PoStnlns ma<*an8 v gotovnn.
Leto xvm., št. m.
Ljubljana, torek tj. novembra 1937
Cena 2 Dili
upra vtusivo, ujuDijttna. Knafljeva ulica 0 — Teietoo St $122, 3123, 3U54 3125. 3125 Lnseratni addeieK: Ljubljana. Selen-ourgova ui 8 — Pel 3392. 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova UL St. 2
Telefon St. 190. Rakuni pri pošt ček. zavodih" Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, wipt» St 105 241.
Prevrat v Braziliji
Na obletnico svetovnega premirja, dne li-. novembra je predsednik zvezne republike Brazilije dr. Getulio Vargas izvedel državni udar. Razpustil je parlament in senat ter zakonodajne skupščine zveznih pokrajin, ukinil ustavo in proglasil novo. ki je ureiena po vzorcu totalitarnih in korporacijskih državnih sistemov. S temi ukrepi je podrl dosedanji ustavni red in je uvedel novi režim v Braziliji, režim, katerega izvrševalec je Getulio Vargas. Povsem pri-rodno je, da je zbudil udar v Braziliji ogromno pozornost ne le v Ameriki sami. temveč tudi v Evropi in po vsem ostalem svetu Povsod so z napeto pozornostjo prisluhnili dogodkom v prestolnici ob Januarski reki in si skušajo sedaj odgovoriti na vprašanje, kai morejo od njih pričakovati za nadaljnii notranji razvoj v Braziliji, a tudi za velike svetovne odnošaje.
Nedvomno bo trajalo precej časa. preden se bo v zadostni meri pokaralo, kako je razmerje med nolitičnimi silami v brazilski domači politiki, pa kako se bodo izoblikovali odnošaji do Varea-sove akcije. Ze sMaj na se ve. da državnega udara v Riu de Janeiru ni izvedla morda kaVa faši=+ična organizacija. ki bi se bila že davno v nanrej prinravljala. da prevzame državno krmilo in izvedp reorganizacijo vsega sistema po svojih nalašč za to nastalih idejah V Braziliii sicer rp*; obstaja velika in na široko raznredena organizacija po fašističnem vzorcu, to je organizacija zo1enib srajc z imenom »in+o-gralisti« ^e nred nedavnim je nriredila v Riu ve^k kongres in z mogočnim ma-nifestacijskim snrevorlom. Ta organiza-ciia OToi-vacnra idpie. ki se morajo označiti za fašistična in ie strprn^la za tem. da nrinravi in končno izvede oreur<^bo države na komo raci i>ki osnovi. Toda Vargas tei organi-7aciji ni r>rir»s»rtq1 in Z nio ni nikoli so^pioval. Za bližaiočp se vo1itvp novega državnega r>red sečnik a — sedaj no prevratu +ph volitev seveda bo — jp vlada nodnir-ala nocpbnptfa. ne na fašistič^oga kandidata. Ako se to-roi fla-noc 17 Ria r?p Jnnoiro rlprnan+ira. da bi bil novi rp^m fašistični. jp to v for-nonippm nogledu nedvomrto točno.
Hkrati s +pm na se rvostavlja vnra?a-^^p Vai n^i potem+akem predstavlja novi režim. V nekem komentarju je bil podan na to ze1" nnueen odgovor: novi rpžim ni niti fašizem niti hitlenVem m^-r\Toč ie kra+ko in malo — getnlizem! PrvrJohn ie. da je ta označba zado1a v živo Novi sistem ie ospbna nolitika prerirlpnta Getnlia in niegovega kroga. 0-n-rtp^a na voi^čTrp in mnrnari?Vo čila fo^Vn je za enkrat preso^i+i, v koliko jp nri r>revTa+u za i^pine stvarnp cilie v koliVo na le za obrani+ev moči 7T! oblasti k-aVor +o pči+aio noverrm dik-ta+oriu njegovi domači in inozemski na-gp-rn+niVi.
Kai ie res. se bo moralo 5p]e nokazati. Vsekakor na ie dr. Vargas s prevzemom kornoraciiske in totalitarno ideo-logiie dosegel dva lena usneba. Na zunaj si ie pridobil simnatiie enako usmerienih tujih ^ržav. na -Trio+rai -na ie vzel veter iz jader brazilskim fašističnim Tntegralistom. Katnr kažejo najnovejše vesti, res že tudi z niimi sorlp-Iuie. čenrav sta. kakor «mn že ompnili glavna njegova onora oborožpna sila in pa državna eksekutivna oblast, s ka+oro raznolaga kot nre^^r^k r^i^Hke Njegov namen 'je očividno združiti v enem taboru sorodno usmeri°ne desničarske" elemente, ki so v državi že od nekdaj nrecei močni. To se mu bo težko no^-rpčilo če imaio nrav niegovi nasprotniki. ki mu očitajo, da so ga nri prevratu vodili prMireorn osebni momenti in osebne ambicije. Če na bo mogel res strniti precej heterogene desničarske struie v enoten blok pod svoiim vodstvom, bo s tem doprinesel dokaz, da ie nrpvrat izvršen na ideinib osnovah Od terfq dokaza bo tudi odvilo, ali bo novi brazilski rpžim +rafnn liVVn računal na sim-natije totalitarnih držav po oc+alem svetu.
Državni udar po sebi ni za Ameriko prav nič izrednega, zlasti na ne za Južno Ameriko. Niti za Brazilijo ne no-meni izieme. a nrav tako ne v osebni karieri Getulia Vargasa. Saj je predsednik renublike leta 1930 postal s pomočjo državnega udara, notem ko je pronadel pri volitvah. Špranji državni udar je izvedel pred volitvami, ki bi morale odločiti o novem predsedniku, a nri tem je razveljavil us+avo iz leta 1934.. ki jo je sam izdelal. Bilo bi torej pričakovati, da si bodo kakor doslej tudi zanaprej sledili prevrati po logiki ameriške nolitične snremenliivosti. vro-čekrvnosti in ambicioznosti. Vrh tega ne smemo nrezreti, da je bila Brazilija še do leta 1889 cesarstvo, pa da je demokrati zem renublikanske oblice tam še zelo rrdada in jako slabo zakoreni-niena rastlina. Varfasov nrevrat se tedaj ni^alror ne more primpriati s kakim nohodom na R;m ali s bi+Wiev-Skim nretrrpmnm oblasti marrrpč ip treba tu računa+i t nocts-nntnVnnc+in kot
poglavitnim političnim kažipotom.
KAJ JE DOSEGEL HAUFAX
V Berlinu in Londonu so skrajno rezervirani — Vse kaže, da je
Nemčija nepopustljiva v svojih zahtevah
London. 22. novembra, br. Lord Halifax se je nocoj vrnil iz Nemčije. Pred svojim odhodom iz Berlina je sprejel dopisnike londonskih listov in jim dal kratko izjavo o svojih razgovorih s Hitlerjevi tn ostalimi nemškimi državniki, s katerimi je v teku svojega petdnevnega bivanja v Nemčiji prišel v stike. Naglasil je. da so bili zelo prisrčni in da niso šli preko meje golih informacij. Prepričan je da so se s temi razgovori vsaj nekoliko odprla vrata za ureditev odnošajev msd Anglijo ta Nemčijo, kar bo stvar bodočih pogajanj, ki se bodo vodila po diplomatski poti. V splošnem je z uspehi svo" jega potovanja v Berlin zadovoljen.
Takoj po svojem prihodu v London je Halifax obiskal zunainjesra ministra Edena in mu poročal o svoiih berlinskih vtisih. Jutri bo seja kronskega sveta, na kateri ho podal podrobnejše poročilo, v sredo pa se sestane ministrski svet, ki bo razpravljal o niego vem poročilu in sklepal o nalaliniih korakih v zvezi z urejevanjem odnosa j av do Nemčije.
Pesimizem v Londonu
London, 22. novembra. AA. Listi v glavnem ne komentirajo obiska lorda Halifaxa v Nemčiji, bodisi, da se drže tradicije, da ne razpravljajo o uradnih poročilih, bodisi zaradi poročil svojih berlinskih dopisnikov, ki ponovno poudarjajo težkoče ki jih bo treba prebroditi, preden se doseže stvarno pomirjenje v Evropi na podlagi zbliža-nja med Veliko Britanijo in Nemčijo. »Times« in »Daily Telegraph« poudarjata da je vest nemške uradne agencije o ponovnem vabilu zunanjemu ministru Ncurathu. naj obišče London, zbudila v Nemčiji prav malo navdušenja. »Times« navada zlasti pisanje »Volkisoher Beobachterja« in pravi med drugim: Ta list je zelo hladno spreiel
vest o obisku Neuratha v Londonu in tudi sicer komentira obisk lorda Halifaxa precej zapeto. To dokazuje, da obstojajo v Nemčiji različna nazirahja o- vprašanju, ali je v sedanjem trenutku potrebno, da se začno pogajanja z Veliko Britanijo, ali ne.
»Daily Telegraph« se sklicuje na članek »Nacional-Zeitunge«, v katerem poudarja, da še ni napočil čas za Neurathov obisk in da je rezultat morebitnih razgovorov bolj odvisen od Velike Britanije kakor od Nemčije. Nato pravi: O teh besedah velja razmišljati, ker dokazujejo duha nespravlji-vosti. Da je razmerje med obema državama tako malo prisrčno, gotovo ni krivda Anglije.
s>Daily Mail« naglaSa. da zahtevajo priprave za sporazum z Nemčijo o kolonij-skem vprašanju mnogo časa. Trenutno zato tudi ne more biti niti govora o tem, da bi Neurath ali kateri drug nemSki minister vrnil Halifaxov obisk. Toda ugotoviti je treba, da je mirna izmenjava misli v Berchtesgadnu razčistila stališče obeh narodov, in že to je dragocena pridobitev. Razumljivo je. da se ne morejo v nekaj urah urediti problemi, obstoječi že več let.
Pariški komentarji
Pariz, 22. nov. AA. *Petit Parbien. primerja mnenja londonskega in nemšketiska in ugotavlja, da si nasprotujejo Ja^no je. da se posovori razvijajo v ugo me m razpoloženju, kar pa Je ne dokazuje-hodo »speli. Podajanja hi 3e lahko nadaljevala po božičnih praznikih 6e bo Neurath snreiel vablo. ki mn ga je prn^sel H-di-fax in začetkom januarja odpotoval \ London.
»Journal« na^lnča. da so se p^janle na obeh straneh clede ocgiini7a'i.je ko'e'<iiv-ne^a miru. razčiščenja na obeh 6traneh gle-
Huska letala v obramb!
Naitklnga
Preprečen napad Japonskih bombnikov na kitajsko
glavno mesto
Nanking, 22. nov. br. Po večdnevnem odmoru, med katerim so kitajsko prestolnico skoraj popolnoma izpraznili, so Japonci danes izvršili letalski napad na Nanking. Okrog 20 japonskih letal, med njimi več težkih bombnikov, je okrog poldneva priletelo nad mesto. Preden so japonska letala pričela bombardirati mesto, so se dvignila v zrak kitajska letala. Po kratki letalski bitki, v katero je posegla tudi kitajska protiletalska obramba, so morali japonski letalci pobegniti. Dva velika japon-sfka bombnika sta bila sestreljena, dočim se je eden moral spustiti na tla. Ta uspeh kitajskega letalstva je izzval splošno pozornost. Nevtralni opazovalci zatrjujejo, da so v tej bitki prvič sodelovala najnovejša letala, ki so jih Kitajci dobili iz Rut sije. Ta letala se odlikujejo z neverjefno brzino, silno okretnostjo in zmorejo razen tega še velik tovor, tako da lahko obenem služijo kot bombniki in kot lovci. Oborožena so s strojnicami in malimi topiči. Kakor zatrjujejo, so Kitajci nabavili v Rusiji večje število takih letal, obenem pa so se kitajsiki piloti izvežbali v ruskih pilotskih šolah.
Kitajci so zbrali nad 12 divizij okoli Nankinga za obrambo mesta.
Poziv čangkajšku
Pri današnjem letalskem napadu je neko japonsko letalo odvrglo nad Nankin-gom pismo vrhovnega poveljnika japonskih čet generala Macuija, v katerem poziva maršala čangkajška, naj opusti nadaljnji odpor proti Japoncem in se preda, da prepreči nepotrebno prelivanje krvi. če tega ne stori, bodo Japonci Nanking razdejali in do kraja preganjali kitajske čete. V kitajskih krogih naglašajo. da je bil današnji spopad nad Nankingom najboljši odgovor na take pozive.
Hudi boji ob jezeru Tajfiu
Šanghaj, 22 nov. o. Po japonskih informacijah je Japoncem danes uspelo zavzeti
Po vsem tem bi mogel ostati državni udar v Braziliji le ameriška stvar, kakršnih je svet že vajen in ne bi bilo treba, da vzbuja povsod tako veliko pozornost. Da se je to vendar zgodilo, je vzrok v kočljivosti sodobne svetovne situacije, ki se bolj in bolj razvija v smeri delitvi v dva ideološko si nasprotna tabora. Brazilija ni majhna drr žava. S svojimi 45 milijoni ljudi, z ogromnim teritorijem, ki zavzema polovico Južne Amerike, ter neizčrpnimi materialnimi viri si že sedaj arogira vlogo velesile. Zato ni brez pomena, ako bi se odločno postavila za ta ali oni tabor. Zlasti Združene države zasledujejo brazilske dogodke s precejšnjo skrbio. saj so vse do zadnjega računale s sodelovanjem celotne Amerike. Ako bi se Brazilija sedaj tako jasno in močno od-dvojila, bi se na ameriškem severu prav gotovo ne čutili olajšane.
Rekli smo že. da se bo moralo šelp pokazati, na kakšnih osnovah je v resnici zgraien Vargasov	ur?T>-
£p1P potem bo mogoče 7 večin ffoVvnH
jo nresoia+i njegov pomen in njegov dalekosežnost.
važno kitajsko trdnjavo Fu"an. ki leži ob Jangceju, severnovzhodno od jezera Tajhu. Japonci trdijo, da jih bodo Kitajci sedaj lahko zadržali le še na svojih poslednjih močnih utrdbah, ki se raztezajo od Kiang-jin-a preko Lingčina do Vusiha, k; leži v neposredni bližini jezera Tajhu kakšnih 50 milj zapadno od Sanghaja
Hudi boji so se razvili v močvirnatih predelih ob jezeru Tajhu in so Japonci že prodrli pred Vusih Kitajci se bo«do morali še dalje umakniti proti zapadu
Japonci prodirajo proti Nankingu v treh kolonah. Prva kolona se drži železniške proge, druga prodira proti kitajskemu glavnemu mestu od iugozapada. tretja pa skuša od Fušana prodreti v ravn: smeri proti zaoadu do Čangčava.
V Sangtungu se položa' ni spremenil. Kitajci se tam pripravljajo za obrambo glavnega mesta Cinana. ki ga ie civilno prebivalstvo deloma že zapustilo.
Izpraznjevanje Nankinga
Nanking, 22. nov. AA. Zunanji minister je obvestil diplomatski zbor. da je zapustil Nanking in odpotoval v Hankov. kamor je danes odšlo tudi britansko poslaništvo. Tudi ostala nankingška poslaništva razen nemškega so pripravljena za odhod. V mestu je zaprtih že 80 odstotkov trgovin.
Poplava v Šantungu
Šanghai, 22. nov. o. Kitajci so raz®tre'ili veliki nasip ob Rumeni reki. Voda je zalila vse japonske pošto anke v bližini reke, tako da so jih morali v vsej naglici izprazniti. Prekinjen je tudi ves promet med pr-' vimi japonskim' jarki in bližnjim zaledjem. Sprednji deli japonske vojske so zaradi tega v zelo težavnem položaju, ker jim iz zaledja ne morejo redno dovažati živeža in drugih potrebščin. Japonske motorizirane sile so obtičale v blatu. Poplava se je razširila že do Pin<Iža>na.
Japonska zahteva
priznanje osvojitev
šanghaj, 22. nov. d. Japonci zahtevajo priznanje načela, da smejo sedaj izvrševati vse suverene pravice v mednarodni naselbini in francoski naselbini v šanghaju. Japonski vojaški ataše generalni major Harada je predložil angleškim in ameriškim članom mestnega sveta v šanghaju ter francoskemu generalnemu konzulu razne zahteve, med drugim tudi glede pobijanja protijaponske propagande, razpusta protijaponskih organizacij, ukinitve kitajske cenzure, zatvoritve agencij kitajske vlade, kakor tudi glede nadzorstva nad kitajskimi uradniki. Ce Japonski ne bo ugodeno, si pridržuje pravico, da podvza-me sama primerne ukrepe. To velja tako za mednarodno naselbino kakor za francosko koncesijo.
Kongres zveze grafičnih delavcev
Zagreb, 22. novembra, o. Danes dopoldne se je pričel VI. redni kongres zveze grafičnih delavcev Jugoslavije. Kongres, vodi predsednik zveae Stjepan Velaj iz Zagreba. Poleg de'ogatov graf:čnih organi-zacij iz Jugoslavije prisostvujejo i-oneresu 'udi delegati iz rajnih evropskih uižav. Kon-res bo trajal Štiri dni.
de organizacije kolektivnega miru razčišče-nja razmer v Srednji Evropi in glede kolo-ni)skega vprašanja velike težave. Dosedanja pogajanja so bila vsekakor bolj pla-tenskega pcmena.
»Echo de Pariš« poroča, da Ha!ifax ni odbil teorije dvostranskih pogolb, kakor jo zagovarja Hitler, vendar pa ostane Anglija še naprej proti temu načelu, kei se v tem popolnoma strinja s francosko tezo.
Anglija glede ČSR in Avstrije nedostopna
Pariz. 22. nov. o. V krogih zunanjega ministrstva odločno zanikajo vasti, da bi se bila Anglija desinteresirala glede na Avstrijo in Češkoslovaško. Neposredno pred Hali-faxsovim odhodom iz Berlina je prejelo francosko zunanje ministrstvo podrobne informacije od londonsk? vlade, da bo slej ko prej branila svoie interese v Srednji Evropi. oosel.no pa v Avstriji in Češkoslovaški. Ha-lifax je v Berlin.ii tudi posebej poudaril, da želi Anglija pod vsakim po<rojem. da se ohrani neodvisnost Avstrija in Češkoslovaške.
V Berlinu rezervirani
Berlin, 22. nov AA. Vest o Neurathovem potovan;u v London v Nemčiji še ni bila objavljena, ker še ni uradno potrjera. Berlinski listi omenjajo Net rathove potovanje v London samo kot možnost. Vsekakor čas potovanja še n- določen in je še veliko vprašanje, ali se bo Neurath povabilu Ha-lifaxa sploh odzval.
Nemčija zahteva najprvo kolonije
Berlin, 22. nov. AA. Hitler je včeraj na proslavi 15-letnice ustanovitve stranke v
Izhaja vsak	razen ponedeljka.
Naročnina znate mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—.
Urednlfitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon
3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St. 7, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Augsburgu med drugim Izjavil, da mora Nemčija izvesti še celo vrsto velikih deL Nemčija mora vztrajati pri svojih kolonialnih zahtevah, dasi lahko računa, da bodo njene zahteve odbijali. Dvigala bo tako dolgo svoj glas, da bodo nazadnje morali postati pozorni na njene zahteve. Nemška štiriletka bo izvedena, ker je to »conditio sine qua non« vsega nemškega uspeha v bodoče. Najlepše v stranki narodnih socialistov je to, da iz leta v leto vzgaja v obliki rekrutacije za vsojo stranko posamezne letnike nemškega ljudstva. Tako bo v nekaj letih nemški človek postal proizvod nove vzgoje, kakor je bil v preteklih letih proizvod tuje vzgoje. Med burnim odobravanjem je Hitler naglasil. da se svet ne bo mogel umakniti nemškim kolonij-skim zahtevam. Ne dvomim, da bo svet enkrat pravilno razumel to življensko vprašanje nemškega naroda. Vsa stranka in tako ves narod podpira to zahtevo in narod 86 milijonov duš bo znal uspešno rešiti to nalogo.
Angleška javnost odklanja nemške zahteve
London, 22 .novembra, o. Za sporazum z Nemčijo se v Angliji zavzema le manjša skupina lordov, W so z raznimi nemškimi aristokrati v rodbinskih zvezah. Ta skupina je pripravljena ugoditi Nemčiji tako glede kolonij, kakor tudi glede ureditve srednje-evropskega vprašanja po njenih načrtih. Teh lordov pa je izredno malo in ogromna večina vseh meščanskih političnih elementov, kakor tudi laburistov in liberalcev se je postavila na stališče, da je mogoče na ureditev kolonijskega problema v smislu nemških zahtev pristati šele, ko bodo urejena vsa ostala aktualna politična vprašanja, ki so nedvomno bolj važna kakor kolonijski problem in od katerih je v mnogo večji meri odvisen evropski mir. Vsi omenjeni politiki vztrajajo tudi pri tem, da se Nemčiji ne smejo omogočiti njeni načrti glede Srednje Evrope.
Don Juan naj bi postal španski kralj
Pogajanja za obnovo ustavne parlamentarne monarhije
na španskem
Bruselj, 22. nov. d. Pogajanja med predsednikom katalonskega generalidada in zastopnikom generala Franca, ki se vr-še v popolni tajnosti in jih oficielno dosledno zanikujejo, so baje prešla v konkretno stanje. Pogajanja »o se pričela na pobudo gotovih krogov v Angliji. Gre za to, da bi postal princ don Juan španski kralj in da bi se osnovala liberalna monarhija z enako in tajno volilno pravico.
Pogajanja so se že dolgo časa pripravljala. Povod so jim bile informacije nemškega pooblaščenca v Španiji generala Faupla, ki se je nedavno vrnil iz Španije.
' Po teh informacijah bi državljanska vojna trajala še zelo eolgo. O njih so razpravljali tudi ob priliki Mussolinijevega obiska v Berlinu.
General Faupel odloča
Sodba generala Faupla o strateškem položaju v Španiji se je pofeazala vseskozi kot utemeljena. General Faupel je predvsem mnenja, da se morejo severno-za-hodne, gospodarsko pomembne pokrajine v Španiji upirati še dolge mesece in da more zaradi tega preteči še mnogo časa do njihove osvojitve. V zunanjepolitičnem pogledu se je zadeva razvila tako. da sicer vztrajata Italija in Nemčija na strani generala Franca da pa ne želita več iz vprašanja njegove zmage napraviti casus belli. Francija in Anglija nasp-otno ne moreta pristati na izrabo morebitne zmage generala Franca, na drugi strani pa ne verujeta več v končno zmago vlade ljudske fronte. V tem stanju je pripadla Angliji posredovalna vloga.
Liberalna monarhija kot rešitev
Angleški diplomati so že ob priliki zadnjega zasedanja Društva narodov v ženevi sondirali, ali bi bila mogoča obnova ustavne monarhije, člani Društva narodov so na stališču, da bi priznanje generala Franca doveilo do izredno težavnih mednarodnih zapietijajev, da pa se na drugi strani bourborski rodbini ne more odrekati zgodovinska pravica do vdada-nja v Španiji. Priznanje bourbonskega go-spodstva bi pomenilo samo obnovo prejšnjega stanja ter bi mu ne oporekali na nobeni strani
V Lausanni in Freiburgu so bili o tem predrazgovori. V Lausanni se je razgovorov baje udeležil sam bivši kralj Alfonz, v Freiburgu pa so ga zastopali njegovi zaupniki. Povratek bivšega kralja Alfonza v Španijo ne prihaja vpoštev že zaradi njegovega spora z angleško kraljevsko rodbino. Prav tako ne obstoji nobena možnost, da bi prišel na španski prestol njegov hudo bolni sin, grof Covadonga. Zato so prišli na misel, da bi postal španski kralj don Juan, kar na angleški strani tem bolj pozdravljajo, ker je bil vzgojen v Oxfordu in Cambridgeu in ker je znan kot človek liberalnega mišdjenja in anglo-filskega razpoloženja.
Glede na sedanje stanje stvari mislijo predvsem na možnost zaključitve premirja pod nadzorstvom londonskega odbora za nevmešavanje, v katerem bi se izvedla restavracija mona~hije ter volitve v parlament. Zato je zelo mogoče, da se bo dolgotrajna državljanska vojna končala z restavracijo Bourbo^ov in da bo generalu Francu pripadla v novi vladi, sestavljeni
na podlagi Izida voliterv, samo vloga vodilnega vojaškega strofkovnjaka.
Companysov povratek v Barcelono
Pariz, 22. nov. AA. CompanvB ee je na povratku iz Bruslja več dni raudil v Parizu, snoči pa je odpotoval v Barcelono.
Katastrofa vojaškega vlaka
Sevilla, 22. nov. d. General Quieppo de Liano je snoči med poročili z bojišč sporočil po radiu, da se je na železnico SevMla — Goivoba v Andaluziji pripetila velika katastrofa. Železniški vlak. v katerem jt bilo poleg zasebnih potnikov tudi mnogo vojakov in vojnih ujetnikov, ki so jih vozilii ▼ koncentracijsko taborišče na severu, je zadel v polnem diru v nasproti prihajajoč tovorni vlak. pri čemer se je razbilo večje število vagonov. 49 potnikov je bilo ubitih* ranjenih pa 650. Večina žrtev so bili vojaki iz Francove vojske ter vojni ujetniki
Boji pred Madridom
Madrid. 22. nov. AA. V vseučiliški naselbini traja.neprestano obstreljevanje iz težkilh topov in strojnic. Včeraj popoldne 6o nacionalisti prižgali mino v okolici klinične bolnišnice. vandar pa eksplozija ni imela posebnih uspel ov. Na severu Guadalajare je republikansko topništvo zelo živahno. <er je zvedelo o zbiranju nasprotnih Č3t. Tudi pri nacionalistih je bilo v tem odseku letalstvo zelo živo, vendar je moralo odnehati pred vladnimi protiletalskimi baterijami. Odt,ek Jarains je slej ko prej najobčutljivejša točka, ker se na obeh straneh vrše izvidi, da se dožene. kje se sovražnik utrjuje in zbira. Topništvo je zelo živahno. V odseku Maranose smo zavrnili sovražni napad in eo nacionalisti pustili na bojišču mnogo mrtvih.
Belgijska vladna kriza
Bruselj, 22. nov. g. Belgijski kralj je danes zopet nadaljeval svoja posvetovanja za reš:tev vladne krize. Sprejel je De Mana in Pierlota.
Madžarski razgovori v Berlinu
Berlin, 22. nov. AA. Madžarski zunanji minister Kanva je dopoldne obiskal zunanjega ministra Neuratha. Predsednik madžarske vlade Daranyi, ki je tudi minister z-a kmetijstvo, jc dopoldpe obiskal nemškega kmetijskega ministra Darreja. Opoldne sta bila madžarska gosta na obedu pri generalu Goringu.
Nov italijanski letalski rekord
Rim, 22. nov. AA. Polkovnik Beeo in poročnik Bruno Mussolini sta s tromotorniim Letalom zboli.šala svoj lastni hitustni letalski rekord s tovorom 2.000 kg. Dosegla sta povprečno brzino 330.622 km na uro.
Sožalja ob smrti posL Juriše
Zagreb, 22. novembra, o PogTeb narodnega poslanca dr. Juriše bo jutri dopoldne ob 11. Njegova rodbina je prejela že mnogo so-žalnih izjav in psem Tako so prispele eo-žalne brzojavke od pred-e-'nik-* JNS Petra ?,ivkovič>. podpredsednika Bnnjanina. g'av-nesra tajnika di K^amerja. nadilie od zagrebškega župana dr. Peioiča in drugih.
Zarotniška afera zavzema vedno večji obseg
V zaroto v Franciji so zapleteni tudi ugledni politiki Javnost nestrpno čaka na rezultat preiskave
Pariz, 22. nov. d. Zarotniška afera, ki jo preiskujejo francoske oblasti zavzema čim dalje širši obseg ln postaja vedno bolj
jasno, da ima vsa stvar zelo resno ozadje. Policiji je uspelo aretirati doslej 11 glavnih voditeljev zarote, ki so tvorili tajni direktorij zarotnikov in ki jih smatrajo za njihove glavne voditelje. Dva vrhovna voditelja, ki sta imela dati znak za državni prevrat, sta pobegnila in ju doslej niso mogli izslediti. Vedo le toliko, da sta agenta nekih tujih držav, kakor se sploh vedno bolj kaže, da je bila vsa zarota zasnovana od zunaj. Kakšen je bil prav za prav glavni cilj zarote, še ni popolnoma lasno. V zaroto so baje zapleteni najuglednejši desničarski voditelji, med njimi tudi bivši ministrski predsednik Tardieu in bivši zunanji minister Laval. Dejstvo, da so po dosedanjih ugotovitvah financirali vso akcijo, ki je seveda požrla težke milijone, poleg domačih tudi inozemski finančni mag-nati, med njimi Rothschild in Ford, kaže na to. da je bil glavni cilj zarote vreči sedanji režim ljudske fronte in vstoličiti ekstremno desničarski režim.
