Telefon št. 74. / omamna številka JO h. P« pošti prajtMan: M «*lo leto naprej 26 K — b pol leta , 18 , — , detrt , , 6,6«, mesec , 2,20, V »pravnlitvu projomsn: za £«lo leto uaprej 20 K — h pol leta , 10 , — , ietrt , , 6 , - , oosec , 1 ,70, '•a .»oiiljanje aa dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in inserita »prejema upravništvo t Katoi. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma no vsprejemajo. Uredništvo je v Semcv niSkih ulicah St. 8,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. .10 V Ljubljani, v torek 14. januvarija 1902. Letnik XXX. „J\posfoli"nove vere. Wolf torej hodi zdaj okoli »durch die Gauen der Ostmark« in pridiguje volivcem. A to pot ni vsebina njegovih besed »Los von Rom!«, ampak »Hin zu Wolf!« Mož ima dovolj opraviti s svojo umazano osebo. Vsa nravna propalost vsenemške stranke se spozna lahko iz teh dogodkov. Wolt je pokazal s svojim dejanjem podlost, kakršne je zmožen le malokateri človek. In zdaj se predrzne ta človek stopiti kot »nemški« mož pred ljudi kot kandidat, in ker ne more utajiti svojih grehov, se skuša ž njimi ponašati. On računa na to, da so Vsenemci zatelebani v njegovo kričavost. Saj je še celo mati dekleta, katero je tako zapeljal in osramotil pred celim svetom, pisala: »Moja hči se je sicer zmotila, a proti takemu možu, kakor je Wolf, je to razumljivo«. Wolf računa na to, da so tudi drugi strastni vsenemci tako zagledani vanj. »Ta volitev ne bo le politična«, govoril je pred včerajšnjim. »Jaz se borim za čast in življenje. Volivci bodo odločili o mojem življenju«. Torej on grozi, da si bo vzel življenje, ako propade ; on misli, da bodo Nemci iz strahu, da njihove stvari ne zadene tolika izguba, vse storili, da se jim ohrani "VVolfovo dragoceno življenje in apostolo-vanje. Tak je prvi in največji apostol proti-rimskega gibanja. Pregrešil se je v zadnji aferi ravno zoper vseh deset božjih zapovedi in sicer jako debelo. Poglejmo še , kako izpolnjujejo svoj protirimski misijon drugi »apostoli«. »Evangelska zveza« je povabila italijanskega protestantovskega pridigarja dr. Con-tina iz Bologne, naj popotuje po Nemškem in s svojimi pridigami deluje za gibanje »proč od Rima«. Ta mož seveda ni bil izbirčen v svojih sredstvih; med drugim je pripovedoval na tem popotovanju tudi to-le zgodbico: Slavni postni pridigar Agostino da Montefeltro je imel pustne pridige v stolnici v Fiesolo. Udeležba ogromna, vtis velikansk. A pater s tem še ni bil zadovoljen; na koncu neke pridige reče: »Preljubi ! Prihodnjič vam pokažem, kako se celo nerazumna stvar klanja Mariji«. Stol- nica je bila ob določenem dnevu seveda polna; vso v skrajni napetosti posluša Agostino«. o pridigo. Proti sklepu pripeljejo osla skozi glavna vrata po sredi cerkve pred veliki oltar; in osel pok'ekne; vse je iznena dbno, očarano. Ljudstvo pade na kolena in moli, ne vem ali osla ali madono (!). Naslednjo nedeljo grem s tovarišem v stolnico, da preiščem čudež. Cerkovnik mi pove : Osel tri dni ni dobil nič jesti, na velikem oltarju pa je ležal kos kruha, katerega v temni cerkvi ni bilo mogoče opaziti. Menih je stal poleg in osel se je stegoval po kruhu. To je bil čudež. Tako je klobasal dr. Contina po shodih. Nastala je vsled tega kontroverza med tajnikom »evangelske zveze« diakonom Frankom in odborom kat. delavskega društva v Gorlici. Delavsko društvo se obrne na škofa v Fiesole. Škof s pismom od 21. dec. 1901 izjavi, da je vse od kraja do konca zlagano. P. Augustin je imel v Fiesole postne pridigo 1. 1876, ko še prav nič ni slovel kot govornik; njegove pridige tam tudi nobenega posebnega vtisa niso napravile. Sedanji cerkovnik ne živi več, a vsi še živeči poslušalci Agostinovih pridig so pripravljeni s prisego potrditi neresničnost omenjenega dogodka. Med tem je Franke pismeno naznanil, da se je omenjeni dogodek pripetil okoli leta 1890 in da je bil pridigar isti P. Agostino. V potrdilo se v pismu sklicuje Franke na superintendenta Fischerja v Berlinu. Ta pa odgovori sledeče: Na pismo od 29. dec. odgovarjam, da se ne maram s katoliškim društvom prerekati. Toliko pa lahko dostavim , da vsa stvar župnika Contina sloni na velikem n e -sporazumljenju«. Torej nespora-zumljenje 1 Tako delujejo zdaj proti katolicizmu. Ti ljudje iščejo v morali sv. Alfonza onega »liguorjanstva«, katero so razkričali kot vrhunec nenravnosti. Ti ljudje se bijejo ob svoje nemške prsi in zabavljajo čez »rim-stvo«. A en pogled na njihovo delovanje kaže, koliko je vredna njih »nravna« ogorčenost nad rimatvom. Iz njihovih listov in brošur pa slovenski liberalci črpajo svoje »nazore« o »klerika-lizmu«. Kar prinesejo Nemci najbolj neum- nega o katolicizmu, to se bere vedno kmalu v »Narodu«. Zato pa obsodba Wolfi-jancev pade tudi na one, ki ga v slovenščini posnemajo. Sicer pa : Taki »apostoli« ne bodo omajali skale svetega Petra! Ponižana Jirvaškci. (Iz Hrvaške.) Prigodom adresne razprave v hrvaškem saboru se je ozrl poslanec Rubetic v svojem govoru na neke izjave ministerskega predsednika Szella o državnopravnem položaju Hrvaške nasproti Ogerski ter ga je zavrnil, kakor so spodobi. Žalostno je zares, da ne ni našel od 40 hrvaških poslancev na ogerskem saboru niti eden, ki bi bil podučil ministerskega predsednika, da on niti hrvaško - ogerske nagodbe iz leta 1868 ne pozna in da ima čisto krive nazore o položaju Hrvaške nasproti Ogerski. A kaj je govoril minister Szell? Javno je trdil v ogerskem saboru, da je Hrvaška sostavni del imperija krone sv. Štelana mažarske države, češ, da je mažarska država v svojej celoti le ena država z enim edinim političnim narodom — namreč z mažarskim — in da Hrvati nimajo izven tega okvira mažarske države nič iskati niti misliti kaj drugega, nego na to mažarsko državo. A ko je sredi tega govora zaklical poslanec Bari a, da Hrvaška spada med partes adnexae Ogerske, je tudi to potrdil ministerski predse- lik Szell. V sledečem govoru je minister to soj o izjavo o partes adnexae popravil v to'i':3, da je imenoval Hrvaško in Slavonijo zemlje posestrime, a kraljevini jih vendar ni hotel nazvati. In vendar se je našel v hrvaškem saboru mažaronaki poslanec, ki je Rubetiču oponašal, ker je branil doatojanstvo Hrvaške, da nima prav, češ, da je minister Szell že popravil svojo prvo izjavo. A kdo ee more zanesti na besede takega ministra, ki noče priznati državnega temeljnega zakona za-vezne kraljevine, samo da ugodi mažarskej megalomaniji. Kaj bi se zgodilo s takim ministrom v drugej državi, ki bi državni temeljni zakon zanikal ? Gotovo je, da ne bi dolgo sedel na svojej stolici, na Hrvaškem in Ogerskem pa se najdejo ljudje, ki hvalijo take ministre. Tako prežimo kakor Szell ni dosedaj govoril še nobeden ogerski državnik, celo Tisza no, ki je začetnik današnjega zistema na Hrvaškem ; a Szell more tako