TRGOVSKI sjr Ca*opl» w» «r»ovtato, Industrijo In obt. u Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v, Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta % ^ * eta -- Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 0 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v ... tani. LETO VU. Telefo« Mev. 332 LJUBLJANA, dne 14. februarja 1924. Telefon Hev. 95Z ŠTEV. 20. Položaj železne industrije v naši državi. Kakor vse kaže, bo sedanja gospodarska kriza po obsegu večja in dolgotrajnejša, kakor vse dosedanje, ako vlada prav v zadnjem trenutku ne ukrene, kar je treba, da se zajezi prihajajoči val. Evropa vsled občega obubožanja ne more več toliko kupovati, kolikor bi lahko proizvajala, tako da se industrijske naprave vseh gran v prihodnjih letih ne bodo mogle v polni meri izrabljali. Vsaka država bo skušala z naj-večjim naporom dvigniti proizvodnjo na industrijskem polju do največje dosegljive višine, kar bo imelo za posledico brezobzirno konkurenco. One države, ki razpolagajo z lastnimi sirovinami, se nahajajo seveda v ugodnejšem položaju in njihova industrija v premoči napram industriji onih držav, ki so navezane na dobavo sirovin iz inozemstva. Naša industrija železa je žal v takem položaju, da je navezana na inozemske sirovine, kajti edino podjetje v naši državi, ki proizvaja sirovo železo, ne more ne po količini proizvodnje, ne s cenami, ki jih zahteva, uspešno konkurirati napram modernim napravam sosednjih držav, ki so še v tem oziru na boljšem, da dosegajo doma vsled izdatne carinske zaščite ugodnejše prodajne cene. Naše domače tvornice so pa ne le v pogledu sirovin zelo odvisne od inozemstva, temveč tudi v pogledu carinske zaščite mnogo na slabšem, saj je naša uvozna carina na njihove izdelke večinoma mnogo nižja od zaščitne carine, ki jo imajo države z močno razvito industrijo. Te države pa, ki se ščitijo pred uvozom iz inozemstva s primerno carino, izvažajo svojo odvisno proizvodnjo toliko lažje in toliko ceneje, ker se vsled večje proizvodnje produkcijski stroški znižajo in ker je zaslužek toliko večji pri blagu, ki se prodaja doma. Naša industrija je torej v dvojnem pogledu na slabšem; prvič je vsled popolnoma nezadostne carinske zaščite izpostavljena dumpingu industrije sosednjih držav, drugič proizvaja dražje, ker ne dobiva doma v zadostni meri sirovin; kakršnih potrebuje. Ko bomo imeli moderne visoke peči v kraju z ugodno lego v pogledu tarifskih relacij, tedaj bo tudi položaj domače industrije takoj mnogo boljši; toda spričo visokih investicij, ki bi bile v ta namen potrebne, bo šele takrat mogoče misliti na izvedbo takih načrtov, ko bo primerna carinska politika najpoprej onim industrijskim podjetjem v vzpodbudo, katere že imamo. Dokler bo pa carinska zaščita pri nas v takem nerazmerju Jjapram sosednjim državam, da celo Up:19, dočim bi morala biti višja, do-vi jndustrija železa v naši drža- cvetočeJa mzvojr9,a P0V2PCK ^ fr. Gombač - Ljubljana. Letne železniške karte. Do letošnjega leta je izdajala centralna direkcija južne železnice letne ali temporerne karte, s katerimi se je imejitelj lahko vse leto poljub« no vozil z vsakim vlakom, kamor in kadar je hotel. S tem je nudila južna železnica posebno ugodnost in zato je le-ta izdajala letno na tisoče takih letnih Svetovne cene Cene v veletrgovini so izkazale koncem leta 1923 skoraj povsod dvigajočo se tendenco. Samo na Švedskem je šel indeks v novembru in decembru nekoliko nazaj. Na Češkoslovaškem so se cene cd najnižjega stališča v septembru 1923 do januarja 1924 dvignile za 3.5%. Na Nemškem je znašal prirastek od oktobra do novembra 168%, od novembra do decembra se je dvignil za 3367 krat, od decembra do letošnjega januarja so pa cene padle za 10.8%. To je v prvi vrsti posledica zboljšanja splošnega gospodarskega položaja. Primera med najvišjo mero leta 1922 in pa med lanskim novembrom, za katerega imamo za večino držav še podatke, izkaže tole razmerje (+ Melje je nekako istotako najstarejša naselbina na levem bregu Drave, kakor je Betnava na desnem bregu. V davni dobi, ko je Betnava za dolga stoletja dovršila svoje historično zva-nje, se je pričela na vznožju griča »Piramida«, kjer je stala zibel (Burg an der March) sedanjega Maribora, razvijati naselbina, jugovzhodno v smeri pomikanja Drave na današnjo strugo, ki se bas ob Melju v ostrem loku obrne v smeri Meljskega hriba. Do 1. 1850 je bilo današnje »Melje« še vasica, tega leta inkorporirana v mesto, a šele 1. 1876. privzeta v okraj graškega predmestja. En del na zdol-njem koncu pa je spadal pod občino Lajteršperg še do 1. 1902. Slavni mestni očetje so branili otrokom iz hiše št. 45 Meljski hrib obisk v mestno šolo. Ko krenemo iz Aleksandrove ceste v veletrgovini. j j pomeni odstotni povišek, — pa od- j \ stotno znižanje): Češkoslovaška — \ 42%, Švedska — 11%, Holandska — j 8%, Norveška —7%, Italija —4%, j Unija —3%, Švica +3%, Anglija + 4%, Danska + 15%, Francija + 16%, Nemčija + 29,312.000%. Velctrgovske cene navedenih držav so bile napram mirovnemu času meseca decembra približno te-le: Nemčija 1,650.000,000.000 krat več, Češkoslovaška 9.8 krat več, Italija 5.8, Francija 4.3, Norveška 2.4, Danska 2.1, Japonska 2.0, Švica 1.8, Anglija 1.7, Švedska 1.5, Holandska 1.5, Unija 1.4 krat več. Za Jugoslavijo še sedaj nimamo indeksa, pa je Trgovski list to večkrat zelo priporočal. Maribor, 11. februarja. desno pod železniškim mostom na Meljsko cesto, ki datira še le od gradnje Južne železnice 1. 1846. (preje je pot vodila bolj desno skozi ulico Zagata) se takoj prepričamo, da je bil ta kratek pogled nazaj v zgodovino Melja potreben za naš sprehod. Kajti vnanjcu se na prvi pogled zazdi nekam čudno, ko vidi pred seboj to pisano mešanico značaja mesta, predmestja in vmes tudi priproste vasi. Se bolj pa se začudi, ko vidi, kako sredi te mešanice nastaja novo industrijsko mesto. Melje. Je ta konglomerat med vasjo in predmestjem z novimi malostanovanjskimi naselbinami ter z že lepim številom nove velike industrije res pravo industrijsko mesto. Bližina glavnega kolodvora in mesta in Drave govori za to. Ampak če si bližje ogledamo po kakšnem razmerju sestoje tu velika poslopja in- Ako bi bila cena takim letnim kartam sedanjim razmeram primerna, t. j. neprebrana, je gotovo, da bi se jih tudi sedaj na tisoče izdalo, kar bi neslo državi ogromne dohodke. Važno pri tem je, da bi imela železnica že januarja večmilijonski dohodek samo od teh kart, s katerim dohodkom bi lahko takoj začetkom leta plodonosno