Najnovejši dogodki kažejo celo na to, da udar ni bil naperjen samo proti levičarskemu režimu ljudske fronte marveč sploh proti republiki, in da imajo vnjes svoje prste tudi francoski rojalisti. V švicarskem obmejnem mestecu Versoixu so
namreč sklicali za soboto francoski rojalisti svoj kongres. Kongresu je predsedoval grof Pariški, sin vojvod« GuiSkega,
udeležili pa so se ga vsi uglednejši rojalisti, med drugimi vodja rojalistične organizacije v gornji Savoji baron Solenne, ki je tudi dal kongresu na razpolago svoj gradič Bartoloni. švicarska policija je snoči kongres razpustila ter grofa Pariškega, ki velja za glavnega pretendenta na francoski prestol, izgnala iz Švice, kar je izzvalo v vsej javnosti ogromno pozornost. Nekateri izmed udeležencev kongresa so priznali, da je bil prirejen v zvezi z nameravano akcijo francoskih rojalistov ter da je nameraval grof Pariški ob tej priliki objaviti svoj manifest na francoske katoliške rojaliste. Iz tega bi se dalo sklepati, da so v zaroto zapleteni tudi francoski rojalisti, ki so sicer sami po sebi popolnoma nedolžna skupina, ki pa so bržkone bili dobro obveščeni o zaroti in skušali izkoristiti položaj v svoj prid.
Francoske oblasti neumorno nadaljujejo preiskavo in so odkrile tako v Parizu kakor v drugih mestih še celo vrsto novih skladišč orožja in municije. Javnost pričakuje z vedno večjo napetostjo, kakšen bo končni izid preiskave. Jutri bo imela vlada sejo. na kateri bo notranji minister Dormoy podal obširno noročilo o dosedanjih rezultatih preiskave.
V
2e iz predvojne dobe obstoja in deluje v Gradcu društvo čitalnica z namenom, ki ga vsebuje že naslov sam. Društvo vzdržuje v svojih lokalih čitalnico slovenskih in drugih jugoslovenskih listov in revij. Čitalnico posečajo jugoslovenski državljani, ki žive v Gradcu, poleg njih pa seveda tudi Slovenci avstrijski državljani. Pred dobrim mesecem se je naenkrat pojavila v čitalniških prostorih graška policija, naredila hišno preiskavo ter pridržala vae posetnike, ki so bili tisto dopoldne slučajno v čitalnici. Ob treh popoldne jih je končno izpustila. Aretiranih pa je bilo pri tej priliki pet oseb, med njimi en avstrijski in štirje jugoslovenski državljani. Tudi predsednik čitalnice je bil aretiran. Baje so osumljeni veleizdaje po § 67 avstrijskega kazenskega zakona.
čitalniške prostore je policija takrat zapečatila. že proti koncu oktobra je potem sporočila odboru, da se lahko čitalnica zopet odpre in nadaljuje s svojim delovanjem. To se je tudi zgodilo ln čitalnica sedaj zopet redno posluje. Nedavno je imelo društvo izredni cjbčni zbor, na katerem si je izvolilo nov odbor s predsednikom Maksom Gosakom, uglednim graškim trgovcem.
Kakor nam poročajo iz Gradca, bosta dva izmed osumljencev v kratkem zopet izpuščena, med njima bivši društveni predsednik. Proti trem ostalim aretirancem se preiskava še nadaljuje.
nizozems poslanik v Mmgm&u
Beograd, 22. novembra. A A. Davi ob 7.15 je prispel v Beograd novi nizozemski poslanik na našem dvoru Lucijan Gcrard vju. Horn s soprogo. Na postaji so jih pozdravili v imenu zunanjega ministrstva podšef protokola dr. Vladimir Manojlovič, ^astni nizozemski konzul v Beogradu Vo-jislav Petkovič, predsednik nizozemsko-ju-goslovenske trgovinske zbornice Stevan Koen s tajnikom Jeričem, člani nizozemske kolonije m novinarji.
V kratki izjavi ki jo je dal pri tej priliki novinarjem, je poslanik van Hom dejal, da ga močno veseli, ker bo mogel zastopati Tvojo državo v Beogradu, ki spada med najlepša mesta ob obpli Dunava.
Novi nizozemski poslanik na našem dvoru van Horn še je rodil v Amsterdamu 1. 1884. Med svetovno vojno je bil tajnik nizozemskega poslaništva v Parizu, nato pa tajnik v Tokiu in Bukarešti. Poslaniški svetnik je bil v Rimu in Washingtcnu. V Beograd prihaja sedaj s položaja nizozemskega poslanika na Dunaju. Van Horn bo zastopal svojo državo hkratu tudi v Ru-ir urii. Njegovo stalno bivališče bo v Bukarešti.
Seja Stizora
Zagreb, 22 novembri o. Ravnateljsti o Suzoria je imelo dan<^s sejo. na kateri so razprav jali v prvi vrsti o pravilniku za podpore onim delavcem, ki so bili sicer rr. nogo let 'avarovani. ki pa so izgubil pravico do zavarovanja, ker so že preživeli za to zavarovanje predpisana leta. Pravilnik je bil odobren. Ustanovi! se bo poseben fond iz katerega bodo omenjeni delavc prejemali v prmeru ootrebe posebne podpore Nadalje so na današnji sej; razpravljali o prostovoljnem višjem zavarovanju delavstva v smislu uredbe o zavarovanju za primere starosti, onemoglosti in smrti Prostovoljno se bodo lahko za večje ugodnosti zavarovali delavci v podjetjih, ki šteiejo preko 100 uslužbencev, če bodo na to pristali tudi delodajalci.
Zastopniki inženjerjev pri gradbenem ministru
Beograd. 22. novembra. AA. Gradbeni minister Dobrivoje Stošovič je danes sprejel v svojem kabinetu predsednika glavne uprave inženjerskih zbornic arhitekta Milivoja Šmi-ljaniča in predsednika inženjerskih zbornic v Beogradu inž. Klemen ta Bukavca, predsednika inženjerskih zbornic v Zagrebu inž. Va-leja. v Novem Sadu inž. Stevana Radivoje-viiča. v Ljubljani inž. Milka Pirkmajerja in tajnika glavne uprave inženjerskih zbornic inž. Dušana Glišiča. Zastopniki inženjerskih zbornic so pri tej priložnosti v razgovoru z ministrom prerešetali vsa vprašanja, ki se tičejo inženjerekega in podjetniškega stanu. Govorili so tudi o sprejetju potrebnih pravilnikov v zvgzi z zakonom o inženjerjih. Minister Stošovič je zastopnikom inženjerskih zbornic obljubil, da bo posvetil vsem tem vprašanjem veliko pozornost, nato se je pa od njih poslovil. 7astopniki inženjerskih zbornic so se mu zahvalili za prisrčni sprejem.
pri ministra prosvete
Beograd, 22. novembra, p. Narodni poslanec Rudolf Pleskovič je bil danes pri prosvetnem ministru in mu razložil prosvetne razmere v Sloveniji. Poudaril je pri tem potrebo po reparacijah učiteljstva v dravski banovini, zlasti kar ee tiče napredovanja, razrešitve upraviteljev, namestitve in odpustitve učiteljev, nevzdržnega položaja učiteljic za ženska ročna dela ter zadev pogodbenih učiteljev in učiteljic. Minister mu je izjavil, da je glede na splošne razmere učiteljstva in prosvete v stalnih stikih z učiteljskim udruženjem in da želi, da b: bile prosvetne razmere povsod kar najbolj urejene. Kar se tiče napredovanja, bo te dra podpisan ukaz o napredovanju okrog tisoč učiteljev in učiteljic. Predvsem pridejo. na vrsto oni. katerih prošnje najdalje leže v ministrstvu.
Diplomati pri predsedniki? vlade
Beograd, 22. novembra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je sprejel v svojem kabinetu in zunanjem ministrstvu poslanika USA v Beogradu Blis Levna, italijanskega poslanika Maiia Indellija, nemškega poslanika Viktorja v. Heerena in našega generalnega konzula v Curihu Milana Saviča.
Nov šef kabineta v poštnem ministrstvu
Beograd, 22. novembra. AA. Minister za ptt. Vojko Cvrkič je vzel na znanje prošnjo Rade Vukaloviča, inšpektorja ministrstva in dosedanjega kabinetnega šefa v ministrstvu za ptt, da ga razreši te funkcije. Na njegovo mesto je imenoval Sveto-mira Dragičeviča, svetnika ministrstva za ptt.
Pravilnik o prijavljanju kužnih bolezni
Beograd, 22. novembra, p. »Službene no-v;ne« so danee objavile pravilnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje o obveznem prijavljanju kužnih bolezni ter zbiranju podatkov o njihovem gibanju. Določbe pravilnika bodo v veljavi od 1. januarja prihodnjega leta dalje.
Komisija za razne uredbe in pravilnike o bolnicah
Beograd, 22. novembra. AA. Minster za socialno politiko je imenoval komisije za izdelavo uredtie o oskrbi bolnišnic v Beogradu; za izdelavo dopolnila k zakonskemu predlogu o zdravnikih-specialistih; za izdelavo pravilnika o izraitih primarijev v javnih bolnišnicah s. pravico jasnosti in uredbe o zdrs miški volonterski službi.
Ko bodo komisije izdela!e fip pravilnike in uredba no katerih s° čuti velika potre ba. iiii 'obi minis#ns>ki svet v odobritev.
Vrnitev iaaSe vajalke delegacije iz Italije
Be'tg ad, 22 novembra AA. Davi ob 640 se je vrnilo v Beograd jugnsloveiiskn vojaško odposlanstvo, k: se je mu< ilo v Italiji. Na beograjski železniški postaj' so vojaško o poslarstvo, ki mu načeluje general Belič, sprejeli italijanski posanik v Beogradu Mano IndeUi tajnik poslaništva in pomočnik vojaškega odp-oslanca.
Iz državne službe
Beograd, 22. nov. AA. Premeščeni so za ravnatelja v 6. skupini v državnem rudniku v Brezi inž. Kazim Ugljen, doslej v Mo-starju; za višjega rudarskega pristava v 7. skupini v državnem rudniku v Banjaluki inž. Stanko Vajevc, doslej v eenjsk^m rudniku; za ravnatelja v 5. skupini v državnem rudniku Velenje inž. Leopold Zorič, doslej v Kaknju; za ravnatelja v 6. skupini v državnem rudniku v Kaknju inž. Branko Vu-kanovič. dosiej v Brezi: za višjega rudarskega pristava v 7. skupini v državnem rudniku v Kaknju inž. Franjo Uršič. doslej v Banjaluki; za višjega rudarskega pristava v 7. skupini v državnem rudniku v Lju-binji inž. Ervin Teplv, doslej v Banjaluki in za rudarskega svetnika v 6. skupini na državnem rudniku v M os farju inž. Milan Vidic, doslej v Kaknju.
Napredovali so za davkarje v 8. pol skupini dosedanji pomožni davkarji Viljem Hreščak v Prevaljah. Štefan Volč v Ljubljani in Stanko Fabič v Mumki Soboti, za pomožne davkarje pa dosedanji pripravniki Ivan ŠtulaT v Dolnji Lendavi, Drago Černe v Kozjem. Franjo Škarabot in Nikolaj Rarbanč v Murski Soboti. Ivan fcemrov v Slov B'strici in Peter Vesel v K^niicah.
fcrtve tajfuna na Filininih j
Manila, 22. nov. AA. Smrtnih žrtev zadnjega tajfuna na Filipinih je 180. j
Beležke
Danes te sestane narodna skupščina
Po enomesečni pavzi ea danes dopoldne zopet sestane narodna skupščina. Tudi to zasedanje bo trajalo le par inl Na svoji današnji seji si bo skupščina določila samo dnevni red za prihodnjo sejo. Na dnevni red bodo (ffišle nakatere mednarodne konvencije, ki jih je v zadnjem času predložilo zunanje ministrstvo. Na današnji seji bo skupščina tudi uradno obvešč(*na, da ji je vlada predložila ptoračun za tinančno leto 1938/38.
O značajnosti v javnem življenju
Predsednik radičevske prosvetne ' organizacije Rudolf Herceg je napisal v »Hrvatskem dnevniku« člančič o potrebi ravne linije v javnem življenju. Najprej ugotavlja, da se pojavljajo zadnje čase v vseh hrvatskih kulturnih ustanovah razna pre-viranja: »Javljajo se spreobrnjeni in obnovljeni Hrvati in Oberhrvati. Namesto z linijo se ponašajo s pozo, namesto z značajem s pretenzijami ... Govori, šepeta in piše se vse mogoče. Nikjer pa ni stalne linije in zveze z resničnim narodnim življenjem. Nikjar ni pravega kriterija. Vprašate človeka, kako je visok, pa vam odgovarja s kilogrami. Vprašate ga, kje je rojen, pa vam pove, kam pojde na počitnice. To se ne sme več trpeti — vsaj v imenu hrvatstva ne več!«
Kdo zahteva »trdo roko" proti sporazumašem
»Samouprava« objavlja vsebino resolucije, ki je bila sprejeta na seji sreske organizacije JRZ v Dvoru na Uni. Resolucija hudo napada zagrebški sporazum, ki ga označuje kot »akcijo za razbitje države«. Med drugim pravi, da je »naperjen proti narodnemu in državnemu edinstvu ter državni celoti. S tem žali najgloblja narodna čustva. Ogorčeno protestiramo proti zagrebškemu sporazumu, ki stremi za rušenjem obstoječega stanja. Zahtevamo od merodajnih činiteljev, da z odločnimi ukrepi, ki jih nudi obstoječa ustava, zaščitijo interese in pravice države in naroda. Treba je pričeti z izvajanjem zakonov ter pridobiti državi zopet polno avtoriteto in spoštovanje.«
Kakor se čitatelji gotovo še spominjajo, je »Slovenec« pred dobrim mesecem v svojih »izvirnih informacijah« iz Beograda, dolžil jugoslovenske nacionaliste, da zahtevajo od vlade, naj nastopi proti sporazumašem z najostrejšimi ukrepi in s politiko trde roke.
Med mladino dr. Mačkovega tabora
Poročali smo že o demonstracijah, ki so jih priredili na zagrebški Ljudski univerzi proti vseučiliškemu docentu dr. Dinku To-mašiču klerikalni in frankovski dijaki. Po demonstracijah je »Hrvatski dnevnik« odločno vzel v zaščito dr. TomaŠiča. Opozoril je klerofrankovce, da bodo v bodoče vračali hrvatski akademiki z istimi sredstvi profesorjem in predavateljem iz njihovega kroga, če ne odjenjajo s svojo gonjo proti dr. Tomašiču. Kljub temu so kle-rofrankovci hoteli preprečiti dr. Tomašiču tudi predavanja na univerzi. Zahtevali so od njega, da ne sme opisovati pokojnega Starčeviča kot predhodnika hrvatskega kmetskega pokreta. Prav tako ne sme govoriti, da je pokojni Stjepan Radič nadaljeval delo Ante Starčeviča. Dalje ne sme kritizirati zapadne evropske kulture, pač pa mora epovoljnno predavati o vzhodni kulturi. Končno so še zahtevali od njega, naj objavi posebno izjavo v »Hrvatskem dnevniku«, ki jo bodo pregledali in predhodno odobrili predstavniki klerofrankov-skih akademikov.
Organ dr. Mačka pripominja k tem informacijam. da so bile »zahteve teh mla-deničev res kolosalno v skladu z načelom svobode znanosti.« Dalie ugotavlja, da »se bodo predavanja dr Tomas ča vršila kljub vsemu tudi na univerzi. Nezadovoljneži tvorijo tako neznatno manjšino, da ne bodo mogli resno motiti dr Tomšičevih predavanj. To bodo že posk-bele vseučili-šk eoblasti. na tudi hrvatski dijaki, ki stoje na stališču svobode znanosti.«
Velik shod HSS na Hvaru
V	nedeljo dopoldne je bila v Starigradu na otoku Hvaru velika skupščina HSS. Udeležilo se ie je. kakor zatrjuje >Hrvatski dnevnik«, okoli oOOO ljudi in 12 narodnih poslancev, izvoljenih na listi dr. Mačka. Glavni govonvk je bil inž. Avgust Košutič. ki j? najprej pozd-avil vse zborovalce v imenu dr. Mačka Z veseljem je ugotovil, da so ee \ tudi dalmatinski Hrvati pridru/.ili vsenarod- j nemu hrvatskemu kmot?kemu pokrelu pod ! vodstvom HSS. Za inž Košitičem so govorili poslanci Paško Kalitema. dr. Jos'p B»rko-vič. Dane ftkarica in drugi. Po skupščini j? bil banket v občinskem domu. kjer ie govoril predsednik občine Maroievič. S shoda so poslali dr. Mačku pozdravno brzojavko.
Nadškof dr. šarič in poslanec Milan Božič
V	soboto «e je komčala v Saraievu pravda, ki se je vlekla pkoraj dve leti. Narodni poslanec prola Milan Božič je bil tožil sara-jsvskega nadškofa dr. Šariča zaradi klevete, ker je nadškof v nekem svojem poročilu Vatikanu napisal, da je poslanec Božič »velik sovražnik katoličanov«.
V	procesu je bilo pet razprav. Končno se je odločilo sodišča zaprositi sv. 6tolioo preko našsga zunanjega ministrstva, naj mu dostavi na vir ogled tekst referata, ki ga je pisal nadškof dr. Šarič. Kakor je bilo seveda že v naprej pričakovati, je Vatikan odbil prošnjo. Zalo je sodišč; zavrnilo Božičevo tožbo z utemeljitvijo, da se ni moglo prepričati. ali je nadškof dr. Sarič v svojem poročilu Vatikanu res rabil take izraze, kakor trdi obtožnica.
Papeško odlikovanje voditeljev ljudske fronte
Ldsti poročajo iz Rima, da je papež odlikoval z najvišjimi redii katoliške cerkve Poleg predsednika francoske republike Lebru-na tudi glavna predstavnika vlade ljudske fronte, ministrskega predsednika Chau-tempsa in zunanjega ministra Belto6a.
Letošnje praznovanje 1. decembra
Praznik zedkijenja, 1: december, je dan manifestacije M državno in narodno edinstvo. Ideja, da smo Slovenci. Hrvati in Srbi en narod, nas je osvobodila in zedinila. V njenem duhu smo 1. decembra 1918. ustanovili enotno državo, katere Ustnik in gospodar je pod vodstvom dinastije Karadjor-djevičev celokupni naš narod. Ta enotna jugoslovenska država je čuvar naše narodne eksistence, zaščitnik naše svobode in neodvisnosti. Le v občutku, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi nerazrušna narodna enota, in v stvarnosti močne državne skupnosti so dane garancije srečnega razvoja in napredka vseh delov našega naroda in vseh njegovih pokrajin. Čim širši krogi našega naroda »e udeležujejo 1. decembra manifestacije za te osnovne ideje našega nacionalnega in državnega življenja, tem globlje se zasidra spoznanje, da je narodno in državno edinstvo naša življenjska misel.
Prvi december je baš zaradi te njegove idejne vsebine od vsega početka tudi glavni sokolski praznik. Proslavlja ga Sokol-stvo po vsej državi rn ostale nacionalne organizacije se mu pridružujejo Letos je bila pri nas s strankarsko-politične strani izdana parola, naj se prvodecembrske proslave vršijo pod vodstvom županov Način, kako se je ta akcija uvedla m utemeljila, gotovo ni simpatičen in pojavljajo se resni pomisleki proti iskrenosti začetnikov te akcije. Postavlja se vprašanje, ali naj se nacionalne organizacije odzovejo morebitnim
pozivom na sodelovanje. Mi menimo, da Je
samo pozdraviti, ako se manifestacij za narodno in državno edinstvo udeležujejo čim širši krogi prebivalstva ne glede na politično opredeljenost Kjer se torej program proslave sestavlja v duhu jugoslovenske narodne misli, tam bodo nacionalne organizacije povsod rade sodelovaje ne le pri eventualnih obhodih, temveč tudi pri drugih proslavah, na katere pa seveda ne spada nič, kar bi bilo v nasprotstvv t, njihovim značajem. To velja za govore, razne nastope in pesmi, ki jih je vse treba sporazumno določiti v duhu misli: Jugoslavija nad vse!
Ponekod so župani že povzeli iniciativo ta prvodecembrske proslave. Kjer bi tega ne storili ali kjer bi iz drugih razlogov ostali pri dosedanji praksi, tam se bodo seveda nacionalne organizacije priključke Sokoi-stvu. Sokolstvo bo tam, kjer bo mogoča splošna proslava, sigurno rado sodelovalo, ali ono ima poJeg tega še svoj društveni prvo-decembrski program (prevedba naraščaja, zaprisega novega članstva itd.), ki ga mora po svojih predpisih in naredbah sokolskega vodstvo izvršiti.
Prepričani smo, da bodo nacionabti ljudje vse storili, da se omogoči sirom Slovenije čim lepša proslava praznika redinjenj«, ki je sama po sebi najkrepkejši protest proti vsem in vsemu, kar nas odmika od narodnega in državnega edinstva.
Božja hčerka resnica in »Slovenski dom«
V nedeljo je bila v Banjaluki konferenca delegatov sreskih organizacij JNS iz vrba-ske banovine. O njenem zunanjem poteku smo na kratko poročali že v ponedeljskem »Jutru« Govorila sta poleg drugih predsednik in podpredsednik stranke gg. Peter 2iv-kovič in Jovan Banjanin. Da so s to prireditvijo JNS skrajno nezadovoljni mačkov-ci. je razumljivo, saj vedno zatrjujejo, da je vsa Bosanska krajina v njihovem taboru. Bolj čudno za nepoznavalca slovenskih razmer pa je, da so zelo razburjena zaradi te konference tudi ljubljanska glasila JRZ; mi se temu seveda prav nič ne čudimo. Radi bi ob tej priliki samo zopet enkrat opozorili, v kakih časteh je resnica, ta hčerka božja, pri listih, ki so v Sloveniji glasila JRZ in hočejo biti obenem tudi glasila katoliške akcije.
Včerajšnji »Slovenski dom« pravi, da je bilo napovedano »veličastno zborovanje JNS,« da pa ni prišlo niti toliko ljudi, da bi se napolnila »majhna dvorana banjalu-škega kinematografa.« Dalje zatrjuje, da so se vršile pred kinom velike demonstracije. seveda proti »jugofašistom«. Policija demonstrantov baje ni mogla razgnati. Posledica je bila, da so se »JNS-arji zbali in jo pobrisali z pozorišča velike komedije.«
Tudi nri tem poročilu se vidi, za kako neumne ima »Slovenski dom« svoje čitate-Ije. Če bi hotel banovinski odbor JNS sklicati »ivličastno zborovanje«, bi pač zborovanja ne sklicaval v »majhno dvorano ki-
nematografa.« Mi smo že pretekli teden poročali, da je sklicana banovinfika konferenca in smo izrecno omenili, da gre za nek delegatov sreskih organizacij^ JNS. To-di sarajevska »Ju-goslovenska pošta«, ki jo slovenčevci označujejo za bosansko glasilo JNS, je v sobotni številki poročala o pripravah za sestanek in napovedovala, da bo prišlo okrog 400 delegatov iz vseh srcztrr banovine. Beograjsko »Vreme«, torej glasno glasilo iste stranke, ki ji služi tudi »Slovenski dom«, pa poroča v včerajšnji številki, da se je zbralo okrog 600 delegatov fn da je bila dvorana popolnoma napolnjena. Enako se glasi poročilo »Politike«, ki še pravi, da so ljudje poslušali govore tudi na sosednjem dvorišču. »Vreme« o kakih demonstracijah ne ve ničesar, tesmveč x»-rečno pristavlja, d£ je shod delegatov potekel v poginem miru in redu. »Politika« pa pravi, da je po končanem shodu začel* na dvorišču, kjer so poslušali govore nede-legati, neka skupina mladih ljudi vzklikati »Dol Peter Živkovid!« Dobesedno pravi nato: »Ovo je bilo povod maloj gužvi, koja se ubrzo stišala.«
Tako torej poročata o banjaluki konferenci JNS oba vodilna beograjska dnevnika, od katerih ni nobeden naklonjen JNS. Ako ta poročila primerjamo s poročilom ljubljanskega glasila k atoli like akcije, zopet enkrat Vidimo, v kakih čislih je resnica pri pobožnih gospodih v Kopitarjevi ulici.
Zagonetno zlocinstvo v Brezjem
Mrlič na odru, v kotu krvave eunfet po tleh iti stenah krvavi madeži — Svak obtožen kot morilec
Maribor, 22. novembra.
Rodbino posestnika Karla Rozmana v Breznem št. 28 spremlja čudna m zla usoda. Nedavno je nenadno umrl brat njegove druge žene, pred približno tremi leti je nepričakovano preminili Rozmanov sin Kari iz prvega zakona, a v nedeljo 21. t. m. se je razširila vest, da so našli tudi Rozmana mrtvega. K župniku g. Maku v Breznem je prišel nekdo in sporočil, da je 62-letni, še vedno čvrsti in krenki posestnik Kari Rozman, po domače Uresnik. — umrl. 2upnik, ki je še nedavno videl Rozir.ina čilega in zdravega se je temu zelo začudil. Vprašal je prinašalca te vesti za vse podrobnosti in zvedel, da so Rozmana baje na avstrijski strani pretepli in da je umrl na posledicah poškodb.
Župnik je o tem obvestil občinskega tajnika v Breznem t a pa orožnike v Remšni-ku. ki so takoj zaslišali vse Rozmanove. Danes popoldne ,e prispela iz Marenberga tudi s>j-dna komisija Komisi'i se je nudila čudna slika v hiši pokojnega Rozmana. Hiša. ki sameva visoko na obronku nad Breznem in je po tesni globeli ločena od bližnjega Kozjega vrha, je bila vsa zanemarjena in zapuščena. Znotraj je bilo temno, na tleh v sobi je ležala slama. Pokojni Karel Rozman je ležal že na mrtvaškem odru. Komisije je na njem ugotovila sledove hudih poškodb, ki so nedvomno povzročile njegovo smrt. Ran en je bil na desnih sencih in na desni roki, a tudi na trebuhu je imel hudo poškodbo Domači so ga položili na mrtvaški oder in oblekli v črno ter vse pripravili za pogreb. Na ukaz sodne komisije, ki mora ugotoviti še nekatere podrobnosti zagonetne Roz-
manove smrti, so orožniki obkolili hišo in niso pustili nikogar notri, niti ven. Najprej so zaslišali njegovo tretjo ženo,, 30-letno Ar.o, rojeno Vetrih, rz Kapije, potem pa domačega tesarja, 30-letnega hram Mihela in Rozmanovo hčerko iz prvega zakona, ki je pa nekoliko duševno zaostala. Poizvedovali so tudi za bratom Rozmanove žene, ki je večinoma živel pri Rozmanovih.
Komisija je našla v hisi krvave ^edove, v kotu na kupu skrite in potlačene krva-ro cunje in s krvjo so bile obrizgane tudi stene.
Ob sklepu lista smo izvedeli, da je Ivan Mihela, ki je ves dan temno zrl predse, orožnikom povedal, da je Rozmana že v petek zvečer usmrtil brat svak Ferdinand Vetrih, ki ga zdaj orožniki iščejo, da ga konfrontirajo z ostalimi. Obdukcija trupla bo jutri v torek zjutraj v mrtvašnici.
Kari Rozman je bil trikrat poročen. S tretjo ženo Ano je imel enega otroka, z drugo pa sina in hčerko. Pokojnik je bil dvo-lastnik. Imel je na avstrijski strani lepo posestvo, kamor je cesto zahajal. Mož sploh ni zral slovensko in se je s svojo tretjo Ženo sporazumel le s pomočjo toAmača. Doma so bili vedno prepiri zaradi izsekavanja gozdov. Rozman je baje nedavno sklenil pog >dbo pri notarju, na podlagi katere M je obvezal, da ne bo ničesar prodal bre* ženine vednosti, a enako se je obvezala 2». na. Na podlagi te pogodbe pripada po njegovi smrti tudi vse posestvo ženi Ani. Ro»-man je bil zadnje čase večkrat na sodišču v Marenbergu. a nedavno je baje prosil, da ga naj zaščitijo, češ da ga bodo ubili. Vrnil se je potolažen in zadnje dni je bil dobre volje.