govoriti, ker dobro ve, da je Hrvaška v političnem pogledu tako nizko padla, kakor do zdaj še noben k r a t. Szell je zato tako odločno govoril, ker ve, da ga ne bode zato nobeden hrvaški poslanec na ogerskem saboru niti z besedico pobijal, marveč še hvalil, kakor je to sedaj delal poslanec Gjurkovič, ki je javno v ogerskem saboru trdil, da je Hrvaška le mažarska provincija z neko avtonomijo in da je Reka mažarska. To je govoril hrvaški poslanec in tako mislijo tudi ostali mažaroni; kako da bi potem minister ne posegel malo dalje ter Hrvatom grozil, da ne smejo niti misliti na kaj drugega, nego na mažarsko državo. Hrvaško Mažari potrebujejo, pa je ne bodo na noben način pustili iz rok, pravi Szell, ker do Reke morejo le skozi Hrvaško; a če je že Reka prava mažarska posest, mora sčasoma postati tudi Hrvaška, da bode vse ena država od Karpatov pa do Jadranskega morja. Minister je zato odločno zavrnil dr. Pliverida, ki trdi, da je Reka« con-dominium« mažarski in hrvaški. Kaj takega more učiti učen profesor, ali v praktičnem življenju je taka trditev nesmisel. In v tem ima minister bzell prav. Tudi vsak pošten Hrvat je obsojal dr. Pliveriča, ko je v hrvaškem saboru zagovarjal to zmešano trditev o reškem kondominiju. Reka more biti po svojem zemljepisnem položaju, po narodnosti in po zgodovinskem pravu le hrvaška; tega načela bi se morali držati vsi Hrvati brez razlike. Zdaj je faktično Reka mažarska, ker so jo Mažari vzeli omahljivim Hrvatom s silo; a da so jo znali braniti drugače, nego dr. Pliverie, morda se to no bi bilo zgodilo. Najžalostneje pa je pri vsem to, da je tudi Bam hrvaški ban priznal Reko za mažarsko posest ter s tem Mažare csokolil, da morejo raztrgati še bolj že tako raztrgano starodavno kraljevino hrvaško. Dočim se hrvaška opozicija trudi in muči, da probudi narod, da se zjedini v eno celino, podpira maža- LISTEK. Prvikrat z očstom k zornici. Srbski spisal Lazar K. Lazarevid. — Poslovenil Darinko. (Dalje.) Gjokica je na dvorišču navezal voziček mački za rep ter se zabaval z njenim tekanjem. Delavci šivajo v svoji sobi suknje, a btojan se jo zavalil v seno ter smrči, kakor da je noč. Moj oče sedi še vedno tako in se ne gane. Kožuh se mu je nategnil preko širokih ledij, a okoli pasu se mu razmika od globocega dihanja. Že davno jo bilo odzvonilo Ave Marijo. Dan se je bil nagnil k svojemu koncu, a v naši duši je vedno še vladala tista praznota. Nikjer ji ne vidiš konca, le oblaki se gromadijo še vedno gosteje! Vse začenja biti neznosno, strašno, obupno. — Bog, obrni ti to na dobro ! Sedel sem na pragu pred hišo. Držal sem v roki neko šolsko knjižico, a je nisem čital. Na oknu sem videl bledo lice mate- rino, naslonjeno na suho ročico. V ušesih mi jo zvonilo. Ničesar nisem mogel misliti. Na enkrat zaškriplje ključavnica. Mati izgine z okna. Zganem se. Vrata velike sobe se odpro. Na pragu je stal on, moj oče! Fes si je postavil na stran ; izpod njega strle lasje in mu padajo na visoko čelo. Brke so se mu spustile, lice je potemnelo in ostarelo. Ali oči, oči! Niti sledu ni od prejšnjih! Popolnoma so uga snile, upadle v glavo, na polovico pokrito s trepalnicami; počasi se premičejo, gledajo nestalno in brezmiselno, ničesar ne iščejo, ničesar ne mislijo. V njih je nekaj praznega kakor na daljnogledu, ki ima razbite leče. Na licu je nekak tožen in miloben nasmeh — nikdar prej ni bilo tega. Tak je bil moj stric, ko je pred smrtjo želel biti previden. Počasi preide hodnik, odpre vrata naše sobe, pomoli glavo notri ter no rekši ni. besedice se brzo pomakne nazaj. Zapre vrata, odide na ulico in se polagoma napoti k hiši kuma Ilina. Pripovedoval mi je potem Toma, kuma Iline sin, da se je moj oče z njegovim zaprl v sobo, da sta se nekam dolgo razgo- varjala potihoma, da jima je potem prinesel papirja in črnila, da sta nekaj pisala, pe-čatila itd. Ali kaj je bilo to, se ne zna 9e zdaj, niti bode kdaj kdo doznal. Okoli devetih in pol smo ležali mi v postelji, le mati je sedela z rokama v krilu ter z brezmiselnim pogledom zrla v luč. Tu so zaškripala vrata na dvorišču. Mati upihne hitro luč ter leže sama v posteljo. Meni je pod odejo tolklo srce, kakor da bije 8 kladivom po prsih. Vrata se odpro in oče vstopi. Obrno se parkrat po sobi, nato pa se sleče in leže, ne da bi užgal luč. Dolgo sem še poslušal, kako se jo prevračal po postelji, a potom sem zaspal. Ne znam, koliko časa sem tako spal, ko čutim nekaj mokrega na čelu. Odprem oči in pogledam ; poln mesec sije naravnost v sobo, a njegov žarek, prozoren kot paj-čevina pada na lice moji materi. Oči ima zaprte, lice bledo kakor kakega težkega bolnika, a prsi se ji dvigajo nemirno. Nad njo je sklonjen moj oče. Vprl je pogled vanjo in se ne gane. Kmalu potem pristopi k naši postelji. Gleda nas vso, gleda mojo sestro, otopi spet na sredo sobe, pogleda spet okoli in šepne : „Spe!« Ali sam se zgrozi nad svojim šepetom in kakor okamenel obstane na sredi sobe. Dolgo je stal tako in ni trenil. Le tuintam opazim, kako mu sevajo oči, ko se ozre kmalu na nas, kmalu na mater. Ali mi se ne ganemo niti z ušesom ! Nato se začne po strani pomikati po prstih k obešalu a ne obrne očes od nas ; sname pazljivo tisti s srebrom okovani samokres, spravi ga pod suknjo, povleče fes na oči ter hitro in s celo nogo stopajo odide ven. Ali komaj so vrata zapro, se skloni mati v postelji. Za njo so vzdigne tudi sestra. Kakor dve duši ! Mati vstane hitro ali pazljivo in gre proti vratom ; njej sledi tudi sestra. »Ostani pri otrocih !« šepne mati ter odido ven. Jaz skočim s postelje ter grem tudi sam proti vratom. Sestra mo zgrabi za roko, ali jaz se ji iztrgam in ji rečem : »Ostani pri otrocih !« (Konec prih.) ronska večina domačo in ogersko vlado v razcepljenju hrvaške domovine. To so žare« žalostni politični pojavi na Hrvaškem, ki groze s popolno propastjo narodne samo-stalnosti hrvaškega naroda. Opozicija ima zato grozno težaven položaj, a le njena velika vztrajnost bi mogla rešiti narod današnjega žalostnega stanja. Vzroki avstrijske krize. Milanski »Seeolo« prinaša povsem novo vest o vzrokih sedanji krizi v naši monarhiji. Dunajski dopisnik tega lista je imel namreč pred nedavnim pogovor z nekim »neaktivnim avstrijskim državnikom« iz sta-roavstrijske uradniške šole. Ta državnik je torej zatrdil, da sedež sedanji krizi ni v Avstriji, ampak na Ogerskem. Avstrijski parlament hočejo Mažari kaznovati za nekaj, česar ni zakrivil, za to namreč, ker noče priti do obnovljenja pogodbe med Avstrijo in Ogrsko. Na konferencah za skupni avtonomni carinarski tarif so Mažari res stavili take zahteve, da bi pomenjalo samomor za Avstrijo, ako bi jih vsprejela. Že po malo razpravah so morali priti avstrijski odposlanci do spoznanja, da Ogri enostavno nočejo pogodbe z Avstrijo in da smatrajo sedanji trenutek