Poštnina platana v gotovini.
'2?8a Sftev.
liJsoja ršsess RGdelj in ppssraškov wsa!« cS a n ofc W. upi «S®ES®!d!te.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X05 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
V Uuhlianl, w petek 9. decembra 1921.
®^P Posamezna Ste«, se par = K t-20,
Lrnm W.
fateiil© JugosEev. soctiafno • dsniokrstElne strank®,
Teieronska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 1G8, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Zakaf se moka draži?
Draginja narašča. To je že tako običajna novica, da ji vobče ne pri-pisuieio prav nobenega "omena ti-st: ki govore o draginji, na je sami ne občutijo. Drugače je pa s tistimi, ki morajo preštevati pičle novce, kadar hočejo kupiti kilogram moke.
V	šestih tednih približno se je pšenična moka podražila od 15.50 do 16 K na 21.50—22.— K. In če se vprašujemo po vzrokih ga ne najdemo. Ni se zvišala v tem času ne železniška tarifa, niti ni padel kurz naše krone znatno; edini novi davek je prometni davek, ki pa znaša le 1%. Vrhutega je ccna pšenici na zunanjem trgu padla. V Budimpešti velja pšenica 9.50 Kj; tudi v Bolgariji in Rumuniji padajo cene. Pri nas je cena pšenici narasla do danes že na 15.— I<. Ako bo vlada dopuščala še dalje to neopravičeno odiranje, bo veljala pšenična moka okolo božiča do 26 K.
Kje 'je tukaj vzrok?
Očividno je, da tiči za temi cenami brezvestno izkoriščanje žitnih špekulantov, ki'so pokupili žitno zaloga in jo spravili v svoje žitnice ter sedaj navijajo cene, ker jih ščiti pred konkurenco velika carina na žitne produkte. Zdi se nam, da bi vlada morala napraviti takemu ode-ruštvu konec. Tu je pač tudi državni interes. Ce vlada nima moči, da bi prisilila te oderuhe, da prenehajo z izžemanjem naroda, naj carino na žito odpravi, potem bo pa narod sam strl in zdrobil to bogato oderuško družbo žitnih špekulantov.
Malokdaj je bilo v našem gospodarstvu tako očitno ropanje narodnega imetja, ogrožanje narodne eksistence, kakor v sedanji kratki dobi dveh mesecev. Za prejšnja po-araževanja so imeli špekulanti naj-različneje opravičbe, ki jih nismo mogli kontrolirati, v tem primeru pa je oderuštvo tako očitno, da ga ne morejo opravičiti ne milijonarji ne političarji.
Bratomorilci na dela.
(Dopis iz Hrastnika.)
V	nedeljo, dne 4. decembra t. 1. se je vršil javen rudarski shod, ki ga je sklicala rudarska stiokovna organizacija »Unija« slovenskih rudarjev v dvorani kons. društva. Že pred napovedanim časom je bila dvorana nabito polna. Na shodu je poročal sodr. Leskošek, tajnik strokovne komisije v' Celin. V svojem dve uri trajajočem stvarnem govoru je natančno razložil vzroke draginje, pojasnil celi kapitalistični razvoj in zasebno lastnino v današnji kapitalistični družbi. Govornik je žel večkratno odobravanje. Nato je
žalostna!) Zares slaba je, vendar ne morem preko tega, da povem, zakaj je slaba. Star pregovor pravi,več ko znaš, več veljaš! Bolj če si močan, lažje zmagaš. Jugoslovanski prole-tarijat pa do svetovnega preobrata ni v delavski zgodovini pomenil nič.
Zakaj ne? Zaradi tega, ker ni poznal, ali ni hotel poznati razrednega boja! Naši slovenski delavci so skušali socijalno vprašanje reševati vsak na svojo pest, zapuščali so svojo ljubo domovino in šli tja, kjer je bila posteljica že postlana, dela-v ske mezde urejene. Ostali pa so bili
govoril o potrebi strokovnih orga- doma in delaii kot črna živina za
uizacij; ter je povdarjal, da morajo iste biti socijalistične, napredne, ne pa konservativne. Navedel je več slučajev kot primer. Ce strokovne organizacije preidejo v roke meščanski ideologov, n. pr. NSZ ali 1SZ ali SDSU (IDS) itd,, takrat preti delavstvu nevarnost, da na strokovnem polju pridobljene pravice na političnem polju lahko zopet izgubi. Slučaj:	Osemurni	delavnik	je	sko-
raj v seli državah že vzakonjen; delavski sveti priznani. Na Češkem je ravnokar sprejet zakon, po katerem dobijo rudarji pravico kontrole pri produkciji in dobičku. Take uspehe pa čehoslovaški in nemško-avstrij-ski proletarijat ne dosega z nevtralnimi (konservativnimi) organizacijami, temveč z močnimi strokovnimi m političnimi socljalističniuii organizacijami. (Medklci: Res je!)
Kakšna pa je socjalna zakonodaja in politična orijentacija pri nas v Jugoslaivji? (Mikliči: slaba in
majhen zaslužek in slabo hrano. Složnosti ah solidarnega čustvovanja pri teh ljudeh hi bilo. Preklinjanje in pretep je bil na dnevnem redu.