po potrebi operirala. Njej je potem pač vseeno, ali Se dotičniki, ki so celoletno karto že januarja plačali, vozijo ali ne. Želeti bi bilo torej, da se izdajanje takih letnih kart za vse vlake (iz-vzemši O. E.) in za vse razrede zo-pe* vPelje ter poveri določitev cen železniškim uradnikom, ki imajo tozadevno že velikoletno prakso, kajti če bodo take karte previsoko taksirane, si jih seveda nihče ne bo nabavil. dustrije, tam in tik zraven nove vile in stare hiše, ni treba biti specialist v gradbenih načrtih; tudi lajik spozna takoj, da ima pred seboj popolnoma zgrešeno nekdanjo komunalno politiko, ki je ne samo na tem idealnem kosu zemlje za malostanovanjsko naselbino, ampak tudi sploh v sredini mefcta grešila z gradnjo velike industrije, ki spada vse kam drugam, te ne sredi mesta. Maribor je po svoji ugodni legi in klimi eno najbolj zdravih mest, lahko rečemo v celi Sloveniji. In vendar narašča tu umrljivost rapidno izza novejše dobe. Temu ni kriva zgolj stanovanjska beda, nego morda še v večji meri ravno okuže-nje ozračja vsled popolnoma zgrešene razpredelitve velike industrije. Skozi Maribor prevevata dva glavna vetrova: jugozapadnik ob Dravi navzdol in jugovzhodnik ob Dravi navzgor. Prvi prinaša okuženje iz tovarne za dušik iz Ruš, kateri krž^sni, zdravi kraj ob vznožju Pohorja je ta tovarna popolnoma okužila. Stopimo za hip na Meljski hrib. Od Ruš navzdol se vleče skoro do Kamnice pri Mariboru velika plast gostega dima, katerega poganja jugozapadnik preko celega mesta. A še bolj se zagrne celo mesto v zadušljiv dim, ako piha nasprotni veter bodisi od vzhoda ali juga. Tedaj pride v poštev Melje s svojimi tovarniškimi dimniki. Kako bo to izgledalo že čez 20 let, ko se Melje napGlni s težko industrijo? Količkaj dalekovidna komunalna politika bi bila za težko industrijo odločila Tezno ter sploh desni breg Drave, do-čim naj bi bil ves desni breg ohranjen za razširjenje mesta z vrhnimi naselbinami. Sedanji mestni očetje so toliko uvidevneji, da v Melju ne puste nadaljevati malostanovanjskih naselbin, nego dopuščajo gradnjo le industriji. Tudi da smo se pri tem vprašanju mimogrede ustavili, ni bilo odveč za namen našega sprehoda po Melju. Spoznali smo Melje še od te strani z namenom, da ne bo nikogar vleklo si tu nakupiti stavbišče za bivanje, razen če ni v zvezi z industrijo primoran. In sedaj si lahko ogledamo pobližje industrijo samo. Najpreje nekatera večja podjetja ob glavni cesti, nasproti glavnemu kolodvoru stoji ponosna stavba paromlina in tovarne testenin stare mariborske tvrdke Ludvik Franc, sinovi. Danes se le še malo poznajo posledice strahovitega požara, ki je spomladi leta 1922. pretil vničiti celo tovarno in okolico. Gremo mimo največjega stavbenega podjetja R. Kitfmann, tu nižje doli mimo največje lesne industrije »Drava« do težke industrije Ježek, češkoslovaško podjetje iz Blanskega, ki ima tu že na koncu Melja svojo samostojno tovarniško podjetje (železolivarna, izdelovanje poljedeljskih strojev itd.). Podjetje se nahaja v razvoju, zaposluje blizu 60 ljudi, je zgradilo že tudi stanovanjsko hišo. Ko si ob drugi priliki ogledamo tudi našo največjo domačo lesno industrijo »Dravo«, se povrnemo tudi še v livarno Ježek. Za danes se tudi le mimogrede ozremo na nova velika čehoslovaška podjetja ob Dravi, na novo zvonamo ter ostala nova podjetja v tem delu novega industrijskega Melja. Pač pa se za daljši obisk ustavimo pri edini naši in največji tovarni mila »Zlatorog«, ki se v veliki betonski prizidavi že resno pripravlja na edino podjetje take vrste v celi državi, na Izdelovanje glicerina. kart za delno ali celotno južnoželez-niško progo. S prehodom te privatne železnice v državno last je pa prenehalo tudi izdajanje letnih voznih kart. Ako bi sedanja državna železniška uprava hotela uveljaviti le nekaj trgovskega podjetja, bi nadalj-no izdajanje takih letnih kart pri sedanjih horendnih voznih cenah in vsled tega baš pičlem prometu, zlasti v II. in I. razredu, ne smela ukiniti, marveč bi morala to izdajanje na vse načine še forsirati in pomnožiti, ker oni, ki so jemali popred letne karte II. in I. razreda, se vozijo sedaj le, kadar so‘primorani in ne več v II. ali L, marveč le v III. razredu. V I. razredu se vozijo sedaj le °ni, ki imajo sploh popolnoma proste vožnje, v II. pa večinoma samo železničarji in njihovi družinski člani, ki plačajo le bagatelo. Indeks 1914 = 100 Nemiila .s.' 35 5 ; ? e s u_ sc -s K> £ rs? v* ii s -a ViSek leta 1920 Višek leta 1921 Višek leta 1922 lannar 1923 Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust 1923 1923 1923 1823 1923 1923 1923 September 1923 Oktober 1923 November 1923 December 1923 Januar 1924 1.714 3.197 167.412 205.417 715.881 677.000 642.700 823.700 1,498.000 3,989.800 28,624.800 306,335.800 18.295,350.000 i 49.071,500.000 I 165 bilijonov j 147 bilijonov in i 100 milijard 65.539 346.353 551.904 859.110 988.500 1,058.920 1.175.400 1.881.400 3,070.000 3,356.900 7,302.200 1.675 1.003 1.019 1.028 1.031 1.029 1.000 967 958 957 973 964 <•84 990 670 643 601 575 572 587 '39 580 568 566 567 563 571 577 588 425M03 294 409 314290 219 362260182206 387 220jl92|lS4 422 224'l99ll92 124 229 415231 4 01! 233 408 230 407 412 425 420 235 231 234 237 242 200195 204 202 207 207 202 205 207 210 196 199 198 193 343 238 176 175 178 181 186 182 180 180 175 111 181 182 310 200 166 167 170 164 171 168 164 159 159 163 164 173 173 3*6 267 170 156 158 162 159 158 160 157 160 155 153 151 150 304 214 167 159 158 164 156 149 149 145 142 145 148 153 227 135 150 149 151 151 148 145 143 139 141 142 143 146 144 Fr. Pirc. Obisk industrije v Melju. Dr. M. Dobrila: Ljubljanska borza in njen gospodarski pomen. (Nadaljevanje.) V Angliji se je ustanovila borza v Londonu v sredini 16. stoletja. Kakor v Amsterdamu, se je tudi hi pričelo najprej trgovanje z delnicami, in sicer delniških družb in industrijskih podjetij. Za preskrbo potrebnega denarja se je tudi tukaj posluževala v obilni meri borze angleška država, katera je rabila posebno po vojni s Francijo jako velike kapitale. Kot prve so prišle v borzni promet delnice »Bank of England«. Nadaljnje vire za preskrbo denarja si je v onem času odprla angleška država z izdajanjem dosmrtnih rent in loterijskimi posojili ter so se srečke trgovale na borzi potom mešetarjev. Razne vojne s Španijo, Zedinjenimi državami in Francijo so zahie-vale neizmerne vsote denarja in ravno v takih trenutkih je angleška država imela največjo in izključno zaslombo v