Po f stoletja že deluje CMDt darujmo ie za pol stoletja!
Aljehin-Euwe
Amsterdam, 22. nov. n. Devetnajsta partija za svetovno šahovsko prvenstvo, ki sta jo Euwe in Aljehin igrala v Eindho-venu, 6e je po 49. potezi končala neodločeno.
Stanje je sedaj 10-5 : 8.5 za Alj.ehina. Dvajseta pariija se bo pričela v to*ek, 23. t. m. v Amsterdamu.
Sovjetski komisar za gospodarstvo odstavljen
Moskva, 22. nov. w. Ljudski komisar za narodno gospodarstvo Mikoladze je bil odstavljen, za naslednika pa imenovan Loadze.
Nemški delavci v Benetkah
Benetke, 22. nov. AA. Davi je prispelo semkaj z ladjo 1500 delavcev, članov nemške deloivne fronte.
Konjunktura ameriške letalske industrije
New YOrK, 22. nov. AA. Prodaja letal se je v primeri z lanskim letom povečala za ©9«/o. izvoz civilnih in vojaških letal v Evropo in Azijo je vrgel lani 47.978.000 dolarjev, letos pa je njegova vrednost znašala 80.615.000 dolarjev.
Bolgarska kralpca Ivana prispela v Rim
Rim, 22. nov. AA. Bolgarska kraljica Ivana je prispela danes semkaj na obisk k svojm staršem, dočim je kralj Boris ostal v Curihu.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: TopH zrak si Sredozemskega morja vpliva še vedno na vreme v južnovzhodni Evropi in Sredozemlju, kjer je zato pretežno oblačno in megleno vreme z nekoliko dežja Vplrr hladnega zraka iz evropske Rusije se čuti v srednji in delno v zahodni Evropi, kjer se je nekoliko zjasnilo in vladajo jutranje megle. V Jugoslaviji je oblačno in megleno vreme z nekaj jasnine na primorju ki v južnih predelih. Toplota brez posebne spremembe. Najnižja Vanaždin — 1, najvišja Mostar 18 C.
Zemvtnska vremenska napoved: Oblačno in megleno v notranjščini države, pretežno jasno pa na Primorju in v južnih predelih. Toplota brez posebne spremembe
Zagrebška: Oblačno, deževno in vetrovno vreme.
Dunajska: Nobene bistvene spremembo sedanjega vremena.
»JUTRO« St. 273.
ULim*
Naši kraji in Ifudje
Spomin na osvobojenje Maribora
General Maister je pred 19 leti razorožil nevarno
nemško zeleno gardo
Maribor, 22. novembra.
Jutrišnji dan je za obmejni, jugoslovanski Maribor pomembne zgodovinske važnosti saj poteka 19. obletnica znamenitega dogodka, ko je general Rudolf Maister s svojimi hrabrimi borci razorožil zloglasno »zeleno gardo« v bivši dravski vojašnici in s, tem zajamčil Mariboru obstoj m razvoj v Jugoslaviji. Mariborski 45. pešpolk praznuje vsako leto na obletnico tega zgodovinsko važnega dne svojo tradicionalno slavo, ki bi se ji moral vsako leto priključiti ves nacionalni Maribor.


. &
. - < £ x
Bilo je v tistih odločilnih prevratnih dneh, ko so mariborski Nemci s finančno pomočjo nemške Avstrije organizirali svojo gardo, ki je taborila v bivši dravski vojašnici. Nemške postojanke so bile dravska vojašnica, magistrat, Križev dvor, v baraki v koroškem predmestju, kaznilnica in koroški kolodvor. Poveljnik »zelene garde« je bil podpolkovnik Kodolič, ki se je sicer formalno podvrgel generalu Maistru, a je imel tajne zveze z Gradcem. Napetost med slovenskimi borci in nemškimi oboro-ženci je naraščala, vrstili so se številni incidenti. Tako je 18. novembra 1918. navalila nemška patrola na oddelek Maistrovih bor-
cev na državnem mostu in ustrelila dragon-ca Vauhnika. Gardisti so v Mlinski ulici pretepli našega narednika Konečnika. General Maister je sklenil razorožiti zeleno gardo, zlasti ker je izvedel, da obstaja načrt, da namerava podpolkovnik Kodolič, ki se je odpeljal po navodila v Gradec, razorožiti naše borce.
Bilo je 22. novembra 1918, ko so se ju-goslovenski oficirii zbrali ob 2. popoldne v oficirski menzi. Tedaj se je pojavil med svojimi zvestimi general Maister, ki je spregovoril naslednje besede-
»Mislim, da ni med nami izdajice, a vendar dragi tovariši, preden Vam razložim svoj sklep, mi mora vsak priseči, da bo molčal ko grob o namerah, ki jih mislim izvršiti.« Nato je svoje borce zaprisegel in nadaljeval: »Zadnji dogodki so me prepričali, da moramo razorožiti nemško gardo, ki postaja vedno bolj agresivna in izigrava moja povelja. Veliki trenutek nas kliče in zato vas pozivam, da bo vsak izvršil brezpogojno svojo dolžonst io domovine. Tisočletno suženjstvo je na tleh in še enkrat Vam kličem: Naprej do končne zmage!« Zvečer ob 9. so se sestali pri generalu Maistru vodilni oficirji ter izdelali podroben načrt za razorožitev zelene garde, ki naj se izvede 23. novembra zjutraj točno ob 4. uri. Maribor se js v to svrho razdelil na pet sektorjev. Ob 6 uri zvečer je bilo že vse vojaštvo v pripravljenosti, ob pol 4. zjutraj so Maistrovi borci odkorakali na svoja mesta. Nemški vojski so se povsod takoj udali, le v dravski vojašnici se je uprl nemški oficir Gugel v Melju pa so Nemci streljali s strojnicami. Toda končno se je posrečilo streti poizkus upora in ob 7. zjutraj je že prišlo povelje, da se Maistrovi borci lahko vrnejo v svoje vojašnice.
Zelena garda je bila razorožena, Maribor osvobojen. Pojoč in vriskajoč so hrabri borci po izvršenem delu korakali skozi mesto, ki je postalo šele od tega trenutka naprej v resnici naše mesto. Dne 24. novembra je sledila zasedba Špilja. Podpolkovnika Kodoliča, ki se je 24. novembra vrnil z Gradca s točno sestavljenim načrtom za razorožitev naših oddelkov, so naša oblastva poslala nazaj. Strahovlade nemških gardistov je bilo konec, Maribor pa se je v novembrskem jutru radostno predramil v svobodni Jugoslaviji.
Neodložljive potrebe Prlekije
Bolnišnlsa, regulacija potokov in izboljšanje cest
Ljutomer, 22. novembra.
Zelo pereče vprašanje Ljutomera in okolice je gradnja bolnišnice v Ljutomeru, že 13 let se g-loda to važno vprašanje, pa doslej ni bila dana možnost zgradnje, dasi so vse bolnišnice v bližini prenapolnjene, saj nam premnogokrat vračajo naše bolnike, češ da ni prostora. Odločujoči faktorji naj potrkajo na pristojna mesta, da se vstavi v prihodnji banovinski proračun potrebna postavka vsaj za začetna dela. Prepričani smo, da bi naši dobrovoljni prleški ljudje vse vožnje napravili zastonj, samo da, bi dobili bolnišnico, kamor bi se zatekali v nesreči. Tudi lesa, prodca in peska bi naibrže ne bilo treba mnogo kupiti. Ljutomerska mestna občina je prav gotovo tudi pripravljena darovati poljubno zemljišče za bolnišnico, saj je dala brezplačno tudi stavbišče za potrebni zdravstveni dom, katerega gradnja se bo začela pomladi. Zahteva po bolnišnici je klic trpečega v bolniški postelji.
Letošnje vedno deževje je uničilo našemu kmetu skoro ves poljski pridelek. Sedemkrat so letos vode preplavile polja in travnike, čemur je glavni vzrok, ker niso
naši potoki regulirani. Naši potoki so sil-1 no vijugasti, zaradi česar je odtok vode 1 nemogoč. Menda se zdaj marsikateri prizadeti posestnik spominja svoječasnega povabila ljutomerske mestne občine k ustanovitvi vodne zadruge za regulacijo potokov ščavnice in Globetke s pritoki. Pregovor pravi: »Pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagal«. Torej na delo in k ustanovitvi zadruge. Načrti za regulacijo teh potokov leže že nekaj let pri tehničnem oddelku banske uprave. Vsak prizadeti bo pač rad žrtvoval majhen prispevek, da se bo obvaroval velike škode. Res je zelo težko šteti denar zdaj, ko kmetovalec nima ničesar prodati, vendar je upati, da se bodo dobila tudi javna sredstva.
Naša Prlekija je znana kot prav lepa pokrajina in jo tujci radi posečajo. Vendar nekaj ni preveč privabljivo v naših krajih, in to so slabe občinske ceste, pa tudi subvencionirane in banovinske niso prvovrstne Cestam naj bi odločilni čini-telji posvečali več brige, kajti le dostopni kraji privabljajo tujce ki jim ni samo za gostilne in vinske kleti, ampak so tudi častilci lepe narave in opazovalci naših šeg in navad.
Huda nesreča na tramvajski progi
Ena mrtva in dve ranjeni žrtvi v svarilen opomin
Ljubljana, 22. novembra. |
Na robu velike Ljubljane onkraj tramvajske remize je v Dravljah snoči prišlo na gorenjski cesti do hude prometne nesreče. ki je terjala življenje 42-letne vrt-narice in hišne posestnice Minke Janeži-čeve iz Cemetove ulice 40. Kako je do nesreče prišlo, policija še ni mogla dognati vseh podrobnosti, a potek preiskave že kaže da je Janežičeva postala samo žrtev naglo razvijajočega se prometa na naših cestah, ki ga prebivalstvo, vajeno tradicionalne lagodnosti, ne more sproti dohitevati.
Po 20. se je snoči vračala iz Podutika
p^-oti mestu družbica nedeljskih izletnikov,
v kateri sta bila poleg Janežičeve še 44-letni France Primožič iz Dravelj, uradnik Zveze industrijcev, in 41-letna privatna uradnica Elizabeta Zirkeibachova iz Male Čolnarske ulice 9. V smislu rekonstrukcije je cesta mimo Dravelj urejena tako, da je cestišče povsem ločeno od tramvajske proge. Med Št. Vidom in Ljubljano je zlasti ob nedeljskih večerih izredno živahen avtomobilski promet in tako se da razumeti, da se je trojica z Janežičevo umaknila s ceste na tramvajske tire, kjer so vozovi razmeroma redki in ima pešec malo več brezskrbnega miru. Očitno pa je bila družba globoko zatopljena v pomenek, da je preslišala, ko je pribrzel za njima
tramvajski voz štev. 21 v smeri iz St Vida proti mestu. Šele ko se jim je približal na razdaljo kakih 20 korakov, je voznik zagledal pešce pred seboj. Na vso moč je zavrl svoj voz in s signali opominjal družbo, ki pa je očitno povsem prezrla nevarnost. Šele kakšnih 20 korakov dalje je Jančar lahko tramvaj ustavil, a takrat je bila katastrofa že završena.
V blatu ob cesti je ležal Primožič z zlomljeno desno roko. Zirkelbachovo je tramvaj odbil na desno v sneg in ji prizadejal samo nekaj lažjih prask. Janežičevo pa je voz zadel v glavo s tako silovitim sunkom, da se je mrtva zgrudila v zaščitno napravo. Ranjencema so voznik, sprevodnik in potniki pomagali, kakor so vedeli in znali, obenem pa so pohiteli do Kavčičeve gostilne, kjer so naprosili g. Leopolda Me-dveščka, da je s svojim avtom odpeljal Primožiča in Zirkelbachovo v bolnišnico. Šele ko je voznik voz pognal dalje, je opazil, da še nekaj ni v redu. Pred postajališčem, ki se nahaja pred Kavčičevo gostilno, je vnovič ustavil in izstopil. Šele
i takrat je ves prestrašen našel sa zaščitni
napravi Janežičevo, in ko ji je posvetil ▼ obraz, je nad čelom in nad zatiljem zagledal krvavečo rano. S sprevodnikom sta ugotovila, da je nesrečnica mrtva. Ko so izstopili še potniki, so truplo prenesli do Kavčiča, kjer se je kljub pozni uri zbrala velika množica ljudi. Iz remize so o nesreči telefonsko obvestili policijsko upravo. Z uradno komisijo je prišel zdravstveni svetnik dr. Lužar, ki je ugotovil, da ima Janežičeva zadaj prebito lobanjo in da je smrt nastopila takoj. Na odredbo so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
O nesreči je policija takoj uvedla obširno preiskavo in je snoči in danes zaslišala celo vrsto prič. Voznik je izpovedal, da je zaradi goste megle, ki je ležala snoči nad Ljubljanskim poljem, vozil skrajno previdno. Šele tik ored nesrečo je čisto blizu pred sabo zagledal tri pešce, ki se mu kljub signalom niso umaknili s tira. Nesreča se je zgodila tako nepričakovano, da se je komai zavedel, kako je vse prišlo. Kakor večina vseh prometnih nesreč, ki jih iz dneva v dan doživljamo na ljubljanskih ulicah, pojde pač tudi tragična žrtev na tramvajskem tiru v Dravljah na rovaš deistva. da se Dešec v Ljubljani ne more in ne more sprijazniti s tempom, ki ga zahteva moderni promet.
Železniškim delavcem so zvišali mezde
Povprečno zvišanje znaša komaj 5% dosedanjih mezd
Ljubljana, 22. novembra.
Glede na rastočo draginjo je ministrski svet odobril povečanje delavskih mezd v delokrogu železniške uprave z veljavnostjo od 1. novembra t. 1. Povečanje se je izvršilo v treh skupinah in v sledečem obsegu:
1.	Izučenim obrtnikom okoli 11% od osnovne dnevnice, kar stori v denarju za posamezne stopnje 2.6 do 5.8 din za 8 urni de-lovnik ali v mesecu s 25 delovnimi dnevi 65.— do 145.— din. V ljubljanskem železniškem ravnateljstvu vključno delavnico v Mariboru, je s tem prizadetih okoli 2500 obrtnikov. Skunni denarni efekt znaša mesečno okoli 250.000 din.
2.	Po/kvalificiranim delavcem od 6.5 do 8.4% od osnovne dnevnice, kar stori v denarju za posameznika 1.4 do 3.— din za 8 urni delovnik ali v enem mesecu s 25 del. dnevi 35.— do 75— din. V ljubljanskem okolišu, kakor pod 1 ) je prizadetih okoli 300 (tri sto) polkvalificiranih delavcev. Mesečni efekt znaša za vse okoli 18.000 din.
3.	Navadnim fizičnim delavcem od 1% do 4.7% od osnovne dnevnice, kar stori va posameznika 0.20 do 1.50 din za 8 urni delovnik, ali v enem mesecu s 25 del. dnevi 5.— do 37 50 din. V ljubljanskem okolišu, kakor zgoraj, je prizadetih oko'i 3450 fi-

Albin Prepeluh
na zadnji poti
Ljubljana, 22. novembra.
Sredi mračnega, deževnega popoldneva je danes Ljubljana spremila zaslužnega novinarja in publicista, predsednika in ravnatelja Blasnikove tiskarne, Albina Pre-peluha k poslednjemu počitku. Pred njegovim domom v Dobrilovi ulici na Mirju se je zbrala množica pogrebcev, ki je izpričala, koliko prijateljev in spcštovateljev je imel pokojnik v vseh krogih naše javnosti, saj se je za svojega delavnega, plodnega življenja udeistvoval na vseh kulturnih, socialnih, političnih in gospodarskih področjih. Pred domačim pragom je trnovski župnik Cegnar ob asistenci ostale duhovščine opravil prve pogrebne molitve, nato pa je proti Groharjevi in dalje po Bleiwei-sovi cesti krenil veličasten žalni sprevod.
Za križem so stopali korporativno nameščenci in uslužbenci Blasnikove tiskarne z velikim, krasnim vencem na čelu, ki ga je v obliki okrogle blazine iz rdečih nageljnov z zelenim robem izdelala Korsiko-va cvetličarna. Uslužbenci' kartonaže so nosili svoj venec, a na posebnem vozu je bil naložen še zvrhan kup šopkov in cvetja, ki so ga bile Albinu Prepeluhu poklonile v poslednjo počastitev razne organizacije in korporacije, ki jim je bil zaslužen sodelavec, in številni prijatelji in znancu Za vozom s krsto, v katerega so bili vpreženi štirje vranci, je šla najprej plakajoča vdova z otroki in ostalim sorodstvom, a med ostalimi pogrebci so se zvrstili predstavniki naše kulturne in gospodarske javnosti. V sprevodu so stopali predsednik mestne občine dr. Adlešič s podpredsednikom dr. Ravniharjem, senator Pucelj, narodni poslanci dr. Fux,_ Mravlje in Zupančič, rektor univerze kralja Aleksandra prof. dr. Kušej s številnimi vseučiliškimi profesorji, predsednik PEN-kluba, upravnik Narodnega gledališča Župančič, z direktorjem drame Golio in urednikom »Ljubljanskega Zvona« Jušem Kozakom, predsednik Slovenske matice dr. Lončar, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik Vodnikove družbe ravnatelj Pustoslemšek, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Mila-vec s podravnateljem Šantičem, predsednik Zbornice za TOI Jelačin, predsednik
Zveze industrijcev Bonač z generalnim tajnikom dr. Golio, predsednik Društva tis-karnarjev Čemažar s šefi vseh ljubljanskih tiskarn, predsednik ljubljanske sekcije JNU glavni urednik Virant s podpredsednikoma dr. Ahčinom in Borkom in številnim zastopstvom novinarjev, predsednik Zvezo faktorjev ravnatelj Mihalek. zastopstvo Zveze grafičnih delavcev, tajnik Delavske zbornice Uratnik, direktor OUZD dr. Bohinjec, starosta Ljubljanskega Sokola Kaj-zelj, predsednik Kluba koroških Slovencev dr Fellaher, direktor Združenih papirnic dr. Pavlin, generalni direktor TPD Skubec z generalnim tajnikom Pogačnikom in še zastopniki številnih kulturnih, zadružnih in gospodarskih organizacij iz Ljubljane in od drugod.
Med neprestanim nalivanjem dežja so številni pokojnikovi prijatelji in znanci spremili krsto do Sv. Križa, kjer so njegove zemske ostanke tiho, kakor je bil Albin Prepeluh vse svoje življenje skromen in tih, položili v grob.
Ob grobu Bizjaka
Ljubljana, 22. novembra.
Danes ob 16. je preramo umrli trgovec kramar Filip Bizjak nastopil svojo zadnjo pot. čeprav je bik) deževno vreme, se je pred mrtvaško vežo na Vidovdarastki ce-
sti že dolgo pred napovedano uro zbrala velika množica pokojnikovih prijateljev in znancev. Ko so. duhovniki opravili cerkve-
davje v preteklosti in danes
Iz predavanja prof. Kumra pod okriljem CMD
Ljubljana, 22. novembra.
Vodstvo CMD je priredilo skupno s svojimi ljubljanskimi podružnicami danes v mali dvorani Filharmoničnega , društva zanimivo predavanje o Kočevju. Predaval je profesor Janko Kumer.
V uvodu je predavatelj podal kratek geografski pregled ozemlja, na katerem prebivajo kočevski Nemci. Pri tem je posebno poudaril lepote posameznih krajev in zanimivosti, kot so kraške jame, kočevska Švica in Golica, ki so take, da bi zaslužile več pozornosti s strani Slovencev, ki bi vsekakor morali poznati tudi ta košček naše zemlje. Ta del predavanja so spremljale lepe slike kočevskih vasi, zanimivejših jam s krasnimi kapniki in lovskih trofej (medveda, merjasca in volka), že pri tem uvodu smo slišali, da je kočevska zemlja malo rodovitna in predstavlja tudi za pridnega slovenskega kmeta trd oreh. Kočevarji pa, nasilno priseljeni iz nemških krajev v 14. stoletju, se na nove razmere nikakor niso mogli privaditi, zato so že zgoda" opustili obdelovanje zemlje in svoja posestva zanemarili ter se lotili trgovine m krošnjarenja in 5e deloma tudi izseljevali v Ameriko in druge dežele Tako življenje, pri katerem so mnogo potovali, je naredilo kočevske Nemce iz-
kušene in domišljave ter ponosne hi samozavestne. Ko so Kočevarji prišli v novo domovino, so spremenili narodno nošo in prevzeli belokranjsko, ki se le nebistveno loči od kočevske.
Zatem je podal predavatelj kratek zgodovinski pregled kočevskega ozemlja. Kočevska deželica, kakor jo radi Nemci imenujejo v svojem lokalnem glasilu, je zelo pogosto menjala gospodarje, mnogo trpela pred Turki in za časa kmečkih uporov. Stanje se je zboljšalo šele proti koncu prejšnjega stoletja, ko je bila zvezana z železno cesto z ostalimi kraji. Takoj zatem se je razvila lesna industrija itn kmalu nato je začel obratovati premogovnik, po vojni pa še tekstilne tovarne.
V daljšem poglavju je predavatelj orisal narodnoobrambne boje tik pred svetovno vojno. Kočevski Nemci, podpirani od zunanjih nemško-nacionalnih bojnih in šolskih organizacij in nahujakani od inozemskih Nemcev, podpirani pa tudi od vseh državnih oblasti, so uveljavili vse svoje moči in sredstva, da so Že v kali zatrli vsako samostojno gibanje, šolstvo na Kočevskem je bilo vse nemško in celo v krajih s slovensko večino so se ustanavljale s podporo Schulvereina nemške ljudske šole. Zaman so se Slovenci na Kočev-
---------------	--jTT -r -iTjig^_L_j.
skem borili za slovenske razrede. Celo v Kočevju samem je bilo pred vojno 200 slovenskih otrok, ki so morali vse do prevrata obiskovati nemške razrede, ker njih staršem ni uspelo, da bi priborili v Kočevju slovenske vzporednice. Učitefljstvo, duhovščina in tudi državno uradništvo so pred vojno tvorili zagrizeni neanško-naci-onalni elementi. Gšneniti pa je treba, da je že pred vojno delovala v Kočevju podružnica CMD, da je bilo v Kočevju ustanovljeno sokolsko društvo, katerega člani se pa v Kočevju niso smeli pokazati v krojih, da jih ne bi srfanatizirano meščanstvo dejansko napadlo.
Po svetovni vojni se je položaj Slovencev na Kočevskem znatno izboljšal in vse do 1. 1928 so živeli Slovenci in Nemci v prijateljstvu. Notranji in zunanji dogodki pa so to mirno sožitje prekinili, s proslavo 600-letnice doselitve je tako narasla delavnost kočevskih Nemcev, da Slovenci nismo mogli več mirno gledati in smo začeli energično akcijo, da zainteresiramo vse Slovence za kočevski problem. Posebno pa nismo mogli mirno gledati, da se je ponovno kot pred vojno začela germani-zacija naših ljudi po deželi. Ker so naši ljudje po deželi samo poljski ln gozdni delavci in kajžarji in od svojih delodajalcev gospodarsko odvisni so se večkrat morali prodati, če so hoteli preživljati sebe in svoje družine; posebno pa Se, ker v začetku pri Slovencih niso našli niti mo-
ralne, še manj pa materialne podpore. Splošna gospodarska kriza ln posebej še kriza lesne industrije na Kočevskem je stanje še poostrila in samo v mestu Kočevju je bik) v letih 1934. in 1935. okrog 700 brezposelnih. K poslabšanju narodnostnih prilik je pa mnogo pripomogla tudi hitlerjevska propaganda.
H koncu svojega predavanja je predavatelj stavil še nekaj nujnih predlogov in pozval vse, da pomagajo vsaki organizaciji, ki se trudi, da bi zboljšala stanje slovenskega življa na Kočevskem in sicer: z zbiranjem knjig za podeželske knjižnice, z zbiranjem prispevkov za razne akcije vodstva CMD in drugih narodno-oibramb-nih društev, s prirejanjem izletov na Kočevsko in s propagando za ta košček slovenske zemlje, ki je naš in mora ostati naš. Nikdar pa n« smemo Slovenci dopustiti, da bodo Nemci s svojim delom zabili v kočevsko zemljo pilote, ki naj bi držah poznani nemški most k Jadranu. Poudaril je tudi, kako velikega gospodarskega in nacijonalnega pomena bi bila železniška zveza in lepa prometna cesta, ki bi preko Kočevja vodila k morju.
Podatke, ki jih je predavatelj uporabil za svoje predavanje, je po večini črpal iz sestavkov, ki so pripravljeni za »Kočev-sik zbornik«, ki ga v kratkem namerava izdati vodstvo CMD.
Kupujte domače blago!
Glavni dobitek
ni vsakomur namenjen, a eno žlico Salvo-malta lahko vsakdo popije za zajtrk, ker stane samo 1.— dinar.
žičnih delavcev (predvsem progovzdrževal-ni delavci z nizko osnovno dnevnico). Mesečni denami efekt znaša v celoti okoli 50.000 din.
Iz prednjih podatkov, ki so točno sestavljeni po starih in novih lestvicah, je razvidno, da je povišanje mezd neznatno. Povprečnost znaša komaj 5% od dosedaj veljavnih mezdnih postavk, pri čemer je velika množica navadnih fizičnih delavcev zelo malo pridobila.
Po sklepu širše seje delavskih delegatov iz območja oblastnega odbora Ud.ru-ženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani, ki se je vršila 21- t. m., se obvešča o tem vsa javnost, posebno pa še hišni posestniki, trgovci, mesarji, peki ,n drugi pridobitniki, ki so začeli po netočnih časopisnih vesteh o povišanju mezd dvigati cene svojim prodajnim predmetom. Istočasno se izraža bojazen, da se bo še to minimalno povečanje osnovnih mezd izvršilo v nekaterih primerih na račun obstoječih skromnih povečanih dnevnic in da prizadeti delavci v praksi ne bodo deležni niti itaik malih povšanj.
Predsedstvo
Oblastnega odbora UJN2B Ljubljana.
je lahko prebavljiva, krepilna hrana z vitaminom B, vpliva povoljno na prebavo in krepi organizem. 1—2 skodelice Salvomalta dnevno namesto kave pokaže pri otrocih, slabokrvnih i. t. cL, kmalu dober napredek.
Izdeluje: Zagrebačka dionička pivo vara i tvornica slada, Zagreb.
ne obrede, so pevci društva Krakovo-Tr-novo in »Slavca« zapeli turobno žalostin-ko, takoj nato se je pa začel pomikati proti Taboru veličasten žalni sprevod. Za križem so stopah lovci v kroju, njim je sledila četa gasilcev iz Pijave gorice, nato so pa korakali uslužbenci Bizjakovega podjetja, ki jim je bil pokojnik vzoren in dober šef- Za duhovniki in vozom s krsto, ki je bila vsa obložena s prekrasnimi venci, so se v avtomobilih peljali najprej užaloščeni sorodniki, bridko prizadeta gospa im otroka, v sprevod pa so se uvrstili mnogoštevilni pokojnikovi znanci ln prijatelji, med njimi odlični predstavni« naše javnosti, tako poslanec g. Rajko Turk, starosta Kajzelj in drugi, a zastopana so bila tudi razna društva in organizacije, ki jih je pokojni Filip vedno rad podpiraj.
Sprevod je krenil proti Sv. Križu, kjer so Filipa Bizjaka izročili v naročje matere zemlje. Naj v miru počiva blaga duša!
čečeve mame 60-letnica
Hrastnik, 22. novembra.
Znana gostilničarka v Zlati vasi pri Hrastniku ga. Frančiška čečeva, po rodu Jerinova iz Podkraja v bližini Hrastnika, je 20. t. m. slavila 60 letnico. Kot zala mladenka se je poročila z rudarjem Jožefom Cečem. Mlada zakonca sta prevzela od Jerinove mame znano gostilno »Zlato vas« za Savo in jo zmerom vzorno vodila- Vzgojila sta pred vojno več otrok v slovenskem duhu, kar se je pri nas štelo v greh. že pred leti sta jo za vedno zapustila najprej njen ljubljeni soprog, nato pa še njen ljubljenec, sin edinec Jožko. Zdaj biirtuje s hčerko gdč. Milko v zadovoljstvo vseh njenih gostov. Ostali dve hčerki sta poročeni. Jubilantki želimo še mnogo srečnih let!
