še naš fantek navadil iger,* ksr pravijo, da očetu ni preveč všeč. Pod Bntofom sem nekoliko premišljeval, ali bi obiskal še Š^ngarja in Čuka ter jih v njuni osamelosti nekoliko potolažil, toda preložil sem to raje za v drugič, in takrat bom še marsikaj zanmivega izvlekel iz svoje potne torbe, kar sem za danes zamolčal.
Da ste mi zdravil Potnik.
Radovljiške novica.
Oaebae vesti. 6. !*• Romeld, sod. avskul-tant, je imenovan sodoikom v Mokronogu. Ce-stitsmo 1
Dne 4. oktobra, na dan godu natega vladarja-, se je vršila slovesna sv. maša y stolni cerkvi, katere se je udeležilo c. kr. uredništvo polnoštevilno, na čeln j m c. kr. okrajni glavar, mestni zastop z deželnim poslance m-Županom dr. J. Vilfanom, šolska mladina in mnogo občinstva. Rac mnogih hit amo opazili dokaj cesarskih zastav, ki so poveličevalo redko slavijo natega vladarja.
Druga itevilka »Triglava* je zagledala beli dan po dolgi dobi. Sicer se tiska sedaj list tam dol na Dolenjskem, v Kiikem, a ker je uredništvo in upravništvo v Radovljica, smo kot navdušeni Radovljičanje lahko nokako ponosni na to, da imamo tako izboren list, ki nam obeta že tu na zemlji raj, kjer se ho cedilo mleko in med. List je peč neka posebnost med slovenskimi listi in nate znanje je preskromno, da bi mogli določiti, kam naj ga prištevamo. Samo to omenjaiao, da se po dobrem kosilu prav dobro prikže. Svetujemo : vzemi ga in beri.
Elektrarno, in sicer deželno, dobimo Gorenjci na vsak način, in sicer v neposredni bližini Radovljice — v Globokem. Pred štirinajstimi dnevi so že »gl hali* za parcele, ki pridejo v poltev, če se napravi jez na Savi pri Globokem. Gioe so različne, a stalnega se ni še nič kupilo. Nismo črnogledi in iz srca bi želeli, da se uresniči ta misel, a kljub temu smo tako trdno uverjeni, da iz te moke ne bo kruha, kakor le kaj. Prej bo Sava nazaj tekla, kakor pa da bo delala elektriko.
Naš »Sokol* je priredil pretečeoo soboto, 2. t. m., odbodaico k vojakom od tlim bratom, med temi je bil tndi načelnik. Od odhajajočih bratov se je iskreno poslovil brat starosta dr. Vilfan, polagajoč jim na srce, da naj tndi pri vojaštvu ostanejo zvesti »Sokolskim* načelom in mislim. Pri tej priliki so se razdelila tndi častne diplome tekmovalne telovadbe na Jesenicah, ki so jih priborili bratje Kapus, Hrovat in Olip. Večer je kaj hitro prešel in le prehitro smo se morali ločiti in posloviti ed bratov-vojakov. Slednjič omenjamo, da je odbor »Sokola* v svoji zadnji odborovi seji skleni, prirediti tndi letos običajni Miklavževi večer, dalje vprizori v kratkem zabavni večer z igro in Silvestra hoče obhajati dostojno. Prostori brata Konstlja bodo zopet združili te večera vse one, ki cunjo, da amo Slovenci. Na zdar!
Občinska seja mestnega zastopa se vrši prihodnji pondeijek s raznovrstnim dnevnim sporedom.
Pomlad v jeseni. Te dni je cvetel io nekej cvetov se ša vidi — na sodnijskem vrta lepotičui g m »Vajgelja*. Igra narave l
Iz stavbene kronike. Lična vila sod. ksneelista L. Primožiča bo kmaln dovršena. V njeni bližini namerava postaviti hišo Iv. Fajdiga, a tudi nekaj druzih podjetnih gospodov se pogaja za lastne strehe. Znamenje, da ugaja mnogim naše lepo mestece.
Uradi verskega zaklada se menda preselijo s 1. novembrom is našega mesteca v Bohinjsko Bistrico.
Novice ii selške doline.
Mrtvega se našli v gozdu pri Kalilih 56 letnega Jakoba Pikovnika iz Lajl v selški dolini. Pod imenom »Podravaikar* je bil inan daleč okoli, ker je delal in popravljal rejte in drugo suho robo. Prav rad je pil žganje, ki ga je sedaj tudi menda »pravilo v grob.
Zsdojo nedeljo so si fantje iz Cešnjice in Rudnega kri spuščali pred »zadrugo* na Csšajici. Enega ranjenca so morali peljati k zdravnika, C vira pa se je šel sam šivat.
V »selškem doma* razklada sedaj Rožnik vsako nedeljo svojim evčicam, kaj je videl na potovanju v Jeruzalem. Vidi se, da je mnogo opazil, ker je videl celo tisti kol, s katerim je bil pobit oni, o katerem se bere v zgodbi o usmiljenem Sa-maritaou. Seveda pove tudi rad, kako je opazoval dekleta pri pranju, in katera jo imela bolj umazane noge in je bila bolj pomanjkljivo oblečena.
Posojilnica na Cašnjici gre vedno bolj rakovo pot. Vsak mesec se več dvigne kot vloži vanjo. Meseca avgusta so ljudje vzeli des tkrat toliko ven kakor ilsžli. Nasprotno pa prav pridno izterjujejo posojila. Da, da, to dela Hrastnik ! Kajne, očka Petrač, to ste zadeli temo, ko ste ga kupili I Terno je zadel le Simen, ki je poleti v Hrastniku lovil »Orle*, sedaj pa zajce.
Napredniakll Podplrajmo in širimo svoje časopisje take, kakor to delajo klerikalci. Napreduje le tista stranka, ki ima dober in zelo razširjen tisk. Zatorej berite in naročajte ..Gorenjca"!