borzi, kjer se je zbiral denar v ogromnih množinah, kajti država. je uživala zaupanje prebivalstva in je strogo izpolnjevala svoje obveze. Dasi so borze imele tudi marsikatero senčnato stran in je marsikateri špekulant izgubil na borznih kupčijah celo svoje premoženje, vendarle nam priča ravno borzna zgodovina, da Anglija brez borznih institucij ne bi bila danes ona država, kakor je v resnici, ne bi bila nikdar premagala toliko sveta ter si osvojila toliko svetovno - gospodarskih postojank na celem svetu, kolikor jih drži še danes trdno v svoji roki. Do te moči ji je pripomogla ravno borza, na kateri je v dobi od leta 1696 do 1816 plasirala približno 1 milijardo funtov šterlingov, torej vsoto, katera predstavlja še danes v dobi milijonarjev in miljarderjev vsekakor vpoštevanja vredno množino denarja. Nadalje je privedla borza angleško državo do blagostanja tudi s tem, da je omogočila ustanovitev nad 40.000 delniških družb, katere so bile za razvoj celega angleškega gospodarstva največjega pomena. Kakor razvidimo iz tega zgodovinskega pregleda, so se vse navedene borze razvile skoro v istem razdobju, in kar moram posebno omeniti, so iste nastale vse po privatni inicijativi izvzemši lyonske. Posamezne države so prepuščale povsem privatni podjetnosti ustanovitev kakor tudi organizatoričen ustroj teh ustanov. Le v Franciji je ta ustanova nastala po državni inicijativi m se je pod njenim vplivom tudi stopnjevaje izpopolnjevala. Zgodovinskega pomena je v tej zvezi ime John Law, kateri je tudi osnovatelj takozvanega »Lavv-sistema« in je med njegovimi deli najznamenitejša knjiga: »Money and Trade« (Delo in denar). LISTEK. Gustav Frevtag. Dati - imeti. (Nadaljevanje.) Prinesli so več svetilk, celo nekoliko bakelj in se spravili nad vozove. Anton je pričel pregledovati naklade, kolikor mu je bilo v naglici mogoče. Nekoliko vozov je bilo nepoškodovanih, pri mnogih so manjkala pregrinjala in so bili deloma tudi -oropani, eden pa je bil celo popolnoma prazen. Trgovec pa je med tem poklical k sebi najrazumnejšega izmed voznikov in ga izprašal o celem poteku zadeve. Nato je stopil k častniku: »Tako je, kot sem domneval. Krčmar je nekatere voznike pregovoril, češ, zdaj je revolucija in so se vse njihove obveznosti nehale; tako so začeli razkladati vozove v sosednje poslopje. Če bi bili prišli dan pozneje, bi bilo že vse prazno.; Nekoliko lopovov s krčmarjem na čelu so bili kolovodje, ki so del voznikov z grožnjami prestrašili.« II. 2e dosedanji zgodovinski pregled nam jasno priča o velikem gospodarskem pomenu. V kolikor je bil njen razvoj naravna posledica splošnega gospodarskega razvoja, v toliko je tudi ona neumorna sotrud-nica in vsestranska vzpodbuditeljica in pospeševalka blagostanja posameznika, dežel in držav od njenega postoja dalje. Oglejmo si sedaj njen pomen malo natančneje. Pomen borzne inshtucije je povsem izražen že v njenem namenu, kateri se da kratko izraziti v besedah: olajšanje trgovskega prometa. Kakor hitro smo spoznali namen, priznali bomo tudi njen veliki pomen za splošno gospodarstvo. V kaki obliki je borzna institucija ustanovljena, je danes podrejene važnosti. Vsekakor pa je jasno in neovrgljivo dejstvo, da je ta ustanova faktor modernega kulturnega in gospodarskega življenja. V moderno urejeni državi je ta‘ustanova enake ali nič manje važnosti kot so trgovska prometna sredstva, železnice, parobrodi, pošta, brzojav itd. 2e površno proučevanje te institucije nas uveri, da je to ustanova, katero je ustvaril gospodarski razvoj in katero je človeški duh v svoji neodo-ljivi sili napredovanja in izpopolnitve^ dovršil do sedanje stopnje. Dovršenost te institucije je dospela že na tak vrhunec, da samo hipni njen zastoj povzroča zastoj in neorienti-ranost v številnih gospodarskih panogah. Finančniki in gospodarski znanstveniki imenujejo borzo: Barometer narodnega gospodarstva. Priznati moramo, da je ta naziv povsem opravičen, kajti kakor zaznamuje sajsmograf najmanjše pretres-ljaje zemeljske površine, ravno tako zaznamuje borza vsak gospodarski pretresljaj v notranjosti posamezne države, na mednarodnem tržišču, na političnem horizontu bodisi v presojanju industrijskega ali trgovskega stanja. Ona nam nudi najboljšo orijentacijo za oceno splošnega gospodarskega položaja. Dalekosežnega pomena je dalje vpliv borze na razvoj gospodarstva, kajti ona tvori središče, na katerem se koncentrira ponudba in povpraševanje ter posreduje v internacionalni izmenjavi dobrin regulatorno glede usmeritve posameznih produktov in določitve njihovih cen. Organizacija borznega trgovanja kakor tudi današnja moderna transportna in poročevalna sredstva omogočujejo, da se stekajo ponudbe in povpraševanja iz raznih delov dežele, iz večjih gospodarskih središč in iz tujine na borznem trgu. Promet na borznem trgu pa olajšuje pregled potrebščin splošnega gospodarstva ter omogočuje hitri odtok presežka dobrin (blaga) ene dežele v drugo, kjer take dobrine primanjkujejo. (Dalje sledi.) Temu poročilu je sledila zopet cela ploha psovk iz ust malega dostojanstvenika. Zgrabil je krčmarja, ki je klečal pred njim, in iz katerega obraza je izginila vsa rdečica, za zmršene lase in ga pričel neusmiljeno mikastiti. Med tem pa je vdrl Anton v zaklenjeni prostor in razsvetlil z ročno svetiljko kupe skritega blaga. »Za kazen naj ljudje delajo nocoj celo noč!« odredi častnik, zgrabi zopet krčmarja za lase in ga odpelje s seboj v prvo nadstropje, kjer ga ukaže privezati k nogi postelje in mu razloži, da nima za nocojšnjo noč pričakovati nikakega drugega ležišča. »Če ne bo blaga nič manjkalo, vam odpustim, drugače vas postavim pred sodišče in vas dam ustreliti,« je še ljubeznivo pripomnil. Krčmar ni odgovoril niq, le sovražni pogled, ki se je zabliskal v njegovih očeh, je razodeval, kaj se godi v njegovi notranjosti. Častnik se za to ni dosti menil. Dal si je prinesti večerjo, in ko se je najedel in napil, je legel v posteljo ter kmalu zaspal. Na dvorišču pa so se med tem marljivo poprijeli dela. Anton, ki je sam. vse vodil, ni imel časa, da bi dosti K. T.: Proti tatvini avtomobilov. To se že še izplača, ukrasti kak avto! Dosti manjšo vrednost predstavljajoče predmete zavarujemo za zidovjem, z omrežjem, jih skrbno za-stražimo, medtem ko stoje navadno precej dragoceni avto-vozovi včasih celo brez nadzorstva na cesti ali na obče pristopnih prostorih, na prostem in jih brez težave odpelje lahko vsak, ki količkaj ume voziti z njimi. V splošnem se razločujejo dve vrsti