Prišla je revolucionarna doba 1. 1918., ki je zdramila ves svet v deželah premagovalcev in premagancev Ta velikanska epoha napredka je tudi nas Slovence zbudila iz spanja. Komaj se je to zgodilo, žc so se pojavih razni umetniki ter se predstavljali temu komaj zbujenemu pro-letarijatu kot odrešeniki vsega zla. Napravili so napade na različne dobro razvite strokovne organizacije ter oznanjevali nauke komunizma, ujedinjevali strokovne sindikalne organizacije k III. politični internacionali v Moskvi. Poudarjali so: strokovne organizacije brez zaščite politične stranke so za nič. Takega nepoštenega dela so se posluževali razni doktorji, inženirji, falinmi študenti ter drugi podkupljeni elementi.
Kam je prišel jugoslovanski proletarijat s svojimi voditelji? (Medklici: v propad!) Kadar se začne ladja potapljati, jo zapuščajo podgane. Takrat, ko je vlada razveljavila mandate komunističnih (delavskih) poslancev, so jo isti pobrisali čez mejo, postali so dezerterji svoji armadi v najvažnejem momentu. V momentu, ko bi morali zagovarjati delavske interese v zbornici, oziroma v u.stavotvorni skupščini. (Medklici: Zakaj je pa vlada razveljavila njihove mandate?) Govornik: Zato, ker so nekateri ljudje izvršili atentate na prestolonaslednika in razne ministre, je vlada smatrala to partijo za komunistično - anarhistično ter s tem dobila od poslancev meščanskih (buržujskil;) strank, katere, no žalost moram konštatirati, so volili tudi delavci, pooblastilo, da se mandati razveljavijo in poslanci iz-roče sodišču.
Junaki, komunistični revolueio-narci. pa niso čakali, da bi šli v zapore k^t proletarske žrtve, kakor to stori pošten idealist, temveč sc jo pravočasno odkurili čez mejo. (Splošen smeh;.
Kdo ima škodo od te nesrečne furije ali oni, ki je bežal v boljše, bolj svobodne kraje, ali oni, ki so ostali doma, kjer jih tepe kapitalistični bič?
Kapitalistična buržuazija sc maščuje nad proletarijatom, ne samo nad onim, ki je bil včeraj komunistični, temveč tudi nad onim, ki je socialističen.
Zakon o zaščiti države ni naper-; jen samo proti bivšim komunistom, j temveč ie naperjen proti vsakemu svobodno mislečemu proletarcu. Le poglejmo to, kar nam koalicijski zakon daje, da sme delavstvo stav-j kati za svoje pravice, to zakon o za-' ščiti države točka 11. zopet jemlje : in ščiti stavkokaze.
Ni moja navada, da ni se sr uščal v politične polemike na strokov n h shodih, vendar moram pojasniti tole: Koliko vrst nasprotnikov ima ju* j goslovanski prcie;arijut v parlamentu? Razen 10 so>.ijalno - demokratičnih poslancev so sami nasprotniki. Kater' nasprotniki so najbolj nevarni delavstvu;’ Oni. ki hodijo s iirmo JSZ,.NSZ okrog delavstva in iščejo kaline. Najedene nasprotnike lahko štejemo za ii:.:avike. ker trdijo, da so tudi socijalisti, in sicer eni krščanski, drugi nai oditi socijalisti. Bankokrati so manj nevarni, ker jili vsak slepcu, iahko spozna kot izrazite zastopnike kapitala a tudi oni so ob časih v.»I':tov z delavcem radi prijazni. Namesto da bi nam dali in pustili boljšo socijalno zakonodajo, se nam odtegujejo visoki dohodninski davki. Osemurnik odpravljajo, želijo svobodo dela (bolje rečeno svobodo izkoriščanja); brezposelno zavarovanje je tudi padlo v koš. Za-
upniški sistem se ne priznava, draginja vedno narašča In mezde ostajajo enake.
Če vse to vemo, se moramo naravnost čuditi, da se v vaših vrstah najdejo ljudje, ki so bili včeraj še komunisti, a danes so klerikalci in Jedeesarji. (V tem nastane velikanski hrušč v dvorani, ki ga je povzročilo par vinjenih in par nevinjenih takozvanih čakovcev, ki so kričali: nismo JDS, rajše sem klerikalec itd.). Nato je govornik prekinil z govorom in je po pet minutnem odmoru zopet nadaljeval. Rudarji imajo bogato izkušnjo za seboj. Med vojno so mnogo trpeli. Občutili so kapitalistične in militaristične verige. V času preobrata so se maščevali nad onimi, ki so jih toliko let zatirali.
Rudarji so stopili v organizacijo, s katero so si hoteli svoj položaj izboljšati. To pa gotovim ljudem ni bilo prav, zaradi tega so povzročili razkol v strokovnih organizacijah, zlasti med rudarji, ker jih je največ.
Kakšna je sedanjšnja kolektivna pogodba pri Trboveljski premogo-kopni družbi?
Namesto pogodbe imajo rudarji diktat, ki določa avtomatično povišanje ali znižanje draginjskih doklad. Ker je pa draginja Čez 30% narastla, noče družba o povišanju nič slišati. Namesto prejemke povišati, pusti celo šilite praznovali. Če bi se bilo življenje pocenilo, takrat bi gotovo družba doklade znižala. Vsled navedenih nakan Vam predložim sledečo resolucijo.