ugoden za prehod k personalni uniji. V resnici se pa to ne strinja popolno z istino. Oni le delajo težave, da bodo potem mogli priti z neko veliko zahtevo. Ta zahteva pa je neki: priklopljenje Dalmacije k Hrvatski oziroma aneksija od strani Ogrske. Ta aneksija bi enostavno odrezala avstrijsko trgovino z Bosno in Hercegovino, in to bi pomenjalo, da je Ogrska anektirala tudi ti dve deželi. Ker pa skoro ni dobiti avstrijske vlade, ki bi pri volila v to, je jako verjetno, da ne pride do pogodbe med Avstrijo in Ogrsko! Na pripombo dopisnika, da je „Frem> denblatt" dementiral vest o anektiranju Bosne in Hercegovine, je menil državnik, da ta dementi le potrjuje. „Fremdenblatt" je le tajil namen za anektiranje Bosne, molčal pa je popolnoma o Dalmaciji Tako imenovani milanski list. Da Mažari res že davno hrepene po okupiranih deželah ter tudi po Dalmaciji, se opaža v vsem delovanju ogerske vlade. V Bosni in Hercegovini prevladuje mažarski upliv, a da tudi po Dalmaciji iztegajo svoje roke, je avstrijskim politikom že davno znano. Vendar smemo pričakovati, da je vBe to še samo pritisk na avstrijske kroge pri sklepanju na-godbe. Zanimiva razprava v pruskem deželnem zboru. V včerajšnji seji pruskega deželn. zbora je odgovarjal kancler grol Biilow na interpelacijo nacijonalnih liberalcev o varstvu n e m š t v a ter ono poljskih poslancev o zatiranju Poljakov. Že dejstvo, da je pruska vlada v eni in isti seji odgovorila na obe interpelaciji, kaže, kako vsestranski so prezirajo najskromneje zahteve poljskega naroda. Interpelaciji sta utemeljevala poslanca Hobrecht ter J s d z e w s k i. Prvi je tarnal o nazadovanju (!) nemštva, pritoževal se nad avstrijsko vlado, ki menda ščuva (!) Poljake proti Prusiji. Vsaka država, pravi govornik, skuša vztrajati na potu, po katerem je postala velika. Interpelantje ne zahtevajo, da se posluži vlada novih sredstev, marveč le to, da vztraja na dosedanjem potu, ki vodi do narodne edinosti, ter s tem popravi škodo ('), ki jo ima sedaj nemštvo. Poljaki naj se udajo, potem bodo gotovo našli milost v naših očeh. Za njim je utemeljeval poslanec J a d -zevvski drugo interpelacijo. Rekel je mej drugim: Ljudsko šolo imamo, a brez ljudskega jezika. Tega ne moro pojmiti ves civilizirani svet. Kakšna je pač taka vera, ki se vtepa v glavo mladini s palico in krva vimi jermeni. Poljski narod in ves omikani svet nazivlja to barbarstvo. Država ven dar ni rabelj in vladar vendar ni začetnik vere. — Govornik nato opisuje dogodek v Vrešnu in vpraša potem pravosodnega mi nistra: 14 otrok je bilo zato kaznovanih, ker so bili poslušni starišem. Kaj pa četrta božja zapoved? Kje jo pravičnost? V Vrešnu se je bilo pravičnosti v obraz. — Ta govor je napravil na večino v zbornici uničevalen utis. Sedaj je jel odgovarjati grol' B ii 1 o w. Rekel je, da Poljaki pretiravajo, da je šolska oblast vršila lo svojo dolžnost in da je dogodke zakrivila le poljska agitacija (!). Potem je pa naznand, da se telesna kazen pri verouku ne sme več upora b 1 j a t i. (Nekaj so torej Poljaki že dosegli.) Nihče (?) ne brani Poljakom tako govoriti, kakor jim je zrastel — kljun. (Tako govori nemški državni kancler!) Poljaki naj se udeleže nemške kulture; verouk ni sredstvo za germanizacijo, a ne sme biti tudi ne sredstvo za polonizacijo. Poljski učitelji so nezanesljivi (!). Govornik pravi dalje, da vlada ne nasprotuje katoliški veri, da je on sam strogo liberalnega mišljenja, toda v narodnostnem vprašanju ne pozna nobene šale! Ker so boj usilili Poljaki (!j, ga je treba izvojevati, ker ne smemo trpeti, da bi se porušile korenine pruske moči. (Pač je malo življenja v njih, če so jim tako nevarni Poljaki?) Poljsko vprašanje je sedaj najvažneje; od njegove rešitve je odvison razvoj bližnje bodočnosti naše domovine. Dovolili bomo v to s v r h o š e v e č j i h denarnih sredstev, da pomoremo nemškemu kmetu ter industriji in ustanovimo nove vojaške gar-nizijo. O nelojalnosti poljske agitacije je vsakdo prepričan. Grof BUlow potem razvija svoj večinoma že znani germanizacijski načrt. V prvi vrsti pride v poštev naseljevanje nemških kmetov in industrijalcev mej Poljaki. Konečno je grof Biilow naznanil, da pride s 1. aprilom v Vrešen in Schrimm po en bataljon vojaštva. Pravosodni minister S t u d t je branil naučno upravo, češ da je postopala z največjo dobrohotnostjo (!) napram neverjetnim provokacijam. Tudi telesna kazen ni prekoračila postavnih mej. Sicer je pa mož govoril popolno v B(l-lowem smislu. Poljsko stvar je zagovarjal zastopnik centra posl. Fritzenborken, kije rekel, da imajo Poljaki pač toliko pravic, kakor vsak drugi državljan. Vlada bi grešila proti iožjemu in človeškemu pravu, če bi jim lotela kratiti to pravico. Poljaki nikakor ne nameravajo raznaroditi Nemcev, marveč ohraniti le to, kar je njihovega. Z naznani-om, da se odpravi v hodoče telesna kazen, e državni kancler molče obsodil dogodke v Vrešnu. Dokler se bo v poljskih cerkvah poljsko propovedovalo, izpovedovalo in obhajalo, tako dolgo se tudi ne sme prepovedovati pouk veronauka v .poljščini. K sklepu je še govoril Poljak Sty-c h e 1, ki je izjavil, da bodo Poljaki branili do skrajnih mej svojo narodno eksistenco, potem se je pa razprava prekinila in se nadaljuje danes. Nekaj o burski taktiki. Poročali smo in podrobneje [pojasnili,da je lord Kitchener iznašel nov način obrambe pred burskimi napadi, namreč zistem strel-n i c. Tem načinom hoče Kitchener odbijati burske napade, ob enem pa preprečiti prodiranje burskih čet in s tem čimdalje bolj omejiti bojno polje. Sedaj pa javlja neki inozemski list, da tudi strelnice ne povzročajo Burom prevelikih ovir, ker ne tvorijo tako neprodorne meje, kakor si domišljajo Angleži. V mnogih strelnicah angleški vojaki niti nočejo prebivati, ker niso varni pred burskimi kro glami, ki prodro zidove, kakor maslo. Mnoge angleške posadke se utabore vb led tega raje izven strelnic in se, kedar se jim pri bližajo Buri, enostavno poskrijejo v visoki travi ali v grmovju, da gre sovražnik lahko mirno mimo njih, in potem šele jamejo streljati nanje, kajpada brez vspeha. Pri r a z s t r e 1 j a n j u vlakov zrak postopa mojster v tej 6troki, Jak. Hin-ton, tako-le: Ko zakoplje razstreljivo tva-rino na gotovo mesto, se skrije v primerni daljavi, ter ustreli v hipu, ko dotični voz dospe na pravo mesto. Na ta način se Buri preskrbe z vsem potrebnim, pred vsem pa z najnovejšim orožjem. S posebnim vspehom so se jeli v zadnjem času posluževati angleških bajonetov, katerih so se izpo-četka branili posamni burski oddelki. Ta taktika jim jo tudi pripomogla, da so porazili Angleže pri T w e e f o n • teinu brez vsakega strela. Tudi angleških topov se marljivo poslužujejo posamni burski oddelki, čeprav tega angleški poročevalci nič kaj radi ne trobijo v svet. S