avtomobilnih tatov in sicer gre prva kar na celo stvar, torej na kompletni voz, drugi pa zadostuje, da vozu odvzamejo dragocene in važne dele, ostalo pa prepuste usodi, ko so zavlekli voz kam na samoto. Vsi h ljudje delajo brez posebnih priprav, oziroma orodja; nekaj predrznosti in za par novcev šofersko čepico je vse, kar rabijo h rokovnjači za svoj posel. Naravno, da tudi v tej panogi kulturnega razvoja prednjači Amerika, saj je tamkaj avto danes že splošno prometno sredstvo; tam delajo tudi tatovi po načelu, da treba z najpri-prostejšimi sredstvi doseči največji uspeh. Statistika 28 največjih amerikan-skih mest dokazuje, da se je tekom zadnjih petih let pokradlo 163.887 avtomobilov; torej ravno štirikrat več, kakor jih je sploh v naši državi trenotno. Brezdvomno pa bi se nam menda ravno tako godilo, ko bi avto že zavzemal pri nas mesto najvažnejšega vozila. Dalo bi se sicer avto zasigurati na raznovrstne načine, da ga ni mogoče z lepa premakniti. Ali take priprave zahtevajo večinoma drage adaptacije ter so precej komplicirane, brez da jim je prisoditi sigurnega uspeha. Poskušalo se je z raznimi zavorami, ki učinkujejo zastoj motorja, zastavljajo kretalnik; poseglo se je po donečih opozorilnih aparatih, ali vse to je imelo problematično vrednost z ozirom na spretnost izkušenih »strokovnjakov« avtokraje. Šele zadnji čas se je industriji posrečila konštrukcija neke naprave, o kateri svedoki trde, da izključuje vsak tatvinski poskus motornih vozil; naprava je sicer globoko duhovito zamišljena in vsestransko preizkušena, in vendar se odlikuje z očividno enostavnostjo ter je primeroma prav lahko vdelati na vsak avto brez kompliciranih rekonštruk-cij in pride razmeroma jako poceni. Zavora, ki pride v poštev, je spojena s kretalnim kolesom ter jo ni mogoče sneti od tega, ne da bi se sploh celo kretalo ne uničilo. V glavnem obstoji iz vdelane ključavnice, ki zapira kretalo s posebnim, zelo kompliciranim ključem, tako, da se i3to sploh ne gane, ali pa da se na kretalni osi vrti, ne da premišljal o nenavadnih okoliščinah, v katerih se je nahajal. Z vnemo je tekal sem in tja, zdaj pregledoval naloženi voz, zdaj dajal razna navodila, zdaj zopet lastnoročno pritrjal vezi. Svitalo se je že zgodnje jutro, ko je stopil Anton pred principala, ki je istotako bdel pri njih celo noč, ter mu z veselimi očmi javil: »Gotovi smo!« »Končno,« se oddahne trgovec ter odide v sobo, da sporoči to svojemu prijaznemu spremljevalcu. Ob njegovem pozdravu skoči aristokrat pokonci, odpre okno in pokliče k sebi neko patruljo, ki je slučajno ravnokar korakala mimo. Poveljniku na kratko razloži celi položaj, mu izroči v varstvo krčmarja in mu obenem naroči, naj s svojimi ljudmi straži hišo, dokler se on ne povrne. Nato odide s trgovcem in Antonom k agentu. Dnevna svetloba je imela toliko pomirjevalnega vpliva na agenta, da je bil pripravljen spremljati zdaj trgovca po mestu. Posle sta si principal in Anton razdelila. Po častnikovem dovoljenju je odšel Anton z agentom v eno smer, trgovec s častnikom pa v drugo. Po nekoliko urah napornega truda jo prime. Obenem pa ključavnica prekinjava vžigalni tok za motor, katerega seveda potem ni mogoče spraviti v tek. Na ta način zaprt voz se upira vsem poskusom nepoklicanih oseb ga z lastnim pogonom odpeljati; samo posestnik ključa ima moč nad njim. Ključ je podoben znanim vfi-kalnikom Weriheimovih blagajn ter zadostuje enostavna kretnja na zaporni pripravi, da se avto zapre ali* odpre. Ključavnica sama pa se komaj pozna na kretalni napravi. Seveda bo tudi rokovnjaška tehnika skušala priti na sled njeno obrt ovirajočemu izumu, ali trenotno so avtomobili, opremljeni z najnovejšim zaporom, pred tatovi še popolnoma varni, dokler jim po posestnikovi ne~ previdnostj ne pade ključ v roke, M. Savič: Kaša industrija in obrt (Nadaljevank.) Zadrugi preprogarjev je dala država enkratno podporo 50.000 Din. Zadruga uporablja tudi kredit, Narodna banka ji je dala 20.000 Din, beograjska zadruga 10.000 Din, niška trgovska banka (tekoči račun) 6000 Din, pirotska trgovska banka 8000 Din in deželna banka 7000 Din posojila. Zadruga ima okoli 170 članov s 700 delavci. Svojim članom proda na leto 2800 kg volne s primerno količino drugih surovin, ki napravijo skoro polovico na trg postavljenih preprog. Promet znaša 50—57.000 Din na leto. Zadrugi je bilo mogoče, da je povišala zaslužek od 8 na 10—12 Din za vatel. Gotovo se ji tudi posreči podvojiti zaslužek, kar bo značilo velik uspeh zadružništva. Pa tudi prepoge so sedaj dražje. Preje je stal vatel 120 do 140 Din, sedaj pa 205—220 Din. Ne majhen uspeh zadruge obstoji tudi v tem, da uporablja dobro volno in solidno barvilo in s tem vzdržuje dober glas pirotskih preprog. Namen zadruge je tudi ta, da omogoči delavcem, da ne ponujajo blaga trgovcem, ki bi jim v lem primeru narekovali cene. Delavci so izdatna na boljšem, ker niso primorani ponujati blaga na prodaj. Ako proda trgovcu po boljši ceni, nego mu jo more nuditi zadruga, je dobro. Zadruga stremi za tem, da postavi minimalne cene za preproge in delavske mezde in s tem regulira ceno izdelkom. Udeleževala se je tudi izložb. Odkar dovoljuje zadruga svojim članom tudi kredite, se je količina izdelkov skoro podvojila. Po mnenju zadruge bi se mogla produkcija še nadalje povečati, ako bi se pomnožilo število tkalcev, ker br se izdelovanje preprog moglo vršiti tudi po veseh. Članski delež znaša* 50 Din. Na deležih plačana vsota znaša 13.000 Din. Večina članov je malih podjetnikov z eno, dvema ali tremi statvami, katerim dovoljuje so se zopet sešli pri agentu, kakar so se prej dogovorili. »Na poveljništvo zdaj po potni list,« pravi trgovec, in, vsi trije stopijo zopet na ulico iz hiše* v kateri so pustili boječega agenta, bi je zaprl in zapahnil vrata za njimi. Ulice so bile zopet natlačeno polne, zopet so se prerivale po njih množice vojaštva in civilistov; ljudstvo je bilo videti se bolj divje in razburjeno, nego prejšnji večer, in slišati je bilo še več kričanja, vse je kazalo, da poveljujoča oblast ni dovolj močna, da hi mogla vzdrževati cestno disciplina Tudi na poveljništvu je bilo opaziti neko nemirno vrvenje, vojaštvo je tekalo sem in tja in poročila, ki jih prinašalo, očividno niso mogla biti preveč ugodna, kajti v predsobi se je mnogo polglasno šepetalo in neko nemirno pričakovanje je bilo citati na vseh obrazih. Trgovca in Antona je sprejel poveljnik v isti sobi, kakor včeraj. Tudi on je bil videti bled in potrt, vendar se je ponosno vzravnal, ko je nagovoril trgovca: »Vašo prošnjo sem priporočal in tu vam izročam potni list za vas in za vaše vozove.