(Resolucija je že bila objavljena v »Napreiu«, ki je bila soglasno ob navdušenju sprejeta.)
Po sprejeti resoluciji se oglasi k besedi rudar Benedik, zastopnik li. rudarske skupine v Hrastniku, (rudarska skupina II. predstavlja pomočniški odbor, ki je podrejen rudarski oblasti po zakonu izza leta 1865. avstr, zakona).
Rudar Benedik (bivši komunist) je smatral za potrebno, da je čveka-ril c stvareh, ki ne spadajo v njegov, oziroma v delokrog rudarskega odbora. Hvalil je na vse mogoče načine klerikalce, jili imenoval slovenska strokovna zveza, hvalil je tudi narodne socijalce ter zabavljal čez socijalne demokrate. Kakor bi bili ti krivi, če Trboveljska premogopna družba ne priznava pogodbe. Med drugim je trdil, da mu je sodr. Kru-š‘č v Trbovljah rekel, da bo družba rudarski odbor takrat priznala, kadar bo ta odbor imel za seboj še močno strokovno armado. (Op. ur.: To je tudi res. Pomočniški zbori ne veljajo nič, ako nimajo za seboj organizacije). Nadalje je čital zapisnik, ki ga je sklepal v družbi klerikalcev in NSS. V zapisniku je napisano, da družba nič ne plača. (Medklici: O jej. Tak zapisnik bi se ne smel podpisati!) Benedik ves v zadregi, jaz
sem ga podpisal, da veste, da jaz in klerikalci, mi vsi bi radi nekaj ua-i pravili, a brez soc. demokratov smo preslabi. (Medklici: Kaj se pa sliniš okolo klerikalcev in nar. socijev, če vidiš, da so za nič!) Benedik: mi smo 11. rud. skupina, skupina brez strank, radi tega se obračamo na vse stranke, ker nas same rudarska oblast ne iipošteva. (Medklici: Pri mezdah rudarjev ne rabimo meščanskih strank!) Benedik: kadar gre za naše plače se morajo družiti vse stranke, da gremo v boj proti buržo-aziji. (V dvorani nastane velik smeh ia klici: Klerikalci, narodni socijalcf so tudi buržuazija! Buržuazija proti buržuaziji ne gre!)
Ker je temu čednemu govorniku J zmanjkalo šlagerjev, ki so bili itak ' za nič, se je poslužil čisto komunistične taktike. Anton Kristan je milijonar, nemški rajhstag je leta 1914 glasoval za vojne kredite. (Medklici: Kaj iščeš v Berlinu, ostani pri svojem mezdnem poročilu!) Nato je Benedik zblebetal in svoj žalosten govor končal, ki je bil zanj in njegove pristaše naravnost fiasko. Med eBnedikoivmi čvekarijami se je eden zborovalcev onesvestil. Najbr-že je vplivala nanj katastrofa, ki jo je doživel vodja Benedik, ker je bil njegov pristaš.
Oglasil se je k besedi še s. Malovrh iz Hrastnika. Isti je v jasnili besedah očrtal špekulacijo klerikalcev, ki imajo več vrst pristašev in za vsak stan imajo tudi drug časopis. Za kmete »Slov. Gospodar«, »Stražo« in »Domoljuba«, za delavce »Našo moč« in »Novi čas«, ki mu daio naslov delavski list; za bogate Purgarje in fabrikante pa imajo »Slovenca«. Iz tega sledi, da so ka-. pitalistična stranka, katera rabi de-: lavce in kmete samo za volitve. Poglejte steklarje in kemične delavce, ti imajo samo eno organizacijo socialistično ter gredo vedno z napredkom. Omenil je tudi novoustanovljene »Delavske novice« in Jc-Jcesarsko strok, organizacijo ter razkrinkal njih zlobnost. Končno ie govoril še s. Leskošek ter odgovoril na izvajanja Benedika. Pojasnil jc, kaj jc rudarska skupina i. t. d. Ogorčeno je prijel ljudi, ki vživajo zakonite pravice, za katere se je proletarijat boril 30 let in sedaj, na-mcFto, da bi se obvarovalo vsaj to, kar delavstvo že ima, pa pridejo ljudje tukaj na tribuno in blatijo osebe ter terorizirajo nezavedno maso, da naj sc nikar ne organizira drugam, kakor tam, kamor bodo oni velevali. Masa pa ostane indiferentna in brezpravna. Apeliral je na zbor, da naj skušajo ljudi take vrste izolirali. da se ne bodo več drznili se proglašati kot vaši bogovi in diktatorji. Kajti rešitve proletarijat toliko časa ne bo dosegel, dokler sc ne bo znal otresti raznih diktatorjev in fra-
LISTEK.
Bisernica.
(Dalje.)
In res je zopet zapel, ravno v trenotku, ko smo rezali »kraljevsko Potico«. Hipoma smo skočili s svojih sedežev. Moj stric Francois, ki je že pil šampanjca, se je razhudil in Prisegel, da »ga« bo masakriral, tako da sta se moja mati in teta žc vrgli nanj, da mu to preprečita. Moj oče, dasi zelo miroljuben in za boj nič več zmožen — šepal je namreč, odkar si jc pri padcu s konja zlomil nogo — je sedaj tudi izjavil, da mora vedeti, kdo stoji zunaj in da ho-j-e sam pogledati. Moja dva brata, ki sta bila stara osemnajst oz. dvajset let, sta prinesla svoji puški; ker name niso pazili, sem se polastil karabinke, s katero sem pač enkrat že streljal na našem vrtu, in se priključil ekspediciij.
