April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi.

Murska Sobota, 29. marec 2007, leto LIK, št. 13, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra (310 sit)
Sebeborcanka Vesna Skerlak '
V mirovni misiji
Prvi dan v novi porodnišnici
so se rodila štiri življenja
STR. 2

Pomurka in Pomurec meseca februarja

Poslušalci Murskega vala in bralci Vestnika ste odločili, da je Pomurka meseca februarja - s 47 zbranimi glasovi - Romana Rek Gnezda, profesorica glasbe, dobitnica letošnje Miklošičeve nagrade. Pomurec meseca februarja pa je postal akademski kipar Ferenc Kiralv, dobitnik priznanja občine Lendava za kulturno dejavnost. Prejel je 55 glasov.
Predloge za marčevski izbor najdete na strani 11.
Izpolnite in pošljite objavljeno glasovnico ali glasujte z SMS-sporočili.
Predstavitev nove knjige kuharskega mojstra
Branko Časar:
Boug žegnjaj
Recepti slonijo na tradicionalni prekmurski kulinariki, ki pa je nadgrajena in prirejena sodobnemu življenj-clzomii cincati
sm. 35 - Plazma televizor že gledajo v Podgradju
Kralj šnopsa je Branko Špilak
Druga nagrada v Lucovo, tretja v 1 lovce
STR. 3 - Mesna kriza
Trgovci ubijajo mesarje
Kmetje se bodo morda izvlekli iz krize z neposredno prodajo na tuje
STR. 10 - Nagrada za sto vrhunskih verzov
Čaša nesmrtnosti Milanu Vincetiču
SIR, 12 - Država prodaja delež v Muri
V pričakovanju heroja
Bo NFD poparila hlad?
NAROČNIK
ženska med šestega Jngenta Slo-vojske v ijSanistanskem
Da posta-ni^ljinjajole ^Wll<ice-Pravi, ** ^<lobro sprejeli
Zastrmite se v to podobo in dopustite, da se vas dotakne. Boij jo boste občudovaii, boij boste prevzeti in boij boste občutiii čudovitost samega sebe. Vživetim v komai rojena
2
AKTUALNO
29. marec 2007 - VESIi.
Končno pokrajine?
Smo pred porodom ali ponovnim splavom
Pohvale vredno je, da se Vestnik kot časopis prebivalk in prebivalcev žal Še vedno najmanj razvite regije v Sloveniji prav sedaj ponovno loteva tematike pokrajin. Tema je aktualna za državo, saj smo v Sloveniji prvič po osamosvojitvi najbližje oblikovanju regionalne organiziranosti. V parlamentu so končno uspeli doseči večinsko soglasje o spremembi ustave v prid ustanovitve pokrajin in vladaje pripravila »paket zakonodaje o pokrajinah«.
Ustanovitev pokrajine je še bolj kot za državo, ki vedno nerada decentralizira svoje pristojnosti in sredstva na nižjo raven, pomembna za pokrajino ob Muri, ki, žal, kljub vsem prizadevanjem v zadnjih letih še vedno uživa neslaven rekord najmanj razvite (statistične) regije.
Kot je mnogim znano, sem se ves čas zavzemal za ustanovitev pokrajine predvsem iz treh razlogov:
1.	Pokrajine so nujne za hitr^ši in skladnejši gospodarski in vsestranski razvoj. To je še zlasti pomembno za Pomurje, ki potrebuje hitrejši razvoj infrastrukture, tako prometne kot oskrbo z vodo ter urejanje prostora in varstvo dragocenega okolja. Potrebuje pa tudi razvoj zdravstva, visokošolske programe, kulturni razvoj idr. Poleg tega ima Pomurje takšne potenciale in gospodarsko stnfkturo (kmetijstvo, turizem), ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje v širšem prostoru. Majhne občine so lahko na nekaterih področjih z dobrim delom in lokalnimi iniciativami koristne, za večje projekte pa potrebujejo povezanost. Iz lastne prakse in izkušenj drugih pa vidimo, da do teh povezav praviloma ne pride samo po sebi.
2.	Pokrajine so pogoj za učinkovito gospodarsko in drugo sodelovanje z regijami v sosednjih državah in z regijami v širšem prostoru Slovenije in tujini. Sodelovanje obmejnih občin Je koristno, vendar ni zadostno. Slovenija je v primerjavi s sosednjimi državami edina, ki nima organiziranih regij. V tem je gotovo še posebej za Pomurje eden od razlogov, da v ugodnejših razmerah širitve EU in odpiranja proti vzhodu obmejno sodelovanje kljub napredku ni dovolj zaživelo. Po izgradnji avtoceste do madžarske meje in po železniški povezavi z Madžarsko argument o prometni izoliranosti odpade.
3- Pokrajina postane s prenosom določenih pristojnosti drža-
& *

ve in pridobitvijo sred-
stev manj odvisna od relativno centralizirane države. Naivna so pričakovanja nekaterih županov in političnih strank, da lahko regija več dobi, Če stalno hodijo »s klobukom« v Ljubljano. Regija kot celota pri tem izgublja. K tema prispevajo se prevzemi dobrih ali perspektivnih pomurskih podjetij. Bolj poenoteni v pokrajini bi lahko v povezavi s pomurskimi poslanci učinkoviteje nastopali v Ljubljani Veqe bi bile tudi možnosti za koriščenje sredstev iz EU-skladov.
Intenzivni pogovori o zakonodaji o pokrajinah v vladi, v parlamentu in na drugih ravneh dajejo upanje, daje ob odgovornem ravnanju strank in ob podpori iz »regija zakonodajo možno sprejeti, četudi ni popolna. Izboljšati bo treba zlasti zakon o financiranju pokrajin. Sprejeti bi morali tudi rešitev, da bo v Sloveniji največ 14 pokrajin: že to je po strokovnih kriterijih preveč.
V Pomurju imamo veliko razlogov, da ta predlog podpremo. Ni izključeno, da bodo nekatere parlamentarne stranke ali vsaj posamezni poslanci ravnali s figo v žepu. To je tudi izkušnja iz preteklih let, ko z izjemo stranke Socialnih demokratov bfposameznih poslancev ni bilo prave pripravljenosti za pokrajine, sicer bi jih že imeli.
Oblikovanje pokrajine Pomurje bo prineslo razvojne prednosti in možnosti boljšega koriščenja položaja ob odprtih mejah na pomembnem križišču evropskih poti, katerih pomen narašča. Posebne interese nekaterih občin ali krajevnih skupnosti na desnem bregu Mure (Prlekija, Slovenske gorice) bo možno povsem uveljaviti v interesnem in projektnem povezovanju s sosednjimi območji, občinami in regijami.
Spet je prišel čas, da prebivalke in prebivalci ter zlasti vsi odgovorni ob vseh razlikah in posebnostih držimo skupaj. Upam, da smo se iz lastne zgodovine in izkušenj drugih kaj naučili.
Feri Horvat,
poslanec v Državnem zboru RS i
Predstavitev nove knjige kuharskega mojstra
I
Kuharska knjiga Branku Časarja Boug Žegnjaj I
V sredo sta Podjetje za Informiranje In Skupina Panvita v gostišču Lovenjak v Polani predstavila novo knjigo kuharskega mojstra Branka Časarja Boug žegnjaj.
Knjiga z enakim naslovom je sicer izšla že leta 2000 in naletela na zelo dober odziv, zato so se po besedah direktorice Podjetja za informiranje Irme Benko zaradi vsebinsko močnega naslova odločili, da dajo tudi tej knjigi enak naslov. Dejansko gre za novo delo z rezultatom sedemletnega dela Branka Časarja, z recepti, ki slonijo na tradicionalni prekmurski kulinariki, ki pa je nadgrajena in prirejena sodobnemu življenjskemu slogu po-
trošnikov. S to knjigo, ki je izšla v predvelikonočnem času, njen avtor spet potrjuje, kako izvrsten strokovnjak je. Knjiga Boug žegnjaj je izšla v nakladi 5000 izvodov in bo dostopna ljubiteljem kulinarike in kuhanja v Tuševih trgovskih centrih po Sloveniji.
V predvelikonočnem času bo knjiga naprodaj tudi v paketu s Panvitino šunko po prekmursko. Pri sestavi receptov je avtor sledil štirim letnim Časom in njihovim darovom narave, ki so neločljivo povezani s kulinariko. Pri tem pa je poudarjal, da so pomembne sveže sestavine, pridelane doma v Sloveniji, kar je pritegnilo pozornost skupine Panvita, kot je na
predstavitvi knjige potrdil predsednik uprave Panvite Židan, in so se zato vključili',
delovanje,	, j'
Avtor knjige Branko povedal, da ima knjiga 35« ' tov. V prvem delu so rw®P“' jedi iz šunke in šunke puP^ mursko, v drugem delu pa I®
doživeli
receptov, ki so odziv v prvi izdaji knjigi
rvi izoajf Kiipe preostalih štif^
5K.
žegnjaj. v J_________
pa so predstavljeni recepti »K ki so razvrščeni po letnih c sestavinami,-ki na njivah zraSJr
.	1	1	.	41	11	A...
teh letnih časih. Poudaril jf-'
tudi jedi s šunko lahko
tako, da se z njimi zdravo P .1 njujemo. J, Ga.,

Branko Časar, Dejan Židan, moderator predstavitve knjige Boštjan Rous in Irma ob predstavitvi jedi, za katere so recepti v knjigi.

V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu
Anketa
Vedo, kaj hočejo!
Je stanje Izboljšalo in sem videla, da mi "j® slabo. Pričakovala sem, da bo bolj prva želja pri vpisu je novinarstvo, nekdaj želim postati novinarka, na
sem napisala angleščino in španščino fakulteti In na tretjem mestu bibliawl^'®71.
formatika. Naš oddelek se Je skoraj v za študij v Ljubljani, b-oddelek pa za štiw, f

Izpolnjeni kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.	'
Ugodnost velja samo za naročnike Časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija - dokazilo o rojstnern dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen nasiov naročnika, -Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo

23 fizične osebe.

KUPON
□ mali oglas
□ Čestitka (označi)
Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:
Kako se pripravljajo na pomembno odločitev o študiju in poklicu mladi s pomurskih gimnazij

Večina maturantov je že odplesala svoj maturantski ples, prav tako so se že preizkusili pri pisanju poskusne mature in izpolnili prve vpisne formularje. Ali se jim bodo želje, zapisane pod številko ena, jeseni izpolnile ali ne, je odvisno od več dejavnikov. Vsekakor so pomembni rezultati mature, število razpisanih mest na fakulteti in ponekod uspešnost na sprejemnih izpitih. Nekaj pomurskih maturantov smo povprašali, kakšni so njihovi občutki po prvem preizkusu In kako so Izpolnili vpisne formularje.
tudi redna matura, pa glede na to, da se bomo vmes še malo pripravljali, mislim, da bo kar šlo, izpolnili smo že vpisne formularje in kot prvo željo sem napisal medicinsko fakulteto v Mariboru, kot drugo farmacevtsko fakulteto v Ljubljani in kot tretjo študij biotehnologije prav tako v Ljubljani. Tu so res kar visoke zahteve, na maturi moraš biti kar dober, da sl sprejet. Na maturi imam izpitni predmet iz naravoslovja biologijo, ki je zelo obsežen. Za, Maribor sem se odločil zato, ker je bliže In ker se sliši, da je študij zelo kakovosten z več poudarka na
-.klinični medicini. Ni toliko teorije kot v Ljubljani,
boru.«
Tadej Juranovič, 4. b Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer, doma Iz Banovec:
»Pisanje angleščine v soboto je bilo zanimivo, presenečenje je bilo bolj to, da je bilo manj razumljivo, slabo se je slišalo, Drugače pa je bilo kar
<3 **— - j li
dobro. Na prvo mesto sem napisal arhitekturo v Ljubljani kot redni
sumili
3
na drugo mesto sem zapisal arhitekturi dni študij. Na tretje mesto pa nisem vP*^ trudil se bom, da bom sprejet, kajti 8fl
odločitve jftodvisne od sprejemnega^'jg sem prepričan, da bi rad študiral h’- ^.id'

Rojstni dan NAROČNIKA v času od 1. 4. do 30. 4. 2007. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.
I
me zanima. Sem sem se prepisa! v z mariborske lesne šole in tam sem se m
konstrukcijami. Tudi drugi so
leži, kajti Že od malega veliko rišem, -
Szerčna Bence, 4. a Dvojezične srednje Šote Lendava, doma Iz Lendave:
»Občutki ob poskusni maturi so bili mešani, kajti pripravljena sem bila, da bo težko, ker sem na višjem nivoju, Je pa bilo še kar. Vse sem dala od sebe, vem pa, da bi bilo
lahko boljše. Definitivno bom šla študirat v Ljubljano. Moja največja želja Je, da bi se vpisala na študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Uu-bljani, na drugem mestu sta sociologija In filozofija, na tretjem pa latinščina in muzikologija, To sem napisala, ker tu ni omejitev, upam pa, da bom lahko študirala umetnostno zgodovino.«
Jernej Gjerek, 4. letnik Gimnazije Murska Sobota, doma Iz Kobilja:
»V soboto Je potekala prva poskusna matura iz nemškega Jezika. Bilo Je karv redu,
Nino Gumilar, 4. letnik Gimnazije Murska Sobota, doma od Grada:
»Jaz sem kot prvo željo napisal slovenski jezik s književnostjo in pedagogiko za dvo-predmetni program na filozofski fakulteti v Mariboru. 0 tem študiju in poklicu učitelja
sem se že veliko informiral, tako da mi Je že veliko znanega. Nisem iz učiteljske družine, toda ta poklic meje navduševal že v osnovni šoli, Rad delam z otroki. Že pri učiteljih sem opazoval njihove kretnje, mimiko. Res, ta poklic bi me najbolj veselil. Po končanem študiju na tej smeri lahko delaš tudi drugje, veliko jih je v novinarstvu ali delajo kot voditelji.«
Mateja šdmen, 4. a Dvoje- J žične srednje šole Lendava, doma Iz Lendavskih Goric:
»Moji občutki v’soboto so bili bolj slabi, kajti ponoči se nisem preveč naspala in meje bolela glava. Toda ko sem za-
^^1^ .anbn—1+ m^m ■! 1	"R
oblikujem.«
Barbara Mihelič, 4. b Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer, doma iz DokleŽovja: »Dobila sem že rezultate poskusnega pisanja mature in moram reči, da so nad pričakovanji. Treme ni bilo, Sla sem pač preizkusit, koliko

znam. Na prvo mesto sem	'5
vpisala defektologijo na pedagoški

bljani, na drugo mesto sem napisala s književnostjo in sociolo^jo, na treti®JjF. tehnologijo. Zakaj defektologija? res poklicana za ta poklic; sicer sem vpisati medicino, vendar nimam o® j.-iir' ■ rezultatov, hotela pa sem se usmeriti mi. Že prej sem delala z invalidi, se tudi s študenti, eden od razlogov z® tev pa Je tudi, ker na terenu primanjkUm

VBfNIK- 29. marec 2007
AKTUALNO
3
Minister za zdravje Andrej Bručan prerezal trak r
Dom za nova življenja
Od kamna do traku dolgih šest let
Mesna kriza
Trgovci ubijajo
blll
SpO-Jotjj
Tod,
na za^^ temeljnega kam-porod-
^o«»dek, ube-ihvpri-simk/' bitnega polja kot
pokrajine. A že ta-dvonia, bi ga k 7^	za zdravje
Keber, Podvomil je v »rltveni dan, ’ i,\ .	septembra 2002.	,
V
|v prejšnji teden
’^rza d’*'^'^rkelj odprl mini-
slavj)^Bručan. V zijskih zahtevkov, ki jih dejanski ®hii |[	''^Rovoru ni mogel ali navidezni ponudniki smejo
'H dol račun države žara- vlagati, kot je dejal minister, kap* n	pošto D ko v OO*	Sn IrAivor Irnli a nK
f»vtial ma.	je ugo-
i,_. . -I >11^. a nnr^rti kri«.*!
dar koli in zoper kogar koli, a ob
a potem ■rliti
fti mogoče skrajšati. Po
tootp zahtevne pos-.	/ Latrro..	......,
tem ostrejših pogojev zanje ni napovedal. Ne država ne ministr-'Tpi ilftrt r'	*■	smpak vse našteto naj bi to-
tudj 4amlh postopkov, rej bilo krivo, da je porodnišnica revizijskih zah- opremljena skoraj štiri leta po “icenv’ .**' skrajšati. Po	tem, ko je stavba že bila zgrajena,
top^	8fr za zahtevne pos-	»Vse to dogajanje je treba omeniti
'‘^^h»... nič pomemb- zato, da bi poslčusili vsi tu prisot-tialtljn*	prepuščeno ni razumeti, kar se komaj lahko
Val 5 ' tiolgost je upraviče- razume,« je še govoril minister za “ivtlliii in izjemno od- zdravje Andrej Bručan.
lconils.ll, v na- V zelo razumljivi govorici pa izjavo, da so v njih so ves čas gradnje porodnišnice '‘»bi Predsiavmki bolnišnic,	govorili mnogi Pomurci. Složno
SO ves čas gradnje porodnišnice
*’P'

so v podporo novemu življenju
vendarle organizirali dobrodelne priredi-'“hi	ps preložil tve in zbirali prostovoljne prispe-
' vke. Na to je spomnil župan mur-
skosoboške občine Anton Šiihec,
mrzel tehnični izdelek. Sedaj, ko se odpira priložnost za stroko in svetla priložnost za mamice, bolnice in zdravstveno osebje, ji moramo vdihniti toplino in srčno kulturo,« je Se dejal Zlatko Šubinski.
Trak je ob ministru Andreju Bručanu prerezal Se direktor bolnišnice Ernest Bore, ki se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri gradnji. Se posebej pa dobrim ljudem, ki so s svojimi prispevki in globoko moralno podporo gradnjo tudi podpirali. Izrekel je upanje, da bo porodnišnica vedno polno zasedena in da bo v njej vladalo veselje zaposlenih, staršev in članov družin. Novi objekt sta blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske cerkve dr. Marjan Turnšek in mag. Geza Erniša.
Tigotovil je
“biejiij '^"'enjena zakonodaja ni ki je tudi poudaril, da je bil že '“'»Žnosti vlaganja revi-	skrajni Čas, da dobi regija sodob-

Majda Horvat Foto: Jure Zauneker
j J
tubar^

in nova generacija motorjev, ^stra 70
‘Stra že zq n,990 EUR (i,s73.2B4siti.
="'4 n oči n L-n H poroten!	■	.	, , _ -.
ntsi- 1» oosehej izPopfllD 1,6 XER bencinski motor s 115 KM (85 kW) tn .
|l 1/ ta-rni I
vetjomete na besedo? Potem jzkonstitemornosi tesine p
pri novi Opel Astri prispevo panoramska streha, po tudi motor)! nove generacije, —............ *’s no KM (81 kW). Z njima pridobite več moči in
IIzvoziti Opel, ne zamudite po niti sodelovonjo v
r
'^llohlc,

porabo, Me' ,	1IU	riJ5x;(iMAKV[i9iiic	-
«0*0	nekoi sreče pri žrebu vom bo nov« Ope) Astro no voljo kar cel teden.
'’f*l Astro.
Noredite svoj svet bol) vinemidjiv.
c . KOLMANIČ & DOKL d.ox).. Industr^fl, < Murska Soboti

Hnvw.opd,5t
naiečalM za detemne oijanizacije, potlje^a in
mesarje
Kmetje se bodo morda izvlekli iz krize z neposredno prodajo na tuje
no in prijazno porodnišnico.
Da moramo vztrajati tudi v trenutkih, ki niso vedno naklonjeni človeku, pa je v svojem nastopu spomnil predstojnik ginekolo-ško-porodnega oddelka mag. Zlatko Šubinski, dr. med., spec. Govoril je o nepozabnih trenutkih velikega pričakovanja, o strahu matere za nerojeno dete in nepopisnih občutkih sreče ter hvaležnosti ob rojstvu. Spomnil pa je tudi, da narava včasih naredi hibo. »A tudi tak otrok je del nas in je naš,« je dejal. Z novimi prostori so, tako Zlatko Šubinski, dane možnosti za dopolnjevanje strokovnega dela zdravstvenih delavcev v specialističnih ambulantah, zaposleni pa bodo skrbeli tudi za vzgojo staršev, saj sta za prihodnost otrok odgovorna oba roditelja. »Brez naše pripravljenosti pomagati, ostaneta Še tako draga stavba in ustrezna oprema le
Na problem sem opozoril že v prejšnji številki v uvodnem zapisu v prilogi kmetijstvo. V torek pa je predpostavke potrdila raziskava, ki jo je opravil za Gospodarsko Interesno združenje (GIZ) Meso-izdelki dr, Aleš Kuhar. Z raziskavo je bilo pač treba potrati tisto, na kar so opozarjali v živflskopredelovalni industriji že-ob prihodu prve močne tuje trgovske verige v Slovenijo, Takrat jim je bil postavljen ultimat, da lahko odpišejo prodajo v domačih trgovinah, zlasti v Mercatorju, če bodo sklenili posel z novo tujo verigo. Tu je prednjačil Mercator, ki je bil za časa prejšnjega predsednika uprave izredno rigorozen tudi do podjetij, če je prišel navzkriž na osebni ravni s katerim od lastnikov ali direktorjev katerega od živilskopredelovalnih podjetij.
Žal teh ostrih kriterijev in pogojev, ki so jih postavljali trgovci domačim proizvajalcem, sami niso spoštovali. Pri trajnem mleku in drugih mlečnih izdelkih, zlasti pa pri trgovskih blagovnih znamkah ni nobena redkost, da jim te proizvajajo ali polnijo na tujem. Pri mleku prevladujejo Čehi in Slovaki, meso pa tako ali tako kroži in ni redkost, da vidite poreklo Poljska, Madžarska, verjetno pa bo z vstopom Romunov in Bolgarov police velikih trgovcev preplavilo meso romunskega izvora, ki se ga je že prej opazilo na policah. Hkrati pa drži ugotovitev generalnega sekretarja GIZ-a Matjaža Ježa, da Slovenija izvozi preveč živih živali, dr. Aleš Kuhar pa v raziskavi potrjuje, da je izvoz lani porasel v primerjavi z letom 2004 kar za 724 odstotkov ali 18 odstotkov manj živali v domači mesnopredelovalni industriji. Podobno torej kot pri mleku. To, da so ob Italijanih, ki so tradicionalni kupci n.išcga govejega mesa in živih pitancev, postale eden od večjih kupcev graške mesnice, ni več nobena skrivnost. Razlog je v kakovosti in ceni. Odkupne cene so višje od domačih in tudi plačilni roki so bistveno krajši od domačih. Tu je še en problem, ki ga generira trgovina, to pa so plačilni roki in marže. Ob visokih maržah, ki presegajo povprečne evropske marže, so še plačilni roki, najugodnejši je šestdeset dni, ponavadi pa se gibljejo od devetdeset do sto dvajset dni. če bi se dobavitelj znašel v finančnih škripcih, mu je ceneje najeti premostitveni kredit, kot da bi se $ trgovcem pogajal za
j Cenovne marže izbrani proizvodi 2006
u Pričakovana razmerja med tipi proizvodov
u Vrednosti so odraz tržne strukture
CM kg	________

PohreiM klobaso
svlnbli* skeoD«
e
o
av:^
□ Tr5O*rta M^redelev«
■ Pnniame siAovira

Tr«in« ;«l4me
predčasno plačilo. No, če mu kredit ni dostopen, ga trgovec s predčasnim poplačilom terjatve še dodatno oskube Da razmere niso vzdržne, kaže analiza strukture cene mesa, ki jo je opravil dr. Aleš Kuhar. Pri svinjskem stegnu dobi pridelovalec 40,8, mesar 2 J,9, trgovec pa 27,5 odstotka cene za kilogram mesa, pri poltrajni klobasi odpade na pridelovalca 26,5, predelovalca 29.7 in trgovca 36 odstotkov cene za kilogram. Pri trajni klobasi dobi pridelovalec 17,1, predelovalec 31,1 in trgovec 43,3 odstotka cene za kilogram. K vsem tem cenam moramo prišteti še 7,8-odstotni DDV, Iz strukture cen se vidi, da so predelovalci praktično v najslabšem položaju v celotni verigi. Delno jim delež v struktuH cene raste z rokom trajanja izdelka, vendar je ta v odnosu na rast deleža trgovca, ki pride pri trajni klobasi skoraj do polovice, nesorazmeren, saj moramo upoštevati, da čim daljši je rok trajanja izdelka, tem večji je tudi strošek pridelovalca.
Matjaž Jež in dr. Aleš Kuhar opozarjata, da mesnopredelovalna industrija mora narediti korak naprej in se kapitalsko povezati, kar naj bi ji izboljšalo pogajalske pozicije v odnosu do trgovcev. To je res, vendar pa je tudi res, da kapitalska povezava predelovalcev zahteva tudi povezavo s pridelovalci. Možnost izvoza mleka in mesa oziroma živih živali po ugodnejših cenah, kot jim jih ponujajo doma, pomeni neposredno zaščito kmetov, da industrija ne bi pritiskala s prenosom svojih rizikov na slabo organizirane kmete.
J.Votek
e. fen™«. It««««, im,, (dkew»nca), Jami Itotek (odgotKimi Biedsik), bdiih Koiač (Minestnik cdeoroimiP Itiednika), A Nam
Tit«Miia Lmn (tahničitš urednica), Robert J. »kovač (računalniški prelom). Nasbi uredništva ki igrane Muisha Sobota, Ulica ath. Novaka 13, tel, 5t: 538 17 20 (naročniška sliuba), n, c, 538 17 10,538 17 40(wriii«]>Vestnjka), Verveia(tnenje) 5381710,st teleiaksa 538171 k. _	»uat., »»Mu » bitemdni bdite 52 evia (12.46128).7ra«s*dteltl rmii ii nin»««l» Pii Raiffemen Krekovi banki 24900-9000247884.
(11.526,68 sit), U»«l»l<«bMWI 1,29 ena (310 sH), esMetaa naročalM a Intemdn* Maj« 52 evra (12.46128). TraBs*dhW rmn u narečalae pri Raiffeisen Krekon banki 24900-9000247884.
mni"llza ebes 4^1 -irSrSft OQ in 74li'juuim A iiuirauaniii tinU^inib D^Cttlhlik«
.rTWpDavel(nadodanoviednostjeviačunanv ceno toodainseobiaiiinaiiavskladusl. točko 25, Člena Za-kona o davku na dodano vrednost, Utadtil Ost 23.12,1996, ŠL 89, in Zakonom o izvisevanju proračuna Republike
Xem^°i^teto žMzIn"ooTutadni list ti'	HaHaKi: 15.000 itvodov. Elektriiika pusta; Vestnik; vesteik«p-inf.st, Vaiara: veneta«p-int.si, narotilška služba: oglasi.vestnik«p-inf,si. w»nt-stiai; hltp://'**w.vestnik,sl.

LOKALNA SCENA
29. marec 2007 7 VBIN
Pojasnilo
z uprave občine Moravske Toplice so nam sporočili, da stroški delovanja občinske uprave glede na proračun znašajo v letu 2006 4,3 odstotka, planirani stroški za leto 2007 pa 3,4 odstotka, in ne 11,6 oz. 10,3 odstotka, kot je bilo zapisano prvotno v Vestniku.
T. K.
Prejeli smo
Pojasnilo v zvezi s prispevkom v Vestniku »Uradniška moč pomurskih občin«
Ugotavljam, da je uprava Občine Razkritje novinarki, ki je zbirala podatke za v naslovu omenjeni prispevek v Vestniku, posredovala podatke o stroških administracije občinske uprave in materialnih stroških, v katerih pa so za Občino Razkritje zajeti tudi stroški, ki se na delo občinske uprave ne nanašajo. V tabeli Vestnika je naveden znesek 99.732 EUR, kot strošek delovanja občinske uprave za leto 2006. Od tega zneska pa je potrebno odšteti naslednje stroške: zaposlenega delavca na komunalnih delih (7.711 EUR), električne energije za dom kulture, knjižnico in čitalnico ter javno razsvetljavo (6.702 EUR), ogrevanja doma kulture, knjižnice in čitalnice ter Zdravstvene postaje Razkritje (10.904 EUR), porabe vode za vzdrževanje športnih igrišč, doma kulture (1.664 EUR), odvoza smeti iz pokopališča in prireditev (1.206 EUR), zavarovalnih premij za dom kulture, mrliško vežico Zdravstveno postajo, avtobusna postajališča ''(227 EUR), zavarovanje premije za opremo v domu kulture in stroje za komunalno dejavnost (934 EUR), kar skupaj znaša 29-348 EUR
V prikazanem znesku 99.732,00 so torej zajeti zgoraj navedeni stroški, ki ne sodijo v strošek delovanja občinske uprave, Ta strošek je manjši za 29.348 EUR
Skupni stroški povezani z delom občinske uprave tako znašajo 70.384 EUR ali 9,2 odstotka od skupnega proračuna občine in ne 13, kot je v tabeli Vestnika prikazano. Proračun Občine Razkritje za leto 2006je namreč znašal 758.746EUR.
Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje
Snovanje novega medobčinskega inšpektorata V Radencih bi redarja potrebovaii vsak dan
Kljub nekaterim pomislekom, zlasti glede pokrivanja stroškov, radenski svetniki ne odstopajo od ideje o ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektorata, ki bi deloval za občine Gornja Radgona, Radenci in Apače,
Po osnutku odloka o ustanovitvi takšnega organa skupne občinske uprave, ki so ga že obravnavali na seji občinskega sveta v Radencih, bi najprej zaposlili inšpektorja in dva redarja, ki bi delovala na območju radgonske, apaške in radenske občine. Ker v Radencih zatrjujejo, da bi redarja potrebovali vsak dan, ne le občasno, bi takšen inšpektorat morali ustanoviti čim prej.
Po prvotnem predlogu bi bil sedež omenjenega inšpektorata v Gornji Radgoni, kar je glede na velikost te občine razumljivo. Tam imajo tudi ustrezne prostore, zato bi radgonska občina pokrivala 50 odstotkov stroškov delovanja medobčinskega inšpektorata, občina Radenci 30 in občina Apače 20 odstotkov. Ker bodo po letu dni delovanja tega inšpektorata stroški za občine za polovico manjši, saj bo po zakonu o lokalni samoupravi ta organ skupne občinske uprave s polovičnim deležem sofinancirala država, sc zdi predlog o ustanovitvi skupnega inšpektorata uresničljiv.
Milan Jerše
Se bo morala soboška glasbena šola predčasno izseliti?
Ne odklanjajo plačila najemnine, plačali pa niso niti tolarja
Ravnateljica Glasbene šole Murska Sobota Erna Lukač je pred nedavnim dobila zahtevek, da mora glasbena šola v dveh tednih izprazniti poslovne prostore Bergerjeve vile v Ulici Staneta Rozmana 1. To je posledica, ker mestna občina Murska Sobota ne plačuje najemnine solastnikom in dedičem za tisti del stavbe, ki ni v občinski lasti. Na tožbo za Izdajo tega sodnega naloga je glasbena šola že vložila ugovor in s tem odložila zahtevek po izselitvi. Bo prej zgrajena nova glasbena šola ali pa se tudi otvoritev lete prelaga?
blaščenec tožečih strank vložil tožbo. »Doslej niso plačali niti tolarja, niti nespornega deleža, niti se o tem ne želijo pogovarjati,* pravi dedičev pooblaščenec, ki si prizadeva, da bi dedičem vrniti še polovico omenjene stavbe. Na mestno občino smo 'poslali vprašanja,' kaj se dogaja, v svoji izjavi pa so zapisali: »Denacionalizacijskemu upravičencu je bila vrnjena v last četrtina te nepremičnine, glede četrtine pa Še teče denacionalizacijski postopek, tako da je Mestna občina Murska Sobota v tem času lastnica treh četrtin navedene nepremičnine. Glede odškodnine za nemožnost uporabe Četrtine sola-

Se bo Glasbena Šola Murska Sobota morala izseliti, preden bo zgrajena nova šola, ter kje in zakaj nastajajo zamude pri gradnji
nove glasbene šole.
Ker solastnika stavbe oziroma dediča, Josephi ne Bergen David in Fri-deric Miroslav Bergier, nista mogla uporabljati in upravljati stavbe sorazmerno s svojim deležem, je poo-
stniškega dela nepremičnine od leta 1991 do vrnitve v last v letu 2001 in glede plačila najemnine od leta 2001 naprej teče pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti sodni postopek.