Ii Spitaliča. (Smešen konec organistove slave.) Organist Jovan je bil letos odstavljen kot zasilni učitelj, pa tndi kot organist Po dolgem čakanja je dobil slednič službo v Prežganjih blizu Litijo. Treba se bo posloviti dd prijatelje-. Oh, britko slovo I Babnice so se kar izkutale, katera bi bolj jokala za bogatim gospodom s zlato aro in verižico ter od preprjazne gospe s klobuk nn. »Takega gospoda organista ne bo imela več špitalika far a, da bi se tako prijazno pogovarjal a kmetom, kakor ae vi,» so mu zagotavljali v njegovi itaconi, ko jim je delil razne čukrčke in drage reči za spomin. V cerkvi je zagodel v slovo polko; v šoli mu podari učenka iopek z ganljivim govorom. Ko so začeli otroci na ačiteljično znamenje jokati (razen treh nepokornežev), tedaj h ti Jovan ven, da spusti amtb, kajti bila je vsa komedija naročena od uči-tt-ljice, da bi se Jjvan lahko hvalil, kako je bil priljubljen pri otrocih. Na sv. Mihaela dan se odpelje on in njegova milostljiva proti Motnika, ker mu skozi Kamnik ni dišalo zaraii njegovih upnikov. Poslavljajoč se pri motnifikem učitelja zadene ga tesen moment. Vrata ae odpro, in vstopita dva moža od sodnije, da zarabita Java na. To presenečenje ni popisati 1 Vzameta mu ves denar ter uro. Doma sta ms ie poprej zapečatila itacuno. I j to so zgodi Jovann, ki seje nosil kot kavalir; kmetje so si šteli v čast, da sta on in milostna gospa sploh govorila i njimi Zdaj se pa naenkrat razne.e govorica, da je postil okoli 2000 kron dolga. »Jaz mu ie prej nisem nič verjel,* pravi nek kmet, »ko sem slišal, da je trem dekletom hkrati obetal zakon ter jih opeharil za okoli 1000 kron*. »Zato pa ima tak trebuh,* pravi drugi, »ker se pase s tajim denarjem 1» »Kaj bo neki rekel Učakar in njegovi pristati, ki so Jovana imeli kakor za preroka?* vpraša tretji. »Plačajo naj zanj njegove dolgove, ki so se tako zanj vlekli 1* »Sij niso norci,* pravi prvi, »da bi zanj plačevali, ker je skoro vso faro za nos vlekel*. Vsake baharije je enkrat konec. Jovaa je bil seveda klerikalec, kot se samoposebi razume od organista. Župnik Mezek ga je v početka njegovega bivanja slavil in koval v deveta nesesa. Ko se je Jovan oženil, so delali različne izlete. Tako smo večkrat zavidljivo gledali, ko je piidrdrala kočija čez Motnik, spredaj
Esedel voznik in Jovan, zadaj sta pa sladko amljala nulestiva Jovanova in župnk M zek. Ko je Jovan uvidel, da ta meznarska disciplina lese nad normalo, začel se je g. župniku po robo postavljati, nastalo je med njima sovraštvo. Župnik Mezek je začel napram organista preganjanje tako daleč, da je Jovana moralično in fmancijelno podrl. Danes ne sme nobeden več govoriti o kakem Jo« vanu, samo na tihem ter pri zaprtih vratih in oknih. Spitaličani kujejo pesmice, katere naj bi ostale v zgodovino našim potomcem:
Dost' prestal je Mezek besedi in poraz«, p« bil vseeno veselega obrasa; večkrat je moral k sodifču poteč, predno je spravil Jovana preC. J »vami mogla je bit' druga postrega; bogato napitan, na mehko se vlega. Na taistem obrisu se m' iie« blišče, objeli trebuha mu niso trije. Jovan naš ljubi ti sel si v Prezganje, tam pil in užival zavtovo boš žganje, ker vinčeka v kleti tam našel ne boš, postal »pokoren in udan boš — mož.
V Kranja, dne 15. oktobra 1910.
Revolucija na Portugalskem.
Minister za zunanje zadeve Machado se je izrazil, da bo nova vlada najprej izdelala nov volilni zakon na podlagi splošne in enake volilne pravice, na kar pride na vrsto nov tiskovni in zborovalni zakon. Protirevolucije se ni bati, ker monarhistične stranke ni. Vsi redovi se razpuste.
Italijanska križarka »Regina E'ena* odpelje iz Gibraltarja staro mater portugalskega bivše ga kralja, Marijo Pijo, ki je teta italijanskega kralja, kakor tudi vojvodo Oporto v Italijo. Kralj Manuel in kraljica-mati Amalija se nastanita na Angleškem.
Dekret o kongregacijah, ki ukazuje takojšnji odhod jezuitov s Portugalskega, je že izdan. Posestva se zapečatijo in inventarizlrajo.
Sklenilo se je postaviti v Lizboni spomenik padi ra žrtvam revolucije. Dr. Birabardo, katerega je ustrelil umobolni poročnik, se pokoplje dne 16. t ra.
Tudi v Španiji vre. Ministrski svet v Madrida je sklenil poklicati reierviste v vojaško službo. Vlada hoče preprečiti ponovitev ustaje lanskega leta. Republikanci se gibljejo.
Da so klerikalni zavodi varni pred ljudstvom in pred vojaštvom na Portugalskem, so razobesili tuje zastave. Portugalski nuncij je razobesil nad svojo palačo — avstrijsko zastavo.
D.ktator dr. Franco, ki je pred leti ig-al tako žalostno ulogo, je zbežal v Španijo. — Italijanska io španska vlada sta se odločili za strogo Izvrševanje postav, da zabranijo naselitev portugalskih menihov in nun v Italiji in na Španskem.
Evropa šteje do danes pet republik; zraven najmlajše, t. j. portugalske, še Francijo, Švico, Andoro in San Marino, ki je najstarejša republika, obstoječa že izza prvih časov po Kristusovem rojstvu. V Afriki je republika Libera. V Atiji in Avstraliji ni nobeno republike. V Amerik* jih je pa 17 in sicer od največje: Zjedinjenih Držav do najmanjše Gosta Rc>, ki šteje le 320000 prebivalcev. Na sveta je torej ssmo 23 republik.
Dolgovi kraljeve rodbine, zaplenjeno samostansko premoženje. Kraljevska rodbina je zapustila skupnega dolga štiri milijarde pezet, dalje 350 milijonov utrjenih dolgov in 435 milijonov tekočih dolgov. Več rodbin visokega plemstva se izseljuje. Zaplenjeno samostansko premoženje cenijo na 200 milijonov, ki se odkaže v šolske svrhe. Odpravljenih bo skupno 932 samostanov in cerkvenih zavodov. — Izgnanih je bilo nad 7000 menihov in nua. Ti ae izselijo v Brazilijo in na Angleško. — Španska in italijanska vlada sta izdali odredbo, s katero prepovedujeta portugalskim rodovom, da bi se naselili v Španiji, oziroma v Italiji.
Sklicana je kongregacija za vnanje cerkvene stvari, da se posvetuje o položaju na Portugalskem in na Španskem. Papei bo javno protestiral proti izgona redov iz Portugalske in je ukazal nunciju v Lizboni, da nemudoma odpotuje.
Pri bojih v Lizboni je bilo po uradnem poročilu 65 mrtvih in 728 ranjenih.
Delegaciji sta se sešli po skoro dveletnem presledku dne 12. t m. na Dunaja k 44. zasedanja. Članom delegacije je bil predložen tudi skupni proračun m I. 1910 Proračun obsega: 1. Zunanje ministrstvo: redne potrebščine 4.641.052 K, izcedne potrebtčine 544 869 K. Naknadni kredit 853.115 K, 2. Potrebtčine armade: redne potrebtčine vojnega ministrstva 326.497.077 K, izredne potrebtčine 10,073 590 K. Izredne potrebtčine za vojaštvo v Bosni in Hercegovini 8 364350 K, izredni kredit za posebne vojaške priprave za aneks*je Bisne 180 milijonov kron. Izredni kredit sa artiler jo 8 milijonov kron. Potrebtčine mornarice: redne 60,912.410 K, izredne 5,844.800 kron. Izredni kredit za posebne vojaške priprave tudi za časa aneksije Bosne 54 milijonov kron. 3. Potrebščine skupnega finančnega ministrstva: redne 4 606 310 kron. 4. Potrebščine skupnega najvišjega račua-skega dvora 339.492 K. 5. Proračun za Bisno in Hercegovino izkazuje rednih potrebščin 69 271 604 kron, izrednih potrebščin 5,026 108 K. Pokritje redno: 72,797.715 K, izredno 1,524.694 K. Izkazuje se torej prebitek 24.697 K.
