"DVIGA
'V
LU
LETO VIII.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
JANUAR 1979
Dobra letina, vsega nismo opravili, čakajo pa nas nove naloge
Preteklo leto je za nami in s tem najbrž primerni čas, da skupaj ocenimo kaj je bilo dobrega, korajžno rečemo kaj nam ni uspelo izpeljati do kraja in da se dogovorimo, katere so prioritetne naloge v letošnjem letu.
Dobro je prav gotovo to, da smo v preteklem letu dosegli plan in s tem zelo lepe poslovne rezultate, ki jih lahko izražamo produktivnost dela in skozi 5.700 dinarjev visok poprečni osebni dohodek na delavca. S povečano produktivnostjo smo izpolnili osnovni pogoj za boljši dohodek. S povečano produktivnostjo smo izpolnili osnovni pogoj za boljši dohodek. Iz akumulacije bomo investirali in s tem ustvarili boljše pogoje dela. Primeren osebni dohodek pa nam je izboljšal življenjski standard.
Preteklo leto pa je bilo zelo pomembno in tudi uspešno obdobje za uresničevanje nove organiziranosti podjetja in s tem uveljavljanje petih temeljnih organizacij, poglabljanje samoupravnih odnosov, na drugi strani pa usklajenega in učinkovitega vodenja. V tej smeri je bilo resnično veliko storjenega, saj že samo dejstvo, da je vsak mesec redno zasedalo 6 delavskih svetov TOZD in DSSS, po-
leg njih pa še vrsta drugih samoupravnih organov, ki so obravnavali najvažnejša vsebinska vprašanja gospodarjenja in medsebojnih odnosov, kaže ne samo na formalni premik samoupravnega odločanja v TOZD, temveč na zelo pozitivne vsebinske spremembe v razvoju samoupravljanja v Jelovici. Z zagoto-vostjo lahko trdimo, da je prav sprememba samoupravne organiziranosti ter uveljavljanje TOZD pomembno pripomoglo k takim poslovnim rezultatom na eni strani, na drugi strani pa k večji samoupravni in politični stabilnosti v podjetju.
Dve tovarni, ki smo jih dobili v TOZD Okna vrata — Termo-ton steklo in Tovarna v TOZD Montažnih hiš sta samo dodatni uspeh in rezultat našega skupnega dela.
TOZD Trgovina je bil v preteklem letu še posebej uspešen, saj je že prodal 94 °/o celotne proizvodnje podjetja, v zadnjem letu pa je Jelovica napravila po-
memben strukturni premik na jugoslovanskem trgu v našo korist, kar pomeni, da smo prodali svoje proizvode v nekatere kraje, katere je preje oskrbovala konkurenca. To pa je lep uspeh za nas vse.
Uspešni pa smo bili tudi na nabavnem trgu, saj v preteklem letu ni primanjkovalo osnovnih surovin, kot na primer lesa, za kar moramo reči hvala članicam SOZD-a GLG, katere so izpolnile svoje obveze do nas, razen ALPLES-a, ki pa nam je dobavil le 54 % količin, za katere se je predhodno obvezal.
Na področju družbenega standarda sta najpomembnejši pridobitvi v preteklem letu obratovanje zobne ambulante, ki je opravila sanacijo zobovja že okrog 400 delavcem.
Z nakupom štirih novih stanovanj smo uspešno povečali stanovanjski fond. Za novogradnje in adaptacije pa so delavci v podjetju v preteklem letu dobili preko 6 milijonov stanova,njsikih kreditov. S temi in drugimi akcijami na področju standarda smo dobro poskrbeli za delavčevo zdravje in bivalne pogoje.
Na področju medrepubliškega sodelovanja pa smo prav pred koncem leta podpisali sporazum o trajnem poslovno tehničnem sodelovanju s tovarno »5. maj« Pula, kar je brez dvoma pomemben uspeh za obe delovni organizaciji in trdna osnova za nadaljnji razvoj.
Sc bi lahko govorili o uspehih preteklega leta na najrazličnejših področjih toda že teh nekaj najvažnejših nam pove, da je bila letina dobra.
Poglejmo še malo, na katerih področjih pa nismo izpeljali akcij dovolj daleč.
Kot prvi in zelo velik neuspeh je dejstvo, da nismo uspeli v skladu z našim planom aktivirati ogromne investicije v TOZD Montažni objekti, ne glede na to, da je kriv za tako stanje dobavitelj domače opreme STT Trbovlje, ki se je pogodbeno zavezal, da bo dobavil opremo aprila lani, nato je zagotovo trdil, da bo otvoritev lahko za 29. november, tudi tokrat ni držal besede in zagotovo obljubljal svečanost za občinski praznik 9. januar. Tako prvič, drugič in tudi tretjič svojih obvez ni izpolnil in s tem nam onemogočil aktiviranje investicije.
Če smo preje govorili, da smo na področju makroorganizira. nosti in samoupravljanja veliko storili, pa se nikakor ne moremo pohvaliti oz. moramo ugotoviti, da smo znatno premalo naredili na področju mikroorgani-ziranosti oziroma na področju reda in ažurnosti v poslovanju in krogotoku informacij. Zaradi tega in verjetno tudi iz drugih razlogov je precej popustila disciplina in lahko bi rekli tudi delovna storilnost in samoiniciativnost še bolj tam, kjer se rezultati dela ne dajo eksaktno meriti. Znatno premalo pa je bilo storjenega tudi na področ ju delitve dela in nadaljnjega utrjevanja medsebojnih odnosov ter dohodkovni povezavi v okviru SOZD GLG.
Obravnave vreden poslovni dogodek nas je proti koncu lanskega leta presenetil tudi na področju izvoza. Namreč naš 15-let-ni zelo dober in največji inozemski kupec (lani smo mu iz-dobavili 60 hiš) g. Patzolli je prišel v velike finančne težave, kar je imelo za posledico, da nismo mogli v celoti uresničiti plana izvoza. Še bolj kot to pa je kritično za letošnje leto, kajti če Potzolli ne bo mogel več od nas kupovati montažnih hiš, potem smo resnično izgubili veliko, iz-
Nadaljevanje pa 2. strani
Ta posnetek, ki kaže začetek gradnje obrata za izdelavo termoton stekel, je sicer star, vendar bi ga lahko skoraj uvrstili v zaščitni znak podjetja. Jelovica je namreč že dve, tri leta eno samo gradbišče. Ker ne bo nič drugače tudi v naslednjih letih, potem je zgornja trditev skoraj upravičena. Samo letos bo dokončno zgrajena nova tovarna montažnih hiš, pa nova kotlovnica na tem obratu, začela se bodo dela v Preddvoru in verjetno še kje.
Gradnja v Preddvoru - v dveh delih
Ce je kje bilo potrebno graditi na novo je to zagotovo v Preddvoru. Tamkajšnji delovni prostori in sploh vse ostalo kar sodi zraven je v takem stanju, da delo še zdaleč ni prijetno. Zato je tudi razumljivo, da ,je naslednje obdobje naložb v Jelovici namenjeno Preddvoru.
Želja' delavcev v Preddvoru, ikot tudi vodstva Jelovice, je bila, da bi se ta obrat čim prej obnovil. Vendar pa je praksa po-
kazala, da to ne bo mogoče. Iz-
kušnje, ki jih ima Jelovica z gradnjo nove tovarne montažnih hiš so namreč večino prejšnjih visokoletečih načrtov precej postavile na realna; tla. S.ko


~ - ‘v
nssPHSi
Taki prizori bodo v Preddvoru kmalu preteklost
Dobra letina...
Nadaljevanje s 1. strani
g ubili smo izvozni posel, ki g:i Jelovica kmalu ne bo imela. Upajmo, da bo Potzolli tudi z našo pomočjo našel izhod iz krize.
Se bi lahko našteval neizpeljane naloge, naj omenimo še samo srednjeročni plan., o katerem smo veliko razpravljali, vendar pa mu do konca leta nismo uspeli dati prave vsebine. Res je sicer, da je do leta 1981 še precej časa, res pa je tudi, da je potrebno izvesti obscž.ne priprave, da bi naslednjo petletko pravočasno in pravilno zastavili.
Če sedaj potegnemo črto pod dobrim in slabim smo lahko zadovoljni kajti konec koncev je tudi v preteklem letu bil napravljen pomemben napredek.
In kaj nas čaka letos?
Najprej in največ pozornosti bomo posvetili neizpeljanim važ-
nim nalogam iz preteklega leta, druga in najobsežnejša ter osnovna naloga nas vseh je uresničevanje letnega plana na vseh področjih. Tretja kompleksna naloga pa je izdelava srednjeročnega plana ter priprava poslovne politike za obdobje po letu 1980.
Danes že lahko ugotovimo, da smo prve tedne po novem letu zastavili dobro, saj se ni zgodilo še nič takega, kar bi kazalo slabo oziroma zmanjševalo možnost doseči začrtane cilje, opravljenih pa je bilo že nekaj pomembnih poslovnih dogodkov, med drugim tudi podpis pogodbe v vrednosti 16 milijonov din z dobaviteljem domače opreme za primarno proizvodnjo — novo žago v Preddvoru.
Najbrž brez težav tudi letos ne bo šlo, imamo pa vse več možnosti, da jih z dosedanjimi izkušnjami, pridnim delom in enotnimi alysMami uspešno premagamo.	eggg
Glavni direktor Tine Kokelj, dipl. oec.
da, ki jo ima Jelovica z zakasnitvijo imenovane gradnje je že sedaj izredno velika. Podobno bi se lahko zgodilo tudi v Preddvoru, če se ne bi do naložbe pristopilo zrcleje in tudi premišljeno. Poglejmo zakaj.