Andrej Kalamar, projektant: »Gradnja optimalno napreduje, zvočna izolacija je narejena po načrtih.« Financ za gradnjo ne želi komentirati, končna vrednost glasbene šole pa bo znana po razpisih.
Na vprašanje, ali se vseeno lahko zgodi, da se bodo morali izseliti, preden bo zgrajena nova šola, odgovarjajo: »Otvoritev nove glasbene Sole je predvidena za 1. september. Prepričani smo, da izselitve pred tem rokom ne bo, saj naša občina kot ustanoviteljica glasbene Sole ne odklanja plačila najemnine, temveč želi doseči pravično višino.« O tem, kolikšna je pravična višina, pa ne poročajo.
Novogradnja - odlog In podražitev?
Na vprašanje, ali pri novogradnji glasbene šole v Cvetkovi ulici poteka vse po načrtih, na občini odgovarjajo, da je prišlo do manjšega ča-
sovnega
be o
odloga pri podpisa
ega ouioga pii	‘ h
oddaji gradbenih J
Lol;	nhAiifnO
prispeli ponudbi občutno P'- -predvideno vrtednost investitiF to so bila dela oddana le do O- ■ bene faze. Razpis za oddajo P
Iti
Stanka gradbeno-obrtniških J' f že pripravljen in v sklepni predvidevanjih naj bi bil obja''vj
jil
ta mesec. Na vprašanje, ali j*., Šlo do izjemne podražitve JG™ ■ odgovorili, da bo po prispelih P dbah znana tudi končna^’® ■
)■?
investicije, '
»Bolj bistveno kot to, kdaj _ pre vrata, je, da bo zgrajena^! mativih in standardih, kiJ glasbene šole,« poudarja Em> ravnateljica glasbene šole. da me niso hoteli vkljuČitJ * janje projektov ter da seni jto 1 videla šele pred kratkim, 1 opazila, da pri notranjih dovolj upoštevali zvočne jt ter da ni sodeloval ustrezen Na to sem jih tudi opozorilo ij stvari že rešujemo,« je
kačeva. Andrej Kalamar,
pa odgovarja, da je akusti^^ glasbene Šole narejena po vih. »Prepričan sem, da je izolacijo prostorov vse v j nam že od začetka svetujejo’ Aljoša Flander, Decibel
rujvCA X icuiuvi
Idrije. »Učilnice so prilago)^^
meznim inštrumentom in ^1* pri izolaciji pa bodo upota^ sodobnejši in napredni ma ■
»Kar se gradnje tiče, tek, da dela optimalno nap’^^! je še dodal Kalamar.
Želim komentirati, saj ni
bili arhitekti s tem

aj ul preveč'®
njeni. Vsekakor pa delamo investitor preživi. Sicer pa f E na šola poseben in ki si zasluži manj klasično a
no rešitev.«
A. Nana RltuP®^^
Ravnanje z odpadki v stanovanjskih bloki’ I ifs’’ ■ upravljavci stanovanjskih bloko'' I .Jf rirtctrh/iri -r^	'zahofnik^

V podjetju Saubennacher & Komunala vsak dan nadziramo pravilno sortiranje odpadkov na terenu in ugotavljamo, da je sortiranje najslabše v stanovanjskih blokih. Seveda to niso vsi stanovanjski bloki, res pa je, da jih je veliko.
Odvoz odpadkov iz stanovanjskih blokov poteka po urniku, V stanovanjskih blokih v Murski Soboti so nameščeni v za to namenjenih prostorih zabojniki za mešane komunalne in biološke odpadke, v njihovi neposredni bližini pa tudi ekološki otoki za ločeno zbiranje papirja, stekla, plastike in kovin. Ob spomladanskih in jesenskih akcijah zbiranja kosovnih odpadkov so na zbirnih mestih, ki so določena po predhodnem dogovoru z mestno občino Murska Sobota, nameščeni zabojniki za zbiranje kosovnih odpadkov. Nekateri stanovalci ne odlagajo kosovnih odpadkov v zabojnike na zbirnih mestih, ampak v prostorih, kjer so nameščeni zabojniki za mešane komunalne in biološke odpadke, kar otežuje naše delo, stanovalci pa so nezadovoljni, ker nimajo dostopa do zabojnikov. Zaradi malomarnega ravnanja stanovalcev prihaja do uničevanja skupnega inventarja (kljuk, vrat...) in zabojnikov za odpadke. Ob tem se v stanovanjskih blokih pojavlja tudi problem nečistoče. Stanovalci odlagajo svoje odpadke zraven zaboj- nikov, v zabojnike za ostale odpadke odvržejo odpadke, ki tja ne sodijo, na primer avtomobilske gume, gradbeni material, kot so keramične plošči-
ce, kolesa, straniščne školjke, nevarne odpadke... V zabojnikih za biološke odpadke končajo tudi organski kuhinjski odpadki v tekočem stanju. To povzroča smrad, ki se širi v hodnike, njihove domove in okolico.
Na naše podjetje se velikokrat obračajo posamezni stanovalci blokov, ki so nezadovoljni bodisi z namestitvijo določenih zabojnikov bodisi z njihovim številom. Poudariti moramo, da so zato, kje bodo zabojniki za zbiranje odpadkov, odgovorni upravljavci stanovanjskih blokov, ki se o tem seveda dogovarjajo s stanovalci. Naša naloga pa je, da te dogovore spoštujemo in jih uresničujemo, pri čemer sami seveda tudi predlagamo rešitve, ki se nam zdijo ustrezne za stanovalce blokov in tehnično izvedljive za naše podjetje.
Stanovalci posameznega stanovanjskega bloka lahko plačujejo storitev ravnanja z odpadki glede na površino posameznega stanovanja alt število oseb, ki prebivajo v stanovanju. Z izbranim načinom obračuna morajo soglašati vsi stanovalci blo-
morajo poskrbeti za čiščenje zabojnik*’" dke, ki ga na osnovi dogovora s stal* ročijo pri našem podjetju. Nečistoča l>! vzrokov, ki povzroča probleme stan^ privablja glodavce, kot so miši in tev problema nečistoče in nepravilnega odpadkov se mora potruditi sleherni bloka. Če samo en stanovalec odvrže H zabojnik za ločeno zbiranje frakcij, ki pij
onesnaži celotno
iy ^mraiijc ii4h.vij, njr’ i frakcijo, ki je zaradi

remo oddati v nadaljnjo predelavo. S1-^ po nepotrebnem končajo na odlagan
dkov in jih dodatno obremenjujejo.
■I',
Da bi bilo ravnanje z odpadki v im' vanjskem bloku kar najbolj gospodatn^^ tujte s sostanovalci in predlagajte res* upravljavcu, ki se bo obrnil na podj^il^^cO cher & komunala. Prepričani smo, da »
skupaj našli dobre rešitve, ki bodo
ka in to sporočiti svojemu upravljavcu, ki izbrani način obračuna tovrstnih stroškov zapiše v Pogodbi o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki,večstanovanjske stavbe v etažni lastnini, Mešani mesečni obračun storitve ravnanja z odpadki v bloku ni mogoč.
voljstvo vseh.
Komunala

KopališKM'
Murska ‘

’ ESTNIK ~	2007
LOKALNA SCENA
5
Cankovska ravnateljica opozarja svetnike
»Dobavitelji nam grozijo z ustavitvijo dobave«
občina ne poravnava sproti svojih obveznosti, šota ne more piačevati stroškov - So ogrožene tudi piače vzgojiteljici '
‘f)“)e,da
P'*,«®
za-
ne, kajti kolikor mo-
“»JU	I1H>-
jn, sproti rešujejo proble-, .'plačevzEoUtpiii.'no
^1

'^niMk
^gojiteljic pa ni-
'TjMšlJlvf. Vse sku-
not-^dk	*>Ua
ilMsan ?’‘*P’'n''liena In po-
že pred'začetkom
nit„ — iitieiKum Ne
EnZ. ,	......
odstotkov naj bi “olsko ministrstvo,
nunistrstvo> pa cankovska
tisočv višini 260
Danes so dolžni ffioc r okroji 490 tisoč ^^Stkočevrov.’’'"
občina ima ta hip tU	financiranjem
P’l9’.lb	marsikomu
'tiilcu gradbenemu iz-plačev '^^'»^Mbnejše kot redno
:s
pa je, priKnavj
AVI ItUllV le	Šole, v katc-
2tKl otrok, in vrtca s 'Otroki ter plač šestim stro-

Jolanda Maruško, ravnateljica OŠ Cankova; »Letos smo napisali za predlog proračuna, da bomo v šoli potrebovali okrog 194 tisoč evrov. Lani smo načrtovali okrog 47 mio. SIT, vendar ni bilo vse uresničeno. Januarja 2006 smo Še plačevali račune iz leta 2005. Ta odlog se je prenesel v letošnje leto, tako da danes še ni bilo poravnanih več kot 64 tisoč evrov starih stroškov. Dobaviteljem pa nismo plačali računov, okrog 38 tisoč evrov, in to je poseben problem, saj se bojimo, da nam bodo ustavili dovoz hrane in dobavo elektrike.«
kovnim delavkam, kuharici, čistilki, dela plače svetovalni delavki in plač vzgojiteljicam? Mesečno stane Šola občino okrog deset tisoč evrov, toda kako bodo rešili problem dolga dobaviteljem v višini čez 58 tisoč evrov in preostalih nepokritih stroškov v višini čez 64 tisoč evrov? Da je do tega dolga prišlo, je kriva tudi občina Rogašovci, saj kar nekaj let ni nakazovala razlike do
ekonomske cene cankovski občini in je dolžna čez 43 tisoč evrov, zaradi česar je tudi vložena tožba na sodišču. Ko je županovanje prevzel Edvard Mihalič, se je ravnateljica šele z njim uspela dogovoriti za poravnavoLV zameno, da zamrznejo tožbo (del dolga so si lani avgusta že uspeli pridobiti s sklepom), je rogašo-vska občina letos začela nakazovala tekoče obveznosti po 1300 , evrov mesečno, prav tako pa bodo mesečno nakazovali 5429 evrov, tako da bodo do konca leta v celoti odplačali pretekli dolg. Seveda bo rogaŠovska občina morala plačati tudi stroške odvetnika in stroške sodišča.
Toda ta hip ima Šola še vedno skoraj 39 tisoč evrov zaostanka plačil dobaviteljem, iz Mira pa so že prejeli opomin, da če ne bodo plačali starih računov, jim v prihodnje ne bodo več doba-vljaliživil, ^avn ateljicajolanda Maruško je pretresena priznala: »Z občino se vsak dan dogovarjamo in res skušajo nakazovati sredstva, toda ne nakazujejo jih tako tekoče kot bi bilo potrebno, Vsakodnevno se kot ravnateljica srečujem s to problematiko, Neprijerrii so tudjjelefon-ski klici dobaviteljev. Prosim za odplačilo tega-dolga in odpis obresti^,.,«
Ni čudno, da jo je eden od svetnikov vprašal: »S čim se vi ukvarjate, s pedagoškim delom ali financiranjem?«
Bernarda B. Peček
Puconski Piingrad
Zadovoljiva kakovost, visoke cene
Javno komunalno podjetje Piingrad v občini opravlja zelo raznolike dejavnosti. Od osnovnih dejavnosti gradnje prometnih in drugih objektov, zimskega vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, upravljanja čistilne naprave s kompletno kanalizacijo v Puconcih do plakatiranja in krasitve naselij. Občani podjetju nemalokrat očitajo slabo opravljeno delo in izražajo nezadovoljstvo predvsem pri urejanju ter gradnji prometnih in drugih objektov.
Predsedniki desetih krajevnih skupnosti v občini Puconci so z javnim komunalnim podjetjem Pungrad zadovoljni. Večina izmed njih pa je bila enotna glede treh področij, ki bi jih podjetje moralo spremeniti. Kakovost opravljenih del je sicer zadovoljiva, vendar bi jo morali izboljšati. Cene za opravljene storitve so previsoke. Gre namreč za občinsko podjetje, ki se deloma financira iz občinskega proračuna, zato bi pričakovali konkurenčnejše cene ali pa bi za določeno vsoto morali narediti več. Slaba stran je tudi ažurnost.
Direktor podjetja Karel Smej se zaveda slabše kakovosti, ki jo pripisuje pomanjkanju strokovnega kadra, V podjetju so zaposleni priučeni delavci, saj delavcev z ustrezno izobrazbo ne morejo dobiti. Pri vzdrževanju javnih poti si pomagajo z javnimi delavci.
Cene so po njegovem mnenju usklajene z drugimi javnimi podjetji, odobri pa jih občinski svet. Velikokrat se dogaja, da plačila zamujajo, kar povzroča likvidnostne težave. Podjetje vseeno posluje z dobičkom in direktor Smej pravi, da se del ustvarjenega dobička namenja za nabavo osnovnih sredstev, del pa se vrača v občinski proračun.
Veliko problemov jim povzroča zbiranje sredstev za odpadne vode in čiščenje le-te. Po odločbi so upravljavec čistilne naprave in kanalizacije, zato so po odloku dolžni pobirati takso za obremenjevanje voda. V letu 2007 bodo morali na ministrstvo za finance akontacije plačevati vnaprej, Ker občani takse ne plačujejo kot bi morali, jih skrbi, kako bodo zmogli učinkovito in pravočasno plačevati akontacijo.
Ne glede na vse težave je podjetje povečalo Število zaposlenih, obnovilo mehanizacijo in zgradilo novo upravno stavbo s poslovnimi in skladiščnimi prostori. Nova stavba stoji v Bodoncih, odkupili pa so jo od župana občine Puconci Ludvika Novaka. Nakup so financirali iz lastnega dohodka, O kupnini in stroških gradnje, ki je potekala v treh fazah, pa direktor ni želel govoriti,
Bojana Rltuper

70-odstotno podražitev vode

Murska Sobota Mirko šabjan ip Marko svetnj],*^ Minuli petek zastonj poskušala prepričati canko-Itljuh v'	^Šanje cen za vodo nujno, kajti jooraba vode
Številu priključkov zmanjšala za več kot 40 ^1'^	^^drževanja so ves čas enaki oziroma zaradi
Irt ‘^Ena pa je že nekaj let nespremenjena, Ker
n- o., javno podjetje, mora zvišanje cen odobriti
'■ ciflto ministrstvo za okolje in prostor ter ministr-
5ttHh — *“uiwu»ivo za vKUijc lil prusKJr ici numji-i-zvišajo cene. Tako bi
^'*^IL1.	občini prejeli položnice z novo ceno šele
Icajti*^ ^cvL-ili ni visok, kljub temu pa svetniki niso po-'Iražie l ‘ '^"'^'Istotnem zvišanju bi Cankovčani plačevali

Pleskarstvo, slikarstvo in štukaterstvo
Geza Gaber, s. p. v stečaju '
Nemčavci 2 f, 9000 Murska Sobota
objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa
stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti
JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin in premičnin:
1, NEPREMIČNI^:___________________________________
1,1, pare, št, 286, stanovanjska stavba s površino 109 n- in dvorišče s površino 375 m^i vpisana v vi, št, 7 k, o, Nemčavci. Izklicna cena 141.742,00 EUR_________________________________________
1,2,	pare, št, 287, gospodarsko poslopje s površino 203 m^ dvorišče s površino 128 in sadovnjak s površino 940 vpisana v vi, št, 7 k, o, Nemčavci, izklicna cena 117,184,00 EUR 
1,3,	pare, št, 288, njiva s površino 2555	vpisana v vi. Št, 7 k, o, Nemčavci, izklicna cena 5.892,00 EUR	___________________
1.4,	pare, št, 3654, gozd s površino 1809 m^ vpisana v vi, št, 256 k, o, Stanjevci, izklicna cena 525,00 EUR 
Predelava plastičnih mas in umetnih smol
Slavko Krizmanič, s. p. v stečaju
Ledavsko naselje 22,9000 Murska Sobota
objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti
JAVNO DRAŽBO za prodajo
naslednjih nepremičnin In premičnin;
1.	NEPREMIČNINE:______________________________________
1,1, pare. št. 45/1, stanovanjska stavba s površino 140 ht'. prizidek delavnice s površino 166 rrr ln dvorišče s površino 520 m< vpisana v vi, št. 2867 k. o. Murska Sobota, vse do 1/2, izklična cena 50.901,04 EUR ________________________________________
2.	PREMIČNINE: *	_____________________
- stroj za brizganje plastike ALBERT STUBBE, teto izdelave 1967, izklicna cena 650,00 EUR
2. PREMIČNINE:
Zap. it.
Naziv premičnina
Količina
1.	ventilator, prenosni___________________________________
2.	sušilna miza 160 x 170 cm, 5 polic, domače izdelave
3, peč za ogrevanje sušilne mize, razvoj, 1994
4. zabojnik za smeti na kolesih, domače izdelave
1
1
1
1
Izhl. cena v EUR
6
Tso
90
180
150
720
80
72
'280
5, gradbeni oder - elementi (8 elementov In 13 povezniti cevi) 1
dražje J ---------------- ■	-
DnU	To se jim ne zdi prav, kajti vsak
Plačpv'i^'^^®" ^Stadili sami z velikimi težavami, zdaj najvišje zneske za vodo.
'^^ilnl
’'»ibi
opravičilo
'!smo oreieu niem«	I i.Hvritfa


Vf)

1
1
4
7
6. osebni avtomobil CITROEN KANTIA 1,81,1994
7,	osebni avto RENAULT R4 6TL, 1990, nevozen
8,	steklena volna, III, kvalitete, 4
9,	mannor ploščice Hotavlje (zapakirano v škatlah), 7
POGOJI JAVNE DRAŽBE
Javna dražba bo 23.5.2007 ob 14.00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba Št, 24, Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne Ih fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 %'varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št, 02496-0256177596,
Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti.
Za nepremičnine mora kupec skleniti pogodbo v 15 dneh od javne dražbe, kupnino pa plačati v naslednjih 15 dneh. Kupnino za premičnine mora kupec plačati v 15 dneh po prejetem računu.
Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine, DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin in premičnin plača kupec. Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po principu videno - kupljeno, “j
POGOJI JAVNE DRAŽBE
Javna dražba bo 23,5.2007 ob 12,00 ra Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št, 24, Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št, 02496-0256176820,	'
Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti.
Za nepremičnine mora kupec skleniti pogodbo v 15 dneh od javne dražbe, kupnino pa plačati v naslednjih 15 dneh. Kupnino za premičnine mora kupec plačati v 15 dneh po prejetem računu.
Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine, DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin in premičnin plača kupec, Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napah se ne bo upoštevalo.
Ogled nepremičnin in premičnih je mogoč po dogovoru z dr, Štefanom I Ščapom,telefon 02 53499 50, od 16,00 do 22,00,
ti/irf pfejeU pismo župana Ludvika Orbana: I člankom v Vestniku z dne 22.3 2001, ko sofinanciranje, ki so prispele na na-
TJnr^«
^oc 'h'peediogzavrnili«!
smo	lahko zapisali, če ste bili na seji?
So
županov predlog zavmilivf
’j
obravnaiJaliprošnje in za vsako prošnjo
lej prošnji... glasujemo, kdo je ZA, kdo je
'rfAr jli,	’
-	’^^^^^^’^St‘amskem zapisu, in če je potrebno, bom

1	iiankov in zahtevam popravek v nasie-
opravičujem! odločitev so prav zares rok in ne župan!
Bernarda Peček
poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin in premičnin je mogoč po dogovoru z dr, Štetanom Ščapom, telefon 02 534 99 50, od 16.00 do 22,00.
I
Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
PoiMa^le I« InlarmiiRTiie, d, d,, LEI. NčVBlie 13, Murska SnUcti
+

MU

6
GOSPODARSTVO
29. marec 2007 - VEsni
I
Tudi Pomurci v
V Žitkovcih bodo začeli vrtati
t
i
»naftni mafiji«
Dve leti so policijske in carinske službe sledile prodaji naftnih derivatov po Sloveniji za nižjo ceno od običajne
Pri tem prodajalci, ki so prodajali predvsem dizelsko gorivo D2, pošiljk niso prijavljali carinskim uradom, prav tako pa niso plačevali predpisanih davkov In trošarin, ekološke takse in davka na dodano vrednost.
Tako so utajili 11,43 milijona evrov (2,74 milijarde tolarjev) finančnih obveznosti do države. Policija je zaradi tega napisala pet kazenskih ovadb za 17 fizičnih in pravnih oseb: med ovadenimi so tudi Pomurci. Kakor je sporočil vrh slovenske kriminalistične policije, je več ljudi v imenu različnih podjetij z območja Maribora (tri podjetja), Murske Sobote (eno podjetje) in Ljubljane (tri podjetja) iz Avstrije in Nemčije v Slovenijo opravilo najmanj 784 prevozov in k nam pripeljalo več kot 23,9 milijona litrov naftnih derivatov.
Derivate so potem prodajali končnim kupcem, vendar le tistim, ki so kupovali na veliko. Cena je bila od 20 do 25 tolarjev nižja od običajne cene. Da ji je posel tekel, je združba ponarejala žige slovenske carine: med drugim tudi murskosoboškega carinskega urada.
A. B.
Razkritje združbe, znotraj katere so tihotapili tudi Pomurci, Je tako očitno dokaz, da pokrajina ob Muri ni imuna pred domačimi ljudmi, ki se ukvarjajo s (pre)prodajo naftnih derivatov.
PL-SISTEM
Darko Muc, s. p. v stečaju
Simoničev breg 8,9250 Gornja Radgona
objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti
JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednje:
1. NEPREMIČNINE:____________________________________
1.1. Nepremičnina, pare. št. 594, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo s površino 89 m2, dvorišče s površino 500 m2 in sadovnjak s površino 15 m2, vpisana vvl. št. 405 k. o. Gornja Radgona, vse do 1/10, po izklicni cent 6.488,90 EUR
POGOJI JAVNE DRAŽBE
Javna dražba bo 30,05,2007 ob 13,00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 24, Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št, 02496-0255837514.
Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti.
Za nepremičnino mora kupec skleniti pogodbo v 15 dneh pojavni dražbi, kupnino pa plačati v 15 dneh po sklenjeni pogddbi.
Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnine plača kupec.
Nakup nepremičnine se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo.
Ogled nepremičnine je mogoč po dogovoru z dr. Štefanom Ščapom, tele-l' fon 02 534 99 50, od 16.00 do 20.00.
SVET ZAVODA
DVOJEZIČNE OSNOVNE ŠOLE PROSENJAKOVCI - KETNVELVU ALTALANOS ISKOLA PARTOSFALVA
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidat za imenovanje na funkcijo ravnatelja mora izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji Irt financiranju vzgoje In izobraževanja (Ur. I. RS št, 98/05 - uradno prečiščeno besedilo in 129/06) ter z Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in Izobraževanja (Ur. I. RS št. 25/01) in imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Predvideni začetek deta bo 1. 7,2007.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda, dosedanje delovne izkušnje in kratki življenjepis) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov;
SVET ZAVODA DOS PROSENJAKOVCI, Prosenjakovci 97 c, 9207 Prosenjakovci, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«.
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
Vrtine za kontrolo podtalnice
, Nafta Geoterm izpraznila jamo in zavarovala območje
Družba Nafta Geoterm, ki je v jamo ob opuščeni vrtini v Žitkovcih novembra odlagala izplake, nastale pri sanaciji vrtine v Dolgi vasi, je po besedah predsednika krajevne skupnosti Žltkovcl Ernesta PreinŠpergerja jamo Izpraznila, okolico lagune ob njej, kjer je obležal stari mulj, nastat pri vrtanja opuščene vrtine, pa očistila. Območje stare vrtine so tudi zavarovali z ograjo in postavili opozorilne table. Povedal je še, da so v petek krajani dobili sporočilo o delih, ki jih bodo v bližini vrtine Izvajali v naslednjem mesecu, krajevna skupnost pa je bila pozvana, da pošlje človeka, da bo spremljal opravila. In kaj naj bi delali?
Vodstvo družbe je januarja napovedalo, da bodo z zunanji--mi strokovnjaki in institucijami naredili neodvisno anaUzo, monitoring podtalnice ob vrtini v Žitkovcih, da bi ugotovili vpliv izplak na podtalnico oziroma dokazali, da so tla jame neprepustna in izplake niso ogrozile podtalnice. Izvrtali naj bi tri vrtine, prve analize vode pa bi po januarski napovedi dobili v dveh do treh mesecih. A teh še vedno ni.
V Nafti Geoterm sedaj pravijo, da so že pridobili program monitoringa, ki so ga naročili pri Naravoslovno tehnični fakulteti, na oddelku za geotehno-logijo in rudarstvo v Ljubljani, in po njem bodo v oddaljenosti od petdeset do sto petdeset metrov od jame za izplake naredili
tri vrtine. »Ker bodo vrtine-za monitoring na okoliških zemljiščih, ki niso v lasti družb skupine Nafta Lendava, so morali pred začetkom izvajanja del lastnike zemljišč zaprositi za dovoljenje, zaradi česar se je celotni postopek zavlekel od prvotnih načrtov,« so nam po poizvedovanju sporočili iz Nafte Lendava. Vzorčenje in izvedbo analiz vode bo opravil pooblaščeni laboratorij Inštituta za varstvo okolja. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, podjetje pa je priskrbelo že tudi ves potrebni material za gradnjo vrtin. »Prve analize pričakujemo v naslednjem mesecu, o Čemer vas bomo obvestili,« so zapisali v sporočilu za Vestnik.
Zaradi obsežnosti projekta njegove natančne vrednosti še nimajo, ocenjujejo pa, da bodo
znašali skupni stroški monito-ringa okbli 40 tisoč evrov. »Izveden projekt monitoringa Nafti Geoterm ne bo služil še za kakšne druge potrebe, obstaja pa priložnost za lokalno skupnost oziroma krajevno skupnost za ugotavljanje in spremljanje kakovosti podtalnice,« so na vprašanje, ali bo spremljanje kakovosti podtalnice družbi služilo še za kakšne druge potrebe, odgovorili pri Nafti. Omenjanje priložnosti za lokalno skupnost je predsednika krajevne skupnosti Ernesta PreinŠpergerja nekoliko presenetilo, saj doslej z vodo, s katero jih iz centralnega vodnega zajetja oskrbuje lendavska Komunala, niso imeli problemov, a hkrati dodal, da se glede omenjene priložnosti nikoli ne ve.
Majda Horvat
Kriminalisti Sektorja
kriminalistične policflef^i
Murska Sobota so^srJ'
znakov kaznivega dejali* odlaganja nevarnih odpadkov v Žitkovcih P’; 336. členu KazensheF zakonika podali na dižavno tožilstvo kazen®*” ovadbo zoper pravno i" odgovorno osebo. Omenjeni člen govori o'*’
da kdor v nasprotju s predpisi odloži, skladi^^
zavrže radioaktivne za zdravje ali življenje r I ali okolje nevarnesne^
odpadke, se kaznuješ
denarno kaznijo ali
kaznijo do enega lete-
Red vitezov vina
Tradicionalno v Pečarovcih
v petek so se člani evropskega in slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje tradicionalno zbrali v gostišču pri Zelku v Pečarovcih.
Prvič so se v Pečarovcih zbrali leta 2003, ko so bili Še vsi združeni v evropskem redu vitezov vina, in takrat so v središču kraja tudi posadili tri trte, in sicer radgonsko rani-no, traminec in laški rizling. Čez dve'leti so se razdelili v
dva reda, slovenski in evropski, ki pa dobro sodelujeta.
Konzul slovenskega omizja vitezov vina Franc Škrobar je povedal, da imajo v Sloveniji sedem takih omizij in skupno osemdeset članov, omizje iz Pomurja pa šteje štirinajst članov. Vodja omizja za Pomurje Ignac Rajh je povedal, da je v njihovem redu nekoliko več Članov kot v slovenskem, ki je bil ustanovljen pred nekaj leti. Cilji obeh pa so enaki, torej so oboji
častilci vina, ki ljudi j
vino pije zmerno ii'»J nem nivoju, škrobar so ostali v obeh redih j in da tudi veliko '
vsako pomlad se tudi trti v Pečarovcih, ki jo" nato pa sledi kosilo ob prijetnem Vitezi so tu zato, da no, vinsko trto, menijo, da je vino kfl škodljivo. Če pijemo'"*^ ,,(l
no, je zdravo.
Ob dnevu voda tudi o murski vodi
Slovenska stran odpovedal^
Večji del območja reke Mure opredeljen za območje NATURA 2000 - Zakaj Slovenija izvajala sklepov slovensko-avstrijske komisije za Muro?

Okrog 50 strokovnjakov s področja voda iz Slovenije In Avstrije, med katerimi so prevladovali Člani Društva vodarjev Slovenije, se je zbralo dan pred svetovnim dnevom voda pri Gradu na Goričkem na strokovnem posvetu z naslovom Voda In suša - ravnanje z vodami in njihovimi ekosistemi v porečju Mure. Kot predavatelji so nastopili Gabrijela Grčar, dr. Aleš Bizjak, Rudolf Homich, mag. Mladen Berginc, dr. Relnhold Turk, Stanka Dešnik, mag. Zlatko Mikulič in dr. Lidija Globev-nik. Društvo vodarjev se trudi širiti zavest o pomenu vode, predvsem o tisti vodi, ki je potrebna za preprečevanje suš. Porečje reke Mure je najbolj ogroženo sušno območje v slovenskem merilu, saj je tukaj vse manj padavin, manjše so tudi količine vode v vodotokih in sposobnosti zadrževanja vode v tleh.
Ža reševanje teh problemov je pomemben projekt BIOMU-RA, ki se je začel letos in bo trajal pet let, zanj pa so pridobili sredstva iz programa LIFE NATURE (49 odstotkov sredstev, preostalo okoljsko ministrstvo in partnerji VRS, Mura VGP, IZVO,
RRA Mura, PRAgiz, ZRSVN, DP-PiVN, WWF), Pred začetkom posveta so si ogledali že izvedene ukrepe na reki Muri v okviru podobnega projekta na avstrijski strani reke Mure in se že kažejo rezultati novega rečnega rokava in razširitve reke Mure.
datni vnos proda (okrog 65.000 m3) na območju okrajev Mur-feld in Halbenrain, Rudolf Hor-nich z oddelka za vodno gospodarstvo dežele Štajerske pa opozarja, da slovenska stran podobnih ukrepov ni izvedla, zato bodo v prihodnje za rešitev teh
za del porečja izdelan koncept stva vodnih ekosist^'’*
tith viruv, Ker tu živijo i®
okviru

in
fUZlVIJv*-- 1^*^ Evropske
tene živalske io
__ J	l'' a)^
BIOMURA ali petletni projekt Varstvo biotske raznovrstnosti reke Mure v Sloveniji v vrednosti 1,98 milijona evrov poteka na 15,2 kvadratnega metra velikem poplavnem območju reke Mure med visokovodnimi nasipi območja vasi Bunčani, DokleŽovJe, Ižakovci, Krapje in Melinci na reki Muri. V Murski Soboti in na Moti bosta odprta promocijski in informativni center, narejena pa bo sprehajalno-informacijska pot ob reki Muri, ki se bo navezala na obstoječo informacijsko pot pri Veižeju.
V prihodnjih letih bodo še tesneje sodelovali, vsekakor pa bolje kot do sedaj, ko se je Slovenija izneverila tako pri izvajanju sklepov slovensko-avstrijske komisije za Muro kot tudi pri zaščiti območja reke Mure v okviru Nature 2000 (zaradi česar je bila ob svetovnem dnevu voda tudi okarana iz Bruslja). Po letu 2000 je avstrijska stran izvedla določene ukrepe, poleg pilotnega projekta v Sicheldorfu (Žetincih) so bile izvedene še tri manjše razširitve struge ter do-
problemov in brez realizacije ekološko nesprejemljivih ukrepov potrebne na mejnem odseku reke Mure aktivnosti na obeh bregovih Mure v daljšem časovnem obdobju. Od rečne dinamike Mure so močno odvisne tudi podzemne vode vodo-nosnikov murskih ravnic. Že v devetdesetih letih je bila na svetovni ravni prepoznavna biodi-verzitetna vrednost območja, v okviru Donavske konvencije so bila pridobljena sredstva za varstvo mokrišč, leta 2001 pa je bil
vrste in združbe, del območja reke M „ veniji opredeljen	in
NATURA 2000.
glavno strugo reke zati s stranskimi k®®	,

poplavni gozd f tri/'ja vr/i «*j^ird r j	'
tvice, varovati dep*'
tokih, ohranjati
ke in krivine
površine, ohraniti


zasaditi vegetacijt^^
manj dveh metrov i 'i Bernarda |
-O
- >
POMURUIO DBUSlVO 1*

„ro*tovoljn« prrtp«***	M'
02496-0092’ i
IJ
VESTNIK-29. marec 2007
GOSPODARSTVO
7
sejem kot poklon razcvetu gradbeništva
Konkurenčnost, specializacije in razvojno-raziskovalno delo
20. sejem MEGRA za sodobno gradnjo in trajnostni razvoj - Štefan Sobočan iz Varisa Lendava prejel kar dve priznanji '
h IGornji Radgo-gradbenih ra«	''O organizi-
-T* 8’'^betu sejem v Slo-

nia J* •'“ttienom spoznava-
4^1 “^^'snosti od uvoza in (gvanin Hmozjiviejjij grad-

^‘•“govoni
iHih politična in
'i- zagrebškim Vele-
r
GRi	'	pfav ME-
"^Pela prebroditi vse te-
in	politične
R^kovne. Tako so danes
..........c ki
1
(J
Pritp,„ ■ so vztrajali pni sk W lahko sku-

i"-'
nioij Sloveniji.Zato stitltpi “'^stasiposebne bimenlala p.I
ce-

ZVEZDA - DIANA, D, 0. O, v stečaju
Ttgzmage 8,9000 Murska Sobota objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti
JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih
1. NEPREMIČNI N ___________________________________________
1.1. pare. št. 1373/2, vpisana v vi, št, 2586 k, o. Murska Sobota, ki v naravi predstavlja dvorišče s površino 61 po izklicni ceni
5,269,15 EUR	_____________
1,2, pare, št, 3822/6, vpisana v vi, št, 3572 k. O, Murska Sobota, ki v naravi predstavlja dvorišče (brez dovozne poti J s površino 607 m^, po izklicni ceni 34.605,38 EUR __________________________
1.3. pare. št. 15/1, vpisana v vi, št. 3256 k, o. Murska Sobota, ki v naravi predstavlja stavbo (gostinski objekt) s površino 378 in dvorišče s površino 258 po izklicni ceni 118,511,10 EUR
1,4, pare, št, 1447, vpisana v vi, št, 2968 k, o, Beltinci, ki v naravi predstavlja stavbo (gostinski objekt) s površino 306 in dvorišče s površino 209 po izklicni ceni 135.691,04 EUR
J, *^l1it
h J'
— ■la Uficnenjiila prji' ^^Dtnrskesa sejma
n .	--JI h. ■ 9VJUJa
in prvi mož SCT-

2. PREMIČNIN:
■	,	- “-H*
p "lildnr,
' ‘■^oeje? Današnja
Na 20. Megri sodeluje 452 razstavljavcev iz 21 držav, nekateri od njih se sejma udeležujejo že 26 let. Fotografije: Natalija Juhnov
Šifra Naziv ptamlčnine
Količina
Izklicna cena EUR
1

^-Et4drtiipa se bolj kot
- ' '^atovanju okolja in
''Porabi
6iic Vj* jivih virov ener-v letošnjem Kahofp novih energij.
711,
optimistično Janez
II
t;