Kako je bil Urbanč
ranjen
Krško, 22 novembra. Med' poročili o zasledovanju in aretaciji zloglasnega Urbanča Jožeta smo objavili tudi vest, da je bil Urbanč na begu ranjen v peto desne noge, kar je pospešilo njegovo aretacijo. Trdilo se je, da je bil obstre-ljen od orožnikov. Kakor pa smo izvedeli zdaj, je ob priliki zasledovanja Urbanča pod Gorjanci poleg orožnikov s postaje DoL Pirošice sodelovalo tudi nekaj civilistov. Dognano je, da je bilo pri zasledovanju potepuha res oddanih nekaj strelov, ki pa niso izvirali iz orožniških pušk, marveč je eden izmed civilistov streljal in pogodil Urbanča v peto. Orožniki so pri zasledovanju v popolnem mraku streljanje opustim iz razloga, da ne bi naključje zahtevalo kako nedolžno žrtev.
V splošnem pa moramo reči, da je z aretacijo Urbanča izginila vsa mora, ki je tlačila prebivalce Krškega polja dober mesec dni. Ljudje se spet podnevi in ponoči brezskrbno gibljejo.
Umor aH samoumor neznane ženske
Ptuj, 22. novembra. Po mestu se je danes naglo razširila vest o najdbi ženskega trupla v gozdu na Dravskem polju. Včeraj je bil v gozdnem okolišu Št. Janž—Dolenja vas prirejen velik lov. Na lovu je poleg večjega števila lovcev sodelovalo tudi veliko število go-njačev, ki so pretaknili ves gozd. V bližini Niverč v občini Slovenja vas so našli na nekem samotnem kraju že razpadajoče človeško truplo. Gre za neznano žensko. O strašni najdbi so se razširile po mestu najrazličnejše govorice. Eni so trdili, da gre za umor, drugi zopet so vedeli povedati, da gre za samomor. Orožniki z Brega so se takoj podali na lice mesta ter ugotovili, da je truplo že močno razkroieno. Glava, od katere pa je ostala samo še oglodana lobanja, je ležala meter daleč stran od trupla. V bližini trupla so našli steklenico, v kateri je bilo še nekaj lizola. Iz tega bi se dalo sklepati, da gre za samomor. Vendar pa je to domneva, ki še ni potrjena. Prav tako je lahko po sredi zločin in je mogoče, da je zločinec steklenico z lizo-lom samo podtaknil. Kraj. kjer so našli truplo, je zelo samoten in le redkokdaj pridejo ljudje v bližino. Orožništvo vodi sedaj vsestranske poizvedbe in skuša predvsem ugotoviti, kdo je nasrečna ženska. Dvomijo, da bi bila domačinka, ker doslej nikogar ne pogrešajo, a truplo je moralo biti v gozdu že več tednov.
LOČITEV
»Ločiva se torej. Upam. da boš šla od mene brez jeze in žalosti.«
»Tisto že, toda ne brez avta« MED LITER ATI
»Pravite, da ste napisali knjigo o Kitajski? Saj še niste bil tam?« »Kaj mislite, da ie bil Dante v peklu?*
NA OBROKE
»Poglej, radio sem si kupil. Izvrsten je! In veš, koliko stane? Samo sto dinarjev na mesec.*
»In koliko mesecev boš moral obroke plačevati?* »Ej, to sem pa pozabil vprašati*
Domače vesli
•	Lepo počastitev zaslužnega zgodovinarja pripravljajo v Šibeniku in Kninu. Pod okriljem raznih organizacij bodo tam preda-cali o zaslugah frančiškana Luje Maruna, ki vali o severni Dalmaciji odkril dragocene spomenike iz dobe hrvatskih vladarjev. Fra lilijo .viarun bo v nekaj dneh dopolnil 80. • - o r,eif8 življenja ter slavil 60-letnico svojega znanstvenega delovanja. Doma je iz Skradina, njegovi starši so bili zelo revni, a neki šibeniški kanonik ga je poslal v frančiškanski samostan in mu pripomogel do izobrazbe. V 60 letih je Marun odkril nebroj fragmentov starohrvatskih spomenikov, dragocene vzorce stare hrvatske omamami ke ter razne druge zgodovinske in kulturne vrednote. Še zdaj v visoki starosti ima velike uspehe pri znanstvenem delu.
*	Jubilej zaslužnega sarajevskega svečenika. Pravoslavno prebivalstvo Sarajeva ,a tudi meščan4 drugih veroizpovedi eo te dni iskreno čestitali protojereju Nikoli Skakiču k zlatemu jubileju svečeni-ške službe, življenje Nikale Skakiča je tesno zvezano z osvobodilnimi boji v Bosni hi Hercegovini. Med hercegovsko vstajo je moral Nikola še kot deček mnogo pretrpeti na begu v Dalmacijo. Ko se je vrnil, mu je epidemija pobrala očeta in "brate, študije je Nikola dovršil v Sarajevu in prvo duhovniško službo je nastopil pri Bosanskem Grahovu, kjer so nekdaj službovali kot duhovniki njegov brat in nekateri drugi sorodniki. Povsod, kjer je služboval, je bil prebivalstvu najboljši učitelj in prijatelj. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so mu štiri sinove odvedli na fronto, njega samega pa v zapore. Vsa vojna leta se je mučil v raznih ječah. Veliko veselje je doživel v prvih prevratnih dneh, ko so prišli domov trije njegovi sinovi kot jugoslovenski dobrovoljci. V visoki starosti je slaivijenec še čil in zdrav, vneto še opravlja svojo službo ter se udej-stvuje tudi pri iProsvetk in rasnih drugih prosvetnih in dobrodelnih organizacijah.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede tei zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici,
naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenciee, ki jo je treba prej nekoliko segreti Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Ogl reg 8. br. 15. 485/3®
*	Zborovanje beograjskih odvetniških pripravnikov. V dvorani beograjskega okrožnega sodišča je zborovala v nedeljo organizacija odvetniških pripravnikov na področju Beograda. V Beogradu ie 273 odvetniških pri pravnikov, na zborovanje pa jih je prišlo komaj kakih 30. Predsednik združenja je v svojem govoru naglasih da se člani premalo zavedajo pomena organizacije, priznal pa je tudi,, da so mnogi v mizernem življenju tako potlačeni in zbegani, da nimajo smisla za skupnost. Združenje odvetniških pripravnikov pa je krvavo potrebno in, če ne bo šlo drugače, bo treba uvesti prisilno organizacijo.
Kmalu bo zima tu
Lutz-peči, Ljubljana-šiška.
*	Redna glavna skupščina Jugoslovenske unije za zaščito dece v Beogradu bo v soboto 11. decembra ob 16. v Domu Rdečega križa. Simina ulica 19, z običajnim dnevnim redom. Vsa društva za zaščito dece imajo pravico, da pošljejo po enega odposlanca na vsakih sto članov, a največ tri. Udeleženca bodo imeli znižano voznino.
*	Kapetanski izpit je položil pred iz-praševalno komisijo v ministrstvu vojne in mornarice g. Mirko Koželj, učitelj pri Sv. Petru pod Sv. gorami.
*	Razpis zdravniške službe. Uprava dravske banovine razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v banoviineki bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno, odnosno banovin sko službo. Prošnje naj se vlože pri lanski upravi do 30. t. m.
minila t Ptuju znana in poniju bij sna gospa Ida Saga dim, žena biviaga tajnika »eskega
cestnega odbora g. Ludvika Sagadina. Bila je hčerka že pokojnega znanega narodnjaka Franca Toplaka. Vzgojena v narodnem du bu je temu ostala zvasta do poslednje ure. Dokler je bila zdrava, ni bilo narodne prireditve, aa kateri ne bi sodelovala in je vsako prireditev gmotno izdatno podprla. Bila je članica vseh narodnih in narodno obrambnih družtev, pri ženskih organizacijah po večini ie agilna odboraica, a nad 20 let vestna in požrtvovalna blagajničarka CMD. Ob enem je bila marljiva Sokolioa in jo bodo povsod zelo, zelo pogrešali. V6em, ki so jo poznali, bo ostala v nepozabnem spominu. Pogreb bo v sredo popoldne ob 16. iz hiše žalosti ia mestno pokopališče. — V Dravljah pri Ljubljani je umrla posestnica ga. Marija Kaiser. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 16. iz hiže žalosti na domače pokopališče. Bodi ohranjen pokojnim blag spomin, preostalim iskreno sožaljel
*	L. M. Škerjančev »Preludij« za godalni orkester bo prenašala tlrevi od 21.15 do 22. ure angleška radijska postaja Midland-Re-gional s koncerta birminghamskega filhar-moničnega orkestra. Koncert bo vodil dirigent Hoek. Ker bo to obenem prva izvedba našega domačega dela v Angliji, bo gotovo pripomogla k poznavanju Ln uvaževanju naše glasbe v tujini.
*	Prijavite se za izlet v Trst, ki bo od 4. do 5. decembra. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, telefon 26—43. Vhod iz Prešernove ulice.
*	Novi odbor Slovenskega kluba v Sarajevu je naslednji: predsednik g. dr. Čeh J.>-sip, podpredsednik gdč. Lujza Subičeva, tajnik g. Rasto Zemljič, blagajnik g. France Mu šič. knjižničar g. Filip Kocijančič, odborniki: gg. Ciril Lipovž. Janko Železnik, Josip Rotar, Viktor čučnik in Drago Berzin. Nad-zonni odbor: Ivan Potočnik in Franjo Zadni-kar.
Iz Litibljane
u~ Koncert bolgarskih narodnih peSml.
V sredo 24. t. m. ob pol 15. priredi bolgarski koncertni pevec g. Harlambij Ivanov v dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu koncert bolgarskih narodnih pesmi. G. Ivanov je pretekli teden z uspehom pel že v našem radiu. Prosvetni oddelek banske uprave je z odlokom z dne 22. t. m. IV. 20.509/1 opozoril vsa ravnateljstva srednjih in učiteljskih šol na to prireditev in priporočil, da se dijaki udeleže tega koncerta. Pozivamo tudi naše
600 din. Deblo ie tehtalo 7.500 kg, visoko pa I občif tvT°.	Jugoslovrasko-bol-
je bilo nekaj manj kakor 3 melre. Na po- ga"?ke	da J^j™ večjem številu pri-
sostvuje temu izredno zanimivemu koncertu.
♦ Smrtna toa. Včeraj popoldne Je pre- t pootoem predavanju prikawmd obrambo
•	Reševanje plodne zemlje. Klub inženjer-jev hidrotehnikov v Beogradu priredi vrsto predavanj o ureditvi in izkoriščanju voda v Jugoslaviji. Upajmo, da ee bo dotaknil tudi melioracijskih problemov Slovenije. Prvi je predaval inž. Andrija Ljonja, ki je statistično dokazal, da 6mo po vojni v Jugoslaviji oteli že milijon hektarov plodne zemlje. Je pa še nad 600 ha zemljišča, ki ga je treba meliorirati, kar niti ne bi zahtevalo prevelikih gmotnih žirtev od strani države, prav 60 stroški proračunani na 1,750 milijonov din- Država bi storila dovolj, če bi svoje zamočvirjeno zemljišče v pančevskem ri-tu, ki obsega 23.383 ha, prodala zasebnikom in bi kupnino vložila v melioracijski fond. S parceliranjem pančevskega rita bi se potem lahko melioriralo še 600.000 ha plodne zemlje. Siromaštvo posameznih krajev bi izginilo, stanje v vsej Jugoslaviji bi se znatno izboljšalo.
•	Izlivi Save. Pri Slavonskem Brodu je Sava V3Č dni naraščala in se zdaj izliva. Na obeh bregovih je poplavila velika zemljišča in tudi večji del periferije Slavonskega Bro-da. Pri Bosanskem Šamcu je položaj postal kritičen, k :t je voda pridrla do železniške proge in do ceste ter poplavila tudi del Samca. Voda obkrožuje že kakih 10 vasi. V okolici Stare Gradiške se je Sava razlila na razdaljo kakih 100 km in je zdaj Gradiška ob- | dana od vode kakor kak otok.
da Vam ob nakupu 'f fotoaparata stro-kovnjaško svetujemo — temveč se tudi zavežemo istega zamenjati, če pride nov model ali ako isti ni po volji! Zato nam zaupajte nakup fotoaparata! Fotoaparat je zelo lepo
MIKLAVŽEVO DARILO!
Se kar najvljudneje priporoča
Foto Tondst — Lojze Šmuc,
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
•	Ogromen orehov panj. V okolici Pirota je stal oreh. o katerem so ljudje pripovedovali, da je zrasel že pred Ivristovim rojstvom. Strokovnjaki so presodili, da je drevo staro najmanj 800 let. Nikoli ni nihče pomislil na to, da bi to sveto drevo posekal- Zdaj se je vendar zgodilo Trgovec Georgije Stankovič iz Grdnice je kupil orjaško drevo za cjlih
posebnem vozu so panj spravili do pirotske železnice, do koder je 35 km. 14 parov volov je opravilo to pot v 17 dneh. Samo za prevoz je trgovec Stankovih plačal 7.500 din. Vso pot so ee zbirali ljudje, kakor da se pelje kakšen magnat. V Pirotu je čakal poseben vagon, ki je prepeljal orjaško deblo v Slavonski Brod. Strokovnjaki so ocenili vrednost tega debla na 45.000 din-
* Dva mlada nasilnika. V Nikšiču je sodišče obravnavalo zločin, ki je v teh krajih edinstven. Zivko Todorovič je bil zaljubljen v 171etno Radojko Cikanovičevo, ki ga pa ni marala. Fant je sklenil maščevanje. Dogovorjen s tovarišem Jakšom Mušikičem je sredi avgusta zvečer ulovil dekle v gozdu, kamor je prišlo po drva. Privezala sta jo ob drevo in jo zlorabila. Vso noč in še naslednji dan sta imela dekle privezano, nato pa sta jo povedla s seboj domov in jo 9pravila v velik 6od Medtem so že njeni starši našli sledove in so zaprepaščeni spravili polmrtvo hčerko domov. Razprava je trajala več dni, ljudstvo je bilo ogorčeno. Obsojena sta Živko na 3, Jakša pa na 2 leti robije.
u— Vodstvo v razstavi bratov šubičev
bo danes ob 15. v Narodni galeriji; vodi g. prof. Saša šantel. Nadaljnje vodstvo v sredo ob 15. vodi g. A. Stupica.
u— Filozofsko društvo priredii v eoboto 27. t. m. svoje prvo letošnje predavanje. Predaval bo g. univ. prof. dr. Evgen Spektorski; »Badenska šola in sodobna filozofija«. Predavanje bo v mineraloškem institutu na univerzi ob 18. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
u— Kovinarji Strojnih tovarn so zborovali. V soboto so se v Delavski zbornici zbrali kovinarji, ki so bili zaposleni v Strojnih tovarnah in livarnah, na zborovanju, ki ga je vodil predsednik ljubljanske podružnice Zveze kovinarskih delavcev Gorišek. Glav
prod napadi iz zraka. Razstava bo i» odprta danes, jutri in v četrtek vsak dan od 8. do
12. in od 14. do 18. Občinstvu toplo priporom čamo, da si ogleda razstavo.
e— Razstavo portretov bo priredila ga. Vera Fischerjeva-Plriatov&kova, učenka prot M. Sternena, v dvorani Mestne hranilnic« v Celju. Razstava bo odprta od četrtka 25. t m. do 3. decembra dnevno od 8.30 do 16.30.
e— Brezposelnost narašča. V zadnjem času se Število brezposelnih zopet dviga. Večino na novo prijavljenih brezposelnih tvorijo delavci, ki so biLi zaposleni pri regulaciji Savinje. Pri celjski borzi dela je bilo 20. L m. v evidenci 310 brezposelnih (236 moških in 74 žensk) nasproti 266 (194 moškim in 72 ženskam) dne 10. L m.
e— Umrl je v nedeljo na Cesti na grad 55 v starosti 51 let krojaški mojster g. Hinko Rataj. Pogreb delavnaga in zna čajnega moža bo danes ob 15.80 iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Usoden karambol. Ko se je peljal 23-letni mesarski pomočnik Miha Galuf iz Žalca v noči od nedelje na ponedeljek s kolesom po cesti v Žalcu, je zadel neznan kolesar vanj. Galuf je padel s tako silo, da je dobil močan pretres možganov. Nezavestnega so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— V gozdu obstreUen. Ko je šel 37-letni, v kamnolomu zaposleni delavec Jože Bele s Trličnega pri Rogatcu y noči od sobote na nedeljo skozi gozd v okolici Rogatca, je pri-hitel za niim neznan molki im ustrelil proti njemu. Naboj je zadel Beleta v levo ramo in ga hudo poškodoval. Bele*a so oddali v celj-cko bolnišnico.
Iz Marikra
a— Maribor bo »večaro proslavil 1. december. Mestni župan dr. Juvan Je za sinoči porabil zastopnike kulturnih, gospodarskih in dirugih ustanov v svrho razgovora o proslavitvi letošnjega praznika 1. decembra, ki ga hoče tudi Maribor najlepše praznovati. Saj stopamo letos v 20. leto odkar smo bili ujedinjesni v kraOjevini Jugoslaviji.
a— Kulturne novice. Zanimanje Mariborčanov za razstav- slik in kipov v Kazini v okviru prvega umetnostnega tedna je zelo živahno. Jut.1 večer je v Ljudski univerzi v okviru umetnostnega tedna literarni večer, na katerem bodo brali svoja deloma nagrajena, še neobjavljena dela dr. Ivo Sorti, dir. Ivan Domik, Ivan Potrč, Radivoj Rehar, Anton Ingolič in drugi-
a— Iz gledališča. Prihodnja novost mariborskega gleda1 išča bo ciklus M-šnuder-lovih treh enodejaak pod skupnim naslovom »Lopovščine«. Uprizori se v okvirju Umetnostnega tedna, premiera bo v soboto.
a— Po 23 letih v domovino. Preko Maribora se je vrnil včeraj iz Rusije Marjan Starčevič iz Djakova, ki je služil pri 12. ulanskem polku in ki je bil leta 1915 kot ranjenec ujet na ruski fronti. Služil je tudi v dobrovoljski diviziji, vendar je bil v Dobrudži zopet težko ranjen, 8 mesecev je ležal v bolnišnici. Moral Je nazaj v Kijev, kjer se je poročil ia se mu je šele sedaj posrečilo, da se je vrnil v domovino.
a— Razburjenje v Unionu. Tudi v nedeljo zvečer so povzročili mednarodni roko-borbci, ki preizkušajo svoje moči vsak
1 K I N		*
/i-M MATICA		
ni zaupnik Trtnik je v obširnem poročilu ori- večer v unionski dvorani, med številnimi
sal položaj, ki je nastal v Strojnih tovarnah po napovedi prisilne poravnave. V sredo so se zastopniki delavstva zadnjič sestali e predstavnikom podjetja. Ravnateljstvo je delavcem povrnilo prispevke, ki so jih bili vplačali za naročilo premoga. Obenem z napovedjo prisilne poravnave je podjetje odpo-
gladalci precejšnje razburjenje, in sicer ob srečanju Madžara Czaje, ki je precej napadalen in bolj boksovit kakor roko-borben z avstrijskim rokoborcem Štefanom. ki pa je madžarskemu borcu kmalu pokazal, da se ne da kar tako užugati. Občinstva se je polotilo razburjenje in je
vedalo službo delavstvu in uredništvu. Da- » sledilo splošno prerekanje, ki mu je na-
UClOHM1^
ščinam. nosebno kruhu. rruL in HnLn i. ^ kak°r 81X10 že kratko PMOČaJi, do-
?cinam, posebno kruhu, mesu in drvom, je marši kod v Jugoslaviji povzročilo mnogo razburjenja. Sreska načelstva so prejela številne ovadbe. Tako je sreski načelnik iz Sombora obtožil pri notranjem ministrstvu 29 mesarjev in 15 trgovcev s kurivom, ki so začeli kmalu po napovedi o povišanju uradniških prejemkov dvigati cene. Zdaj objavlja vladno »Vreme«, da je notranje ministrstvo naročilo vsem banskim upravam, naj strogo izvajajo zakon o pobijanju draginje. Kdor se bo zoper ta zakon, pravi »Vreme«, le najmanj pregrešil, bo kaznovan in nad-zonstvo nad prodajalci življenjskih potrebščin ho poostreno.
♦	Enajst let po nedolžnem v ječi. v šibeniku so ob veliki udeležbi pokopali meščana Antona Belaimariča. Ob njegovi smrti so šibeničani obujali spomine na nekdanje strankarske borbe. Leta 1897. je bil s kamnom ranjen v glavo primarij dr. Zlat£irovič, ki je zidaj že pokojen. Pred sodiščem v Zadru se nikomur ni mogla dokazati krivda, vendar je bil po indicih obsojen Ante Belamarič, ki je nato prestal ll let v kaznilnici v Kopru. Sedel pa je po nedolžnem. Kajti Zlati?,roviča je bil s kamnom udaril nekdo dirugi, toda tovariši so bili dogovorjeni, da se pred sodiščem ne izdajo. Ko je prišel Belamarič iz ječe in se vrni] v šibenik, ni nikoli povedal, namesto koga je sedel in je svojo skrivnost odnesel v grob. Bil je v šibeniku spoštovan kot pripadnik stare garde, ki je dala za narod vse, zase pa ni zahteval ničesar.
♦	Namesto venca na krsto pokojne ge. Anice Arhove v Svečini je daroval g. Miloš Oset, veletrgovec v Mariboru 200 din za Družbo sv. Cirila in Metoda.
Eno srce — ena RADENSKA.
bro zasnovano tihotapstvo najdražjih mamil. v njenih zaporih sta med mnogoštevilnimi tihotapci zdaj dva nenavadna gosta. To sta stara zakonca Ivam in Leopoi-dina širjan, ki sta videti največja reveža in sta tudi že dobivala od mestnega socialnega odseka mesečno podporo, a so vendar našli v njunem revnem stanovanju za preko 130.000 din najdražjih mamil. Kdo bi mogel slutiti, da stari širjan pozna heroin in diacetil-morfin, a še manj bi si mogel kdo pred dnevi predstavljati občanskega reveža kot člana tihotapske družbe, ki mora imeti za svoj poslovni promet na razpolago težke tisočake. Heroin je dosti močnejši od morfija, še dražji in redikejši pa je diacetil-morfin. Na zdravniške recepte ga prodajo vse lekarne v naši državi na leto komaj kak kilogram. Zakonca širjan sta padla v roke policiji po naključju in dozdaj še nista razložila svoje vloge v velikem tihotapstvu. Stari širjan zatrjuje, da je mamila preivzel v t hrambo od nekega gospoda, ki je prišel iz južnih krajev, in da mu je bilo rečemo, da bo neikido prišel po zaupano blago, o katerem pa baje niti slutil ni, da predstavlja večjo vrednost,
♦ Tovorni avto z vinom se je prevrnil. Na
Dolenjskem je letos vinska trgovina zelo živahna. Dan za dnem se oglašajo kupci pri priznanih vinogradnikih in prevažajo vino po od snega razmehčamib cestah. Tako je tudi v petek vozil težak tovorni avto, polti vina, po Mirnski dolini. Nesreča pa ja hotela, da se je avto z vinom prevrnil. Sodi so se ko-tajili proti potoku Mirni in se je eden s 300 1 vina razbil. Druge posebne škode in človeških žrtev ni bilo. Z velikim trudom so spravili avto spet v red in ponovno naložili sode.
Žrebanje državne razredne loterije
dne 18. in 19. novembra 1937«
Din 6.000.— št. 46.151,
Din 600.— št. 10.896, 15.779, 24.898; 33.032, 33.034, 33.085, 44.768, 46.119; 46.120, 95.708, 05.763,
ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica it. 6.

lavci so zaprosili mestno občino, naj bi jim mestni socialni urad izplačal brezobrestno posojilo v višini dolzaih mezd, delavstvo pa bo svoje terjatve nasproti podjetju odstopilo socialnemu uradu. Poročal je še zastopnik Delavske zbornice Stanko. Jutri se bo delegacija delavcev Strojnih tovarn oglasila na banski upravi, da zaprosi za podpore najpotrebnejšim in za intervencijo bana, da bi tovarna čim prej spet začela obratovati.
a— Pevski zbor Glasbene Matice ima ta-tsden izjemoma vaje mešanega zbora v četrtek in petek ob 20. uri. Naslednji teden bodo zopet redne vaje ob torkih im četrtkih.
n— Na rednem občnem zboru A. D. »Triglava« 13. t. m. j2 bil izvoljen tale odbor: predsednik Jamšek Pavel, med., podpredsednik Durjava Pavel, teh., tajnik Kveder Marjan, med., blagajnik Tomaži? Marjan, med., gospodar Womar Ivo, vet., knjižničar I. 2e-leznikar Vinko, med., knjižničarka II. La-pajnar Nuška, med., arhivar Dekleva Voj-mdl, teh., odbornik Remic Tone, agr.; nadzorni odbor: Šalamun Branko, med., Prah Lea, fil., in Cestnik Ivan, med.; častno razsodišče: Poljanec Joža, teh., ie Mravljak Dušan, med.
u— Na rednem obfnem zboru Akademskega kljuba elektrotehnikov, ki je bil 6. novembra, je bila izvoljena sledeča lista: predsednik Cerkvenik Gregor, podpredsednik Berdajs Bogo, tajnik I. Železnik Milan, tajnik II. Žagar Dušan, blagajnik Tepina Pavle, knjižničar I. Furlan Andrej, knjižničar II. Mikola Franc, arhivar Vidovič Anton, revizorja Sila Fran in Hartner Drago, delegata za ZSKTF, Brelih Miloš in Tepina Pavle.
n— Akademski odsek jugoslov.-bolgarske lige javlja vsem članom, da bo občini zbor v soboto, 27. t. m. ob 17. uri v lokalu kluba primor. akad. (arena Narodnega doma). Pravico glasovanja le proti tplačanj članarini.
u— JNAK »Edinstvo« ima v sreido 24. t m. redni članski sestanek ob 8. zvečer. Pridite vsi točno. — Odbor.
u— Društva slepih daruje g. Hugo Hib-šer, fotograf, namestu venca na krsto pokojnemu prijatelju Filipu Bizjaku 100 din.
u— Namesto venca na grob pokojne ge. Hedvike Šturmove je daroval g. Rojima Anton iz Ljubljane din 100 za mestne reveže. Za plemeniti dar se mu mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuije.
u— Obleke in klobuke kemično Cisti barva Dlisirn 'n tfkn tovarna los RHeh 3 u— RIBJE OLJE v drogeriji Ivan
pravilo konec posredovanje policije. Borba je ostala neodločena, pač pa je zmagal Italijan Ketzler nad Celjanom Doberlom, znani jugoslovenski borec Pero Kop pa nad Poljakom Olšovskim.
a— Huda, kazen. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne moral zagovarjati 40 letni krojač Josip Ogrizek iz Prepolj, ki ga Je državni tožilec obtožil, da je dne 30. septembra t. L v Ritoznoju ukradel Tereziji Dobnikovi denarnico s 45 Din gotovine. Pri razpravi je OgTizeK zatrjeval, da je Izvršil tatvino v skrajni stiski, ker je bil brce vsakih sredstev. Ker je bil že večkrat predkaznovan radi tatvin in vlomov, ga je senat obsodil na 3 leta robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let.
a— Z nožem tik pod Srce. Pri Kosovih v Planini nad Oplotnico se Je zglasil zjutraj 21 letni Jernej K., hoteč govoriti s Kosov im sinom. Med obema se je vnel buren razgovor ln je v teku razgovora navalil Jernej K. na starejšega sina. Mlajši brat, 17 letni Kos Franc, pa je hoteč braniti svojega brata zastavil napadalcu pot in bi ta korak kmalu plačal s svojim življenjem. Razburjeni Jernej je potegnil iz žepa nož in ga zasadil branilcu v prsa, tako da se je ta v krvi in nezavesten zgrudil na tla. Težko poškodovanega so ga odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
Filmsko remek-delo tisočerih zgodovinskih, pustolovskih ln ljubezenskih zgodb
ANTONIO ADVERSO Fredrie March	Ollvla de HavUland
Radi izredne dolžine filma predstava danes ob 16., 18.30 In 21.15 url. Rezervirajte vstopnice! Najnovejši žurnall
raai^iiučs
Izredno napeti film
TROJKA
V krasni zimski naravi se odigra borba dveh trojk. — V glavni vlogi Jean Murat, Charl VaneL
Predstave danes v Unionu ob 16, 19.15 in 21.15 uri. Predstave danes v Matici ob 16., 18.30 in 21.15 uri
Iz Ptuja
J— »Kvadratura kroga« v ptujskem gledališču. Naši marljivi igralci $o uprizorili v petek Katajevo tri dejansko komedijo »Kvadraturo kroga« v režiiji poklicnega režiserja g. Borka Jožeta. Igra je vzeta ix sovjetskega življenja in eo jo naši igralci prav pridno naltudirali ter jo igralsko podali brezhibno. Scenerija je bila odlično pripravljena in se pozna, da je gledališče zdaj v strokovnih rokah g. Borka, ki je ab-solviral dramsko šolo \ Pragi. Tudi kostumi so bili igri primerni, zlasti če ur^tevamo, da je garderoba ptujskega gledališča zelo siromašna. Priporoča se la, da bi posvečal režiser v bodoče malo več pažnje svetlobni tehniki, da bi prišli posamezni prizori do popolnega izraza. Pohvalno je omeniti, da je bila izgovarjava igralcev odlična. Ker je igra vsebinsko težka, moramo pohvaliti težavni trud, ki ga je joložil režiser v posameznega igralca, Ln resno voljo vseh. ki so žrtvovali mnogo truda za tako odličen uspeh. Pohvalno moramo omeniti zlasti novo moč gdč. Kafolovo, ki j s prav dobro podala vlogo Tonjke, čeprav je začetnica, kakor tudi njenega partnerja g. Kostanjška v vlogi Abra-ma, ki nam je že znan po svojih odličnih uspehih. Tudi gdč. Drobinova v vlogi Ljudmile ie bila to pot zelo dobra kot ne:zkuše-no kmečko dekle z malomeščanskimi nazori. Njen partner g. Borko v vlogi Vas je je bil dober, vendar se mu pa je poznalo da ift večino svojega truda položil v igro samo, zaradi česar ni mogel doprinesti vsega k svoji vlogi kakor si je to sam želel. G. Sto-žer v vlogi Flavija je pa bil s svojim emer-gičnim in zanesljivim naslonom popolnoma na mestu, ker r.e je znal v vlogo vživeti in je tudi odlično pojmoval vsebino igre same. G. Toroš svoje vloge poeta Jemljena ni čisto pravilno doumel in je bil v nekaterih prizorih malo preveč pretiran. Sicer pa je pokazal svojo dobro volio. ki zasluži priznanje. Omeniti je še, da je bilo gledališče popolnoma zasedeno, e čimer je občinstvo pokazalo, da zna ceniti trud naših požrtvovalnih igralcev in da s? želi stalnega gleda!iJča v Ptuju.
j— Ghdališka predstava. Komedija »Kvadratura kroga« se ponovi v režiji Jožeta Borka. Cene so znižane, prodaja vstopnic pa je v glavni tobačni zalogi.
j— Regulacija Dravske ulice, vinski muzej, bilanca, kabel in druge pereče ptujske zadeve se bodo obravnavale danes na seji mestnega sveta. »Jutro« je obširneje poročalo o nameravani ustanovitvi vinskega muzeja in o obnovi Daičmanovega mestnega stolpa, za kar se zlasti zavzemajo zgodovinarji. V nasprotnem taboru pa so oni ptujski meščani, ki sodijo, da bi obnova tega stolpa povzročila previsoke stroške, česar ta stolp ne zasluži. Pravijo: obnoviti !o podrtijo za vinski muzej in povrh še vzdrževati stavbo brez zgodovinske in umetniške vrednosti, — kje bo zmoglo mesto denar, ki mu ga primanjkuje še za najnujnejše potrebščine, kakor za tlakovanje ulic, za mestni vodovod in kanalizacijo! Objavljamo to, da se po našem članku čuje tudi druga plat zvona- Odločitev pa seveda prepuščamo Ptujčanom samim.
j— Zvočni kino Ptuj predvaja v sredo 24. in v četrtek 25. t m. obakrat ob 20. uri film »Samostanski lovec«, za dodateik pa kulturni film o naši državi in zvočni tednik.