Takoj smo krenili na pot. Oče in stric sta korakala z Baptistom, ki Jc nosil svetilko, na čelu izprevoda.
Sledila sta jim brata Jaques in Paul, jaz pa sem stopal zadaj, ne meneč se za prošnje svoje matere, ki je ostala na pragu v družbi tete in mojih sestričen.
Zopet jc snežilo žc cclo uro; jelke so se upogibale pod belim breme-nem in so izglodale kakor blede piramide, kakor ogromni stožci sladkorja. Nizkega grmičevja skoro ni bilo videti skozi sivi zastor malih, brzih snežink v izginjajoči bledini temine. Sneg jc padal tako gosto, da se je moglo videti komaj deset korakov naprej. Vendar je razširila svetilka še precej luči. Ko smo stopali po stopnicah, ki so bile vsekane v zidovje, me je bilo resnično strah. Bilo mi jc, kakor da gre kdo za menoj, kakor da me hoče zdajzdaj zgrabiti za pleča in najraje bi sc bil obrnil. A nisem sc upal zopet nazaj skozi vrt.
Slišal sem, da so se spodaj vrata odprla in da jc takoj nato moj stric zaklel: »Naj vse skupaj hudir vzame!« Je žc odšel. Toda gorje, ako njegovo senco še enkrat ugledam!«
. Strašno je bilo zreti pred seboj prostrano ravan, pravzaprav čutiti, zakaj ni je bilo videti; videli smo pred seboj le neizmerno sneževino, ki se je razširjala navzgor, navzdol, na desno in levo, spredaj in zadaj, v neskončnost.
Zdajci je stric vzkliknil: »Že zopet tuli pes. Takoj mu pokažem, kako znam streljati. Bomo vsaj nekaj opravili' -.<
Toda oče, ki je imel dobro srce, jc menil: »Najprej poglejmo, kje tič: uboga žival; gotovo laja, ker jc lačna! Sploii pa sc glasi, kakor da bi klicalo na pomoč, kakor človek, ki je v stiski. Poglejmo vendar!«
Krenili smo tedaj skozi gosto snežno zaveso na pot. Sneg je padal gosteje, kakor' ledena pena, bodel js kožo, katera je otrpla, kaicor bi ona po malih belili snežinkah ožgana, z rezko hipno bolečino.
Udirali smo sc čez kolena v mehko mrzlo odejo in smo morali pri vsakem koraku noge visoko vzdigovati. Čimdalje smo šli, tem raz-ločnejši, močnejši je bil glas psa.' Stric je zaklical: »Tukaj-je!« in vsi
smo obstali in ga gledali, kako je v temi pokazal na sovražnika.
Nisem videl še ničesar in sem zato stopil naprej, da sem ga tudi jaz zagledal. Izgledal je strašno In pošastno, ta pes, velik, črn, ovčarski pes s kosmato kožo in volčjo glavo, ko je stal tu na vseh štirih, obsevan po žarku, ki ga je metala nanj svetilka. Ni se premikal, bil jc popolnoma pri miru in nas je opazoval.
Stric jc dejal: »Kako čudno! Ne gre niti naprej niti ne beži: najraje bi mu poslal par svinčenih zrn v rebra.«
Moj oče pa je dejal odločno: »Ne, vzamemo ga s seboj domov.«
»A on ni sam,« jc zaklical Jac-(jues, moj brat, »nekaj ima za seboj.«
V	resnici je ležalo za njim nekaj sivega, česar pa nismo mogli natanko razločiti. Previdno smo korakali naprej.
Ko smo prišli blizu, je sedel pes na zadnje noge. Videti ni bil hud, temveč vesel da sc mu jc posrečilo priklicati ljudi.
Moj oče je pristopil iu ga jel božati. Žival mu je lizala roki; tu smo
zapazili, da je bila privezana k majhnemu vozičku, kakor je za punčke iz cunj, ki jc bil skrbno pokrit s tremi ali štirimi volnenimi odejami. Previdno smo dvignili odeje in ko je Baptiste posvetil s svetilko čez voziček, smo zagledali v njem majhno speče dete.
Nad tem pogledom smo bili tako presenečeni, da najprej nismo mogli črhniti niti besedice. Najprej se je zbral moj oče in ker je bil zelo milosrčen, da, celo nekoliko romantičen, je iztegnil roko preko vozička in dejal:	»Ubogo	zapuščeno	dete,
mi te sprejmemo.« Nato je ukazal mojemu bratu Jacquesu, naj pelje psa pred nami.
»Gotovo otrok ljubezni,« je nato mislil moj oče glasno, »katerega mati je na večer Treh Kraljev v spominu na božansko dete zvonila pri mojih vratih.«
Obstal ie in je štirikrat zaklical na vse strani v noč’ »Našli smo.« Potem je položil svojemu bratu roko na rame in zašepetal: »Ako bi bil streli d na psa. Francois?«
(Dalje prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
zerjev. (Splošno odobravanje.) Nato je s. Ver dan šc v lepih besedah apeliral na zbor, da upošteva prijateljske besede, nakar jo shod zaključil.