Podobno kot za tovarno montažnih hiš, obstoji za opremo sodobne žagalnice (ta naj bi se gradila v Preddvoru) domač izdelovalec Strojevi Po zakonu, če je dorrfač proizvajalec strojev, teh ni moč uvoziti. Domač proizvajalec pa lahko zagotovi stroje šele v začetku prihodnjega leta. Dobavni rok je 15 mesecev. Zato se je v Jelovici odločilo, da bodo Preddvor na novo zgradili v dveh delih.
, Letos,, in .to že kmalu, se bo pričela graditi prva etapa v, kateri bo postavljena ..nova kotlovnica oziroma nov energetski objekt, zatem sušilnica lesa, ter vrsta drugih komunalnih ureditev. Vse to bo predvidoma narejeno letos, stalo pa bo po sedanjih izračunih nekaj več kot 3 stare milijarde dinarjev. Drugi del, to je izgradnja nove žage in
luščilnice pa bi prišel na vrsto naslednjo pomlad. Do septembra 1980 naj bi bil zgrajen. Tudi ta investicija bo kar se da obsežna in bo stala malo manj kot 4 milijarde dinarjev.
Čeprav je bila želja delavcev v Preddvoru, da bi že letos dobili nove delovne prostore in naprave temu torej ne bo moč ustreči. Vendar gledano s praktične strani je sedanja odločitev zagotovo veliko boljša, slaba pa torej za delavce, ki bodo morali še eno leto delati v slabših pogojih. Vendar v tem primeru to le kaže upoštevati, saj bi v nasprotnem primeru, če bi gradnja stala, tako kot pri montažnih objektih, bi ikaj lahko bil ogrožen tudi osebni dohodek zaposlenih;
Vedeti pa je treba še nekaj. V onem letu bo potrebno napraviti še precej obsežno delo, ki ga na kratko imenujejo — pridobivanje soglasij. Kakšen pa je ta postopek lahko preberete v drugem sestavku na tej strani.
j.	Čadež
Kako do soglasij
Srednjeročni plan predvideva razvoj cele delovne organizacije, kakor tudi posameznih TOZD. Določene so tudi prioritetne investicije. Strokovni kolegij, vodstveni kolegij in samoupravni organi sprejmejo odločitev o pristopu k investiciji oziroma izdelavi investicijskega programa.
Vsaka delovna organizacija mora za večje investicije pripraviti investicijski program, ki pa naj obsega sledeča poglavja:
—	uvodno (pojasnilo definira investicijo, jo opredeli v srednjeročnem programu, podjetja, SOZD oziroma panoge. Poudarek je na opredeljevanju ciljev investicije.
—	podatki o investitorju.
— Tržna analiza nam pove možnosti plasiranja proizvodov na domačem trgu, tujem trgu ali pa je proizvodnja namenjena samo za zadovoljevanje lastnih potreb, kar je najčešče pri proizvodnji surovin.
— Proizvodni program in kapacitete.
— Tehnološki proces naj bo vedno sodoben tako, da se bo produktivnost po investiciji dvignila.
— Ekološki vidiki investicije.
— Preskrba s surovinami. To poglavje obdeluje surovinsko zaledje, poudarek pa je, da se čim manj surovin uvaža.
— Preskrba z energijo in vodo.
— Lokacija. Pri novih investicijah je potrebno izdelati zazidalne načrte, ki vsebujejo vse potrebne parametre za celotno izgradnjo.
— Kadri in socialni pogoji. Investicijski program mora vsebovati tudi potrebno kadrovsko strukturo, povečanje kadrov, izobraževanje oz. prekvalifikacijo.
— Investicije. Pridobiti je potrebno čimveč ponudb dobaviteljev opreme, vseh izvedbenih del, možnostih kreditiranja in podobno.
,plan izgradnje.
TnooBljdrim ponudb, kjer so tu-je možno pripra
di
viti terminski plan izgradnje.
— Plan financiranja predvidi vse vire financiranja: lastno udeležbo, kreditiranje dobaviteljev in izvajalcev ter kredite bank.
Prijava investicije. Vsaka delovna organizacija, ki namerava investirati, mora poslati Zavodu SRS za statistiko Poročilo o nameravanih investicijah v osnovna sredstva.
Ko je investicijski program pripravljen, pa je potrebno pridobiti sledeča mnenja o investiciji:
— Mnenje ljubljanske banke
— Mnenje SOZD GLG.
— Gospodarska zbornica.
— Oceno ekološke obremenitve okolja je potrebno naročiti o nameravani investiciji pri Inštitutu »Jožef Stefan«.
Prouči se vpliv investicij na vodo, emisijo v zrak, energetsko vprašanje, hrupnost ter ostale specifične vplive na okolje.
Istočasno se pa pripravlja tudi lokacijsko dokumentacijo. To pripravi pooblaščena delovna organizacija v občini, kjer bo lokacija. Investitor pa mora dati vse potrebne podatke za pripravo dokumentacije.
K lokacijski dokumentaciji je potrebno dobiti še sledeča soglasja o lokaciji:
—	elektroenergetsko soglasje
—	soglasje v zvezi z vodo
—	soglasje za kanalizacijo in odpadne vode
—	soglasje cestne uprave oziroma skupnosti
—	soglasje sanitarnega inšpektorata
—	soglasje sekretariata za narodno obrambo
—	soglasje srekretariata za notranje zadeve za požarno varstvo
e imolGoS’
— soglasje PTT Vodnogospodarsko soglasje je pogoj za pridobitev soglasja Republiškega sanitarnega inšpektorata.
Občinska skupščina oziroma njena služba sprejme oziroma izda lokacijsko dovoljenje, ko so zbrana vsa zahtevana soglasja.
— Gradbeno dovoljenje — Za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo, v kateri so vsi glavni projekti, kot so tehnološki, gradbeni in inštalacijski. Projekte se lahko naroči oziroma izdela ž.e prej. Izdelajo jih projektivne organizacije. Tehnološki projekt je najbolje izdelati v lastni delovni organizaciji v sodelovanju z dobavitelji.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno iskati mnenja in soglasje z gradbeno dokumentacijo zopet pri vseh inštitucijah kot pri lokacijski dokumentaciji.
— Ko so izdelani projekti se lahko začne iskati dobavitelje uvožene opreme, domače opreme, kakor tudi izvajalce gradbenih in inštalacijskih del.
— Iskanje uvoznega dobavitelja.
Sklop o dovoljenju za uvoz jc osnova za uvoz in sprovedbo uvoznega postopka pri postavkah, ki so s carinskimi predpisi na deviznem kontingentu je potrebno pridobiti še DK dovoljenje ali pridobiti sklop, da domačih proizvajalcev ni oziroma do volj ujejo uvoz.
— Pri domačih dobaviteljih se pa na osnovi ponudb več dobaviteljev izbere najugodnejšega.
Ko so izbrani vsi dobavitelji se z njimi po zagotovitvi oziroma izločitvi vseh finančnih sredstev lahko podpiše pogodba. Z dobavitelji pa je potrebno pred podpisom definirati ceno, roke dobave ter plačilne pogoje.
Ko so znani vsi roki, cene in kreditni pogoji se vskladi terminski plan izgradnje ter finančni plan.
Z pridobljenim gradbenim dovoljenjem se po terminskem planu lahko prične z gradnjo.
— Izvajanje: za vsa izvedbena dela je potrebno imenovati nadzorni organ, ki kontrolira in vsklajuje dela izvajalcev s projekti. Prav tako je potrebno poskrbeti za montažo instalacij tuje in domače opreme. Do pričetka poskusnega obratovanja je potrebno odpraviti vse napake.
Poskusno obratovanje dovolijo občinski organi po razpravi, na kateri sodelujejo vsi, ki so sodelovali že pri lokacijskem in gradbenem dovoljenju.
Lado Rogelj
Sodelovanje v GLG
Pri podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela GLG je bilo predvideno tudi sodelovanje med članicami v primeru, če katera delovna organizacija v določenem obdobju težje nudi delo svojim delavcem.
Prav to pravilo se je uveljavilo v teh dneh, ko je v Jelovico, Alples Železniki, Gradis Škofja Loka in Zlit Tržič prišlo na delo večje število gozdnih delavcev GG Kranj. Ta delovna organizacija je kot veste tudi članica sestavljene organizacije, pa ima v zimskem času vedno velike težave z zaposlovanjem svojih gozdnih delavcev. Doslej se je redno dogajalo, da so ti gozdni delavci v hudih zimah ostajali doma, zato pa so v tem času prejemali le zajamčeni osebni dohodek. Verjetno boste istega mnenja, da to ni najbolj prijetna zadeva, saj minimalni osebni dohodek niti slučajno ne zagotavlja ustreznih življenjskih pogojev. To pa je seveda po eni strani povzročalo nezadovoljstvo delavcev, ki so se sicer zavedali, da drugače ne gre, po drugi pa je prav zaradi tega bi-
la tudi precej velika fluktuacija.
Kot rečeno, letos pa je prvič med delovnimi organizacijami prišlo do uveljavitve točke, ki predvideva tudi zaposlitev v takih primerih. Jelovica je prvi ponedeljek v letu zaposlila, seveda začasno, 46 delavcev GG Kranj. Razdeljeni so v štiri temeljne organizacije, v Preddvoru, Trati in Škofji Loki. Prvi dan so delavci imeli skupno seznanjanje z Jelovico, lahko bi rekli uvajalni seminar, že drugi dan pa so odšli na delovna mesta, kjer bodo zaposleni predvidoma do 23. marca. Predvidoma zato, ker če bo zgodnja pomlad, bodo lažje začeli prej z delom v gozdu in bodo seveda prej končali svoje delo v proizvodnji.
Čeprav večina teh delavcev še nikdar ni delala za stroji je treba reči, da so pokazali že v začetku dobro mero spretnosti. Seveda ni itaka, kot delavcev Jelovice, vendar bi se vsi morali zavedati, da tudi oni ne bi v gozdu izglodali prav nič drugače kot ti delavci za stroji.