Vremenska porodila
Dozdevno vreme v novembru po stoletnem koledarju
Dan Je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut.
deževno
Iz Trbovelj
O Jugoslaviji v mednarodni politiki je predaval nedavno g. dr. Vrčon pri trboveljskem Sokolu. V nabito polni mali dvorani Soikolakeiga doma nam je predavatelj v zanimivem predavanju predočil pereče mednarodne politične probleme. G. dr. Vrčon je zaključil svoia uspela izvajanja z ugotovitvijo, da je močna gospodarska in nacionalnoiJoiitiična konsolidacija tudi naši državi potreben pogoj za pravično uveljavljanje na mednarodni pozorntei.
t— Društvo trboveljskih akademikov »Mladi« priredi v nedeljo 28. t. m. ob 10. dopoldne v Fortejevi dvorani tretje javno predavanje, ki mu bo sledila prosta debata o predavani snovi. Predaval bo univ. docent prof. dr. Coj^ala o sodobni mladini. Vsi, ki se rn?joa za našo dorašča-jočo mladino i o usmeritev v javnem življenju, vi ju -bljini. Vstop prost.
Iz Hrastnilta
hr— Osebne spremembe. Na novo davčno upravo v Mokronogu je |>rempščen iz Krškega uradnik Tronteli _ K davčni upravi v Onnožu je odšel zvnničnik Kepič. č gar mesto v Krškem ie zasedel zvani^ni'- Ros ...	. -	iz Kranja. _ Službeni mesti st» z menjala
z Masarykovega nabrežja. Vstop je prost. želerniška ura, «ii<a Pnhrot<!av Oojnič do Zanimivo m lepo urejeno razstavo je olvoril fiedaj na Vidmu ki je že razreden m Bo-v nedeljo ob 11. zastopnik banske uprave g iraf.-"' Lo;zr drsedaj v Kialjevcu - Prelo-u Bedrač v navzočnosti zastopnikov civilti-h 7 n-m Vtoin preneh. služba sh.žiteiju Poln vojaških oblastev in uradov ter Sol in v ' i na < ^ajšnjem okrajnem načelstvu.
T. 23. Milivoj Klemen S. 24. Janez Kr.
C. 25. Katarina Z. krajec ob 1.4 P. 26. Konrad
S. 27. Virgilij
N. 28. Gregor m.
P. 29. Saturnin
lep Jesenski dan podnevi lepo, ponoči def podnevi lepo, ponoči def podnevi lepo, ponoči def lepo sončno lepo, sončno vetrovno
Kane, Nebotičnik.
Iz Celja
e— Potujoča protiplinska razstava, ki si
jo je v zadnjih mesecih ogledalo že nad 100.000 oseb, je prispela sedaj tudi v Ce!j«j in je nameščena v treh vagonih na tiru poleg Javnega skladišča. Dohod k razstavi je
T. 30. Hrabroslav Andrej ap.
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
21.	novembra
Ljubljana 7. 762.2, 2.4, 96, NI, megla, Hež,
Ur 1;
Maribor 7. 760.5, 5.0, 90. SE2, 10, dež, 6.0; Zagreb 7. 761.2, 4.0. 95, El, 10, dež, 11.0; Beograd 7. 759.2, 5.0, 95, 0. 10, dež, 0.2; Sarajevo 7. 762.1. 5.0. 95, 0, 10, dež, 8.0; Skopi je 7. 758.3, 9.0. 90, 0, 10, —, —; Kumbor 7. 757.3. 14.0, 90. W5, 10. dež, 5.0: Split 7. 759.0, 11.0. 70. NNE1, 6, dež, 3.0 Rab 7. 760.8. 9.0, 90 SSW3, 10, —, —.
Temperature: Ljubljana 5.4, 2.0; Maribor 6.0. 4.0: Zagreb 7.0. 4.0; Beograd 6 0. 4.0; Sarai-vo 100, 5.0: Skonlje 17.0, 5.0: Kumbor —, 110; Split 17.0, 10.0; Rab —, 9.0.
22.	novembra
Ljubljana 764.1, 1.4. »3, E2. me<Tla — —; Maribor 7. 762.8, 3.0. 90, ?W1 — _!• Zagreb 7. 7G3 4. 4.0. 90. 0. 3. —, —; ' '••eograd 7 763.2. 7.0. 95. O. 10. d^ž. 2.0; Sarajevo 7. 763.J 6.0 95. O. p). —. — Kumbor 7. 760 4. 12.0. 90. N3, 10* —' —• Split 7 7G1 8 10.0. 70 VE3. 5* —* _■' Rab 7. 760.4. 9.0, 80 E2, 7. — *
Temperature: Liubliana " 0, 1.0- Maribor 9.0. 0.0; Zagreb 8.0. 4.0; Beograd 8 0 60-Sarajevo 9.0, 5.0: Skopi je 12.0, -; Kumbor —. 11.0; Split 15.0, 8.0; Rab —. 7.0.
GospodarstTe
Pred občutnim povišanjem železniških
blagovnih tarif
Za najvažnejše vrsto blaga znaša pri srednjih razdaljah od 100 do 600 km
povišanje 10 de Vfr
Poročali ano že, da je z odlokom promet- milijona Dfe aH za
več nego ▼ ustre-
raega ministra sklicano zasedanja tarifnega j ?ajo^jrf razdobju prejšnjega leta. Na vse
odtora za 6. december v dvorarui Industrij-<ske zbornice v Beogradu in je na dnevneu^ redu razprava o tarifi za prevoz blaga, zek I. II. ia III. Gensjalna direkcija stavnih železnic je medtem dostavila l^rfbom tarifnega odbora načrt nove lokajte in luške tarife ter nove klasifikacije blaga.
V utemeljitvi svojega pj^vtloga se sklicuje generalna direkcija »a okolnost, da je v zadnjih dveh letih e^iepodarskega oživi jen ja večina držav izvedjrfc reformo železniške tarifa v znamenju povišanja vozninskih postavk. Naša železniška uprava je bila skozi več let v težavnem finančnem položaju ter je bila pri^ena izvajati politiko sistematične štednyg» Zaradi padca železniških dohodkov je rvK><rla kriti le najnujnejše in neodložlji ve potrebe efoploatacije, kar je iimelo za posl adveo nezadostno vzdrževanje železniških obvektov ter redukcijo osobja. Viški dohodkov v zadnjih dveh proračunsikih letih pa so se morali po večini uporabiti za kritje obveznosti iz prejšnjih let. Nadalje utemeljuje generalna direkcija predlog povišanja tarif s tem. da je v novem proračunskem pr»' llo-en predvideno povišanje izdatkov za okrog 288 milijonov Din; da bi si zagotovila ustrezajoče eksploataeijske dohodke, ki bi omogočili te večje izdatke, brez katerih bi Idi v nevarnosti brezhiben železniški promet, ja železniška direkcija pristopila k reviziji tarife. Pri tem, pravi generalna direkcija, da ne misli toliko na povišanje vozninskih postavk, k; <->r na to, da se sedanji tarifni režim tehnično poenostavi, pri čemer pripo-minja. da je tarifni odbor že ponovno zahteval reformo tarife za komadne pošiljke ki r>a se ne more izvesti brez temeljite reforme obstoječega tarifneea režima.
Ze pred tedni smo v zvezi z nameravanim povišanjem železniških tarif opozorili, da se železniška uprava ne more sklicevati na to. da so v drugih državah povišali blagovne tarife. Pri nas ie bilo izvedeno povišanje tarif že 1. 1929. in je bila blagovna tarifa potem ponovno zvišana; na drugi strani pa se pri nas doba ugodnejše konjunkture še ni prav začela Generalna direkciia državnih železnic upravi-čuje zvišanje tudi s tem, da je v novem proračunskem predlogu predvideno pove-čanie izdatVov za 283 milijonom Din. Mnenja smo, d=> se da to povečanje izdatkov v celoti kriti 7 večiimi dohodki, kl jih izkazuje železniški promet. V nrvih osmih mescih te> očppa kol^d^^kpga l^fa so
leznlc 1451.1 milijona Din, to je za 242 7
Ižift preračunano bo znašalo povišanje železniških dohodkov letos zaradi večjega prometš okrog 360 milijonov Din, kar je mnogo več, nego znaša povečanje Izdatkov V novem proračunskem predlogu.
S predlogom nove tarife naj bi se znat* no poviiala blagovna tarifa sa srednje razdalje od 100 do 600 km, kl prihajajo v lokalnem kakor tndi v izvoznem prometa v prvi vrst! v poitev. Za najvažnejše vrste blaga znaša pri teh razdaljah po načrtu povišanje povprečno 10 do 25%. Znatno se povišuje tudi tarifa za Izvoz blaga preko domačih luk. Glavne spremembe v načrtu nove tarife nasproti dosedanji tarifi so naslednje:
Število tarifnih razredov za vagonske pošiljke se znižuje od sedanjih 101 na 21. Načrt nove tarife predvideva za srednje razdalje višje vozninske postavke nego za kratke in dolge razdalje, medtem ko se po sedanji tarifi vozninske postavke enakomerno stopnjujejo. Zaradi teh novih razredov ni mogoče primerjati z razvrstitvijo razredov po sedanji tarifi. Pri vagonskih pošiljkah so predvidene vozninske postavke ločeno za 5-tonske, 10-tonsbe in 15-ton-ske pošiljke (sedanja tarifa Ima le vozninske postavke za tovorno težo).
Za komadne pošiljke je predviden enotni razred namesto dosedanjih 6 razredov. Ta enojni razred ustreza do razdalie 150 km sedanjemu V. razredu; od 150 km na->rej se vozninske postavke polagoma podražu-jejo ter dosežejo pri 330 km sedanji IV. razred, pri 900 km pa sedanji III. razred. Od 90 km na. aj postavke zopet padajo ter dosežejo sedanji V. razred pri razdalji okrog 1600 kilometrov, ki pa praktično komaj prihaja v poštev.
Ker uvršča načrt nove tarife blago v primeri s sedai ?o tarifo po večini v dražje razrede, bi bila za večino blaga tudi krajših in dolgih razdaliah (navzlic znižanju vozr.inskih postavk za te razdalje) voznina višja aH vsaj enaka kakor po sedanji tarifi. Nekoliko bi se pocenil le prevoz onih vrst blaga, ki se tarifirajo sedaj po najvišjih razredih 3 in 4 (na primer usnje, lnozemcVi "tropini ekstrakti. stroii, mctilnl alkohol) Nekoliko ueodneiše bodo morda odrezala tudi ona podletia, ki lahko pošiljajo svoje blago v 15-tonsklh pošiljkah Za nekatere vrste blaga, kakor na prin.er za rezan les. drva. 'elero. lekin Itd. pa je tudi za 1.5-tonske pošiljke predvideno občutno povišanje.
Stanje Narodne banlce
Narodna banka zaznamuje v svojem Izkazu od 15. novembra povečanje zlate podlage za 6.7 na 1760.22 milijona Din (lani 1595.8). Devize izven podlage so se zmanjšale za 47.4 na 492.3 milijona Din. Tudi razna aktiva, ki vsebujejo, kakor znano, med drugim zlato in devize, so se v drugi četrtini novembra zmanjšala za 8.0 na 2014.2 milijona Din. V nasprotju s prej-žnimi tedni je bil v drugi četrtini novembra navzlic povečanju podlage odtok deviz večji nego pritok. Menična posojila kažejo zmanjšanje za 7.3 na 1346.0 milijona Din. lombardna pa za 4.6 na 248.5 milijona Din.
Cbtok bankovcev se je zmanjšal za S0.2 na 5659.0 milijona Din (lani 5197.5, predi. 4823.8). obveznosti na pokaz pa so narasle za 28.2 na 2606.1 milijona Din; predvsem so narasli žirovni računi za 66.9 na 1601.9 milijona Din, nazadovale so obveznosti na pokaz po raznih računih za 49.8 na 977.3 milijona Din, žirovno dobroimetje države pa se je povečalo za 11.1 na 26.9 milijona Din.
Vrednost zlate podlage skupaj s premijo je znašala 15. t. m. skupaj z oficielno premijo 2261.8 milijona Din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev ln obveznostim na pokaz kritje v višini 27.36% (prejšnji teden 27.05%).
Gospodarske vest!
= Plačevanje anuitet za kmečke dolgove. Po najnovejših podatkih eo kmetje do 18. t. m. plačali na račun prve anuitete za kmečke dolgove 111 9 milijona Din nasproti 74.2 milijona Din. kolikor so 7našnl.a vplačila do 18. septembra* Oelo'n3 anuiteta znaša 230 milijonov Din in predstavlja vplačani znesek 111.9 milijona Din 48% predpisane anuitete- Na račun drage anuitete, ki je zapadla v plačilo 1. novembra pa so kmečki dolžnika do 18. novembra vplačala preko 4 milijone Din.
= Tajne preference za avstrijsko blago ▼ Italiji bodo ukinjene. Italija nam je letos v gospodarski pogodbi, sklen. 25. marca v Beogradu, priznala enake ugodnosti pri uvozu v Italijo, kakor Avstriji in Madžarski. Pri tem gre za tajne preference v obliki kreditnih in prevoznih ugodnosti. Poročali smo že o prizadevanju Italije, da te ugodnosUi ukine. Sedaj poročajo iz Rima, da so gospodarska pogajanja med Italijo in Avstrijo končana. Najvažnejša izprememba dosedanjih dogovorov je v ukinjenju doslej veljavnega režima kreditnih Ln transportnih ugodnosti. Veljavnost sedanjega režima poteče 1. januarja !93S. Vsi ostali dogovori glede av-strijsko-italijanskega trgovinskega prometa so ostali v veljavi, prav tako dogovori glede carin, ugodnostnih carin, kon.tigentov in glade plačilnega prometa. Kontigenti se niso povečali, pač pa so se nebistveno spremenile nekatere določbe gleda prednostnih carin.
= Za ustanovitev podružnice Poštne hranilnice v Mariboru. Iz mariborskih gospodarskih krogov smo prejeli naslednji dopis: »Slovenec« o i 17. t. m. poToča pod naslovom »Razmah Poštne hranilnice« o razvoju te ustanove, o ustanovitvi 2 novih podružnic v Podgorici in Sušaku ter o namerava mi ustanovitvi podružnice v Dubrovniku rn Splitu. Prinaša stat.isti.ko čekovnih računov in čeko.nih vlog pri vseh podnmdch. Ničesar nimamo proti novim podružnicam v Primorju, kjer bodo. če prištejemo etršaako ekspozituro, kar 3 Vendar pa op^ari-mo na dejstvo, da ima Slovenija ki je za Beogradom h Zagrebom na ..močnejša v čekovnem prometu, samo 1 poštno podružnico. Ko je bila Slovenija razdeljena še na 'julijansko in mariborsko oblast, so gospo-arski krogi v Mariboru prosili za podruž- I
nico čekovnega zavoda, vendar pa niso mogli prodreti. Maribor ni dobil žeijenega denarnega zavoda. Po seznamu čekovnih računov, ki ga je izriala letos Poštna hranilnica v Beogradu, ima eain Maribor z najbližjo okolico in Prefamurjem okrog 1500 ček. računov, če pa vpoštevamo še one ostale račune iz bivše mariborske oblasta, Iji število naraslo na preko 2000. Polručnica v Mariboru bi imela torej več računov kakor podružnica v Skopi ju in sJcoto toliko, kot Sarajevo, kar je zadosten razlog za ustanovitev mariborske podružnice, ne glede na to, da ima Maribor podružnico Narodne banke, nomogo uradov, močno razvito inruetri-jo in razgibano gospodarsko življenje. Ljubljanska podružnica, ki ima več računc»v kakor Sarajevo. Skoplje, Podgorica in Sušak fcd bila precej razbremenjena, maribeuski imetniki računov pa bi prišli hitreje do gotovine in vse denarno poslovanja bi bilo mnogo bolj živahno in ekspeditivno. Seveda je želeti, da se usfanovi popolna podružnica z vsemi aeendama in ne kakor na Sušaku le ekspozitura.
= Razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev. V teku prejšnjega tedna je gospodarsko-finančni odbor ministrov razpravljal o predlogu uredbe o zavarovanju privatnih nameščencev v vsej državi. Predlog te uredbe, ki jo je predložil minister za socialno politiko, je finančno-go-spodarski odbor ministrov odobril. Organizacijo zavarovanja za vso državo bi po tej uredbi izvedel Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Načrt uredbe bo v kratkem predložen ministrskemu svetu in bo najbrž stopil v veljavo že v začetku prihodnjega leta.
= Denarni zavodi malo Izkoriščajo možnost predujmov pri PAB. Poročali smo že, da daje Privilegirana agrarna banka denarnim zavodom predujme na prvo anuiteto, ki jo bodo zavodi dobili za odstop-liene kmečke terjatve, in sicer v višini 60% prve anuitete Privilegirana agrarna banka je na ta način stavila bankam in zavodom na razpolago okrog 120 milijonov Din. Banke in zadruge pa so doslel vzele le za okrog 30 miliionov Din predulmov, kar predstavila le eno četrtino ponndene vsote. Predulmov zlasti ne lemlielo zavodi. kl so pod zaščito, ker znaša obrestna mera za stare vloge po večini le 2%.
*= Načrt novega rudarskega zakona ln sprememba zakona o vinu. Preteklo soboto so na seji ekonomsko-finančnega odbora ministrov razpravljali tudi o načrtu rudarskega zakona skupaj s predlogom uredbe o ustanovitvi nacionalnega instituta za gorivo in rude. Oba predlogu sta bila odobrena in bosta sedaj predložena ministrskemu svetu. Na Isti seii je kmetijski minister predložil načrt zakona o spremembah zakona o vinu, kl je bil prav tako sprejet in bo v kratkem predložen ministrskemu svetu.
= Naša premogovna in rudarska pro-dnkcija v oktobru. Medtem ko je v prejšnjih mesecih premogovna produkcija v Jugoslaviji precej prekoračila oveeg v uFtrer zajočih mesecih prejšnjega leta, je bila po najnovejših podatkih ministrstva za gozdove in rudnike v septemfan: le malo višja nea?o lani. Produkcija črnega, rjavega premoga in Menita je znašala v prejšnjem mesecu 465.369 ton naenroti 464.507 tonam v lanskem oktobru in 44.885 *onam v predlanskem oktobru. Nadalje znatna je bila produkcija železne rude, bi je znašala v oktobru 59 967 ton (lan* 49181. predi. 29 284). Nekoliko vl«ja nego lani je bil;' tudi produkcija bakrene rude. ki ie d^erla 58.450 ton (lani 47 680. predi, 48.690) in produkcija evinčeno-oinkove rude, ki je znašala 67.584 ton (lam 64.236, predL 67.132).
| Pn* rastna je nadalje produkcija bavkri-| ta, ki ja anašaia v oktobru KLK5 toa (lani
22.766) in produkcija pirita, ki je dosegla 1L300 toa (lani 9145).
s bpMBa te kapeaa 1% stegne rodnega stabilizacijskega pesajila. Dntavna hip> takaraa banka obvešča lastnike onih obvezni« 7%oega mednarodnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije v zlatu iz lata 1991, ki eo v seznamu svobodnega obtoka ▼ kraljevini in »o preluknane z označbo »Plačljivo v dinarjih«, da je 13. kupon pk&jiv 1. decembra t L in da se lahko vnovči počendi z & decembrom pri bančni centrali v Beogradu in pri vseh podružnicah Državne hipotekam« banke.
= Nazadovanje cen na žateikem hmelj-skean trg«. Sateško hmeljarsko združenje poroča, da so pretekli teden cene ponovno popustile, čeprav je bilo prodanih nadaljnjih 1000 starih stotov. Hmeljarji so blago preveč ponujali. Cene se sedaj gibljejo med 600 in 850 Kč za 50 kg; slabejše blago so v stranskih legah ponujali tudi po 550 Kč. — Po cenitvi žateškega združenja hmelj-skih trgovcev je v žateSkem okolišu na deželi še neprodanega okrog 18.000 stotov, medtem ko znaSajo zaloge trgovcev 9.200 stotov.
=Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Franca Pušavca, po6. in trg. z lesom v Lahovifiah št. 39, p. Komenda (poravnalni upravitelj dr. Dominik Zvokelj. odv. v Kamniku; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Kamniku 21. dec. ob 9., prijavni rok do 15. dec.).
Borze
22. novembra
Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi trgovali v privatnem kliringu po 8.7150. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7050, v grških bonih po 28 in v angleških funtih po 238. Neimški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.00, za konec decembra pa v Zagrebu 13 90 in za konec aprila 13.71.
Na zagTebšIkenn efektnem tržišču se je Vojna Skoda pri prijazni tendenci trgovala po 419.50. V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2388.66—2403.25 Berlin 1738 52 — 1752.40, Bruselj 732.45 — 737.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.10 — 217.16, New York 4271—4307.32 Pariz 146.16 — 147 60, Praga 151.54 — 152.64, Trst 225.69 — 228.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 14-69, London 21.6175, New Vodk 431.875, Bruselj 73.49, Milan 22.7250, Amsterdam 239.55, Berlin 114.55, Diinaj 79.40, Stookhokm 111.45, Oslo 108.6250, Kftbenhavn 96.50, Praga 15.21, Varšsva 81.80, Budimpešta 83 25, Atene 3.S5, Bukarešta 3.25.
' EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 419 — 419.50, 4%> agrarne 54 den., 4% severne agrarne 54 den., 6»/» begluške 78 dan., 6% dalm agrarne 76.50 den., 7% invest- 96 dem. 7»/0 Drž. hip. banka 100 den., 7«/• Blair 85 — 86, 8% Blair 94 den.; delnice: Narodna banka 7500 den., PAB 210 den., Trboveljska 240 bi., Gutmau 55 den., šečerana Osijek 170 den., Dubrovačka 400 — 450, Oceania 350 dem., Jadranska 400 — 450, Danica 60 den.
Beograd. Vojna škoda 418 — 419, za dec. — jam. 418 — 419, 4«/e agrarne 54.50 den., 4% seiverne agrarn^ 54.75 den., 6% begluške 78.50 — 79, 6»/d dalm. agrarne, srednji komadi 73.50 — 74, 7«/» invest. 98 den., 7% stabiliz. — (89.75), 7«/® Drž. hip. banka 100 den., 7»/« Blair 84.75 — 85.25 (85), 8«/» Blair 93.75 — 94-50, Narodna banka 7530 — 7580, PAB 212.50 — 214,
urejen svoj pofod&aj, bodisi ■ pragmatSca-
mi, bodisi s kolektivnimi pogodbami.
Ker imamo v vidu stabilnost zavarovalnic in prosperiteto njihovega poslovanja; ker ao nekatere manjše zavarovalnice že uredil« sQu£bene odnošaje s svojimi urad niki in nameščenci a pragmatiko; ker Imajo vsa tuja podjetja, ki poslujejo pri nas, v drugih državah že pragmatiko za svoje uradnike in nameščence, in končno, ker je današnji položaj uradnikov in nameščencev zavarovalnic tako v pogledu plač, kakor tudi v pogledu ostalih službenih pogojev nevzdržen, zato
zahtevamo
1.	da ae potom Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije ob sodelovanju vseh sindikalnih nameščemskih organizacij, ki so pokrajinsko opredeljene, sklene z vsemi zavarovalnicami v državi kolektivna pogodba — pragmatika, ki naj velja za vso osobJe zavarovalnic in za vse zavarovalnice v državi;
2.	da se sprejme pragmatika Zavarovalne zadruge »Croatiat v Zagrebu, ki je v veljavi že 18 let, s spremembo, da se morajo izenačiti pravice ženskega osobja s pravicami moškega osobja;
3.	da naj pragmatika obsega enotno pokojninsko zavarovanje vseh uradnikov in nameščencev zavarovalnic v državi;
4.	da se te naše zahteve izroče Savezu zavarovalnic in upravam vseh zavarovalnic z istočasnim pozivom Savezu zavarovalnic, da pristopi čimpreje, najkasneje pa v roku 14 dni k tozadevnim pogajanjem
Iz Julijske krajine
Prvi načelniki občinskih okrajev
Z zakonom o občinah in raznimi dodatnimi dekreti je bilo določeno, da bodo za posamezne kraje, ki pripadajo občinam kot podobe in e (frazioni), imenovani posebni občinski okrajni načelniki (capi borgata). Zadnje dni je goriški prefekt v smislu teh določb dejansko imeaoval prve take občinske okrajne načelnike za kraje, ki pripaoaio veliki tolminski občini. Poleg imenovanj občinskih svetov je to za podeželske občine sedaj že drugi pomembnejši ukrep v okviru fašističnega samoupravnega sistema. Občinski okrajni načelniki bodo v svodih krajih zastopali podestatske oblasti.
