Labod izhaja tritedensko v nakladi 2650 izvodov Odgovorna urednica: Lidija Jež Lektoriranje: Tone Jakše Grafična priprava: D/C tozd Grafika Tisk: Tiskarna »Novo mesto« glasilo delovne organizacije labod tovarne oblačil novo mesto novo mesto, novembra 1988 številka 14-15 Z letošnjega ex-tempora — Vsa dela je treba popisati, zabeležiti avtorja, naslov, številko žigosanja, poskrbeti za nadaljnjo evidenco in spremljavo dela. Vsa dela je treba popisati, zabeležiti avtorja, naslov, številko žigosanja, poskrbeti za nadaljnjo evidenco in spremljavo dela. leto XIV. rezultati devetih mesecev IZVRŠITEV PLANIRANIH CILJEV V IX mesecih 1988 na nivoju delovne organizacije: — zmanjšati proizvodnjo za 10% (kooperacija) Obseg proizvodnje v kooperaciji je v IX mesecih v minutah manjši za 17%, v kosih pa večji za 13%. — povečati produktivnost za 1,5% Produktivnost je v povprečju manjša za 3,0%. — izboljšati izkoriščenost delovnega časa. Delež dela po normi mora biti najmanj 98%. Delež dela po normi je 97,6%. — število zaposlenih ne sme presegati 600 v režiji. Zagotoviti dopolnilno izobraževanje delavcev v skladu z zahtevami iz razvidov del, za izpopolnjevanje fluk-tuacije zaposlovati samo kader, ki ustreza zahtevi sistemizacije. V režiji je za nedoločen čas zaposlenih 605 delavcev (5 manj kot 31.12.). Na področju izobraževan- C — \ v današnji številki — Kvaliteta — biti dober ni dovolj... — Z letošnjega jubilejnega ex-tempora — Naša mnenja o — naši hranilnici — Vprašanje — odgovor: Komu ni treba plačevati participacije pri zdravniku? — Se zavedamo, da je rekreacija zdravje? — Pa še kaj... V _______________________J ja je izvršen prvi del naloge, opravljeni so bili razgovori z delavci, ki bi si morali pridobiti ustrezno izobrazbo in dobljeno število kandidatov za dosedanje. Poleg obiskov seminarjev po programu, je bilo organizirano funkcionalno izobraževanje v TOZD. — izboljšati kvaliteto, število izdelkov v klasi naj ne hi bilo več kot 0,5% % izdelkov v klasi je bil v povprečju 1,5%, kar je 0,2% manj kot povprečno v letu 1987. — posodabljati proizvodno in tehnično opremljenost dela Aktivnosti v zvezi z izborom tipa in nabavnih pogojev poslovnega računalnika so v fazi podpisa pogodbe o nakupu. Za nabavo strojne opreme iz uvoza so po posameznih dobaviteljih izdelani veriantni izračuni glede na plačilne pogoje. — Nabavljena je bila oprema za postavitev visečega transporta v TOZD Delta, v III. četrtletju je bila plačana cca polovica vrednosti poslovnega računalnika, ki je bil sicer v celoti izdobavljen v mesecu septembru. realizacija nalog po področjih Zaposlenost Trend padanja števila zaposlenih, ki je Dil prisoten vse leto, je v avgustu in septembru prekinjen. Z prihodom štipendistov in drugih je skupno število zaposlenih v DO 2.109, kar je 100,29 na plan. V neposredni proizvodnji je skupno 1.498 zaposlenih ali 6,24% nad planom, v režiji pa 611 ali 1,66 nad planom. Razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci je 71:29, kar je za 0,8 ugodnejše od plana. Za določen čas je per 30.9. zaposlenih skupno 40 ljudi, povprečno mesečno pa jih je bilo 12. V obdobju 9 mesecev je DO zapustilo 82 (proizvodnja 48, splošna režija 25, proizvodna režija 9) delavcev in na novo sklenilo delovno razmerje 88 delavcev (proizvodnja 64, splošna režija 14 in proizvodna režija 10). (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Kvalifikacijska struktura delavcev, ki so