« (Konec sledi.) zadruga primerne kredite. Člani izdelujejo preproge s svojimi družicami ali z delavskimi. Zadruga znači torej kooperativo malih podjetnikov, m pa delavcev. Svoje podružnice ima zadruga v Sarajevu, Sofiji, Čačiču, Vatjevu in Kruševcu, do zadnjega časa tudi v Beogradu. Na raz- Gremij trgovcev v Ribnici razpošilja lesnim trgovcem svojega področja nastopno okrožnico glede napovedi za dohodnino za leto 1924.: Vsak lesni trgovec naj vloži v Opomba: Ta napoved je za takega lesnega trgovca, kateri nima woje lastne žage in ne konj. Od 13 mm debelih desk se računa od 1 mR 500 K reza; od 20 mm 'debelih desk se računa od 1 m3 Trgovina. Zanimanj« Poljske za naš izvoz. — Večja grupa kolonijalnih veletrgovcev na Poljskem je pripravljena importirati iz Jugoslavije različne artikle. V poštev pridejo češplje, pekmez, sadje, sardine, vino itd. Vsa tozadevna pojasnila daje interesentom Urad Ljubljanskega veleuma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Sejem v Parizu. Pariški sejem se bo •vršil letos od 10. do 25. maja. Prospekti so interesentom v pisarni trgovske in »brtniške zbornice v Ljubljani na razpolago. Trgovinske pogodbe Poljake. Poljska *lnda namerava začeti pogajanja za sklenitev trgovinskih pogodb z Rusijo, Estonijo, Litavsko, Ogrsko, Bolgarijo, Gr-J5jo, Perzijo in Sijatnom. lasolvenee v Rumuniji. Zbog pomaj-ftanja denarja, ki vlada v Rumuniji občutno, niso tamkajšnji denarni zavodi ve?, v stanu, da dajo trgovcem na razpolago gotovino in jim prolongirajo menice, zbog česar se v Rumuniji iusclven-■■■m JDUDžijo. Posebno je v Galacu izredno mnogo insniveiic. Poravnalno postopanje tvrdke Franc Dolenc v Kranju. O imovini Edvarda Dolenca, trgovca v Kranju, registriranega pod firmo: Franc Dolenc, trgovina z mešanim blagom v Kranju, je uvedeno poravnalno postopanje. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 15. marca ob 10. uri (soba št. 124). Rok za oglasitev najkasneje iri dni pred poravnalnim rokom. Konkurz ivrdke Macun & Fabiani. O imovini tvrdke Macun & Fabiani, javne ,rnovske družbe v Mariboru, je razgla-scn konkur/.. Prvo zborovanje upnikov x»Pr' 0^T°^-ncm sodišču v Mariboru dne l c^rua>'ia ob 10. uri (soba 53). Ogla- 5i /cm rok d0 marca. Narok za tigo-Tfivljanie lslotam 21. marca. Ali smo držati konsumno društvo vajence? Konsumno društvo sme imeti učence lo, te ima prijavljen pri obrtni oblasti trgovski obrt. Ako tega nima, ni obrtnik (trgovec), kdor pa nj obrtnik, po predpisih obrtnega reda tudi ne sme imeti vajencev. Industrija. Občni zbor Lesne eksportne in industrijske delniške družbe v Mariboru se bo vršil dne 28. februarja uri v ^ružbinih prostorih v Mariboru. Industrija piva na češkoslovaškem, z nekega češkega poročila o pivovar- stavah je bila odlikovana z grand prix... Pred dvema letoma so se pričenjali baviti po malem z izdelovanjem preprog tudi bratje Garotiči in vsled tega opustili izdelovanje manufakture. svojem lastnem interesu do 29. februarja 1924 pri davčnem okrajnem oblastvu v Kočevju dohodninsko napoved za leto 1924. po nastopnem vzorcu: Vožnja od krlov ali lesa, desk so različne; eden plača več, drugi manj od 1 m\ ski industriji Češkoslovaške posnamemo: iz neke znane plzenske pivovarne se je prodalo doma 158.402 hi piva, a izvozilo sc je samo 3461 hi piva, in to zbog velike nemške pa tudi avstrijske konkurence. Jugoslovansko tržišče je bilo češkemu pivu popolnoma zaprto zbog visokih carin in taks. isto velja tudi za druge države, osobito za Italijo, Francijo in Avstrijo. Romunska produkcija petroleja. Tekom leta 1923 je petrolejna produkcija v Romuniji dosegla 1,508.829 ton napram 1,367.178 ton v predhodnem letu. Te številke so največje izza 1915. leta, ko je dosegla produkcija 1,673.145 tou. Denarstvo Obligacije predvojnih posojil. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo nastopne vsebine: Ob priliki papisa in žigosanja obligacij predvojnih posojil bivše avsiroogrske monarhije je del lastnikov obvestil generalno direkcijo dolgov v Beogradu, da je iste izgubil ali da so i bile ukradene. Glede teh obligacij je I sklenila reparacijska komisija v Parizu: 1. zainteresirani lastnik izgubljene obligacije m: ra v svojem mestu, občini ali okraju javiti to sodišču in zahtevati amortizacijo teh obligacij; 2. zainteresirani naj se pošlje (od sodišča) potrjen prepis dekreta: a) za izgubljene obligacije avstrijskega posojila generalni direkciji dolgov na Dunaju (Wien, 1. Sin-gerstrasse); b) za izgubljene obligacije madžarsKili dolgov madžarskemu finančnemu ministru v Budimpešti in naj zahteva, da se mu izda potrdilo, da mu doslej ni bila izdana nova obligacija, niti od sodnega dekreta dalje izplačane obresti; 3. potrdila, ki jih dobe od avstrijske direkcije državnih dolgov ali madžarskega ministrstva, naj pošljejo (interesenti) v originalu s prošnjo generalni direkciji dolgov v Beogradu radi popisa in žigosanja, ker se bodo ista tretirala kot originalne obligacije. — Na podlagi tega sklepa poziva finančno ministrstvo: a) lastnike izgubljenih obligacij, ki se glase na donosilca, naj se takoj prijavijo direkciji dolgov z nastopnimi podatki: 1. Na katero sodišče in kdaj so se obračali glede amortizacije svojih izgubljenih obligacij; 2. navesti je vsako obligacijo, za katero je bila zahtevana amortizacija, njen tip, nominalno vrednost, številko in serijo; 3. da-li je sodišče storilo po-reben sklep in številko ter datum tega sklepa; 4. kdaj je potrjen prepis sodnega sklepa poslan generalni direkciji dr- žavnih dolgov na Dunaju, odnosno madžarskemu finančnemu ministrstvu v Budimpešti. — Na podlagi teh prijav bo direkcija dolgov intervenirala pri avstrijski in madžarski vladi, da se izdajo potrdila, ki bodo služila kot nadomestilo za izgubljene obligacije. Obenem se poživljajo vsi interesenti, ki doslej niso zahtevali amortizacijskega postopanja, da ta takoj store pri nadležnih sodiščih. Za te naknadne prijave pa ministrstvo ne garantira, da bodo sprejete. Vendar pa nalaga ministrstvo direkciji državnih dolgov, naj izposluje pri reparacijski komisiji podaljšanje roka za amortizacijo. V to svrho morajo interesenti, ki naknadno prosijo za amortizacijo svojih izgubljenih obligacij, istočasno poslati direkciji dolgov v prepisu prošnje, ki so jih vložili pri sodišču, da bi imela direkcija potrebne podatke; b) lastniki izgubljenih obligacij predvojne- i ga