—	Shod je bil za bratomirlce hud udarec.
Železničar tem.
Koalicija strokovnih železničarskih organizacij, kraljevine SHS
sklicuje
ikzflfčarski shmi
I
a ve n
V	veliki dvorani hotela »Union« dne
9	t. m. ob 1^.30 uri (pol 8. zvečer).
Dnevni red: Poročilo delegatov
vrhovnega odbora Koalicije o p odvzet ih korakih v Beogradu.
Železničarji! Vaša dolžnost je, da se shoda točno in polnoštevilno udeležite!
Vodstvo koalicije.
Pollžlln© vesti.
-r Prod novimi volitvami v ua-roifno skupščino. Pašič je postal ne-jevolin. S sestavo vlade menda ne bo nič. Pašič vrne naročilo za sestro vlade; kralj poveri potem naj-bržc Davidoviču sestavo vlade, ki naj bo sestavljena iz večjih strank ter pripravi in izvede nove volitve. Radikalci bodo imeli med tem svoj kongres, kjer bodo skušali doseči konsolidacijo v svoji stranki z ozirom na dejstvo, da preti nevarnost, da izgube v državi odločilni vpliv.
+ Prvič priznani konflikt med radikalci in demokrati. Včerajšnje »Jutro« pravi v uvodniku, da gre radikalcem le za »vlast«, to je za vlado v državi. V slovenskem demokratskem časopisju, doslej o tem vzroku, dasl smo ga mi že davno označili, nismo čuti ničesar. To pri-znanie tudi razodeva, da se je kriza poostrila.
-I- Ogrske strokovne organizacije so imele svoj kongres, na katerem so xlasli sklenili resolucijo za znižanje cen življenskim potrebščinam !n zahtevali odpravo cenzure in omejevanja zborovahie svobode. Sklenili so tudi protest proti rekviziciji in zahtevo za vrnitev društvenih prostorov. — Na Ogrskem je torej ie huda strahovlada.
+ Angleški dogovor z Irsko. Birkenhead je danes v govoru naznanil podrobnosti dogovora s sin-fainovei. Glavni pogoji ureditve tega vprašanja so nastopni: Z malim pridržkom dobi Irska isti položaj, kakor Kanada. Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika. Imenovala .so bo »Svobodna irska država«. Poizkusilo se bo, urediti Irsko na isti podlagi, ki se je z uspehom uvedla v Južni Afriki. Zastopniki sin-fcdnovcev so pripravljeni, sporočiti irskemu parlamentu, da novoustanovljena svobodna irska država ne sklene pogodbe z britsko državo, temveč da vstopi v britsko državo. Zvestoba svobodne irske države aapram britski državni skupnosti in kralju Jurju se bo jasno in nedvoumno izražala v ustavi irske države. V finančnih vprašanjih ima juž-;in!»-ski parlament vodstvo. Irska bo prevzela gotov del nacionalnih dolgov ter vojnih izdatkov. Ta znesek bo določil razsodnik. Ako hoče Ulster po enem mesecu po sprejetju zakona obdržati svoja dosedanja pooblastila, jih lahko obdrži. AKo hote Ulster obdržati svoje zastopstvo v angleški spodnji zbornici, se bo ta sklep spoštoval. Ako Ulster ne bi bil pripravljen, poslati v vse-parlament svoje zastopnike, »iu tega ne bi treba storiti in se bo v tem oziru ščitil. Ti pogoji se bodi* v novem letu predložili obema zbornicama britskega parlamenta. Ako jih obe zbornici ne bi odobrili, t*« angleški narod kmalu dobil priliko za odločitev.
JUTRI VS3 NA CANKARJEV VEČERI
Delavci, jutri vsi ua Cankarjev večer v »Mestnem domu«! Gre za
to, da dostojno proslavimo spomin na našega umrlega pesnika in mu čitnprej postavimo spomenik! Pokažite, da ste vredni njegovega velikega dela!
I	««55»
jUnsvrie vesti.
Beračenje siromakov. V Ljubljani je policija aretirala večje šte-
, vilo siromakov in jih tirala pred sodišče. Starčki, stare ženice in invalidi so bil*. Morda je bil med vsemi tudi kdo, ki mu ne bi bilo treba prositi. Petek je bil nekdaj dan obdarovanja siromakov. V petek se je izvršila aretacija in siromaki so čakali več dni v zaporu na obravnavo. Mi pravimo, da je to krivica, dvojna krivica. Družba, občina, v prvi vrsti pa shižbodajalci bi imeli dolžnost, da preskrbe te nesrečneže, ki obnernorejo potem, ko so se izga-rali ali pa ponesrečili pri svojem delu. Ta gnila družba ne vidi v človeku, ki ga za mladosti izkorišča, svojega brata, svojo sestro, sužnja, k* jo je obogatil. S posebnim tribu-tom bi morala poskrbeti družba tem trpinom ne miloščino, ampak brit-ko, večinoma težko zaslužen zadosten užitek iz javnih sredstev. Za to pa gospoda ni imela nikdar zmisia in ga še danes nima. Siromak, stara ženica, oba sta delala za druge, ki žive udobno, zaupala sta v svoje delo, v boga. nikdar nista hotela napravljati kake prestopke zakonov. In sedaj, ko Jih je ta družba izžela, jih vrgla na cesto, da pogineta gladu; da se pa to ne zgodi, prosita milodarov Toda pravica jih zaloti, tista pravica ki so jo sklenili izkoriščevalci- zapro ju in sodijo, ker sta hotela jesti: nikogar nimata, ne svojcev, mož Je umrl, ponesrečil, v bedi sta se doslej preživljala z delom. A ne gre več. Z delom ne gre več nedarja ni pokojnine ni, gospodar ju ie odpustil, ker ju ne more več rabiti. Krivični, brezsrčni sevt ju pa obsodi. Lenuhi in milijonarji, siti vsega, so napravili zakon, no katerem jih sodnik mora soditi. 'listi, ki še danes dobro žive od sadov dela teh siromakov!