tem pa seveda ni rečeno, da jih ukradejo Angležem, ker potem bi jih v mnogih slučajih morali vlačiti seboj tudi tedaj, ko jih ne potrebujejo. Buri si marveč topove samo izposodijo ali pa zamene. Tako so poročali v zadnjem ('asu listi, da je Delarey pri Blakfonteinu ugrabil tri topove. To pa ni bilo res. De!arey je imel pri sebi tri topove, ki pa seveda niso bili v najboljšem stanju. Ko pa je videl pri Angležih tri nove topove, obšla ga je želja, da bi tudi z njimi poskusil trdnost angleških strelnic In res so jo Angleži kmalu skupili s svojimi topovi, burskih obrabljenih topov pa niso mogli rabiti. Književnost in umetnost. Repertoir slovenskega gledališča. Danes je repriza G. Davisove veseloigre »Katakombe«, ki je dosegla pri premijeri najpopolnejši vspeh. Igra je vele-zabavna, fina in polna Batire. — V četrte k se bu pela zadnjič Verdijeva opera »Traviata«. — V soboto je premijera Schillerieve drame »Devica Orlean-s k a«. Naslovno ulogo igra gdč. R ii c k o v a. — Prih. torek pride na vrsto Verdijeva opera »Rigoletto«. Naslovno ulogo poje gost g. U 1 r i c h. Za Marijine družbe. Ker se Marijine družbe tako lepo razširjajo, je postalo potrebno, da dobe pesma rico za svoje društvene namene. To jim jo preskrbel p. A n g e 1 i k Hribar. Izdal jo drugi zvezek te zbirke: »V e n č e k Mariji. Napevi za Marijino družbo«. Te pesmi so prirejene za razne zbore, moške in ženske. Vseh napevov skupaj je 24. Od teh je večina Angelikovih, trije so Riharjevi, štiri je harmoniziral g. izdajatelj. Partitura stane 1 K, vsak glas posebej 20 vin. Založil jo pesmi frančiškanski samostan v Ljubljani. Prepričani smo, da bo s to knjižico vrlo ustreženo društvenim vodstvom. Obrednik za organiste je izdal vč. g. Matej Straki, koralist stolne cerkve v Mariboru z dovoljenjem preč. kne-zoškofijstva. Dobi se pri njem in stane s pošto vred 1 K 60 vin. Obrednik obsega vsa imenitniša liturgična opravila in blago-slavljanja, ki se vrše med letom navadno po župnijskih cerkvah. Napevi ho tiskani v modernih notah v vi|olinskem ključu. Na koncu so določbe dveh lavantinBkih sinod glede cerkvene glasbe. Delo jo p dobno Pusteje-vemu »Manuile chorale«, je praktično zlasti radi slovenskega besedila in jasne razlage, ki se nahaja pri vseh opravilih. Ker je namen pisatelju ta, da dobe organisti v roke pripravno knjigo, po nitki ceni, naj jo oskrbe cerkv. predstojniki vsem organistom in tudi pevcem, potem smejo pa tudi terjati, da se napevi pri bogoslužnih opravilih vrše ne-skrajšani, da se izvajajo nele pobožno, marveč tudi umetnostno. — Radostno pozdravimo to delo, ki bo mnogo pripomoglo k dostojni izvršitvi liturgičnih opravil. P. H. Sattner. Franz Prešeren. Deutsche Gedichte. Laibach 1901. Druck und Verlag von Kleinmayr & Bamberg. — Gosp. L. P., kateri je priredil to izdajo, cM ji je geslo: »Getico seripsi sermone libellum«. Kakor je Ovidij v tujem jeziku peval, tako peva tudi tu Prešeren v nemščini. Takoj v prvi pesmi že se opravičuje, da peva nemško, dasi ve, da mora nemška načela umakniti slovenski materi. Prešeren je sam že 1. 1847 nameraval izdati s slovenskimi »Poezijami« tudi svoje nemške pesmi kot „Nameček nemških in ponemčenih poezij." Te je sprejel g. L. P. v prvi del zbirke. V drugem delu slede pa iz raznih virov nabrane pesmi, med njimi tudi take, o katerih se no ve, ali so Prešernove ali ne. Pesniška vrednost je različna. Nekatere imajo čisti blagoglasni značaj dovršeno poezijo, kakor slovenske Prešernove pesmi, a pri drugih se tudi pozna, da niso bile namenjene za tisk. To jo Prešernova „zahvala" za nemško vzgojo: »Dur vvahren Mutter soli und muss sie weichen; Doch raein' ich, daas es ziehmt dem Pflegesohne Der Pflegerin ein Dankgeschenk zu reic.hen. Avstrijski junaki. Po raznih virih priredil Jak. Dimnik, učitelj v Ljubljani. S 17 podobami. V Ljubljani. Natisnila in zisložila Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberg. 1902. — Dvajset avstrijskih junakov jo tu popisanih: Salm, Kacijaner, Ilerberstem, Ilerbert in Andrej Turjaški, Ni-kola Zrinjski, Starhemberg, Sobieski, Karel Lotaririški, Montecucoli, princ Evgen, Lavdon, Vega, H'if;:r, nadvojvoda Karel, Radecki, Albreht, Tegetthc.ff Kuhn, Č hovin. Viri so citirani. Knjiga jo spusana z namenom, da »bi se mladina učila požrtvovalne ljubezni do domovine ter si podkrepila čut domcjjjubja, Zvestobe in vdanosti do cesarja.« V dodatku je več bojnih in junaških p< sem. V knjigi so tudi jako pobožni odstavki. Nadvojvodo Albrechti na primer jako hvali zaradi njegove pobožnosti ter ga slavi, da je bil Junak z mečom in rožnim vencem." Tu so odstavki, ki se morajo kar naravnost ne le mladini, ampak tudi stari in »Narodov c e m « priporočati v pridno branje, n. pr.: „Zmagalec pri Custozzi se ni sramoval vzeti v roko rožni venec in ga pobožno moliti med vsem ljudstvom. V tem prelepem molitveniku katoliškega kristjana je iskal in tudi našel moči, tolažbe in miru; rožni venec je bil vedno njegov spremljevalec, zlasti v boj in vselej tudi v zmago!« Kdor bere take odstavke v knjigi, bi stavil svojo glavo, da je g. Dimnik najčrnejši »klerikalec«. Mi se pa spominjamo, kako piše »Učit. Tovariš« in — si misiimo svoje . . . Celovškega knezo-škofa dr. Jožefa Kahna n. pr. imenuje gosp. Dimnik »prevzvišenega« in pohvalno omenja njegovo zanimanje za cerkev na sv. Visarjih. Hm, glasilo »Zveze učit. društev" ne piše v tem tonu. Sicer pa, kaj hočemo? G. Dimnik je modern pedagog in že ve, kaj dela... B. „Vienac", hrvaški poučni in zabavni list, jo začel prinašati zopet ilustracije. Zdaj je last »Matice Hrvatake«. Izhaja vsak četrtek na dveh polah in stano na leto 14 K. Urednik mu je dr. Gjuro A r n o 1 d. Dopisi. Polhov Gradec, 8. jan. Na praznik sv. treh Kraljev je priredila tukajšna dekliška Marijina družba prisrčno nedolžno zabavo v prostorni društveni hiši. Začetkom so nam prekrasne žive podobe poklicale v spomin ljubeznjive skrivnosti božičnih praznikov; na to pa je sledila prelepa igra »Lurška pa-stirica«, ki so jo priproste kmečke deklice predstavljalo z veliko razumnostjo, tu in tam uprav umetniško dovršeno. Težko je dati prednost tej ali oni, ker so vse svoje uloge dobro izvršile. Splošno le bodi povedano, da se ta igra na marsikaterem odru ne igra tako preudarjeno in prisrčno, kakor se je predstavljala pri nas. Veliko zaslug ima gotovo pri tem v prvi vrsti č. g. župnik Jož. Laznik, ki vodi dekliško družbo z vstrajno vnemo in ki je dal pri tej priliki napraviti v prostornem Marijinem domu velik in krasen gledališki oder, b kakoršnim se še marsikatero mesto ne ponaša ; v drugi vrsti pa tudi č. g. kapelan Jak. Kleindienst, ki je vodil igro in sploh veliko pripomogel k njeni dovršeni predstavi, za kar jima izreka družba tem potom najprisrčneišo zahvalo. Pa ne samo dekliška, ampak tudi mla-deniška