negažiranega posojila avstro-ogrske monarhije, ki se glase na ime in jim je zapadla amortizacija, naj administrativnim potom izposlujejo izdajo dokumentov, ki bodo nadomestili izgubljene obligacije ter to takoj prijavijo: 1. za predvojne avstrijske dolgove gen. direkciji državnih dolgov na Dunaju, in 2. za predvojne madžarske dolgove fin. ministrstvu v Budimpešti z naslednjimi podatki: a) na čegavo ime se glasi izgubljena obligacija; b) vrsta obligacij, njih vrednost, serija in številka. Obenem naj zahtevajo dokument za izgubljeno obligacijo. Isto velja za lastnike, ki so v smislu prejšnje odredbe zahtevali amortizacijo, pa niso dobili zadevnega potrdila. Prošnje se bodo pošiljale preko našega poslaništva na Dunaju in v Budimpešti. Vsi lastniki obveznic morajo o prijavah obvestiti gen. direkcijo dolgov v Beogradu. Občni zbor Merkantilne banke v Kočevju. Merkanfilna banka v Kočevju ima redni občni zbor dne 24. februarja ob 11. uri v bančnih lokalih v Kočevju. Davki in takse. Taksa za pogodbe z državo. Ministrstvo financ je opozorilo ostala ministrstva, da imajo takse za pogodbe med privatnimi osebami in državo plačati samo privatne osebe in ne tudi država. Carina. Uvozniki morajo o predmetih, koje so uvozili po C Broj 61.602/20, točka L, carine prosto, voditi knjige. — Zveza industrijcev v Ljubljani opozarja v eni svojih zadnjih okrožnic med drugim na to-le: »Ker se je pred kratkim dogodilo, da je carinska oblast v konkretnem primeru diktirala nekemu podjetju visoko kazen radi pogreška glede predpisanih formalnosti, opozarjamo vse p. n. člane na določbe uvodoma citiranega rešenja. Osobito opozarjamo na objasnjenje k točki I. rešenja, in sicer na točko 2, ki slove: »O uvoženim predmetima uvoznici su dužni da vode knjige iz kojih se može videti, gde su i za što su isti upotreb-ljeni. Carinske vlasti imaju pravo, a uvoznici su dužni, da odaslanicima carinskih vlasti dopuste uvidjaj u te knjjge i da njihove podaike sravne sa faktičnim stanjem. Za slučaj, da su uvoženi predmeti upoirebljeni ili da se pokušaju upotrebiii na nešto drugo, a rie na ono radi čega su oslobodjeni, upotiče se Pr°tiy odgovornih uvoznika carinsko-krivična istraga, a takova dela kazniče se u smislu člana 163 Car. zak.« Kakor iz prednjega razvidimo, morajo uvozniki o predmetih, koie so uvozili carine presto, po C Br. 61.602/20, točka I, voditi knjige, iz kojih je uporaba teh predmetov razvidna. Carinarnice tolmačijo ta predpis v tem smislu, da morajo uvozniki voditi za tak uvoz posebno knjigo, po koji se more točno ugotoviti, kako da so se uvoženi predmeti uporabili.« Carinska konferenca na Rakeka. Dne 16. t. m. ob 17. uri se vrši na Rakeku v prostorih ondotne carinarnice druga redna carinska konferenca, h kateri vabi carinarnica vse interesente z opozorilom, da se imajo oni, ki želijo govoriti na konferenci prijaviti tri dni prej pri starešini carinarnice. Promet. Promet na Donavi. Na Donavi sc nahaja stalno led cd Novega S-^da do Komorna, ravnotako od Gradišča po celem Gazanu do Tekije. Od Tekije do r Radujevca je Donava čista. Potniški I promet se vrši samo na linijah Beograd j —Zemun—Pančevo. Iz nižje Donave ni i prišlo nobenih vesti. Voda stalno pada. Vreme neugodno, veter, sneg in mraz po celi črti. Iz naSiti organizacij. Seja širšega odbora Zver« trgovskih gremijev in sadrug, se vrši danes v če-j trtek, dne 14 februarja ot> 2. uri popol-j dne v posvetovalnici trgovske in obrtni-! ške zbornice v Ljubljani s sledečim j dnevnim redom: 1. poročilo načelstva o j gospodarskem kongresu v Zagrebu; 2. poročilo tajništva o delovanju Zveze v zadnjem tromesecu; 3. povišanje premij za penzijsko zborovanje, poroča g. I. Jelačin; 4. reorganizacija bolniškega zavarovanja, poroča g. dr. I. Ples; 5. samostojni predlogi gremijev in zadrug in Zveznih delegatov. Gremij trgoveev v Ribniei naznanja, da so občini Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem podeljeni štirje letni živinski sejmi in sicer: dne 14. februarja, 30. majnika, 5. julija in 4. septembra vsakega leta. mts&i m ss »UDOHfl« 1 TRAČE MARK r~~................................ - I Razno. Trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo. V Beograd so prispeli italijanski delegati, ki bodo vodili pogajanja z naši zastopniki. Italijansko zastopništvo obstoja iz 20 članov, člani naše delegacije so: Sava Kukič, generalni direktor carine v pokoju, dr. Milan Todorovič in Milan Savič, načelnika v ministrstvu trgovine in industrije. Kot strokovnjaki so delegaciji dodeljeni: dr. Konrad Šmid, pomočnik generalnega direktorja carine, Antonije Panič in Nikola Verona, načelnika prometnega ministrstva, Aleksa Popovič in Velimir Stojkovič, načelnika poljedeljskega ministrstva, Matko Bauer, tajnik Zveze inda-strijcev v Zagrebu, dr., Cvetko Gregorič, tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, Milan Antula, sekretar v ministrstvu trgovine in industrije. Za tajnika naše delegacije je imenovan, kakor je bilo že javljeno, dr. Otokar Rybar, načelnik oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu, za generalnega tajnika konference pa je imenovan g. Gerasimovič, kateremu sta pri-deljena še dva mlajša diplomatična uradnika zunanjega ministrstva. — Italijansko delegacijo vodi g. Luciolli. Nek član italijanske delegacije je dal nekemu beograjskemu novinarju daljše poročilo o rezultatih o dosedanjih skoraj tri leta trajajočih pogajanj. Pogajanja so se pričela že pred tremi leti, takoj ob času sklenitve rapalske pogodbe in leta 1921 so bila že rešena gotova vprašanja, tako vprašanje ribarstva na Jadranu, vprašanje razdelitve avstro - ogrske vojne in trgovske mornarice. Preteklo leto je delegat Popovič vodil trgovinska pogajanja v Rimu, na žalost ni prišlo do nikakih pozitivnih rezultatov. Pod vodstvom dr. Rybara so se pogajanja nadaljevala in so se dosegli nekateri ugodni rezultati. Ta pogajanja se imajo sedaj nadaljevati, in je pričakovati, da z ozirom na rimski pakt prijateljstva končajo z ugodnimi pozitivnimi uspehi. Ratifikacija jugoslovansko - bolgarskih konvencij. Bolgarsko sobranje je ratificiralo konvencije, ki so bile sklenjene novembra p. 1. z Jugoslavijo, ter je. glasovalo za zaupnico ministrskemu predsedniku Cankovu proti glasovom agrar-cev in komunistov. Ob priliki glasovanja o dogovoru z Jugoslavijo je zunanji minister Kalfov poročal o zunanjem položaju Bolgarske, ter je izjavil, da so se odno-šaji napram Romuniji zboljšali, da so od-nošaji napram Turčiji dobri in želi Bolgarska živeli v prijateljskem sosedstvu z Grčijo in Jugoslavijo. Pogoji Norveške ta priznanje Sovjetske vlade zavrnjeni. Tudi Norveška jo predlagala te dni Sovjetski vladi vspo-stavitev normalnih diplomatskih odno-šajev med obema državama, a je pri tem postavila nekatere pogoje za priznanje »De Jure« sovjetske vlade, čičerin je ta- (Dalje sledi.) Lesni trgovci in dohodnina. Kupil sem leta 1923. od strank lesa, katere sem že v svoji izjavi dne .... 