''munsL^-.
losvoir' “^^^J^^ajevsak ''•'J 11=1X1^
fiačin
"'era
napisalo del

Dušan
^nda, Borut
J6jcics^^*,Neva Vilhar'?^ ^11. htahja
Štefan
a

‘“til znak

S in

Erjavec v imenu organizatorja:»... sejem že dvajsetič podaja roko prihodnosti.« Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš se je z veseljem pohvalil, da v njegovi občini trenutno potekajo investicije v višini 12 milijard SIT, prav vsi pa čakamo na dan, ko v to mesto ne bodo več potovali gostje dlje časa iz Ljubljane kot iz Gradca, Zagreba in Budimpešte - torej na odprtje avtoceste, ki jo napovedujejo za sredino leta 2008.
^Seveda se pozornost z avtocest že preusmerja na železnice in na obnovo državnega cestnega omrežja, za kar'naj bi bilo letos, kakor je povedal slavnostni govornik prometni minister mag. Janez Božič, namenjenih 227 milijonov evrov, to pa je kar 27 odstotkov . več glede na lanski proračun; od tega je kar 149 milijonov evrov namenjenih za investicijske ukrepe. V letili od 2007 do 2023 pa naj bi Slovenija za posodobitev železniškega omrežja namenila 8,884 milijarde evrov in za modernizaciji državnega cestnega omrežja na prioritetnih razvojnih oseh 1,446 milijarde evrov.
»Gradbeništvo je pomemben dejavnik v slovenskem gospodarstvu in je zastopano s skoraj 6-od-stotnim deležem v bruto dodani vrednost! v letu 2006, v katerem je zaposlovalo več kot 70.000 delavcev. V letu 2006 je bilo gradbeništvo izjemno uspešno, saj so bile dosežene izjemno visoke stopnje rasti opravljenih gradbenih del. Skupno je realna vrednost gradbenih del porasla za 15,3 odstotka...« je nanizal nekaj izjemnih Številk slavnostni govornik mag. Božič.
Bernarda B, Peček
^^1
I ^"1
I
Oici
Mag, Janez Božič, slavnostni govornik na otvoritvi sejma Megra: ^Delovanje v EU pa pomeni za proizvajalce gradbenih materialov tudi zelo intenzivno prilagajanje Direktivi o gradbenih proizvodih s potrjevanjem skladnosti s certifikatom in izjavami o skladnosti in pridobivanje CE-znakov na podlagi harmoniziranih in slovenskih tehničnih specifikacij, za projelrtante in gradbene izvajalce pa prilagajanje priporočilom in zahtevam standardov EUROCODE. Tudi priložnosti za naša podjetja v novi EU je bistveno več, obenem pa se je povečala konkurenčnost na domačem trgu. Vse to zahteva od vseh podjetij prevetritev proizvodnih programov, zmogljivosti in organizacije, specializacijo proizvodnje, izboljšanje trženja, vlaganje v razvojno-raziskovalno delo in povezovanje v učinkovitejše sisteme,'i
I montaža VODOVODA IN CENTRALNE KURJAVE i, CirilJerebic,s. p. v stečaju
Panonska ulica 6,9233 Odranci
objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti
JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih;
1. NEPREMIČN^ •__________
1,1, Nepremičnina, pare, št. 1494/2, vpisana v vi. št. 1292 k. o. Odranci, ki v naravi predstavlja dvorišče s površino 1139 m2, in stavba s površino 161 m^ vse do 1/2, po izklicni ceni 10.528,86 EUR
1.2. Nepremičnina, pare, št, 1494/3, vpisana v vi, št, 1293 k, o, Odranci, ki v naravi predstavlja dvorišče s površino 346 poslovna stavba s površino 238 mMn travnik s povreino 116	vse do 1/2, po
izklicni ceni 22,493,47 EUR 

kombi vozilo CITROEN C-25 D, št, šasije VF7290052UD301977, leto izdelave 1992 tovorno vozilo ŠKODA PICK UP 1,3, št, šasije TMBEFF673X5063899, leto izdelave 1997 tovorno vozilo HTUNDAI - HlOO Gracevan, št, šasije KMFFD27XPRU078507, leto izdelave 1994 kombi vozilo RENAULT EXPRESS 1,4 RN, FURGON, Št. šasije VF1F40UP5146196O9, leto izdelave 1996 tovorno vozilo RENAULT KANGOO-EXPRESS 1,2, št. Šasije VF1FC0FAF24938381. leto Izdelave 2001 tovorno vozilo FIAT nORINO 1,7 DS, Št. šasije ZVA14600008414583 tovorno vozilo ŠKODA FELICIA,
Št. šasije TMBEFF673V5520364	_________
tovorno vozilo CITROEN EERLINGO 2,0,
Št. Šasije VF7MCRHYB65697710, leto izdelave 2002
00001217
00001232
00001238
00001251
00003432
00003443
00002790
00002792
00002794
00002391
00002392
00002393
00001790
samopostrežna linija 850 x 85 vodni tobogan ______________ plošč ni izmenjevalec hladilni točilni pult ______ miza s pomivalnim koritom RF2 pomivalni stroj Vinterhalter toplovodna kopel RF nevtralna izdaj na miza RF vodllce za pladnje z nosilci RF šotor Gazebo - kvadratni šotor Gazebo- kvadratni šotor Gazebo - kvadratni retropult, hlajeni
15 pult, delovni, s koriti in hladilnimi boksi RF 370 k 70
19 komora, vgradna, hladilna za meso - LU-VE
20 komora, vgradna, hladilna za zelenjavo
29 hlajen točiini.pult 540x75

2.044,73
2,044,73
1.210,15
1.293,61
3.213,15
1.293,61
751,13
2,940,00 1.126^
1.877,82 817,89
592,56
475,71 1,748,46 ■ 671,84 ~T29,81
446,50 6.259,39 2,921,05 1,502,25
421,47
625,94 2,587,21 2,587,21 2,295,11
Pl

20detnici sejma je prejel g. Ivan
i-T Jane? p	jfUjmo je piejd g. ivon
LI	povedal: >»V gradbeništvu
H '^^^^oekoga, ki je v ospredju,

da ■	J® * ospredju,
j Liliji JO Vlečni konj. iaw menimo, aa je najt"" In	primeren simbol za
’vana Zidaka Seveda je
Si 1u Ptjmi poskrbel tudi Zidar in podaril sejma Janezu Erjavcu bika, ki da ''J^eovotrmoinvztraino.t
. Zato menimo, da je najvišja
POGOJI JAVNEDRAŽBE
Javna dražba bo 10,4,2007 ob 15.00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba Št, 23, Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št, 02496-0254963059,
Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bovarščlna vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti,
2a nepremičnine mora kupec skleniti pogodbo v 15 dneh pojavni dražbi, kupnino pa plačati v 15 dneh po sklenjeni pogodbi.
Prodane sbari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin plača kupec.
Nakup nepremičnin se opravi po principu videno - Kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo.
Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru z dr. Štefanom Ščapom, telefon 02 534 99 50, od 16.00 do 20.00.
1

m vztrajnost.
I
Druge premičnine, kot so hladilne vitrine, gostinske mize, stoli, prti, skodelice, jedilni servisi, ponve in drugi gostinski ter kuhinjski drobni inven-tarv skupni vrednosti 54.248,04 EUR oziroma po posameznem komadu od 0,42 EUR do 417,29 EUR, ki jih je možno videti na cenilnem zapisniku pri stečajnem upravitelju dr, Štefanu Ščapu.
POGOJI JAVNE DRAŽBE
Javna dražba bo 14.5.2005 ob 12,00 na Okrožnem sodišču,v Murski Soboti, soba št, 24. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe.
Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št, 0249 6025 5964 584,
Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti.
Za nepremičnine in premičnine mora kupec plačati kupnino v 15 dneh pojavni dražbi na osnovi izdanega računa.
Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine, DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin in premičnin plača kupec. Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin in premičnin je mogoč po dogovoru s Francem Lepošo, telefon 031691282, od 8,00 do 15,00,
8
KMETIJSTVO
29. marec 2007 - VESTI
Pomurski čebelarji na zboru v G. Ivanjcih
v čebelarski zvezi društev Pomurja so lani veliko svoje aktivnosti namenili izobraževanju čebelarjev in promociji pomurskega čebelarstva, prizadevali pa so sl tudi za širjenje čebelarskih krožkov na osnovnih šolah.
Na rednem zboru delegatov Čebelarske zveze društev Pomurja, ki je bil na turistični kmetiji Kaučič v Gornjih Ivanjcih, je predsednik zveze dr. Stanko Kapun med drugim povedal, da so lani med drugim organizirali seminar o usposabljanju za prodajo na trgu, o zdravstvenem varstvu čebel, tehnologiji čebelarjenja in drugo. Za promocijo pa so med drugim v sodelovanju s TV Slovenija posneli kmetijsko oddajo, katere namen je bil, predstaviti pomursko čebelarstvo v kontekstu turistične ponudbe in ponudbe čebeljih pridelkov. Lani so organizirali tudi srečanje slovenskih čebelarjev na sejmišču v Gornji Radgoni, ki se ga je udeležilo okrog tisoč čebelarjev in čebelark iz vse Slovenije.
Na njihovem območju deluje devet čebelarskih krožkov na osnovnih šolah in eden na Srednji kmetijski šoli Rakičan, ki so na državnem tekmovanju dokazali, da sodijo prav v slovenski vrh. Komisija za gospodarstvo pri zvezi je lani spomladi in jeseni kupila sladkor za Čebelarje, hkrati pa je zbrala ob pomoči zbirateljev medu med pomurskimi čebelarji rekordnih ilOtonmedu.
Obširen program aktivnosti načrtujejo tudi letos. Ob izobraževanju čebelarjev' bodo ponudili tudi pomoč čebelarjem pri zatiranju in saniranju bolezni, ki so v čebelarstvu najpogostejše in povzročajo naJveČje izgube. Pri predavanjih bo poudarek še na tehnologiji čebelarjenja, ekonomiki in dopolnilnih dejavnostih v Čebelarstvu. Letos so tako že izvedli tečaj proizvodnje medenega likerja, tečaj zaviranje varoe, seminar dopolnilne dejavnosti v čebelarstvu in drugo.
Tudi letos se bodo predstavili na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni ter organizirali mednarodno ocenjevanje medu in pripravili strokovno ekskurzijo na Madžarsko in v Avstrijo, ker dobro sodelujejo s čebelarskimi zvezami iz sosednjih držav, V prizadevanju za povečanje prepoznavnosti pomurskih čebelarjev in njihovih čebeljih izdelkov bodo naredili ponatis etikete za med pomurskih čebelarjev, letos pa želijo urediti tudi lastne spletne strani. Ob sodelovanju s Čebelarskimi krožki po osnovnih Šolah bodo organizirali na šolah tudi predavanja o pomenu čebel in zdravilnih učinkih medu za ljudi.
J. Ga.
Agroservis, d. d., Kraška ulica 58,9000 Murska Sobota OPRAVLJANJE TEHNIČNIH PREGLEDOV KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU ZA LETO 2007 - SPOMLADANSKI TEREN
Kraj
MARKOVCI
Datum
02.04.2007
Ura
08,00-18,00
GEDEROVCI
SV, JURIJ
VANEČA
03.04, 2007
04,04, 2007
08.00-18.00
08.00-18.00
05.04, 2007
08.00-18.00
Sneg spet pustošil po gozdovih
Najbolj prizadeto
ze olistano drevje
Redčenje šibkih in slabih dreves edina zaščita
Sneženje na zadnji zimski dan je zaradi izjemne vlažnosti snega v pomurskih gozdovih spet pustilo sled opustošenja, še posebno v gozdovih ob Muri. Posledice tokrat niso tako obsežne, da bi jih lahko označili za naravno katastrofo, ugotavlja vodja murskosoboške enote Zavoda za gozdove Slovenije Štefan Kovač.
Lastnike gozdov kljub temu poziva, da svoje gozdove pregledajo in da polomljena drevesa odstranijo, pred tem pa o tem .obvestijo krajevno pristojnega gozdarja. Pravočasna odstrani-
tev podrtega drevja je koristna zaradi razvrednotenj lesa, do katerega pride, če obleži v gozdu, pri posameznih vrstah, na primer borih in smrekah, pa lahko polomljeno drevje pomeni tudi načenjanje biološke obstojnosti gozda, V takem drevju se nase-hjo in razmnožujejo podlubniki, ki v primeru namnožitve ogrozijo tudi nepoškodovana drevesa.
Lokalno so pod težo snega najbolj klonila tista drevesa, ki so se delno že olistila in ki imajo ozko krošnjo z vitkimi debli kot na primer čremse, breze, topoli in bori, »V našem'prostoru pa so
zelo ogroženi predvsem borovi gozdovi, saj imajo bori, predvsem na Goričkem, razmeroma velike krošnje. Ogroženi so tudi mladi borovi in smrekovi gozdovi, še posebej, Če niso redče-ni. Drevesa so takrat Šibka, in ko pride do snegoloma, se sestoj podira kot domine,« je povedal Štefan Kovač.
Gozdarji v nekajdesetletnem spremljanju snegolomov ugotavljajo, da se ti pojavljajo v časovnih ciklih na deset do dvanajst let. Sogovornik je spomnil na močan snegolom pred petinštiridesetimi leti, ko Je bilo na Goričkem poškodovanih sto deset
Ciril Kavaš iz Odranec se je odločil za ukrep zgodnjega upokojevanja
tisoč kubičnih metrov
icsjit'
je trajala sanacija skoraj P Leta oseminsedemdeseif' močan lom drevja, takrat , vetra, ih Je bilo predvie»'[ hodnem delu Goričkega p
šenega dvanajst tisoč kuh® metrov lesa, ter pneddt^ jem, decembra Šestinde** set, ko je padlo pod težo ’ petintrideset tisoč k«^
metrov lesa in so poslr^i^l
ne še danes. »Če verjaffii

ličnim dogajanjem, hodnjih nekaj letih spe’'^ pričakujemo katastrof®-';
t’'i
t
opozarjamo lastnike J Je redčenje gozdov, ki f-’. krepitev trdnosti
pomembno za prepr^'

dejal sogovofjf
posledic,« je c.. Odstranjevanje šibkejših ■-Ših dreves, da dobijo ve® f'

ra za rast močnejših in*:*. stnejših, je namreč edi®‘
koviti način varovanja
pred težo snega in su™

prea tezo snega iw »m*-' .|rf upoštevati pa moramo	|
mernost drevesnih vr^	|
ločeno okolje. Na sploš**’ i
■ - -inP' :
da so ob vremenskih up

liko odpornejše avtohtofl^ j
dreves, na primer v gozdu Jesen, topol, vrba-h^
hrast. »Seveda pa
so^.^
naravni pojavi zmeraj h * g do, V naravi velja nknn’ .. nekaj mora pasti, ste novo,« Je dejal steU*

Da pa bo nekaj spe* dostikrat potrebna ka in pri pogozdovanju -gozdov podpira ' Murskosoboška enota
■d
gozdove namreč
gViUUVC UižUllCV JI**"
mi enotami v slovenil' * J
kom gozdov
dik. Letno to pomen*
vetdeset do sto X H sadik za zasebne 1»^®“^«<1^

dov, dvakrat toliko P®i dijo še v državnih- To h
jajo s tem, daje v
nižinskih gozdovih
popr,#
zelo močna in je

obnova skoraj
»Kljub velikemu Števil® _ w nih sadik so potrebe
velike,« je izjavil sogo''*^
j (d* 1
Foto:
Kmetijo prevzel najstarejši sin Boja"
lj
Ka vaševim za takšno odločitev ni žal, Cirila pa tudi ni strah za prihodnost njihove kmetije
Probtemi slovenskega kmetijstva so njegova posestna in parcelna razdrobljenost ter neugodna starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev. V strategiji razvoja slovenskega kmetijstva so zato zapisali, da osnovo kmetijstva predstavlja dovolj velika družinska kmetija, ki bo sposobna preživeti > v evropski konkurenci.
Od tega cilja smo Se daleč, vendar se razmere počasi vendarle izboljšujejo. Po osamosvojitvi se je število slovenskih kme-j tij s 110,000 zmanjšalo na okoli 77.000, takih, ki obdelujejo več kot 15 hektarjev, pa je zdaj okoli 5-000. Ker Je slovenski kmet v povprečju star 56 let, država s programom razvoja podeželja spodbuja izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev, saj s tako imenovanim ukrepom zgodnjega upokojevanja omogoča starejšim kmetom, da kmetijo predajo ' mlajšim naslednikom, sami pa se upokojijo. Nepovratnih sredstev
Je deležen tudi mladi prevzemnik, da lažje izplača preostale dediče kmetije. V Sloveniji je doslej ukrep zgodnjega upokojevanja izkoristilo okoli 500 kmetov.
Med tistimi, ki so se odločili za ukrep zgodnjega upokojevanja, Je tudi Ciril KavaŠ iz Odranec. Kmetija KavaŠevih Je ena redkih v tem kraju„ki se ukvarja s kmetovanjem, saj je v vasi le Se kakšnih šest čistih kmetij. Ciril pravi, da razmere v kmetijstvu niso ugodne, zato mladi opuščajo kmetovanje. Še pred dobrimi dvajsetimi leti je bilo v Odrancih več kot 1.500 krav, zdaj pa bi jih našteli manj kot 200. Takšnih, ki oddajajo mleko, je manj kot 30 in njihovo Število se vsak mesec zmanjšuje.
Za ukrep zgodnjega upokojevanja se je Ciril odločil, ker je naJstarejSi sin Bojan pokazal voljo do kmetovanja, zato je po končani srednji kmetijski šoli tudi ostal na kmetiji, 2 ženo, ki je zaposlena v Muri, imata še enega sina in hčerko, vendar sta oba že zaposlena.
Ponudila se je priložnost, zato smo jo izkoristili, pravi Ciril, ki se je za predajo kmetije odločil, ko je dopolnil 55 let. Pa ni šlo tako gladko, kot je bilo sprva videti. Preden je lahko predal kmetijo Bojanu, je bilo treba izdelati poslovni načrt in urediti številno dokumentacijo, kar ga Je stalo okoli 700 tisoč tolarjev. Kavaševi imajo zemljo kar v šestih občinah in v vsaki so morali pridobiti ustrezno potrdilo.
Ciril je sinu Bojanu predal celotno kmetijo, zato zdaj prejema ustrezno rento, vendar mora še naprej plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ko bo izpolnil pogoje za upokojitev, bo ob pokojnini še naprej prejemal razliko do višine rente. Pokojninsko in invalidsko Je kot kmet zavarovan tudi sin Bojan, ki te prispevke plačuje že pet let.
Kavaševi pravijo, da so se za ukrep zgodnjega upokojevanja odločili zavestno in jim ni žal, saj se s tem na kmetiji v bistvu ni nič spremenilo. Njihova kmetija je

Cirilu KavaŠu iz Odranec nižal, da seje odločil za ukrep zgodnjega upokojevanja in je kmetijo predal sinu Bojanu. Mladi gospodarje pokazal veselje do dela, zato se Ciril ne boji za prihodnost njihove kmetije. Foto: L. K.
mešana in se ukvarja s poljedelstvom in živinorejo. Imajo osem hektarjev lastne zemlje in dva hektarja gozda, obdelujejo pa še 30 hektarjev najetih površin, Ker vedno več kmetov opušča kmetovanje, z najemanjem zemljišč ni težav, problem pa je, ker so parcele izredno razdrobljene.
pravi mladi gospodar Bojan. Štirideset hektarjev zemljišč, ki jih treitutno obdelujejo, je razdeljenih v 120 GERK-ov, kar močno draži pridelavo. Vključeni so v kmetijski okoljski program, v kombinacijo IPL in ZEL, zato so za vsak GERK potrebne analize zemlje, ki niso poceni.
Kavaševi redijo v 40 glav goveje živi** > šest krav molznic, d' pF tanci. Deset jih trenU^ za križevsko kmetij®*^^ jjjf ki jim je zagotovila 1^
M jiiii jc zagviL,”—
" Je na trgu zaradi P® krav izredno težko
prodajo tudi okoH ^lli^ krme
konov. Večino
pridelajo sami,
-
ruze, pšenice so _ ton, del pa so
li dom a . za
krmo, f” sejejo
noreje pa sejejo b«^ krmni grah. Pet d® ■ njiv so letno name**) dkornipcshkertcP*
iraA	V eirlP*	L
bo več, bodo v rjetneje povečali po

ze,	f|i.^ ,/
S prevzemom
Bojan zavezal, u* ,, Vanjem nadalje^ jfil^ deset let, vendar cy da ga za usodo n| ni strah, Bojan je in veselje do
S prevzemotn
in veselje do itn*’-' tija je primerno ko bo gospodi	otif
. .	....H J
tija je
mlada gospodinj®i
lepša prihodnost, |K

To naših znanih poteh
■ LENDAVA LENDVAa-&,.s
M Černelavcih povezujejo kulturo s turizmom
Velikonočni
51- marca ob 19.30
* Najbolj inan
j-HImhi. ------ iMJWIJ znan
-=77. '’^“ popevke- poje Ki.... ™ ®vtof£he medrimurske pesmi.
predstavlja z etrokoncertom ob
Tokrat se
orhe-
bodo pesmi
‘^''P«toptiite:6evrov aprila
— . '‘i^ltoidega doma v Lendavi.
v

®o kuiiee
'Hj.i
aprila
laiMVA
J MHVAi - likovna razstava.
StiriF
^1 -Zgodovinski cikel slik Zpl-
■"'■ikiJillni pomembne zgo-'“lumetergospodarsketrenu-l■^amovali Lendavo in okolico
S* ■Or«
e uudskegaiekstiu
oasertemt	PatPeljenaje
sklopov. Razstava se
kanofii^ ier'Li'''	In predelave
u■ PP s prihazom
" '‘lil	gradove, ki
di. Razstiiiiu™’*^	turškimi napa-
hladnega in ah	opreme, zastav
^arheološka
.	e r J. J	L" ■ v. .. .
'“"a tatiTOi,
'‘bripske
K ki
ra-
basedem'
SlKlhi
in
razstava pozne brona-
etnološki
Ak. ‘^'Uin la v. *4..i..........
■	■»»'.'rinn vMivrvtJiii
®*b'btja sicer še niso
I**! ilkmlnh preti-
“Nija GkorgyaZale, f'^**’’*na'Kiparjev in
......
ostankov
^wi|BPa*i_ 1	'"■''"'■'lil uenounuT
in treh ba-Naict..,.. ■'r Kipov Iz okolice Lendave.
’*bistar
beiši ii


in treh ba-
izdelki v kraju in
trgovskem centru
Kulturno-turistično društvo Černelavci deluje od leta 2003, v tem Času pa so uresničili vrsto aktivnosti tako na turističnem kot kulturnem področju.
V soboto so se z delavnico in razstavo velikonočnih izdelkov ter kulturnim programom predstavili tudi v trgovskem centru Maximus, ki je v njihovem kraju. Predsednica društvajožica Viher pravi, da imajo v društvu, ki šteje 92 članov, več sekcij, in sicer pevski zbor, ljudske pevce in godce, otroško skupino Sonček in turistično sekcijo, ki sodelujejo v vseh aktivnostih društva v kraju in zunaj njega: »V turizmu smo se bolj aktivirali lani z organizacijo kuharskega tečaja, sledile pa so prireditve z razstavo izdelkov ljudske obrti ob božičnih praznikih in sedaj tudi z veliko nočjo. Prireditve, ki jih pripravljamo v domači dvorani vaškega doma, so zelo lepo sprejete. Letos so našo idejo, da bi se s svojim delovanjem širše predstavili, podprli tudi v Maximusu, V naših dejavnostih se tako turizem in kultura zelo dopolnjujeta,
^Velikonočna razstava vključuje delavnico izdelovanja pirhov in kvačkanja, razstavljene izdelke pa so članice naredile
Jožica Viher: V vasi bi radi obnovili staro »cimprano« hišo.
se, »remenke«, potice in drugo, kar se najde na mizi ob veliki noči. Lepi izdelki so prišli tudi izpod rok malčkov v otroški skupini Sonček, ki jo vodijo tri mentorice in ki se je predstavila tudi s kulturnim programom na temo o mami.«
Ljudski godci so imeli veliko nastopov po Pomurju, gostovali pa so tudi na .Madžarskem, Hrvaškem in pri izseljenskem društvu Lipa v Nemčiji. Igrajo na tradicionalne ljudske inštrumente pa tudi na kmečko orodje, kot je denimo kosa, in gospodinjske predmete, kot je »ribaž«. Tako oni kot tudi pevski zbor nasto-

Ljudski godci izčemelavec
‘^eteščanstva irt stara lekarna
aprila
L
iheica In Al^ Gjerkeša
pirhov in vin
•• 'h le. iro
"51
"erija
"la - Ml .
'h 14. um
“Plla nh Aleša Gjerkeša
'’'<ieam-
s.im, 10 le. uro
''"i prodaja razstavljen Iti
Velika nočje priložnost tudi za ljudsko ustvarjalnost.
13
mrizmuj lindi«

4!^ Razstava bo
na

b|
pajo predvsem s starimi prekI murskimi ljudskimi pesmimi. V I kraju pa imajo tudi staro »cimI prano« hišo, ki so jo hoteli ob-I novici, a bi za to potrebovali I preveč denarja. Zgradba je pod i spomeniškim varstvom, a je bilo I ugotovljeno, da jo je treba po-I dreti, saj je v zelo slabem stanju, I Vendar bodo skušali zagotoviti a denar skupaj z mestno občino,
Turistične prireditve
Grad - V soboto in nedeljo, 31- marca in 1. aprila, od 10. do 17. ure bodo v prostorih gradu velikonočne delavnice s prodajno razstavo izdelkov domače obrti, kijih organizira JZ Krajinski park Goričko. Med drugim bo v soboto ob 10. uri delavnica izdelovanja medenih »remenk« in tradicionalnih prekmurskih »remeiik« - tehnika batik, ob 17. uri pa bo otvoritev razstave Plečnikovih del.
Martjanci - V soboto, 51. marca, od 13. do 20. ure in v nedeljo, 1. aprila, od 10. do 16. ure bo v dvorani vaško-gasiIškega doma v Mar-tjancih razstava velikonočnih izdelkov, ki jo organizira TD Martin MartjancL Pred dvorano bo med razstavo turistična tržnica, v soboto ob 19.45 pa bodo dogajanje popestrili s koncertom Mešanega pevskega zbora iz Pečarovec v cerkvi sv. Martina.
Ljubljana - Od četrtka, 29- marca, do nedelje, 1. aprila, bo na Gospodarskem razstavišču sejem Turizem in posti Čas, na katerem se bodo predstavili tudi turistični ponudniki in turistične organizacije iz Pomurja. Sejemsko dogajanje bo dopolnjeval še Sejem plovil.
Dobrovnik - v soboto in nedeljo, 31. marca in 1. aprila, od 9-do 17. ure bo v etnografski hiši Dobronaki Gvorgva mednarodna prireditev Razstava pirhov in delavnice, ki jo pripravljata KUD Dobrovnik in Zavod za turizem Dobrovnik.
Ivanjkovci - V soboto, 31. marca, organizira Planinsko društvo Malica Murska Sobota pohod po Ormoški in Pomurski planinski poti po trasi Ivanjkovci-Sv. Tomaž-Gomila-Sv.Jurij-Kapela-Radenci. Pohod vodi Stanko Sreš.
Gradišče - V soboto, 31 marca, od 14, do 19 ure in v nedeljo, 1. aprila, od 8,30 do 18. ure bo v vaško-gasilskem domu tradicionalna velikonočna razstava, ki jo pripravlja TD Gradišče.
Mala Nedelja - V nedeljo, 1. aprila, od 7,30 do 13- ure bo v župnišču velikonočna razstava jedi in ročnih del, ki jo organizira TD Mala Nedelja - Radoslave!.
šalovci - V nedeljo, 1. aprila, bo v kulturni dvorani velikonočna razstava, ki jo organizira TD Šalovci.
Radenci - v petek, 30. marca, ob 17, uri bo v prostorih dijaškega doma SŠGT Radenci občni zbor Turističnega dništva Radenci. Beltinci - V soboto, 31. marca, od 8. do 11. ure bosta pri Zvezdi v središču kraja Sejem sadik in ekološka tržnica, ki ju pripravljajo Zeleni Beltinci.
Velika Polana - V nedeljo, 1, aprila, pripravlja Mladinski klub Velika Polana v sklopu projekta Mladi in zdravi prireditev Tek močvirski tulipan. Prireditev se bo začela ob 13- uri v središču Velike Polane, start teka, hoje in kolesarjenja ob potoku Črncu do izvira studenčnice pa bo ob 14. uri. Ob tem bodo predstavili tudi dve izobraževalni zgibanki; Močvirski tulipan izumira ter Odpadki in narava.
Negova - Pri negovskem gradu se zberejo vsako nedeljo ob 14, uri pohodniki, ki se odpravijo na dveurni pohod z naslovom Za zdravo življenje. Organizira jih TD Negova - Sp. Ivanjci, na pohode pa vabijo vse ljubitelje zdrave hoje po naravi.
doma in so plod njihovega dela papirja, razstavili pa smo tudi ■	' velikonočni pogrinjek v košari,
in znanja. Razstavljeni so izdelki ročnih det, pirhi, rože iz krep
ki vključuje hren, Šunko, kloba-
0

---- Sejem sadik in
|'V
16.30
“ra pravljic za
lEjn ^'"'“^^vPlovenskem
Iti
ekološka tržnica v Ljutomeru
Na Glavnem trgu v Ljutomeru sta to soboto potekala tradicionalni sejem sadik in ekološka tržnica, ki soju organizirali Zeleni Ljutomera. Organizatorji so obiskovalcem ponudili brezplačno petsto sadik gozdnega drevja, največ je bilo sadik hrasta, jelše in orehov, naprodaj pa so bile tudi sadike sadnega drevja. Na ekološki tržnici pa so lahko obiskovalci, ki jih je bilo kljub kislemu vremenu kar precej, kupili domače na ekološki način pridelane izdelke in kmetijske pridelke, kot so zelišča, domači kruh, domače jedi in jabolka. ter različne druge bioizdelke in bio-pridelke. - J. Ga., foto: S, B.
3 ib
1 Ji
da bi na tem mestu zgradili novo ncimpračo«, v kateri bi razvijali kulturno-turistično dejavnost, pravi Jožica Viher. Veseli jih tudi, da je kraj vse bolj obiskan. Prejšnja leta so vaščani bolj hodili na prireditve v mesto Murska Sobota, zadnje čase pa ugotavljajo, da jih vse več iz mesta rado pride tudi na kako prireditev v Černelavce.
J. Ga.

Izbor najboljših slovenskih turističnih spominkov
Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije sta razpisala v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in Obrtno zbornico Slovenije javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov v letu 2007,
Spominke za natečaj bodo sprejemali na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38,1000 Ljubljana, do 15- julija. Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, vzorce spominkov
tč,-

pa bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. Sodelujejo lahko avtorji s spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno in naravno dediščino ter sodobno ustvarjalnost, turistične kraje, značilnosti regije, turistične dejavnosti ali Slovenijo kot turistično destinacijo. Pogoj pa je tudi, da so prvič javno predstavljeni in da niso bili najboljši na lokalnih natečajih, Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo nagrajeni, in sicer prvi z 900, drugi s 450 in tretji z 250 evri.
J. Ga.
10
KULTURA
29. marec 2007 - VtSiB
1
viii
Fotografije domačinov Aleša Gjerkeša in Davorja DolencKi
Osamljena drevesa

I
Ob dnevu poezije je pesnik Milan Vincetič prejel čašo nesmrtnosti, ki jo podeljuje Akademija Poetična Slovenija. Čašo nesmrtnosti pa je v bronastem kipu upodobil akademski kipar Jure Smole.
N^ada za sto vrhunskih verzov
Čaša nesmrtnosti Milanu Vincetiču
Akademija Poetična Slovenija je ob dnevu poezije v Velenju podelila nagrado čaša nesmrtnosti 2007 za sto vrhunskih slovenskih verzov. Prejel jo je pesnik Milan Vincetič, ki se je anonimnega natečaja udeležil s svojim še neobjavljenim ciklom Verzalke. Med petimi letošnjimi nominiranci so bili še Iztok Geister, Jurij Hudolin, Brane Mozetič in Vinko Moderndorfer.
Na anonimni natečaj je prispelo v letošnjem letu do 8. februarja 158 še neobjavljenih pesniških ciklov oziroma avtorskih pesniških izborov, izmed njih pa sta nagrajence izbirali strokovna umetniška žirija, ki jo je vodil Ivo Stropnik, ter posebna stočlanska žirija, sestavljena iz stotih gimnazijcev. Skupno so potem izbrali pet nominirancev,
_ Med njimi pa so prav na večer dneva svetovne poezije razglasili poezijo Milana Vincetiča, pesnika in pisatelja, esejista, slovenista in urednika, ter mu podelili tudi kip čaše nesmrtnosti. Umetniško in strokovno žirijo je najbolj prepričal s svojo senzibilno, tankočutno, ironično stotnijo vrhunskih slovenskih verzov pesniškega videnja prihodnosti in zrenja sveta, kar je bila okvirna tematika letošnjega razpisa, »Ja, veliko mi pomeni ta nagrada, To je potrditev, da pesništvo ni v senci in da moje delo ne ostaja samo v predalih in na knjižnih policah, ampak gre med ljudi,« je po podelitvi dejal nagrajeni pesnik, ki ja za svoje delo med drugim prejel najbolj prestižne kulturne nagrade, kot so Veronikina in Jenkova nagrada ter nagrada Prešernovega sklada,
S čašo nesmrtnosti za sto vrhunskih slovenskih verzov sodobnega pesniškega videnja in zrenja sveta, ki jo ob svetovnem dnevu poezije podeljuje Akademija Poetična Slovenija, ne gre za to, da sc vzpostavlja nova pesniška nagrada, ampak da se v slovensko javnost prikliče svojevrsten dogodek v počastitev najsodobnejše slovenske pesniške besede. Pesmi petih nominirancev in dodatni izbor 21 slovenskih pesnikov in pesnic so objavili v pomladanski izdaji revije za poezijo Lirikon 21.
A. Nana RItuper Rodež
V lendavski Sinagogi so odprli razstavo umetniških fotografij Aleša Gjerkeša In Davorja Dolenčiča Iz Lendave, ki sta si izbrala za temo svojega fotografskega raziskovanja sveta osamljena drevesa.
Razstavo Osamljena drevesa sta avtorja pripravila v sodelovanju z Galerijo - Muzejem Lendava ter Zavodom za kulturo in promocijo Lendava, osrednja tema fotografij pa so različna naravna okolja tako v Pomurju kakor tudi drugih pokrajinah, v središču katerih je osamljeno drevo. S svojimi deli ljubitelja in častilca bogastva narave poudarjata povezanost in odvisnost človeka od narave, simbolično pa tudi osamljenost človeka v tem odtujenem svetu. Nekaj njunih del si lahko ogledate tudi na

Avtorja fotografij Dofenčič in Gjerkešob otvoritvi razstava v Lendavi
internetnem naslovu www.foto-razstava.com pa tudi na straneh Fotokluba Totifoto Mari-
bor, s katerim prav tako sodelujeta, O njunem delu je prof, likovne umetnosti Pero Markič
povedal, da se »avtorjate*"; ve umetniških fotografi)*^ ukvarjata s kreativnim ii" v fototehniki, kjer drevo p nificirata s Človeškim M dajajoč mu značilnosti os* .

nosti in ranljivosti, podrejenosti drugim, ONO s svojo vitalnostjo i" ' žljivostjo daje estetsko'' * pejsaža in funkcijo po veka, V svojem raziskovanimi rave to doživljata kot"*^i
I