Brez glave. Pred dobrim mesecem so bila ustanovljena občinska sodišča za pobijanje draginje. Ustanova je pa bila tako nerodno zasnovana, da ni imela ne repa ne glave. Sedaj je zakonodajni odbor ukinil fa sodišča in določil kompetenco okrajnim sodiščem za take delikte. Nekaj posebnega je v Jugoslaviji to. da se nobena stvar ne izdela po treznem preudarku, ampak le po ideologijah posameznih nestrokovnjakov in ko zmaga razum, se zopet vse prevrača in obrača tako, da nastane končno iz vsega — figa
Razglas o novi ntonopolski taksi na vžigalice. Z odločbo upravnega odbora samostojne monopotske uprave se je monopolska taksa na vžigalice zv:šala ter znaša' L pri parafinskih vžigalicah v škatlicah z okroglo 100 klinčki 24 par od škatlice;
2.	pri žveplenih vžigalicah v škatlicah z okroglo 120 klinčki 24 par od škatPce: 3. pri 5vedskih normalnih vžigalicah v škatlicah z okroglo 60 klinčki 22 par od škatlice; 4. pri malin švedskih vžigalicah v škatlicah z okroglo 50 klinčki 20 par od škatlice.
Prijava pokrajinskih avtonomnih dolgov. Gospod minister za finance je odredil z odlokom z dne 26. novembra 1921 D br. 17836, da se
rok za prijavo obveznic pokrajinskih avtonomnih dolgov Hrvatske, Slavonije. Bosne, Hercegovine, Slo- 1
venije in Dalmacije (Uradni list It.
132 z dne 3. novembra 1921) podaljša do 31 decembra 1921 za vse imetnike takih obveznic, v državi in inostranstvu, ki prijavo do sedaj niso mogli predložiti. Državljani, ki žive v kraljevini morajo predložiti prijave generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu, državljani pa, ki žive v inozemstvu diplomatskemu predstavništvu naše kraljevine.
V	prijavah naj se navede: 1. ime. priimek, poklic, stanovališče in državljanstvo lastnika; 2. vrsta obveznic (naslov posojila) serija in številka kakor tudi nominalna vrednost vsake ■ posamezne obveznice;
3.	odkdaj je v posesti obveznic; 4. kje. pri kateri državni napravi ali pri katerem državnem zavodu se izplačujejo kuponi — obresti.
Petdesetletnico rojstva obhaja danes magistratu! svetnik g. Fran Govekar v Ljubljani. Govekar je mnogo pisateljeval, ima pa med literati rrmoKP nasprotnikov, ker je prijatelj neke bolj realistične smeri. Mnogo let!
Inženir Fran Tavčar se je oglasil v »Slov. Narodu«, kjer svari pred zastrupljevanjem po socijdi/mu. Gospod inženir je prišel s svojim svarilom več kot šesttisoč let prepozno. Drn^f-a nimamo nič omeniti k njegovemu modrovanju.
Krompir za Ljubljano. Občinstvo se opozarja, da so govorice, da je krompir mestne aprovizacije zmrznjen, popolnoma neutemeljene, o čemur se lahko vsaka stranka v skladišču osebno prepriča. Razprodaja se vrši vsak dan dopoldne do 11. ure in popoldne od 2. do 5. ure.
Kulturni vestnih.
Cankarjeva prireditev v gledališču. V nedeljo bodo v počastitev Cankarjevega spomina igrali v ljubljanski drami »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Cene kakor v operi. Vsak delavec naj poseti to prireditev!
Hrvatsko pevsko društvo »Kolo- iz Zagreba priredi v nedeljo, dne IS. t. m. v veliki dvorani hotela Union koncert z izbranim sporedom. Pevski zbor šteje 80 pevcev in pevk. Na ta koncert že danes opozarjamo.
iz sfrantte
Spodnja Šiška. Krajevna politična organizacija J SDS sklicuje za pondeljek, dne 12. t. m. ob 19. uri 30 minut v Zadružnem domu (bivša nemška šola v Spod. Šiški, Žiberto-va ulica) člansko zborovanje s sledečim dnevnim redom: Strankin zbor in volitev delegata. Vstop le z Izkaznico. Vabijo se na dogovor tudi sodrugi iz Zgornje Šiške. — Predsednik.