Goriški prefekt je imenoval za občinske okrajne načelnike: v Volčah Ivana Cenči-ča, v KozarJčah Adolfa Bukovca, na Selu pri Volčah Mihaela Manfredo, v Rutah pr; Volčah Jerneja Jurmana, v Podmelcu Josipa Breščaka. na Selu nad Podme^em Mihaeia Goljo, v Poljubinu ln Prapetnem Josipa Kujca, v žabčah Franceta Rutar-ja, v Cadri Andreja Kutina, v Dolu Antona Klobučarja, v Gabrjah Antona Ga-brščka, v Volarjah Ivana Lebana, na Seli-šču Antona šavija, v Zadlazu pri žabčah Antona Kovačiča, na Ravneh pri žabčah Ivana Klobučarja, v Zadlazu pri Cadri Ivana Breščaka, V Zatolminu Josipa Savli ja, v Ljubinu Andreja Staniča, v Ciginju pa Ivana FLorjana. Ko je bil goriški prefekt zadnjič v Tolminu, so mu vse nove občinske okrajne načelnike predsta/iU. Prefekt jim je tedaj dal obča navodila za izvrševanje novih dolžnosti.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 22. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 91.625, za maj 91.75, za juilij 85.75; koruza: za dec. 53.75, za maj 57.25, za julij 58.25.
+ Winnlpeg, 22. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 112.25, za maj 110.75, za julij 106.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (22. t. m.) Koruza: za maj 12.66 — 12.67, za julij 12.95 - 12.96.
+ Novosadska blagovna borza (22. t. m.). Tendenca nesc/rerijorv-na. Pšenica (78/79 kg): baška 161 — 171, banatska 164 — 172, baška. lalja Tisa 171 — 173, ladja Begej 170
—	172, sremska 77/78 kg 168 — 170. slavonska 77/78 kg 170 — 172. Koruza: baška in sremska 104 — 106, banateka 101 — 102, baška nova. sušena 95 — 96. Oves: baški, sremski in slavonski 122 — 124. Rž: baška 168 — 170. Ječinen. baškj in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »Og« in »Ogg« 265 — 275; >2' 245
—	255, »5« 225 — 235; »6« 205 - 215: »7« 165 - 175; »8« 125 — 130. Otrobi: baški, sremski in hanatski v vrečah 94 — 97. Fižol: bafidci beli. bre<z vreč 204 — 206.
Zahteve zavarovalnih uradnikov
V panedelj=&em »Jutru« smo poročali o javnem zborovanju uradnikov zavarovalnih za/vodov, ki je bilo v Delavsid zbornici v Ljubljani. Po podanih referatih Je bila soglasno sprejeta resolucija, ki med drugim pravi:
»Javno zborovanje uradnikov in nameščencev zavarovalnih zavodov dravske banovine dne 21. novembra 1937 v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, ugoatvija:
1.	da so kljub dejstvu, da zavarovalni zavodi izkazujejo vidno stabilnost in poslovno prosperiteto, razmere uradnikov in nameščencev zavarovalnih zavodov zelo težko, vsled česar so primerami, da stavijo skupno zahtevo gkde zasiguranja svoje eksistence, zboljšanja svojega življenja, zboljšanje svojih službenih pogojev;
2.	da soa razmere, v katerih se nahaja/-jo uradniki zavarovalnic, karakteradrajo s tem, da z izjemo dveh, treh tuzemsklh zavodov, ni nobena zavarovalnica uredila službenih odnošajev svojih uradnikov in nameščencev a pragmatiko, ki bi določala njih dolžnosti in pravice. Vsled tega nimajo njih uradniki in nameščenci niti možnosti za eksistenco, niti zasiguranja stalnosti, niti določenega življenskega mi-nima, niti avtomatičnega, napredovanja, a niti nlao za/varovani za slučaj starosti, onemoglosti in smrti v dovoljni izmeri;
3.	da ima velik del uradnikov in nameščencev pri ostalih privatnih podjetjih, kakor tudi pretežna večina delavcev že
Drobne novice
Za gospodarsko osamosvojitev. »Popo-
lo di Trieste« je v četrtek objavil daljši članek, v katerem razpravlja o borbi za gospodarsko osamosvojitev države kot neposredni posledici sankcij. List pravi, da se je osamosvojitev glede na žito že dosegla. Sedaj ao na vrsti premog in druge surovine, še 1. 1934 je Italija uvozila iz ? prijateljske« Anglije 12.75 milijona ton premoga, za katerega je plačala celih 900 milijonov lir. Z elektrifikacijo železnic in drugih naprav si bo polagoma prihranila tudi te izdatke. Premog, pravi Ust, se je v Italiji zadnja leta podražil več kakor za 100%. Koks, ki so ga prodajah pred nekaj leti na debelo po 16 lir, stane sedaj IX) 40 lir za 100 kg. Podražili so se meso, masni izdelki in mast. Zato bd bilo treba tudi živinorejo toliko dvigniti, da bo država tud v tem pogledu neodvisna od tujine. Fašizem mora Italijo dvakrat rešiti: Prvič jo je rešil demamasonskega iz-žemanja, sedaj jo mora osvoboditi še va-zaJsknh v^za. ki jo vežejo na tujce.
Javne ogrevali! lce v Trstu. Zaradi zgodnje zime so v Trstu v soboto otvorili štiri javne ogrevalnice. Odprte bodo noč in dan razen od 7. do 9. zjutraj, ko jili bodo zračili in snažili.
Komisar pri upravi tržaške pokrajine. Pred kraikim smo poročali, da se je pripetila dosedanjemu predoedniku upravnega odbora tržaška pokrajine Pieru Pieriju na Bajti pri Gorici huda avtomobilska nesreča. Žrtev nesreče je postal Ivan Planinec, 5 ljudi, med njimi Pieri, pa je bilo ranjenih. Slednjega so prepeljali v tržaško bolnico, kjer se še seiaj zdravi. Pieriju so se manjše nesrače že ponovno pripetile. Vprav pred kratkim je bil za nadaljnja 4 leta potrjen za pred«einika tržaškega pokrajinskega odbora. To funkcijo je opravljal že celo vrsto let. Sedaj pa je podal ostavko. Na njegovo mesto je bil im^noran kot kamisar tržaški podpra-fekt dr. Michele De Masellis. Zaradi avtomobilske nesreče na Bajti se bo v kratkem vršila codna razprava, h kateri bo Pieri pozvan kot obtoženec.
Tržaški Lloyd, ki « je pridobil vse koncesije za pomorski promet med Italijo in deželami onstran Sueškega prekopa, je v zadnjem času pričel preosnavljati svojo uprav,io organizacijo. Podjetje namerava zaptreu nekaj svojih agencij v Ameriki in drugod na zaipadu odnosno jih prepustiti drugim družbam, kolikor se to že ni zgodilo. Na Bližnjem in Daljn?an vzhodu pa bo zato ustanovilo več novih zastopstev. Prvo taf-co agencijo si je te dni uredilo v Gibuti;iu, središču francoske Somalije, ki je zaradi železniške z>veze z Adis Abebo zaenkrat tudi Za anektirano Abestnijo še zelo' važna luka.
Nov topniški polk v Gorici. 9. polk tako zvanega obmejnega topništva je bil premeščen iz Eelluna v Gor co. Poveljstvu polka, ki se je v če+rtek preselilo na svoj novi sedež, so priredili fašisti in vo>ja5tvo na goriški postaji svečan sprejem.
Tolminska občina najela pri goriški mestni hranilnici posojilo v znesku 35 000 Idr. Novo zadolžitev je goriški pokrajinski upravni odbor že odobril. Posojilo bodo porabili za neko javno gradbo
Lovska nesrefa. V bližini Nove vasi na Krasu so lovci po nesreči ol.strelili 27 letno
Paborjavo ta Kovala prt Opatjem zato, U *»
ae peljali a koleri skoti h os to v aoeadnjo
vas. Na njune obupne lice sta Jima prihitela na pomoč dva lovca, ka sta jima skušala pomagati. Ker je kazalo, da nista bili nevarno ranjeni, sta se z njima kar tam poravnala. Po nekaj dnsh pa »ta bik dekleti vandarle prisiljeni zateči se k zdravniku v goriški bolnica. Tako so za stvar zvedeli tudi orožniki, ki eo takoj dognali, da sta lovca — Rafael Scalettari in Donafco Doviool-suane iz Mirna — izvršila prestopek* ker ata streljala v smeri proti javni oesti, zaradi česar se bosta morala oba 5e zagovarjati pred sodiščem.
Preimenovanje občine Sedlarjevo
Beograd, 22. novembra, p. Občina Sedlarje to v erezu Šmarju je bila prekrščena v občino Polje ob Sotli.
Naše gledališče
Vsebina »Gorenjskega slavčka44
L dejanje: Nedelja v zgodnji pomladi leta 1809. PozorLšče: Vas Begunje na Gorenj-
Grajski oskrbnik Štrukelj in njegov pisar Rajdl sta zamialdla spletko, kako bi Štrukelj
dobil »gorenjskega slavčka< Minko zase. Izrabiti hočeta čae medvladja po odhodu av-strijslcj vojske in pred prihodom Francozov, češ, da je Minka Francozinja in rejen-ka. hčerka francoskega častnika, ki je imel leta 1797. nekaj časa evojo hčerko v reji pri Minkinih starših. Toda že prispejo Francozi. Francoski kapitan postane pozoren na Minko, katere glas čuje iz cerkve. Ko ljudje pridejo od pobožnosti, jim razglasi okupacijo, takoj nato pa se pozanima za čudovito pevko, ki je pa ne najde med dekleti. Tuda od Štruklja ne more izvedeti nič o nji, kajti
Sebrisani starec mu jo zataji. Ko Francozi ti de jo, izsilita Strukjlj in Rajdl Minko od njenih staršev, da urede račune zaradi ali-mentov. Minka ostane v svoji žalosti sama pred hišo. V temi se priplazi k nji njen fant Janko, ki se je kot avstrijski vojak pretihotapil skozi francoske straže. Odvesti jo hoče s seboj, tedaj pa ga zalotita Siirukelj in RajdU ki prikličJta Francoze. Janko zbeži. Francoski kapitan pa v preiskavi o dogodku epoaha Minko kot francosko rejenko, kakor trdita o nji oba spletkarja. Zato jo vzame pod sivojo pokroviteljstvo. Spletka se je izjalovila. Minka pa š 3 prejme od Janka sporočilo, da je srečno u£el s pesmijo: »Dekle, povej, povejc.
II.	dejanje: Nekaj mesiecev kasneje v istem kraju, toda v gradu.
Francozi prjjmejo vest o premirju. Štruklja Francozi motijo, zaradi Minke. Toda Rajdl mu prinese slabo razumljene novice, češ, Francozi so bili premagani. Sedaj postane pogumnejsi, in pošlje Minki sla. naj se spet sprijazni z njim. Francoski kapitan med tem uči Minko peti. Vabi jo v svet. kjer jo čaka slava. Štrukljev sel Rajdl pri dekletu ne opravi nič. Ker pa si ni na jasnem o položaju, Rajdl tudi že izdaja svojega gospoda. Štrukelj ga pri tem zaloti in mogočno ošteje. V svoji jezi ji ogorčei nad vsem 6vetom. Rajdl med tem iztika za novicami. Zvedel je, da se je Janko vrnil, česar ne more razumeti, kajti vrnil se j? kot držav- ^ ljan novoustanovljenih ilirskih provinc. Po-* ročilo o miru in o ustanovitvi nove državne celole, razglasi francoski kapitan vsem via-ščanom, med katerimi se pojavi tudi Janko. Ko Janko ugleda Minko v gosposki obleki, v svojd ljubosumnosti prizna, da je bil pred meseci on tisti špijon, ki se je priplazil v vas, kakor ga obtoži Štrukelj. Zato mora v zapor in z Minkino prolnjo in z razburjenjem med vaščani se konča drugo dejanje.
III.	dejanje: Dan, dva kasneje, pozorišče kakor v prvem dejanju.
Dan, ko priženo živino e jftanin in dan uradne proslava Ilirije. Na izpraznjen trg priženo vojaki Janka, ki se še sedaj tik pred sodbo znova spre z Minko, a v tem prepiru vendarle spozna, da mu je ostala zvesta in da se je motil, ko je dvomil o tem. Priča tega prizora je tudi Štrukelj. Med tem se vaščani vnovič zbaro, z njimi pridii tudi francoski kapitan, ki pred proslavo hoče opraviti ti»di to neljubo stvar z Jankom. Pri sodbi Janko pove resnico, da ni bil špijon, glavni tožnik, štrukelj pa s komično logiko dokazuje, da je bil Janko tako gotovo špijon, kakor gotovo je Minka francoska rejenka. Kapitan, ki se je bil med tem prepričal o neznani francoski rejenki, prejme od nje same pismo s pozdravi za Minko in dar zanjo. Nato osvobodi Janka in poslednjič vpraša Minko, ali noče na pot slave. Minka odkloni. Prizor, v katerem se zaljubljenca pobotata, gane tudi Štruklja. Obdari ju in pritrdi tudi Rajdl. Sreda splošnega veselja prebere kapitan Napoleonov proglas o ustanovitvi Ilirije in povzame z Vodnikovimi besedami: »Ilirija vstank Praznično razpoloženje se stopnjuje v zaključni »potrkan ples«.
D B A M A
Začetek ob 20. uri
Torek, 23.: Zaprto.
Sreda, 24.: »Taralkinoro 3mrt<. Red Sreda. Četrlek, 25.: Pesem s ceste. Red Četrtek. Petek. 26.: Zaprto.
OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 23.: Gorenjski 6lavček. Premierski
abonma. Sreda, 24.: Z-aprto.
Četrtek, 25 : Anoka. Opereta. Premiera. Premierski abonma. Petek. 26.: Zaprlo. (Gostovanje v Celju: Se-viljgaki brivec).
Krstna predstava nove slovenske operete »Ančka«, ki sta jo sestavila Samec in Dobeic, dva mlada slušatelja naše univerze. in za katero je napravil scenski načrt inž. Saša Sedlar, bo v četrtek 25. t. m. Dejanje se godi v naših krajih in je zelo zabavno, veliko vlogo igra stratosferni balon, ki pristane tekom dejanja. Režijo operete ima prof. šest.
Gostovanje »Sinje ptice« pod vodstvom ravnatelja Jakoba Južnega. V soboto 27. t. m. bo gostovala gledališka skupina »Sinje ptice« v naši operi. Po daljšem odmoru prihaja zopet k nam znamenit priljubljeni ansambl Sinje ptice, ki je do sedaj priredil okrog pet tisoč gostovanj v 470 svetovnih mestih, kjer je imel povsod velik uspeh, kot r.jriboliše gledališke vedre umetnosti. Umetniški kabare »Sinja ptica« prinaša z velikim ansamblom popolnoma nov senzacionalni program. Konferencler v nemškem jeziku gosp. Niko Eckert, v francoskem gosn. Marcel Benard. Podrobnejši program objavimo prihodnjič.
MARIHIIRSKO GLEDALIŠČE
Torek, 23.. Zaprto. Sreda, 24.: Pesem s ceste. D.
u i asu ov iv. pv uvoi.vi	j l/i cua, ii. . * cacni k? iaoic. j'.
Lojzko Tonetovo iz Doia in 18 letno Olgo 1 Četrtek, 25»: Pri treh mladenkah. C.
>JUTRO«, št. 273.
6
Sreda, 24. XL 1937. .
J
Preprečen državni udar »katarjev" v Franciji
Na levi: Podzemlje vile »La Futaie« v Kueilu z vhodom in notranjimi prostori — Desno: Policija odnaša orožje in strelivo, ki so ga odkrili v ulici Jeana Beausirea —. Zraven: Peklenski stroji z uro
jb tevli fijfetak GSrinses® tanka tamt&x& s Berlina b Ha desni; JPrlhod s genbteepdea k državnemu kanodaiju Hitlerja
Razkrinkani „kutarji"
„Liga tajne obrambe" v Parizu — „Cagoulardi" (kutar-jl) so Imeli mrežo zaveznikov sirom Francije
Pariz, 20. novembra Zarota, ki so jo odkrile francoske oblasti v Parizu, sega po svojem postanku dva meseca nazaj, v letošnji september. Tedarj eo pariški varnostni organi odkrili prve niti organizacije, ki je pripravljala državni prevrat. Toda v začetku ni temu gibanju nihče pripisoval velikega pomena. Zdaj šele je policija razkrila, da gre za resno, dalekosežno in nobenega podcenjevanja vredno gibanje, ki ga je treba v interesu državnega miru takoj zatreti. Več pariških dnevnikov, med njimi »Pariš Soir« piše, da ta afera še dolgo ne bo likvidirana, ker segajo nijene korenine precej globoko naokrog.
Stvar samo so razkrili tako-le: Dne 16. oktobra so bile francoske varnostne oblasti obveščene iz Švice, da so našli carinski organi švicarske vlade na cesti ženeva-—Pariz zaboj patron. Nekaj dni po tem dogodku so našli tudi na francoskem ozemlju dva zaboja streliva« Iztovoril ju je bil neki avtomobil. Lastnika vozila so kmalu izvohali teir ga pozvali na odgovornost. Naslednja poizvedovanja so dognala, da imajo zarotniki sodelavce tudi v Dieippeu. Tam so aretirali
nekega stavbenika, ki je gradil v Parizu in firancostki provinci podzemske oklopne kleti. Ta mož se piše Vasselaine. Zaslišali so ga in priznal je, da je izvrševal gradbena dela po naročilu nekega Anceauxa, ki je bil do nedavno predsednik organizacije Ognjenih križev.
Konfrontacija obeh aretiirancev v Diep-peu in njuna eskortacija v Pariz je rodila nepričakovane rezultate. Vasselaine je priznal, da je zgradil več utrjenih kleti v pariški Rue Ampere, kjer so imeli zarotniki skladišče bomib, granat, strojnic in streliva, pretežno nemškega izvora, v kleteh zakoncev Jucherauovih. Oba so prijeli in odvedli v zapore.
Listi ljudske fronte se vprašujejo, kdo je dafl zarotnikom na razpolago denar, kajti za gradbena dela, za. nabavo orožja in streliva so bile potrebne velik© vsote denarja. Policijski organi so aretirali doslej kakšnih 700 oseb, vendar v interesu preiskave prikrivajo podrobnosti in ime-aa, ker je že mnogo zarotnikov pobegnilo. Izvršenih je nad 450 hišnih preiskav. Podoba je, da se skrivajo organizatorji preprečenega puča v Južni Franciji in oblasti so zaradi tega usmerile tok preiskave v ta pravec.
lansko leto, kakor smo tudi mi poročali, pred sodiščem izpovedala, da je izdala vsega upoštevanja vredno vsoto 14.000 funtov šterlingov — za ljubezenske napoje in čarovnije, ki naj bi ji zagotovili trajno naklonjenost barona Empaina, katerega je mlada danska mladenka ljubila tedaj na-rarvnost fanatično. Toda že 1-1935. je dejal baron javno: »Gospodične Knudsenove nisem nikoli ljubil in sem z njo prekinil vse zveze.« Njegovo razmerje z Rolandovo je prišlo na dnevni red med procesom Stawi-skega.
Eden izmed obtožencev j« dejal tedaj o baronu: »V kazini v Biarritzu se je za-plel baron nekega večera zavoljo neke pla-volase dame v prepir, tako da je bilo vodstvo kazine prisiljeno, da ga odstrani s slugami Njegovo ime so črtali iz seznama članov kazine in so mu dostop v bodoče prepovedali. Stawisky je zvedel zato sitvar in je želel, da bi se likvidirala. Nato ji baron spet dobil dovoljenje, da sme prihajati ▼ kazino.«
Baron Empain Šteje danes 33 let in navzlic svojemu vsestranskemu poslovnemu delovanju ve, kako naj življenje uživa. »Moji posli mi ne delajo velikih skrbi,« izjavlja rad, »in zdi se mi važno, da si poleg njih dovoljujem že čas za svoje zabave. In teh mi ne manjka.« Bil je že prej poroden in iz prvega zakona, ima dive hčeri.
če še ne ves, zda] izveš:
da je papež odlikoval francoskega min. predsednika Chautemjpsa in zunanjega ministra Delbosa. Prezident Francije, Le-brun, pa je že prej prejel red Kristusa-Kralja, najvišje odlikovanje, ki ga more podeliti poglavar katoliške cerkve;
da se je t soboto oženil v Holiywoodu JackLe Coogam. Vzel je za ženo mlado Betty Grable;
da je bil šef italijanskega generalnega, Štaba, maršal Badoglio, imenovan za naslednika senatorja Marconija v rimskem svetu za znanstvena raziskovanja;
da Je Italija dosegla svetovni rekord v konstrukciji podmornic. Ladjedelnica v Tržiču (Manfalcone) je namreč izza svetovne vojne zgradila 44 ladij te vrste, t. j. 40 odstotkov vseh italijanskih podmornic aH 9 odstotkov vseh novih podmornic na svetu;
da je angleška plesalka Wendy Tove predelala ShaJkeepeareovo komedijo »Kar hočete« y balet;
da je holandska letalska družba nedavno izvedla 500- polet na progi Amsterdam—-Batavi ja;
da kanilo Angleži reformirati Scotland Taird in zgraditi za to ustanovo v Londonu 50 m visok nebotičnik;
da je filmska igralka Norma Schearer, soproga pokojnega filmskega producenta Tbalberga, podedovala po svojem možu 448.000 funtov. Polovico svojega premoženja je zapustil Thalberg svojim staršem, bratom in sestram.
Sreča na pravem mestu
Glavni dobitek neke avstrijske loterije v znesku kakšnega četrt milijona dinarjev je zadela nefka uboga vdova iz dunajskega Ottakringa. Srečko, ki je bila zanjo srečaj £e ku$Ua * neki ,majhni trafiki.
»Maca, ali veš, kaj pišejo v listu o tebi?«
»Kaj neki, prosim povej mi takoj!« »Pišejo, da je na svetu preveč žensk.«
Bogataš in kabaretna plesalka
Zakonski pristan belgijskega barona, ki se je oženil z bivšo članico londonske kabaretne skupine
Največja tvornica streliva
V mestu Shorleyu v grofiji Lanafoir<v eki so začeli po naročilu angleške vlade graditi velikansko tovarno streliva. Naprave te tovarne, ki ji bodo pripadali tudi obsežni kemični laboratoriji, bocio ve« činoma pod zemljo. Važna objekti bodo zaščiteni z cMopnimd strehami.
Gradnja bo veljala okrog 7 milijonov funtov šterlingov. 6000 mož je zdaj za«, poslenih pri gradbenih delih. V tovarni bo delalo 18 000 do 20.000 mož. To bo največji obirat svoje vrste na svetu.
Lord Hali£ax pri odgovornih državnikih Nemčije
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Stoletniki v Italiji
Italijansko notranje ministrstvo priobču-je zanimive podatke o ljudskem štetju lanskega leta. Iz njegovih številk je razvidno, da je bilo v lanskem aprilu v Italiji 98 sto-letnikov in 17305 oseb, ki so štele nad 90 let Med stoletniki je 70 žensk in imajo torej odločno večino. Vdove in stare device žive r splošnem dlje nego poročene žene. Le malo je med stoletniki rednih mesojedcev, večinoma gre za ubožne kmečke ljudi
Zanimivosti
Osebje varšavske opere, 430 ljudi, je zastavkafo, ker uprava ni hotela izpolniti njegovih zahtev.
V	začetku diecem/bra se bo dvignilo pet angleških vojnih letal v Plymuthu za polet v Avstralijo in nazaj.
V	Doveru so našli v neki kleti 250 let stare rokavice. So francoskega izvora in sijajno ohranjene. Zdi se, da gre za staro tihotapsko blago.
AngleSka filmska družba London Film Production Ltd. je odkupila za 1,200.000 funtov šterlingov delnic družbe United Artists, ki ji pripadajo Mary PLckfordo va, Charlie Chaplin in Douglas Fairbanks. To pomeni, da se je največja angleška filmska družba združila z eno največjih hoQlywoodskih družb.
Pogajanja v Španski državljanski vojni ?
Predsednik Katalonije Companys vodi baje separatna pogajanja za sklenitev miru g generalom Francom
VSAK DAN ENA
Nobelova nagrada za mir
Letošnja Nobelova nagrada za mir Je bila podeljena angleškemu državniku lordu Robertu Cecilu. Cecil pripada že od 1. 1906 angleški spodnji zbornici kot član konservativne stranke. Trenutno je predsednik Mednarodne lige za pospeševanje svetovnega miru. Kot tak je sprožil v javnosti več akcij za omejevanje oboroževanja. Pred leti je prejel ameriško nagrado iz fonda VVoodro-va Wilsona v znesku 5000 dolarjev. Nobelova nagrada mu je prinesla 158.463 švedskih kron
Zarotniki, ki so večinoma že v rokah pravic«. Zgoraj: Mollicone, Jucherau, njegova žena. Spodaj: Anceaux, de la Motte Saint-Pierre, Jakubicz, Vasselin
Belgijski baron Jean Empain, ki ima več nego 400 milijonov dinarjev letnih dohodkov, se je te dni v Budimpešti oženil z Ro-zelle Rolandovo iz Columbusa v državi Ohiu, bivšo članico londonske kabaretne skupine »Les Girls«. Poroka se je izvršila na tiho.
Baron se je s svojo sedanjo ženo seznanil pred dvema letoma, ko je nastopala s svojo skupino v Dorchestru. Njegovo razmerje z danes dvajsetletno izredno lepo, plavola-so ženo, je naletelo sprva na ovire. Baron je bil zapleten v neprijetno afero z drugo žensko. Gre za ticiansko rdečo miss Baby Siegfried Knudsenovo, v Monchestru rojeno hčerjo bogatih danskih staršev, ki j«
Novi podkralj Abesinije
»iicavski prekop
Najprometnejša žila kitajske dežele
Sučavski prekop, ki je postal aktuelen po bojih pri šanghaju, je prav za prav odtok Velikega jezera Taihuja. Samo z umetnim odvodom te vode je postal prekop, ki prehaja nad Sučavom v Veliki prekop.
Ob prekopu so kilometrska nabrežja, na katerih leži vsak dan na tisoče ton zelenjave, lesa, železa in žita, ki jih porablja Šanghaj in prihajajo delno iz notranje Kitajske, deloma s tovornimi parniki, ki pristajajo v vangpujski luki. Tisoči tovornih čolnov prevažajo žito po prekopu navzgor do velikih električnih mlinov, ki spremljajo prekop drug za drugim skozi Cape j. Z istimi čolni potuje moka po reki navzdol. V Vangpuju jo iztovarjajo in jo potem razdeljujejo na vso Kitajsko. Poleg mlinov stoje žage, ki dobivajo plemenite vrste lesa iz tropskih dežel isto tako v obliki mogočnih splavov po prekopu, dalje barvarne, mogočna pivovarna, predelovalnice bombaža itd.
Prekop ni širok. Komaj dobrih sto metrov meri v širino, le s čestim grebanjem ga čistijo blata. Poleg velikanskega trgovinskega prometa, mnogih stanovanjskih in »cvetličnih« čolnov nosi tudi mnogo parnikov iz Dieselovimi motorji za osebni promet. Ni čudno, da je njegova voda bolj črna nego voda Temze v Londonu.
Ob bregovih Sučavskega prekopa se dvigajo na ozemlju mednarodne koncesije velika, moderna skladišča, devet- do dva in dvajsetnadstropnimi nelbotičniki z br-zimi dvigali in lastnimi plavalšči. Nad to črno in včasih zaudarjajočo življenjsko žilo se vzpenjajo elegantni želeaofbetooski mostovi .
Popolnoma drugačen pa Je prekop v svojem podeželskem delu in v svojih odcepih, kjer ga obdajajo ljubki, z azaleja-mi pokriti griči. Marsikateri šanghajski Evrapec si tu in v tihih zalivih Taihuja privošči svoj nedeljski oddih na udobnem stanovanjskem čolnu.