življenjski prostor, ko^ ’
obstojnosti na tem i
tloba koloritov in J imajo naraven in statičen m ter, nabit z emocijam*’ F kaj, kar dobi poseben P -Šele takrat, ko smo ga I"*'
otjc idJkiai, n.v ouju rali, ne da bi prej v takti" ’ j
tu opazili karkoli poS'
iebnf«'J-
lip-
Svet razglednic Stefana Vide
V galeriji centra Banffy v Lendavi so odprli razstavo Svet razglednic - Razglednice sveta zbiratelja Štefana Vide, Razstavo je organiziral Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz Lendave, pripravil pa jo je v počastitev madžarskega narodnega praznika.
Razglednice in litografije, ki jih tokrat predstavlja Vida, so samo del obsežne zbirke, ki jo ima doma in je sestavljena iz deset tisoč kosov. Tokrat so na ogled motivi iz Lendave, Murske Sobote, Žalske županije, Budimpešte in drugih madžarskih mest, Medžimurja, krajev in držav, ki so se ukvarjale z naftno indu-
strijo, madžarske marčne revolucije ter stvaritve kiparja Gybr-gya Zale, Posebno dragocene so razglednice, ki so bile izdane ob tisočletnici naselitve Madžarov v Karpatskem bazenu (1896), Vse omenjene razglednice in litografije spadajo v glavnem v obdobje do prve svetovne voj-
ne.
Štefan Vida se je z zbiranjem
I
wwv^yestnik.si

l*o(ije^aHiiD[HiiiMgt ilrd.lV.atk.JMnhAi}. MiirM SobMB
razglednic in litografij začel ukvarjati v prvi polovici devetdesetih let na pobudo svojega kolega. Njegovo strast do zbiranja je dodatno sprožil zanimiv dogodek, ko je na bolšji tržnici v Budimpešti odkril črno-belo razglednico iz šestdesetih let, na kateri je bila prav njegova hiša v Lendavi! Doma ima še 3500 razglednic znamenitega založnika in fotografa Lipota Weisza iz Budimpešte, kar je največja tovrstna zbirka na svetu. Njegovo zbiranje pa še ni prišlo do konca: »To je obsedenost, ljubezen in konjiček hkrati, S to strastjo se bom ukvarjal, dokler se bom lahko,«
T, K.
Spomladanska premiera ljutomerskega gledališča

Starejše razglednice iz Žalske županije
u

Denar pada z neba in trosi smeh

$ premiero gledališke predstave Raya Cooneya Denar z neba ali v originalu Fanny Money so se v dvorani Ijuto-
i^erskega kulturnega doma
predstavili gledališčniki KD
Ivana Kaučiča ter v dveh urah dodobra nasmejali publiko. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi svoj kovček pomotoma zamenjali s kovčkom, polnim denarja. »Kakšni trije iz te dvorane bi ga verjetno vrnili, drugi pa ga veselo pobasali,^^ se je po premieri pošalil Srečko Centrih, režiser in igralec.
Henryja (Srečko Centrih) na svoj rojstni dan čaka lepo presenečenje, ko namesto svojega kovčka domov prinese kovček, poln denarja. Denar vrniti ali pa si ustvariti novo življenje v Barceloni? Hcnry že kupuje vozovnice in naroči taksi, ženajean (Mira Rebernik Žižek), ki je za prijatelja Vica in Betty (Jožef Pečnik
in Petra Šileč) pripravila večerjo, pa si želi samo eno, da bi skupaj preživeli prijeten večer.
Gre za tipično situacijsko komedijo, ki gradi svojo zgodbo na zapleteni mreži naključnih srečanj, zapletov, dialogov, ki vodijo v nove zaplete. Kaj komu povedati, kaj zamolčati, kovček med tem nekajkrat zamenja lastnika, zapletanje v laži pa zgodbo dela samo še bolj dramatično in le spretnemu avtorju in igralcem uspe iz te dramatičnosti potegniti humor. V hiši si namreč neprestano podajajo kljuko obiskovalci, ki bi lahko odkrili, kaj se dogaja in kakšno skrivnost imajo: detektiva (Robert Semenič in Albin Rožman), ki sta na sledi, taksistka (Fanika Zorec), ki dobro sliši in vse vidi, ter še mafijec s pištolo, ki ga ig-rajanko Potočnik.
Prav zaradi te dinamike v predstavi bi lahko samo ena napačno odprta vrata porušila vso zgo-
Gledališčniki KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera so s komedijo Denarz neba dodobra nasmejali publiko.
dbo. »Moram povedat*’
dbo. »Moram “predstava zelo
kaj vadili.^
smo vadili, kaj vad«** ^fe*^ za to predstavo,* jt' P** povedala Mira Rebe"*’	I
Še dobro, da se	j
dogajajo v resničn®*”	’

saj velika vsota uv— i.-^ .
' povzroči stres m ^**' j da bi prispevala k
' .......... Izbr-li
življenju.
Cooneya, ang dil, ker je s svojimi’*"
011, Ker je s SVOJI**-'-- X 10 blizu naši
Centrih. Ljutoniecsk’,
niki in
n. LiuioH*— J ' tudi publika!^
dstave, polne
ti^irtVCj puinc J*** jrvaV^^
Kaučiča Ljutomet jp<inČ r rti-’.
nutku naštudiran^ p" j medije, režiser boste verjeli, že predstavo. Kot ž*** dodamo še, da je b"’’	1^
predstave v London', v njej Pajekot r^j^^š nastopil avtor Ra/ ‘
A, Nana


29. marec 2007
nnvninn
11
Pomurka in Pomurec meseca marca
Začeli smo z izborom Po-brke in Pomurca meseca tri kandidatke in nkandidateste, poslušalke Poslušalci Radia Murski
pošUjanjem SMS-
m 2 glasovanjem K v tej številki j.,	’’Otno izbrali
zda, profesorica glasbe, dobitnica letošnje Miklošičeve nagrade, Pomurec meseca februarja pa je postal akademski kipar Ferenc Kiraly, dobitnik priznanja občine Lendava za kulturno dejavnost. Prejel je 55 glasov.
kandidata'
*‘'>««rko in Poinurca leta.
za
ri^^asovanju z SMS-sporočili [ Mo do spremembe Upora-omrežij Mobitel, Debitel vemiA	po no-
sw.t pošljete SMSzbe-presledek P na
'ilein	tipOToči«
l)niki
m M-.L!
Kandidatke za Pomurko meseca marca
1. Sandra Topič iz Gradišča, ki je na mednarodnem literarnem natečaju, ki ga pripravlja graška založbe Perplex, v svoji skupini
valo trideset držav v treh starostnih skupinah. Nagrada jo opogumlja, z njo je razveselila domače ter tudi profesorico in mentorico Miro Vaupotič. Sandra je dijakinja tretjega letnika Srednje zdravstvene šole v Rakičanu.
2. Elizabeta Urisk iz Dobrovnika, ki so ji konec lanskega leta na Madžarskem dodelili na-
ca in nekdanja ravnateljica do-brovniške dvojezične osnovne šole vodi in sodeluje v delavnicah in krožkih po šolah, vrtcih in društvih v Sloveniji in na Madžarskem.
3. Sonja Roman, atletinja, doma s Hodoša, ki se je na letošnjem dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki uvrstila med osem najhitrejših Evropejk v teku na 1500 metrov, V finalu ji sicer ni šlo najbolje, saj je bila sedma, vendar je že uvrstitev v
in kmetijstva. Na tem področju ■ postaja skupina Panvita vse močnejša na slovenskem trgu.
B
3. Ivan Markoja, župan občine Odranci, ki je z vnemo in osebnim trudom pripomogel k , odločitvi nemškega podjetja Car-thago, da bo to v obrtni coni v Odrancih začelo graditi tovarno _

'O
N-rMlIcA
Jana .
oziroma 47,92 to-
HtsMtvajijaso obja.
™ Cu intPfo...-: ..	...
skeoro ‘^?”^^*'b«ni strani Mur-Zbrana sredstva bo-
jT-®
i



Vj/‘’J''^'^’^''odelne hišo Pomurja
. ’KUpno vas je glasovalo
namene, za

odločili, da je februarja-s ' Romana Rek Gne-
'■Ibrsteda vaJi
Poi

zasedla drugo mesto. Na tradicionalnem natečaju je letos tekrao-
ziv mojstrice ljudske umetnostne obrti za barvanje pisanic, Zavod za kulturo madžarske narodnosti pa jo je ob letošnjem madžarskem kulturnem prazniku za to njeno ustv-arjalno de-
nem zboru Republike Slovenije je vzdrževal in še vzdržuje številne stike z Nemčijo, med slovensko osamosvojitvijo pa je kot predsednik GZS pripisoval posebno vrednost gospodarskim odnosom med državama.
2, Stanko Polanič, ki se je s svojimi 21,7 milijona evri aktivnega premoženja med stotnijo najbo-

J in Pomurec leta 2007 (marec)
meseca:_____
Poi

(I
a
1
SSi naslov:

'Prioni,
a pošte val i b o mo samo v cel Oti izpol n je ne gl asovn ic e.
J

finale izjemen uspeh in odlična napoved za letošnjo atletsko se-
lo nagradil. Upokojena učitelji- ’ zono. Sonja Roman je nosilka
Izpolnjene glasovnice, ki bodo v četrtek, 29. marca, objavljene v Vestniku, pošljite najkasneje do petka, 27. aprila, na naslov; Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta. SMS-sporočiia lahko pošiljate prav tako do zadnjega petka v aprilu.
več naslovov državnih prvakinj na 1500 metrov in ima nekaj odličnih mednarodnih uvrstitev.
za izdelavo avtodomov. Županova zasluga je, da so v občini Odranci že pred leti začeli urejati obrtno cono Kamenci. Tovarna avtodomov bo v Odrancih do leta 2009 zaposlila 150 ljudi, že prihodnje leto pa bodo izdelali 250 avtodomov visokega cenovnega razreda.
Kandidati za Pomurca meseca marca
1. Feri Horvat, poslanec državnega zbora, ki je ob 15- obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Nemčijo prejel odlikovanje nemškega predsednika Horsta Koblerja - veliki red zaslug Zvezne republike Nemčije. Kot dolgoletni predsednik nemško-slovenske skupine prijateljstva pri držav-
*
gatejših Slovencev uvrstil na 23-mesto in je s tem najvišje uvrščeni Pomurec. Preko holdinga In-tering je večinski lastnik SGP Pomgrad, znotraj holdinga pa deluje tudi skupina gradbenih podjetij, ki jih lastniško obvladuje. Vzporedno z gradbeno dejavno-' stjo se utrjuje tudi na področju živilskopredelovalne industrije
In Steiner, policijska prometna strokovnjaka, o motoristih
Sezone še ni, nesreče so že
Naj ■	■
enkrat mesečno policijska kontrola motoristov
R ®\“'**o‘-istična se-.5’^ Cestab^i?’’ ‘“p*®
ql
'ifl	‘“P*®


ir
kaj
veni
»V primeru nesreče s hudimi poškodbami je šlo za tipično situacijo, ki sodi med tiste, na katere neprestano opozarjamo, a, kot kaže, zaman: voznik motornega kole-
,'“'11 V
'"""O SP L.
S.
!•>'......
I
se jc poškodo-
>: mo-
^Paiflhfpoškodo-

tet
Najbolj ogroženi so motoristi, stari od 24 do 34 let
Žibrat, bodo najmanj enkrat mesečno izvajali poostrene nadzore nad motoristi, kjer bo poudarek na kontroli hitrosti, kontroli psihofizičnega stanja in izpolnjevanju pogojev za vožnjo motorjev ter tudi na njihovi tehnični brezhibnosti. »Kršiteljem povratnikom
imel v mislih akcijo Policijska izkušnja kot nasvet, kjer bodo policijski inštruktorji demonstrirali treninge varne vožnj^, praktično pa motoristom prikazali vaje, ki so pomembne za varnost v prometu.
»Zelo pomembno je, da se v novo sezono zapelje previdno. Naj bodo prve vožnje individualne in ne skupinske. Treba je paziti na posledice zime, ki so ostale na ce-
Prometne nesreče motoristovv zadnjih šestih letih

®opedistov
Boris
Mvee /“bi na....■7''"' KOies. Po v začetku
,1 i-
'bigi
sij „ pf”. -
m
■'"^■»mijenace-“ 'krilih koles. Po
Prežijo
'^'oine r,
»./.""".pol..
sa je na mestu, kjer je to prepovedano s talnimi oznakami, prehiteval kolono vozil, ki je vozila počasi, Eno od vozil v koloni se je ustavilo, da bi omogočilo vključitev v promet vozniku, ki se je vključeval s stranske na prednostno cesto. Voznik mottirnega kolesa pa je trčil v to vozilo in se hudo poškodoval,* nadaljuje Žibrat.

Policija bo motorje tudi zasegala
Policisti zato ne bodo ničesar prepustili naključju: navsezadnje lahko motoristu tudi zasežejo motor, »Policija je sprejela obdobni načrt, kjer smo načrtovali ukrepe za izboljšanje varnosti voznikov enoslednih vozil (motorji in kole-u 7 motorjem, op. avt,). Ukrepi so tako represivne kot preventivne narave,* pojasnj načelnik prometnih policistov. Kakor je>Še povedal
VIDIMO SE V TELETRGOVINI
Teletrgovina MURSKA SOBOTA Trg zmage 9000 Murska Sobota
brezvrvični aparat Panasonic KXTC-1100
31,80 EUR (7.620,55 SIT)
USB ključ 512 KB iTech Sl M Dri ve
19.80 EUR (4.672,98 SIT)
prenapetnostna zaidita PCTEL2
16,80 EUR (4.025.95 SIT)

se bodo vozila zasegla, privedeni bodo v takojšen postopek na sodišča, zasegala pa se bodo tudi predelana vozila.« Steiner pa je opozoril na policijsko preventivo; tako bodo pred in med motoristično sezono policisti opravili več preventivnih dejavnosti. Pri tem je
Leto
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
+
Mrtvi motoristi

multifunkcijska naprava CANON Pixma MPS30
278,40 EUR (66.715.77 SIT)
Vir in foto: Policijska oprava Murska Sobota
Stiščih,predvsem na nove luknje in razpoke v asfaltu ter na pesek, ki se Še vedno pojavlja na in ob robovih cestišč. Moramo se tudi zavedati, da na hladnem asfaltu pnevmatike Se nimajo tako dobrega oprijema kot na vročem poletnem asfaltu, zato moramo v prvih kilometrih vožnje pnevmatike primerno ogreti, hitrost vožnje pa prilagoditi razmeram na cesti,« končata Boris Žibrat in Srečko Steiner.
Andrej Bedek
'"iV
BenQ<'’ J
'l
LCD monitor BENQ 17"
168 EUR (ae.zsa.sa SITI
£
1 £
I
Telekom
Slovenije
Krvavo leto 2006: motoristi so bili vpleteni v 54 prometnih nesreč. Pet motoristov in en sopotnik so umrli. Telesno se je poškodovalo 35 motoristov. Glavni vzrok za nesreče motoristov je bila prevelika hitrost, dodatna vzroka nesreč sta bila vinjenost in vožnja brez vozniškega izpita oziroma vožnja brez ustreznega dovoljenja za določeno kategorijo.
I Kupon
I
I
Prvim dvajsetim kupcem v Tele trgovini Murska Sobota bomo ob predložitvi kupona podarili darilo!
t____________________________

12
29. marec 2007 - VE»
Barometer
Štefan Sobočan, direktor Varisa, je prejel znak kakovosti v graditeljstvu.
Vesna Škerlak, Sebeborčanka v mirovni misiji v Afganistanu
Pridi domov. Čakam te!
Edina ženska med 54 vojaki šestega kontingenta Siovenske vojske v afganistanskem
- Da postane vojakinja, jo je navdušii oče - Pravi, da so jo fantje v vojski dobro sprejeii
I
i
I
»Pridi domov. Čakam te,« je dejal Dominik dekletu Vesni, ko mu je ta sporočila, da se je odločila za odhod v mirovno misijo v nemirni Afganistan. »Pričakovala sem, da me bo poskušal pregovoriti, naj ne grem, pa ni ravnal tako. Rekel je, da bi tudi sam šel, če bi imel tako priložnost.
Branko Špilak iz Pod g rad j a je osvojil naziv kralja šnopsa severovzhodne Slovenije in se tako prebil na vrh dvanajstih Vestnikovih turnirjev.
Srečko Centrih, režiser in igralec, lahko z gledališkima skupinama iz Ljutomera in Križevec v tem trenutku nastopi najmanj s petimi gledališkimi predstavami.

Robert Dokl, direktor Av-tohiše Kolmanič & Dokl, je postal predsednik franšiznega odbora Chevrolet Slovenija.
Stane Baluh, direktor Urada za narodnosti pri Vladi Republike Slovenije, opozarja, da bo postal Svet romske skupnosti, ki ga prinaša nov zakon, oseba javnega prava
Vesna Škerlak; »Domačinom je bilo čudno,kakoje ženska lahko vojakinja. Vemo, kakšna razmerja vladajo v muslimanskem svetu. Enkrat so na kontrolno točko prišli afganistanski policisti. Ker sem bila v popolni bojni opremi in v neprebojnem jopiču, sprva sploh niso opazili, da sem ženska. Ko jim je postalo jasno, so govorili, kako je mogoče, da ima ženska orožje. Na koncu pa so se z menoj celo fotografirali.«
Prijetno me je presenetil,« pravi Vesna Škerlak (25) iz Sebeborcev, ki se je v začetku meseca vrnila domov z misije.
»Domači so me podprli pri moji nameri, le mamo je bilo malce strah, da se mi v Afganistanu ne bi kaj zgodilo. Ob fantu pa sta mi veliko stala ob strani stric in teta,« nadaljuje Vesna, ki se je nekaj časa poskušala kot natakarica, ker po srednji kmetijski Šoli ni dobila službe. Za odhod v vojsko, je »kriv« oče: »Zmeraj je govoril, naj bom policistka ali vojakinja.« Sicer pa se je Vesna veliko družila s fanti»... z njimi sem igrala nogomet...«tako, da bi lahko dejali, da je imela »moške zadeve« v krvi. Pred dvema letoma je opravila v Vipavi osnovno vojaško urjenje, v Ljubljani pa se je izučila za bolničarko. Njena matična enota je 20. bataljon iz Celja. V misijo je odšla v dvojni vlogi: vojakinja in bolničarka. Na vprašanje, kako s o vojaki sprejemajo ženske znotraj enote, odgovarja, da se do njih obnašajo dobro in so pripravljeni priskočiti na pomoč, »Fantje te sprejmejo, ko vidijo, da si, denimo, sposobna držati njihov tempo med tekom. Ne marajo pa, ko se vojakinja vede v smislu, češ ker sem ženska, ravnajte z menoj previdno in ne na vso moč,« V Afganistanu je bivala v ločenem zabojniku kot drugi vojaki, obveznosti pa je imela enake: delo na opazovalnici in kontrolni točki ter patruljiranje v mestu. Seveda je dajala tudi medicinsko pomoč, če je bilo treba.
Ni enostavno niti naporno
Kakšno pa je sploh služenje vojske? »Ni enostavno niti naporno,« pravi sogovornica. Kot še pravi, je bilo podobno tudi v Afganistanu. »V misijo smo odpotovali pripravljeni, kajti v ta namen smo se urili približno pol leta.« Prvi mesec v misiji je
s

fr
P

SVesna Škerlak je prejela priznanje za uspešno opravljeno misijo v Afganistanu: v misiji je služila med 7. avgustom 2006 in 11. marcem 2007,
bil tako imenovani uvajalni mesec: slovenski vojaki so se namreč v Heratu morali privaditi na vročino - blizu 40 stopinj - ter na pesek in peščene viharje. »V pogonu smo bili 12 ur dnevno, včasih tudi po 24 ur, vendar si bil potem v tem primeru naslednji dan prost,« Največja nevarnost so bili, pravi Škerlakovaj samomorilski napadalci in minska polja.
Vesna je stike s fantom in družino vzdrževala po telefonu in elektronski pošti. »Ponavadi smo se slišali v nedeljo, ko sem na kratko govorila z vsemi, sestra Sonja pa me je v sporočilih po elektronski pošti obveščala o tem, kaj se dogaja doma, na razpolago mi je bila še, da sem
se

ji kaj potožila « Med xji
je nastala naslednja anekdota:
' »v
del j o so rekli, da jedo špagete
ali
ker so vedeli, da jih sovražim,

jih v bazi Italijani skoraj Oh, kako sera pogrešala marah'*’ juho.« Na vprašanje, ali še enkfs* >
JUHO.« na vprašanje, an sc ' jjji Vesna Škerlak odgovarja: »Ne
da se lahko zasluži nekaj	,
----__________1___
sem
prejemala okrog sedemsto
larjev, vendar denar ni na pi

Ker še nimam otrok, sem se ža odhod v misijo. Ko pa bom ke in družino, v misijo ne bom |
Andr®J

»Fantje sovojaki te sprejmejo, ko vidijo, da st, denimo, sposobna držati . njihov tempo med tekom. Ne marajo pa, ko se vojakinja vede v smisIUt ker sem ženska, ravnajte z menoj previdno in ne na vso moč.«
Država prodaja delež v Muri
Bo NFD poparila hlad?
Paradržavni skladi Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) ter D. S. U. v likvidaciji so sredi marca objavili nov razpis za prodajo državnih deležev v 96 družbah, od tega jih je 57 delniških. Gre za šesto prodajanje državnega premoženja, na seznamu družb pa so se spet znašle Cetis, Cinkarna Celje in murskosoboška Mura,
Borut Meh je pred časom za časopis Dnevnik že izjavil, da ga ponovna uvrstitev na seznam prodajanih ne preseneča, saj lastništvo v Muri skladoma ne prinaša veliko, podvomil pa je tudi o uspehu prodaje, ker da se bo težko našel heroj, ki bi bil pripravljen vlagati v tekstilno industrijo.
Dvomljivi napovedi za protiutež sestavimo optimistično. Navdih zanjo daje že sedanja lastnin-
ska struktura Mure. Za Sodom, ki ima 12.23-odstotni lastniški delež, je druga največja lastnica Mure Gorenjska borznoposredniška družba z 11,83 ter NFD Holding, ki obvladuje 6,94 odstotka kapitala. Poznavalcem je že dolgo jasno, da je lastništvo Gorenjske borznoposredniške družbe v Muri samo »parkirišče« za NFD, saj bi slednja v drugem primeru zaradi peiin-dvajsetodstotnega lastništva (zaokrožuje jo še 6,73-odstotni lastniški delež Vipe) že morala objaviti prevzem. Verjetna lastniška naveza torej razkriva, kdo od lastnikov Mure ima glavno besedo in s kom se bo (ali se je že) Sod pogovarjal ob objavi prodajne ponudbe. Državna sklada se bosta pri iskanju kupcev logično najprej ozrla po sedanjih lastnikih družbe in pričakujemo lahko, da se bosta za uspešnost kupčije s ponudniki
pripravljena tudi pogajati. Morda pa se bo NFD za povečevanje lastniškega deleža v Muri lažje odločal, če mu bo država pripravila Se kakšno ugodno ponudbo v atraktivne jSem podjetju.
Vreden pozornosti je tudi 4,79-odstotni lastniški delež borznoposredniške h’iše Medvešek - Pušnik. Zanjo velja, da ima glede naložb dober nos, med borzniki pa je tudi vse pogosteje slišati, da v Muri razpoznavajo priložnost. Tekstilna industrija je namreč že pošteno očiščena, tudi Mura, in napovedi o pričakovanem vzponu se nanašajo tudi nanjo. Državna prodajna ponudba velja do sedmega maja, ko bodo zainteresirani kupci oddati svoje ponudbe, rok veljavnosti ponudbe pa je do vključno šestnajstega julija, ko jih bosta sklada proučila in podala svoje mnenje.
Majda Horvat
Poinedovali smo v MČ Turopolje Podpora ureditvi ' brežin kanala Ledave
I
I
Ali vgm bo UMstnl oz. loliBlnl BvlotMJWll pf®’’*** Olggil žhdjanjfr v (TiHtU?
m bom ga uporaMbl
na i/am 4%
Al b( ptK^H uredHav rAzbramanHn^B« Ledava zh sprehajalce, lakaja, koleBafr
Prebivalec v mestni četrti Turopolje smo spraševali o njihovem mnenju glede mestnega oz. lokalnega avtobusnega prometa in
n* wn
n«
ali hi 'i|i^
brežin razbremenilnega kanala Ledave za sprehajalce,
Lastniki Mure, d. d., ki imajo v podjetju več kot odstotek lastništva: Slovenska odškodninska družba 12,23, Gorenjska borznoposredniška družba 11,83, NFD 6,94, Vipa 6,73, Zvon dva Holding 6,48, Mura, d. d., 5,77, Medvešek - Pušnik 4,79, TP ’ Portorož 2,74, E()Tgroup LLC 1,52, Mateja Šavel Kos 1,35, Delniški vzajemni sklad Morda linija 1,28 in Pulsar Holding 1,25.
sarje. Da bi jim avtobusni promet olajšal življenje v mestu, je potrdilo 57 odstotkov sodelujočih. Dve petini sodelujočih sta odgovorili, da ga ne bodo uporabljali. Ureditev brežin razbremenilnega kanala Ledave podpira kar 93 odstotkov, nasprotovala pa sta le dva odstotka vprašanih. V tej akciji vas povabimo tudi k naročilu. Če ,se naročite na časopis za vsaj dve leti, ga kar prve tri mesece prejemate brezplačno. Pokličite nas in se naročite. Veseli bomo vašega klica v Klicni center slepih v Š. Loko po telefonu, številka je 04 517 00 00.
Matevž Pintar
Mfiirska
PifeSfi 1, Mtirsiia
cc’"'

jlidkorjii bi ter mčagenje Društvo zd zsirdvjs srca in oiilja
SOaOTA.St ras«* "V
ZiMiiit


VESTHIK 29 marec 2007
(IZ)BRANO
13
(
I


J i'
Zanimanje za ples vedno večje

v ritmu čačačaja tanga ali valčka
I daleč v Človeški spomin ' verjetno ni kulture, kjer ne bi s otnočjn plesno gibajoče govorice raiaU *	taktov ljudje iz-
Inb. t>hčutkov, zapeljevanja sti	veselja in tudi žalo-
dov bkt dediščine vseh naro [j. I* visoka umetnost pa tu-dnrf “^!P®8osteje pa zabava in nek j’**^8®dek,Saj veste, kako so Pl * dvorih prirejali različne _ > kjer so se spoznavali, in še da-P P*"največ ljudi svojega crja spozna prav na kakšnem
nes.

I

k
Barometer
I
?■
J	.Zk«
h
I-
ll
l.
v

Igjg pionirji. Lana Donko, f^avidom dosegla prvo
Pionilji. pa je povedala; lepe barvne iiiiMi da še ne smemo ?*hlaee
Bial pri plesu nosi
K
II .
^aicij ir^
It visokim pasom, belo

^'^^ijElm, Bil je smešen, ‘»ez zobje.«


hi
A
i
F'
I ■’

E

B

I
i i i
I



iSbfi
it
& ai
A
wwn ■

Plesni par mora biti kot eno - ko se vrti po parketu in tudi s svojo celostno podobo.
plesu. Pri plesu pa gre lahko zelo zares. Tako so se v Murski Soboti na kvalifikacijskem turnirju zavrteli v standardnih in latinskoameriških plesih.
V Pomurju obstaja danes le en klub, kjer se aktivneje ukvarjajo z učenjem standardnih in latinskoameriških plesov in ima 16 tekmovalnih plesnih parov. »Če se primerjamo s slovenskimi plesalci in klubi, ki imajo dolgoletno tradicijo in so izredno usppšni tudi v tujini, so naši pomurski plesalci nekje v zlati sredini,* pravi Ambrož Pušnik, učitelj plesa in vodja Plesne šole Devžej za Pomurje.
Res pa je, da morajo tisti, ki se želijo resno in profesionalno ukvarjati s plesom, v to vložiti veliko trdega dela in tudi sredstev. Klub lahko ponudi osnovne treninge, za vrhunske rezultate pa je treba vložiti še veliko več. Eden od očetov mlade plesalke, ki redno nastopa na mednarodnih festivalih, je povedal, da za ob-
leko, čevlje, treninge in nastope porabijo tudi po tri milijone tolarjev letno.
»Ples je šport za vse generacije,« pravi Sana Vodovnik, plesna sodnica in poznavalka plesa na Slovenskem. In zdi se, da je vedno več zanimanja za ples. »To opažamo tudi pri nas,« pove Pušnik. Vedno več mladih in tudi odraslih se rado vključi v plesne tečaje, kjer sc vrtijo v taktu rumbe, čačačaja, tanga...
In kje se lahko sprostiš in zavrtiš na plesnem parketu? To pa je že zahtevnejše vprašanje. Možnosti je bolj malo, glasbeniki največkrat igrajo polke in valčke, mogoče še kakšen čačača, tu pa se vse konča. Zato pa bi lahko kdo videl priložnost, da s pravo plesno glasbo privabi ljudi, ki si želijo popestriti večer na plesnem parketu. Tako zase, za svojo zabavo, za druženje ali za ponovno zapeljevanje svojega partnerja.
A. Nana Rituper Rodež Foto: Jure Zauneker
flan v novi porodnišnici
Bodila so se
I
*

^tiri življenja se v to podobo in dopustite, dotakne
V^ljenj^^ostilastne-“4	"»te« S' ■•»“p
'"'llem

Ali,
tn bolj
1 v komaj bodo ml-
so v ne-
I,
t

!r
vzele v
poio-
r

na-
istvo,
deUte z želj«, 'n >«le Url -I ’

te

."''■''JUCTnu
c
sre-
“■“»lost mate-
f
s
rinstva, Urška je prvi otrok Lidije Koščak in po izkušnji prvega poroda upa, da bo še kdaj prišla v porodnišnico, ki je tudi zelo lepo urejena.
Bernarda Balaško Žižek je povila Marka, ki je njen drugi otrok. Prvega je rodila v stari porodnišnici.
Z novo se ne da primerjati, pravi Bernarda, le medicinske sestre in babice so ostale enako prijazne. Tudi drugi porod je enako kot prvega doživela kot . nekaj lepega, zato bo morda razliko spoznala Selc ob tretjem. Tako vsaj upa.
Darja Idič pestuje svojega Aljaža, ki so mu na svet pomaga-




!
A
I



v
.1

il
prvi V novi porodišnici: David in mama
Uiška in Miha Halas plešeta v parih že nekaj leL Nastopata med člani in se najraje vrtita v ritmih latinskoameriških plesov. Na tekmovanjih dosegata lepe rezultate. Na nastope se skrbno pripravljata: »Vsaka plesalka sama poskrbi za obleko, seveda živih barv. Kroj si poiščem na internetu, šivilja mi zašije, lasje so speti, obraz naličen
»Naličen in urejen je tudi soplesalec,« pravi Miha, ki pred nastopi sestri ukrade malo pudra. »Super je plesati z bratom, le zaljubljenost in spogledovanje je zato težje odplesati,« se pošali Uiška.
Vesna Škerlak, vojakinja iz mirovne misije v Afganistanu, opozarja, da jo fantje so-vojaki sprejmejo, ker vidijo, da je sposobna držati njihov tempo med tekom.
Branko Časar je izdal novo knjigo Boug žegnjaj.
d
il
Vsak detajl je domišljen - tako pri plesu kot po videzu.
Ciril Kavas, kmet iz Odra-nec, je predal kmetijo najstarejšemu sinu in se odločil za predčasno upokojitev.
9


J
1
3
I
li s carskim rezom. Bolečine, ki še vedno prežemajo telo, pozabi v trenutku, ko vzame dete v naročje. Otroku gre dobro, Rad je in spi, mama Darja pa si najbolj želi, da bi bil zdrav.
Ana Šabjan je povila prvega otroka nove porodnišnice, Davida. Občutki ob prvem rojstvi in materinstvu so zanjo zelo globoki, lep spomin pa bo ostal tudi zaradi prijaznosti in strokovnosti zdravstvenega osebja ter sodobno opremljene porodnišnice. David se je rodil dan po določenem roku, ravno na materinski dan in prvi v novi porodnišnici. Za njegov prihod na svet se je trudil tudi očka, njegova prisotnost pa je bila v veliko oporo materi, ko je trpela v porodnih bolečinah. Sreča staršev ob rojstvu prvorojenca je popolna in upanje, da bo sedaj mlada družina dobila še kakšnega otroka. veliko.
Prvorojenca je z enkratnim naložbenim zavarovanjem z jamstvom glavnice B.I.K. obdarila Zavarovalnica Triglav, preostale tri pa s priložnostnimi darili.
Majda Horvat Foto: Nataša J uh nov
I


I
I

L''^.