družba se prav lepo razvija ; kajti ravno zadnji čas je bilo na novo sprejetih čez 60 mladeničev. Upamo, da nas bodo tudi ti kmalu razveselili s kako lepo predstavo. Na tak način spoznava ljudstvo, da ima tudi Marijina družba lahko svoje pošteno veselje in zabavo, ob jednem pa ravno take predstave vplivajo na ljudstvo nekako blažilno in izobraževalno ; radi tega je to res posnemanja vredno. Ko smo videli pretečeni praznik sv. treh Kraljev tolik uspeh pri popolnoma priprostih kmečkih deklicah, spomnili smo se nesramnega obrekovanja, ki je bilo za časa dežel-nozborskih volitev brati v umazanem »Narodu«, da je ljudstvo v ljubljanski okolici pobudaljeno vsled žganjepitja. O, motite se močno, g. liberalci; ker se našega pogumnega in prebujenega ljudstva bojite, zato ga sramotite. Toda recite sami, ali je ljudstvo pobudaljeno, v čegar vas prihaja okoli sto izvodov vriega »Domoljuba« in kar je še posebno lepo, nobenega »Naroda« in nobenega »Rodoljuba«, ljudstvo, ki se je udeležilo volitev kakor en mož, ljudstvo, kojega hčerke morejo prirediti gledališko predstavo, ki bi delala čast marsikateremu mestnemu odru ! r1 Mi vstajamo, in vas je strah! . Vrli Marijini družbi pa želimo, da bi vedno bolj napredovala in nas še večkrat povabila v svojo hišo k takim zabavam. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. januvarija. Osebne vesti. Od cesarja so častnimi kanoniki goriškega nadškof, kapitlja imenovani gg.: ravnatelj osred. semenišča v Gorici dr. Jos. Gabrijevčič, someniški profes. Dominik Alpi, dekan na Grnici A. Cibič, župnik v Gradu I. Rd a r o in dekan v Tolminu Jos. Kragelj. — Župnik na Ov-sišču č g. Jos. P r o š a je na svojo prošnjo umirovljen. — Predsednikom vol. komisije za kranjsko trgovsko in obrtniško zbornico jo imenovan dvorni svetnik dr. pl. Rili ing. Potrjeni zakoni. Zakoni dež. zbora kranjskega glede pristojbinskih določeb za posojila ljubljanskega mosta v znesku 1.800.000 in 1,600.000 kron so dobili najvišjo potr-jenje. Pogreb g. Jos. Nollija je bil včeraj prav lep. Udeležilo se ga je osobje slovenskega gledališča, ki je korakalo pred krsto, noseč vence. Udeležili sta ee pogreba pevsko društvo »Slavec« in telovadno društvo »aokol«. Za krsto smo videli mnogo odlič-njakov in občinstva iz vseh krogov, ki so v Jos. Nolliju čestili delavno, zaslužno moč pri slovenskem glodališSu. K poroki nadvojvodinje Elizabete. Kakor čujemo, bo prebivalstvo na Bledu visoka poročenca nadvojvodinjo Elizabeto in princa Otona Windischgratza slovesno sprejelo. Od pošte do VVindischgrii tzove vile bode cesta razsvetljena z lampi-jončki. Priredi se visokima poročencema se-renada in poklonijo se jima deputacije V gradu so sedaj razni obrtniki na delu, da prenove razne prostore v vili. V kapelici bedeta poročenca prisostvovala vsak dan sv. maši. Cuje se, da bo Nj. Veličanstvo cesar dal nadvojvodinji Elizabeti 30 milijonov dote. »Narodovo« odgovorno uredništvo je po smrti g. Jos. Nollija prevzel gosp. Valentin Kopitar. Odlikovanje. Francosko ministerstvo za nauk in lepe umetnosti je podelilo ravnatelju c. kr. muzeja v Spljetu, profesorju Fr. Bulicu, naslov »officier d' academie«. To odlikovanje, ki je dobivajo učenjaki, izraža srebrni venec iz palmovih listov. Kranjska mestna godba je dobila nedavno nov odbor, ki je izvolil predsednikom trgovca in posestnika gosp. K. Floriana. V soboto 11. t. m. je po dolgem času priredila sijajno bakljado po mestu. Kakor ču|emo, so bo mirozov ponavljal vsak mesec enkrat. Iz Kranjske gore se nam piše: Tukajšnje vojaško in veteransko društvo je na občnem zboru enoglasno izvolilo častnimi člani gg.: Dr. V. Levičnika, predsednika deželnega sodišča v Ljubljani, H. Kendo, postaje načelnika in I. Hrovata, želez, uradnika v Kranjski gori. Socijalnodemokratični shod. Prihodnjo nedeljo bodo imeli soc. demokratje shod v Zagorju ob Savi. Nova cerkev na Bledu. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, je ministerstvo že dovolilo, da se na Bledu zgradi nova župna cerkev. Cesar Franc Jožeia bolnica usmiljenih bratov v Kandiji je v letu 1901 oskrbovala 1522 bolnikov, skupaj 2t372 dnij. Na vsakega bolnika pride torej povprečno 17 98 dnij, na vsak dan 74 99 bolnikov. — Ozdravljenih je bilo 1102 bolnika, zboljša-nih 271, neozdravljenih 38, umrlo jih je 38, za leto 1902 ostalo 73. Izvršene so bile raznovrstne operacije. Iz Kranjske je bilo 1331 bolnikov, iz Hrvatske 56, in Štajerske 25, iz Primorske 10, iz Italije 8, iz Ogerske 6 itd. Razvidi se iz predloženega poročila, da se je v preteklem letu zdatno zvišalo število sprejetih bolnikov, kakor tudi število oskrbovalnih dnij. Lahko se sklepa iz tega na plodonosno delovanje, a prizadelo je silnih žrtev zavodu, ki je moral do kraja uporabiti vsa svoja sredstva. A ker so le darovi pokroviteljev in dobrotnikov pripomogli, da je bilo mogoče, premnogim dati zavetja in pomoči v boleznih in nadlogah, veže nas dolžnost, zahvaliti se v prvi vrsti visokemu deželnemu zboru kranjskemu za zvišanje letne podpore. Nadalje se v svojem in v imenu velikega števila oskrbljenih revnih bolnikov zahvaljujemo najsrčnejše naši ne-utrudljivi dobrotnici, veleslavni kranjski hranilnici za letno podporo, takisto tudi za podpore in prispevke veleslavnim zastopom zdravstvenega okrožja novomeškega in kostanj eviškega, nadalje tistim občinam in posojilnicam, ki tudi v preteklem letu niso pozabile naših oskrbljencev, kakor sploh vsem svojim dobrotnikom; Bog povrni vsem tudi najmanjši dar — tisočero! Iskrena naša zahvala gre posebno tudi prečastiti duhovščini in vsem, kateri sprejemajo naše so-brate po deželi s toliko ljubeznijo in prijaznostjo ter jim pomagajo z dobrimi sveti in v dejanji. Tudi zanaprej priporočamo te svojo sobrate, ki imajo toliko težaven in trudapoln posel pobiranja milodarov, preča stiti duhovščini in svetnim oblastvom. Ob enem pa prosimo zopet vse pospeševalce, prijatelje in dobrotnike našega zavoda, naj nam pomorejo tudi v novem letu, da bomo mogli zopet toliko, ali pa še višje število bolnikov sprejeti in zadostiti njih zahtevam in potrebam. — Konvent usmiljenih bratov. Blamažo iiče. Dr. Treo je vložil na državno sodnijo rekurz proti nepotrditvi poslancem v dež. zboru goriškem. Dejstvo je, da pri volitvi ni imel aktivne volivne pravice in je dež. zbor bil kompatenten, da tako izvolitev ovrže. »Gorica« obljublja dr. Treotu veliko blamažo. Iz Cerkelj dne 11. jan. Na sv. treh kraljev imeli smo pri nas shod družbe svetega Cirila in Metoda, kateri je bil povoljno obiskan. V lepih besedah je zbrane pozdravil č. g. župnik Golobič kot predsednik. Predlagal je, da se predsednikom izvoli enoglasno g. Hočevar tukajšni posestnik in lekarnar na Vrhniki, kar se je tudi zgodilo. On se zahvali za zaupanje in pravi, da tega posla ne more prevzeti in, da ostane blagajnik