■aata Praga prati vladi. V seji mestnega sveta, dne 10 t m. je stavil občinski svetnik dr. Fuake predlog, v katerem se poživlja češke po* slance, nsj se upro določbi vladne predloge, s katero se Pragi kot edinemu mesto na C škem predpisuje, da mora oradovati v dveh jezikih. V predlogo se poudarja, da Danaj in Brno oradojeta samo nemško in da tam vlada nikakor ne zahteva, da naj tri uradovalo tudi v češkem jeziku, akoravno je mnogo češkega naroda v teh mestih. Ta predlog ja bil sprejet
Godovi prihodnje!« tedne.:
16. Posvečev. cerkva, Drtivoj, Ve lena; 17. Hedvika, Viktor, Branko. Jadvige, Mira; 18 Loka Ev., Just, Travica; 19. Peter Alk, Etbin, Irialav, Spaienija, Sergij; 20. Janez Kane, Felicijan, Pre-disSav, Rasa; 21. Uršula, Hilarijon, Stojslav; 22. Kordula, Marija Sal, Zorislav.
Sejmi pri h. teden na Gorenjskem:
18. t Gorici. ■• Bohiojaki Bistr'ci (ta živino) 21. Cerkljah, v Lescah.
Novičar.
Prihodnja seja deželnega zbora kranjskega se vrli t sredo, dne 19. t. m.
Majiovojsi načrt la Izrabljanje vodnih ail na Gorenjskem Te dni se je vršil komisionalai ogled glede izrabljanja Sare pri Radovljici. Za planinsko brvjo pod Radovljico se napravi 8 metrov visok in 50 metrov širok jez, in sicer nad vasjo Globoko. Voda se bo stekala na desnem bregu Save v približno 200 metrov dolg predor, ki bo imel od,ntine čez 30 kubičnih metrov vode na sekundo. Na to bo voda tekla v prosti strugi precej daleč, potem pa pride padec 18 metrov globoko na turbine in se izliva kak h 100 metrov pred železnim mostom v pravo savsko strugo. Ta moč se ceni na 5000 konjskih sil in bi ves projekt veljal okrog 3,000.000 kron. V Mostah bi naj bila rezervna moč. Pripoveduje se, da se ima pričeti z delom tega načrta že prihodnjo spomlad. Čudno pri tem pa je, da so se posestniki morali glede prodaje sveta zavezati do leta 1930, torej za dvajset let.
f Franc Omana. Dne 9. t m. ob 7,11. uri ponoči je nagloma umrl, zadet od kapi, gospod Franc Omersa, posestnik, trgovec, odlikovanec z zlatim zaslužnim križcem i. t. d. i. t. d. v Kranju, star sedemdeset let Pokojnik je igral važno in ugledno vlogo v socialnem življenju mesta Kranja, kjer se je nastanil kot trgovec pred štiridesetimi leti. Vestno je deloval dolga leta kot blagajnik pogrebne družbe sv. Jožefa in bil v priznanje velikih zaslug imenovan za njenega častnega člana; bil je dlje časa mestni odbornik, nekaj časa tudi podžupan, kakor tudi večletni svetnik obrtne in trgovske zbornice v Ljubljani, eno leto je vodil »Narodno čitalnico" v Kranju kot predsedn k. Za svoje delovanje na humanitarnem polju je b 1 odlikovan ob priliki cesarjeve osemdesetletnice z zlatim zaslužnim križcem. Pogreb se je jako slovesno vršil v torek, dne 11. t. m. ob 5. uri popoldne. Korporativno so se ga udeležili; Narodna čitalnica (z zastavo), veteransko društvo, požarna bramba in njena godba, ki je svirala žalne koračnice med mrtvaškim izprevodom pod spretnim vodstvom svojega kapelnika gosp. J. Wiassaka. Pred hišo žalosti in ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil s pretresljivimi ža-lostinkami moški zbor Narodne čitalnice pod vodstvom g. Vilka Rusa. Zadnjo čast je umrlemu izkazala nepregledna množica iz mesta in bližnjih vasi, iz Ljubljane, Radovljice in od drugod; za krsto so korakali sorodniki, za njimi pokojnikov zet, g. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani nadalje gospodje: Karel Šavnik, ces. svetnik itd.; Ciril Pire, deželni poslanec; Franc Schittnig, c. kr. okrajni glavar; Ivan Pogačnik, c. kr. deželno-sodni svetnik in načelnik c. kr. okrajnega sodišča v Kranju; Ivan Mejač, podpredsednik obrtne in trgovinske zbornice; Vinko Majdič, veleindustri-jalec; Janko Janežič, c. kr. okrajni šolski nadzornik ; Ignacij Fajdiga, c. kr. gimnazijski ravnatelj; Franc Cvirn, c. kr. okrajni štražmester; zastopniki mestne občine Kranj in raznih občin kranjskega okraja i. t. d. — Kakor čujemo, se je pokojnik spomnil v svoji oporoki z večjimi zneski tehle društev v Kranju: Narodna čitalnica, gasilno in veteransko društvo, čitalniški pevski zbor, Sokol in dijaška kuhinja.
Netaktnost Društvo državnih uradnikov je uprizorilo proti vedno naraščajoči in res že neznosni draginji protesten shod. To nakano je skozinskoz odobravati; saj draginja ne tare samo nižjih slojev, ampak trpe pod tem tudi drugi, posebno pa še uradništvo. Dolgo je namreč trajalo, da je želodec dobil tu ii v uradn ških krog h svoje pravice. To se pravi, imel jih je že doslej, samo javno se to ni priznavalo, bržkone raditega, ker to ne bi bilo »standesgemäß". Ampak vsaka prenapeta struna poči in tako so uradniki uvideli, da zahteva tudi želodec svojo dostojno hranitev. Nikakor nam pa ne gre v glavo, zakaj bi želodec ne povedal samo v domačem jeziku svoje potrebe, čemu je treba tudi »drugega deželnega jezika", nemščine. Ali mislijo morda gospodje, da bo bolj pomagalo, če povedo javnosti — na plakatih — tudi v nemščini, da jih tare draginja. Pa če bi človek že zatisnil desno oko, da bi z levim videl samo prvo polovico lepe1a, naj bi že bilo v Ljubljani, das I ravno je tudi to popolnoma nepotrebno. Da so se pa ti lepaki tudi drugod razširjali, osobito v našem skozinskoz slovenskem Kranju, ki sploh nima nemških uradnikov, je najmanje, kar moramo reči — netaktno. Ljudje božji, za katerega pa naj bo nemščina v Kranju? Vzemite pri belem dnevu, ob solnčni svetlobi še kranjske pet-
amperske obločnice, pa ne boste našli Nemcev v Kranju. Čemu torej žaliti čut prebivalstva s tako neopravičeno nemirnostjo. Ali pa naj bo to morda le radi .zgoraj"? Tudi ako bi bilo to, mislimo: Vse, kar je pravi
f Ivan Rausch. Dne 8. t. m. ob 6. uri zvečer je nenadoma preminul, zadet od kapi, gospod Ivan Rausch, čevljarski mojster v Kranju, star 48 let. Dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne pa ga je spremljala velika množica pogrebcev iz Kranja In okolice k zadnjemu počitku. Pogreba se je korporativno udeležila požarna bramba iz Kranja in ona iz Stražišča; veteransko društvo je bilo zastopano po deputaciji; godba požarne hrambe iz Kranja je svirala pod vodstvom g. I. Wiassaka med pogrebom in ob odprtem grobu žalne koračnice. Pokojnik je deloval pri požarni brambi v Kranju dvanajst let kot spretni brlzgalni mojster in potem kot vnet načelnikov namestnik. Kot jako izobražen in jako nadarjen glasbenik je dolga leta igral krilni rog pri prejšnji mestni, kakor tudi pri sedanji godbi požarne b/ambe; pri godbi je tudi opravljal častno službo tambur-majorja. Ko je prenehala mestna godba, se je mnogo trudil, da se je ustanovila sedanja godba požarne brambe. Umrli je bil poštenjak od nog do glave; zaradi njegovega naravnega, prijetnega humorja ga je vsaka družba rada imela. Naravnost velikanski pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik v mestu in okolici
Podrainlca slav. trgovskega društva «Merkur, v Kranju sklicuje na soboto, dne 22. t. m. ob 9. uri sestanek v hotelu «Nova pošla*, na katerem se bode dogovorilo o prireditvi učnih tečajev in predavanj v zimski sezoni K sestanku vabijo se tudi nečlani
Podružnica slov. plan. drnitva v Kranja naznanja, da se je »Prešernova koča* na Stolu v nedeljo, dne 9. t. m. cficijelno zatvorila. Knjiga izkazuje dotistihmal 410 obiskovalcev. Kdor bi želel v zimski sezoni iti na Stol, dobi ključ pri dosedanjem oskrbniku g. Legatu p. d. Mazovec, posestniku na Selu pri Ž rovnic'.