J


Miran Jablanovec, direktor Galexa, skupaj z lastniki po-‘ Slopoma ločuje drogerijsko dejavnost in veleprodajo od razvojne in proizvodne dejavnosti. Ustanavljajo novo družbo, ki se bo ukvarjala z veleprodajo zdravil.
Aleš Dokl, trgovec v prodajalni Marjanca v Gornji Radgoni, je bil v konkurenci več tisoč prodajalk in prodajalcev razglašen za enega od naj... prodajalcev Mercatorja v letu 2006.
14
IZ NAŠIH KRAJEV
29. marec 2007 - VESI®'
I
Cecilija Šegula pravi, da ima veliko energije, s katero lahko tudi zdravi
»Lahko se povežem z
univerzumom«
ll
Sobotna šola
v preteklih štirih letih so začeli na OŠ Beltinci z uresničevanjem koncepta dela z nadarjenimi učenci, za kar še posebej skrbi koordinatorka Angelca Svenšek. Minulo soboto so pripravili 2. šolo za nadarjene učence. Poleg oblik deta z nadarjenimi, kot so notranja, fleksibilna in zunanja diferenciacija, dodatni pouk ter raznolike interesne dejavnosti v Šoli in zunaj nje, je sobotna šola kot pika na ioz. kotdelobogatitvenega programa. Izvedli so matematično, angleško, slavistično, naravoslovno, plesno, šahovsko in likovno delavnico. Vsak učenec je sodeloval pri dveh delavnicah. Večina učencev je ocenila svoje delo kot zelo uspešno, mentorje pa so učenci skoraj stoodstotno ocenili z oceno odlično. Nedvomno si želijo učenci drugačnih oblik dela, zadovoljni pa so tudi učitelji in starši.! G., foto: A. S.
Pred petdesetimi ieti jo je zanesla pot v Kanado, zdaj jo vse bolj vleče v rodno Prekmurje
Iz Križevec pri Ljutomeru
Spominsko znamenje v Logarovcih
člani Krajevne organizacije Zveze borcev NOV Križevci so imeli pred kratkim letni občni zbor, na katerem so podali poročila o minulem delu in obravnavali plan delovanja za letos,
V razpravi so namenili še največ pozornosti pripravam na obnovitev spominskega obeležja pri Žalikovih v Logarovcih. Tam se je v noči od 2, do 3. februarja 1945 nastanila skupina partizanov in aktivistov NOB. Ponoči je hišo obkolilo okrog 40 kozakov, sodelavcev nemškega okupatorja. Čez čas so vdrli v hišo in začeli preiskovati prostore. V spodnjih so odkrili partizanski plašč in torbico, zato so se napotili proti podstrešju, kamor so se skrili partizani. Pred sabo so potiskali gospodarja Žalika. Vnel se je hud boj, ki je trajal pet ur. Prvi je padel komandant kozakov, več partizanov pa je bilo huje ranjenih. Kozaki so poklicali okrepitev, partizani pa so se odločili za preboj in umik. Med bojem sta junaško padla Jožko Berden - Rastko in Branko Bernot - Aljaž. Cirila Jureša - Maksa so kozaki ujeli težko ranjenega, ga odpeljali v ljutomerske zapore in ga naslednji dan obesili. Ujeli so tudi Marijo Petje - Vido, ki je bila prav tako težko ranjena, jo odpeljali v zapore v Mariboru in jo tam ustrelili. Kozaki so med bojem ubili tudi gospodarja in gospodinjo ter požgali Žalikovo domačijo. Iz obroča pa sta se uspela rešiti Rado Pušenjak - Prlek in Stane Simonič.
Člani KO ZB NOV Križevci so že leta 2005 vložili na križevsko občino načrt za obnovo in ureditev okolja spominskega obeležja pri Žalikovih. Lani so zaprosili tudi sredstva iz sklada Staneta Rozmana v Ljubljani, od koder so jim zagotovili soudeležbo v višini 100.000 tolarjev namenskih sredstev. Pričakujejo, da bo enak znesek zagotovila v letošnjem proračunu tudi občina Križevci pri Ljutomeru.
Petdeseta leta prejšnjega stoletja so bile življenjske razmere pri nas dokaj težke, kar je veljalo še posebej za Prekmurje. Skoraj pri vsaki hiši je bilo večje število otrok, in ko so odrasli, v večini primerov niso imeli možnosti za zaposlitev ali šolanje. Tako je bilo tudi pri Žalikovih na Srednji Bistrici, od koder je doma Cecilija Šegula, ki jo je leta 1957 zanesla pot v Kanado. Zdaj jo vse bolj vleče v rodno Prekmurje, tudi zato, kot pravi, ker bi rada pomagala ljudem.
V Kanadi je bila zaposlena na različnih delovnih mestih, največ pa v zdravstvenih ustanovah oz. klinikah. Kmalu jo je začela 'zanimati tudi tako imenovana alternativna
medicina, zdravljenje z naravnimi pripomočki, največ z vatamini, in s svojo bioenergijo. Večkrat se ji je kdo potožil, da ga kaj boli. Ona ga je tolažila in položila svoje roke na boleče mesto. In mnogi so ji rekli, da so bolečine kmalu prenehale. Zato se je odločila, da si bo pridobila tudi določena znanja o alternativni medicirfi. Obiskovala je razne tečaje in predavanja ter si pridobila čez trideset diplom. Med drugim je postala tudi doktorica kitajske medicine.
»Dovolj je, da koga pogledam od blizu v obraz, in lahko ugotovim, kakšne zdravstvene težave ima. To prepoznavam tudi po obliki in barvi nohtov posameznega človeka. Moj osnovni nasvet je povezan s pravi-


K

'aS-'



'T'

r
f

o


d'

: Ji ^'i
i
J. G.
v
5i:::f

■Ll

če pridete na obisk k Ceciliji Šegula, vam lahko pokaže knjigo o alternativni medicini, v kateri je zapisano tudi njeno ime.
Delavnica Ljudske univerze Murska Sobota v Lipovcih
Brat Džouži
Vsi gučijo, kak se bodjo za boukšo bodočnost svoji dragi občanov, svoji voliicof, svoji državljanov. Takgučijo, po istini se pa samo med sebof cukajo, što de koga bole doj poklačo, ka bi sebe gor zdigno. Tak je v oblastni višinaj, tak je tudi v pravosodji med sodniki pa fiškališi, tak je zdaj med vlado pa Sovo, tak je med dvema predsednikoma, pa tak nan je boukša bodočnost, za štero se vsi tej gumbajo zagvušana. Po takšon bi tejko pravili, ka na svaji stoji lejpa bodočnost. Po takšon premišla-vanji, ka nas ešče vse t* obečanoj boukšoj bodočnosti čaka, si je Beta, moj pajdaš, spopejvo:
Nova stranka se ustvarja, to na velik zvon udarja, to se sliši že povsod, je to politikov spretiod?
Opozicija ta mala vse od sebe je že dala, zdaj slabotna je tako, nič več pomagalo ne bo.
V eL-De -eS -u se zdaj giba, en čez drugega poriva, se odloča zdaj tako, da bo res k vragu vse to šlo.
Ml vseskozi si težimo, drug od drugega bežimo, se obnašamo tako, da res bodočnost čudna bo.
Cecilija in njena energijska (»nadnaravna«) podoba
Ino prehrano. Če je le možno, hati na pari. Sečeda je pomemben „ hrane. Nekdo, ki ima krvno skupin'’ moral uživati predvsem nemastno meso, sadje rdeče in modre barve, lenjave in kruh iz pirine moke. Taksen^ je pravzaprav najboljši za vse, ne ročara pa uživanje belega kruha. solutno odsvetujem, uživanje alkoo"' ■
naj bo lev majhnih količinah,
kozarčka dobrega rdečega vina
c?'

recinii'F
-dkanja v glavnem ne priporočani^ ‘ medom. Vsak pa se mora čim večkr®)’^^ driti, se veseliti, smejati, plesati,
jep<^
Sami moramo torej skrbeti za svoje in zdravje, zdravniki pa nam pomaga
je nujno.fl
Cecilija pravi, da ima dokaj inocn''|_ nergijo, da lahko vzpostaviti stik a um mom, vesoljem, in ugotavlja, kako r jp mi meridiani. Če so le-ti »zaprti«, ase* y vek bolehati. Pomembne so tudi šte^^ nam pripadajo. Vsakdo ima eno Vilko, ki govori, kaj je najboljše zn UF

tii<®
h o
»Naše telo se je pravzaprav spos^ samo zdraviti, če se pravilno prc jemo, saj si tako sproti čistimo jotr^’ ji J i-A in druge organe,« je prepričana
■ ima pri sebi o vsem tem tudi veliko p, gradiva in naravnih zdravil za gim. Svoj drugi dom pa si je našlas j j


bližini Murske Sobote.
Ustvarjanje okrasnih izdelkov iz slai»®
drug predmet, ki
Zavod za permanentno izobraževanje pri Ljudski univerzi M, Sobota je v Lipovcih organiziral delavnico z naslovom Ustvarjanje okrasnih predmetov Iz slame.
Na torkovi sklepni delavnici, ki jo je vodila mojstrica domače obrti Nada Žižek, so pripravili tudi razstavo v prostorih vaškega doma v Lipovcih, na kateri so predstavili izdelke, ki so nastali na delavnici, razstavljeni pa so bili tudi izdelki, ki jih je izdelala mentorica Žižkova. Program je sofinanciralo ministrstvo za šolstvo in šport iz javnega razpisa z namenom izobraževanja in ohranjanja ljudske obrti. Potrdila o opravljeni delavnici so udeležencem izročili Alojz Sraka z Ljudske univerze M. Sobota, mentorica Nada Žižek in župan občine Beltinci Milan Kerman.
Alojz Sraka z Ljudske univerze M, Sobota, ki je delavnico organiziral in pripravil njen program skupaj z Nado Žižek, je ob tem povedal, da je slama poleg gline najznačilnejši material za ustvarjanje v domači in umetni obrti Prekmurja. Na tride se turnem tečaju se je izobraževalo petnajst žena. Udeleženke so bile iz različnih krajev obči-
ne Beltinci, ena pa iz Turnišča. Gre za začetni tečaj, ki bi ga radi Še nadaljevali, zato se bodo tudi v prihodnje prijavili na razpis ministrstva, da bi se udeleženci naučili izdelovati tudi zahtevnejše izdelke.
Nada Žižek, kije delavnico vodila, je dodala, da je udeleženke najprej seznj(,nila z zgodovino iz,-
delovanja izdelkov iz slame v Lipovcih in okolici. Lipovski slamnati izdelki krasijo domove, cerkve in druge prostore po raznih državah sveta. Po teoretični predstavitvi so prinesle snop slame, ga očistile in pripravile za pletenje. Naredile so »kito« in nato delale na »košarico«, kar je lahko rudi steklenica ali kak
uiug picunici, B.1 »r'-	.
delku potem da obliko-ki so košarice, stekleoie^^^^fd okrasni predmeti za na ’■ membno pa je tudi, da ženju koristno izkofi’’ .čas in ga bodo udeleže izuei''
hodnje tudi doma z izdelkov iz slame.
'*r:
Udeleženke delavnice skupaj z mentorico i izdelki iz slame
i

KSnilK - 29- niarec 2007
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Marija Vrbnjak z Ivanjševskega Vilia
Zgovorna,vesela


■■
E
M:


»i


I
2
Z

'ij
L

•:p^


Tokrat smo
so potepali po s
- " ^vt.^jz«au pu tv
^o^ctn	Ivanjše-
ki
Vrhu, kjer so se že raz-™ltle rane sorte sliv In ma-ce. Kg smo povpraševali P^nimivih l|uJeh, ua> Je ki smo ga srečali na Mariji Vrbnjak, ;;^tlau po našem srečanju *^hovala87. rojstni dan.
Opomin na ^talsko nesrečo
slRd po vratih, sn_____________
po vratih, smo za-
smo malo počakali,

h...
■V. if:
Pfed domačo hišo

da nam je vrata odprla priletna gospa. Ko smo jo pozdravili, nam je rekla: »Ludvik, kar notri stopite!« »Kako, da nas pozna?« smo bili radovedni. »Berem vaše prispevke v časopisih, največ v Vestniku, kjer najdem veliko zanimivega. Poznala sem tudi vaše starše, zlasti očeta, ki je znal narediti vse. Najbolj se ga spominjam po tem, da je izdelal letalo, s katerim sta z ženo padla v koruzo. Tako so vsaj govorili. Čeprav je bilo to pred več kot 70 leti, se še spominja ustnih novic o letalski nesreči Krampegara, kot so mu rekli.*




Potepuške mačke prihajajo ob točno določeni uri
Marija Vrbnjak (dekliško Vu-čak) je kljub letom vesela ženska in polna življenjske vedrine. Pravi, da se je rodila v znamenju dvajsetič - 20. marca leta 1920 na Ivanjševskem Vrhu, kjer živi vse od otroštva. Leta 1944 se je poročila z domačinom Antonom Jaukom. Kako dolgo je bila z njim poročena, ne ve, kajti štiri mesece po poroki je moral mož v nemško vojsko, čeprav je
bila pred njegovim odhodom j mesec dni nosečx Nazadnje ji je I pisal, preden je šel na fronto, j Kje in kdaj je izginil, ni nikoli 1 izvedela. Rodila pa je njegovo 1 hčerko Ivanko, čeprav so zlobni | jeziki nam^ovali, da je oče nek- i do drug. Celih dvajset let je ostala sama, nato se je poročila z ' Alojzom Vrbnjakom. Toda tudi ; drugi mož ji je leta 1987 umrl, j Sedaj živi sama v hiši s kmečko 1 pokojnino. Njene največje prijateljice so potepuške mačke, ka- 1 terim vsak večer nastavi večerjo. Mačke jo poznajo in priba-jajo ob točno določenem času. Kot je povedala, je njena prehrana natanko taka, kot je bila na njenem jedilniku v preteklosti, ko je imela ob sebi še družino. Najrajši ima preproste jedi: koruzne, ajdove in oženjene žgance, zelje, repo, kisle juhe, mlečne in mesene koruzne župe in še marsikaj preprostega, kar si skuha na svojem štedilniku. Alkohola pa sploh ne pije.
Klical je sin iz Švice
Vprašali smo jo, zakaj živi sama? »Tako mi je lepo. Živim po svoje. Sicer pa nisem osamljena, saj me skoraj vsak dan obiščejo. Ne mislite, da bi šla od tod. Še najmanj pa v dom ostarelih, Tu sem se rodila, tu želim umreti.* Ko smo jo vprašali, ali jo je kaj strah, je rekla: »Kaj me bo strah, saj nič nimam. Denar mi poberejo telefon in čeki, nekaj pa si še kupim, zato me res ne more biti

»l'
Marija Vrbnjak: »Rada berem Vestnik, ker so v njem tudi
domače novice.« Foto: L Kr. strah. Še posest ni moja. Sem štuntnarca (najemnica). S to razliko, da mi ni treba nič plačati. Vse imetje sem dala hčerki Ivanki, ki skrbi, da me ne zebe in me pogosto obiskuje. Meni je lepo tudi, ko sem sama. Seveda sem vesela, ko me obiščejo moji.«
Radgončan poveljnik vojašnice v Slovenski Bistrici
Podpolkovnik Franc Koračin, kije poveljnik vojašnice v Slovenski Bistrici, v kateri je čez 400 vojakov (Koračin je tudi poveljnik 670, povelj niško-logističnega bataljona 1. brigade Slovenske vojske), se podobno kot še nekaj drugih poklicnih vojakov z radgonskega območja vsak dan vozi v Slovensko Bistrico. Vsi ti si želijo, da bi se napovedi, da bo pomurski avtocestni krak zgrajen do jeseni prihodnjega leta, uresničile. Sedaj namreč za razdaljo med Gornjo Radgono In Slovensko Bistrico, kar je okrog 60 kilometrov, porabijo debelo uro časa. F, KI,
še veliko zanimivega bi nam povedala, če je ne bi zmotil telefon. »Oprostite, kliče me sin Janez iz Švice,* se je opravičevala. Bila je vidno vznemirjena, zato je nismo več nadlegovali. Kot je dejala, se že veseli srečanja s svojimi najbliž-
Ludvik Kramberger
jimi.
I-

Hofer



’W'
3 .'
..M -



Naj
H felavost m najnižjih tenah!
. ■ ••


'Ca .

€
vrat
ID
'^kg
v
^nj
‘»»»il
€
ifi
K
4,991 ' 1.195,80 ‘
2,89
* 69256
€ i sti
Speclelna dimljena Sunka iz hladilnika, 200 g
15^1»,
S,6<wkg
€ 4,99
MI M9M0'*
€
h
«S,96i
*’S/koj
5*.,
SCAHOl*
Hren
* namizni ali
• jabolčni	fl
212 ml 01. 190/200 g
-59
ar 141,39
3,iVZ,95/kg

150 g
>“JWSjjV	-



"<9
€
•,99
St


“Za slastne in sladke praznike!”

Orehova potica 500 g
€ 259
str 620,67
5:ie/kg
Kafrovoot'3
>_ Uk
€



A tokuladni
j	tiilek
r	izmlefne €
fokolade, 3 kosi (185 g)
I CHOCEUR
1,291 tntoladnl zajžek str 309,14 4 medaljoiHMn
1,99’
SIT 476,88:
TO.TO/kg



Polnjena žokoladnaJiOOt^ uonsog
M

-»99
ST 237.24
6.60419



■■
i
s
I
€ 3,49j
ar 836.341
9,97/ltg	1
žokoladno jajce, pekljeno spiaHnaml 350 g
€
M

iL
VeNkonoZne {okoladne llzHte
lOsiSg
d
1,19
SIT 285.17
9,15/zmg
”»99
Mt 237.24
9,90/kg
Velikoiio{iM € figure
100 g
11od.it ki IV slike M11 'I ('< I h« 11: .t svi vi i .m |i' t <’i«* mi v *'v t il i; v\i i>t i n i IHtV h 11 lU n Ml iv i« ■ u'i ii- v M t M11III‘1 ,ii III10111 ‘ 11 o Ici, »p 111II '10,1 VI ■ 111 ik .Hifja.O MI ; ,11 mi i, ik o v 1 bt 111II' oiii lov.ii j.m Iti
i*‘i'
2 €
i j^=(
• i i J s rfi
Hofer
i^.^’
€ 1,19
SIT 285,17
ZSl/kg
-.89
SIT 20,28
3.SWItg

&
P
VeKkono&i zafecsžoko-ladnimi draMI
130 g
€
»99
MI 237,24 zmg
BELLA {okoladna
p^n|eaa zmausse krema 150 g
BELLA BONBOHS veidEonoina dražHajtka 250 g
1
I*
Holcr
PEZ vei>Eono&ii bonboni
180 g
€ 2,49
SIT 596,70 l3Wk9
Kotvi Ihjovitiad 111)
www.hofer.si
r
16
oaRwe OTROsTva
29. marec 2007 - VESTtH
z gumpiči se učimo tujih jezikov
/i
M
[ = ? h!
'i-
ANGLEŠKI JEZIK: Good bye (gud baj)

Ko je hudourne r
Nasvidenje
Ko se od nekoga poslavljamo, vzkliknemo nasvidenje, lahko damo roko in velikokrat še mahamo ali pomahamo v pozdrav. Kakor dolgo pač želimo in našega prijatelja Se vidimo na obzorju. Na svidenje pomeni tudi to, da upamo, da se bomo s tem človekom še srečali, mogoče bo to kmalu ali pa šele čez nekaj let. Gumpiči, kot mnogi med nami, ne marajo poslavljanja in si želijo samo to, da se s prijatelji, ki jih imajo raztro-šenc po vsem svetu, čim prej spet srečajo.
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, gutnpiča pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.
g



J- ,
tt
J

NEMŠKI JEZIK: Aiif Wiedersehen
(au/ vidersehn)
MADŽARSKI JEZIK; Viszoiitlatasra
(visontlatasra)
ŠPANSKI JEZIK: Hastu la vista f asfa la vista)
HALijANSKi JEZIK; Afrivederci (arivederči)
FKANCOSKiJEZIK: Au rcvoir (o revoar)
).
pokliči!
telefon

13

Sile Ja
H
5!t>^
Mama
Dajmo lepa vremena matni!
Tudi jaz sem bil nekoč otrok...
.Jaz pa pravim...
1
h
Dajmo vse lepe cvetlice manta
Mama je naše najlepše srcel Mama je moja edina sama! Naša mama je samo naša lastna mama!
4
1
Manuel Časar, 3-

Toplo morje za zlaTo ribico
Tista svoja najbolj rosna leta sem preživel v Brestrnici ob reki Drevi. Na hribu nad elektrarno smo si bili sosedje bližji kot sorodniki. Saj mi je soseda Jožica poklonila zlato ribico, takoj ko sem sc zvedavo postavil pred njen veliki akvarij. In jih gledal, lebdeče plavalke vseh barv. Ker doma seveda nismo imeli prave posode za ribico, je mama prinesla velikanki kozarec za kumare. In dobil sem svojo ribico.
Ne spominjam se, kako dolgo je krasila našo kredenco. Vsekakor do takrat, ko je mama Jožica šla na kavo k sosedi Jožici z akvarijem, V kuhinji pa sama -jaz in riba. H kredenci sem potisnil stol. Gledal sem ribo, se z njo pogovarjal. Prepričan sem bil, da me razume in govori kot jaz. Začutil sem neustavljivo željo, ribo prijeti, jo pobožati. Porinil sem roko v kozarec. Pa sc mi je voda zdela mrzla. Moja zlata plavalka v mrzli vodi’? Ne, to ne more biti! Ribica se mi je tako neustavljivo zasmilila, da sem odlil dobršen del vode in dotočil vroče vode skoraj do vrha.
Mama me je našla celega objokanega, ker ribica ni več hotela plavati. Kakorkoli sem jo obračal, zmeraj se je obrnila na hrbet.
•Hotel sem ji narediti le toplo morje, ona pa ga noče,« sem ihtel, mama pa me je tolažila, sam več ne vem na kakšen način in s katero besedo.
ri




Milivoj M. Roš je igralec, gledališčnik, pisatelj, režiser in še kaj. Za svojo nadaljevanko za otroke Kako sem videl svet izpod mize je bil letos nominiran za Viktorja. V svojih delih, namenjenih otrokom, nikoli ne želi moralizirati in jih poučevati, ampak le odgovoriti na vprašanja, ki jih neskončni otroški svet ponuja in daje.
Po tistem dolgo več nisem imel ne zlate ne kakšne druge ribe. Sem pa vztrajno hodil pred akvarij k sosedi Jožici. Zmeraj sem dobil vsaj kakšen keks, bonbon ali sok. Kot bi bil na morju.
S:
s E či
>u
a ■k s
H
O IT?
irs
£
A
Im u
Dan, ko mamam ne bo treba nh delaci
Kaj imajo skupnega mamice in sneg. Nič kaj dosti, čeprav bi kakšne povezave gotovo lahko našli. In ker so se fantje hoteli pogovarjati o ravno zapadlem snegu, dekleta pa o mamah, smo se sporazumno dogovorili, da bomo obdelali kar oboje, Navihani četrtošolci OŠ na Srednji Bistrici so nam povedali, kako znajo razveseliti svoje mamice in kako bi oni pričarali najbolj popoln dan zanje. Brez snega, seveda,
Kaj mama počne in ali je to težko biti?
Alan: Mama doma kuha, kupi vse, kar potrebujemo, in pazi na nas. Včasih se mora kregati, ker se z bratom pretepava in si nagajava.
Jan: Pospravijo sobe, umivajo umivalnike. Mama tudi poskrbi zame in mi pripravi vse za obleči. Velikokrat gre v trgovino, saj vedno kaj potrebujemo. Včasih pa se mora tudi kregati,
Lana: Mame operejo oblačila, pospravljajo in čistijo. Mame morajo skrbeti za majhne otroke.
Tamara: Čisti, pomaga mi pri domačih nalogah, vse za nami mora počistiti in poskrbeti za vso družino.
Je prav, da imajo mame svoj praznik?
Vsi: Jaaaa.
Kako naj bi mame praznovale svoj praznik? ,
Ser in 5ra
Na japonskem živita brat in sestra po imenu 5er in 5ra. Živita z očetom 5ričcm.
Nekoč so se vsi 3je odpravili v mesto. Šli so k zdravnici, frizerju in v trgovino. Ko so Šli k zdravnici, jim je zdravnica L1 rekla, da je 5ri na vi spet normalna. Pri frizerju pa sta se 5er in oče 5rič dala os3či dokonča, šrapaju je le opazovala. Na poti domov so se ustavili Še v trgovini. Tam so kupili revijo 5ko in za njo dali dva ji.
Janja Cbr, 5. r./8, OŠ Bogojina
VESTNIK

>1

.^4- ft
D J iWte«iasW®’ ■'

i
ur
h,
FJi
od leve proti desni so četrtošolci Alan Donko, Lana Donko, Tafuar^ in Jan Semenič.
Alan: Otroci bi bili tisti dan bolj mirni in bi jim bolj pomagali.
Jan: Mamica bi lahko tisti dan gledala televizijo. Moja mama nikdar ne gleda televizije, ker nima časa. Mogoče jo gleda šele ob 21. uri zvečer, pa še to za 15 minut.
Lana: Lepo bi bilo, da bi tisti dan namesto mam kaj*naredili, kaj počistili ali pospravili ali pa kaj pomagali skuhati.
Mamica bi lahko tisti dan gledala televizijo." Moja mama je nikdar ne gleda, ker nima časa.
Tamara: Najboljše pa bi bilo, da mami na njen praznik ne bi bilo treba nič delati. Lahko bi počivala, namesto nje bi mi vse naredili.
Bi tudi očetje morali imeti svoj praznik?
Vsi: Ja, tudi.
Lana: Očkov praznik je praznik dela, na 1, maj.
Jan: Ah ne, moj očka vedno
ur!'

ne v službi, potem doma.
Tamara: Moj očka tudi veJn®
ali gre delat ali doma pomagii-Alan: Očetje morajo veliko < naj.
5te se raa;veselili snega?
Alan: Ja, zelo smo se ga '
J#,

-
Sedeli smo v razredu in naePi^ skozi okno zagledali, kako lepo je padal, da smo bili Doma sva z bratom naredila
Jan: Moj oČe pa ni bil ravno sneži sedaj, ko je skoraj žc f*
leži sedaj, ko je skoraj ze n' f.,ji f Lana: Meni ta sneg ni 'Jjtiil*
LilUii: IVJCTIl La Slicg J” --tudi mami ne. Ravno Je na ^.^(([11 zamenjala zimske gume za lein^>^ pa je zapadel sneg. Pa jih je
zamenjati.	^eSI'
Tamara: TUdi moj ati je jif
gume. Jaz bolj Čakam polet)*^’
in kratke rokave.
J
Pa niste pogrešali selja na snegu, kepanju ^i*
nja« s snegom?
Vsi: »Kepanje Je fajn,
ne.«	,
Bi

.a*
A. Nana	■
Ste morda v mama mafiji?
_____
F knjigah in zgodbah, ki smo jih nekoč brali o mamah, je bila
šenje dobrega, prijaznega in uslužnega. Vedno je bila doma, za
1^1
razdajala seje za svoje otroke in seveda za moža. Vedno je bila tu. - ■
jmnut danes?

Vse bolj je razpeta med službo in domom. Domov se vrača v celo večernih ur, edino, kar lahko skuha, je /mekaj na hitro«, lika, koP trehno... Tako se vse bolj približujejo mami menedžerki, kot je prikazu Allison Pearson le kako ji to uspeva. Katy »sovraži« mama mafijo, tiste mame, ki vse zmorejo; doma imajo vse urejeno, otroci in mož so
ce, pri njih vedno diši po skuhanem kosilu, vse je vedno zlikano mer v Šolo, ko je potrebno, prinese le kupljene rogljičke, ki jih sredi im
H
/lir

ir
vrnila s službenega potovanja, z valjatjem obdela, da bi bili videti ^'j Dve skrajnosti. Ampak večina nas je verjetno nekje vmes, včusi?~
Dve skrajnosti, ampan vectna nas je verjetno nekje vmes, eno, potem pa spet v drugo stran. Sicer pa, morali bi vprašati, kaj ptt^ ■
Svoje prispevke pošiljajte po elektronski pošti Nana,RR@p-inf.si, ali po pošti na Vestnik, za stran otroštva, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobo^^ ,
ll^

VESTNIK i29jTiarec2007
ŠPORT
17
I
27. maratonom treh src
Praznik teka in rekreacije
maratona treh ki ima v tem tempe najdaljšo tradici-' leti pa jc postal pravi tc-, ptaznik za mnoge doma-mi«	*}'kaL-t, sn s prlprava-
že j"®"?® priredij začeli polanskem uspešnem 26. _	SfC- S spreme-
"fonim startom
5”'^’ ki je po novem tjo-
izvedba maratona treh src še prijaznejša do tekačev. Ob progi bodo pogoste okrepčevalnice, ki jih ne kaže izpuščati. Tekači maratona na 42 km bodo progo, ki jo je uradno izmerila Mednarodna organizacija maratonskih in cestnih tekov (AUMS). pretekli dvakrat. Tekači polmaracona na 21 km pa
zatorji pa pričakujejo, da se jim bo na dan prireditve ponovno pridružilo na tisoče tekačev in udeležencev, posebej tistih, ki so na progi maratonov v Radencih spoznavali sebe in življenje v morda najlepši razUčici.
Proga polmaratona in maratona bo vodila preko reke Mure v sose-
do prijave zbirali samo za humanitarni tek. Vsak udeleženec 27. maratona treh src s plačano startnino bo prejel spominsko majico, diplomo in praktično darilo ter napitke Radenske pri okrepčevalnici ob progi in v startno-ciljnem prostoru. Tekače na 42 irt 21 km Čaka še posebno presenečenje.
maratonov v

P“Wne,so
ot^anizatorji vsto-
_□[	vsiu-
u - obdobje. Že takoj se .eb« i® korak na-Inirs. Smer, kar potr-(J /	štev flna In med-
trr^^	iz 17 držav
.. proge na 42 km (Da-»boto .^"“^»ooatrehsrcbov tflom D	9.30 pred ho-
, adin v Termah Radenci, ko
''■■Hali tekači na 42 in 21 km
»Mbi,
lXX10i|
(opt
prej bi? iTtn paripLc-vozičkih na 21 ...'	^.40 se bodo podali na
'^‘"^“^ioal0in5.5km.
?ačel	tekov src se bo
. o- uri 17. planinski pohod
Se
Usor' * piani nsKi ponoo f P^^bodnikov od blizu in popoldanski del pri-biisftianKtarEis ^‘'vrst , '”^*b‘lrugeprireditve ■ o let uspešno pripravljajo
uri bo na prizorišču 480v Radencih

it

s
^art trt “ naoin v Radencih
■“srcit "^io'*®jših - veveričk malčki bodo le-kolain ' prvim zmagam in
-ain; v ž' ■■
udeležencev
‘osrčit.
življenju - ob srčnem
.^“^asite'.
■n
najboljših in podeli-
hi4, ’ posameznih katego-^>0 ob >0*1* Slti ncm odru, kjer se tttori" koncert. Organi-prizadevajo, da bo 27.
ATLETIKA Soduiki
SO pomemben člen
3 • ■'i k
f
Utrinek z lanskega maratona
bodo tekli tek, ki v sodelovanju organizatorjev in Atletske zveze Slovenije letos Šteje za državno prvenstvo Slovenije.
Šteje tudi za CERR CUP
Prireditev bodo že tradicionalno obogatih s pisanim programom spremljevalnih prireditev, organi-
dnjo občino Tišina, na progi pa pripravljajo lep sprejem in popestritev teka. Pomembno obvestilo za vse udeležence je prav gotovo, da so obvezne predprijave za vse teke. Zadnji dan za oddajo prijav je ponedeljek, 14. maja, kajti kasnejših prijav za teke na 42,21, 10 in 5,5 km organizatorji ne bodo upoStevaU. Na dan prireditve bo-
Tudi letos bo štel radenski maraton za pokal CERR CUP, tek treh dežel Avstrije, Madžarske in Slovenije. Tekači bodo glede na udeležbo v posameznih tekih v Pomurju, Železni županiji in Gradiščanskem zbirali točke, organizatorji pa si na ta način obetajo večje število udeležencev iz sosednjih držav.
Milan Jerše, foto: N. J.
CERR CUP
K^tirimi zmagami
•^^niurcev
‘K tri sose-
''^obmejnih
CUp.'''"®''anievcERR
Pi-ki,,. '“^^oiEvro-'^’HS;"^vcni-•“o^ank Tek-
'“'“i'
»V letu 2006 je bilo v našem združenju 50 atletskih sodnikov, od katerih jih je kar 48 aktivnih. Sodelovali smo na 25 raznih tekmovanjih v Pomurju. Naj omenim številna šolska tekmovanja, ' državno prvenstvo v gorskem teku, državno prvenstvo v cestnem teku, mednarodni maraton v Radencih, atletske mitinge v Murski Soboti, pomurski pokal, CERR CUP in vrsto drugih tekov. Tako so naši atletski sodniki sodelovali na 554 raznih tekmovanjih, kar pomeni skupno 3047 ur. Bili pa
Mirko Šeruga, predsednik atletskiJi sodnikov
smo tudi organizatorji državnega prvenstva v gorskem teku skupaj s ŠD Grad, ki je bilo po oceni stro-
kovnega odbora A2S eno od najbolje organiziranih tekem v Sloveniji. Drugo veliko prireditev smo organizirali skupaj s ŠZ Murska Sobota, in sicer tekmovanje za pomurski pokal, ki so ga vsi tekmovalci ocenili kot najboljše v Pomurju. S tem smo dokazali, da smo lahko tudi dobri organizatorji,« je poudaril na letni konferenci Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota predsednik Mirko Šeruga,
Poleg tega so sc atletski sodniki udeležili seminarja za glavne sodnike in starferje. Za izpopolnjevanje, kako se organizirajo velika tekmovanja v mednarodnem merilu, pa so si ogledali finale svetovne atletike v Stuttgartu. Njihov Član Franc Potočnik je lani dosegel 150 sojenj, za kar je prejel bronasto plaketo.
In katere so poglavitne naloge v letu 2007? Aprila bo predavanje o novih pravilih atletskih tekmovanj in test z vprašalnimi polami za preizkus znanja. V ospredju je vključitev desetih novih članov, tudi nekaj žensk. Prav tako si bodo ogledaU kako večje tekmovanje in organizirali seminar za napredovanje v državne sodnike. Ta pogoj izpolnjujejo Patricij Drk (87 sojenj), Štefan Fujs (57), Sandra Sep (33), Anja Težak (43), Petra Zonik (91) in Danijela Žalik (56).
Milan JerŠe
ROKOBORBA Skupnc priprave z Ukrajinci in Moldavci
»Zdaj imamo v Murski Soboti skupne priprave z Ukrajinci, Moldavci in pozneje še z Hrvati. Naše priprave so usmerjene najprej v člansko evropsko prvenstvo, ki se bo začelo 17. aprila v Sofiji, in junijsko mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo v Beogradu. Vse pa bomo podredili .. čim boljšemu nastopu na septembrskem svetovnem prvenstvu v Azerbajdžanu, kjer sc bodo delile vstopnice za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu,« pravi trener šiovenskih rokoborcev Rade Bačič.
M. J.
■?*



4
*
SČi?gr
'K*
*«k.
Hokej se seli na prosto.^
■J, 7.--: ■
SHOTOKAN KARATE Nov uspeh Pomurcev
v Domžalah je bil 2. kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo, na katerem je sodelovalo okrog 200 tekmovalcev v k atah in ku mite ju ter 31 ekip v katah. Največ uspeha v katah je imel Atom Domžale pred mariborskim Taborom in Shn-kan-Apače, V kumiteju pa Atom Domžale pred Tromejnikom Kuzma in Celjem.
Rezuluti Pomurcev - kate posamezno, malčki; 1. Blaž Kuzmič, 2. Niko Vučko (oba Apače); malčice: 2. Lucija Bukošek (Apače); ml. dečki, modri in vijoličasti pas: 2. Blaž Kuzmič (Apače); ml. deklice, od belega do modrega pasu: 2. Urša Žohar (Kuzma), vijoličasti in rjavi pas! 1. Karmen Janžekovič, 2. Maja Mencigar (obe Kuzma); sL dečki, od modrega do rjavega pasu: 1. Veno Jaša Grujič (Apače), 4. Jaka Šafer (Kuzma); st. deklice, od belega do modrega pasu: 1. Sandra Hozjan (Apače), od vijoličastega do rjavega pasu: 1. Nuša Žohar (Kuzma), 2. Amadeja Bratuša (Apače), 3. Maja Ficko (Kuzma), 4. Eva Lenart (Apače); mladinci, rjavi in prvi črni pas; 4. Tilen Solar (Kuzma); mladinke, od belega do vijoličastega pasu: 4. Urška Bonifarti (Kuzma); moški, rjavi in Črni pas; 1 Matej Maruško (Apače); ženske, rjavi in Črni pas: 3 Polonca HulI (Kuzma). Kate ekipno, malčki: 1. Apače 2. Kuzma; ml. deklice: 2. Kuzma, st. dečki: 2. Apače, st. deklice: 1. Kuzma, 2. Apače, mladinke: 3. Kuzma, moški: 3. Kuzma.
Kumite kategorijsko, dečki do 55 kg; 2. Jaka Šafer (Kuzma), nad 55 kg: 1. Veno Jaša Grujič (Apače); deklice, do 55 kg: 2. Karmen ■ Janžekovič (Kuzma), 3. Eva Lenart (Apače), nad 55 kg: 1 Anja Vlaj, 2. Sandra Hozjan (obe Apače), ^adinci do 60 kg: 2 Tilen Solar (Kuzma); moški nad 75 kg: 3- Marko Bunderb (Kuzma).
Kumite absolutno, mladinke; 3. Urška Bonifarti (Kuzma); ženske; 1. Polonca Hull (Kuzma).
Vrstni red klubov, kate: 1. Atom Domžale 296, 2, Tabor Maribor 292, 3- Sho-kan Apače 206;
kumite; 1. Atom Domžale 331,2. Tromejnik Kuzma 97,3- Celje 77.