Verjetno bi bilo zanimivo izvedeti tudi to, pod kakšnimi pogoji delajo v Jelovici. V tovarni imajo iste pravice in dolž-
nosti kot delavci Jelovice, to se pravi, da morajo prihajati na delo ob 6. uri in da delajo do 14. ure. Malico dobe v tovarniški menzi, tudi prevoz jim je zagotovljen. Jelovica njihovega dela ne plačujč njim ' Samim, temveč svoj osebni dohodek prejemajo v svoji delovni organizaciji to je v GG Kranj. Jelovica za vsako njihovo opravljeno delovno uro plača GG Kranj bruto 92,00 dinarjev. Treba pa je dodati, da v primeru nezgodi pri delu stroške zdravljenja nosi Jelovica. Zato ni odveč, Ja jih delavci Jelovice poučite in sproti opozarjate na morebitne nevarnosti pri strojih s katerimi bodo delali.
Na koncu morda le še to. Čeprav bo marsikdo mislil, da Jelovica s lem dela »uslugo« GG Kranj, to ni res. Za dobra dva meseca kolikor bodo delali v Jelovici, se je v tovarni dejansko povečalo število delavcev, kar bo prav gotovo dobro vplivalo na izpolnjevanje letnega plana nenazadnje pa tudi na to, da bo narejenih več izdelkov, po katerih je že precej časa tako povpraševanje, da kupci na nekatere čakajo tudi po nekaj mesecev.
j.č.
Po stezah Partizanske Jelovice
Venel« nelrrevitalifi
bo prispevala denarja, pač pa bo zgradila brunarico (za plačilo seveda). Načrti zanjo so ž.e narejeni.

Jelovica je kot je znano pokrovitelj spomenika znani partizanski bitki v Dražgošah. Vsako leto januarja so tam številne spominske prireditve pod skupnim naslovom »Po tezah partizanske Jelovice«. Letos so bile v soboto, 13. in v nedeljo, 14. januarja. Večina prireditev je športnih vendar je bila v nedeljo tudi spominska komemoracija, ki se jo je udeležila tudi delegacija Jelovice. Ta je položila tudi venec k spomeniku v Dražgošah.
O samem poteku praznovanja obletnice ste verjetno več prebrali iz dnevnega časopisja. Kot pokroviteljem, pa bo verjetno zanimivo izvedeti tudi nekatere druge načrte v zvezi Z Dražgošami. Tam bo namreč še letos, najverjetneje do 1. maja zgrajena brunarica, kjer naj bi bila spominska soba legendarni bitki Cankarjevega bataljona, skratka neke vrste muzejska soba. V tej brunarici bi bil tudi manjši lokalček, v katerem bi prodajali spominske razglednice, značke in brezalkoholne pijače. Brunarica naj bi stala ob velikem ovinku tik pred spomenikom, kjer naj bi bil tudi dovolj velik parkirni prostor. Tam bi bili tudi sanitarni prostori. Vse našteto so obiskovalci najbolj pogrešali ob obisku legendarnih Dražgoš. Aktiv Zveze borcev v Jelovici je bil med največjimi pobudnika, naj bi se tam zgradi le naštete stvari. Pokroviteljstvo Jelovice nad spomenikom je namreč nad urejenostjo spomenika, ta pa razumljivo ni mogla
biti najboljša, če so pač manjkali najnujnejši objekti.
Vsa dela pri ureditvi okolja spomenika in graditve brunarice naj bi stala okrog 300 starih milijonov dinarjev. Denar bodo zagotovile gorenjske občine in sicer polovico škofjeloška, drugi denar pa ostale. Jelovica ne
Ko bo brunarica stala v Dražgošah se pokroviteljstvo Jelovice ne bo bistveno spremenilo. Objekt bo upravljala verjetno ZB Škofja Loka, vzdrževanje spomenika pa bo ostalo Jelovici. To bo delal vodič, ki bo stalno tam in bo lahko obiskovalcem tudi obrazložil dogodke iz leta 1942.
k.	p.
Uspeh nad pričakovanji!
Dobre tri leta je od kar je bila zgrajena v Jelovici moderna jedilnica in ob njej ambulantni prostori. Toliko je tudi od takrat, ko je tam začela delati sodobna splošna ambulanta. Slabo leto pa je od kar ima Jelo-
vica tudi svojo zobno ambulanto. Po tem kratkem obdobju danes vsi ugotavljajo, da je bil denar, ki ga je tovarna vložila v izgradnjo in opremo teh dveh ambulant kar se da koristno po-Nadaljevanje na 4. strani
Uspehi nad pričakovanji
Nadaljevanje s 3. strani
rabljen. Obe ambulanti namreč uspešno opravljata svoje delo in če bi ga ocenjevali z merili, ki so v veljavi v zahodno evropskih državah, potem lahko rečemo brez pretirane hvale, da so podobni njihovim.
O splošni ambulanti in njenih pacientih, ki jih je milo rečeno, krepko preveč, oziroma točneje, bolniških dni je preveč v tovarni, bomo več napisali v naslednji številki. V tej pa več o zobni ambulanti, ki resda dela šele deset mesecev, pa kljub temu lahko rečemo, da je to del tovarne, ki je v tem pratkem času postal tako nepogrešljiv, kot bi bila denimo žaga za razrez hlodovine. (Naj mi zdravnik in sestra ne zamerita te primerjave, vendar z njo želim povedati, da je pač zobozdravstveno varstvo nič manj pomembno kot sama osnovna proizvodnja).
Kako človek dela, kakšen je, če ga boli zob, verjetno ne kaže izgubljati besed. Na kratko rečeno, za nobeno stvar ni. In prav zato je zobozdravstvo še kako pomembno za normalno delo. To prednost pred drugimi tovarnami pa delavci Jelovice imajo. V ambulanti, kjer delata zobozdravnik Janez Klopčič in asistentka se je v slabem letu dni zvrstilo na pregledu in popravilu zob kar 400 delavcev, kar je kar tretjina vseh zaposlenih. Če pa k temu dodamo še to, da nekateri delavci, predvsem tisti v poslovalnicah ne hodijo k zobozdravniku v Jelovico (to pa lahko store, če bodo kdaj v tovarni), potem je podatek še večji.
Ob tem podatku, ki je kot rečeno kar zahodno evropskih dimenzij, pa se dogaja celo, da nekateri delavci negodujejo. Res je bolan zob neprijeten, vendar zobozdravnik, tudi če bi delal noč in dan ne bi mogel popraviti v tem času vseh zob. Zato bo pač še nekaj časa trajalo, da
bodo prišli vsi na vrsto. Če bo šlo vse po načrtih, potem je pričakovati, da bo v približno treh letih osnovno zdravljenje zob delavcev kolikor toliko narejeno, da bo potem lahko tudi prišlo do preventivnega zdravstvenega varstva zob. To pa pomeni, da bi potem lahko delavce klicali tudi na redne kontrolne preglede in seveda tudi po možnostih sproti odkrivali vzroke obolenj.
Verjetno delavci ob vsem povedanem ne bi smeli pozabiti tudi na to, da danes ljudje čakajo na popravilo zob tudi po leto in več, da zelo drago plačujejo zobozdravstvene usluge pri privatnih zobozdravnikih in da jim v ambulanti ni niibdar treba čakati na vrsto. Ko so naročeni, ob tej uri so tudi deležni zdravljenja. To so prednosti, ki odtehtajo tudi malo daljše čakanje.
Z nečem pa verjetno vsi skupaj le ne morejo biti zadovoljni. Zobozdravstvene usluge še vedno niso celovite. Čeprav je Jelovica že kupila rentgenski aparat za slikanje zob, in je že bil tudi montiran, ta ni delal več kot 14 dni. Težave so z njegovim popravilom in to se vleče že precej časa. Zobozdravnik, ki bi svoje delo lahko opravljal še bolj hitro je sedaj odvisen od uslug zdravstvenega doma v Škofji Loki. Uvoznik Jugodent že dolgo obljublja popravilo in dokončno montažo, pa se nikamor ne premakne.
Še danes pa se ne ve, kdaj bo Jelovica dobila itudi svojega zobotehnika, kar bi seveda pomenilo, da bi lahko sleherni delavec bil deležen vseh zobozdravstvenih uslug kar v tej ambulanti. Potrebne stroje in naprave bo Jelovica kupila, za kar že ima uvozno dovoljenje, vprašanje pa je kdaj in pod kakšnimi pogoji bi potem lahko zaposlila tudi zobnega tehnika.
J. Č.
tudi povzročilo, da še vedno ni vseljiva nova poslovna stavba v tej temeljni organizaciji.
Vendar po vseh pripeti j ah bodo dela končno stekla v zaključno fazo. V teh dneh bodo delavci Tehnika iz Šikofje Loke nadaljevali gradbena dela in bodo tudi končana po terimnskem planu. Konec februarja bo vse nared za montažo kotlov, ki jih bo postavilo TPK iz Zagreba. Do maja naj bi potem bila kotlovnica povsem narod. Seveda letošnjemu mrazu ne bo več služila svojemu namenu, vendar zamujeno le ne bo vse. Toploto bo potreboval obrat za polnjenje poliuretanskih sten.
Z računalnikom želimo obdelati velike količine podatkov v kratkem času in rezultate posredovati vsem, ki jih potrebujejo. To je možno le, če podatke v poslovnih dogodkih zapišemo takoj, ko se zgodijo, zapišemo v pravilni obliki in jih takoj pošljemo v obdelavo. Le na ta način je možno pričakovati pravilne rezultate v dogovorjenih rokih.