Pramamba posesti. G. Janko Potušek, brivski mojster v Kranju, ie prodal svojo hišo definitivno z brivnico vred g. Francu Zajcu, brivskemu mojstru v Ljubljani.
I. redil občil ibor društva »Godba prost, požarne brambe v Kranju* se je vršil preteklo soboto v gostilniških prostorih hotela «Nova pošta*. Predsednik gosp. Janko Sajov'c otvori zborovanje, konltatira sklepčnost in omenja, da je umrl eden najdejavnejših sodelujočih članov Ivan Rausch, ter poživlja navzoče, da se dvignejo raz sedežev. Nato poda pregled godbe od svojega začetka. Tajniško poročilo poda g. Frane Crobath ml. Omenja, da se je vršil dne 11. aprila 1910 ustanovni obČDi zbor, na katerem so bili voljeni sledeči: gg. predsednikom Janko Sajovie, podpredsednikom Josip Fuse, tajnikom Franc Crobath ml, blagajnikom Rudolf Jareb, arhivarjem Ivan Schwarz. Kapelnikom je bil sprejet g. Arnold Wlassak, ki je vstopil 15. junija 1910. Prvi nastop je bil že dne 3. julija. Godba je nastopila v celem letu 10 krat Podpornih članov je 192. Odbor je imel 5 sej. Korespondenca je bila tudi jako živahna, sprejeli smo 63, odposlali 47 dopisov. Spominja se tudi 2 med letom umrlih članov in poživlja navzoče, da se v znak sožalja dvignejo raz sedežev. Konečno se še zahvaljuje časopisu »Gorenjcu* za brezplačno objavljanje društvenih naznanil in konča svoje poročilo. Blagajnik g Rudolf Jereb poroča o stanju blagajne sledeče: Dohodkov je bilo K 274919. izdatkov je bilo 2897 83, torej primanjkljaja K 14864. Dobiti imamo pa še od tukajšnje občine K 300, torej bi bilo prebitka K 161 36. Poleg tega se je kupilo precej novih instrumentov in not, popravili so se domalega vsi stari instrumenti. Pri naslednji točki: Volitev, predlaga g. Josip G/ar, da se vrši volitev s vsklikom in da se voli vse dosedanje odbornike, kar se soglasno sprejme. V odbor so bili torej voljeni: predsednikom: Janko Sajovie, podpredsednikom: Josip Fnso, tajnikom: Franc Crobath ml, blagajnikom: Ivan Schwarz, arhivarjem: Rudolf Jereb. Na predlog g. Crobath Franca ml. se volita pregledovalcem računov z vsklikom gg. Josip Tajnik in Josip Cvar. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Roos in predlagal, da mora biti pri vsakem nastopu navzoč vsaj 1 odbornik. G. Crobath ml. pojasni to stvar. Gosp. Tajnik želi pridobitev novih godcev, na kar pojasni g. Crobath ml, da so to ie izvršuje, a žali-bože brez večjih uspehov. Nato zaključi predsednik Janko Sajovč občai zbor.
Slovensko daialia gledališče. Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča je s ozirom na goste z dftžele odredilo, da se vrte vsako nedeljo po ena glasbena in po ena dramska predstava, ter se začne popoldanska predstava ob 3, večerna pa ie ob 7. Tako je gostom s dežete možno po predstavi Se komodno večerjati ter se odpeljati z večernimi vlaki domov. Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se uprizori najnovejša Leb a rje va opereta «Knežna* pri znižanih cenah. Predstava je ob Vs6. gotova. Zvečer eb 7. pa se uprizori najzanimivejša letošnja dramska noviteta: drama »Tajfun*, ki slika moderne Japonce in moderne Evropejce. »Tajfun* se igra v Ljubljani vzorno, kar so priznali vsi gledališki kritiki brez izjeme. Glavne vloge igrajo umetniško gdč. Self.lov, gdč. Win-
trova, g. Nučič in g. Bohuslav. Naj bi si to predstavo ogledali tudi vsi dramatični diletantje z dežele, da se uC6, kako treba moderno igrati in režiratil Opereta »Knežaa* pa je najboljše Lebar-jeve delo zadoje dobe ter se poje v Ljubljani izvrstno.
Zadnji občliaka se)a v Žaloiaikih je bila jako burna in za nas poslušalce zelo zabavna. Zlasti poizkušeni beg župnika Marčiča nam je ugajal, ko je pograbil za svoj suknjič, da bi zbežal. Vendar se je pustil potolažiti od občinskega odbornika Karela Dolenca, ki mu je dajal pogum, naj vstraja dalje in sede zopet k mizi. Župnik je seveda vajen dišečega kadila, toda pri seji so mu naprednjaki menda samega voienka naložili v kadilnico. O jo bito je Valentina presedalo iaterpeli-ranje naprednih občinskih odbornikov radi zanikrnega občinskega gospodarstva. Odgovor na »Domoljubov* dopis radi zadnje obe. seje pa prihodnji teden prav gotovo.
felovadao društva Sokol v Tržiča priredi v nedeljo, 16. L m. v svoji telovadnici vinsko trgatev s plesom. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 v.
Slovenske bralno društvo v Trslčn bode i štelo svoj redni občni zbor v soboto, 15. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika in blagajnika; 3. nova volitev odbora. Pokažimo svojo zavednost t tem, da se polnoiteviloo udeležimo. Torej na krovi
Poročila se je pretečeni pondeljek hčerka Franica ugledne družine Legatove is Lesec. Bilo srečno t
Is Begunj poročajo: Mosenjski lov, ki ga je imel dosedaj v najem naš župnik, a ga je moral pustiti na pritisek ljubljanskega škofa — je prevzel France Kocijančič is Cernivca.