J


J’

<1

-i *

f •..<
f

■'■Iv,
.n	.■

n
J*
t

!
[


1



«.	j’'

■f

li

i'' ■■

.'JS'
.rt-
X llm Medalja CERR CUP
organizatorjev, in sicer Sest v Av-l^ji Biao, ■, Sloveniji in na Madžarskem. V Pomurju ’ jtet Kžero, Moravske Toplice, Radenci (ma* rsKa Sobota.

(i
sih
iirt
•tiv
l,A,
la
Vsaki dr-

:tsii
tekmovanje v sedmih kategorijah mlaj-
^’oic Za <lcsetih starejših kategorijah čla-an	veljajo vsaj trije nastopi v Slo-
ki * ^or Štirje v Avstriji. Končni zmagovalec hsl^^PoŠteva J®®®'’*ozni kategoriji največ točk, pri če-in M I “^ibolfših uvrstitev, in sicer po dve zae- L’^'’''t>vaniih	Avstrije. Lansko leto je na
Odbor	............ ■	■
		
Htr
najboljših uvrstitev, in sicer po dve
hn	tekačev, letos pa organi-
V	I’® številka presegla 10.000.
thh je v	“ številka presegla 10.000.
rta 7	' ‘“^rca, v avstrijskem Ubersba-
gal;L,"’<ned niim- Pr<^gi sodelovalo okrog 500 ai" Poniu?- ^'^"'urci. V kategoriji U-IS je zma-i'"iji- 7 b-1 o njegov klubski ko-u' ^^nčisar^"^rej Lotrič druge VU-8 je dtujj, ^»cigar ni' *"^vct) tretji. Pri deklicah U-12 je ^etia Dorr,» omagala, Anja Benko je bita AK Pomurje) pa v U-12 kni n ” ihulejblojc bila l.ni/kJ HmtD-Poij^ Dolenc drugi in Karli Vr-
' 'šilJi.i- 'L ^^‘IciliT^jKzera
.t

svn
■rt>

• ^-‘n
'Iv st Ikj
^^CUP
^aljevalo21. aprila s 5. tekom okrc^
5 p,	4,1. 4prii4 s 5. leKoni uKrt^
10	2. moravski tek v Mora-
------ ■
15. septembra v Murski
Sobošlri -17 1 * . -...A-, .. .
maraton treh src v Rade n-
^Ik
SoboSki tek. V letu 2007 bo zadnji
^ptembra v avstrijskem Giissingu,
Milan Jerše
Milan Jelše
HOKEJ NA TRAVI Pliva druga v Zagrebu
Na tradicionalnem memorialncm turnirju Iva Zlatarja v Zagrebu sta nastopila Pliva Lipovci in Triglav Predanovci. Hokejisti Plive so v finalu izgubili z 1; 2 (R. Mesarič) z Mladostjo in zasedli odlično drugo mesto. Na poti do finala so premagali Mladost II s 6: 0 (M. Mesarič in Štiblar po 2, R. Mesarič, U. Stanko), Trešnjevko z 9 :0 (M. Mesarič 3, D. Mesarič 2, U. Šunko, P. Forjan, Štiblar, Vrbnjak) in Marathon s 4:2 (D. Mesarič, M, Mesa-
rič, U. Stanko, Štiblar). Triglav je v boju za 7. mesto premagal Trešnjevko z 2 :0 (Balažič, Grah), izgubil pa z Jedinstvom 0 : 1, Zelino 0: 2 in Mladostjo 1: 5 (Škrilec).
Tekma 4. kroga državnega prvenstva med Mursko Soboto in Moravskimi Toplicami je bila preložena, v poznejšem terminu pa bosta igrala tudi Pliva in Triglav.
Tonček Gider, foto; N, J.
' NAMIZNI TENIS Rekrcativci ne pojenjajo
V rekreativni namiznoteniški ligi Športne zveze Puconci so odigraU že 21 krog.
Izidi: RŠD Polana - Diana 0; 10, Kerna veterani - Zenkovci 8:2, Meho Bakovci II - Jelenov hram 3 : 7, Meho Bakovci 1 - Animus Markišavci 4 :6, Finki bar Brezovci - Rekreativci 7:3, MGM Sebeborci - Čobi bar Beltinci 1:9. Še izidi 20. kroga: Animus Markišavci - Finki bar Brezovci 2 : 8, Jelenov hram - Meho Bakovci 16:4, Diana -Kerna veterani 5:5, MGM Sebeborci - RŠD Pola-
na 8:2, Čobi bar Beltinci - Rekreativci 9:1. Na lestvici prepričljivo vodi Jelenov hram, ki ne pozna poraza. Doslej je zbral vseh 42 'možnih točk.
Na drugem mestu so Kemini veterani s 35 točkami, sledijo pa Čobi bar Beltinci 31, Finki bar Brezovci 29, Rekreativci 28, Diana 27, Animus Markišavci 19, Zenkovci 13, Meho Bakovci 111, MGM Sebeborci 10, Meho Bakovci 11 3 in RŠD Polana z 2 točkama.
M, J,
1
18
ŠPORT
29. marec 2007 - VBH
ŠPORT MINULI TEDEN

Odbojkarski razgledi
ATLETIKA
Na 6. evropskem dvoranskem prvenstvu za veterane je sodeloval tudi Zdravko Mauko iz Radenec. Med 4248 udeleženci iz 36 držav je v peteroboju (60 m ovire, skok v daljino, suvanje krogle, skok v višino in 1.000 m) zasedel peto mesto, v skoku v daljino pa je dosegel s 511 cm nov slovenski rekord. V teku na 200 m se je z novim slovenskim rekordom 26,80 uvrstil v polfinale in zasedel 14. mesto.
Na 7 malem kraškem maratonu v Sežani je na 21 km zmagal Tone Kosmač (Velenje), Bojan Brus (TS Radenska) pa je bil 12. Katja Vrdjuka (12 let) je zmagala v absolutni ženski konkurenci na 8 km, David Rihtarič (oba ŠD Severovzhod) pa je bil drugi.
KOŠARKA
NOGOMET
Na najnovejši lestvici ženskih A-reprezentanc, ki jo je objavila FIFA, je Slovenija na 67. mestu. Na prvem mestu so ZDA, druga je Nemčija, tretja pa Norveška.
Uvrščenih je 142 držav.
U-21: Madžarska - Slovenija 2: 0 (igrala sta Balažič in Apatič);
Slaven Belupo - Nafta 2 : 0, Čentiba - Graničar 10:0 (Plevel 4, Kepe in S. Gyurkač po 2, L. Lebar. Herceg). Dolina - Nafta veterani 0: 2 (Sakač, Varga), Šalovci - Jagersberg 3 : 0 (Škalič, M. in D. Lepoša), Mostje - Dobrovnik 2 : 3 (Varga 2; Laszlo. Torma, Solarič). (M. J., F. H. M., F. B.)
22. krog 1, B SKL: Parklji Bežigrad - Radenska Creativ Sobota 93: 71 (22:22, 29:16, 22: 15, 20: 18). Strelci: Spešič 23, Novak 15, Maje in Dominko po 9, Vojičič in Šuran po 6, Barbarič 3 Vodita N, Gorica in Hopsi Polzela (20 :1), 6. Radenska Creativ Sobota (11: 11). Naslednji krog: Radenska Creativ Sobota - Grosuplje v soboto ob 18. uri.
14. krog pomurske lige; PŠK Ljutomer 11 - Krog 62 : 57 (Munda 18; Kolman 22), PŠK Ljutomer - Beltinci 67 : 95 (Domajnko 23; Cor in Novak po 31). Lindau Lendava - G. Petrovci 89:100 (Balažič 28; Kerčmar 32), prost SBK G. Radgona. Končni vrstni red: 1. Lindau 22, 2. PŠK Ljutomer, 3- G. Petrovci (oboji po 20), 4. G. Radgona, Polfinalni tekmi finalnega turnirja 14. aprila v Murski Soboti: PŠK Ljutomer - G. Petrovci, Lindau - G. Radgona.
Drama s srečnim koncem
DVORANSKI NOGOMET
18. (zadnji) krog 2. SFL vzhod: Martimšče Codex - Marinci Veščica 5 :9 (Hajdič, Kuhar, Zemljič, Bačič, Gomboc; Škafar in Rob po 2, Horvat, Golob, Kristl, Baumgartner, Kralj), Bioterme M. Nedelja - Slov, gorice 10:4 (Žajdela 5, Sovič 2, Jaušovec, Kolbl, Žerdin), Benedikt -Miklavž 8 :’8. Končni vrstni red: 1. Tomaž 41,2. Nazarje 39, 3-Bioterme M. Nedelja 30, 4.
arinei Veščica 28, 5. Slov, gorice 22, 6. Benedikt 17,7. Cerkvenjak 14,8. Martinišče Codex 12, 9. Miklavž 6,	'
Na medobčinskem tekmovanju ml. učencev ŠZ Ljutomer je nastopilo pet moštev. Zmagala je OŠ Križevci z 12 točkami pred OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, 9, VIZ Veržej, 6. OŠ Mala Nedelja, 3, in OŠ Stročja vas, 0. V odločilni tekmi za prvo mesto so bili Križevci s 3 :1 boljši od Ljutomerčanov.
ROKOMET
5. krog 2. DRL za 9. do 15. mesto: Duplje Tržič - Arcont Radgona 30: 31. Mokerc IG -Pomurje 35: 27. Po treh zaporednih gostovanjih so Radgončani (skupno 6 točk) končno zmagali, v soboto pa bodo gostili Radovljico. Najboljši strelci: Zorko 13, Petraš9. B. in M. Žinkovič po 3. Pomurje, ki bo v naslednjem krogu gostilo Cerklje, pa je kljub drugemu porazu še vedno na vrhu lestvice s 14 točkami. (N. K.)
ROKOBORBA
V avstrijskem Sodingu je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi prostega sloga. Med 127 tekmovalci iz 17 klubov Avstrije, Slovaške, Češke, Hrvaške in Slovenije je član RD Sobota Dominik Vogrinec med člani do 74 kg zasedel drugo mesto, dečko Alen Gerendaj (do 32 kg) pa je bil tretji. Od predstavnikov RD Herkul iz Križevec pri Ljutomeru je bil tretji st. dečko Blaž Štuhec, četrti pa Dino Slana (oba do 60 kg), dečko Denis Kosi in ml. dečko Mihael Kosi. Križevca ni so ekipno enajsti.
Po prvi četrtfinalni tekmi končnice 1. DOL za moške v Novi Gorici, kjer so igralci Ga-Iexa Mira izgubili z Marchio-lom Prvačino (1:3), je bilo v povratni tekmi v Murski Soboti pričakovati zanimiv dvoboj. Posebej zato, ker so Prvačane na domačem parketu obakrat premagali. Tudi tokrat se domačini niso izneverili tradiciji, saj so po skoraj dveh urah in pol ugnali goste s 3 :2 (23, 19, -24, -25,15). Sodila sta Ljubo Globačnik (Topolšica) in Miran Borko (Mežica).
Okrog 200 bučnih gledalcev je spodbujalo domačine, ki so dobro začeli. V prvem nizu so vse do 11: 9 vodili, nato so gostje ob drugem tehničnem premoru povedli s 16: 14. Po velikem številu obojestranskih napak pri servisih je bilo izenačeno do konca niza, ki so ga Sobočani vendarle dobili. V drugem nizu so gostje povedli že s 5 : 1, toda po asu Dejana Fujsa pri rezultatu 13 : 10 je prišlo do preobrata, ki ga domačini niso več izpustili iz rok. Najbolj izenačen je bil tretji niz, v katerem se je Prvačanom obrestovala menjava organizatorja igre Krivca s Kamel o m Na koncu so niz na razliko dobili gostje. Ti so dobro začeli tudi v četrtem nizu, toda po visokem vodstvu Sobočanov z 19 : 14 je kazalo, da je niz zanje izgubljen. Po šestih zaporednih točkah Prvačanov, kar je bila zasluga odličnih servisov Šab-ca in napak domačinov, se je slika na terenu povsem spremenila in gostje so rezultat, Čeprav je dobil pri 21: 22 Dačovič rumeni karton zaradi nešportnega vedenja, v nizih izenačili na 2 : 2. Ko so v odločilnem nizu povedli že s 12 : 9, je kazalo na skorajšnji konec, saj so imeli pri 14 :12 prvo zaključno žogo. Tedaj je izstopal Andrej Grut in domačini so z veliko požrtvovalnostjo in nepopustljivostjo uspeli izenačiti na 14 : 14 in 15 : 15, nakar so z dvema blokoma Čeha osvojili še dve točki za končni uspeh,
Galex Mir: Fujs 19, Vračarič 15, Novitovič 3, Čeh 12, Marič 17,

I
liti.
Vračarič (v skoku) seje izkazal.
A. Grut 22, Horvat (libero), Ko-vačec, Panker, Kerec.
Prvačina: Sirk. Komel 23, Vrtovec, Krivec 1. Dačovič 20, Kamel 2, Paliska 9, Stanič, Basaneze 11, Šabec 7,
Andrej Berlot, trener Prvačanov: »Na začetku tekme smo imeli velike težave pri sprejemu in servisu. Ko smo popravili ta dva elementa, smo ujeli ritem igre. Peti niz je vedno loterija. Imeli smo pobudo v končnici, na koncu tudi dve zaključni žogi, vendar se ni izšlo. Domačinom čestitam za zmago, saj so imeli več sreče od nas. V odločilni tekmi imamo mi rahlo prednost domačega terena. Veseli pa me, da je prišlo na tekmo toliko gledalcev, kar spodbuja tudi gostujočo ekipo.«
Dejan Fujs, trener in kapetan Sobočanov; »Začetek tekme je bil za nas zelo dober, saj smo nadzorovali igro in smo imeli vse niti v svojih rokah. V tretjem nizu, ko bi nasprotnika morali dokončno dotolči, nismo izkoristili nekaterih priložnosti. Tako smo izgubili niz, kar se je ponovilo tudi v Četrtem
nizu, čeprav smo voditi že s petimi
točkami razlike. Toda vztrajnost do konca tekme se nam je obrestovala in smo z malce sreče zmagali. Lahko čestitam moji ekipi, ki je vzdržala do konca tekme. Če bomo tudi v Novi Gorici prikazali tak pristop, se lahko zadeva obrne v našo korist. Pustimo se presenetiti!«
Med gledalci je bil tudi Beltin-čan Andrej Tot, ki zdaj igra za Salonit Anhovo. Po tekmi se je prisrčno objel s Tomasom Čehom. »Ob prihodu v dvorano mi je srce utripalo za 20 udarcev hitreje kot normalno. K temu je prispevala tudi čudovita publika. Ob srečanju z bivšimi soigralci se pojavi nostalgija po starih Časih. Sobočani bi lahko že v tretjem nizu ugnali Pr-vačino s 3 : 0, toda po lastnih napakah se je tekma zavlekla. Sicer pa nasprotniki v Murski Soboti težko zmagujejo.«
Drugi izidi tekem četrtfinala 1. DOL (moški): Calcit Kamnik - Prevent Gradnje IGM 3 : 0 (prva tekma 0 :3), Astec Triglav - Autocom-merce 0 : 3 (0 : 3), Krka - Salonit
Anhovo 0 : 3 (0 : 3)- Sino^ odločilni tekmi za finale: Marchiol PpTJČd'*' Mir in Prevent Gradnje 16*^
cit Kamnik.
Nepričakovan pora® Pucončank
21. krog 3
dol vzhod I

ški); LIP Poljčane - IpNf'’’, |i
CIZ 71^ pi-Ti;! iežePni'’’
■- - -	■	-	■	_ J g p
(13,21,21). Prva jeze
48 točkami, 9- Ljutomer A zadnjem krogu igral doffl^
borom Nigradom.
21. krog 3- DOL


21. krog 3. DDLVz..^ ske): Mežica - Sonimevn-
: 0(11,23,18), Krovstvo nik - ŽOk Puconci 3 :
24, 20), Ruše - DŠR j;-a
ta0:3(-16,47,-18).l’f‘^‘^^;/
krogom, v katerem se rile DRŠ Murska Sobota*'

stvo - Borovnik, Mežica in Sonimex Badcn_^,|
zenica, so prvakinje sn® 57 točkami. Drugi ČuliB” ima 48 točk, Četrti Pur'’'’'

r
1-
osmi Radenci 23.
Milan Jerše,
K fC^
BADMINTON
Na 3. pozivnem turnirju v Ljubljani je bila v kategoriji U-19 Lendavčanka Sabina Magyar tretja, kar je ponovila v ženskih dvojicah z Lukačevo. Iva Lukač se je delila 5. do 8. mesto. V U-11 Lendaviani niso posegli v boj za vrh. (F. B.)
PIKADO
V hotelu Jeruzalem v Ormožu je bil zadnji, 10. rang turnir za izbor reprezentance. Za naj večje presenečenje je z zmago poskrbel Drago Gerič (Tropik). Za prestižno skupno prvo mesto pa sta Mitja Habjan in Andrej Gorjak (oba Top Gun) dosegla enako število točk in si zagotovila reprezentančni nastop. Naslednjih 16 na lestvici pa bo svojo priložnost dobilo 22. aprila v Velenju.
Vrstni red 10. rang turnirja: 1. Drago Gerič (Tropik), 2. Misel Gašparut (Senica), 3. Mitja Habjan, 4. Andrej Gorjak, 5. Polde Slanič (vsi Top Gun). Turnir žrebanih dvojic: 1. Drago Gerič -Jože Vavtar (Strela), 2, Mirko Čeh (Biser) -Matjaž Feguš (Top Gon), 3. Mitja Habjan - Zlatko Vogrinec (Pinochio). Končni vrstni red: 1. Mitja Habjan, 2. Andrej Gorjak, oba po 483,5 točke, 3. Jernej Magerl (Velenje) 359,5.
JUDO
Na pokalu Ptuj a* se je pomerilo 468 tekmovalcev iz šestih držav. Soboški judoisti so bili ponovno zelo uspešni, saj so skupno osvojili kar 17 medalj, od tega šest zlatih.
V skupni razvrstitvi je zasedel Judo klub Murska Sobota odlično drugo mesto.
V mladinski konkurenci je zmagal Uroš Kavčič (do 60 kg), tretja sta bila Dominik Dominko (do 66 kg) in Tilen Apšner (do 81 kg), vsi JK Murska Sobota. Druga sta bila Denis Kocuvan (do 100 kg) in Goran Varga (nad 100 kg) iz J K Lendava, tretja pa Sanja Jaklin (do 70 kg), KBV Lendava. Kadeti: 1. Uroš Kavčič (do 55 kg). 2 . Jon Jerebic (do 90 kg) oba JK MS in Tadeja Hozjan (do 66 kg),JK Lendava, 3- Katja Rudaš (do 48 kg), Karin Kerec (do 52 kg) in Urška Dogar (do 63 kg), vsi JK MS ter Alen , Šernek (do66 kg), KBV Lendava; st. dečki; 1. Sašo Šarčevič (do 38 kg), Tim Kovačič (do 42 kg), oba JK MS, in Darko Nemec (do 55 kg) iz J K Lendava, 3-Jaka Kraner (do 46 kg); ml. dečki in deklice; 1. Adrian Gomboc (do 42 kg), Mateja Krpič (do 32 kg) in Damir Miholič (do 50 kg) iz JK MS ter Neli Kontrec (do 36 kg) iz JK Lendava, 2. Samo Šarčevič (do 30 kg), Žan Kramberger (do 42 kg), Filip Tratnjek (do 34 kg) in Tina Barber (do 32 kg).
ŽENSKI NOGOMET
Mrtvi tek vodilnih
Rezultati 13. kroga 1. ŽNL: Slovan - Pomurje 0 :4 (Zver 2, Niki, Špur), Krka - Maribor 19 : 0, Slovenj Gradec - Kamen Jerič 1 : 2, Senožeti - VODE - Ljudski vrt Ptuj 3:1.	•
ŽNK Pomurje: Pavlovski, Zelko, Gabor (Črnko, 60), Nagy (Berden, 67), Niki, Zver, Špur (Farič, 57), Ladinck (Kozic, 46), Ljubeč, Tibaut (Žunkovič, 67), Milkovič.
Pari 14. kroga: Pomurje - Kamen Jerič, Krka - Slovenj Gradec, Maribor - Senožeti ■ VODE, Ljudski vrt Ptuj - Slovan.
Krka Pomurje Sl. Gradec Kameni. Slovan Senožeti Ptuj Maribor
13
13
13
13
13
13
13
13
12
12
9
7
6
3
1 0
0 0
0 1
1 O
1
1
1
1
4
5
5
10
11
12
120:6
135:7
54:28
44:20
51:33
29:53
8:131
6:169
36
36
27
22
19
9
4
1
STRELSTVO
I I
I
I
Markoja prvi s puško „
______(ČrenŠovci) Marijo Ratnik (Tišina)-
Valter Pajič (Tišina), 58 ’' E
K,__. IT__ terv' tZ
I

v Ljubljani je bil 6. (predzadnji) krog tekmovanja v 1. in 2. državni ligi, V najmočnejši konkurenci je zmagal Bobi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče) pred Željkom Moičevičem (SD Grosuplje), oba po 592 krogov, tretji pa je bil Rajko Robnik (SD Mesto Ljutomer), 591. Peter Somogyi (SD Jezero Dobrovnik), 589, je bil četrti, Dušan Ziško (SD Kolomana Flisarja) šesti, Miroslav Turk (SD Mesto Ljutomer) pa sedmi, oba po 586. Ekipno je slavilo Grosuplje (1763), četrti so TurniSČani (1746), peti Ti-šinčani (1742), šesti Dohrovničani (1739), sedmi J. Jurkovič (1738), osmi pa Ljutomerčani (1733).
V 2. ligi sever je zmagal Tomi
Sobočan
e'

rf’■

NAMIZNI TENIS Kema državni kadetski prvak
V finalu 16. ekipnega državnega prvenstva v Cerknici je nastopilo vseh osem ekip, ki so si pravico nastopa pridobile v kvalifikacijah. Za vrh sta se borili pomurski ekipi Kema Puconci in Sobota. Tokrat so nepričakovano, vendar zasluženo zmagali Pucončani, ki so premagali lanske prvake in favorite Sobočane po dramatičnem dvoboju s 4 : 3. V predtekmovanju so premagali Gorico in Logatec s 4: 0, v finalni skupini pa še Ptuj s 4: 1 in Rakek s 4 : 3- Za Kemo so nastopili Gorazd Horvat, Tomaž Pel c ar, Ervin Železen, Pa-trik Sukič in Luka Vratarič, ki si s trenerjem Mirkom Ungerjem ml. zaslužijo vse čestitke in priznanje za prvi osvojeni ekipni državni naslov v zgodovini kluba. Najboljši v ekipi je bil Peicar.
Sobočani (doslej so osvojili že pet naslovov) so se morali zadovoljiti z drugim mestom, ker Žibrat ni imel prave podpore v drugih igralcih, V predtekmovanju so premagali Merkur in Olimpijo s 4 : 1, v finalni skupini pa Ptuj in Rakek s 4: 1. Za Sobočane so igrali Jan Žibrat, Andraž Vovk, Tadej Kokol, Mario Kolbl in Iztok Dolamič, ki jih je vodil trener Miran Močan. Najboljši igralec je bil Žibrat, ki je bit tudi najboljši igralec prvenstva brez poraza.
V Vrtojbi so nastopila dekleta Kerne in zasedla Šesto mesto. Premagale so Edigs s 4 :0, Kajuh s 4: 1 ter izgubile s Preserjem z 2 : 4, Logatcem 0: 4 in Ar-rigonijem 3 :4. V ekipi so igrale Uta Vukan, najboljša igralka, Staša Matis in Tjaša Prelec, (M. U.)
dmi, Nenad Nemec
578, pa deseti.
;mec (vi- r , Ekipno
. .1 iTieiflO I' lil I '
Mrož (1741) pred Tišin'’	((
Radgona (1685) jn
nišče 11(1667) pa dciS'
V 6. krogu 1, drz-- Štolo so slavili strelci

li'O
iii
______________
(1703), posamezno pa ”
(Ptuj), 577. AleksanJ^’ (COADjebil
ekipa pettsov^^
V 2. ligi so*’"' IF'
bila tudi
a (1678). V 2. ligi so ni (1628) četrti, njih*^^ nik Vnuk (553) pa os*"’ jtaf’,
Rezultati 13. finalnt^0|^^C gljske lige s serijsko ško: Strelec Andreje' 1077 : 1101, Graničar Gederovci IO68:	h.
Do maj inči - hakovd 'p^l’ Jezero ~ Gančani 0 :	j
nik - Veterani MS ' beborci II - Radgona	f'/
Jurkovič - Ali Končni vrstni red: 1 -točk, 2, Bakovci 3- }■ derovci, vsi po 35, cirejci 33- Posamezno cev); 1. Robi Čontala, i ■ 1
nik -
h
-v
.................-
2. Boštjan Grof lob'r
4400,3.JožeTerpbnt^,cf^j
i4uu,o.joze icip*--
Goran Maučec (Bak"’ JcP* f.i
4398, 5. Milan Krefti'
4391.
Nil*'
j/
A L
VESmiK- 29. marec 2007
ŠPORT
19
Finale slovenske akcije Rad igram nogomet
Veiiejci državni prvaki
ŠFORT MINUU TEDEN
L’ f *. ' ■
.c
y telovadnici OŠ Prebold ie ™ tinaini turnir za naslov dr-prvaka u akciji Rad nt^met za igralce U-8.
Veržej, ki so najprej v IJ ^kibovanju prem^ali Alumi-iJ?i » ^^“ovomeŠkoKrkoso y'i3,zNaklim pa6:6.Vfi-D^alu so Naklo _
Veržejci so bili najboljši tudi
premagali z 8 : 4.
v finalu B-skupine, kjer so z 8 :1 odpravili Krko.
Postava novih državnih prvakov iz Veržeja: Aljoša Jerič, Jaša Roškar, Luka Pihler, Žan Kolmanič, Denis Čuk, Tomaž Kapun, Marko Maučec, Tilen Ketiš in Patrik Gregorinčič. Trener zmagovalne ekipe je Franjo Kapun, njegova pomočnika pa Boris Kolmanič in Branko Roškar.
»Največ težav smo imeli z moštvom Naklega, s katerim smo se morali že v kvalifikacijah zelo potruditi, medtem ko smo ga v finalu . dokaj gladko premagali. Na našem območju so nogometni talenti, zdaj pa treniramo 33 mladih igralcev, Ker nimamo svoje telovadnice. igramo večinoma v Križevcih pri Ljutomeru, nekajkrat pa smo vadili tudi v dvorani pri Svetem
yJ
^Ovalno moštvo Veižeja s funkcionarji
a
I — "1-4

&OBČNI ZEOR
^9jvečji

'i i
I





j!
I
9
Uspehi v Rodovini Jenskega •'^goineta
4
^a
letnem občnem
- ''ftiSii i-t . ----------
.^^ '^Kvnjemdelu-"'^ilii,?'"«*’ieinKMN)so 2006, hkrati ^‘P^ogram dela in fi-

Juriju ob Ščavnici, Ker sta obe dvorani za to množico mladih navdušencev že premajhni, upamo, da bomo kmalu tudi v Veržeju dobili ustrezno dvorano,« je povedal trener Franjo Kapun.
Ob tej priložnosti je pripravila MNZ Murska Sobota v hotelu Diana slovesen sprejem za vse igralce, trenerje in vodstvo NK Veržej. »Akcija Rad igram nogomet združuje več kot 3.000 mladih igralcev iz vse Slovenije. V zadnjih šestih letih so z območja MNZ Murska Sobota vedno prihajale ekipe, ki so se na koncu uvrstile v finale U-8 in U-10. Tokrat smo prvič dobili državnega prvaka v U-8 iz Veržeja. To pomeni, da imamo v Pomurju igralce, ki so iz pravega testa. Z njimi je treba odlično delati, kar so dokazali v Veržeju. To je velik dosežek, na katerega sem zelo ponosen. Majhnost ni vedno ovira za dosego velikih rezultatov. Pri tem bo nujna vsestranska pomoč staršev. Prepričan sem, da bomo imeli še veliko takih lepih trenutkov, samo če bomo strpni in sodelovali drug z drugim za napredek nogometa,« je poudaril predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Ka-cijan, ki je najzaslužnejšim podelil priznanja, majice in nogometne žoge.
Milan Jer$e
f—I-----------------------
NOGOMET »Murašem« le točka
I i
NOGOMET BONIHKA SE ODMIKA
RezulUti 17. kroga 2. S N L: Mura 05 - Triglav 0:0, Aluminij -Dravinja Duol 3:0 (1:0), Bonifika - Rudar 2:1 (1:0), Tinex Šenčur - Zagorje 1 :1 (1:0). Krško - Livar Iv. Gorica 2 :0 (1:0). Pari 18. kroga: Rudar (V) - Mura 05, Dravinja Duol - Krško, Livar -TineK Šenčur, Zagorje - Bonifika, Triglav - Aluminij.
Bonifika
Livar
Krško
Šenčur Zagorje Triglav
Rudar
Dravinja
Mura 05
Aluminij
17
17
17
17
17
17
17
17
17
17
11
8
7
7
6
6
5
6
4
4
4
3
4
3
5
5
4
1
7
6
2 6 6 7
6 6 S 10
6 7
37; 17 26:27 24:29 25:26 28:22 17:17 24:28 17:21 21:26 16:22
37
27
25
24
23
23
19
19
19
18
NOGOMET VREME KROJI TEKME
v soboto bi moral biti na sporedu 16. krog 5- SNL vzhod, toda zaradi neugodnih vremenskih razmer in slabega sunja večine igralnih površin ter napovedi slabega vremena (sneg, dež) se je vodstvo tekmovanja odločilo, da tekme preložijo. Odigrali jih bodo v sredo, 2. maja. Vsi akterji na tekmah ostanejo nespremenjeni, kot so bili delegirani. Pari 17. kroga konec tedna so: Paloma - Kovinar, Železničar - Pohorje, Stojnci - Črenšovcl, Tehitostroj Veržej -Malečnik, Odranci - Tišina, Dravograd - Zavrč, Trgovine Jager -Šentjur.
Prav tako so preložene tekme v 2. SML vzhod in 2, SKL vzhod. Izidi 16. kroga D-14 vzhod: Mura 05 - Radgona 4: 0, Nafta - Bistrica 0: 2, Ljutomer - Jarcnina 3 : 0,17. krog: Aluminij - Mura 0512 (DugonjiČ, Pavel). Vodi MIK CM Celje 39,3. Mura 05 34,9. Radgona 21,11, Ljutomer 16,13. Nafta 7.
Odigrali pa so 16. krog pomurske lige. Rezultati: Aqua Ižakovci -Turnišče 2 :1, Rakičan - Tromejnik-Blisk2 :1, Petišovci - Hotiza 4 : 4, Kerna Puconci - Bistrica 1 :0, Panonija - Grad 2 ; 2, Čarda -Roma 3:1. Vrstni red: Čarda 37, Roma 35, Grad in Tromejnik - Blisk po 31, Hotiza 28, Ižakovci 24, Petišovci 23, Rakičan 20, Turnišče 16, Bistrica 12, Kerna Puconci 10 in Panonija Gaberje 7. Pari 17. kroga: Turnišče - Čarda, Roma - Panonija, Grad - Kerna Puconci, Bistrica -Petišovci, Hotiza - Rakičan, Tromejnik - Blisk - Ižakovci. (M. J.)
NAMIZNI TENIS SLOVENIJI 22. MESTO
v Beogradu je bil končan ekipni del evropskega prvenstva za člane in članice. V slovenski reprezenunci je igral poleg Bojana Tokiča. Saša Lasana in Uroša Slatinška tudi Pucončan Mitja Horvat. Slovenska reprezentanca ni dosegla cilja, ki si ga je zadala, da bi zasedla 17. ali 18. mesto, ki bi jo pripeljalo v prvo kakovostno skupino. Slovenija je premagala Škotsko, s 3:0, Bolgarijo s 3:1 ter i^ubila z Madžarsko z 2 :3 in Italijo z 0:3. Zasedla je 22. mesto, kar je za dve mesti slabše kot na prejšnjem prvenstvu Horvat je v treh srečanjih prispeval eno zmago. Popolnoma jasno je, da se Slovenija s to generacijo ne more uvrstiti med 16 najboljših evropskih ekip. (M. U.)
vodstvo. V 53. minuti je Škara s kakih desetih metrov streljal tik mimo desne vratnice. Balažič je v 58. minuti neuspešno poskusil od daleč. Po menjavah dveh Murinih igralcev se je Žilavec preselil iz obrambe v napad. Toda gostje so najresneje zagrozili v 75. minuti, ko so kar dvakrat zadeli vratnici, najprej Burgar levo in nato še desno. Gostje so ime li velikb priložnost tudi v 85. minuti, ko je strel Bajriča iz neposredne bližine vratar Kamnik s skrajnimi napori odbil Čez vratnico. Pred domačimi vrati je bilo »vroče« tudi v 90. minuti, ko je po strelu Stanka iz prostega strela s kakih 18 metrov Kamnik žogo poslal v kot. ’
Milan Jerše, foto: N, J,
napadati. V 17. minuti so obrambni igralci Triglava ustavili nevaren napad »Muraševc V 20, minuti je Najdenov z desne strani poslal uporaben prediožek v kazenski prostor gostov, ki pa so žogo izbili v kot. Minuto kasneje je od daleč zagrozil škara. Najlepšo priložnost za vodilni zadetek je imel v 42. minuti Bencik, vendar je z oddaljenosti deset metrov od vrat streljal naravnost v vratarja.
V drugem polčasu se je nadaljevala premoč gostiteljev. V 50. minuti je bil pred vrati Gorenjcev premalo odločen Laiovič, saj je imel ugoden položaj. Le minuto kasneje pa gostje po veliki napaki Mariča niso izkoristili največje priložnosti za
Mestni stadion Fazanerija, 1.000 gledalcev. Sodnik Boris Tošeski (Medvode).
Mura 05: Kamnik, Najdenov, Marič, Toplak, Žilavec, Balažič, Fajdiga (BenkiČ, 74), Škara, Bencik (Fajfar, 62), Laiovič (V. Horvat, 62), Šunko.
Triglav: Likozar, BajriČ, Voji-nov, Andelkovič, Konc, Stanko, Mertelj (Resnik, 56); Dolžan, Štromajer (Zolič, 87), Plasto-vski, Burgar. Rumena kartona: Balažič; Konc.
Po začetni pobudi Kranjčanov so.domačini ob 59. rojstnem dnevu trenerja Milana Ko-blencerja kmalu vzpostavili ravnotežje in začeli nevarneje
I
KEGLJANJE
Končana so ligaška tekmovanja. V zadnjem, 18. krogu.je celjski Miroteks, za katerega nastopa Marlka Kardiuar, premagal Eto s 6: 2 in s stoodstotnim izkupičkom znova osvojil državni naslov.
V zadnjem, 18. krogu 1. B-1^ za moške je bil derbi v Radencih, kjer je Radenska premagala Korotan s 6:2 (3436:3279). Zmagah so: Borovič 566, Marinič 557, Šebjanič 564 in Kovačič 640 (najboljši izid kroga). Končni vrstni red: 1. Brest 31,2. Korotan 29,3-Radenska 23. Zadnji, 14. krog 2. lige vzhod (ženske); Radenska - Fužinar 5:3 (3115:3080), Komcel - Nafta 5: 3 (3037 : 3015). Vrstni red: 1. Radenska 20,2. Šoštanj 18,3- Fužinar 13,6. Nafta 7.
Zadnji, 18. krog 3, lige vzhod (moški); Krško - Radenska 112:6 (3200 : 3228), Žalec Petrol - Nafu 7:1 (3319: 3131)- Vrstni red: Impol 25,7. Nafta 16.8. Radenska II 14.
V prijateljskem srečanju članov športnih zvez Lendave. Varaždina in Z^aegerszega je na Madžarskem zmagal domačiu Torok s 320 keglji, tretji je Ladislav Kovač (261), četrti pa Milivoj Matičič (oba Lendava), 253. (F. B., M. J., F. H. M.)
’“’o 2(M)7. Pre-
-JnjL ”	zuu
Ki
*efl,
, "Špehe
lev
Kozic
''■'■•ini omenil ve-
oogomctašic, naj-
Pelkih/ , t^omurje so držav-in On.	2005/
'^'"'»nja flj^‘stke pokalnega tek-n‘''"Ha™*’J-16inU-12pa ?’!'-Mih|v prvenstvih.
iliidi,7^*i’‘^’P nogometu je f ''‘oiurhi -izkupiček
'“ko pri ^tžavne prvaki-
ČUt |x.
3. mestu po /''Ulem Ig, ’ ^'“P Pomurja ' INi la '-'U Jn n<i 1 ..	.
!d
''elikem
r,
a
■J
'je so držav-
nogometu
nogometaši’
'■■klicah kot kade-
r>a 3. mestu
i!
""m,