Jelovica je ena prvih DO, ki so spoznala, da so računalniki koristni in da brez njih ne bo šlo. Že leta 1965 so se Gorenjska predilnica, LTH in Jelovica dogovorile in skupaj ustanovile prvi računski center v Škofji Loki, sedež in prostore pa mu je odstopila LTH. Kuipili so računalnik proizvajalca IBM.
Razvoj računalnikov je bil -ne-sluten, zelo pa se je večala tudi potreba po računalniških obdelavah v delovnih organizacijah ustanoviteljicah. Računalnik je postal premajhen. Treba je bilo nabaviti novega, odločitev pa je padla za računalnik proizvajalca UNIVAC. Pri prehodu z enega sistema na drugega nastopajo določene težave v zvezi s programiranjem, zato se je tedanje vodstvo AOP v Jelovici odločilo, da se poišče računski center,
Lahko rečemo, da se bo z dnevnega reda tako letošnjo zimo odmaknil še en problem v Jelovici. Čeprav je za mnoge to morda težje razumljivo, je zato treba dodati, da je stara -kotlovnica poleg tega, da je bila premajhna, predstavljala stalno nevarnost za požar. Postopek kurjenja lesnih odpadkov je bil namreč povsem neustrezen. Tleči ogorek bi lahko povzročil velik požar, ki bi se kaj -hitro lahko razširil na ves obrat, ki je kot znano v celoti zgrajen iz lesa. Povsem povedanem pa nova kotlovnica le -ni bila nepotrebna.
j. a.
kjer se bo delo lahko nadaljevalo brez težav. Ustrezni računalnik so imeli v Mehanograf-skem centru v Ljubljani. Računalnik iz LTH je namreč potoval v tovarno Lipa v Ajdovščini. AOP Jelovice se je torej preselila v Ljubljano, v slučaju okvar tega računalnika pa v Avdovšči-no. Ker pa oddaljenost računalnika prinaša določene probleme s prostimi časi, prenosom podatkov in rezultatov, je prišlo do odločitve, da se vključimo v RC Sava v Kranju, ki je tudi organizirala računski center z računalnikom proizvajalca IBM. Nove obdelave naj bi pripravljali, tiste, ki se izvajajo v Ljubljani ali Ajdovščini pa priredili za delo v tem centru. Da-nes nas je v oddelku za AOP in organizacijo deset delavcev, od tega pet za zajemanje podatkov in pet za organizacijo in programiranje. V svoje delo imamo vključene računalniške obdelave osebnih dohodkov, saldakontov kupcev, materialno-blagovnega knjigovodstva, osnovnih sredstev, v oživljanju pa je obdelava planiranja in zasledovanja proizvodnje. Od tega se obdelava OD izvaja v Ljubljani oz. Ajdovščini, vse ostale pa v Kranju. Vsak organizator — programer skrbi
Kotlovnico februarja
Večini delavcem so znane tudi pripetije okrog izgradnje nove kotlovnice na TOZD montažni objekti. Težave so bile predvsem zaradi gradbenega dovoljenja, ker je v Škofji Loki ideja
po gradnji enotne energetske cone. Vendar je to le še bolj ideja in Jelovica pač ni mogla brez svoje kurilnice. Graditi se je zato začela z precejšnjim zaostankom, ka-r je med drugim

Avtomatsko obdelava podatkov
Računalniki za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) so se pojavili šele pred dvema desetletjema. V zelo kratkem času so postali človekovi pomočniki, ki mu nadomeščajo mnogo rutinskega, ponavadi ponavljajočega se umskega dela in sprostijo možgane za ustvarjalno delo. Kakorkoli so hitri, natančni in hranijo na majhnem mestu velike količine podatkov, je njihovo delo popolnoma odvisno od človeka, ki ga oskrbuje s podatki in programi, še vedno je stroj kot vsak drug.
Naš intervju
Dve leti že dela v Jelovici. Sam pa ga poznam že precej dlje. Od taihrat, ko je še hodil v šolo. Vendar velikokrat nisva govorila in morda zato niti ni čudno, da na začetku najinega pogovora ni vedel, kako naj bi se menila. Na »vi« ali na »ti«? Ker sva kaj hitro te težave porinila vstran, je pogovor lažje stekel, čeprav še vedno ne tako kot bi želel jaz, za pestro rubriko namreč. Lojze Kržišnik, o njem je govora, ne govori preveč rad. Zato pa dela. In to pomembne stvari za Jelovico.
Najbolje bo, da se bralcem sam predstaviš.
»Vodja organiziranja in vodenja avtomatske obdelave podatkov sem v Jelovici. Na kratko pa bi lahko rekel, da sem vodja oddelka za računalništvo.«
In kaj delate v tem vašem oddelku?
»O tem delu pa bi se dalo dolgo govoriti. Če bi hotel povedati preprosto, potem naj rečem, da na poseben način zbrane podatke vnašamo na posebne naprave, kjer so shranjene. In ko potem te podatke potrebujemo in seveda različne kombinacije teh podatkov jih nam da računalnik. Seveda
pa ga je treba znati »vprašati«. To pa je delo, ki ga pa vsakdo le ne zna.«
Kot vem, ti vedno le nisi delal na tem področju. Če se ne motim, si bil prej učitelj?
»Res sem po osnovnem poklicu učitelj. Tako je tudi moja prva zaposlitev bila v prosveti in sicer v Železnikih, kjer sem poučeval matematiko. Že takrat sem se živo zanimal za računalništvo, vendar je bil to le bolj hobi. Kot učitelj sem šel tudi na služenje vojaščine, od vojakov pa sem prišel kot »potencialni« delavec na računalniku. Kako je prišlo do te spremembe te verjetno zanima? V Alplesu v Železnikih so rabili takrat nekoga za obdelavo podatkov preko računalnika in sploh vse kar sodi zraven. Moj prijatelj je vedel, da me to področje veseli in ko sem se torej vrnil iz JLA, sem se zaposlil v tej delovni organizaciji. Seveda ne pomeni, da sem takrat tudi že vse vedel. Takrat se je začelo precej dolgo obdobje spoznavanja in učenja te sodobne znanosti, kot bi jo lahko imenoval. Trajalo je več lot, kar pomeni, da sem v tem času tudi naredil ustrezno šolo in sicer Višjo šolo za organizacijo v Kranju — oddelek za računalništvo.«
In koliko časa si potem tam delal na tem delovnem mestu in kako da si nadaljeval v Jelovici?
»V Alplesu sem delal pet let. O vzrokih zakaj sem prišel v Jelovico pa bi težje govoril, saj so morebiti preveč subjektivni in bi težko rekel, kaj je bilo tisto, kar je odločilo da sem menjal delovno mesto.«
V Jelovici si torej že dve leti. Kako je izglodalo delo v tem času?
»Če bi ga označil z eno besedo: Vse prej kot lahko. V računalniški jezik je bilo treba spremeniti veliko podatkov in lahko rečem, da sem delal tudi precej noči, da sem delo končal.«
Mar to pomeni, da si delal sam?
»To pa ne. V oddelku nas je zaposlenih 5 programerjev in 5 operaterk za podatke. Vendar je delo tako obsežno in odgovorno, da se pač ni dalo drugače, kot tudi preko noči, če smo denimo hoteli željen podatek posredovati do določenega roka.«
Mar to pomeni, da je sedaj bolje?
»Precej. Veliko podatkov imamo že urejenih in »spravljenih«. Zato je seveda lažje. Malo večje delo nas čaka v teh mesecih ki prihajajo, saj bomo namreč prav sedaj sedanjo obdelavo, ki smo jo imeli v računskem centru LTH, prenesli v Savo Kranj. To pa seveda pomeni dodatno delo.«
Cel kup podatkov o tem mi je stresel, kot se reče, iz rokava. Ker sem se bal, da jih morebiti ne bi prav zapisal in da jih boste še slabše razumeli, če vam jih bom take na pol razumljive, še prenašal sem ga raje poprosil naj o tem napiše prispevek za naše glasilo. To mi je obljubil. O njem pa tako in tako nisem mogel zvedeti več posebno dosti. Je pač tudi drugače ves predan računalništvu. Ko sem ga namreč povprašal, kaj dela po službi, takrat ko se mi drugi ukvarjamo s svojimi konjički, rekreacijo in podobnim je enostavno odgovoril, da se on ukvarja z računalniki. Kaj naj bi potem še pisal o njem? Mar naj še enkrat ponovim zgodbo?
J. Čadež
za svojo obdelavo in jo na računalniku sam izvaja.
Naj naštejem še nekaj nalog, ki jih bomo izvajali v letu 1979:
1.	Vzdrževanje in izvajanje obstoječih obdelav. Vsako delovno področje ima svoje posebnosti, ki od časa do časa zahtevajo drugačne izračune in jih mora organizator — programer vključiti v obdelavo. Skrbeti je treba tudi za normalno izvajanje in obdelavo tekočih podatkov.
2.	Računalniško obdelavo osebnih dohodkov je treba prirediti za izvajanje v računskem centru Sava v Kranju. S tem bodo odpadli problemi zaradi slabega stanja računalnika v Ljubljani oz. prevelike oddaljenosti Ajdovščine.
3.	Najvažnejša in najobsežnejša naloga je računalniško planiranje in spremljanje proizvodnje. Zanjo je treba pripraviti veliko matičnih podatkov, veliko programirati in spremeniti organizacijo dela v službah, ki bodo obdelavo koristile. Celotno delo, ki ga na tem področju že-
limo letos opraviti, lahko delimo v sledeča poglavja:
—	prehod na enoten šiferski sistem materialov, polizdelkov in izdelkov
—	zbiranje in obdelava materialnih enostopenjskih sestavnic za polizdelke in izdelke
—	izdelava kalkulacij za polizdelke in izdelke
—	izračun in izpis materialne bilance
JMOVICA
—	zbiranje in obdelava tehnoloških postopkov, delovnih mest in strojnih kapacitet
—	razpis delovnih nalogov, delovnih dokumentov v zvezi z delovnimi nalogi ter obračun delovnih nalogov
Vidimo, da je .na tem področju veliko nalog, njihova realizacija pa je odvisna od usklajenega dela med koristniki obdelave (zbiranje podatkov, točne definicije zahtev) in našim oddelkom (organizacija zbiranja podatkov, programiranje in organizacija toka dokumentov).