Nagrobni spominek odkrije umrli učiteljici Hačin iz Dobrave pri Kropi odkrije radovljiške učiteljstvo dne 3. novembra t. 1. v Velesovem pri Kranju. Podrobnosti se objavijo pravočasno.
«čak» je nekje na Gorenjskem zmrznil. Naše sožalja I — Kje. pove iz prijaznosti uredaištvo.
Poslanec Pogačnik, ki je bil pri železniški nesreči pri Rottenmaanu nekoliko poškodovan, leži sedaj v postelji in se ne more udeleževati deželno-zborskih obravnav. Čuje se, da bo tožil ielezn ško upravo za odškodnino.
Gledališko dmitvo na Jsseaioai priredi 16. t. m. predstavo, pri kateri se prvič vprizori življenjska slika v 4 dejanjih »le tovarne*, po B umoriederju za slovenski oder priredil Egidij Schiffrer.
Foisr v Lakoviol. Dne 1. oktobra je nastal V podstrešju hiše Lucije Smolnikar v Lukovici pežar, ki je uničil hiša in poleg nje stoječi skedenj. Skoda znaša 2000 K, zavarovalnina  pa samo
1400 K.
Radeokllov votaras narl. Pred kratkim je umrl v Volaki v Poljanski dolini Radeckijev. veteran Matevž L Kakih deset let je bil na Laškem in je bil v neki bitki ranjen na glavi. Bil je priljubljen pri vseh, ker je vedel zelo zanimivo pripovedovati o veselih in žalostnih dogodkih svojega »soldaškega* stanu. Omenjam tudi, da je bil daleč na okoli sloveč lovec; morda se je zavoljo tega tako odlikoval v šegavosti jezika. Ž njim je umrl eden tistih starih, originalnih Po-ljancev, katerih je žalibog vedno manj. Naj počiva v miru t
Skrajša podivjanost V 2umro'i gostilni <e je med drugimi nahajal tudi občezmni pretepač Andrej Koželj z Bled«. Ztčel je takoj zabavljati navzočemu Martinu Repetu. Ko mu je le ta odgovarjal, zamahnil je z odprtim nožem s tako silo proti njemu, da se je prevrnila miza, za katero je skoči Repe. Repe je pobegnil is gostilne, a Koželj mu je sledil s odprtim nožem. Da bi zebrami nesrečo, ga je izkoJal Boštjan Kavalar pomiriti, zato ga je držal nazaj. Koželj se je obrnil ter mu s vso močjo zasadil noi v prsi. Obdolženec, ki se zagovarja a silobrauom, je bil obsojen na 15 mesecev teike ječe.
K obnabneanu sklada je dosedaj priglašenih 846 kamnov.
Podružnica slovenskega trgovskega društva »Merkur41 v Kranju javlja tutno vest, da je preminul njen prvi predsednik, gos, od
Franc Omersa
veletriec In veleposestnik, lastnik zlatega z?<luin. križce s krono i.t.d.
v nedeljo, dne 9. oktobra 1910 ob pol 11. uri zvečer v 70. letu svoje starostu Pogreb dragega pokojnika bode dne 11. oktobra 1910 ob 5. uri popoldne. 240
V Kranju, dn« 9. oktobra 1910.
Družba sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja v Celovcu stoja letos 85.789 članov, to jo 275 ved, kakor L 1909. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar:
1. »Slovenske legende*.
2. »Sveta spoved*, molit veni*.
3. »Zgodovina slovenskega naroda*, 1. zvezek.
4. »Drobne povesti*.
6. »Slovenske Večernice*. 64. zvezek.
6. Koledar za leto 1911.
V zameno ali v dopis čilo — kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se le doda:
7. »Zgodbe sv. pisma*, 16. zvezek.
8. »Trije redovl*. Povest.
Z razposlljatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili ae bomo, da častiti Sani dobijo knjige prej ko mogoče. — Red za letošnjo razpošiljate? je sledeči
1. Amerika, Afrika, Azija.
2. Krška škofija.
3. Razni kraji.
4. Goriška nadškofa.
5. Tržaško-koprska škofija.
6. Lavantinska škofija.
7. Ljubljanska škofija.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj dobijo «avizo», pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujajo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni člani povrnit'.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knj ge neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čiru-preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor.
vsako množino in vrste
kupi 235 2-1
Edmnnd Rooss v franjo.
so lopa
meblirana soba
i leparataim vhodom.
Kje, pove upravništvo »Gorenjci«.
289 8—1
Slavka solosaldtrjov na ftsnmoftorm. Stav-kujoči železničarji so pretrgali mestoma telefonske in brzojavne žice ter razdejali tudi nekaj lokomotiv. Stavka se vedno bolj širi. Pričakuje se splošna stavka na vseh progah francosk h železnic. Proga severne železnice je od vojaštva zasedena, da za-breai nadaljna razdiranja. Vlada namerava ene stavku j o če železničarje, ki so še podvrženi vojaški službi, poklicati pod orožje ter jih kot vojake prisiliti, da izvršujejo železničarski posel Tekom včerajšnjega popoldneva se je vendar posrečilo »praviti nekaj vlakov proti severu, zlasti proti Koloniji in Buselju, deloma s pomočio vojaštva.
Škandal v oamootaan Čoaitokov na Saške Pol|akom. Zaprli so meniha Damaza Mačoha, ki je osumljen, da je oropal čenstohovsko cerkev in da je umoril svojega brata. Dosedanja preiskava je dognala velike škandale. Menihi so pri podobi Matere božje in pri drugih podobah zamenjali prave dragocene kamene z ničvrednimi in prodali bisere. Oba duhovnika čenstohovskega samostana Bazilij Olezinski in Izidor Starčevski sta tudi zaprta. Menih Mačoha je vse priznal. Ker mu je brat očital, da ga je poročil s svojo ljubico, s katero še vedno intimno občuje in ker mu je brat grozi1, da ga ovadi radi cerkvene tatvine, ga je Damaz udaril s sekiro po glavi v avoji celici, mu dal odvezo in ker je žrtev še živela, jo je zadavil. Truplo je vrgel Damaz v ribnjak blizu čenstohovskega samostana. Darila romarjev po 10 do 1000 rabljev so si menihi med seboj razdeljevali. Papež je meniha brzojavno izobčil iz cerkve. Policija je na ukaz preiskovalnega sodnika obkolila samostan, vrši se temeljita preiskava, za katero se zanima ves svet, ker je Censtohov svetovnoznano Marijino svetišče. — Dannadan prihajajo nova razkritja o čenstohovskih škandalih. Upravne oblasti nameravajo zapreti tamošnji samostan, romarska cerkev pa pride pod jurisdikcijo posvetne duhovščne. Zdravniška preiskava je dognala, da je menih Mačoh venerično bolan. Njegova ljubica in sva-kinia je v blagoslovljenem stanu. Pripeljali so ji V Censtohov. Na poti bi jo kmalu linčalo razjarjeno ljudstvo. Pavlanski men hi so v Censtohovu škandalozno živeli. Miogi duhovniki so imeli zveze z »danami*. Pri nekem menihu se je dobilo 200 ljubavnih pisem. Mnogi menihi so si privoščili ekvipaže in konje. Neki menih je dal svoji ljubici 60.000 rubljev za doto. Zaprli menih Mačoh ima v Krakovu dva nezakouska otroka. Alimentacije so seveda plačevali romarj«. V vasi Proszovicze blizu Censtohova so dobili dragocenosti Matere božje zakopane. Mnogo biserov manjka. Najdene stvari imajo pa kljub temu še velikansko vrednost mnogih milijonov rabljev. V celici menika Mačoha so dobili strop. Sedaj bodo odkopali pred kratkim umrlega meniha Jodla, ki je grozil, da bo vse izdal V Varšavi so zaprli tudi dragularja Epsteioa, ki je kupil od Msčohove ljubice najdražji brilisnt iz Marijine krone. Briljant je daroval Mariji C*n-stohovski knez Lubomirski.