1924 napovedal in sicer: Kupil sem v Veliki gori stoječega lesa hoj ali bukev: 50 hoj, ki vsebujejo 120 ms, za.......................................................... 'č*odiranje tega lesa (drevja) me je stalo h K 40 — od 1 m’ . . . . Naprava krlov me je slala 4 K 40 - od 1 m’................................ Vožnja tega lesa 120 m* d K 400 — od 1 m*................................. -■'te tega lesa se je napravilo 82 ma desk, rezanje me je stalo 82 m* a K 300 — od 1 m8, to je od 20 mm....................................... Razlaganje, to je sušenje desk, me je stalo............................... Zlaganje in prejemanje desk me je stalo................................... Vožnja desk na postajo .................................................. >tekladanje na vagone..................................................... Ves les me je stal skupaj m5 desk, 20 mm debele, sem prodal franko vagon Ortnek po K 2200 —, lorej sem prejel................................................ les s skupnimi stroški me je stal.......................................... . Torej mi je ostalo čistega Kron 84.000 4.800 4.800 48.000 24.600 1.200 1.600 5.200 1.500 175.700 180.400 175.700 4.700 300 K reza; od 25 mm debelih desk se računa od 1 m" 280 K reza. Siev. 20. WWI—■!! Illlllll I mSmirna< tobaka, ki se bo mešal z našim tobakom bolje vrste, da se bo tabo dobila specijalna vrsta zelo dobrih cigaret. Tržna poročila. Živinski sejem v Mariboru (12. t. m.). Dogon: 14 bikov, 100 volov, 270 krav, 7 konj in 3 telet; skupaj torej 493 glav. Povprečne cene za 1 kg žive teže: voli debeli 13.50 do 14.75, poldebeli 12.50 do 13.50, plemenski 10.50 do 14.75, biki za klanje 9.50 do 12. 50, klavne krave 11.25 do 13.25, plemenske krave 10.25 do 11, krave za klobase 8.75 do 10, molzne in breje krave 10 do 13.25, mlada živina 11 do 13.50 Din. Mesne cene: volovsko ineso I. 24 do 25, II. 22 do 24, meso bikov in krav 19 do 20, telečje I. 32, II. 26, svinsko sveže 30 do 40 Din. Dogon je bil za sedanji čas precejšen. Kupčija je bila slaba. Radi porasta dinarja je zastala kupčija z inozemstvom, kamor ni bik) danes nič poslano. Kupčevali so večinoma le kmetje med seboj. 0 kavi, kakaou in čaja. Cene kave gredo neprestano gor. To predvsem zato, ker so valutarne razmere v Evropi nejasne in ponudb ni dosti. Evropa pa za boljše kvalitete več plača, kakor Amerika, čemur se seveda v Ameriki selo čudijo. Nekateri narodni gospodarji pravijo, da bo zlata inflacija nakupno moč Amerike zmanjšala itd. Svetovna produkcija je znašala 1. julija 1923 11 milijonov bal. Vidna zaloga je padla na približno 4,300.000 bal; nad tri milijone jih je v prosti trgovini, ostali milijon pa tvori vidne zaloge v Rio in Santos. Ker pomenijo oni trije milijoni samo dvamesečno kritje, se bojijo, da bodo zaloge pred 1. julijem 1924 izčrpa- j ne. Zato računajo še z nadaljnim dviganjem cen. Tudi brazilski milreis je v kratkem času šel zelo gor, brazilsko gospodarstvo je doseglo ravnovesje in je vzbudilo največjo pozornost vsega finančnega sveta. Veliko je k temu dvigu pripomogel eksport kave, ki pripelje zlato v deželo in tako indirektno preskrbi zadostno število deviz, potrebnih za nakazilo v inozemstvo. Tudi delavsko vprašanje je povoljno rešeno, J&everoameri-ška Unija je število priseljencev kar moč omejila in je njih edini izhod sedaj Južna Amerika. Ce bo šlo tako naprej in se bo milreis še dvigal ter bodo proste zaloge v dveh mesecih izčrpane, bodo cene za še skrite zaloge potem zelo visoke. Dovozi iz Srednje Amerike so pa hitro prenehali, ker so po pariteti veliko pod Santosom. Tudi lcakao se je zelo dvignil, na kar .so vplivale tudi rastoče cene kave. Ce gr6 ena stvar gor, naj gre pa še druga. Brazilski producenti so sklenili, da cene dvignejo; in ta sklep so afriški producenti z veseljem pozdravili, ker je prejšnji padec v cenah ogrožal marsikako eksistenco. Čaj se pa različno prodaja in kupuje, kakor je pač vrsta. Tako je šla na londonskem trgu cena srednjih kvalitet zelo nazaj. Boljše kvalitete so se lahko prodajale s polnimi prejšnjimi cenami. Za 1 angleški funt navadnega čaja so dajali prejšnji teden 1 šiling 5 pence do 1 šilinga 6 pence. 1 šiling ima 12 pence, 20 šilingov je 1 funt šterlingov. Boljše vrste so pa šle do 1 šilinga in 9 pence. Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 332.50—335 Din, ječmen 315—322.50 Din, koruza 240—245 Din, fižol 685 Din, pšenična moka št. 0 520.50 Din, št. 2 450 Din, št. 6 320- 330 Din, otrobi 176 Din. — Tendenca slaba. Cene masti in slanine na domačem ip tujem trgu. Zagreb: domača mast 38—39 dinarjev, slanina 35—38 Din, suho meso 32—34 Din; amerikanska mast 35—37 dinarjev kg (na drobno). Beograd: mast 35—38 Din, slanina 31—32 Din (na debelo). Braziljauska mast v zabojčkih 29.50 Din. Milan: Slanina 9.30 lir, mast 10.50 lir, amerikanska slanina 7.50 lir, amerikanska mast 6.20 lir. Dunaj: Prašičja mast v sodčkih 33.000 n. aK, v zabojih 23.000 n. aK. Tržišče s premogom. Zagreb 12. febr. Povpraševanje na tržišču je bilo slabo in sicer radi pomanjkanja gotovine. Industrijska podjetja imajo samo kratko-dnevne zaloge in povprašujejo predvsem za bosanski premog, ki jim najbolj kon-venira vsled svoje kvalitete. Angleški plinski koks je v ceni zelo čvrst in to navzlic temu, da je dinar poskočil. Angleški funt je namreč na zunanjih tržiščih istotako porasel. Cene so ostale približno neizpremenjene. Notirajo na debelo, franko vagon na odpremni postaji: Lignit (proti vrsti) 20—26 Din za 100 kg; maslevarski premog debeli M%, kockasti 32, orehasti 30, drobni 26 Din za 100 kilogr.; banjaluški debeli 30, kockasti 29, orehasti 26'/s, drobni 21 Din za 100 kg. Angleški plinski in topilni, vagon franko Zagreb 18.000 Din. Tuja žilna tržišča. Avstrija: Pšenica domača je oslala v ceni neizpremenjena in notira 3250 aK; rumunske pšenice se je nudilo dovolj in sklepalo se je po 1.56 čK. šlep Dunaj; rž se je nudila po 2900 do 2950, loda ni bilo kupca. Jugo-slovenska koruza je dosegla ceno 2850 aK. Glede pšenične moke vlada popolna stagnacija; povpraševalo se je samo po malih kvantitetah ječmenove moke. Ogrska: cene imajo čvrsto tendenco, za meterski stot pšcnice se zahteva že 230.000 oK in zbog tega rastejo tudi cene mlevskim produktom. Češkoslovaška: tendenca labilna, rž je padla v cenah 2 do 3 čK, a oves 2 čK, cene koruzi neizpremenjene. Cene vsem žitaricam padajo. Dobava, prodaja. Dobava drv. Pri intendanturi Osečke divizijske oblasti v Osijeku se bo vršila dne 4. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 19.000 m3 drv. Dobava spodnjih hlač. Pri Odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 3. marca 1924 ofertalna licitacija glede dobave 6000 spodnjih hlač iz blaga amerikana. Prodaja starih vreč. Pri intendant-skem slagalištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 3. marca t. 1. ustmena dražba 36.095 komadov starih vreč. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbormcc v Ljubljani interesentom na vpogled. Državna borza dela. — Pri vseh »Državnih borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju je iskalo v preteklem tednu od 3. do 9. februarja 1924 dela 214 moških in 93 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 117 moških in 57 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 68. — Promet od 1. januarja do 9. februarja 1924 izkazuje 3070 strank, in sicer 1207 delodajalcev in 1863 delojemalcev. Posredovanj sc je izvršilo v tem času 597. — Dela iščejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 12 rudarjev, 5 vrtnarjev, 9 stavbenih ključavničarjev, 7 ključavničarjev, 5 kleparjev, 1 železostrugar, 2 železolivarja, 1 pasar, 1 zlatar, 13 stroj- nih ključavničarjev, 7 mehanikov, 2 elcktro-monterja, 1 urar, 16 mizarjev, 2 kolarja, 2 sodarja, 1 žagar, 5 tapetnikov, 9 krojačev, 7 čevljarjev, 1 čevljarski prirezovalec, 1 mlinar, 15 pekov, 5 mesarjev, 1 natakar, 1 stavbeni delovodja, 13 zidarjev, 5 pleskarjev, 5 tesarjev, 1 vodovodni inštalater. 8 strojnikov in kurjačev, 20 tovarniških delavcev, 4 trgovski sotrudniki, 2 oskrbnika, 1 delovodja špirituoznih izdelkov, 1 uradnik lesne stroke, 1 strojni tehnik, 15 pisarniških moči 11 slug, čuvajev, 12 vajencev, 1 vzgojiteljica, 4 kontoristinje ,3 trgovske sotrudnice, 4 natakarice, 1 hotelska sobarica, 2 šivilji, 2 inodistinji itd. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: 3 gospodinje, 45 hlapcev, dekel, 24 viničarjev, 5 ekonomov, 1 šofer, 12 rudarjev, 4 vrtnarji, 3 kamnoseki, 1 nožar, 10 podkovskih kovačev, 2 kotlarja, 17 stavbenih in strojnih ključavničarjev, 2 železolivarja, 4 železostriifjai ji, 2 kleparja, 6 mehanikov, 11 mizarjev, 6 kolarjev, 5 sodarjev, 6 žagarjev, 1 usnjar, 6 sedlarjev, 2 fupet-nika, 35 krojačev, šivilj, 2 modistinji, 20 čevljarjev, 1 brivec, 3 mlinarji, 22 pekov, 1 slaščičar, 10 mesarjev, 15 natakarjev, natakaric, 16 zidarjev, 8 slikarjev, 1 inštalater, 8 tesarjev, 7 strojnikov, 10 slug, 157 tovarniških in pomožnih delavcev in delavk, 7 knjigovodij, 18 trgovskih pomočnikov, 1 strojevodja, 1 šofer, 24 pisarniških moči, 4 kon-toristke, 12 vzgojiteljic, 99 gospodinj, kuharic, služkinj, postrežnic itd. — Pri Državni borzi dela v Piuju: 2 gospodarska pristava, 16 poljskih delavcev, viničarjev, hlapcev, 1 vrtnar, 1 kovač, 5 ključavničarjev, 2 mizarja, 2 kolarja, 1 sodar, 4 sedlarji, 1 usnjar, 2 krojača, 3-čevljarji, 1 klobučar, 7 mlinarjev, 1 pek, 2 zidarja, 5 strojnikov, kurjačev, 2 trgovska sotrudnika, 1 skladiščar, 4 dninarji, 1 pisarniška moč, 1 kmečka dekla, 2 prodajalki, 1 kuharica, 1 sobarica, 21 vajencev. — V delo se sprejmejo: M Državni borzi dela v Ljubljani: 4 rudarji, 2 viničarja, 1 zidar, 1 železostrugar, 1 kovoiiskai, 3 plc-tarji, 3 lesni strugarji, 1 modelni mizar, I tapetnik, 1 krojač, 1 starejši ključavničar, 1 sodavičar, 1 slikar, 5 Baggermojstrov, 6 strojevodij, 2 mlinarja, 27 vajencev, 1 šivilja, 4 služkinje, 2 kmečki dekli. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: 78 hlapcev, dekel, 12 viničarjev, 3 vrtnarji, 1 obratovodja orodni kovač, 1 nožar, 14 orodnih kovačev, 1 podkovski kovač, 1 železolivar, 2 usnjarja, 2 sodarja, 1 lesni sirugar, 3 galeristi, 3 žagarji, 2 pletarja, 1 tkalec, 2 mlinarja, 2 slaščičarja, 34 vajencev, 1 dojilja, 2 kuharici, 30 šivilj za tovarno perila, 1 šteparica vrhnih delov čevljev, 1 plačilna natakarica, 2 sobarici, 2 varuški, 1 vzgojiteljica, 33 služkinj, 24 kuharic itd. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: 26 poljedelskih delavcev, viničarjev,’ 1 vrtnar, 1 fužinski obratovodja, 15 kovačev za orodje, 1 ključavničar, 2 koiaiia, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 čevljar, 1 mlinar, 1 zidar, 3 dninarji, 1 hišni sluga, 9 kmečkih dekel, 3 kuharice, 1 sobarica, 6 služkinj, 5 vajencev itd. Veletrgovina LŠarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deže'ne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za diSave z električnim obratom. Ceniki na razpolago.:: m k s sii, S Priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev „ADLER“ in „URANIA“. Šivalnih strojev za wasr rodbine in obrte. Voznih koles: ODrkopp, Cen||,| zastonj Stjria, Orožno kolo (VKaffenrad). i« franko! Zaloga KLAVIRJEV in pianinov najboljših tovarn Bosendorler, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke. Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. A.. V1CEL Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Na debelo I Na drobno! Sprejmem takoj inteligentnega, solidnega in poštenega veščaka v manufakturni stroki. — Ponudbe pod »Manufakturist« ue upravo »Trgovskega lista<. Semena ose vrste za vrt, travnik in polje JOSIP UHBSNIČ Ljubljana, Miklošičeva cesta 8 Zelenjadna in cvetlična semena v vrečicah tudi u komisijsko prodajo. Zahtevajte cenik/ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■u« 0 Priporočamo: » 1 los. Peteline i ■ T.TTTnT.T ANA « LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. ■ Najboljši šivalni stroji v vseh g ■ opremah Gritzner, Adler za ■ " rodbinsko in obrtno rabo, g ■ istotam igle, olje ter vse po- • ■ samezne dele za vse sisteme. S hj En grosl P. iiiiniiiininiiiiiiii Naročajte in razSirjajte Trgovski list I TRGOVSKA BUNKA D. D, UUBUANA PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica Dunajska c. 4 (v lastni stavbi). KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000— Izvriuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 159, 146, 458 EKSPOZITURE Konjice Meia-Dravograd lastnik in izdajatelj: »Merkur«, frgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.