Vestnik
Vič-Giince. V torek, dne 13. de-ccmbra ob pol 8 uri zvečer se bo vršilo predavanje univ. prof. dr. Webra o »Kritiki razvojnega nauka«. II. del v društveni sobi podružnice »Svoboda« Vič-Glince. Predavanje je zelo poučno in zanimivo. Vstop je vsakomur prost. Udeležite se predavanja mnogoštevilno.
Šoštanj. Miklavžev večer, ki ga je priredilo Del. izobr. društvo »Svoboda«, in na katerem se je razdelilo med najbolj potrebne otrobe delavcev razne potrebščine, se Je obnesel povsem zadovoljivo. Delavstvo je pokazalo svoj kulturni napredek. Sodrugi, sodružice in funkcionarji, kateri so pri prireditvi sodelovali so bili požrtvovalni zlasti pa ss. Rogelšek, Koradej, Ivančič, Stutz, Verdnik in drugi, katerim izrekamo tem potom zahvalo z željo, da ne popuste v bodoče v intenzivnem delu za uresničenje idealov delavskega razreda. — Delavci.
NaJnovefše.
KRIZA V VLADI.
LDU. Belgrad, 7. dec. Nocoj je bila seja ministrskega sveta, na ka-tefi. je g. Pašič poročal, da njegova misija za sestavo novega kabineta ni uspela. Radi tega bo po vsej priliki jutri Nj. Veličanstvu kraliu vrnil poverjeni mandat. Nato je ministrski svet razpravljal o občinskih volitvah v Zagrebu. Ministrski svet stoji na stališču, da se te volitve v Zagrebu ne morejo odgoditi, ker uredba o volitvah za mestne občina na Hrvatskem še ni prišla pred zakonodajni odbor ter mora torej še veljati v prvotni obliki. Potem so razpravljali v moratoriju za dolgove, ki ss morajo plačati v inozemstvu. Finančni minister je predlagal, da se plačilo odloži za 18 mesecev, in sicer tako, da se plačajo dolgovi v 4 obrokih po 9., 12., 15. in 18. mesecu. Oni, ki se hočejo poslužiti te odredbe. morajo denar deponirati pri upravi fondov, vrednost pa se bo računala po kurzu, ki bo nižji od onega na dnevni borzi. Uprava fondov mora tujim upnikom, ako to zahtevajo, izdati menice. — Ker pa je to vprašanje važno, stoji ministrstvo na stališču, da vlada v tem momentu, ko se nahaja v ostavki, ne more sprejeti tako važnega sklepa.
LDU. Belgrad, 8. dec. Mnogi naši listi prinašajo poročila o ministrski krizi, vsak pa s svojo posebno tendenco. Posamezni listi gredo pri tem tako daleč, da citirajo celo besede voditeljev strank, s katerimi so se vodila pogajanja o načinu rešitve krize, čeprav ni nihče prisostvoval pogajanjem. Pooblaščeni smo. da izjavimo, da se je g. Pašič pogajal z zastopnik! raznih skupin na podlagi, da se vladna koalicija razširi in ojači. To bi se izvedlo na ta način, da bi druge stranke ali sodelovale v državni upravi, ali pa da bi podpirale kr. vlado, da se določi temelj nujnih zakonov za popolno izvršitev ustave in da izpolni širši program, ki bi omogočil v državi pravilno de-
lo	in miren razvitek.
PAŠIČ NE SESTAVI VLADE,
LDU Belgrad, 8. dec. Ministrski predsednik g. Pašič je danes predpoldne vrnil mandat Nj. Veličanstvu kralju, ker pri pogajanjih za sestavo koalicijskega kabineta ni imel uspeha.
ODREŠENIK DA VIDOVIČ — BOJ PROTI DEMOKRATOM.
LDU. Belgrad, 8. dec. Kakor javljajo tukajšnji listi, je g. Davido-vič dobil mandat, da sestavi novo vlado. Danes je posetil g. Pašiča in se z njim posvetoval o sestavi nove vlade. Predložil mu je tri sotucije: L Demokrati naj bi odstopili radikalcem dva portfelja; 2. radikalci naj bi sami razdelili portfelje v dva dela, dočim naj bi demokrati izbirali: 3. demokrati naj bi razdelili portfelje na dva dela in radikalci naj bi izbirali. Potem je g. Da^dovič razpravlja! z načelnikom SK3 g. Rajarjem. ki se je v načelu izjavil za vstop v vlado. Tudi od muslimanskih zastopnikov je g. Davidovič dobil po-S voljen odgovor. Nadalje je konferi-J ral z g. Kristanom, ki se sicer ni iz-! javil za vstop ” vlado, pa je vendar ! izjavil, da je m-ogo vpri^anj. v katerih se njegova skupi a strinja z vladnimi strankami. Za Jutri se pričakuje odgovor radikalne stranke.
PREPOVEDAN SHOD BLOKA V ZAGREBU.
LDU. Zagreb, 8. dec. Danes je redarstvo prepovedalo shod Hrvat-skega bloka na WiIsonovem trgu. Vendar pa se je dopoldn« ob 10. zbrala večja množica ljudstva, ki je potem, ko je zvedela, da je shod prepovedan, v sprevodu odšla skozi
______________  _ S lev. 278
Frankopansko ulico na Jelačičev' trg, kjer se je mimo razšla. Mir se ni nikjer kalil,
ZAKAJ RASE DRAGINJA?