Koliko prehodi človek? Neki Anglež je izračunal, da prebodi človek v svojem življenja povprečno 146 tisoč milj. To je toliko, kakor bi Sel človek šestkrat okoli sveta.
Kolika itopiuo pTokodl ftlofsk v ivojom IIvl|en|nT Neki Anglež je izračunal to takole: Ce račonimo, da gre človek na dan povprečno kakih 150 stopnic, tedaj prehodi v svojem življenja okoli 3 milijone stopnic Ce vzamemo, da so stopnice visoke le po 20 cm, tako pride človek 600 tisoč metrov visoko. To bi bilo približno toliko, kakor če bi šel tristokrat na Peco ali na Obir.
Zahvala.
Ob prenagli in ueaadomestni izgubi našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda
IVANA RAUSCHA
čevljarskega mojstra, podnačelnlka prostovoljnega  gasilnega društva v Kranju
izražalo se nam je toliko odkritega sočutja, da se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej, vsled česar izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebej pa se se zahvaljujemo za častno zadnje spremstvo gasilnima društvoma iz Kranja in Stražišča ter godbi požarne brambe v Kranju, ki je svirala pretresujoče žalostinke, veteranskemu društvu, darovalcem prekrasnih vencev in tudi vsem posameznikom, ki so v tolikem številu izkazali zadnjo čast preblagemu pokojniku. 288
KRANJ, dne 10. oktobra 1910.
Žalujoči ostali.
Zagrebški
ooooooooooooooaoooao»o  kottovarniška znamki
ziaj6o¡isi Stt/
priporocujemo kotpriznano
Slab želodce ic prenese ničesar
in vsakdanji vzrok tega je: brezslastnost, bolečine želodca, slabost, nerodnosti v prenavljanju, glavobol i. t d.
Gotova odporno* proti temu so   59 12—11
tarjeie imele iz melise.
Zdravniiko prelzkuienel
Oživljajoče, prebave pospešujoče in želodec okrepčujoče sredstvo.
Zavoj po ao in 40 vinarjev v
lekarni V Tržiča.
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem Itranlstom obralo!!
jtiestna hranilnica V Ktanjn
obrestuje hranilne vloge po
7 26—20
SploSni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
246.000 kron.
**********************************
Koncem leta 1909: Stanje itraiiiiiitli ?log nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter pogoji! občinam 484.000 kros.
Ta ttajitarejil denarni savod f Kranja nradnje na rotovžii vsak dela vista cd 8. de 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi ed 2. do 4. ure popoldne.
iiPiufiiit»iiiiifititiiititiiiiiMtititiiinwištttMifHiiiniiiniwniiniiii
niintriiti»riisiinmim»i
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigajene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici.
f
ga varnost hranilnih vlog Jamči pelea lastnega rezervnega leudada mestna občina Kranj a vsem svoji« premoženjem in i vse svoje davčne močjo. Da se hranilne vloge res varne, priča slasti te, da vlagale v to hranilnice tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev terfapniiča cerkveni denar.
t
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo aa tndl vloinn hasjliioa dragih Jursuzllnio ln posojllnio kot ;: gotov denar, na dav bi ae prekinilo obreetovanjo. "
Čisto glavo! Močne iivce! Zdrav apattec ! Nikakih bolečin v prsih in vratu nimamo, odkir porabljamo Pellerjev fluid i znamko «Elsafluid>, kajti olajšuje bolečine, odVran;uje slabosti in osveži. Tucat franko 5 kron. Ne pstnamo ve«! želodčnih bolečin, krča, vpehavanja in tiičanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odva ajoče krogljice a znanko «F.ls»-pilule*. 6 skaUjic franko 1 krone. Pristne se dobi pri E. V. Fellerju v Stubici, Elsto Uf 264 (HrvaŠko).
Ravnokar je izšel zelo praktični in najnovejši
oKtobrs1(i zinsfcf
! 4ozni red!
s koledarjem za leto 1910 ln 191L
Gena 20 vin.
poliva 5« V naiitisKarei in tlragod.
5mimt-ouo milo je prauo
samo z imenom
Schich'
In z znamko .J e 1 e n'\
Jfuhafi ne znajo
to smo konlt&tirtli rstlej, ko so »e fostovile nn mizo Pokatcie, ki niso Sle peubno v slast. Zahtevajte lastoni kuharsko knjigo pri trrdkl: nPrYa kn«Jskn tovarna testenin t Ilirski Blštr/ol.        7i 3-2
Pozor, gostllnlčaijll-
Lcttnjlka stackok dna 8. ofet*br* 1.1.
Trst   12  44   4   32 38
Vsled bolezni se takoj proda
dobro ohranjen, se za nizko ceno sn Poizve se v goaiilni pri „Fidru' v Kranja.
Najlepši prostor sredi t LJubljani 7 delavnih moči. Priden in zdrav Jih iaii lahko tndi več.       230 3-2
Poigve ,fl »ri FR. 3AJ0VICU Ljubljana, Prešernova oiloa.
St 9/10 76.
Dražbenl oblic.
237
Pri podpisane« sodišču se bode »rili«
dne 25. oktobra 1910. leta ob 10. ari dopoldne ; * ■ *......1 * na lica mesta v Lescah      '"' nnrri
dražba
zemljišč vi. it 77 in 203 kat. obč. Hraše, obstoječih is hile štev. 5 v Lescah, gospodarskega poslopji, dvorišča, vrta in travnika. Cenjene Je zemljišče vi. št 77 kat obč. tirale na 38.507 kron, zemljišče vi. št. 203 kat. ebč. Hraše pa na 2112 kren. Najmanjši ponndek znaša sa prve zemljišče 20.000 kron, za drugo 1408 kron.
C. kr. okrajna sodnija v Radovljici oddelek L, dne 7. ektebra 1910.
Matija Ažman mtaar;Kr^l2a
gtasproti   klobučarja Ovčjaka
naznanja slavnemu občinstvu, da Je prevzel obrt Mihaela Panterja v Kranju
wtr za izdelovanje mrtvaških krst
ker Je bila hiša onega prodana. 92 6— 29
Krste se dobe vsakovrstne in pe najniljih cenah.
£
je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem.
Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 47« od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat Ua leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu ode. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesBtO Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi dragimi denarnimi zavodi v polit okraju Radovljica. Sate nalagajo o. kr. sodnije in dragi c. kr. uradi vse vloge od nedeletnlh otrok in druge denarje le pri te) mestni hranilnict — Kdor zeli iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le viožno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama, Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne
položnice, katere so vsakemu na razpolago.
namreč
Posojila na zemljišča
Posojila na zemljišči dovoljuje proti 5% obratovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi,
proti vračilu na 14, 16Vi, 19Vi, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Oeišnik mestne hranilnic« v RadevijtcS se pa dolga docela tznebi, daal plača v celi dobi še za 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi rajeti posojilo ah' dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih.