Ker je maršal Graziani Iz zdravstvenih razlogov odstopil kot podkralj Abesinije, je bil za njegovega naslednika imenovan vojvoda Aosta, dosedanji poveljnik letalstva v tržaškem okolišu
Veliki vojvoda Ludovik Hessenski, brat tragično preminulega Jurija Donata, se Je V Londonu oženil s hčerjo sira Aucklanda Gelddesa. Poroka se je z ozirom na žalost izvršila brez ceremonij v najožjem rodbin* skem krogu
ANEKDOTA
Pred prvo vprizoritvijo svojega dela »Ob zori« se je Gerhart Hauptmann s svojimi prijatelji domenil za vesel sestanek po predstavi. V primeru uspeha naj bi se sestali v neki zelo odlični vinarni, v primeru neuspeha pa v nekem preprostem avtomatskem bifeju. Po hrupnih scenah, ki so se odigrale pri tej predstavi in pri katerih je med občinstvom prišlo celo do dejanskih spopadov, so se prijatelji mladega pisatelja zbrali v bifžju. Samo Hauptmanna ni bilo od nikoder. Sedel je v vinarni ...
Po
tragični smrti Hessenske vojvodske družine
»JUTRO« St, 273.
i >■'
»h.
XX. 1987.
Kulturni pregled
Knjige Vodnikove družbe
Pravkar izišli knjižni dar Vodnikove družbe obsega zopet štiri knjige: poleg Vodnikove pratike za 1. 1938 dobe člani dve pripovedni knjigi (Ivan Podržaj, Strte peruti; Ivan Potrč. Sin) in eno memoarako <Osip sest, Enaintrideset in eden). Letošnje knjige utegnejo vzbuditi posebno pozornost zaradi Iren novih imen, ki so jim vtisnila obeležje — novih za Vodnikovo družbo. Med njimi je Ivan Potrč, pisec povesti »Sin«, eden najmlajših slovenskih književnikov sploh in Vodnikova družba pošilja v svet njegovo prvo knjigo.
Vodnikova pratika, ki jo je uredil tudi letos družbin tajnik, profesor in književnik dr. Pavel Karlin, nadaljuje tradicijo teh ljudskih čitank, h katerim se Čitatelji radi zatekajo še po poteku kole--! darskega leta, saj najdejo v njih dovolj poučnih sestavkov trajne vrednosti. Letošnjo pratiko odpira novoletnica Iva Peruz-.zija, uvodni članek pa je iz peresa dr. Ivana Laha in predstavlja čitateljem v širokem časovnem okviru originalno osebnost pisatelja dr. Janeza Mencingerja, čigar stoletnica pada v prihodnje leto. Izmed številnih ostalih člankov naj posebej opozorim na poljuden meteorološki prispevek dr. Oskarja Reye »Kako nastajajo vremenske spremembe«, na dr. Goestla »Osleplje-nec«, agr. Jarnika »Nekaj o špekulaciji«, A. Vakslja »Naša univerza«, J. Janeži,ča »šolanje manj nadarjenih in defektnih otrok«, J. Jenka »Predhodniki današnjih brzojavk«, VI. Regallyja »Ob Predlanskem jezeru«, P. Karlina »Zapiski q knjigi«, R. D ostala »$tare slovenska narodne šege, navade in vraže«, dr. M. Karlina o tropični klimi. Pri tem nikg^or ni izčrpan poučni del pratike. Vmgs so tudi pripovedni prispevki Ivana Albrehta, Franja čička in Vinka Biteaca, dalje aktualno gradivo, kakor je asmrtnica T. G. Masaryku, članek o prezidentu Benešu. reportaža o letošnjih naših manevrih (č. škodlar) i. t. d. Poseben kras pratike so tudi letos številne ilustracije, med njimi slike pomembnejših pokojnikov zadnjega leta. Leposlovje je ilustrirano (Podrekar. M. šubic in V. Cotič).
O. šesta knjiga »Enaintrideset in eden« je poseben dar za 1.1938, ko se bomo spominjali dvajsetletnice konca svetovne vojne. Višji režiser ljubljanskega gledališča prof. Osip šest pripoveduje v tej knjigi svoje spomine na vojno ujetništvo v Rusiji. Naša literatura o svetovni vojni je sorazmerno skromna, čeprav je bila ta vojna v zgodovini našega naroda dogodek vekovitega pomena in mejnik naše usode. Knjiga, ki jo prejmejo letos člani Vodnikove družbe, %odi takisto v literaturo o svetovni vojjd, čeprav je o vojni beseda samo na p^vih straneh, vsa ostala vsebina pa opisuje ujetniško življenje v Rusiji, zlasti v Rjazanu, kjer je pisec preživel leta svo^ga ujetništva. Prof. O. šest je mikaven kramljalec in njegove spomine bo s pridom čital ne le preprost bralec, marveč tudi izobraženec. V značilno osebnem slogu nam pripoveduje pisec, ki se je že s prejšnjimi spisi uveljavil kot razgledan in interesanten feljtonist, o svojih doživljajih v ujetništvu, o tovariših, ki so z njim delili isto usodo, o Rusiji in ruskem Človeku. Njegovo pripovedovanje dobiva v nekaterih poglavjih značaj romana, čeprav opisuje samo doživi jene pojave in dogodke; toda to je bila razgibana doba in edinstveno napeti način življenja v tujem svetu... čitatelj kmalu podleže šestovemu lahnemu, vedremu pripovedovanju in ne odneha, dokler ne prečita prav do zadnjega stavka: »Tam na desno od Severnice leži Moskva«. In kaj poreče k temu le piščevemu sklepu: »Tu na zapadu je pa bratovščina, nikler zapisana in nikjer organizirana — a obstaja vendarle . . . Njeno ime je: Vera ln ljubezen v nepozabno Rusijo. . . Vsi,
ki so sprejeli njen objem, ga ne bodo pozabili nikoli. . . .<
Ivan Podržaj, znan širokemu krogu čitateljev kot dolgoletni urednik »življenja in sveta«, je med drugim spisal že pred leti izišlo daljšo kmečko povest »Martin Brbek«. Povest »Strte peruti«, s katero ga sedaj Vodnikova družba uvaja v svoj široki krog, je tudi prispevek k naši vojni literaturi. Ljubezenska zgodba Henrika Orla in Pavle Kantorjeve — zgodba, kakor jih je bilo tisoče — je dala pisatelju ogrodje za mikavni pripovedni spis, v katerem je oživil mnoge spomine na razgibane vojne dni, zlasti še na njihove neštete in značilne odmeve v zaledju — od mirovnih stremljenj in nacionalno-osvobojevalnih pojavov do nazadovanja ustaljenih vrednot, posebej še moralnih. Nič izrednega ni na zgodbi Henrika in Pavle, toda če pogledaš globlje, vidiš, v čem je težišče te povesti: ne toliko v strtih perutih mladega življenja, marveč v sili, ki jih je strla; namreč v vojni in njenem moralnem razkroju. Kakšna morala naj še drži v ozadju strahotnih človeških klavnic ? Kakšna »ačela naj ohranijo svojo absolutno moč, ko je v vojni vse razveljavljeno in vse relativno? šibki ljudje, ki ostanejo na obodu velikih dogajanj, se zatekajo v svoj mali svet, ližejo nad prepadi strd strasti, ki so ga odkrili na kakšni veji, s katero se drže nad pro-pastjo in se navsezadnje notranje zlomijo za vse življenje. Marsikakšna zasebna drama »strtih peruti« se končuje tragično, prav kakor usoda Henrika in Pavle iz Po-držajeve povesti. Pisatelj je posvetil z lučjo svoje pripovedne psihologije v življenje meščanske plasti med vojno in tesno po vojni; obudil je spomin na pojave, ki se že pozabljajo, čeprav trpi še današnji svet za njihovimi skritimi gnojnimi ranami.
Ivana Potrča povest »S i n« se začenja s ponosno izpovedjo Maksima Gor-kega, ki je mlademu pisatelju program in opravičilo: »Pisatelj mora aktivno sovražiti vse, kar človeka od zunaj ali znotraj tlači, vse, kar ovira njegov svobodni razvoj in njegovo rast«. »Sin« je nenavadno močan dokument mladega talenta, ki skuša s spontano silo svojega stvarjalnega nagiba premagati notranji in vnanji pritisk ter se sprostiti v svobodni umetnosti. Pisatelj »Sina« je eden tistih mladih avtorjev, pri katerih čutiš, da imajo kaj povedati. Njegov socialno usmerjeni realizem je svež in njegova pripovedna tehnika priča o dobrem čutu za notranji sklad in organično rast povesti. Nemara je Potrč — če se ne bo prezgodaj izčrpal — nova nadeja naše mlade literature, ki čaka takih talentov. Povest »Sin« se dogaja v .»'rajini, katere socialno strukturo je s svojo socialno študijo osvetlil dr. žgeč: v siromašnih Halozah, kjer je beda — prav kakor v sosednem Hrvatskem Zagorju — endemičen pojav, ne pa prehodna »kriza«. Potrč je kajpak daleč od vsakršne ruralistične idilike, njegova povest je podoba težkega, mučnega življenja na siromašnih tleh, kjer pri-roda, gospodarski red in Človeške strasti ustvarjajo neprestane konflikte in jemljejo življenju njegovo lepoto. Temna je Potrčeva slika, toda kdor prebira redke sociološke študije in ankete o resničnem življenju našega kmečkega ljudstva, o nezadostni prehrani, o krutem boju za zemljo, o žalostnem stanju rodbin, in kdor posebej pozna razmere v vinorodnih Halozah, ne bo rekel, da je Potrčev »Sin« nastal iz osebne črnoglednosti. Povest nima druge tendence, kakor da odpre čitatelju pogled v kos preprostega življenja in mu ga pokaže v vsej njegovi resničnosti. Samo nadarjen pisatelj je mogel opraviti to nalogo v tako vabljivi in učinkoviti obliki, kakor odlikuje Potrčevega »Sina«. Vsekako je to ena najboljših knjig, kar jih je izdala Vodnikova družba.
Gasparijeva »Slovenska svatba«
Pred izložbenim oknom trgovine Kette na Aleksandrovi cesti se gnatejo ljudje — prav res gnetejo: kar veselo jih je opazovati, kako se jim širijo lica v smehljaj prijetnega zadovoljstva. M. Gaspari razstavlja eno svojih največjih slik »Slovensko svatbo«, ki kar vriska od življenja in pisanih barv. Delo, ki se je M. Gaspariju izredno posrečilo, to krasilo Vošnjakov dom nabavljalne zadruge v Martuljku.
Slika ni le folklorietičan produkt, kar tako radi očitaio naši mlajši ekstremisti enemu najpopularnejših slovenskih slikarjev, marveč umetnina v polnem smislu besede, ki vsebuje prav v^e, kar smemo in moramo zahtevati od resničnega umetnika po stvarni in duhovni vsebini, kakor po tehnični neoporečnosti izvršitve.
Vse je tu: življenje, razgibanost poleg ravnovesja v zgradbi slike, jasna kompozicija, odlična razdelitev prostora, luči in sence, sigurna risba, sijajna karakterizacija tipov, ubranost in tonska povezanost barv.
Slika je koinponirana v diagonali z nad-gledorn v treh sporednih planih in grupa-cijah ob sivatovsko belo pregrnjeni mizi, ki e? šibi »ofccetoih« dobrot. Polne življenja in razgibanosti so zlasti sprednje ideelne figure, pustna šema, mladi mati s prestrašenim otrokom, harmonikar, ki je tipičen Gaspari, dasi za figuro v ospredju premalo plastičen. Raz okna v ozadju lije bela svetloba,
Zapiski
CANKARJEVI »HLAPCI« V PRAGI
V Unitarii, v dvorani Charlotte Masa-rykove, je prašiko Delavsko gledališče slavilo češkoslovaški državni praznik z uprizoritvijo Cankarjevih »Hlajpcev«. Po ulicah si videl na mnogih krajih nalepljene velike lepake z naslovom »Učitelj Jerman«, kakor So delo prekrstili, če se ne motim, so jih igrali do zdaj že šestkrat. DDOč je stalno delavsko gledališče., ki razpolaga z izvrstnimi igralskimi močmi. Tradicija češkega igralca se takoj spozna tudi pri teh delavskih amaterjih.
Uprizoritev Cankarjevih »Hlapcev« je bila izredno zanimiva. Ostra Cankarjeva satira je dobila, v praških delavskih igralcih dobre interprete. Dvorana v Unitariji je prav za prav obredna dvorana ameriške sekte unltarijcev; v njej se vršijo pridige, predavanja in pobožnosti, pa tudi gledališke predstave. Delavsko gledališče samo nima svoje dvorane, zato si za svoje predstave vedno najame to dvorano,
ki se zgošča ob nevesti in ženinu v svetlobni center slike. V levem kotu v poltemi ogromna peč, ki se zdi, da se bo podrla pod obilico radovednih kuštravih glavic, paglavcev in otrok; zdi se, da je prenapolnjena, toda to poetično licenco štejem avtorju v dobro, ker je tako imenitno zadel tisti živ žav, ki vlada ob takih prilikah in daje v višinah sliki oni ambient, ki ga tako radi gledamo v stoterih angelčkih in njihovih glavicah na baročnih slikah.
Čudovita tipa sta tista blažena mama s krpfi, ki so naslikani tako, da bi jih smeli (če že drugega nočejo mladi priznati Gaspariju) uvrstiti med najboljše, kar je ustvarila naša poparižljena moderna. Pa tudi ljubeznivi gospod župnik je poosebljena dobrota, skromnost in zadovoljstvo! škoda, da kozarci z rajnim vinoem niso tako briljantno stilizirani, kakor so krofi; malo več ubranosti bi tudi ne škodovalo malce pisanemu mestu, ki ga zavzemala pogača in pušeljc, in če smemo avtorja opozoriti na sicer komai opazljivo napako, omenjamo listo prostorno stisnjenost osenčenih gostov v harmonikar-jewi vrsti, kar povzroča, da je zlezel gosposki gost s ščipalnikom na nosu — menda aosnoH učitelj — perspektivično skoraj v mizo.
Pa to so malenkostne napake, ki izginejo pred izrednimi vrlinami, kakršne odlikujejo Gasparijev najnovejši umotvor.
V—i.
Oder, ki sega neposredno do prve vrste sedežev, je opremljen le z modrimi zavesami. Režiser Spitzer je razpolagal z najpreprostejšimi sredstvi, ko je msiznačeval sceno. V sredini odra je bilo nekaj nepokritih praktikablov, ki so mu služili deloma za ponazoritev inscenacije deloma za boljše in preglednejše razporejanje oseb. Prvo dejanje inscenacijsko srploh ni bdlo naznačeno. Igralci so staili na različnih mestih in se pogovarjali o izidu volitev. Samo sončnik nervozne učiteljice je na-značeval, da se .vrši prvo dejanje nekje na prostem. Z zanikanjem materielnega scenskega okvira je stopila vsebina Cankarjeve drame v ospredje, kar je tudi režija zelo poudarila. Zunanja dinamika ni bila sicer tako močna kot pri naših predstavah, ker igramo mi v primeri s češkim igralcem sploh temperamentnejše, toda notranja dinamika je v skrbno zrežiranem dialogu in v tipih, ki so jih podali igralci, dobila v prvih treh dejanjih take oblike, da so presenečale. V prvi vrsti moram omeniti župnika, ki ga je podal igralec v tako dovršeni in, prepričevalni obliki, da
M ga Ml tudi prt res*. Hvaatja, maatm) Jerman, Komar so bOt po režiserju skrbno zbrani predstavniki Cankarjevih likov, ženske bo nekoliko zaostajale, dasi moram omeniti igralko, ki Je igrala Jermanov© mater. Ganljiv je bil prizor v IL dejanju, ko nadučitelj ln Komar čistita ftolsfko knjižnico, imena slovenskih pisateljev in pesnikov so zvenela s odra v drugam jeziku domače in toplo. Višek pa j« bil, ko sta prišla do Prešerna, ki g« je bilo tu® treba odstraniti ls knjižnice. Topla Cankarjeva beseda, pomešana z njegovo ostro satiro, se je dela/vrftlh Igralcev, ki ne pomajo naše literarne zgodovine, tako dojmila, da Je Ječmen zagrabil pri'Prešernovem imenu keur oel kup knjig in jih kot Prešernove vrgel iz knjižnice. Kakor da se je aOorival v tej nezavedni igralčevi gesti globok simbol drobne Prešernove knjižice, Id zaleže kar za cel kup knjig! ...
Nimam' prostora, da bi popisal lepe Vtl-ske prvih treh dejanj, ki so bila res izvrstno podana. Četrto in peto dejanje me je motilo v toliko, ker so spremenili tekst. Zanimivo je bilo to, da 90 Cankarja omilili in ne zaostrili, kot bi pričakovali. Črtali so Jermanov prizor s samokresom, prav tako so spremenili konec, ker se jttm je zdel preveč pesimističen. Presenetil pa je prizor, ko se župnik in Jerman pobotata. VodAk je sicer označil v svoji kritiki delo kot antiklerikalno, toda v obliki, kot je bilo uprizorjeno, je bilo mnogo milejše kakor v originalu. Samo Komarju niso odpustili, ker so videli v njem zarodek fašizma. Toda to so ie podrobnosti, ki bi jih pravično lahko ocenil v daljši študiji. Poudariti eamno hočem, da je bila predsta-
v* znJilmtra ln topa kljub oroeo^ento m
nas nenavadnim tekstovnim spremembam ▼ zadnjih dveh dejanjih.	—K. B.
Kako «• narndi poinajo med aeboj? Praška »Pfitomnoet< je priobčila ▼ zadnjih dveh številkah odgovore na anketo, ki jo je izvršila med angleškimi intelektualcu Leslie Hi-11. Anketa obsega osem vprašanj o Češkoslovaški. Odgovori kažejo, da ima velika večina vprašanih oseb porazno medle pojme o tej državi, ki js nedvomno mnogo storila, da bi z inteligentno propagando opozorila nase. Vsi kažejo dobro voljo (videti je. da je tuja propaganda zoper Češkoslovaško dosegla prav tako malo, kakor propaganda za Češkoslovaško), toda redkodko izmed vprašanih ima vsaj jasen geografski poj ran o deželi, ki Jo je Bismarck označil za ključ srednje Evrope. Tudi ta anketa kaže, kako težka je pot spoznavanja med naroda. Vsekako bi svetovali, da bi si sestavek -Hvala za vprašanje« v praški »pfiton;- ogledali tisti naši kulturni delavci, k ' <h v ljubljanskih oštarijah razpravlja o slovenski kulturni propagandi v svetu. Če Češkoslovaška 2 vsemi svojimi sredstvi in obsežnim delom odličnih piscev in organizatorjev ni dosegla večjega uspeha, koliko neki poznajo zunaj šele nas in prgišče naše zemlje? 0 tem naj bi zlasti razmišljali avtorji »Naših pogledov«.
Alfonz Daudet? K članku, ki smo ga priobčili prejšnji teden v »Jutru«, nam piše prevajalec »Lidije« g. Radivoj Rehar, da je ime Alfonz Daudet samo na ovitku, medtem ko je na notranji naalovni strani in v uvodu pra/vilno: »Alphonse Daudet«. Potemtakem je Daudeta spremenil v slovenskega Alfonza opremljevalec knjige.
ŠPORT
Pregled po I. razredu LNP
Sedem tekem bi se bilo moralo odigrati v nedeljo za prvenstvo LNP, pa so jih le pet privedli srečno do konca. Ena je sploh izostala iz sporeda, eno so pa še pred polčasom končali, ker je postalo na igrišču preburno. Počasi se jesensko tekmovanje za podsavezno prvenstvo nagiblje h koncu; če ne bi bilo nepredvidenih zaostankov, bi prihodnjo nedeljo lahko napravili za to jesen že zaključno bilanco. Tako pa bomo morali paziti, da ujamemo pred spomladjo sem ter tja še kako spodobno nedeljo, ki bo dovolila zaostankarjem, da zamujeno nadoknadijo.
Celjska skupina
S to skupino je bilo največ ln prav hudih preglavic. Sedaj tik pred koncem so se razmere še posebno zaostrile. Celjani nimajo sreče s trboveljskim priveskom. Ni čuda, če so se že na podsavezni skupščini odločno branili druščine iz revirjev. Toda doslej so mogli sodniki tekme, kakor si že bodi, vsaj dovesti do konca devetdesete -minute, če se je bitka Amater—Celje morala zaključiti še pred polčasom, je pa že morala biti huda reč. In kdo naj sedaj prisili Celjane, da bodo šli odigrat še preostanek tekme?
V tej skupini, ki bi morala pravtako kot mariborska zaradi dveh kvalifikacijskih tekem pred spomladanskim finalom zaključiti že povsem oba dela tekmovanja, je še vedno odprto drugo mesto. Celjani so tudi neglede na izid tekme z Amaterjem bili sigurni prvi. Amatercem pa sledijo Atletiki, ki so Imeli v srečanju z Olimpom možnost, da Amaterce za eno točko prehitijo, če bi ga bili Celjani v redu odpravilL Prišlo pa je precej drugače. Niti niso Atletiki utegnili odvzeti obeh točk Olimpu, še ene ne, niti niso Celjani odpravili Ama-tercev. Po dosedanji praksi sodeč, bo LNP (ne da bi hoteli s tem prejudicirati bodočim sklepom) najbrže verificiral tekmo Amater—Celje, ki je ostala do predčasne prekinitve neodločena 1:1, s 3:0 za Celje, tako da bi Celjani potem dosegli 15 točk, dočim bi Amater ostal na svojih sedanjih devetih. V takem primeru imajo Atletiki možnost, da se v zaostali tekmi z Olimpom prerinejo preko Amaterja na drugo mesto in si odprejo možnost za dosego poti v finale. Olimpu prirastek dveh točk ne koristi nič, Trbovlje ostane, tudi če v še preostali tekmi doseže prvi dve točki, vendar na poslednjem mestu. Stanje v tablici je zaenkrat tako: Celje	7 6 1 0 82: 7 13
Amater	7 4 1 2 35:11 9
Atletiki	7 3 2 2 23:12 8
Olimp	6 2 0 4 10:18 4
Trbovlje	7 0 0 7 5:57 0
Nedeljska rezultata sta bila: Olimp— Atletiki 1:0. Amater—Celje 1:1; poslednji rezultat v tablici ni vštet. V zaostanku je tekma Atletiki—Olimp, prihodnjo nedeljo pa je na sporedu še poslednja redna tekma Trbovlje—Olimp.
Ljubljanska skupina
Razen tekme Svoboda—Bratstvo, ki ji je tiskarski škrat pomagal do odgoditve, se je spored tudi na zasneženih igriščih v redu odvil. Rezultati so bili: Kranj—Reka 2:1, Mars—Slovan 5:1, Hermes—Jadran 6:1. Vrstni red se v tablici po teh rezultatih ni spremenil, pač pa je drugače doživela tablica bistvene spremembe.
Kranj je z eno tekmo pred drugimi še vedno na prvem mestu. Po zgubljenih točkah pa so šiškarji že pred Kranjčani. Oboji skupaj pa so se že za močno spoznanje ločili od ostalih, tako da smemo v teh dveh moštvih že nekako nazreti prvo dvojico v tablici, ki bo spomladi zastopala ljubljansko skupine v finalnem tekmovanju. Vrstni red med njima bo najbrže določilo njuno srečanje v povratni tekmi prvo nedeljo marca meseca.
Proti Reki je imel Kranj pravzaprav majhne šance. Uspel pa je le z boljšo kon-dicijo svojega moštva in v drugem polčasu odnesel še drugo piko. Toda moral bo svoje moštvo še Izdatno poboljšati, če bo hotel igrati kako vlogo v finalnem tekmovanju. Sedaj se končuje prvenstvena kampanja in v tej dobi morajo biti moštva v svoji najboljši formi. Nedeljski nogomet med Reko in Kranjem pa ni bil prvorazreden! Rečani so zamudili priliko za tretje mesto, bogve, če se jim bo še nudila v tem tekmovanju!
Za Kolinsko tvornico so Poljanci krepko distancirali svojega konkurenta na koncu tablice. Slovan ima resda najmanj odigranih tekem, vendar je le majhno upanje, da bo v preostalih petih tekmah utegnil nadoknaditi zgubljeni teren. Poleg tega ima še prvo tekmo z Marsom v zaostanku, če bodo Poljanci tudi v tej vsaj na pol uspe-čnL se že lahko smatrajo varne, škoda jo
Slovana; ko si je po mnogih letih končno priboril prvorazrednost, ga je udarec z igriščem pahnil v pogubo.
Na Jadranovem Igrišču so si ši&karjl r sigurni maniri prišteli nadaljnji dve točki. Zelo so se približali vrhu tablice, ki ga bodo nemara v končnih borbah le naskočili. Z nerodnim rezultatom so se Trnovčani postavili v vodstvo spodnje hiše, ki jo označuje pasivna razlika golov, o čemer se jim med uspešnim startom tekom prvih nedelj gotovo ni sanjalo.
Tablica ljubljanske skupine je po nedeljskih rezultatih:
Kranj	11 7 2 2 34:10 18
Hermes	10 7 1 2 29:12 15
Svoboda	10 5 2 3 30:19 12
Reka	10 6 0 4 19:16 12
Jadran	10 5 2 3 17:20 12
Bratstvo	10 3 0 7 19:28 6
Mars	10 2 1 7 16:35 5
Slovan	9 1 0 8 10:34 2
V	tej skupini so v zaostanku tekme: Slovan—Mars, Hermes—Reka, Slovan— Jadran in Svoboda—Bratstvo. Prihodnjo nedeljo je na sporedu poslednje za to jesen določeno kolo, in sicer: Svoboda—Reka, Kranj—Jadran, Slovan—Hermes, Brastvo —Mars.
Mariborska skupina
ima razen ene vse tekme pod streho. Nerodno se je pokazalo, da je zaostalo srečanje med CŠK in Muro, ki je bilo po žrebu določeno na začetek tekmovanja. Kajti prilike so nanesle, da bo prav ta tekma odločala o prvem mestu. In ne samo o prvem, temveč tudi o tretjem ln četrtem. Drugo pa je že dokončno oddano železničarju.
To nedeljo Je CSK odpravil Gradjanske-ga gladko s 4:0. S to zmago je preskočil Muro ln Maribor. V preostali tekmi z Muro ima možnost v primeru, če zmaga, zasesti prvo mesto, če zgubi, pride Mura s četrtega na prvo mesto z boljšim količnikom, v tem primeru bi padel ČSK na tretje mesto, še ena možnost je: da ostane tekma neodločena. Tedaj bi bil ČSK z boljšim količnikom pred železničarjem, Mura pa pravtako z boljšim količnikom pred Mariborom. Rahlo upanje ima Maribor le v primeru Murinega poraza; potem utegne priti preko drugega celjskega kluba v finale. Bolj se skoroda niso mogle prilike kompliciratl pred edino fie preostalo tekmo!
Omenjene možnosti so razvidne iz naslednje tablice:
železničar	10 6 1 8 81:28 18
CSK	9 5 2 2 29:15 12
Maribor	10 6 0 4 35:21 12
Mura	9 5 1 3 28:15 11
Rapid	10 5 0 5 20:25 10
Gradjanski	10 0 0 10 4:48 0
Prihodnjo nedeljo torej ČSK—Mura in odločitev!	O. O.
JASO v preteklem letu
V	sredo 17. t. m. se je vršil v zbornični dvorani na univerza občni zbor Jugoslovanske Akademske Smučarke Športne Organizacije ob precejšnji udeležbi članstva. PoročLia odibornikov so pokazala da je društvo v letošnji sezoni Joseglo nove uspehe in stopilo velik korak bližje svojemu cilju, po6tati voditelj akademskega športa ljubljanske univerze. Društveni člani so si v letošnjem letu priborili državno prvenstvo univerz v alpski kombinaciji pred vsemi jugcslovenskimi tekmovalci akademiki ter pred narodno konkurenco praške univerze ter reprezentance leobenske visoke šole. Največ je k temu pripomogel Hubert Heim. ki je s svojo zmago nad evetovn.m akademskim prvakom Harerjem opozoril na jugoslovenske smučar;« ne samo domačo, temveč tudi tujo javnost. JASO je ustanovila tudi nekak akademski Kandahar s svojo tekmo za zlat znak društva. Tekana pe bo odslej vr«ila vsako leto, saj je že lansko zanimanje pokazalo potrebo po 6ličnih prireditvah. Ž al pa ni mogel JASO izvesti 6voje največje naloge, namreč udeležiti ee akademskega svetovnega prvenstva v Avstriji in izvesti ekskurzijo na KoroSko. Obojemu je bilo vzrok slabo finančno stanje društva.