le še, ako tudi g. župnik predsednik ostane, kar se je na splošno prigovarjanje zgodilo. Tajnikom je bil izvoljen g. Medved Prav prijetno smo se zabavali in prepotrebni družbi kakor vsako leto naklonili znaten znesek. Od Fare pri Kostelu. V tukajšni župniji je bilo pretečano leto rojenih 82, umrlo jih je 44, poročenih 18 parov. Z Dovjega se nam včeraj poroča: G. Janko Mlakar iz Ljubljane je šel danes popoludne z vodnikom Šmercem v lovsko kočo na Krmi prenočit. Jutri zjutraj ob eni nameravata vstati ter iti mimo Marije Terezije koče na Triglav, ako bode mogoče, in zvečer nazaj v Mojstrano. Šolske vesti s Štajarskega. Učiteljem in šolskim voditeljem pri t>v. Primožu na Pohorju je imenovan g. Franc K o r -bar, učiteljem na ekspozituri v Lokavcu g. Luka Stare od sv. Tomaža na Primorskem, na šoli v Trbovljah gosp. Leopold Cimpcršek in za učiteljico na šoli v ^ibiki gdč. Elizabeta K 1 e m e n č i č. Umi-rovljen je nadučitelj v Žalcu g. I. K o n -čuvan v Žalcu. — Za učiteljico ročnih del v Konjicah je imenovana gdč. Berta Kožuh. Ljubljanske novice. Še enkrat »R o t s c h i 1 d o v a hči«. To vam je bilo danes vrišča po Ljubljani. G. Kolmann je včeraj zvečer zopet v oknu prodajalnice iz-ložil Vavpotičevo sliko : »Smrt v moderni obleki«. Zapet je bilo vse polno ljudij pred Kolmannovo prodajalnico in ženice so modrovale : »Saj smo vedele, da je g. Kolmann sliko radi tega odstranil, ker se je ženin oglasil. Sedaj se je pa gotovo skesal, pa je g. Kolmann podobo zopet izložil«. In ženice so izrazile na razne načine svojo zadovolj-nost, da se je grdi »Rotschildovi hčeri" zopet izneveril ženin, saj bi bilo vendar nekaj nečuvenega, ako bi se taka »grda babnica« omožila v Ljubljani, ko je se vendar toliko Ljubljančank neomoženih. »Vidite, milijoni niso vse« pristavljale so ženice in se zadovoljno ogledovale v Kolmannovem steklu. Mi smo prepričani , da He bomo marsikateri Ljubljančanki zamerili, ako povemo, da niso resnične govorice, da je razstavljena slika Rotschildova hči, ampak da slika predstavlja navadno fantazijo Vavpotičevo »Smrt v moderni obleki« in da so vse druge govorice neutemeljene. G. Kolmann se je danes dopoludne zopet prepričal, da nastaja nevarnost za njegova okna, in je opoludne sliko zopet skril, a kljub temu hodijo ljudje še vedno gledat v Kolmannovo okno. — U m r 1 a je v Ljubljani gospa Leopoldina V a 1 e n ta , soproga g. dr. pl. Valente star. — Ponesrečil so je včeraj na Zaloški cesti posestnik Ivan Cegnar iz Linhartovih ulic. Peljal so je z ženo na vozu, s katerim se je hotel umakniti električni žolezniči. Pri tom je pa za-vozil preveč h kraju ceste in so mu jo prevrnil voz. Pri padcu si je zlomil desno nogo, njegova žena je pa dobila le lahke poškodbe. Cegnarja so prepeljali v bolnico. — Domača umetnost. V izložbenem oknu Kriaperjeve trgovine na Mestnem trgu sla razstavljeni dve oljnati sliki akad. slikarice g. M. F r o h 1 i c h o v e. Radi tatvine so bili te dni pri gra-škem dež. sodišču kaznovani mizarski pomočniki Gab. Benedik in And. Golob iz Stražišča pri Kranju in Pet. Grašič iz Pre-doselj. Dobili so več mesecev težke ječe. — Pri istem sodišču sta bila radi javnega na-silstva obsojena v 13 ozir. 6mesečno ječo Mat. Kalan in Jan. Jazbec iz Godcšiča. Iz Idrije se nam piše: »Jednakoprav-nost« preti v 1. letošnji številki, da bode pričela sedaj stikati po farovžih ter prinašati pikantnosti o duhovnikih. To nas prav malo briga. Mar niste že dosedaj stikali po vseh kotih, kjer ste upali, da boste zavohali kaj, kar bi ugajalo vašemu nosu. Kadar niste mogli pa ničesar najti, tedaj ste si ga izmislili. Ker je »Jednakopravnost« strahovito suha in prazna, ponavljamo pa zopet letos nasvet, katerega nam je dal že lani neki naš somišljenik. Prosili ste poročil iz društev, tedaj pa je opomnil nekdo, da je največjo društvo v Idriji občina. Poročajte torej o sejah in drugem delovanju. Pa še s proračunom no pridete na dan. »Siovenčevega« poročevalca, ki je popolnoma objektivno poročal o mestnem proračunu za I. 1902, pita »Jednakopravnost« z dopisunom, meeto da bi pojasnila nekatere res čudne postavke. Tako verjemite, da nam ne gre v glavo, da bi bilo mogočo potrositi 1000 kron za kurjavo v realki, ki bo imela prihodnje leto cela dva razreda. Enako nikakor ni umestno izbran »prostor za dijaško igrišče« v parku nasproti Grudnu, ker je prostor preplavljen, ako je količkaj vočja voda. Pustite ta prostor olepševalnemu društvu, naj ga to vzdržuje, ne pa pomaga mesto s 500 kronami. Telovadno orodje bode tudi predrago, ako boto vsako leto dali »Sokolu« 100 kron. Zakaj ni v proračunu mej izdatki ravnateljevo stanovanje, tudi niste povedali, kakor tudi molčite o tem, da v proračun niste postavili 960 K. katere bo dobila občina kot najemščino hiše št. 136. Konstatujemo tudi še enkrat, da ste postavili v proračun za učitelje prostih predmetov kateheta, konstatujemo, da ste p-edložili proračun, v katerem ste se pri seštevanju zmotili za celih 10.000 kron, zato pa tudi izkazali dobička v razpoloženem proračunu 14.522 kron. Površnost! Predno stikate po župniščih, uredite vse v svojih uradih. Konstatujemo končno, da si jo župan letos za neka, nam doslej neznana, pota — zaračunil 150 kron, v isti sapi pa liberalci trd6, da si duhovniki vsak storjen korak zaračunajo. Požar. Od Fare pri Kostelu : Dne 6 t. m., t. j. na praznik sv. 3 Kraljev popoludne je nastal ogenj pri Potoku v nekem skednju. Sreča je bila, da so ljudje šli ravno od ve-černic domov, ko se je ogenj pokazal; prihiteli so saj toliko zgodaj, da so ogenj omejili. Skedenj, v katerem je bilo polno krme, jo seveda do tal pogorel, druge nesreče ni bilo. Zažgali so otroci s cigaretami. Posestnik skednja je bil za malo svoto zavarovan. — Ogenj je upepelil pod in hlev I. lla-povža v Svibnju 8. jan. ob 1. popoldne. Streha poleg stoječe hiše se je že tudi vno-mala, a pogumni gasilci so jo rešili. Že skoraj iz ognja so zvalili eod vina. Domač osemletni otrok, ki je zakuril na podu, bi bil zgorel, ko bi ga ne rešil tukajšnji srčen gostilničar Fr. Kmetič in vrgel ven iz ognja. Ta je izvlekel tudi tele iz hleva in se pri tem precej opekel. Otrok bo težko okreval. Stariši, zaklepajte vžigalice! V vodnjak je skočil in utonil 7 2-letni kmet Sebastijan Ovčarič, po domače Čačo v Malih Munah št. 36 (občina Pod-grad). Vzroka samomoru so no ve. Ker je ta vodnjak edini v Malih Munah, morajo zdaj vaščani odstraniti iz njega vodo in za porabo hoditi ponjo v bližnjo Velike Mune. Vsakako žalosten in za vaščane neprijeten dogodek 1 Pokopali so včeraj zjutraj v Celovcu redovnico samostana sv. Elizabete sestro Marijo Gertrudis rojeno Pistrtnik , ki jo umrla v soboto v 36. letu svoje starosti. Nož v praa. Iz Trsta so poroča : V soboto zjutraj si je 24letni Robert Schulz, stanujoč v ulici del Pero, v navzočnosti svojega brata porinil velik nož v prsa. Njega brat je hitro poklical zdravnika in ta je dal nesrečnika prenesti v bolnišnico, kjer jo uro pozneje izdihnil dušo. Vzrok samomoru ' jo — nesrečna ljubezen. Kdo bo deželni glavar v Istri? To vprašanje še ni rešeno. Campitelli in puljski župan dr. liizzi se rujeta med seboj za to mesto. Včeraj jo bil puljBki župan dr. Rizzi na Dunaju. Legar v ženski mestni bolniinicl v Gorioi. Nekaj časa sem razsaja v goriški mestni ženski bolnišnici legar (tifus). Ta nevarna bolezen razširila se je tudi na bolnišnični oddelek, kjer se nahajajo nesrečne umobolno. Kaj se lahko pripeti ponočnemu čuvaju. ^Primorski List" poroča: Ponočni čuvaj Kobal je ravnokar pred županovo hišo v Planini zaklical deseto uro. Od tod jo udari ponosno dalje po trgu čuvat ognja. Pokliče ga hlapec iz bližnje hiše: »Kobal, sem pojdi na kupico vina, pa glej, da me pokličeš ob eni uri!