Ifla-lft
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
Potrti« srce« nainanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, la 1 e naš ljubljeni oče, stari oče, tast, brat, stric Lil, gospod
FRANC OMERSA
TRGOVEC IN POSESTNIK
dne 9. oktobra 1910 po kratki in mučni bofesnf v svojem sedemdesetem letu sattsnil sa večno svoje dobre oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v torek, dne 11 oktobra 1910 eb 5. url popoldne iz hiše šalostl v Kranju.
Maše sadnšnlce se bodo služile v več cerkvah.
V IBANJU, ase 10. oktobra 1910.
Viktor in dr. Nikolaj Omersa Pavla Sajovlc, Marija KokalJ,
riQ0VBi Ana m Ivanka Omersa
hcare.
Franc Sajovlc in dr. Alojzij KokalJ
Ana roj. KokalJ, Kristina roj. Bučar in Marija roj. Šmld
»netae.
Viktor Omersa, Fran Omersa, Mitja Omersa, Leo in Marijan Sajovlc, Marijanlca, Božena in Zdenko KokalJ
▼čuki in vnukinji.
Zalivala.
Sa mnogoštevilne dokaze telašilnega sočutja, ki se nam došli eb prenagli smrti našega dobrega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda
FRANCA OMERSA
trgovca in posestnika
kakor tudi sa toli čutne spremstvo nepozabnega pokojnika k večnemu počitku, izrelamV tem petem svojo najtoplejšo sahvale. Posebej se pa še zahvaljujemo najiskrenejše sa zadnje spremttve zastopnikom trgovskega društva »Merkur" is Ljubljane in njegove po* drnšnice v Kranju, nadalje sastopnikom »Trgovsko In obrtniško zbornice', »Trgovskega gremija" in »Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani", občinskemu zastopa mesta kranjskega in nJega šupanu, »Narodni čitalnici" in »Sokolu" v Kranju, gasilnima društvoma v Kranju in Škofji Loki, bratovščini sv. Ješefa In »Veteranskemu društvu v Kranju", kakor tudi vsem dragim korporacijam in deputacljam, pikojnikovim stanovskim tovarišem trgovcem, uradnlštvn, profesorskemu kolegiju kranjske gimnazije, kakor tudi vsem drugim rodbinam ti posameznikom, ki se o« bUiu in od daleč, posebno dame Is LJubljane, v Inke nepričakovanem števila prihiteli izkazat zadnjo čast preblagemn pokojniki. Posebej pa bodi še izrečena zahvala pevcem ..Čitalniškega pevskega zbora" si gtnljlvo petje eb hiši šalostl in eb odprtem grobu, »Meščanski godbi" sa tolaiilne ša-losttnte od hiše šalesti do pokopališča, muogošte?Unlm darovalcem prekrasnih veneev in sploh vsem, ki se nam na ta ali oni način stali na strani ob priliki te sa nas nenadomestljive isgube.
? KRANJU, dne 1L oktobra 1910.
Žalujoči ostali.
lili UMI
rgjfgJfBJfBJfgifgjfgürargü
MMMMMMMWi
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Oolalska glavnica K 5,000.000 K.        Stritarjeva lllioa ŠteV. 2 Rezervni fond K 450.000.
Sv-rofonta vloge nn knjižice in tekoči račnn ter Jih obrestuje od dne vloge pe čistih
Stritarjeva alloa štev. 2
Podružnice v Spljeto, Celovcn, Trstu in Sarajevu
" i    73 52-32
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kursu.
Tönnies
v Ljubljani
62-22
133
tovarna za stroje, železo in kovinolivama priporoča kot poiebncst žage in vsa ■troje ta obdelovan je leta. Franci« - turbine osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Svarilo pred aer ponaredbami,
ki niso »FLORIAN" in zdravju ne koristijo!
Od onih glava te boli,
Pazite!
Pazite!
Ugodni nakup 80.000 parov čevljev, i    4 pari oev jev samo 10 kron. i
Zaradi ustavitve plačil neke velike tovarne, mi je bilo naročeno, da prodam veliko zalogo čevljev izpod ceno. Zato pošiljam dva para čevlje* as gospode la dva para danaoklh čevljev na trakove, rjave ali črne, galo-sirane, . trdo pribitim podplat.m, elegantne, najnovejši fa-sona. Velikost po številki ali po meri v centimetrih.
Vsi 4 pari čevljev samo lO Kron.
6—4      Pošilja se po povzetju. Izmena dovoljena. 216
Brata 8ebahwarra - Isahstrie Frane Humane, Dnaa| II, Aloisaaasa t te?. 8.
JOS. W£IBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomiko-va   ulioa   trt. 4.
Stiviiio nttio li koistrskdisko lliaftfilCuitvi. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande,
stolpna krile, štedilnike L t. d
Špecijaliteta: 83 52 31
valjični zastari (Rollbalken).
V Ceno isu postelno perje I
f> k g novega  oskubenega  K 960 i   roljše K Vt—, belo, mehko oskub-p^ž^   Jjeno K 18— do K 24—, snežno-belo, oskubljeno K 30*— do K 36"— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški. 228 6-3
BenediV Sarini, £oqc$ 371 pri piioj«, Cdko
Moli m
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-lili j i no ml t>č n o m i lo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Teliti ob L., ker je edino to milo najbo j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti soločnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40-36
zeiod'c krepi!
Naslov za naročila: ■FLORIAN". Ljubljana.
Postavno varovano.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
KacčKi posojilnici
v Ljubljani j
(aaaeroti FiooTca:: v laatai hišiDnasjska eatia.) ' f«*^« posojilnica v Ljubljani podpira kmeto- j vaice in je pravi kmečki denarni zavod.
Vlage se obrestijeje po *V|o.
HV kmečki posojilnim je naloženo  II | že nad 20 milijonov kron.   ::  II I Beservni zaklad čez 400.000 kron. 1
Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. T Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki ja 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—19
IPmtfkft posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. »
Okrepčujoče sredstvo
za 221 17—1
slabotna na želodcu
in one, ki ao si po prehlajenju ali preobložitvi želodca, po zavžitju pomanjkujoče, težko prenavljajoče, pre^orke ali premrzle jedi povzročili želodčno bolezen, kakor
želodčni katar, krč v želodcu in bolečine v želodcu, napihovanje i. t. d.
je
dr. gagda Baldrianum.
Baldrianum je pri takih želodčnih boleznih, ki so še o početku, dobro želodčno vin i z izvrstnim vspehom.  Zatorej zabranjuje tudi posledice, kakor
nervosnoat, brezspalnoat, napade vrtenja, ateienja 1.1, d.
Zbog svoje se.tave iz najboljšega Samos-vlna in baldrian* kapljic, millafanta sltupa, čreanjevega soka in ralarbare učinkuje Baldrianum tud pri zsms* rt ju in obenem tudi okrepčujoče na ve« človeški organizem.
Dr. Eugeln Baldrianum ne vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter ga preaeao tudi slabotne osebe in otroci. Najboljše je, ako se ga uporablja zjutraj na tešče in zvečer, predno se vleze spat, v množini likerskega k zarca. Otrokom in slabotnim osebam se liker zredči z vročo vodo in osladi s sladkorjem.