Ker pa svojega dela ne širimo samo mi, je enak problem, kot prod leti v računskem centru LTH, nastal sedaj tudi v Savi v Kranju. Računalnik postaja premajhen. Zato pripravljamo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razvoj in razširitev kapacitet. Investirati bo treba v centralni računalnik, ki bo instaliran v računskem centru Sava in mora biti tako velik, da bo pokrival potrebe vseh koristnikov — investitorjev nadalj-
nih pet let. Vsaka delovna organizacija pa bo morala poskrbeti še za dodatno opremo — računalniški terminal. To so deli računalnika, s katerimi čitamo podatke, lahko tudi formalno kontroliramo, jih s pomčjo PTT linij prenesemo do centralnega računalnika, kjer se obdeluje. Ko so rezultati pripravljeni, jih terminal v DO preko PTT linij spet prevzame, 'kjer jih v potrebnem številu izvodov izpiše. Če bo sprejet predlog kot ga pripravljamo, pomeni, da nam bo en del centralnega računalnika stalno na razpolago, Skoraj v celoti bodo odpadle dnevne poti v Kranj in s tem odsotnost programerjev v delovnem času ter pogosta popoldanska in nočna dela. Po predlogu bomo to opremo dobili v zadnji četrtini leta 1980.
S tem, ko bomo imeli računalnik v hiši, bomo marsikatero nalogo lahko hitreje realizirali kot doslej in tudi veliko tistih, ki jih sedaj ne moremo, ker nam računalnik tega ne dopušča.	Alojz Kržišnik
Tovarna za predelavo tropskih lesov odprla
Firma Slovenijales Iz Ljubljane je pred 8 leti pričela v takratni Centralno afriški republiki z eksploatacijo tropskih lesov iz gozdov v velikosti 400.000 ha. Na podlagi pogodbe z vlado CAR ima te gozdove v eksploataciji za 30 let, medtem pa je dolžna zgraditi tovarno za predelavo hlodovine v žagan les, plemenite in luščene furnirje. V zvezi z ustanovitvijo mešane družbe Slovenia Bois S. A. R. L. s sedežem v /Banguiu, CAC, |smo se odločili za družabništvo v tej družbi, v kateri je vključenih že 21 slovenskih lesnih podjetij.
Družabniški delež znaša največ 20,000.000 CAF, srednji 10,000.000 in najmanjši 5.000.000 CAF. Delež družabnikov znaša ob ikonou leta 1978 125.000.000 CAF, delež Slov-lesa 118.010.000 CAF in delež družabnic iz CAC 6,900.000 CAF, delež Jelovice pa je 5,000.000 CAF.
V	zadnjih dveh letih je na mestu eksploatacije v bližini mesta Bajanga zgrajena sodobna tovarna za predelavo hlodovine. V ta namen so zgrajene proizvodne hale v velikosti 14.000 nr, odprtega sistema z najsodobnejšo žagalnico opremljeno z blodnimi žagami, nadaljno pre delavo in sortirnico, linijo za izdelavo plemenitih furnirjev z tnim avtomatskim nožem za furnir in pripadajočo sušilnico, linijo za izdelavo slepih furnirjev in kotlovnico, ki je opremljena z dvema parnima turbinama s kapaciteto 800 KW in ustrezno opremo za proizvodnjo tehnološke pare.
V	sestavi glavnih naložb so sledeča osnovna sredstva: elek-trocentrala, furnirnica z 1 furn. nožem in 1 žagalnica z bločno žago, mehanična delavnica, stavba za prehodne goste, delavsko naselje in vodovod.
Viri in vest. sredstev predstavljajo blagovni investicijski in finančni krediti ter 448.748.479 CAF ibračunane amortizacije obsto ječe opreme. Obratna sredstvo
se pokrivajo iz vloženega kapitala (250.000.000 CAF) -manjkajoča Obratna sredstva pa se pokriva s krediti.
Hale so popolnoma odprte, ker klimatski pogoji dovoljujejo
delo v celoletnem obdobju, vsa oprema in stroji pa so na najvišjem tehnološkem -nivoju, mogoče je mehanizacija za te razmere na tem področju celo pretirana.
Vso osnovno surovino dovažajo iz območja, ki ga trenutno izkoriščajo v rad tušu približne 30 km. Z izgradnjo tega obrata je omogočena predelava tudi kvalitetnejših drevesnih vrst, kat sedaj zaradi splavi jan ja ni bilo mogoče. Tovarna bo zaposlovala
ca. 500 delavcev, v celoti črncev d očim je vodilno osebje iz Slovenije. Za naše osebje je zgrajeno že več stanovanjskih hišic in skupni prostori z -menzo in jedilnico, doči-m pa delavci prihajajo iz okolice.
Poleg -predelave hlodovine je predvidena dobava hlodovine podjetju Troples v Kopru in še nekaterim slovenskim predelovalnim podjetjem. Plan dobave hlodovine za leto 1978 je bil predviden 25.000 m3, vendar let-
Slovesne otvoritve tovarne se je udeležila tudi gospodarska delegacija iz Slovenije
na količina ne bo realizirana, kljub temu, da so se zaloge v Bajangi povečale na 9000 m3 za odpremo in 5800 m’ za predelavo v Bajangi.
Plan za leto 1978 predvideva sledeče rezultate:
celotni -prihodek 1,400.000.000 CAF dohodek	450.000.000	CAF
čisti dohodek	220.000.000 CAF
dobiček	50.000.000	CAF
vendar je iz devetmesečnih rezultatov razvidno, da plan ne bo realiziran.
Iz poslovnih rezultatov za devetmesečno obdobje 1978 je razvidno sledeče:
—	podjetje dosega pozitivne rezultate, vendar so rezultati slabši od lanskih in pod predvidevanji
—	da na slabši rezultat vpliva intenzivno delo na dokončanju investicije in da je dejavnost letos manj akumulativna
—	da bo v dokončanje investicij potrebno vložiti še dodatnih 300 mio CAF
—	da so vse investicije v celoti do višine 81 °/o financirane iz kreditov najetih za dobo 3,5 oz. 7 let.
Naloge sindikata
Dne 8. decembra je bila organizirana otvoritev nove tovarne. Pri otvoritvi je bil osebno udeležen cesar Bokassa, 'ki je tovarno slovesno izročil v obratovanje. Zaradi prisotnosti cesarja Bokassa je bil organiziran svečan ceremonial, kar je za današnje razmere le še izredna rariteta. Poleg predstavnikov slovenskih podjetij, vodstva Slovenijalesa, predstavnika naše zvezne vlade, gospodarske zbornice, predstavnikov bank, časopisnih agencij in televizije je otvoritvi prisostvovala cela armada raznih folklornih ansamblov, cesarjeve garde in velikega števila prebivalcev iz mesta Bajange.
Iz govora cesarja je bilo razumeti, da so izredno naklonjeni takim akcijam in da bodo z vsemi napori podpirali naša prizadevanja pri organizaciji in širitvi industrije ter zaposlovanju prebivalstva.
Izdelke iz nove tovarne bo družba Slovenia-Bois delno dobavljala članicam družbe, delno pa bodo izdelke prodajali tudi na bližnja tržišča.
Hlodovino in žagan les bodo še nadalje splavljali po reki Sangha do Brazavilla, nato pa z železnico do nakladalnega pristanišča, dočim pa bodo furnirje transportirali do lulke s tovornimi letali. Seveda bodo furnirje ustrezno embalirali v posebne ovoje in polietilensko embalažo.
Po informacijah pri vodilnem štabu bo ta nova tovarna po ugotovitvi dajala letno vrednost proizvodnje ca. 17—18 milijard St. din. To vsekakor ni veliko, če upoštevamo, da je tovarna stala ca. 20 milijard in da transportni stroški predstavljajo ogromen delež. Seveda bo poleg izdelkov iz nove tovarne prihajala na tržišče tudi hlodovina, ki bo po vrednosti predstavljala tudi pomembno vrednost.
Vsekakor je ta akcija veliko pionirsko delo, vezano z veliko mero rizika in avanture. Trenutno je težko ocenjevati poslovne uspehe in perspektive takih vlaganj, ker danes nihče ne more dati realne ocene o razvoju odnosov in politiki obstoječega režima v CAC.
Ribnikar Zdravko, Kužnik Anton
Za nami je leto v katerem smo sprejeli znatno število samoupravnih aktov, ki so bili pogojeni na vsklajevanje z zakonom o združenem delu.
Družbeno politične organizacije so na kongresih ocenile delo v preteklih štirih letih in sprejele programske usmeritve za naprej.
Zveza sindikatov Slovenije je na 9. kongresu sprejela naslednje naloge:
Zagotavljali in spodbujali bomo interes delavcev, da uveljavljajo temeljno organiziranost kot osnovno obliko združenega dela, v katerem uresničujejo neodtujljivo pravico, da pri delu z združenimi sredstvi odločajo o svojem delu o ustvarjenem dohodku, ter kot podlago vseh oblik združevanja dela in sredstev, odločanja in samoupravne integracije združenega dela.
Da bomo zagotavljali, da bo samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji podlaga, na kateri delavci združujejo svoje delo v združeno delo in urejajo odnose v temeljni organizaciji.
Sindikati se bomo zavzemali, da se utrdi samoupravni položaj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, vsled tega bomo urejevali samoupravne delovne skupine kot baza za oblikovanje stališč in da delovne Skupine razvijajo svojo organiziranost in aktivnost.