v
mestu v ob-
’ lanska
uveljavile
n|i:m^^«anihr™='^'*kar25 Su vpijK V zad-postorili pri bhilri ’Ihltajinik-
hovn "t^kem Si *’**ovalcem
<iar	»s-
so
1 ŽNt oojuzavrhle-
nn^n;
s® se uveljavile
napredo'va-

hm,
Bobovec
M iJ
1-

o
r


3

9

ll
1,
Najdenov (levo) in Laiovič v akciji
Uspešno delo OZNT Murska Sobota
Območno združenje nogometnih
VUHIVMIV 2.KllUi1^UJV	eirtrtZ T*A
■	ska Sobota je opravilo oceno dela v letu 2	j
u.._	orcilseJnlkIvo
bilo nadvse uspešno, je poudaril preslsednik Ivo Maučec. Uspešno je bilo tudi sodelovanje s trener-	- -:-i Lendave. Skupno
skirai zvezami Maribora, Ptuja in
imajo 110 trenerjev, od tega devet z icenco , deet 2 licenco A, 11 z licenco B in 41
cenco C. Člani OZT Murska Sobota so se udeležili raznih izobraževalnih seminarjev v .em avi, .Ju bljani ter odigrali več prijateljskih srei ati), riz
nanja so prejeli Milan Dolgov, Bojan Jančar, Bojan Jaodrosič, Danilo Kacijan, MNZ Murska Sobota in ODNT Lendava.
Na občnem zboru se je zbralo blizu 45 trenerjev in gostov, med njimi tudi predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan in predstavniki ODNT Lendava. V prihodnje nameravajo organizirati izobraževat ne seminarje z domačimi trenerji (Koblencer, Maučec, Cirkvenčič) in si ogledati reprezentančna srečanja.
Feri H. M.
KARATE
v Horjulu pri Vrhniki je bila 1. pokalna tekma za vse starostne kategorije. Nastopilo je 513 tekmovalcev iz 50 slovenskih klubov Skupno je zmagalo Trbovlje z 98 točkami, 9. Karate klub R6flx Murska Sobota 52,11 Sholokan KK G. Radgona 38. Od Pomurcev sta zmagali Sobočanka Jasmina Hajdinjak v borbah in ekipa radgonskih st. deklic v katah (Staša Kralj, Doroteja Mauko, Nina Šenekar). Drugi so bili Staša Kralj (borbe nad 50 kg), ekipa ml. dečkov G. Radgone (Gregor Bračko, Luka Kampuš, Rok Geder) ter Sobočani Grega Benko, Nina Kovač, v borbah, st. deklice ekipno (Barbara Senčar, Karolina Šočič, Daša Flisar) in ml. kadeti ekipno (Aleš Kuronja, Grega Konkolič, Blaž Lebar) v katah. Bronasto odličje v katah so prejeli Barbara Senčar, Tina Novak, Grega Konkolič in Lara Žabkar (vsi MS).
Kar 21 Članov radgonskega karate khiba je opravilo izpite za višje naslove. Naziv 10. KYU so pridobili Nika Bračko, Nika Kralj, Žiga Galuf, Sara Zec, Marko Cotič, Žan Klemenčič, Peter Šterman in Blaž Kavčič - Vogrin, 9. KYU Dajana Pernarčič, Nataniel Pernarčič in Žiga Kurnik, 8. KYU (rumeni pas) Rok Geder, Gregor Bračko in Luka Kampuš, 7. KYU (oranžni pas) Patrik Hcbrica, Andreja, Barbara in Monika Kurbus, Matic in Rok Peternel ter Tea Ernecl, 6. KYU (zeleni pas) Clarisa Kuzma, Aljaž Kurbos in Ksenija dr. Šterman, 5. KYU (vijoličasti pas) pa Staša Kralj in Ines Zorec. (M. J., A. R.)
ŠPORTNI RIBOLOV
Na tradicionalni 5. Jožefovi tekmi v organizaciji Športnega društva ribištva in kajakaštva Krog je v ribniku Kanu v Krogu 32 ribičev ulovilo 1501^ rib. Zmagala je dvojica Anton in Marjan Ružič (36 kg) pred Bojanom Božičem in Deanom Zamudo (281^) ter Dragom Božičem in Antonom Horvatom (241^). (T. G.)
20
29. marec 2007 - VESTHI
v SPOMIN
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, ki si ga zgradil, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom.
Jožef Perkič
iz Beznovec 50
Iskrena hvala vsem za vsak podarjen cvet, svečo, molitev in lepo misel.
Vsi njegovi
1
V bolečini nebo in zemlja složno močita.
Le duša in srce ve, kako boli, ko tebe več ni.
C ’

ZAHVALA
Ugasnilo je življenje naše drage mame, tašče, babice, prababice in strine
I
Irene Sukič
1922-2007 iz Šulinec
I
Iz solz naše bridkosti se bo spletel večen spomin. Na kraju poti ni veČ besed, ne videnja, ničesar, kar je bilo nekoč naše, del našega skupnega življenja, ostajamo vsak dan in povsod samo s teboj. Hvala vsem in vsakemu posebej za lep spomin, cvetje, sveče, dobrodelne prispevke in ustavljen korak ob njenem grobu. Posebej hvala dr. Kiršnerju, g. duhovnici za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Hozjan ter sosedom in prijateljem, ki ste nam ostali ob strani v času, ko smo potrebovali vašo pomoč in tolažbo.
Žalujoči: hčerka Marjana z družino, snaha Boža z družino in drugo sorodstvo
Boleč je spomin na 30. marec, ko so minila tri leta žalost) od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
ZAHVALA
Srce je omagalo, (tih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
V 88. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča
Irena Ficko
iz Vidonec 11
I
I I
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa iztekli ustno sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči hčerki Frida in Marjana z družinama
L
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate ho vedno ostal.
Evgen Bedek
iz Boreče 23
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini in znancem, ter nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in cerkev. Posebej hvala gospodu župniku Dejanu za pogrebni obred, pevcem žalostink, gasilcem, patronažni službi in pogrebništvu Hozjan.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
r
Eno leto je minilo, življenje seje spremenilo, a spomin nate ni zbledel, ljubezni, hrepenenja po tebi, ... ni nam vzel.
Ostati so spomini, ostala boleČit^^L ostala za teboj velika je praznintt
V SPOMIN

ob prvi obletnici smrti
Matilde Klemenčič
iz Nasove 5, Apače
Ostal nam je pogled v nebo, kjer upamo, mama,... da ti jc

Vsi tvoji žalujoči
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
V srce si se vpisal, čas ne bo te z nami živel boš naprej.

Hermana
Hernaha
IZ Selnice ob Dravi, Mariborska cesta 77 a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili njcgoVCU* slovesa v Selnici ob Dravi in pogreba v Moravskih Topli<^ * nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali vence, za svete maše, cerkev in druge dobrodelne namene, ter vsf ki ste sodelovali pri slovesu in pogrebni svečanostt Vsem in vsakomur posebej še enkrat - lepa hvala.
V globoki žalosti: žena Anica, hčerka Hernti^^ in dt^tgo sorodstvo

Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot. Ostaneta nema bolečina in tiha solza spomina.
ZAHVALA
I
I

V 58. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, hčerka, babica in sestra
Jolanka Poredoš
iz Kušta novec 52
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Posebej hvala družinama Orešek in Horvat.
Iskrena hvala g. duhovniku Aleksandru Balažiču, pevcem za odpete žalostinke in pogrpbništvu Banfi.
Žalujoči: mož Dušan, mama Helena, hčerka Nada, vnuk Nik in brat Feri z družino
ZAHVALA
Odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni več bolečin, solza naša te ne bo zbudila, a nate vedno bo ostal spomin.
V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in tast
Ernest Ferencek
iz Teša novec 88
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrekli sožalje.
Hvala gospodu Škofu Gezi Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in G D Tešanovci.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
J
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihem jdld^ utrujen in nemočen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
V 54. letu nas je za vedno zapu' naš dragi sin in bratranec
Jože Vrečič
iz Mačkovec 4
[Stil
I
sorodnil^
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem .	.
in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebniStvu Hozjan. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi
r

Babica, pogrešam te - tvoj vnuk Nik
ZAHVALA
V 83. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Jolanka Nemec
iz Domanjševec 117
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala magistru g. duhovniku Štefanu Beznecu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Ts/ njuni najdražji
Draga prababica, pogrešala te bova
tvoja pravnuka Matej in Mitja
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, tašča, babica, sestra in teta
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Se posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a v naših srcih vedno boš živela.
Marija Berden
iz Filovec 47
I
I
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob'strani, darovali vence, sveče, za svete maše in v druge namene, nam pa izrekli iskreno sožalje ter jo pospremili k večnemu počitku.
Posebej hvala družinama Varga in Rumek. Lepa hvala g. župniku dr. Zveru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Mariji Domonkoš in Andreju Baligaču za izrečene besede slovesa. Hvala sodelavcem Term 3000 iz Moravskih Toplic, posebej v hotelu Ajda, sodelavcem kuhinje hotela Radin Radenci in pogrebništvu Banfi.
Vsem Še enkrat - iskrena hvala!	■
Žalujoči: hčerki Marija in Marjana, zeta Silvo in Ivan ter vnuki Dominik, Damir in Maja
I
ZAHVALA
Ni te na pragu, ne v hiši, nihče tvojega glasu več ne sla Zato pa pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože v spomin cvetijo.
V 64. letu starosti nas je zapustila naša draga ž«®*' mama, babica, tašča in sestra
Šarika Časar
roj. Prelec iz Šalovec 77
Ob boleči izgubi naše drage se iskreno zahvalji*)^‘^^(i), vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem 'i' f.
*	ii
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovan
cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje in besede tolažbe. Iskrena hvala duhovnici Jani Kerčmar mlajši za pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu J)^

Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Draga Babica, pogrešali te bomo tvoji vnuki
KSTHIK -29. marec 2007
21
I
Že eno leto v črnem grobu spiš, a v našem srcu še živiš. Spomin na te nam ne zbledi do konca naših dni.
v SPOMIN
' 27. marca je minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš ljubljeni
Goran Bejek
iz Fokovec
^bvaljujemo se vsem, ki tiho pristopite k njegovemu preranemu grobu in prižigate sveče ter molite zanj.
Žalujoči: mama, ati, brat z Mileno in sestra x družino ter njegovi najdražji
Sjtomin dotik je tvojih dni, ko skupaj smo biti ... Čas prej^jih dni je znova živ, ljubezen v srcu Še gori, le tebe, draga mama, več med nami ni...
v SPOMIN
28. marca mineva žalostno leto dni od takrat, ko nas je zapustila draga
Emilija HuJI
iz Kruplivnika 31
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu!
Fzkž tvoji najstražji
I
Vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihi pomladni noči nemočen si za vedno nam zaspat.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil mož, oče, dedek in tast
I
'■vatli
■■val,
Jožef Koroša
iz Turnišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pott ‘ vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše
in druge namene ter nam izreklTsožalje. Nravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Turnišče, 8- kaplanu za pogrebni obred, pevkam, Kovomici Miri in Danilu za odbrano Tišino,
^tujoči njegovi najdražji
Odšel si brez slovesa, vse pusto je sedaj, a ostala Je beseda ena -zakaj?
I
I
1
Motoma vozila
VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnosl brez kaska)! F-AVTOCETNER, Plinarniška 1,2000 Maribor, tel.: 02 228 3000.m002231
ŠKODO FELICIO, 1,3, letnik 2001, prevoženih
63.000 km. prodam. Tet.: 5412201. in002495
GOLE 4, letnik 2001, dobro ohranjen, pna lastnica, garažiran, prodam. Tel.: 051353626. m002496
RENAULT 5 CatrvuB, letnih 1992, Irtvrat«, servisiran, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 545 90 22. m002498
RENAULT 19 diesel, garažiran, odlično ohranjen, prodam. Tet: 031412 231. m002506'
SEUT IBIZA, letnik 1993,1,3, re^strlran do Z11. 2007, naprodaj. Td.: 041830 971, m002518
RENAULT MEGANE, 1,6, letnik 1998, klima, kompletna oprema, prodam za 2.700 EUR. Tel.; 051421 018. m002540
Živali
ČEBELE NA SATJU IN V PANJIH, zdrave, in prazne panje prodam. Tel.: 040 458 832. m002488
KOZE S KOZLIČKI za nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 54710 38. Bogojina 88. m002541
Posesti
LENDAVSKA - prodam novo opremljene dvosobno stanovanje v 4. nadstropju za 54.000 evrov, možno plačilo v treh obrokih. Tel:. 031 608, 514. in002544

r
I
I
I


ZAHVALA
jc zapustil dragi brat, stric, svak in bratranec
Anton Serdt
s Tišine 18
'no v izreitanio besede iskrene zahvale
®Orod -L “	DCSCflc iSKfCflC Z3nv<UC
1^’Sina 21*'**''' prijateljem, tišinski mladini, i.	OTU n i-j	.	4*.
k
HIŠO do 30 let, na območju Turnišča, Beltinec, Čtenševec ali Velike Polane, KUPIM. Tel.: 041 758 893. m002386
GRADBENO PARCELO z vinogradom In sadovnjakom v Suhem Vrhu prodam. Tel.; 54816 74. 01002509
POČITNIŠKO HIŠICO 120 ari zemlje na Vaneči predam. Tel.: 041596 211 in 041789171. m002511
3-ETAŽNO ELEKTRIČNO PEČ za peko pic, staro 5 let, in drogo gostinsko opremo prodamo. Tel.: 031467 927. in002516
GARAŽO v pflUi^u tripleksa v Ulici Staneta Rozmana v M. Sabori dam v najem. Tel.; 041 933 096.111002530
NAPfiODAl HIŠA, ttrojček, v Ižakomti, delne podkletena, 75 m2 bivalne površine (vhod, predprostor, kopalnica, 2 soM, kuhinja, shramba), prenovljena (atu okna/rolete, CK, streha, fasada...), parcela 7 arov. Ugodno. 02 54314 72. m002542
Kmetijska mehanizacija
TRAKTOR LANDINI, letnik 1998,2600 delovnih ut, prodam. Tel.; 941216 418 ali 041624 691. 41002489
CISTERNO, 27001, Craina, in podrahljalnik, 2, 30 m, Vogelnot, prodam. Tel.: 041 816 269. m002501
TRAKTOR JOHN DERE, 4 x 4,101 KM, letnik 1990, odlično ohranjen, prodam. TeJ.: 790 72 21311041809823. m00250S
TRAKTOR, MOCt DO 60 KM. od prvega lastnika, sendsiian, do 2000 ur, s priključki ali brez njih, kupijo. Tel:. 031608 514. m002545
~ Niti na pragu niti v hiši nihče več tvojega glasu ne sliši.
■'	Zato pot nas vodi tja, kjer
sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo.
ZAHVALA
Fičinc Ma^asec
iz Renkovec 142
2. aprila bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric. Iskrena hvala vsem, ki postojitc ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi njegovi
Odšla si tja, kjer ni tfeč bclešin, a nate vedna bo ostal spomin.
ZAHVALA
V 54. letu nas je zapustila naša draga
Olgica Raduha
z Gornje Bistrice 4
Hvala vsem, ki ste nam iarekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vs/ njeni
A
TROSILNIK HLEt^KEGA GNOJA, MULČER, širine 2 m, cisterno za gnojevko, 30001, drobilnik lesa ali vejevja in jagenjčke prodam. Tel.: 041969 553.m002504
KUPIM TRAKIORIMT AU URSUS, vozen ali nevozen. Tel.; 041 679 937. in002434
SAMONAKIADALKO SIP 24 in podtahljalnik Panonija prodam. Tel.: 041 339 474. m002510
PREDOTVENIK širine 2,50 m, in meSalniCo -Bori. 345 PROEHAM. Tel.: 041622 995. m002513
KROŽNE BRANE 28 diskov. In predsetveiA, širine 220 etn, prodam. Tel:. 041813 850. m002520
TRAKTOR DEUTZ TD 75, letnik 1984, ugodno predam. Tel:. 041 647 079. in002521
TRAKTORSKE GUME 16.9 X 38 S platišči prodam. Tel.; 031 772 025.01002522
VRTAVKASTE BRANE širine 2,5 m, znamke Vogel-not prodam. Tel:. 041543 684. in002526
ŠKROPILNICO, 3001, in trosilnik mineralnili gnojil prodam. Tel: 54910 37. m002528
KROŽNO 6RAHO na 20 diskov, izruvalnik krompirja, dvoredni, in drugo kmelvsko mehaniracijo prodam. Tel.; 54617 80. m002539
TRAKTOR RENAULT 122 KM, 4 x 4, prodam. Tel.: 041724028. m002543
Razno
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Tel.: 56219 50 ali 031743 53O.mOO24S2
SIIAŽNE BAtE, BOO-litmko škropilnico, eleklro-motor, starejši šivalni stroj Singer in dva kavča prodam. Tel.: 041 541 938. m002538
Delo
KUHARJA, PEKA, NATAKARICO ALI PRIPRAVNIKA zaposlimo. Pik-asso, d. o. o., Veiiq, Banovci 11, tel.: 041728 061. ni0a2492
ZAPOSLIMO 1 univ. dipl, pravnika z oprovljeniin pravniškim državnim izpitom in 1 unhr. dipl, pravnika z min. dveletnimi detovnitra izkušnjamL Za obe zaposlitvi, hi se sklepala za nedoločen čas, se zahteva vsaj osnovno znanje angleškega In nemškega jezika ter osnovno računalniško znanje. Pisne prijave: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83,2000 Maribor, tel.. 02 234 2149 (op.: delo se bo opravljalo v enoti v Murski Soboti). 01002548
Srečanja
SMO PRIJAZNA IH ZELO USPEŠNA POSREDOVALNICA - z dolgoletnimi izkušnjami in velikim številom Članov. Posredujemo partnerja za občasna srečanja ali rosno zvezo, izključno za nevezane resne Člane iz vse Slovenje. Posredovalnica v iZdravilnem dotiku*, Majda ^ftar, s. p.. Ge-derovska ulica 14, Černelavci, M. S., tel.: 521 14 28,041285615. m002514
Storitve
POTREBUJETE DENAR, A NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTAND Avtomobili P. R., Industrijska ulica 9, Maribor, tel.: 228 3020in002243
KREDITI DO 10 LEE - NA PLAČO AU POKOJNINO (lUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 325 EUR (78,000 SIR’ OBREMENITEV TUDI DO 50 %! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! AVTOMOBILI P. R., INDUSTRIJSKA UUCA 9, Maribor, tel.; 228 30 20. m002254
LASTNIKI ZAMRZOVALNIKOV! KAKOVOSTNO 08-NAVUAMO IZOLACIJO, ČE VAM ZAMRZOVALNIK MOČI. Servis hladilnih naprav LTH, Simon SerdL s. p., Maikišavci 26 a, tel.: 521 18 59. 01002512
Čestitka
IŠČEMO VODJO DNEVNEGA LOKALA oz. natakarja. Informacije po tel.: 02 534 1410 ali eva@lnin.si n>002463
Naši cenjeni dragi iz lahonec ob rojstnem dnevu in godu ishteno čestitamo z najlepšimi željami in pozdravi njeni S. A. in R. iz daljnega kraja. m002525
Ceitjenn paciente obveščamo, da se bo Zasebna ortopedska specialistična ordinac||a doktorja Tomislava Menarta v poned^lek, 2. aprila, preselita v nove prostore v Murski Soboti v Gregorčičevi ulici 27 a (Sončnica). Za vse informacije pokličite ob delavnikih med 10.00 in 13.00 na številko 041 767 890,
6EO-VRTINA P. O. O
ObftM din 9000 Murska Sdtete. trf./falK: 02 538 W1^, GSM: 04174180? bdebni nJm m vodnjdt« zo zDjuB poibemnih vodo n (grcnmie s toplotno upalko, oskrbo s pibio wtb, zolhnuije knmt^ ptm^, pon^coni^.
Učenje vadnlBlcov,, vgradnju potopnih opiA, )xdcbiva biifaogeološkrh poročil,
Vstopite v svet neskončne motailnosti
A1102935 InteM CtffitrM® Coie^ Solo procesor Tl 350. InteMi PH01 OHzin mte« 945PM EKpress. 612 MB DDR2	{do 4066 M6|. 80 GB 5,400
obratov SATA trd disk, O^plastna Super Muhi dih« optiCitk enota. 1S4" TFT
Tnieadte barvni zaslon 1260x600, WiFi br«£žičrM LAN 6O2.t1 aib/g, 6 f^s, MciDSOfti^ Wndows€^ Home, 12 meMcev MECMAftODNA
ev 1 modi
GA RANCI
■liska :UA
Akcijska cena:650,00 EUR M om (TM.OO EUA E DDV, I (Kl9i9,2D ST
Prodaja: IPC Cdpcmtiori Mu^ka SotMta, tet OZ 53716 60, luiim.ipc.et

Poknčttft 01 /513 ei 26.513 8115,613 B_1 39
MEA ao-o.. Stenno 11^ 1000 Ljublana
www.l«>M,sbt(Mhlba
TOSHIBA
E KOMPLETNE POGREBNE STORITVE,	I
VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, y	■
r BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, J■
BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.	■
PLAČILO TUDI NA VEČ	■
OBROKOV BREZ OBRESTI	B
PAMIR BANFI,. p^vesčicait, \	|
KURILNO OLJE,
PREMOG
II
wwvv^stnik.si
irmcrtKiPsnrC. b' tub. ' - • 13 Miu^SobSila
UGODHeCEHEIHHOŽHOSTI . PUČ/U! TeL:S7 68200
IUIIW0-ram2,MlčB4M, U MrtrieiSI
sodelavcem s. p. Štefana lendvaja
-'"-mu *	velikem številu pospremili
‘^hige d?K	cvetje, sveče, za svete maše
^hvar - "nam pa izrekli sožalje.
" Za od*”*”	za pogrebni obred,
ŽAlostinkc, govorniku Alojzu Bratkoviču ■ "^hlr slovesa in pogrebništvu Banfi.
ter
'^^neniu
Pevi
tin
^aod;,
*tfeg0vi žalujoči
I
1^
Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in maimoija
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949
KEB - kuiMsešteo Eijmc, Miil» Eijamc, $. p., MiSka pet la, 92J1 Beltinci
r
K»leBai»k« 10. Tropovcl, Tlilna
El	A O41723OSO.O4O1615S1
Montaža kuhinj, dnevnih sob. spalnic, jedilnic, pisarniškega jpohištva. ^lagaijje laminatov in stopnišč po ugodnih cenah
*^ompletne pogrebne storitve
ZELENIC
40	opreme na dom, brezplaCni prevozi
5^ več obrokov brez obresti
Teb/?'*	!■ P- Šhllnct 67 1
. ■ U2 5S 69 046, GSM: 041 712 586
I' prevozi opreme na dom> brezplačni prevozi
KOMPLETNE POGREBKSTMITVE UGODNA PROOAIA POGREBNE OPREME Bisztubll PREVOZI 00 30 km PROOAIA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA
KOMUNALA
4,0.0,.
KOfkallUu i4.2,HuisM Sofesto
D. E, POGREBNIŠIVO
M9((li:e:S213T«l
UREDITEV DOKUMENTOV
OBJAVA OSMRTNtCVJAVNIH MEDIJIH
UREJANJE ZELENIC
PtAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI
24-URHADEŽURHA SLUŽBA, GSM: 041631443
Zidarstvo, fasaderstvo in izolacija zidov, strojni ometi
Jože Horvat, . *
Filovci 110, 9222 Bogojina



TelTfite: 02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00, GSM: 041 631 193
22
OGLASI
29. marec 2007 - VESTK
1
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (ZLIreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02,08/03) Občina Sveti Jurij ob Ščavnici sklicuje
2. PROSTORSKO KONFERENCO za sprejem Strategije prostorskega razvoja Občine Sveti Jur(j ob Ščavnici,

Vzajemna pripravila privlačno ponudbo za mlade, ti končujejo študij oziroma šolanjf
Vzajemna je pripravila za vse, ki končujejo šolanje, paket VzajemnaMladi. Trideset srečt^ ki bo izžrebanih v nagradni igri, čaka celodnevna adrenalinska zabava na Pohorjm
I
1
I S t 1
ki bo v ponedeljek, 2.4.2007, ob 11.00 v sejni sobi Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14,9244 Sveti Jurij ob Ščavnici.
Na prostorski konferenci bodo predstavljeni Program priprave Strategije prostorskega razvoja občine Sveti Jurij ob Ščavnici, faza priprave SPRO in pregled smernic nosilcev urejanja prostora.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, krajevnih skupnosti , gospodarstva, interesnih združenj in orga-. nizi ra ne javnosti.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko dajo na prostorski konferenci svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravami prostorskega akta.
Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana kr.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 12. 3.2007, opr. št. St 34/2004, v stečajnem postopku nad dolžnikom
POMPE, družba za storitve, inženiring in trgovino, d. 0.0. v stečaju, Zechnerjeva 14,2250 Ptuj,
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje so naslednje nepremičnine:
1.	Poslovna stavba z gospodarskim poslopjem, Slovenska 41, Murska Sobota, paro. št. 1297,1297/1,1297/2, vi. šL 2125 k. o. Murska Sobota: lokal v kletni etaži s površino 329,92 m-, »restavracija Central« v pritličju s površino 179,85 m/ podstrešje s površino 330 m^ dvoriščni objekt I (pritličje in etaža) s površino 141,25 m’ (pisarne in letni vrt), dvoriščni objekt II s površino 73 m^ (garaže in plinska postaja), skupni prostori s površino 5 m' in pripadajoče stavbno zemljišče s skupno površino 966 nezasedena, po najnižji ceni 285.000,00 EUR.
2.	Skladiščno-proizvodni objekt, Tovarniška 51, Ruše, s površino 1.367,70 s pripadajočim stavbnim zemljiščem s površino 1.461 m/ pare. št. 93, vi. ŠL 1297 k. o. Ruše, po najnižji ceni 28.800,00 EUR.
3.	Stanovanjska hiša z gospodarsko kletjo in dvoriščem v Radizelu, Na klancu 1, s skupno površino 544 m^ pare. št. 166/1, vi. šL 759 k. o. Radizel, zasedeno, tožba za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja, po naj nižji ceni 57.600,00 EUR.
4.	Stanovanje, Maistrova 8, Maribor, s površino 39,82 m/ pare. št. 917, vi. ŠL 1427 k. o. Maribor-Grad, nezasedeno, po najnižji ceni 32.600,00 EUR.
Interesenti morajo poslati ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče Ptuj z oznako »Ne odpiraj - Javni razpis za Pompe d. o, o, -v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 odstotkov od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi KBM, d. d., Ptuj, št. 04202-0001155595. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa brez obresti vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po prejemu obvestita o izbiri, kupnino ()a plačati v treh mesecih in Jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od prejema obvestila o izbiri, sicer se šteje, daje od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno - kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Morebitna odstopanja dejansko izmerjenega stanja od zemljiškoknjižnih podatkov ne vplivajo na spremembo cene. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo potek, št. Je 02 229 98 20,
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE CANKOVA
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidat za imenovanje na funkcijo ravnatelja mora izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje skladno z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo).
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Predvideni začetek dela bo 1,9.2007.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, nanepogojnokazenzapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda), o dosedanjih delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov;
Svet zavoda Osnovne šole Cankova, Cankova 27,9261 Cankova, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja*.
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbiri v zakonitem roku.
Z dnem, ko mladim poteče status študenta ali dijaka, ko se prijavijo na zavodu za zaposlovanje ali zaposlijo, morajo za svojo zdravstveno varnost po.sicrbeli sami. Obvezno zdravstveno zavarovanje jim namreč stroškov zdravstvenih storitev ne bo več poravnavalo v celoti, zato je priporočljivo, da imajo urejeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Stroški za doplačila It zdravstvenim storitvam in zdravilom so lahko zelo visoki, vendar se jim lahko izognejo s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja VzajemnaZi7rai>,e, s katerim si zagotovijo, da bo razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev plačala zavarovalnica. V Vzajemni smo za mlade pripravili poseben paket Vzajemnajkffadi.
Kaj vsebuje paket Vzajemna,Mladi?
S sklenitvijo paketa VzajemnaJM/arfi pridobile: • dopolnilno adiaiiOia* »varovanje
Vza j e mn^dravje, ■ darilo:
- majico Vzajemne,
- darilni bon v vrednpsti 20 EUR,
- sodelovanje v nagradni igri z bogatimi nagradami,
- ugodnosti za zavarovance Vzajemne.
Kakšne novosti je za mlade prinesla spremenjena zakonodaja, ki ureja dopolnilna zdravstvena zavarovanja?
Mladim, ki jim poteče status študenta ali dijaka, priporočamo, da v enem mesecu sklenejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje da bi se izognili čakalni dobi. To pomeni, da bi zavarovanec tri mesece od sklenitve dopolnilnega zavarovanja ob obisku zdravnika Še vedno sam poravnal doplačilo k zdravstvenim storitvam in zdravilom, ki bi bili sicer poravnani iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Čakalne dobe ni, če oseba sklene zavarovanje v enem mesecu od dne, ko postane zavezanec za plačevanje premije. Običajno je Eo po prekinjenem ali končanem Šolanju oziroma z začetkom redne zaposlitve.
Ali zakon uvaja še kakšno pomembno novost?
Zakon uvaja Sc eno novost, in sicer poviševanje premije za tri odstotke za vsako nezavarovano leto. To pomeni, da se bo [)osameznemu zavarovancu, ki zavarovanja ne bo sklenil takoj, ko , postane zavezanec, vsako leto poviševala premija. V Vzajemni zato še toliko bolj priporočamo pravočasno sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Kaj pravzaprav zavarovanci pridobijo s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja VzajemnaZdrar/e?
S .sklenilvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja VzajeraiiaZr/rar/e se zavarujete za stroške doplačil za:
• zdravstvene storitve na področju vseh zdravstveni 11 dejavnosti, vUjučno s storitvami nastanitve in preiiraue v bolnišnici in zdravilišču, * vseh zdravil s pozitivne in vmesne liste, predpisanih na recept, za zdravila s seznama medsebojno zamenljivih zdravil pa do priznane vrednosti ža zdravilo,
• reševalnih prevozov,
* tnedicinsko tehničnih pripomočkov in
• zobnoprotetičnih nadomestkov.
Kakšna je višina zavarovalne premije pri Vzajemni?
z odtegljajem od plače,
• pri letnem plačilu premije,
JJl J	J. VlJlJ jC-j	J
• pri skletiitvi zavarovanja po vtvv vESI®*
Kako lahko dijaki ali študenti brei sl*^ uredijo dopolriilno zdravstveno zavst"
Vza jem naZrfr« vj« ?
1
1
1 (
t
■ 1 t Kol* J
i	UJP..V.J.VVV 00'0	-
oseba urejen status v obveznem zdrBVsW ■ I varovanju (obvezno zavarovanje lahke uud' t
Postupek sklenitve je zelo enostaven
v(x1u za zdravj^tveno zavarovanje Slovcnif^ .
v --	»»	.	■ « r, --^igjaiJt' *
S
obišče naše poslovalnice. Zavarovanja j j ne tudi po spletni strani nvtvv.vzujcoin**'’'^/ ]
ne tudi joo spletni strani rvttvv.vzujcoiiu*-’'^! lahko pa pokliče tudi na brezplačno tele številko 080 20 60. Pot do zavarovanj«^ .
■ into*
čajo tudi Vzajemnine brošure, ki so na kah Vzajemne.
Kaj lahko storim, če z vpisom npr-1* ski študij ponovno pridobim status 1"* ali dijaka in tako ne potrebujem več®® Vanja?
d
Pri Vzajemni vam v tem primeru z9
1 rj » bckjcJiJiJi v tl IIJ v LCJii pi luivi ' fi * čas uredimo mirovanje zavarovanja in
času vam ni treba plačevati premije
Ali nam lahko zaupate še druge
storitve, ki jih ponuja Vzajemna svojo'* vancem?
u*
Zavarovanci Vzajemne so deležni 31^^
Spremenjena zakonodaja, ki ureja dopolnilna duinih ugodno-sli kot so popusti prt ni h zavarovanjih z medicinsko asisten^^ popusti pri drugih zavarovanjih^ ti
zdravstvena zavarovanja in je začela veljati 1. septembrom 2005, je uvedla enake premije za vse zavarovance pri posamezni zavarovalnici, ne glede na spol, staro.st in zdravstveno stanje osebe. Cena mesečne premije pri Vzajemni jc 20,74 EUR (4.970,13 tolarjev).
Vzajemna daje triodstotni popust pri sklenitvi dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj:
• krvodajalcem s potrdilom, da'Bo več kot desetkrat darovali kri,
• pri plačilu mesečne premije
f Ni statusa? Ni panike.
J i
''