Revizorski odbor je izrekel vse.n odbornikom razrešnico s pohvalo. Sledile so volitve. pri katerih je bil izvoljen 7a predsednika Fux Miran, za Podpredsednika Rei-cher Saša- za tajnika Dolenc Matjanko, za tehničnega referenta Močnik Cveto za Ha-gajnika Na<rv Viktor. Ostala oiborniška mesta so zasedli mladi in a^rilni člani društva. V svojem nastopnem srovoru je tov. predsednik podal nekaj m:s!i za bodoč*, delo. ki bo v glavnem obstojalo v ustanovitvi ,ruwloveneke^a Akademskega PpOrt-nega Saveza. udeležbe jugosfovenskih akademikov na svetovnih tekmah ter ustano-
vitev loto m tstosno uro jo naroda. Ob
kljufikn svojega govora je predsednik Tvx
pozval vse član« k resnemu in iskrenemu sodelovanju.	.
Pri samostojnih predlogah je bilo sklenjeno, da »e občni zbor še enkrat zahvali ca pomoč g. ministru n. r. dr. Rogiču, narodnim poslancem Sekuli Zečeviču, Rajku Turku, d*. Riku Fuiu, dr. Lovrenčiču, nadalje dnevnikoma »Jutru« in »Slovenskemu Narodu« ter vsej ostali javnosti za moralno in gmotno pomoč.
Pred zaključkom občnega sboira je tov. predsednik prečita! dopda Avstrijske Akademske Organizacije, ki vabi JASO, da ee udeleži letošnjih akademskih tekem v Hof-gasteinu. Izjavil je, da. je po dosedanjih iz-gitfdih udeležba naših akademikov zagotovljena
Tek Osvobofetija v Maribora
Tek osvobojenja skozi mesto Maribor priredi SK Železničar, Mariibor v sredo 1. decembra ob 10.90 za prehodni pokal tvrdke Vahtar, v spomin narodnega borca Toneta Vahtarja.
Start je točno ob 10.80 na Konoščevi ulici, (pred bivšim igriščem ISSK. Maribora).
Proga vodi po Koroščevi in Maistrovi ulici. Zrjnjskega tigu. Kolodvorski ulici, Ale-keandrovi ulici do cilja na trg Svobode. Skupna dolžina proge znaša ca<a 1810 m.
Pravico starta imajo verificirani in neve-rificirani člani vseh v JLAS včlanjenih klubov. Člani ostalih klubov, Sokoli, vojaki in dijaki slovanske narodnosti.
Prijave brez prijavnine je poslati najkasneje do 30. k m. do 12, na naslov: Vladimir Vemuti, podružnica Celjske posojilnice, Mar ribor, Aleksandrova ulica 11. Upoštevaje se bodo samo pismene prijave.
Nagrade: zmagovalec prejme prehodni »Vahtarjev poikal«, ki ga brani g. Štefan Germovšek, SSK Maraton, Maribor. Ostalih pet planiranih tekmovalcev prejme častna darida, oziroma diplome. Vsi startajoči pa dobijo spominske trake.
Častno pokroviteljstvo prireditve Je prevzel komandant mesta MariboT.
Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS.
Predaja nagrad zmagovalcem bo takoj po končanem teku na tipu Svobode.
Tekmovanje ee vrši v vsakem vremenu.
SK Lfabljana. Danes točno ob 15. obvezen trening ligine in rezervne skupine.
Sestanek zastopnikov ljubljanskih smučarskih klubov. V sredo 24. t. m. bo ob 15.
v tajništvu Ilirije, &elenburgova uiioa 7/H desno, sestanek zastopnikov klubov Ljubljane, Reke in Ilirije. Na sestanku bo sporazumno določena celotna organizacija velikega gozdnega teka smučarjev, ki bo prekvidoma 28. t. m. in katero izvedejo navedeni klubi letošnjo zimo skupno, kar bo zanimanje za te viete tekov izdatno dvignilo. Sestanka naj ee zastopniki gotovo in točno udeležijo!
Občni zbor SK Ilirije. Upravni odbor obvešča celokupno članstvo, da bo klubov redni občni zbor 9. XII. 1937 z običajnim dnevnim redom. Ura in kraj, kjer se bo občni zbor vršil, bosta pravočasno objavljena, ravnotako tnali razpfe istega,
SK Ilirija Drevi ob 20.30 ponovna pie-narna seja klulbovega upravnega odbora. Sekcije naj predložijo sezname članstva in naraščaja in inventarne sezname e navedbo dejanske vrednosti. Ker so to zadnje seje pred občnim zborom, naj prisostvujejo istim vsi člani odbora. — (Lahkoatletska sekcija). Zimski kondicijefci treningi vsak torek ob 16.30 v telovadnici državne klasične gimnazije. Tomanova ulica.
Seja smučarske sekcije SK Ilirije drevi ob 19. v klubovem lokalu.
Sokol
Sokslsko društvo (Moste prt Ljubljani
priredi jutri v sredo 24. t. m. ob 20. v kinu Moste predavanje »Alžir in Tunis« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Pirnat Viktor.
Sokojsko drufltvo Črnomelj priredi jutri v sredo 24. t. m. ob 20 v svojem domu predavanje »LuSiški Srbi v preteklosti in sedanjosti« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav.
RADIO
Torek 23. novembra
LJubljana 11: šolska ura: Glasbeno predavanje: Blaž Potočnik (Gregor Rihar) g. prof. Matija Tome in dijaški pevski zbor).
—	12: Operetni venčki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Angleški skladatelji (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Pester spored (koncert Radijskega orkestra). — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. Fr. Veber). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Peter Mrkonjlč v Zagrebu (dr. Ivan Nevestič).
—	19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Večer starih mojstrov: Orkestralni in klavirski koncert s sodelovanjem prof. Marjana Lipovška in Radijskega orkestra. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za zabavo in oddih (plošče). —
Sreda 24. novembra
Ljubljana 12: Pariške pesmice« (plošče). —12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza.
—	18: »Umirajoča zemlja«, igra o kolonizaciji Nove Zelandije (spisal E. Turk, izvajajo člani rad. igr. družine). — 18.40: Od Save do Črnega grabna (g. Franjo Golob). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Nordijski narodi in mi (dr. Fr. Bubanovič). — 19.50: Šah. — 20: Za ples (plošče). 20.30: Slovenski vokalni kvintet — 21.15: Citraški trio »Vesna«. — 22: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Radijski jazz.
Beograd 17.20: Orkester in narodna glasba. — 20: Pevska ura. — 21.30: Humor in komorna glasba. — Zagreb 17.30: Otroška ura. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka in plesna mu-zika. — Praga 19.25: Vojaška godba. — 20.30: Operni odlomki. — 21.35: Komorna glasba. — 22.25: Plošče. — Varšava 19.25: Pevski in klavirski koncert. — 20: Plošče.
—	21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 11.25: Koncertna ura. — 16.05: Simfonična glasba s plošč. — 17.30: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.35: Orkestralni in klavirski koncert. — 22: Vojaška godba. — Berlin 19.15: Vedra muzika. — 21: Bruckner I. simfonija. — 22.30: Lahika godba in ples.
—	Miinchen 19.10: Stare in nove koračnice.— ž0: Iz življenja živali. — 21.20: Brahms: Koncert v B-duru za klavir in orkester. — 22.30: Kakor Berlin, *
Fellce Natale:
19
smrtnih grehov
Povest iz Casanovovih dni
Okrenil je gondolo v novo smer. Pri svitu nestalno gorečih plamenic, ki so bile zasajene tu pa tam, na ovinkih, na kolih ali na vogalih hiš, sva preplula še tri ali štiri mostne oboke; nato sva zavila na kanal, kjer je bilo tema kakor v rogu.
—II—
Gondolir me je bil spravil v položaj, čigar ne-zaslišanost sem šele popolnoma razumel, ko sem stopil v »salon« donne Giulie. V sobani, bogato opravljeni z muranskimi zrcali in mehkimi blazinami ter bleščeče razsvetljeni z obilico voščenk, me je sprejela le-ta... dostojanstvena, belolasa matrona... in pohotna slika Venere, ki je zavzemala dobršen del srednje stene, me je poučila, da te sveče ne morejo goreti presveti Devici na čast.
Pogled na moje duhovniško oblačilo je bil menda tisto, kar je budilo na ustnicah donne Giulie zmeden smehljaj, ko me je nekam poslovno vprar-šala, kaj želim.
Ubogal sem znamenje njene roke in najprej sedel na eno izmed blazin, ki me je objela kakor mehko telo zaljubljene ženske, preden sem si s
težavo pripravil besede ter začel: »Samotanski brat Angelo Croce sem, madonna.« Tako sem dejal in se v srcu zahvalil Previdnosti, da mi je bila z načrtom vred kakor po -čudežu vdahnila to ime. »Milih darov prosim za dobrodelne ustanove svetega Antonia.«
Donna Giulia se je nasmehnila.
»In mislite, da ste tu pred pravo kovačnico, pa-dre? Ali ste mar tujec v Benetkah?«
Zdaj sem ji lahko z mirno vestjo odvrnil, da sem res forestiere v mestu lagun, in donna Giulia je menila:
»O, saj nismo takšne, padre, kakor sta nas zunaj v svetu razvpili .mržnja in zavist. Tudi me rade darujemo od svojega za izgubljene brate in sestre, ki jih tareta stiska in pomanjkanje. Hkratu pa dobro vemo, zakaj se izkušamo varovati sovražnikov ... in zato vas prosim, padre, preden kaj rečem ali storim, da mi zaupate, kdo vas je napotil v našo hišo?«
Po pravici sem ji zatrdil, da me ni pripeljal semkaj nihče drug kakor gondolir.
»Stari Martino Bianchi?« je zdaj vprašala donna Giulia.
»Tujec sem v Benetkah, madonna, in res ne vem, kako mu je ime; a star se mi je zdel v resnici, bogme da.«
Čudno: donna Giulia se je zadovoljila s tem odgovorom. Za trenutek mi je prišlo na misel, da je morala gledati skozi zaprte vetrnice in opaziti, v čigavi gondoli in čigavi družbi sem se pripeljal k nji in njenim varovankam.
»Ali bo zadostovalo, padre?«
S temi besedami je izvlekla bisernat mofinjiček, kakršne so vezle imenitne gospe in gospodične v mojih mladih letih, ter mi z vidnim spoštovanjem položila svetal zlatnik v roko.
In nekam žalostno je pripomnila: »Nikar ne mislite, padre, da sem bila zmerom v tej hiši in v tem poklicu; mošnjiček, kamor spravljam zdaj plačilo greha, pomni boljše čase. Narejen je bil v eni izmed marmornatih palač ob Velikem kanalu, in če ga pogledate, najdete na njem še zdaj grb hiše, odkoder je izšel.«
Tako govoreč mi je zaupljivo podala polno mošnjo, na kar sem nehote pripomnil, da pomeni tolikšno bogastvo, ne glede na svoj izvir, za darovalca, ki ga pobožno položi služabniku Cerkve v roko, milost nebes im odpuščanje grehov.
Videti je bilo, da so šle moje besede donni Giulii do živega.
V drugo je odvezala mošnjič, mi položila v dlan nov zlatnik za dobrodelno ustanovo svetega Antonia in dejala: »Človek se stara, fra Angelo... kaj ne, tako vam je ime... in pod belimi lasmi se misli od dne do dne rajši ukvarjajo z minljivostjo vseh posvetnih reči. Tudi v moiem položaju bi človek rad mirno umrl in bil deležen krščanskega pogreba, in to je vzrok, da drage volje da, kar more. Vzemite!«
Skoraj se nisem upal verjeti svojim očem.
Donna Giulia je pridala bogatemu darilu še tretji zlatnik.
Nato je mahoma vstala, in zazdelo se mi Je, da me hoče na ta način odpraviti; zakaj iz sosednjega prostora so prihajali glasovi, in donna Giulia se je plašno ozrla v tisto stran.
Vendar se nisem dal odgnati.
»Hoteli ste govoriti o svoji preteklosti, madonna,« sem dejal.
»Drugič,« je rekla Giulia, »zdi se mi...«
Pokazala je na izhod, a že je bilo prepozno; kajti vrata sosednjega prostora so se ta mah odprla, in prebivalike »čase«, ki so me najbrže imele za gosta, so druga za drugo stopile v salon.
Donna Giulia zdaj seveda ni mogla drugega, kakor da se je z dostojanstvom vdala v neogibnost, posebno še, ko me je ena izmed deklet... Rosa so jo imenovali, in nosila je breskovorožnato srajco ... zgrabila mene, ki sem že vstajal, da bi se poslovil, okrog pasu in zaplesala z menoj.
»Ali, donna Rosa,« sem začul Giuliin očitajoči glas, »padre prosi v naši hiši za mile darove svetemu Antoniu...«
Vse, kar je še hotela povedati, je utonilo v hihi-tanju, s katerim so tovarišice obsule donno Roso in mene.
Do tistih dob nisem bil vajen plesa. Donna Rosa ni odnehala, in čez minuto se je vse, zrcala v salonu, slika bujne Venere, donna Giulia in njene varovanke, v krogu sukalo okoli mene in donne Rose.
Nanjo oprt, sem se zgrudil na eno izmed kipečih blazin ter začutil, kako se je dvojica mehkih in toplih lakti nalik kači v raju ovila mojega telesa.
B#s«da 1 Dia. davek « Dn i*	al' lajanje naslova
6 D-a. Najmanjši tneeek 17 Din.
Samostojen trgovec
s močno voij* za delo, ambiciozen, marljiv lahko dob' vodilno »talno mesto v večjem trgovskem ood jetju. Potrebna kavcija Din o>'^nnlbe na ogl. odd- Jutra pod »Ambiciozen«.	29S16-1
Biro »Central«
Kolarčeva 10-L Beograd tel 26—228. — namešča vsak dan kuharice, so bartce dekleta, vsako vrstno žensko služinčad v Beogradu ln notranjo srtL	28858 1
Dekle
ne premlado kot pomoč gospodinji, ašfem. Prednost imajo one. ki so že biile v službi in ki so vešče šivanja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 večja otroka«.
30015-1
Absolviranega
pravnika
potrebuje večja (miljon ska) trgovinska obrt za splošni upravni oddelek. Prednost se daje re-flektentom. ki že imajo nekaj upravne, sodne ali odvetniške prakse. — Cen j. ponudbe, v katerih naj se navedejo vsi osebni podatki (curricu-lum vltae) in kako plačo zahteva prosilec, na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vsestranski 11589-.
29983 1
Mizarja
s popolno praks« pri strojih. sprejmem v stalno službo. Šlibar Franc, mi-zaTStvo. Jesenice.
30107-1 Gospodično
g perfokt.n:m zn-a.njpm nemščine in po možnosti fran-e i-'ine. za pof<o!dan?ke ure iščem k dvema deklicama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30119-1
Frizerja ali frizerko
dobro m-oč. iščem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celin pod »Stalno oamešVnje« Kima
Korespondentka
za slovensko in nemško ko-rp.spviidenoo, dobi mesto. Pi-mt-n- ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Zmožna in delavna«.
a*»351
Vsak« fw>seda 50 oar da v-k 3 Din: u šitr* ali da janj» aasiov« g 'Dn: na> manjši 7.nss">k 15 Din.
Kleparski pomočnik
sta.r 22 let, priden m po-šren. išče kakršnekoli zaposlitve. NasLrv v vseh poslovalnicah Jutra.
331127-2
,1 OfiLASI
M33SBSSH
Pošten, priden
delavec
i znanjem nesmš&sn-e, išče službo skladiščnika, potnika, sluge, kurjača ali slič-no. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožen 77«.	$>116-2
Trgovski pomočnik
vs^estnamstoo uporaben, vojaščine prost, samski, prikupen, vešč knjigovodstva odličen organizator, verzi-ran v velika mešani trgovini, želi mesto v prodajalni, blagajni, skladišču kot vodja podružnice ali slično. Polo-ži kavcijo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Položim kavcijo« 30118-2
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ai; lajanje naslova S Din. Najmanjši uiear* 17 Din.
Profesorja
ki bi poučeval vse predmete — posebno jezike, iščem. Ponudbe takoj na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv ukpeh« 30L14-4
Med mestom In deželo
posreduje »Jutro v« mali ^srlasnfb
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo snamke za 3 din.
Izurjen kurjač
3 strokovnem izpitom pri parnih kiotlih in hotelskih napravah, z večletno prakso rn tozadevnim spričevalom, išče službo proti plači po gosjovoru. Nastop službe na željo tudi takoj. Poiifcve se v vseh poslovalnicah Jutra pod »Vesten kurjač«.
301)12-2
Natakarica
vešča vseh del, išče službo za takoj Najrajši v Ljubljani!, Kranju ali Trž"'ču, v eno boljših gostiln ali re-stavTaoiij. Cenj. ponudbe na cirl. odd. Jutra pod ailro »Marljiva in h;'ora«.
29S80-2
Potiiilfi
Beseda 1 Din davek S Dii, za šifro ali dajanje naslova i Dn. N»imanjšJ zi>?*ek 17 D.n
Zastopnika
za mineralno olje, išče im-portna, v Sloveniji dobro uvedena tvrdka. Ponudbe naj pošljejo saimo gospodje, ki poanaio stroko in so pri industrijah in strankah dobro uvedeni, na ogl. odd. Jutra pod »Pennoline«.
30125-5
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10 000 Din.
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik mntmie umetni jahač
ULLiL
Beseda 1 Dn. Iavek 8 Din >a šifro ali lajanj« •■»«*/*» 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Sesalec za prah
istosm-erni tok 360 V, prodam. Ogled dopoldan. Žup-nek. Gledališka 10, pri-tliičip 30L17-6
Plinsko peč
prodam. SeJjak Miklošičeva cesta št. NVIt.
39C34-«
Avto, moto
Motorno kolo
Lzborno 500 ccm, zamenjam za stavoni materija!. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7000«.
30106-110
Opel - Kadet
tovarniško nov, prodam po zelo niriki oe-mi radi bolezni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«.
30130-10
Stroji
Beseda 1 Din. Iavek 8 Dn. za šiiro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stabilni motor
na vpojtti ali lesni plin, eventualno Diesel, rabljen, v garantirano dobrem stanju od 35 KS, kupim za gotovino. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »St«ib:lni«.
29&19-29
Pisalni stroj
novejšega sistema, brezhiben, poceni prodam. Ma teiič Josip, Ljubljana. Groharjeva 3.
30111-29
55
Nesreča je pa hotela, da je voz zadel ob prvi kol in obtičal; vrv se je pretrgala, in voz se je prekopicnil v vodo, konj je pa dirjal naprej, kakor da bi bilo vse v najlepšem redu. Lastnik, ki je bil ta čas prisopihal na lice mesta, je obupan zrl na vrvrajočo globino. r
Pohištvo
Besede 1 Diu Iavek a Din. za šifro aii lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pohištvo
dobro ohranjeno, za eno osebo ln predsobno steno, belo ter plinski ri-šo. — vse v dobrem stanju poceni naprodaj, za radj selitve. Gajeva 3-II levo.
29931-12
Glasbila
tteeeda 1 Dm. iavek 8 Dui
za šifro -tli lajanj« naslova 5 Dm. Najmanj j' oesek 17 Djl
Klavirsko
harmoniko
novo. znamke »Hohner« s 120 basi ln dvema re glstroma ugodno napro daj. Cerne. Gradišče št. 13.	29813 26
Beseda 1 Dn Iavek 3 D'n za Šifro ili iajanje naslova 5 Din. Na'■manjši znesek 17 Dn.
4-cevni radio
prodam. Frank opan ska 93/TT Oblak.	39095-9
W4TFltM
Beseda I Din. davek S Din za šifro »1- > '	'nr»
S Dn NaimanjSI raesek 17 Din.
črn pes
bernardinec
ki se je zatekel 30. t. m. se dobi v meHanični delavnici v Dev. Mac. v Polju 29.	30115-27
Lep srnjak
star 6 mef?ec«v, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9oieo--37
Pridelki
Beseda 1 Dn. davek 3 Dn za š!frn al- lannj* na-s|<>v» 5 Dn. Najmanjši znesek 17 Dm.
Fižol, lečo,
luščeni grah
mak. oreh >va jederua vn krompir, — uuJ. najceneje Sever Se Komp. Ljubljana Gosposvetsk* cesta 5.
29720-33
ugfi
Beseda 1 Dn davik 0 Dn za 5ifr> dajanje n»»|o»» 5 Din. Najmanjši znese 6 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenab
ČERNE - juvelir
Ljubljana. WoIfova uL 1
Kupim
Beseda 1 Dn. Iivek S Dn za šifro ali lajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Da.
Parni kotel
od 160 do 300 litrov. 9—5 atmosfer kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Parni kotel Z«.
301<S 7
rrHnamnri
Beseda 1 Dn Iavek 8 Dn u šifro ali lajanje naslova S Dn Najmanjši ue»ek 17 DJL
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10.
Izposluje vse bančne, kreditne posle, nakup in prodajo
hranilnih knjižic
najugodnejše proti takojšnjemu plačilu.
39-16
ri¥t
Beseda 1 Din iuvek 3 Din za šifro ajj dajanje naslova 5 Din. Naimanjš* znesek 17 Din.
Zimska jabolka
prodaja po Dn 1.50 (il kg) A. Lottspeich Rimske Top lice.	29609-34
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40.
kupuje HRA- 1LNE KNJI2.CE
vseh i.u. zavodov
VREDNOSTNE PAPIRJE vsHi vrst VALUTE vse ti držav po nad. ^ dnevni ceni.
237 :e
Kupim
vložne knjiižiioe Ljudeke posojilnice v Celju do zneska 60.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Celje« 901214-16
Hranilne knjižice Jngobanke, Kreditne banke. Ljudske posojilnice liublj.
Mestne hranilnice, večje zneske, kupim. Pla čam visoko ceno takoj gotovini.
Al. Planinšek
ag za bančne kreditne posle. Ljubljana, Beethov nova ul. 14/1.
20662-16
Posojilo ca 20.000
iščem. Nudim si«umo ga ranoijo in stalno službo. Sprejmem tudi družabnika (družabnico) k dobičkanosni in prometni trgovini. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kapital sigurno naložen«.
Tihega družabnika ali dni?pbT",w>
sprejmo novo zelo rf-nta M no podjetie za razširjen'e obrata. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Visoka renta«.
80102-16
R»seda 1 Do iavek 9 Dn
za šifro *l-; laianje na#l«va
5 Dn. Najmmjš! znesek 17 Dn.
Večje število parce
koTTVilt-ksov posestev, gozdov. trgovskih in stanovanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradben, strokov no izobražen posredovalec
KUNAVER LUDVIK Cesta žS. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitel^ za nasv-t-e brezplačno na razpolaen.
09 20
Parcela
naprodaj pri S^adnonu — ca 6^0 kv. m ik> Din 68 za zidanje vile. Dopis* na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodna lega«.
30121-20
INSERIRAJ V „JUTRU"!
HOTEL KRONA"
Murska Sobota
IŠČE ZAKUPNIKA. V primeru zahteve, more biti govora tudi o prodaji. Obrnite se izključno na tt. »Jugo« d. z o. z., Maribor,
Glavni trg 23.
HIVEC PlE 5M05TI' tlORAHAJt tlEM&KRILlIVA!
tisoCj m tisoči simn zmmdujejojodoiui 3EJ0 MMOGE ZAHVALE; PAZITE flA IME, MORAH
k&£>] uginefidrtjc^ ekemi ud ^ifadauja ku> ineafct '	mtttk. pfcotano?! labtercute 30 f<*$©<*.
liHUUMmt™\mr\UMMl!iffl mm
MOOJRHK KOIHETIKV-SPLIT-
3 tt. 17874/87
t
Umrla nam je naša nadvse ljubljena mamica, gospa
MARIJA KAISER, roj. Košir
posestnica v Dravljah 171.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dravljah.
DRAVLJE, dne 22. novembra 1937.
Žalujoči soprog ANDREJ z otroci.
Beseda 1 Dn davek S Din u šifro «li lajanje naslov« 5 Din. NajnunjSJ	k
17 Din.
1-sobno parketirano
pritlično, oddam za 1. december ali 1 januar. Isto-tam velika prama poba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30131-31
Stanovanja
B«eda 1 Dm Iavek 8 Dn i» 5:fro »Ij lajanje naslova 5 Dm. Na'manjši znesek 17 Dm.
Trisobno stanovanje
komfortno, v ceiitrn. iSče zakonsk,- par brez otrok za 1. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »fnženjer«.
2»U70-31a
Sobo odda
Beseda 1 Din iavei 8 Din
za šifro ali lajanje naslova 5 Dn. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
s po«»»bniTn vhodom, oddam IL Stari trg 19. II. nadstr-30:38-28
Dražbe
Beseda 1 Dn, davek 3 Dn.
za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dražba
Dne 26. novembra t. 1. se
vrši pred okrajnim sodiščem v Ljubljani v sobi št. D6 ob 10. ur; dražba hiše št. 12 na Poljanski cesti z 9 lepima stavbnimi parcelami, ki leže v StrossmojeTjevi ul. (nasiiroti poljanske gimnazije). Podrobnosti so razvidne iz ipvršilnega spisa Val 398/35 okrajnega sodišča v Ljubljani, aii pri Mestni hraniJnici ljubi ian-ski.	30110-312
DOBER ODGOVOR
Ocvirek je kupil na sejmu kravo, ki ni bila dosti vredna. Ko jo ie privlekel domov, g a je žena ozmerjala:
»S teboj je pa res izguba. Se nikoli nisi nič dobrega pripeljal k hiši.«
»Da, res je.« je žalostno odvrnil Ocvirek. »In s teboj se je začelo.«
BENJAMIN GOULD
Slavnega ameriškega astronoma Benjamina Goulda so nekoč po pomoti proglasili za mrtvega Za astronomski kongres, ki je bil leta 18V3 v Bostonu, ie namreč izdal neki tiskarnar astronomski leksikon, kjer so se nahaiali tudi življenjski podatki slavn h zvezdoznancev, in Gould se je zelo začudil, ko je tu bral. da je umrl 5. aprila leta 1869. Potem je pisal založniku:
»Cenjeni gospod! Zelo me veseli, da ste se me v svojem leksikonu spomnili in prav hvaležen sem vam za to pozornost Opozoril bi vas pa rad na to, da pri datumu moje smrti vsaj letnica najbrž ne bo točna!«
DRŽAVNI HOTEL v VRANSKI BANJI
išče perfektno
hotelsko sobarico
Slovenko z dobrimi spričevali in znanjem nemščine za 1. december. Pismene ponudbe poslati na Upravo DRŽAVNOG HOTELA u VRANSKOJ BANJI.
Revmatične
bolečine
odstranimo z »Nibol« tabletami, ki so se obnesle tudi pri išijasu in gihtu.
»Nibol« tablete se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo
proti t r g a n ju udov
proti zob o- in glavobolu pri h r i p i
pri b o 1 e z nih prehlajenja
„N I B O L"
1 stekL z 20 tablet Din 20.— 1 ste ki. z 40 tablet Din 34.— 1 tuba »Nibol« masti Din 20.—
Nibol dobite v vseh lekarnah. APOTEKA MR.BAHOVEC, Ljubl jana
S. br. 17816/36.
Jugoslovanski patent št. 10.624 od 1. junija 1933 z naslovom »Postupak za izradnju koncentrovanih, protiv iskvarenja otpornih hranivih sretstava« se
PRODA oziroma se daje LICENCA.
Ponudbe je poslati na ing. Drago Matanovič, patentni inženjer v Ljubljani, Stari trg 30.
V hladnih dneh Vas kozarček
BERMET—VINA
obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le Bermet B. Marinkova iz Sremskih Karlovcev, Fruška gora.
Izdihnila je svojo blago dušo preblaga žena, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
IDA SAGADIN
roj. TOPLAK
K večnemu počitku jo bomo spremili iz hiše žalosti na mestno pokopališče v sredo, dne 24. novembra 1937 ob 16. uri. PTUJ, 22. novembra 1937.
Rodbine:
SAGADIN, TOPLAK, Dr. ŠALAMUN
Brez posebnih obvestiL
			k--- ? -	
				
	j • * tan^JI			
ZAHVALA
OB TEŽKI IZGUBI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE, MAMICE
IN SESTRE, GOSPE
FANETE VLACHOVE
IZREKAMO NAJTOPLEJŠO ZAHVALO VSEM, KI SO JI LAJŠALI TEŽKE URE BOLEZNI, SPREMILI POKOJNTCO NA ZADNJI POTI IN POKLONILI PREKRASNO CVETJE
NA NJEN GROB.
V LJUBLJANI, NOVEMBRA 1937.
ŽALUJOČI OSTALI

Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.