Izhajali bomo iz stališč, da samostojnost temeljnih organizacij ni v lastnem administrativnem aparatu, temveč v tem, da imajo dohodek in da o njem odločajo, ter da bomo uveljavljali delovne skupnosti skupnih služb kot sestavni del celotnega procesa dela.
Samoupravno delavsko kontrolo bomo uveljavljali kot neločljivo sestavino celotnega odločanja delavcev. Sodelovanje samoupravne delavske kontrole pri odločanju bomo zahtevali že v fazah pripravljanja odločitve in to predvsem z ustreznim obveščanjem sproti ter organov o celotnem poteku in vsebini odločanja.
Prizadevali se bomo, da bi se samoupravni odnosi v krajevni skupnosti razvijali in uresničevali veliko bolj povezano z razvojem samoupravljanja v združenem delu in v celotni družbi, saj mora postati krajevna Skupnost enakopraven nosilec nadaljnjega socialističnega samoupravnega razvoja in skupnost, v kateri se na temelju vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo potrebe in interesi delovnih ljudi in občanov.
Pri odločan,ju delavcev o tistem delu njihovega dohodka, ki ga združujejo za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti na področju materialne proizvodnje si bomo sindikati prizadevali za takšne razmere, da bodo delavci resnično vplivali na oblikovanje takih
programov, za katere namene so se sredstva združevala.
Za izboljšanje življenjskega standarda in socialno varnost delavcev na podlagi dinamičnega in skladnega družbeno ekonomskega razvoja na temelju kvalitetnih razvojnih dejavnikov, si bomo sindikati Skladno z našo družbeno politično vlogo prizadevali, da bodo družbeni plani vseh nosilcev planiranja med seboj vsklajeni in pomenili učinkovito sredstvo za celovito upravljanje z družbeno reprodukcijo.
V samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki poslujejo z izgubo, ali že več let poslujejo na robu rentabilnosti, morajo osnovne organizacije sindikata terjati od strokovnih služb in samoupravnih organov, da pravočasno pripravijo dolgoročne in učinkovite sanacijske programe, kateri morajo delavcem zagotavljati možnost talke proizvodnje, v kateri bodo dosegli ustrezen dohodek za zadovoljevanje svojih in družbenih potreb.
Pri zaposlovanju se bomo morali zavzemati za politiko produktivnega zaposlovanja in nasprotovati tistim razvojnim projektom, ki ne izboljšujejo kvalifikacijske strukture zaposlenih in povzročajo prekomerno in nenačrtno zaposlovanje, na novo zaposlenim delavcem pa vsaj zagotavljati minimalne življenjske in kulturne razmere.
Pridobivanje dohodka na trgu doseženega dohodka moramo zagotoviti takšne odnose, da bo dohodek delavcev sleherne temeljne organizacije združenega dela odvisen predvsem od dela ter prispevka temeljne organizacije združenega dela k skupno ustvarjenem družbenem dohodku. Zato bomo spodbujali samoupravno sporazumevanje o pridobivanju dohodka v obliki skupnega prihodka, skupnega dohodka ter dogovarjanju o cenah kot trajni podlagi vsklaje-vanja različnih tržno-blagovnih pogojev pridobivanja dohodka in svobodne menjave dela.
Naloga osnovnih organizacij sindikata je, da bodo vztrajale, da bodo strokovne službe upoštevale dosežene planske naloge ter določbe o sprejetih samoupravnih splošnih aktih o razporejanju dohodka in čistega dohodka, pripravile za odločanje o razporejanju dohodka med letom in ob zaključnem računu.
Osnovne organizacije sindikata kot sopodpisniki samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke, so odgovorne za dosledno uresničevanje delitve po delu. Zavzemati se morajo, da bo osebni dohodek delavca ustrezal rezultatom njegovega dela in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim živim delom z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi, kot svojim družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, in da bo v planiranem razmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih
Nadaljevanje na 8. strani
Taki čolni so že bolj preteklost ob breki Oubangi v Bajangi, kjer je tovarna za predelavo lesa
Haloge sindikata
Nadaljevanje s 7. strani
temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva celotnega združenega dela.
Vzgoja in izobraževanje delavcev se mora izoblikovati na konkretnih izobraževalnih programih, ki morajo zagotavljati, da bodo vsi delavci brez dokončane osnovne šole ob usposabljanju za delo pridobili popolno šolsko izobrazbo, si razširili kulturno obzorje ikot pogoj za uspešnejše delo in samoupravljanje. Za pridobitev višje izobrazbe ali drugega poklica naj bo izobraževanje usmerjeno na podlagi potreb dela in razvoja temeljnih organizacij.
V stanovanjskem gospodarstvu bomo sindikati nadaljevali in okrepili družbeno akcijo za zmanjševanje stanovanjskega primanjkljaja. Pri tem bomo izhajali iz stališča, da je rešitev stanovanjskega vprašanja temeljna potreba in bistvena sestavina življenjskega standarda delavca, obenem pa tudi dolžnost delavca, da sam skrbi za reševanje stanovanjskega vprašanja in da zato v skladu s svojimi materialnimi možnostmi prispeva lastna sredstva. Razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil naj poteka izključno na podlagi sprejetih pravilnikov in dogovorjenih stanovanjskih standardov.
Zakaj ni
To vprašanje je dostikrat slišati na nekaterih obratih Jelovice. Še najpogosteje pa v poslovni stavbi, kjer je umazanije in smeti zadnje čase že toliko, da se ljudje že resnično upravičeno sprašujejo zaikaj tako. Ker je veliko delavcev želelo pojasnila na to vprašanje je nanje odgovoril vodja kadrovske službe Ivan Breznik:
»Najprej moram začeti z ugotovitvijo, da čistilke niso problem samo v Jelovici, temveč tudi drugje na območju kranjske skupnosti za zaposlovanje.
O vseh vzrokih bi težko govorili, predvsem pa je treba vedeli, da je ta poklic slabo vrednoten in zato tudi vedno manj zanimiv. Poleg tega pa je poklic snažilke vezan na popoldansko delo, kar je še težava več.«
Pa menite, da bi se z višjim dohodkom to dalo odpraviti?
»Verjetno bi se. Samo ta dohodek bo moral biti bistveno višji od sedanjega. Če bi gledal po naših razredih, bo verjetno čez čas snažilka že skoraj morala imeti IV. razred, če jo bomo hoteli dobiti. Seveda pa je vprašanje, zakaj te snažilke, ki jih imamo, ne delajo tako kot je treba. O njihovem delu se bo vsekakor treba temeljito pogovoriti.«
Kakšni pa so normativi za njihovo delo?
»Približno 400 m2 bi morala počistiti ena čistilka. Iz tega
Za kulturno življenje delavcev si bomo na vseh ravneh prizadevali, da bo skrb za kulturno rast in življenje delavcev postala sestavina razvojnih programov in samoupravnega odločanja delavcev v organizaciji združenega dela in občasno v krajevnih skupnostih. Vsled tega bomo nadaljevali z usposabljanjem in strokovnim izpopolnjevanjem organizatorjev kulturnega življenja v organizacijah združenega dela.
Na področju telesne kulture in rekreacije bodo veljala predvsem utrjevanje samoupravne organiziranosti telesno kulturnih skupnosti in telesno kulturnih organizacij. Zlasti bomo podpirali tiste družbene nosilce telesne kulture in rekreacije, ki so svojo dejavnost usmerili v množičnost in ki so dostopne vsem delavcem in namenjene h krepitvi njihove zdravstvene in delovne sposobnosti.
Pri kadrovanju bomo dosledno uresničevali statutarna načela o redni zamenjavi sindikalnih delavcev in praviloma le začasno zadolžili posameznike, da poklicno opravljajo določeno sindikalno funkcijo. Pri določanju obsega in pri konkretnih odločitvah o poklicnem opravljanju sindikalnih funkcij bomo izhajali izključno iz stvarnih potreb članstva in organizacij.
Franc Stražar
čistilk?
torej tudi izhaja, koliko bi jih morali zaposliti. Ta številka pa nikakor ni taka, kot bi jo nekateri želeli.«
Ker vse le ni urejeno tako kot je treba in ker verjetno še ne
bo tako kmalu, me zanima, kakšne rešitve nameravate sprejeti do takrat?
»Ker čistilk ne moremo dobiti, pa čeprav imajo že sedaj nekatere delavke za stroji v naši tovarni nižji osebni dohodek in bi se jim torej »izplačalo« delati kot snažilka, smo prisiljeni iskati začasne rešitve. Te pa so v zaposlovanju naših upoko-

Z novim letom odpiramo tudi novo rubriko v kateri bi radi objavili pisma naših upokojencev. Precej vas je te v Jelovici in zato mislimo, da pisem za to rubriko ne bi smelo manjkati. In o čem naj bi pisali? Težko vam je te stvari določiti, saj vi upokojenci pač po svoje gledate na življenje in dogajanje okrog vas, kot tisti delavci, ki so še v Jelovici. Nekaj dogodkov na leto je v tovarni še vedno takih, da se jih udeležujete tudi vi, upokojenci, ste člani svojega društva, z njim imate izlete. Tudi to je zanimivo za ostale bralce. Ob prebiranju glasila se vam tudi utrne kakšna misel in ideja. Tudi to nam lahko sporočite. Skratka, pišite nam. Vaših pisem bomo veseli. Pa še nekaj. Če glasila Jelovice ne prejemate po pošti, sporočite svoj naslov v uredništvo in redno vam ga bomo pošiljali.
Koristne
Pred tremi leti je bil v Jelovici sprejet pravilnik o inovacijski dejavnosti. Podrobno ureja odnos do tistega, ki je ob svojem delu ugotovil na kakšen način bi se določen del proizvodnega postopka lahko izboljšal, skrajšal čas in podobno. Od kar je ta pravilnik v veljavi se je v Jelovici število inovacij precej povečalo. Komisija za izume in tehnične izboljšave v okviru Jelovice je ob koncu lanskega leta tako kot vsako leto prej obravnavala več izredno pomembnih inovacij ,ki so jih predlagali delavci iz Jelovice.