■S-

s VZAJEMNA - ?»
wvtfw.vzaiemna.si

tV
Jaz zate, ti zame.
ll
ut*
r*

V'zajemna, ali pa popusti, ki vam jih i
' ' ju z našimi poslovnimi
mo vas, da si več o ugodnostih www,vzajenina,»i, nas pokličete n® številko 080 20 61} ali nas obiščete »***. 4
sodelovanj
nik v naši poslovni enoti v Murski
i StJ^

1
1 t
I
s
t t
[
I
J
1
I
1
I I ■ (
1 t
1

Slovenski ulici 48 in v poslovalnici v 1-**^^,
Kranjčevi ulici 4 ob ponedeljkih,
petkih.
11

študent ali dijak, ki izgubi status, '
se prijavi na zavodu za zaposlovanje ali	”	““ "■
pa se prvič zaposli, potrebuje dopolnilno zdravstveno zavaf®*
2AKAJ7	■
Obvezno zdravstveno zavarovanje Študentu ali dijaku, ki izgubi "
5 status, stroškov zdravstvenih storitev ne krije več v celoti, zato moramo del cene kot doplačilo plačati sami. Ta doplačila so
lahk«.

zelo visoka, izognemo pa se jim lahko s sklenitvijo dopolnilo’^ zdravstvenega zavarovanja pri Vzajemni.
I
KAJ LAHKO NAREDIM?	'
Pri Vzajemni lahko sklenem poseben paket VzajemnaMladi, ki vključuje:	<
o dopolnilno zdravstveno zavarovanje VzajemnaZdravp- .
o darilo za nove člane:	.	/
majica Vzajemne	.
darilni bon v vrednosti 20 EUR
sodelovanje v nagradni igri
z bogatimi nagradami
o in ugodnosti za zavarovance Vzajemne,- ■
(((S oeoioi^

I
I;
1
■ I jSjIifn

Pri sklenitvi zavarovanja preko wvvw vzajemna, si nudimo naj višji	■.
dovoljeni 3 % popust
'■l
4
-----------____ ------------------.. ---------------- ■
V< rifoift^ij p dSrAb in IKjCutnJSUri na W4VW.VU)«iina.» at rt* brrzpl|&ii Idcfcraki {feiolki Oftt* 20 EO-
Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico
it'
Jani in Slava Koren namesto cvetja za pok. Frančiško Ditndek - 25; družina Š kri le c namesto cvetja za pok. Antona Kolbla - 25; sin Karel Pelcar jz Matjaševec namesto cvetja za pok. Marijo Pelcar iz Matjaševec - 100; Franc, Ivanka, Marija in Slavica namesto cvetja za pok. Oliverja Lausa - 50; nečaki Franc, Iva, Marija in Slava namesto cvetja za pok. Marto Krapec iz Ižakovec - 100; družina Augustič -Radikovič iz Murskega Središča namesto cvetja za pok. Jožeta Jaklina iz Lendave - 20; Terezija Furek iz Okoslavec namesto cvetja za pok. Frančiško Dundek - 60; Drago Milevič namesto cvetja za pok. Frančiško Dundek - 30; sodelavci Carinske izpo-
stave Gibina namesto cvetja za pok. očeta Marije Peterka - 70; družina Štefana Rituperja iz Polane namesto cvetja za pok. Franca Jančarja iz Murske Sobote - 30; družina Fcrencek iz Murske Sobote namesto cvetja za poki Ano Grmič iz Murske Sobote - 45; G izda Kovač iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Marjano Regvat iiČerndavec - 20; sodelavci Mure namesto cvetja za pok. Jožijevo mamo - 51 evrov.
Vsem darovalcem se Iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu Št. 01100 6030278282.
Splošna bolnišnica Murska Sobota
||
Ul. art' „ -zbita prlspsvk«^’*
računu I
DIUDV” ,
02340-dl’l
i 'I

/J

VESTNIK -29 marec 2007
NAPOVEDNIK
23
Spored radia Murski val
UKV 94,6 MHzIn 105,7 MHz, SV648KHz
S^’	®0.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro,
ilit " 07.40 Mariborsko pismo, Asja Ma-IVJU n P P^^kovatema - 09.00 Poročila - 09-10 _	Kultura in šport ob koncu tedna
Msii/) **^15Specialitetatedna-10 30 12 lin	Poročila - 11.15 Zamurjenci -
IJ15	Obvestila - 13.00 Poročila -
(Mne-L ednine - 13.20 Predstavljamo vam -
- 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -
sporeda - 17. 00 Osrednja po-
'	Poroaia ~ 1^ 05 Obvestila
>1, IZ. ^JMskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odme-
» 5Nip(,ve(if__:_	;;	r-
■	®8^^i ■ 17.36 Murski val nagrajuje
Obroču	®bjeni (Nevenka Emri) -19.00
19.05 Mladi val - 20.00 Ugasni televl-»oian Peček-24,00 SNOP
lorl
- ___________ _
MMirKev- NkOO
marec - 05.00 Dobro jutro! - 08.30
Obvestila- 10.30 Potepanje - 11.00
PoroiZ "'*'’VDvestila- 10.30 Potepanje - 11.00 l»-i2()^nL''^^^ajte se z nami -12.00 Poroči-Nao/jj	- 12-36 Evropski magazin -12-45
'^■151 '^^^'’®kega sponzorja - 13-66 Poročila -Mila- .^““^Mine - 14-06Poročila - 14.05 Obve-““M, d' L tedna: Intervju Tugo FraJ-ramidt radgonskegaEpasa -15.00Ute-Nipoved**	Dogodki in odmevi -16.15
Osrednja poročila - 17-30 ‘**’va|naaraiiiif - n m ..„i;	.mn«.
- 15.30 Dogodki in odmevi -16.15
'''iJ poročila
sen,	' n.4O Mali oglasi - 18.00 Pe-
'^dOPo^u	lestvica -
PčlSi in	poje -. oddaja o zborovskem
■iO iii Tjj . -Jrlie s čestitkami in pozdravi -poročila - 2105 Slovenija, od kdaj le-
Idltanjak' " 05 00 Dobro jutro! 07.00 Druga Panonski odmevi, oddaja o
dbhoMi, (Silva Eory) - 08.00 Misel in čas, "<iniLp| nA»_________l.vi. 1 « »t	ra-
24.00 SNOP
'•'iitfcnpi pomurskih duhovnikov - 08.30 Za-Oi Mursb	pesmi tedna - 09.36 Srečanje
............................................
'*«rsko,|
‘i*ičnoi[ E ~ Nedeljska kuhinja: re-knujj	Brankom Časarjem in gOStL
Poročila - 12.35 Obvestila-
Milke kmetovalce (Silva Eory) - 13.30 Ge-l'7,(Jo N; narodni farmi - 19.60 Po-Sai
>tno za vas, zabavna oddaja
Uri

april - 65 06 Dobro jutro! Irma in ""	Usihu iz Porabja, Marjana Sukič -

I. Iptid - 09.15 Ponedeljkova tema
I ilfn fhmu iz Porabja, Marjana Sukič -
I	________
i	Obvestila - i0.15Pejtipo-
I ® avtomobilizmu In varni vožnji),

llq
''''“rski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz





srednji val 648 kHz
.BAVNE GLASBE


- Igor in Zlati ivoki
'‘^'»vihaiHre
fantje
- T pravi muzikanti
prodamo - Golte
UrtBanda
.	Zajnkovič
Iv
**ll
- Demicn

Lb


-Jasna
Mandarina Iz
5*^* Marija Draškovtč iz - Pri Murski Soboti.
________
po^deljka, 2, aprila
r
i
1, TPnd-LL 1	, —	lapiuM
Sobni Ulica arhitekta Novaka ^^^glasbene lestvice.
p
lct.i
^^sujem za skladbo






T
+
Miha Horvat-11.00 Poročila - 11.15 Športna: Oaj, kakluftajol- 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20,05 Kak je indak fajn biloul Milan Zrimški- 24.00 SNOP
TOREK, 3. april - 05 00 Vedro v dobro jutro! Vida in Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09 00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10,30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 1115 Kratki stik ■ 12.00 PoročUa -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi- 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) -18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19,00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jokeboks, oddaja Boštjana Rousa - 24.00 SNOP
SREDA, 4. april - 05 00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 09-15 Izzivi Duška Radiča - 1000 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 .
Župan Gornje Radgone Anton Kampuš -10 30 Mali oglasi -11.00 Potočila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13-00 Poročila - 1315 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14 15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -19.00 Poročila - 19-15 Panonski odmevi, ponovitev -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mufsko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP
ČETRTEK, 5. april - 05-00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 06.45 Zadnjih 24 - 07.46 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič - 08.00 Poročila - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 10,15 Specialiteta tedna- 11.00 Poročila - 11.15 Reportažatedna-11 45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Tema-13.00 Poročila - 13.151-oseba ednine - 14.00 Potočila - 14.15 Domača plošča, lestvica-15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio, Maša, Anja In mali gostje - 19.00 Poročila - 19-15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 26-60 Zadnja poročila - 26.65 Geza se zeza, zabava, glasba, nagrade... - 24-60 SNOP
Kino
Murska Sobota
Četrtek, 29. marca: ob 18.00 ameriška komična drama Naša mala mis (Abigai! Breslin. Greg Kinnear, Alan Arkin, t.: jonathan Dayton, Valerie Feris), ob 20.00	।
ameriška drama Mali otroci (Kate Winslet, Patrick Wil-son, Jennifer Connelly, r.: Todd Field)
Petek, 30. marca: Projekcije filma zaradi koncerta odpadejo!
Sobota, 31. marca: ob 18.00 Naša mala mis, ob 20.00 Mali otroci
nedelja, 1. aprila: ob 17.30 Mali otroci, ob 20.00 Naša mala mis	.	.<
ljutomur
Sobota, 31, aprila: ob 26.60 ameriško-mehiška drama Babilon (Brad Pitt, Cate Blaričhett, Gad Garcia Bcr-nal, r.: Alcjandro Gonzalez Inarritu)
Nedelja, 1. aprila: ob 19-30 ameriška komedija Velik film (Kal Penn, Adam Campbell, Faune A- Chambers,
r.; Jason Friedberg, Aaron Seluer)
Oorn|a Radgona
Filme bodo vrteli le občasno!
—---1
r
I I - I
i|
■	I
_	I
i
n
I
I
Napoved prireditev
Napoved prireditev
LENDAVA
51. tnaree; ob 19.30
ŽIGA SVENDA Z BANDISn - koncert
Cena vstopnice: 6 evnifv
OTVOBITEV
KRIŽEVCI PRI lJUTOMERU
V petek, 30. marca, ob 18. uri bo v župnišču otvoritev tradicionalne pomladne velikonočne razstave pirhov. Sodelovati bodo Marjana Rožman z velikonočnimi ptički in učenci OS Križevci s poslikavo dvorišča pred župniščem.
DOBROVNIK
V soboto, 31. marca, in nedeljo, 1. aprila, od 9 do 18. ure bo v hiši <iyotgya Dobronakija razstava piriiov.
GRADIŠČE
V soboto, 31. marca, o(ll4.dol9.ureinvnedeljo,l. aprila, od 8.30 do 18. ure bo v vaškogasilskem domu na ogled tradicionalna velikonočna razstava, ki jo prireja Turistično društvo Gradišče.
GRAD
V soboto, 31. marca, ob 17. uri bo v poročni dvorani na gradu otvoritev razstave Plečnikova zgodnja dela, ki spada v počastitev Plečnikovega leu 2007. Razstavo bo odprl dr. Damjan PrelovSek, dirdttor Direktorata za kulturno dedišče no. V kulturnem programu bodo nastopili učenci nižje glasbene Sole iz Murske Sobote pod vodstvom Damijana Stani-šiča, kitarski sekstet iz Murske Sobote ter solista Nives Zver in Filip Dobranič.
SV. JURV OB ŠČAVNICI
V nedeljo, 1. aprila, od 8. do 19. ure bo v prostorih ob cerkvi 14. razstava velikonočnih dobrot in ročnih del.
BUČEČOVCI
V nedeljo, 1. aprila, ob 10. url bo v vaško-gasilskem domu otvoritev razstave velikonočnih izdelkov.
KOBIIJE
V nedeljo, I. aprila, ob 11. uri bo v panonski hiši otvoritev tradicionrine velikonočne razstave vezenin in drugih roč-nodelskih izdelkov.
LENDAVA
V nedeljo, 1. aprila, ob 18. uri bo v sinagogi otvoritev razstave Pirhi in vino.
lJUTOMER
V ponedeljek, 2. aprila, ob ICuribo na Ormoški cesti 22 otvoritev Mladinskega centra ŠIM.
MURSKA SOBOTA
V torek, 3. aprila, ob 17. uri bo v prostorih študijske knjižnice razstava izdelkov sekcije točnih del pri Medobčinskem društvu invalidov Murslu Sobota.
KONCERT
MURSKA SOBOTA
V petek, 30, marca, ob 19. uri bo v dvorani kina Park 40. jubilejni pomladanski koncert, ki ga prireja Mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote.
V petek, 30. marca, ob 22. uri bo v MIKK-u koncert skupine Nero Burns (London, garažni rockabily/psycliobilly rock’n’rolt) in Damirja Avdiča aka EHploinati (Tuzla, ■bosanski psiho«)- Še pred tem bo ob 21. uri predavanje Igorja Baši-na ob izidu knjige Novi rock. DJ BIGorvrti tudi glasbo večera. V torek. 3. aprila, ob 19. uri bo v grajski dvorani glasbeno-ptipov^ni večer z nastopom Vlada Kreslina, ki bo predstavil svojo pesniško zbirko Venci - Povest o Beltinski bandi. Po dogodku bo knjiga z DVD-jem tudi naprodaj. Vstop je prosL Priporočajo rezervacijo brezplačnih vstopnic po telefonu, številka je 550 30 10. + FOTO (poslan po mailu Kseniji)
gornja RADGONA
V soboto, 31. marca, ob 17. uri bosta v dvorani glasbene Sole sklepna prireditev kitarskih delavnic in koncert kitaristov.
MARTJANCI
V soboto, 31. marca, ob 19.45 bo v cerkvi sv. Martina koncert mešanega pevskega zbora iz Pečarovec.
BELTINCI
V soboto, 31. marca, ob 21. uri bo nastopil v Ambasadi Štefana Kovača ■ Marka Alzheimer Trio (Slovenija, nova eksperimentalna glasba). Kol predskupina bo nastopil duo He-zenbrutal (Prekmurje, intensive electro ekperimcntal mušic actlon).
DOGODEK
MURSKA SOBOTA
V petek, 30. marca, ob 20. uri bo v salonu Murske republike v Zvezdi gostja kuhurnodtužabne prireditve Petkovi večeri varuhinja človekovih pravic in soboška rojakinja dr. Zdenka Čebašek Travnik. V gbsbettem programu bosta nastopili pevka Moira in clmbalistka Anja Sraka.
V nedeljo, I. aprila, ob 16. uri bo v SRC Spartacus ezoterično srečanje ob vpisu v začetni tečaj joge, ki ga oiganizira DruStvoJoga za osebno rast. Predstavili bodo še druge dejavnosti društva in izvedli dinamično meditacijo z dihalnimi vajami smeha.
PROSENJAKOVCI
V soboto, 31. marca, ob 19.30 bo v prostorih novega gasil-skegadomaprireditevobvelikonočnihpraznikih.Obboga-trii) kulturnem programu bo tudi razstava velikonočnih pirhov.
DOBROVNIK
V nedeljo, l. aprila, bo na območju Bukovniškega jezera otvoritev turistične sezone. Za popestritev bo poskrtiel Zavod za turizem Dobrovnik.
V nedeljo, l.Tprila.ob 14; uti bo na Popovem bregu rez vinske trle v ampelografekem vrtu, ki jo prireja Društvo vl-nogradnifcov Dobrovnik.
MURSKA SOBOTA/GORNJA RADGONA
DruStvoJoga v vsakdanjem življenju obvešča, da bodo do 13. junija vadbe joge začetne stopnje, in sicer v Morski Soboti vsak torek ob 19.30 v gasilskem domu, v Gornji Radgo-
I ni pa vsako sredo ob 18. uti v VVZ Manka Golarja.
'---------------1
Delimo vstopnice za kino - kupon št. 13
Jennifer Hudson je dobila oskarja za stransko vlogo v fllmu Sanjske punce. Našo nagrado - dve kinovstopnici - dobi Sanja Svetec, Petrovci 46 k, 9263 PetrovcL Čestitatpo! Naslednje nagradno vprašanje je:	i
|| Za igro v fiatereat ftlmvja dobil Alan Arkin osbarfa za stransko vlo- j
1|
!|
j Odgovore pošljite do toika, 3. aprila, na naš naslov: Vestnik, Ulica atbitekta Novaka 13. I
I 9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tonio.koles@p-inf.si.

GLEDALIŠČE
TURNIŠČE
V četrtek, 29. marca, ob 8. uri se bo začelo v kulturnem domu območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin Hura za gledališče. Drugi dan srečanja je prestavljen na 6. april.
GORNJA RADGONA
V četrtek, 29. marca, ob 17. uri bo v dvorani kulturnega doma lutkovna predstava Pikec Ježek in gasilko Jež.
V ponedeljek, 2. aprila, ob 16. uri bo v kulturnem domu nastopil Sašo Hribar z ekipo Radia Ga Ga (Matjan Šarec, Jure Godler, Jure Mastnak, Tilen Artač) v Zadnji predstavi. Predstavlja Fani teater Medvode.
IJUTOHER
V četrtek, 29. marca, ob 19.30 bo v kulturnem domu komedija Denar z neba avtorja RayaCooneya v izvedbi gledališke skupine KD Ivana Kaučiča Ljutomer.
RAZKRIJE
V petek, 30. marca, ob 9. uti bo v kulturnem domu območno srečanje otrc^ih in mladinskih gledaliških skupin Mladi Linhart
KSIŽEVCI PRI lJUTOMERU
V soboto, 31. marca, ob 16. uri bo pred dvorano odhod gledališke skupine pri KUD-u Križevci v Pekre, kjer bo nastopila na dnevu komedije s predstavo Ženska že ve. Prijave zbirajo po telefonu št. 041878 057.
BELTINCI
V ponedeljek, 2. aprila, ob 19 30 bo v kulturnem domu nastopil Sašo Hribar z ekipo Radia Ga Ga (Marjan Šarec, Jure Godler, Jure Mastnak, Tilen Artač) v Zadnji predstavi. Predstavlja Fani teater Medvode. Predprodaja vstopnic News cafe.
LITERATURA
GRAD
V nedeljo. 1. aprila, ob 14. uri bo v poročni dvorani grajskega poslopja predstavitev knjige Odsev goričkih bregov avtorice Štefke Bohar. Program bo povezovala Marjanca Ferko Omahen.
PLE8/F0LKL0RA
MURSKA SOBOTA
V petek, 30. marca, ob 15L uri bo v klubu 52 prva avdicija Zapleši med zvezde, kjer se lahko prijavijo mladi od 15 do 18 let Druga avdicija bo v soboto ob 10. uri.
V torek, 3. aprila, ob 11. uri bo v kinu Park območno srečanje otroških folklornih skupin.
VERŽEJ
V petek, 30. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih folklornih skupin občin Ljutomer, Križevci. Veržej in Razkrižje z naslovom Veržej pleše in poje.
GORNJA RADGONA
V soboto, 31. marca, ob 17. uri bo v avli osnovne šole območna revija odraslih in folklorruli skupin.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
V petek, 30. marca, ob 18. url bo vučllolci Dijaškega doma (Tomšičeva 15) informarivna predstavitev programa Starševstvo, ki ga bo vodil socialni delavec Marjan Trdina.
V petek, 30. marca, ob 19. uti bo v krščanski adventistični cerkvi (Mladinska 38) predavanje pastorja Aleša Kavklerja z naslovom Prerokba kmljev - Kaj nas čaka v prihodnosti? V soboto, 31. marca, ob 19. uri bo predavanje Sveto pismo za današnji dan - O stari knjigi s sodobnim sporočilom. V nedeljo, 1. aprila, ob 19. uti bo predavanje Pismo o Jezusu -Kdo je pravzaprav Jezus? Vstop je prost.
V petek, 30. marca, ob 21. url bo v MIKK-u predavanje Igorja Bašlna ob izidu knjige Novi rock.
V ponedeljek, 2. aprila, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Tinke Podjavoršek z naslovom Šola - najljubši kraj naših otrok. Obenem bo še predstavitev njene knjige Eliza 1: Zabloda tisočletja o »vzgoji« in ■izobraževanju«.
LJUTOMER
V petek, 30. marca, ob 18. uri bo v Mrežnem pomurskem podjetniškem inkubatorju (Prešernova 2) okrogla miza na temo Mladina v občini Ljutomer. Sodeloval bo tudi vodja Orada RS za mladino Zorko Škvor.
MALA NEDELJA
V petek, 30., in vsoboto, 51. marca, bo v učilnici župnišča velikonočna delavnica, ki jo prireja TD Mala Nedelja - Rado-slavcL Informacije: 58610 95.
TURNIŠČE
V soboto, 31. marca, ob 20. uri bo v kletnih prostorih občine potopisno predavanje irske avtorice mijane Pozderec.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
V Galeriji je do 5- aprila na ogled razstava slik avtorja Dareta Birse.
V predprostoru grajske dvorane Je na ogled likovna razstava del Zlatke Kološa in Jožice Veličart
V predprostoru hotela Diana je na ogled likovna razstava Cvetje za danes in vse leto društva Mavrica.
V izložbi trgovine MASS v BTC-ju Je do 25. maja na ogled razstava 36 barvnih fotografij članov Fotokluba Murska Sobota na temo Refleksije - Radi imamo svetlobo.
V okrepčevalnici Ribji Grili so razstavljeni zimski posnetki fotografa Danija Mauka.
V lokalu Alt Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča z naslovom Pod njeno kožo.
V pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava.
V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Mirka Rajnarja.
RAZKRIŽJŽ
V prostorih knjižnice in čitalnice je do konca marca na ogled razstava o kulturni društveni dejavnosti slovenskih izseljencev v Sydneyu v Avstraliji. Ogled je možen v delov. nem času knjižnice v ponedeljek, sredo in petek med 11. in 16. uro.
LENDAVA
Na gradu je na ogled likovna razstava Društva likovnih umetnikov Prekmurja In Prlekije z naslovom Barva.
v galeriji Centra Banfly je na
- ra^ledniee sveta
nffy je na ogled razstava Svet ra^lednic zbiratelja Petana Vide.
V Sinagogi je na’ ogled razstava umetniške fotografije Osamljena drevesa avtorjev Aleša GjerfceSa in I>avorja Doletičiča-GORNJA RADGONA
V galeriji kulturnega doma je na ogled razstava del Društva upokojencev in Likovnega društva Gornja Radgona. LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi tuši (Pavelhaus) je do 28. aprila na ogled razstava Zven maske - Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča.
NOVO MESTO
V kulturnem centru Janeza Trdine je do 9. aprila na ogled razstava likovnih del, nastalih na koloniji Izak Lipovci 2096.
Napovedi prireditev lahko pošljete tudi na elektron-
'• L L .p, T-rl-ra- -	..
I
24
ZADNJA STRAN
29. marec 2006 - vEsn
VESTNIKOV KOLEDAR
Č 29. marec
CIRIL
P 30. marec
BOGO
S 31. marec
BENJAMIN
N 1. april
P 2. april
T 3. april
S 4. april
HUGO
FRANC
UUBA
IZIDOR
1. aprila bo sonce vzšlo ob 6, uri in 42 minut, zašlo pa ob 19. uri in 30 minut. Dan bo tako Uolg 12 ur in 48 minut.
2. aprila ob 19. uri in 16 minut bo na nebu nastopil ščip.
Adlerju vnovič sodijo
v torek se je začelo na okrožnem murskosoboškem sodišču ponovljeno sojenje tridesetletnemo Miroslavu Adlerju iz Gornje Radgone, ki je bil septembra lani spoznan za krivega umora enainšestdesetletnega Viktorja Lesjaka iz Podgrada in obsojen na dvanajst let zapora. Pred tem je proti njemu državni tožilec spisal naslednjo obtožnico: Adlerje pijanega Lesjaka spremljal domov. Med potjo je v Gubčevi ulici Lesjaka tako močno udaril, daje ta padel in sesko-
i
NI

Gorički njušnico.vend konjarja tako lahko izpolnjuješ
kobilarna
na
u<
:lf
Tečajnica Banke Slovenije -referenčni tečaji ECB 27. marca 2007
X cntit nacionalne valate za 1 eno
Država
ZDA
Hrvaška
Madžarska
Švica
Vatnta
J ameriški dolar
V. Britanija '
hrvaška kuna madžarski forint švicarski frank angleški funt
Murska Sobota
v organizaciji Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota je v prostorih gasilskega doma v .Murski Soboti potekal od januarja do marca tečaj za nižjega gasilskega častnika. Teoretični de! tečaja je uspešno končalo 26 gasilcev, med njimi je bila tudi ena gasilska (jz GZ Hodoš), Praktičnega enodnevnega usposabljanja v izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani se bodo udeleženci tečaja udeležili 5. maja. J. Ž
Ozn. eai.
USD HKK HUF CHF GBP
ŠiA-a val.
840
191
348
756
826
leča)
1,3347 7,3765 ^7,56 1,6211 0,679
Krvodajalska akcija Rotary kluba
Rotary klub s sedežem v Martjancih je izvedel krvodajalsko akcijo. Na oddelku za transfuziologijo murskosoboške bolnišnice je v ponedeljek kri darovalo šestnajst od štiridesetih Članov in članic, humanitarno akcijo pa so izpeljali na pobudo predsednika kluba Dušana Grofa, ki je tudi sam krvodajalec in kije bil z udeležbo Članov zadovoljen.
Naslednja humanitarna akcija, ki jo pripravljajo, je organizacija gledališke predstave štirinajstega aprila v Lendavi, katere izkupiček bodo namenili za počitniško letovanje petnajstih otrok.-M. H.
k'

,3
ta sprejela ni znano.

ali riB’
* * *
i

mUlil’' I’"' Nizkocenovnipr«^|,-jl^,f(ti
niki iz teh
šaturističnasredi^fj^^i^-paJevobratnism^l^^tT
potnim,
oDUiml, fa, bi siželelude
rtih'
if
■■ >'


'fi’
Venčeslav Lihtenvalner za varen Ljutomer	i,
Ven česlav Li hte n va I n e r, 2 7 let v po I ičijl, je novi vodja po - ™ licijskega okoliša v Ljutomeru. »Želim si, da bi bila ljuto- ' mer in okolica varna in da bi bila kakovost življenja višja.
Pri tem mi morajo pomagati tudi prebivalci,«je ob ime- j novanju dejal Lihtenvalner, ki je še vodja skupine v po-sebnt policijski enoti tn odličen športnik z odmevnimi rezultati v maratonu in policijskem mnogoboju doma inv a tujini. Sicer so naloge vodje policijskega okoliša zagota- fl vljanje raznih oblik pomoči, opravljanje preventivne I dejavnosti ter sodelovanje z državljani, organi lokalne I oblasti, podjetji in drugimi subjekti.-A. B.	I
'C-

■•J
talil po bregu do Mure. Adler mu je slekel jakno in iz denarnice pobral petnajst tisočakov. Lesjaka je skotalil v reko, odvrgel jakno in odšel naprej pit v drug lokal. Truplo so zjutraj našli ribiči. Umor naj bi se zgodil 20, februarja 2004. Višje mariborsko sodišče pa ni sledilo soboškemu in je v začetku letošnjega leta razveljavilo Adlerjevo obsodbo. Tožilec je na vnovičnem sojenju nastopil z enako obtožnico, obtoženi pa se ni zagovarjal, temveč so prebrali njegovo izpoved iz prvega sojenja, ko Je povedal, da ni storil očitanega dejanja. Sodnik Dezlder Novak je še prebral pričanja drogih prič, ki so lani nastopile na sodiščo. Ker pa Je Adlerjev zagovornik vztrajal pri neposrednem zaslišanju dveh prič, je Novak sojenje preložil na 17. april.
Andrej Bedek, foto: N. J,
*
* *
■Jielf
Družbeno odgovo^^Kj.^'^ SCTsejezna^f) hja prenosnem . ..^jir je odšel izhiseP^ili/
rave tega

reč vsi programi	J
.-.:n skupnostim,^ (J |j,^
nim
lujejo njihovi


skozi
ste.
nejo brez vsega.
faze"
računalnik naseh
*
* *
1
Likovni natečaj, povezan s Planico
Zmagovalni j)lakat učenke iz OS Sveti Jurij
I i
VItNSlUVICI
(cih ss
bo

V Prosenjakovem o aktivira,	p;
„„alno.poliK*
jačas.kobotreha
S smučarskimi skoki oziroma poleti v Planici je povezana vrsta aktivnosti. Med drugim, letos sicer prvič, tudi likovni natečaj z naslovom Planica in otroci, ki sta ga razpisala šolsko ministrstvo in planiški organizacijski komite. Na njem so lahko sodelovali učenci šestih in sedmih razredov osnovnih šol z največ desetimi deli.
Izmed osemdesetih sodelujočih Šol se jili je po pregledu strokovne komisije dvajset uvrstilo v ožji izbor. Med slednjimi je bila tudi Osnovna šola Sveti Jurij-v občini Rogašo-vci. Za nagrado sta omenjena organizatorja učence, z vsake Šole po en avtobus, brezplačno popeljala na ogled četrtkove tekme v smučarskih poletih. Namen tega dogodka v dolini pod Poncami je bil, krepitev športne zavesti med mladimi in športnega navijanja. Učenci so poleg spremljana poletov lahko poslušali še koncerta dveh glasbenih skupin in se preizkusili v karaokah.
OŠ Sveti Jurij pa ni prejela le te nagrade. Zmagovalni plakat, ki bo v letu 2008 v nekaj tisoč izvodih častno predstavljal Planico na osnovnih Šolah po Sloveniji, je delo Melanije Lang, učenke sedmega razreda OŠ Sveti Jurij. Šola je zato kot zmagovalka prejela osebni računalnik z monitorjem, učenka pa mp3-predvajalnik.
c. K., foto: M. G.
Učenci OŠ Sveti Jurij pod planiško velikanko
Naročam VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica)
Itnc in priimek:
Ulica:
Poštna Številka in kraj:
DavCna številka ali rojstni podatki:
Datum:
Podpis:
Naročnino želim plačevati (označi);
□ po položnici - lemo 15.600,00 tolarjev/65,10 evra
□ po položnici - polletno 7.800,00 tolarjev/32,55 evra
□ po položnici - trimesečno 3.900 tolarjev/16,27 evra
Več informacij na; 02 538 17 20.
Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Vestnikova majica
at


ki
rili.
■

Nakup
Mož zelo dolgo gleda, katere letne pnevmatike prodajajo v trgovini. Pravi žena: »Kaj boš z letnimi gumami, Če smo pa avto prodali?« Mož: »Jaz tebi tudi nič ne očitam, ko kupuješ modrce!«
Zaupanje
Zakaj moški ne zaupajo ženskam? Kdo pa lahko zaupa nekomu, ki teden dni krvavi pa še vedno ni mrtev.^
Restavracija
Gost, po poklicu zdravnik, gleda natakarja, kako se vlači po gostilni.
»Ali imate hemeroide?« vpraša.
»Ne vem,« odvrne natakar, »grempogledat v kuhinjo!«
Vedno se kaj najde
Kaj še lahko potegnešz nage medicinske sestre? Dežurnega zdravnika!
Skupne točke
Kaj imajo skupnega moški in računalniki? Dozdeva se nam, da znajo vse, ampak Če jih ne^ programiraš, pa ne znajo ničesar!
Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vapekovi vici«. Ulica arh. Novaka 13,9000 M, Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili.
TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE RAZKOŠJE DOŽIVETIJ
Odprto vsak dan od 9.00 do 21,00 ure
teš 1

*
iir^-ISŠS^

p)

■ -
J
Prepustite se vodni razigranosti in privtačnim vodnim programom.
'f/l'A'
?»«



mopjr
*!
I
■ ^MOiuvNB revna
Informacije 02 512 24 53
________; ■ 02 512 24 55
Celodnevna vstopnica: 11,20 evra (2.683,97 sit) Popoldanska vstopnica ^od 15,00 dalje) 9,30 evra (2,228,65 sit)
Večerno kopanje (od 10,00 dalje) 5,60 evra(i,341.98 sit)
POPUSTI ZA OTROKE!
nekaj takih ocen-
*
* *

^tisli.kl
skromna sredst^^^ rodnišnico.sen
skromuoa— mi.R rodnišnico^"" bljeni zelo
oči prepdcali,	l
ms veliko dobro
* * *
1^5

ali glavarja


mu Nuščevo Gosp^
* *
*

VŽitkovcih naj


. ........
lelidalins»e8=“S!>lGj malno«od«> "i«« razvpite vrtine.
močnega

Sterna, ki !bW
finančno življenj	1-^ j
proemo”'--	I'
_„.,mflnlto 'P'' . iHe ’ ,ir I
zeli znamenito
da in Nove
podjetje za
doledov na
slednje leto hU dovolj, da ptol®'
id®)’ f®"

# *

j’
li, da dobijo v nitimZakon^
združenega	Z
naj bi bila -anarL/1 zacija samega ^js.v i do preobrata, I	|

i rt?
rflHbia
It
y!‘ I

vrti' KESEDAklA^ '