Dr. Engela Baldrlaanaa aa dobiva v atoklsnloah po a In 4 krona v vaeh lekarnah, dragjarijah In boljših trgovinah na Kranjaksm, osobito v Kranju, Mam niha, Škofji Loki, Radovljici, Trstom, Jeaenioah, Idriji, Vrhniki, LJubljani, Litiji i. t. a., kakor tudi v vs,t h večjih in malih krajih Avstro-Ogrska.
Svari se pred ponaredbami!
Zahteva naj se izrecno
dr. ENGELA BALDRIANUM.
: UUMJHI1H :
preferama ulica 9
Gričar & Mejač
: UUB1JHHH :
Prešernooa ulica 9
ullndno naznanjata, da le zaloga sa lesenshe sezono tako p oblefcah sa gospode la dečke, kakor o konfekciji xa dame popolna In se priporočata za pran obilen i—        ==  posel, lagožaollaloC točno In solidno postrežbo.
809 6—4
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče II-»   oalne namene, z
Dobe te v vseh naših prcdijalaah,
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 42 81
Podružnice povsod. Podružnice povsod.
Hrani It. 539 nasproti c kr. poŠte.
lis is-12 Popravila
šivalnih strojev
se izvriujejo v naši delavnici točno in stvarno.
SINGER Co.,
delo. družba šiv. stroje?.
Največja in najstarejša trgovina s šivalnimi stroji v Avstriji.
Kranj, Glavni trg 93.
najboljši Cefti lakupil Tir.    (wo pOjlclJSO pitji!
1 kg sivega dobrega pul e-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; p ima polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega, puhanega ' K lO i'; 1 kg velefinega • snežnobelega puljenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega5 finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Izgotovljene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, parnioa, 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvama zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 6J cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim pootaljnlns perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K • nama parnioa po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zolavnloe 3 K, 8 K 60, 4 K; parnioa, 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; agtavntoe 90 cm dolge, 70 cm širok« 4 K 60 h, 5 K 20 h, 5 K 70; apodnje parnioa iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 k 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po -povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne.
8. Benlsch. Dešenic it 821, Češko.
Obsežni ceniki zastonj in franko.  192 60— 8
lO kron dnevno! ]0-?
Lahek zaslužek za vsakega v mestu in na deželi, tudi v majhnih krajih. Pošljite Vaš naslov po dopisnici na tvrdko Jakob König, Dunaj V1I./3.
=       Poštni urad 63. --     ■ =
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
49 62-36
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča noj« najbolj priznan«
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevani« zastonj.
dddoddodoo
■
Električna gonilna sila.
U1 arsi oljnatih Uri. lifci is «weh
Brata Eberl1
crkoslik&rja, lakirarja, stavbena in pohižtrena pleskarja
fluKIU«! Miklošičeva ulic* 0, LjOVlJiM  nasproti bot. .Union*
Ustanovljeno 1842.    ■    Telefon 154.
BDDDDODDOD
Hajfsija trgofina ia krnim.
Rudolf Rus
nrar v Aj-anjn
Na]večja zaloga ur, zlatnine in srebrnino. Ceniki poštnine presti.
Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema   :: Plošče najlepših slovenskih komadov.
Ustaaofljcao leti 1885.
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, veUkim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega In brnakega sukna. — Naročila ae izvršujejo po najnovejšem kroja točno in eeno ter se sprejemajo popravila.
Specililist v izdelovanju frakov ii saloisklk sukeoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela na* tančno po meri in izbranem kroju ter po felji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vtem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 62—82
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska Jamčeno pristna
■
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 6246
Agro »Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta 20 f)   £aita¥ Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne •••»SJaAJp      železnice pri šentpeteraki cerkvi. 180—12
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. drš. uradnikov
Böget» zalogi po-blitva rsake vrste r vseh oenah. Ogledala, slike r vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. Špecijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički   pt vsaki
sta/.
ktodrocl It žitna-tega omrežje, afrl-tonske trave ali žime, prte vrtie tedne t zalogi.
la spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Oprave za Jedilne »obe, salone, pred' sobe, oele garniture.
i» »m; postelja, nočna omarica, o-mltalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledajo.
SpeclJaJItete r m-teetlnlh balah. Ve-IM prostori, prh tllbno In t I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, tile In za letovišča 62 gld.
ifttč i ni -c j.-in min;.! i iu (!) m i-u.n-un.t i m cidi.i
i iii:iii.(.t i-i-i:.i r.» i:i;ii( ! •
ifKamnoseški izdelki Iz marmorja za cerkvene in JHaiviiM Vflflfflltll LJnWlaBa Is pohištvene oprave, spominki iz marmorja, gra- AlUJatjH  ?VWIIH|H Kolodvorska nita aH sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem mojstru = mica =
(i nii        i ;i;(
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven iupne cerkve.
pripore ča 17613 12
svoj« bogato založeno trgovine galante-rijakeg«, norimberikega mednega blaga, iolikih potrebščin, papirja, Igrač in rasnih pokrival.  :: Pa?edti»kax*ij<a!
ToViniJKi ziUgi
etrofllsfo-rtW is kotietef
i
Cene radi pomanjkanja prostora? zelo ugodne
Ne mudite prilike 1 Na debelo in drobno! Konc. zobarski atelje
»i fcc Oaft
od sedaj nadalje samo v
Stritar"" ulici 7.
44 62—41
Konc. zobotehnični atelje
O. Seydl
tjnbljam
205 02-6
: Edini : zobtiS?. atelje
U l\l anjll Giobočnlk u Isti hiši, kjer ]e lekarna.
Ordinacije osah dan, tudi ob nedeljah.
Ne samenjajte mojega sobosdravniikega in nobotehniikega ateljeja s konc. nobarekim ateljejem, ki Je v prej Id JI h 6aiih v Kranju ordiniral aamo ob nedejah.
Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila tako]. Vsa zobotehniška dela izvršuje lzknšen sobotehnik, ki Je moj sodelavec ie lspočetka in ki v tem poslu ostane tudi ie nadalje. Tako mi Je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati sa dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi in najrazličnejšimi potrebščinami in pripomočki.
Glinaste peči 117 *«! fatajto in priporočajte 1
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvali, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in najvaoja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani.
Zlite jfftisjt: Berlin, Pariz, \\m Itd. J?
v
NajboljSe kosrnetlčno
ZObOčIstilno sredstvo
JzdelovateP
0. Seval
Xj ubij a na, Spital.-Stritar. u/. 7
w
1. snopič:
2. snopič:
3. snopič:
4. snopič:
5. snopič:
6. snopič: Cena
iva se
ff Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akhielnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj Štirikrat na leto.
Cerkvene pristojbine aH štolnlna z dodatkom Kako se določa kongrua?
Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. HALLEYJEV KOMET (REPATICA) Blra, kongrua in cerkvena konkurenca
Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. — V nebesih. — Konec sveta In sedež za »nebeško kraljestvo*
KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN ... 80, oas   SO vinarjev.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
reglstrovana zadruga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57*% ali z 1 '/• amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskorap-tirajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet ▼ letu 1909:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. lzvzemšl
nedelje in praznike.
Poštno-hranilnični račun centrale 8t. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Maja konteraij «Gorenjea>.
Odiovemi urednik MiroiIit arabrolift.
Uitoin« ia Usak It, Pr. Lampret« ? Kranju,