Alojz Blatnik je skonstruiral kovinsko objemko za anuba nasadila. V celem lanskem letu sc je že uporabljala v proizvodnji in pokazala svojo dobro stran. Jelovica je po zaslugi Blatnika prihranila 917 000 dinarjev (za tiste, ki novih dinarjev še ne obvladate — več kot 91 starih milijonov!) Blatnik Alojz je bil prav gotovo upravičeno nagrajen. Skupno z lansko akontacijo je za svojo izboljšavo dobil 20.180 dinarjev.
Stane Vidmar je prijavil inovacijo pri stiskalnici stenskih
jenk. V kratkem bomo zaposlili 4 take delavke, ki bodo delale pogodbeno približno 20 ur nii teden. Vendar vseh težav s tem ne bomo odpravili. Zaposliti bi namreč morali za trenutne potrebe najmanj 7 novih snažilk. Ker jih ni moč dobiti in ker se jih verjetno še ne bo dalo tako dolgo, da se nekatere stvari ne bodo razrešile, bomo morali stvari reševati začasno.«
Eno takih pisem smo te dni že dobili. V njem nam invalidski upokojenec Rajko Primožič iz Žirov, ki je bil več let zaposlen v TOZD Jelobor v Gorenji vasi sporoča, da bi rad prejemal naše glasilo, na katerega sam pravi »se je precej navadil« v dosedanjih letih službe in ker je šele prvo leto upokojenec mu je tudi brez novic o Jelovici še precej bolj dolgčas kot bi mu sicer bilo. Istočasno se zahvaljuje za novoletno voščilnico.
»Najlepše darilo, ki sem ga dobil ob koncu leta je prav gotovo voščilnica iz Jelovice, ki po. nazarja stisk rok. Za mene pomeni pravo spoštovanje do nas upokojencev, ki smo po svojih močeh prispevali k razvoju tovarne. Novoletno čestitko sem obesil na vidno mesto v dnevni sobi in še dolgo mi bo spomin na prvo leto upokojitve.«
S temi besedami in z željo, da bi lahko pošiljal prispevke d življenju upokojenca je zaključil svoje prijazno pismo Rajko Primožič.
Še enkrat lep pozdrav upokojencem in oglasite se nam
Uredništvo
iznajdbe
elementov, kjer je letni prihranek 225.000 dinarjev. Tudi njemu je pripadla nagrada — 8.130 dinarjev.
Tudi koristni predlogi (to so listi, ko jih avtor le ugotovi in predlaga rešitev, ne zna pa sam to stvar tudi narediti), prinašajo koristi. Miro Pintar je tako za predlog pri sušenju podsesta-vov oken prihranil tovarni 720 NU, nagrada za to je bila 3900 dinarjev.
Nekaj podobnega je storil tudi Janez Eržen. S svojimi idejami in predlogi je sodeloval pri preureditvi prostorov v obratu oken in vrat, še zlasti pri vzpostavitvi notranjega transporta, kjer se vse po njegovi zaslugi sedaj odvija veliko hitreje in gospodarneje.
Komisija je ugotovila, da je njegov prispevek velik in ga nagradila s 4600 dinarji.
Niko Markelj in Janez Bozo-vičar sta predlagala tehnično izboljšavo stroja za izdelavo krp za smolike, ki pa še ni povsem preizkušena. Komisija pa je že sedaj ugotovila, da bo še dodatno izboljšan stroj prinesel prihranek. Kakšen bo, se bo videlo
kasneje, zato sta avtorja dobila le akontacijo za nagrado, skupaj 7000 dinarjev. Tudi koristen predlog lahko prinese prihranek. Jože Sovine in Rajko - Klevišar stg predlagala spremembo načina varjenja pri kovinskih mrežah. Skupna nagrada je bila 7300 dinarjev.
Te predloge in izboljšave je 'orej obravnavala komisija v lom obdobju. Kaj bi lahko zapisali ob vsem tem? O tem da imajo korist oboji, kolektiv in posameznik je bilo ppvodano že prej. Verjetno pa bi ob primeru teh inovatorjev kazalo opozoriti, da je Jelovica ena tistih tovarn pri nas, v kateri se bo umsko delo vedno bolje cenilo in tudi upoštevalo. Vedno manjša uporaba fizične sile (mišic) bo namreč pripomogla tudi k temu, da bodo izdelki še kako konkurenčni in seveda bo tako tudi delo dobilo večje priznanje na tržišču. Delavcev v škofjeloški občini in tudi v kranjski ne bo vedno več. Zato bo marsikatero delo, ki ga sedaj opravljate delavci postopoma moral zamenjati stroj. Zakaj ga ne bi že kaj kmalu in to na vašo pobudo.
u. r.
Tovarna montažnih hiš je za enkrat še vedno skladišče. Kdaj bo proizvodnja stekla, se danes še vedno ne ve
Zakaj sprejemamo delovni koledar?
Vsako leto sprejemamo delovni koledar, ki naj delavcu omogoči vpogled v delovne oziroma proste dni, istočasno pa tudi služi za organiziran izkoristek delovnega časa.
V letu 1979 mora vsaka TOZD oziroma DO opraviti 2.191 ur, v kar je vključeno tudi 9 prazničnih dni, oziroma 63 ur. Ta fond ur se lahko poveča še za ure, ko delavci delajo na podlagi Zakona o solidarnosti za solidarnostni sklad, če so se delavci tako odločili. Torej je v letu 1979 potrebno opraviti 2.128 ur dela in 8 ur solidarnostnega dela, delavci pa bodo imeli tudi pravico do nadomestila za čas državnih ali republiških praznikov, ko se ne dela, to je 63 ur. In kako smo planirali delovni čas za leto 1979 v Jelovici? Skupen fond ur predstavl ja 2.208 ur, v kar je vštetih 2.128 ur dela, 8 ur solidarnostnega dela in 72 ur nadomestila za praznike. Iz zgoraj navedenih podatkov izhaja, da bomo v Jelovici delali toliko ur kolikor jih zakon zahteva, plačanih pa bomo imeli nekaj več, saj priznavamo večji fond ur kot nadomestilo za praznike.
Tudi letos imamo v prvi polovici leta pospešeno proizvodnjo zaradi sezonske prodaje, zato je do meseca avgusta vsaka druga sobota delovni dan. Delovnih sobot je več, kot naj bi jih letni koledar prinašal, saj je potrebno planirati prosta dneva — 30/4 in 31 12 v fondu ur nadoknaditi z delom v sobotah.
Zaradi pospešenega dela v prvi polovici leta imamo tudi letos različne zaključke poslovnega meseca, saj hočemo fond ur enakomerno porazdeliti med vse mesece, tako da imamo v prvih 11 mesecih po 184 ur, razen v mesecu juliju, ko je 192 ur, vendar je vključena solidarnostna sobota in samo v mesecu decembru imamo 176 ur. Spet imamo načrtovan kolektivni dopust, ki nam omogoča, da bo delo zaradi letnih dopustov trpelo krajši čas, kakor v lan-
$
skem letu, ko kolektivnega dopusta ni bilo. Prav zaradi tega razloga smo tudi planirali eno delovno soboto v kolektivni dopust.
Na koncu naj omenim tudi tiskarskega škrata, ki nam jo je zagodel na delovnem koledarju, ki so ga prejeli vsi delavci. 2. november je na podlagi sklepov delavskih svetov planirani kolektivni dopust, bi morala biti dvojka vrisana v kvadratu.
Planiranju delovnega časa, ki je ena izmed bistvenih komponent uspešnega poslovanja bomo morali vsako leto posvečati več pozornosti, če bomo hoteli doseči še boljše poslovne rezultate.
Vekoslav Šket
LEGENDA: Održavni praznik • konec poslovnega meseca —nedelja □ kolektivni dopust o prosta sobota
1979
	JANUAR JANUAR			FEBRUAR FEBRUAR	MAREC MART
po to sr če pe so ne	pn 8 15 22 29* [2] 9 16 23 30 3 10 17 24 31 411 18 25 5	12 19 26 6	@20 @ 7 14 21 28			5	12 19 26 6	13 20 27« 7	14 21 28 1	8 15 22 2	9 16 23 010 @ 24 411 18 25	5	12	19	26 6	13	20	27 7	14	21	28» 1	8	15	22	29 2	9	16	23	30 010 024(31) 4 11 18 25
	APRIL APRIL			MAJ MAJ	JUNIJ JUN
po to sr če Pe so ne	2	9 16 23 (30) 3	10 17 24 4	11 18 25 5	12 19 26» 6	13 20 13 7	@21 @ 1	8 15 22 29			7 14 21 28* 0 8 15 22 29 [2} 9 16 23 30 3	10 17 24 31 4	11 18 25 5	0 19 @ 6	13 20 27	4	11 18 25 5	12 19 26« 6	13 20 27 7	14 21 28 1	8 15 22 29 2	@1600 3 10 17 24
	JULIJ JUL			AVGUST AVGUST	SEPTEMBER SEPTEMBAR
po to sr če P® so ne	2	9 3	10 011 5	12 6	13 7(g 1	8 15	16	23 17	24 18	25 19	26 20	27 21	@ 22 29	30 31 »	6	13 20 27 7	14 21 28 1	8 15 22 29 2	9 16 23 30 3	10 17 24*31 4	0) 18 (25) 5	12 19 26	3	10 17 24 4	11 18 25« 5	12 19 26 6	13 20 27 7	14 21 28 1 @0@@ 2	9 16 23 30
	OKTOBER OKTOBAR			NOVEMBER NOVEMBAR	DECEMBER DECEMBAR
po to sr če pe so ne	1	8	15	22	29 2	9	16	23	30 3	10	17	24	31 4	11	18	25 5	12	19	26* @(T3)(20)@) 7 14 21 28			5	12 19 26 6	13 20 27 7	14 21 28« 0 8 15 22 [29] [2] 9 16 23 Boj (5)0 @0 4 11 18 25	3 10 17 24@ 411 18 25 5	12 19 26 6	13 20 27 7	14 21 28 O@0@@ 2 9 16 23 30
Tudi to bo del samoupravljanji
Drobne in debelejše tehnološke rešitve, katere so plod razmišljanja in ustvarjalnosti ljudi, ki delajo v teh postopkih in tistih, ki jim je dopolnjevanje tehnoloških postopkov osnovna delovna dolžnost, predstavljajo večji del »receptov«, ki so specifični za določeno tehnologijo oz. proizvodnjo.