« Kobal zvrne par kozarcev in zagotovi točnoBt v klicanju, kajti on da cele noči ne spi. Po potu grede najde pred pošto prazno kočijo, katero je bil sedlar ravno zvršil. Rekel je sam pri Bebi: „Tukaj notri lahko počakam enajste ure". Stopi v kočijo, katera se prijetno zaziblje. Še sam se nekoliko časa ziblje, potem zaspi. Malo pred enajsto uro pride kočijaž iz Postojne, napreže kočijo in hajd s Kobalom v Postojno. Kobal je trdno spal, da ni nič opazil. Kočijaž pri vozi v Postojno pred pošto in spreže konja, ne da bi ugledal planinskega čuvaja v kočiji. Ob dveh popolunoči zavpije postonjski nočni čuvaj Stegu prav blizo kočije: »Dvee jee urrra!« Kobal se prebudi: »Kdo vraga kliče: Dve je ura? Ednajst je ura!« Postojnski čuvaj zavpije zopet: »Dvee jee urrra!« Kobal skoči s svetilko v roki iz kočije: Ta lump mi zopet kliče: Dve je ura. Ednajst je ura!« zavpije na vse grlo. Postojnski čuvaj se obrne proti njemu : »Katera oblast jo pa tebo sem prinesla?" Planinec : „Katera oblast je pa tebo v Planino prinesla klicat: Dve je ura" Postojnski čuvaj: »Tukaj v Postojni je zdaj dve popolunoči!« Planinec: »Jaz sem tukaj doma in kličem enajsto uro!« Med glasnim pričkanjem in vpitjem obeh nočnih čuvajev pritečeta iz bližnje gostilne še krčmar in njegov hlapec. »Kdo si ti ?« vpraša krčmar. Kobal s svetilko v roki: »Jaz sem tukajšni planinski nočni čuvaj". Krčmar: „A!i tukai je Postojna, ne Planina! Ha, ha, ha!" Planinec Kobal se je sicer dolgo obotavljal in priduševal, na zadnje pa je vendarle moral priznati, da je v Postojni. Kako pa da jo tje prišel, si ni mogel razlagati, kajti sicer cele noči no spi. S potrtim srcem se je vrnil v svojo domačijo in tam med svojimi rojaki še nadalje zvesto opravljal ponočno službo. Agentje s podobami, ki godejo, so lansko leto imeli jako dobro žetev po Notranjskem. V nekem kraju so prodajali take podobe, ki igrajo božično pesmi, po 17, tudi do 20 gld., in menda v par slučajih še višje. In vendar stane taka godbena podoba v trgovini na Dunaju 5 gld., reci pet goldinarjev. Ce odvede torej le eno, ima že več nego 10 gld. dobička. Dunajski »Vaterland« je prinesel lani avgusta meseca enkrat notico, podpisano od župnika blizu Dunaja, kjer tudi krošnjarijo taki agentje, da je on dobil tako podobo za pet goldinarjev. Torej pozor! Slovenski milijonarji v Ameriki. „Amo/ikanski Slovenec" poroča, da štejejo amerikanski Slovenci med seboj že par milijonarjev. Vsekakor bi bilo zanimivo zvedeti imena toh ameriških slovenskih milijonarjev, ki so v Ameriko prišli praznih rok, a so si s svojo pridnostjo pridobili milijone. * # * Senzacionalen samomor. V soboto se jo vrgel s četrtega nadstropja dr. Tomka ter obležal na mestu mrtev. Samomor je izvršil radi tega, ker mu je nekdo ukral za 186.000 K vrednostnih papirjev in mu zavarovalnica, pri kateri je bil zavarovan za 200.000 K, ni hotela takoj izplačati te svote. — Sedaj so pa pokazalo, izdal je namreč njegov brat, da jo dr. Tomka defravdacijo sam fmgiral, da je poplačal svoj in svojega brata dolg. Brata so sedaj .prijeli. Zadeva menda še ni povsem jasna. Novi častni člani akademije znanosti v Petrogradu. Akademija znanosti jo izvolila častnimi člani kralja Viktorja Emanuela, prestolonaslednika Gustava švedskega in Norvegijskega, potom ruskega poslanika v Carigradu Sinovjova, predsednika dunajske akademi|o znanosti Edv. Suessa, profesorja na češkem vseučilišča v Pragi, Polivko, profesorja na vseučilišču v Bero-linu, Schmollerja, in rektorja visoke aole v Sredcu, Lubomirja. V Zagrebu je dne 11. t. m. umrla umirovl|ena članica zagrebškega kazališča Mara Akačič — Perisova. Mara Perisova je prvi pot nastopila na hrvatskem odru dne 22. novembra 1860. Ta dan je bil v tem oziru znamenit za hrvatsko zgodovino, ker se je isti večer prvič igralo v Zagrebu hr vatski. Predstavljali so Freudenreichovo »Lrno kraljico«. Mara Perisova je bila nekaj let tudi v Belemgradu članica tamošnjega gledališča. Mejnikov hrošč v januvariju V ljudskem vrtu v Gradcu sta ujela te dni dva šolana majnikovega hrošča. Vsled izredne lepih dni se je hrošč skoro gotovo zmotil in prilezel je v svet, meneč, da so se že pričeli lepi majnikovi dnevi. Za katoliško univerzo v Solno-gradu se je v mesecu decembru pr. 1. nabralo 15454 Iv. Sin Napoleona III. — kolporter. Nedavno je umrl v neki pariški bolnici sin Napoleona 111 in Marjete Bellanger. Mati mu je zapustila lepo imetje, katero pa je vsled špekulacije zgubil vse ter postal berač. Prodaial je časnike po ulicah in bil znan vsakemu pod imenom »Poleon«. Nič več ne bodo trčili vlaki. Rudolf Bartelmus v Brnu je iznašel poseben način, da se preprečijo mnoge nesreče na železnicah. Med tiri bo poseben elektriški tok, ki bo v zvezi s celo progo. Ako se bo vlak bližal kaki zapreki, tedaj se zasveti pred vlakovodjem bela svetilka, ako je pa na progi kaka pomota, napačna križava proge, ako vozi ali stoji po isti progi kak drug vlak, tedaj se strojevodju z daljave 2400 m zasveti zelena svetilka, v stroju pa so zaslišijo močna znamenja z elektriškimi zvonci. Ako bi bil strojevodja gluh, tedaj se mu v daljavi 1200 m zasveti rudeča luč in močna znamenja z elektriškimi zvonci se še po-množe, ako bi pa pri vlakovodju tudi to nič ne pomagalo, tedaj elektriška naprava samostojno železniškemu stroju v daljavi 600 m od nevarne točke odvzame par in avtomatično se zapro zavore. Vlak mora obstati! Tudi prehodi preko železniškega tira se na ta način lahko avtomatično zapro. 40 OOO kron je glavni dobitek loterije za »Toplotne sobe«. Žrebanje je nepreklicno dne 16. |anuvarja 1902. Društva. (Odbor »Pravnika« sklicuje, izvršuje društvena pravila, XV. redno društveno glavno skupščino na pondeljek 2 7. januvarija v restavracijske prostore »Narodnega Doma« v Ljubljani ob pol 9. uri zvečer. Vspored: 1. nagovor načelnika, S. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajni-kovo, 4. poročilo blagajničnih preglednikov, 5. poročilo o slovenski priročni izdaji »izvršilnega reda«, 6 volitev načelnika, deset odbornikov in računskih preglednikov, 7. posamezni nasveti. Telefonska in brzojavna poročila. ltadgona, 14. januv. Tu se jutri ustanovi nemško-nacijonalno politično društvo za Radgono in okolico. Dunaj, 14. jan. Ministerski predsednik bo te dni konferiral s poslanci Derschatta, Prade, Gross in Stiirgkh v zadevi spravne konference. Posl. Gross je v to svrho pozval na Dunaj mo-ravske poslance. Dunaj, 14. jan. Princ Liechtenstein je na nekem shodu govoril o razmerah v parlamentu ter dejal: V parlamentu so stranke, ki hočejo državo razrušiti, in stranke, ki jo hočejo vzdržati. A še celo državo ohranjujoče stranke si ne upajo poskusiti z jedino rešilnim sredstvom za parlament, z uvedbo novega poslovnega reda, ki naj bi b>l toliko spremenjen, da bi predsedniku dal možnost omejiti obstrukcijo. Zahteva se, naj vlada oktroira to rešilno sredstvo, toda ako se parlament sam noče rešiti, tudi od vlade ne more zahtevati rešitve. Dunaj, 14. januvarija. Tu je v 78. letu svoje starosti umrla grofica Luiza Hohenwart, vdova po grofu Karolu Hohenwartu. Dunaj, 14. jan. Razni listi javljajo, da je neresnična vest o izjavi poslanca Sohalka, da se vsenemci ne udeleže spravnih konferenc. Dunaj, 14. jan. Kakor javljajo tukajšnji listi, je profesor Seidl od pro- fesorstva na dež. poljedelski šoli v Lied-werdu suspendiran. Dunaj, 14. jan. Ogerski ministerski predsednik Szell se je dal operirati. Operacija se je posrečila. Dunaj, 14. jan. 0 bolezni Szellovi se poroča, da se je obrnila po operaciji na holje. Dunajsko Novoinesto, 14. jan. Pri dopolnilnih volitvah za obč. zastop so bili izvoljeni trije skupni kršč. soc. in netn. nac. kandidatje in 2 soc. demokrata. Praga, 14. jan. „Politik" javlja, da bo državni zbor sklican še le koncem tekočega meseca. Prej bode proračunski odsek rešil državni proračun. Proračun pride v zbornico 2 Z. marca, po Veliki noči pa bodo sklicani deželni zbori. Praga, 14. januv. Pri jutrišnji vo-litvi za Wolfov mandat bodo Čehi šteli svoje glasove na osebo dr. Jožefa C i-zeka. Wolf bode pričakoval izida volitve na Dunaju. Trutnovo, 14. jan. Profesor Seidl izjavlja, da je laž trditev, da je Wolfa pozval, naj se sam usmrti. Budimpešta, 14. januv. Donava je tako narasla, da je na Južnem Oger-skem in v Srbiji poplavila mnogo krajev. V okraju Bona so se morali prebivalci pred povod njo rešiti na hiše. Trati slava, 14. januvarija. Včeraj se je pri predstavi vsled nedostatka pri električni razsvetljavi v gledališču pojavil požar. Ena igralka je močno ožgana. V gledališču je nastal velik strah in občinstvo je prestrašeno bežalo iz gledališča. Ogenj se je skoro posrečilo pogasiti. La ltoclie (Francija). 14. jan. V ženskem oddelku blaznice je navstal ogenj sredi noči. 250 blaznih žensk so v naglici odvedli na dvorišče. Poslopje je popolno pogorelo. Zjutraj so pogrešili 12 oseb, ki so bržkone utonile v bližnji vodi. Lodz, 14. januv. Na ruskem Poti-skem se bojkot proti nemškemu blaj&i vspešno nadaljuje in se vedno bolj razširja. Kmetovalci naročajo samo ameri-kanske fabrikate. London, 14. januv. Iz Volksrusta javljajo: Neki (!) burski zdravnik poroča, da je v boju z Botho 4. t. m. padlo 42 Burov, 73 je bilo ranjenih. — Burkega vodjo Liebenberga je dal Methuen ustreliti, ker je ustrelil angleškega poročnika Neumeyerja. London, 14. jan. Iz Oapstadta se poroča, da je 178 mož od polka Bra-nantshorse nenadoma izginilo. Skoro gotovo so vsi desertirali (ako jih niso Buri ujeli). itnir*!! no: 10. januvarija. Marija Galoni, delavčeva vdova, 84 let, Radeckega cesta 11, ostarelost — Ferdo Pa-luša, zasebnik, 79 let, Zatiške ulice 1, kap. . 11. januvarija. Katarina Furlan, gostija, 58 let, Rožne ulice 27, srčna hiba. — Josip Nolli, operni pevec, 60 let, Studentovske ulice 2. Haemorrhagia. cerebri. 12. januvarija. Ana Matelič, delavčeva hči, 19 mesecev, sv. Petra cesta 23. Bronchitis capill. V bolnišnici: 10. januvarija. Ivan Miklavc, posestnik, 43 let pljučnica. 4 j Stanje Cm agemu rajniku ohranijo prijazen spomin. S Ljubljana, dn6 14. januvarija 1902. Žalujoči ostali. Pozor! Lepa prilika! V Dol. Logatcu poleg kolodvora, kamor dohajajo tuioi, proda se prostovoljno ali v najem oddd radi smrti lepo posestvo: R stavracija z 12 sobami za tujce, 3 vinske kleti, 3 živinski hlevi, kozolec, skladišče za les, veliki sadni vrt, travniki, njive in gozd pod ugodnimi pogoji. 39 3—3 Natančneje poizve se pri lastnici Frančiški Gostiša v Dol. Logatcu Mnn/lt))/ prltrjevalano sredstvo za ±T-LUILVllttV, kamenje, kovino, lesovje itd., priporoma gg. kamnosekom ln ključarskim mojstrom tvrdka BRATA EBERL edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani. Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 27 11—5 Prodajalna se da v najem 1. febru vari jem na Krakovskem aipu št. 26 29 3-3 S nasipu Več 26 poizve se ravno tam. H m ©ifl®?, pristno, zanesljivo blago, priporoča po zmerni ceni L. POKORNY, s v e e a r 1180 8-6 v Celji, Gledališke ulice št. 3. Št. 46.056. Ustanova za realce. 43 3-2 Pri mestnem magistrata ljubljanskem izpraznjeno je eno mesto cesar Frane Jožefove ustanove za realce v znesku 100 kron na leto Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem rojeni, revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. viSjo realko v Ljubljani. Prošnje za podelitev te ustanove vlagati je s potrebnimi dokazili vred do konoa t. m. pri Šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat v I^jixl>l jani, dn<5 2. januvarija 1902. Štev. 46.055. 52 3-1 Ustanove za £imnazijalce. Od prve.-a semestra tekočega šolskega leta naprej ste izpraznjeni dve mesti Jernej SalJocher-jcve dijaške ustanove po 100 kron na leto. Pravico do te ustanove imajo dijaki na ljubljanskih gimnazijah, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in pa lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubožnim listom ter s šolskim spričevalom zadnjega semestra in jih je vložiti do konoa tega meseca pri pristojnem šolskem ravnateljstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnž 3. januvarija 1901. Štev. 46.057. 53 3-1 Ustanova za meščanske vdove. Pri mestnem magistratu izpraznjeno je eno mesto Jan. Jak. Schillingove ustanove v znesku letnih 84 kron. Pravico do te ustanove imajo uboge vdove ljubljanskih meščanov in je prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta vložiti tukaj do konoa tega meseoa. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnž 3. januvarija 1902. Žrebanje pojutrišnjem! Srečke za,.toplotne sobe". Glavni dobitek ■iu kron 40.000vrednosti Srečke po 1 kroni priporoča J. C. Mayer v Ljubljani. Izdajatelj: Or. Evgen Ltmp«. Odgovorni vrednik: Ivpn Rakoveo. Tisk „Kaloli8ke Tiskarne v Ljubljani,