LDU. London, 6. dec. V svojem govoru v Manchestru ie razpravljal angleški zakladni kancelar sir Ro-! bert Horne o vprašanju nemških reparacij in izjavil: Nemčija pravi, da ne more plačati dolžnih reparacij. Nemčija pa izvršuje marsikaj, da onemogoči izvršitev svojih obveznosti. I ako nudi vlada na račun davkoplačevalcev pripomoč h krušnim cenam. To je nemškim industri-jaleem omogočilo, svoje delavce nižje plačevati. Država obratuje z zaleznicami z izgubo, vsled česar moarjo nemški industrije«: svoje blago^ ceneje prevažati. Premog se prodaja v Nemčiji za polovično ceno, ki jo ima premog na svetovnem trgu. Glede predloga, da bi se reparacijo plačevalo deloma v naravi, je izjavil minister. Kar more Nemčija dobavljati, se proizvaja v Angliji sami.
MOLOH SE OBOROŽUJE.
LDU. VVashington, 7. dec. Kongresni tajnjk je kongresu predložil letno poročilo. To poročilo predvideva vojaške priprave, ki prekašajo vse, kar se je v mirnem času pripravilo izza postanka Zedinjenih dr-< žav. Poročilo vsebuje izpremembe, k! so se uvedle v orožju. Izdelujejo se nove vrste infanterijsklh granat lz najtežjih artiljerijskih topov. Tajno se proučuje učinek kemičnih preparatov in strupenih plinov.
V	GUATEMALI VOJAŠKA REVO.
LUCIJA.
LDU. Washington, 7. dec. Kakor se poroča uradno iz Guatemale, je ondi dne 5. t m. o polnoči izbruhnila revolucija. Generali so prisilili pred-i sednika k demisiji, zadržujoč ga uje* tega- v njegovem stanovanju. Ministre so zaprli. Tekom dogodkov je bilo umorjenih 12 oseb.
Dopisi.
Celje. Pod rubriko Obrtni vest« nik, je v štev. 141 »Nove Dobe« na-* pisal g. Ivan Bizjak članek Obrtništvo in obrtno nadzorništvo, v katerem napada uradnico tukajšnjega
ohrtnesa nadzorstva, češ. da zahteva pri ubogih obrtnikih red ter, .ta se sklicuje na obrtni red. Zahtevala je baje seznam zaposlenega osobja fnajbrže vajencev, ker jih imajo nekateri obrtniki preveč). Dalje je zahtevala plačilni seznam. G. Bizjak pravi, da je iz tarife plača razvidna. Gospa obrtna nadzornica pa ima nalog, da revidira, če se po tarifi plačuje, ker je splošno znano, da nekateri obrtniki po tarifi ne plačujejo. G. Bizjak ugovarja, ker je uradnica ogledala stanovanje vajencev in vajenk ter zahtevala za vsakega garderobo. Istotako ima nadzornica tudi dolžnost da nadzira hrano vajencev. (Glej Ur. list št. K? izza leta 1921.) Clankar vprašuje obrtnik** ''oljko časa si bodo »wst.ll fako nadzorovanje dopasti? Zahteva, da bi pri nadzorovanju bil tudi kak oprtnik navzoč. Ne vemo, ali je g. Bizjak napisal članek iz sovraštva do reda ali pa si hoče pridobiti simpatije pri obrtnikih, če se izkaže v »Novi Dobi« kot pisatelj, ali pa celp skuša tekmovati z gospodom Rebekom? Vprašali bi g. Bizjaka, kakega mnenja je bil o obrtnih nad-* zornikih takrat, ko je bil še pomočnik v Celju in soc. demokratski agitator? Inšpekciji dela pa priporočamo, da naj ostane pri taktiki, ker je dobra.
—	Dunajski telefonski mehaniki so zastavkali in vlada je izjavila, da se pogaja če se prične z delom. Dosegel se je sporazum in se vrše pogajanja.
F. BRUMAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Ncstnl trs 25.
Vajence
za zvonolivarno
sprejmeio
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana.
23
Čitajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer • Uratnik
Pot k Socijaluffiu.
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
Najprimernejše in iiajlepžo božično darilo je gotovo prvovrstno dovrilena povečana slika. V izv»£itev sa f>ri-poioča Prvi domači zavod 2« povečs-vanje slik, fott groft-ki afelier KONC F HANC, Ljubljana, Wolfova ulica _6. Naročila za boiična darila bo sprejemalo do 15 dmtl. Torna postrežbal Najnižje cpnei Zahtevajte ceuik!
m
m
Več krofaškffi pomočnikov
treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoi. Samostoini dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA št. 8 v pisarni.
mmmmmrnmms
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.
Slovenska banka
TeEefon it. 567. — Čekovni ra&a 12205
UUSUANA, Krekov trg to. 19, ftgspr&ii 9,MefttR@n«u dsmis1 Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle naekulaiiiiieje.
Izdajatelj:. Ivan Mlinar,	Tisk	Učiteljske	tiskarne,	v.	Ljubljani,	.Odgovorni	uredniki	Maks	2ag;sr.<