Prav ti navidezno nepomembni »recepti« so takoimenovane tehnološke skrivnosti, ki so interesantne tudi za našo konkurenco. Naj večje bogastvo naroda je lastna ustvarjalnost, v ožjem smislu pa to lahko trdimo za delavno organizacijo. Vse naprednejše delovne organizacije dajejo velik pomen lastni ustvarjalnosti, kar se jim bogato obrestuje.
Ni potrebno prav velike strokovnosti, če hočemo kupiti na zahodu določeno tehnologijo. Potrebno je le izbrati ponudbe, se odločiti za boljšo varianto in odriniti za to kup denarja. Običajno pa tam prodajajo tehnolo-logijo, katera je za njihove razmere že zastarela. Seveda je nabava tuje pameti linija najmanjšega odpora, ker se običajno s tako nabavo ukvarjajo tisti strokovnjaki, ki bi morali včasih kaj skuhati tudi v domači kuhinji, kar bi pa predstavljalo zanje preveliko obremenitev. Še večja nesreča pa je v tem, če so ti ljudje ostri nasprotniki »domače kuhinje«, oz. fanatično verujejo v tujo pamet in podcenjujejo vse, kar nosi oznako YU posebno pa še tisto, kar na-
SKOK ZA PET
I.
Ni ovire, vsem za zgled Straško vzame si zalet pa skoči čez zapornice in tire
II.
Jezerašev pet za odličen skok kot nagrado za mini olimpijado pa miličnik pokasira
III.
Nasvet baze, prazne marnje kaj je lažje kaj je dražje to zdaj ve.
JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka
Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Kustcc Lidija, Radelj Janez, Batagelj Mojca, Krajnc-Kikelj Irena, Likar Janez, Zupan Anton, Ziherl Franc.
Odgovorni urednik: Pavlin Franc
redimo doma. Take vrste bolezni so po svoje nalezljive, saj nam tuji trg za težke devize vsiljuje nato tudi razne druge reproma-teriale, katere imamo popolnoma enakovredne že na domačem trgu, s tem, da so znatno cenejši (tudi 5 X).
Pred nami je obdobje, ko bomo morali poiskati notranje rezerve zaradi podražitev surovin in repromaterialov, kjer se verjetno ne bomo izmazali po isti poti. Smatram, da premalo naredimo v smeri poenostavljanja naših izdelkov, ampak je največ takih strokovnjakov, ki so bolj nagnjeni k zakompliciranosti. V primerjavi s sorodno industrijo, Vključno s pohištveno, smo tudi korak zadaj, saj so drugje že davno opustili nekatere faze dela, ki jih mi še vztrajno opravljamo in so tudi prešli iz uvoženih na domače materiale, za kar se pa mi ne moremo odločiti, sklicujoč se na predpise, katere smo samo naredili v lastno škodo. Vse premalo se zavedamo, da s tem, ko držimo tehnologijo na določenem nivoju, nazadujemo in smo vsi skupaj mogoče preveč zaverovani vase.
Kot že rečeno ni potrebno biti super strokovnjak, da za veliko denarja kupi moderno napravo, ali pa da predpiše lepilo oz. drugo stvar z oznako »Made in Ger-many«, posebno ne, če je na delovnem opravilu, kjer ga stalno oblegajo razno uvozni referenti, poleg tega pa so te stvari razvidne na raznih sejmih, v revijah, prospektih itd.
KAKO DOLGO ŠE???
—	bo vladal nered in samopostrežba na skupnih manipulacijskih in skladiščnih prostorih v TOZD-2,
—	bo vladala popolna anarhija na področju spremljanja normativov časa,
—	se bodo investicijska dela, opravljala polovičarsko, plačana pa bodo 100 odstotno
—	se bodo izdelovali jalovi načrti in elaborati za nejalov denar,
—	bo stal nov tovornjak prepuščen na milost in nemilost zobu časa med staro šaro,
—	bomo o parkirnih pro-storihi izven industrijske ograje v TOZD-2 samo govorili,
—	bodo delovna opravila čistilk samo na papirju,
—	bo počival novi drobilec. kateri bi lahko prihranil veliko fizičnega dela,
—	bomo proizvodne obrate uporabljali med drugim tudi za sprehajališča,
—	bomo tolerirali kraje, pretepe, popivanje in druge vrste nediscipline med delov, nim časom,
—	bodo dovolilnice za izhode obvezne samo za nekatere,
—	bodo zamudniki v službo ostali neevidentirani,
—	bomo neopravičene izostanke obravnavali kot neplačan dopust,
Manj pa se ti strokovnjaki izkažejo takrat, ko je potrebno v tehnologijo vlačiti kaj lastne pameti in to brez »provizije«.
V teh primerih so pa stvari bolj ali manj na ramah ljudi iz
Že več let je kegljaška sekcija v Jelovici najbolj aktivna. Tako bo tudi letos, kar po svoje potrjuje tudi program dela, ki ga je ta sekcija že sprejela in to pred zaključkom starega leta. Če ta program podobno pogledamo potem je očitno, da ta sekcija svojega dela ne omejuje le na tekmovanja, temveč tudi na rekreativno plat. Redno bodo ure vadbe za člane ekipe in seveda tudi za ostale ki žele sodelovati. Predvidoma bo kar 40 takih treningov in to na kegljišču KK Triglav Kranj, Sori Škofja Loka in gostišču Gorjanc v Hotemažah. Te vadbe bodo kot rečeno bolj rekreativnega značaja, vendar tudi na tekmovanje niso pozabili v svojem programu. Pred večjimi tekmovanji bo na prej omenjenih kegljiščih tudi pospešena vadba tekmovalcev, ki se bodo
Delo komisije bo v letu 1979 potekalo zopet v sekcijah, vendar z večjo pomočjo športnih referentov po osnovnih organizacijah sindikata. Ti so bili v lanskem letu premalo aktivni oziroma se jih je premalo vključevalo v delo oziroma tekmovanja.
No, pred nami je najprej zimskošportna dejavnost. Organizirali se bodo tečaji smučanja. Na novo so pa pričeli z delom smučarji tekači. Obe sekciji sta izdelali plan dela, katerega zaključek bo zimska lesariada. Za populacijo smučanja in plavanja pa se bodo regresirale karte.
Vse ostale sekcije so izdelale plan dela, v katerega so vključena razna	tekmovanja,	med
—	smučanje	alpsko
—	smučanje	teki
—	šah
—	kegljanje moški ženske
—	streljanje moški ženske
—	nogomet
—	balinanje
—	odbojka moški ženske
—	namizni tenis moški ženske
—	planinci
Športni zdravo!
proizvodnje, kar se pa v končni fazi zanemari. Vsekakor pa bodo pri nadaljnjem poglabljanju in utrjevanju samoupravljanja v TOZD tudi take stvari prišle na dnevni red. Anton Kužnik
Kegljanje bo v osredju
Šport in rekreacija v letu 1979
ob teh priložnostih tudi pomerili z nekaterimi moštvi v prijateljskih srečanjih. Te priprave bodo namenjene velikim tekmovanjem kot so Lesariada, prvenstvo GLG, prvenstvo Jelovice in seveda tudi jubilejni turnir, ki ga vsako leto priredi Jelovica.
Seveda pa to niso vsa tekmovanja, ki se jih bodo udeležile moške in ženske ekipe. Moški bodo tudi letos tekmovali v občinski ligi Kranja, tudi sindikalna prvenstva Kranja in Škofje Loke bodo pritegnila moško in žensko vrsto, tu je še krožkov-no tekmovanje v okviru KK Triglav in še nekatera tekmovanja bodo v letošnjem letu.
Po vsem povedanem, leto bo zanimivo in tudi pestro. Predvsem pa je razveseljivo to, da kegljači resnično delujejo, kar za nekatere panoge in ekipe v Jelovici ne bi mogli trditi. F. P.
TOZD, občinska in v okviru SOZD ter lesariada. Za določene sekcije se bo nabavila tudi nova oprema.
Planinska sekcija, ki je v lanskem letu malo spala, bo v letošnjem letu spet združevala planince Jelovice. Skozi celo leto se bodo organizirali izleti.
V osnovni šoli Cvetko Golar je tudi letos najeta telovadnica v petkih od 20. do 22. ure. Organizirana je rekreacijska vadba, ki traja 45 minut, nato pa se organizira vadba odbojke, košarke ali malega nogometa.
Želja komisije je, da bi telesna kultura, rekreacija postala delček vsakega delavca Jelovice.
Za lažje delo v bodoče pa nekaj podatkov o vodjih sekcij:
Miklavc Ivan Kržan Ivan Kalan Karel
Pavlin Franc Oblak Smiljana
Umnik Janez Jurca Tatjana Bedekovič Klemen Jamnik Avgust
Grošelj Matjaž Engelman Lidija
Klevišar Rajko Kustec Lidija
Krajnik Peter in Šeme Jurij
Rogelj Lado