odšli je bila bistveno nižja od novo sprejetih, kar je nekoliko — za 0,7% — izboljšalo celotno kvalifikacijsko strukturo v DO. Po številu odhodov je bilo največ delavcev — pripravnikov s IV. stopnjo izobrazbe, vzroki pa so predvsem v nizkem osebnem dohodku in možnostih zaposlitve v drugih OZD (Ljubljana). Od skupno 51 štipendistov, ki so v letošnjem letu zaključili šolanje, se jih je zaposlilo 47 (6 še v oktobru), trije nadaljujejo študij, eden pa je v JLA. Po TOZD pa je število priprav- nikov naslednje: od tega štipendistov Ločna 7 6 Libna 8 5 Delta 12 5 Tip-top 19 12 Temenica 7 7 (od 1.10. dalje Zala 9 9 Commerce 1 1 DSSS 3 2 Ugotovljena gibanja na področju zaposlovanja so usmerjena v izpolnitev planskih opredelitev na tem področju, to je zaposlovanje v okvirih fluktuacije, izboljšanje kvalifikacijske strukture in zmanjševanje režije v razmerju do neposredne proizvodnje. PROIZVODNJA Presežek polletnega plana proizvodnje za 0,8% je komaj pokril neizvršene plane v III. kvartalu, tako da je ob koncu devegega meseca skupni plan proizvodnje v DO izvršen 100%. Plan proizvodnje ni bil izvršen v programu srajce— bluze, medtem ko je v VO presežen, in to v vseh treh TOZD. Največji zaostanek v proizvodnji perila beleži TOZD Libna, ki je z nizkimi izvršitvami v tretjem četrtletju povečala zaostanek na 5,43%. Vzroki so v bistvu isti kot v prvem polletju, s tem da so se bolniški izostanki v zadnjem mesecu v neposredni proizvodnji povzpeli čez 20%. Izvršitev plana je v zadnjem četrtletju poslabšala tudi TOZD Delta, tako da je komulativ-no 1,69% pod planom. TOZD Ločna je komulativno za 3,13 nad planom, vendar je ta presežek zmanjšala z neizpolnitvijo plana v mesecu septembru. Proizvodnja je bila količinsko pokrita v zadostni meri, zaradi rokov odpreme je bilo potrebno tudi nadurno delo, vzroke za nedoseganje plana pa je treba iskati v zamenjavah artiklov zaradi nekvalitetne tkanine (vračila), izpada izvoza, visoke bolniške, organiziranosti dela. Kot logična posledica teh gibanj je tudi poslabšanje fizične produktivnosti, ki je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 3% ali 2.063 minut na delavca nižja. Kot vidimo iz tabelarnega pregleda, je padla pro- TABELARNIPREGLEDI ŠTEVILO ZAPOSLENIH TOZD 31. 12. 87 Plan 88 30. 9. 88 INDEX 3:1 3:2 LOČNA 325 317 324 99,69 102,21 LIBNA 357 346 362 101,40 104,62 DELTA 641 596 636 99,22 106,71 TIP-TOP 172 165 178 103,49 107,88 TEMENICA 154 145 150 97,40 103,45 ZALA 117 111 125 106,84 112,61 COMMERCE 236 233 230 97,46 98,71 DSSS 101 98 104 102,97 106,12 DO 2.103 2.011 2.109 100,29 104,87 PROIZVODNJA Fakturirane minute TOZD I,—IX. 1988 % plana I,—IX. 1988 Index I,—IX. 1987 LOČNA 21.744.326 103,13 98,81 LIBNA 19.826.245 94,57 93,07 DELTA 36.750.957 98,31 101,26 TIP-TOP 10.332.037 102,95 101,04 TEMENICA 9.516.280 105,53 100,23 ZALA 7.085.849 104,71 103,77 SKUPAJ 105.255.694 100,00 99,16 KOOPERACIJA 9.999.072 102,14 83,28 DO 115.254.766 100,19 97,54 v kosih Program I,—IX. 87 I,—IX. 88 Index Srajce 1.386.193 1.292.486 93,24 Bluze 722.718 746.404 103,28 Krila 69.593 74.512 107,07 Ost. vrh. oblačila 97.583 99.662 102,13 Lastna proizvodnja 2.276.087 2.213.064 97,23 Kooperacija: 236.346 267.881 113,34 — srajce 156.114 235.964 151,15 — krila 57.271 20.856 36,42 — ostala VO 22.961 11.061 48,17 SKUPAJ DO 2.512.433 2.480.945 98,75 Doseganje norme — iz izvršenih minut TOZD L—IX. 1987 I,—IX. 1988 Index LOČNA 110,3 104,31 94,57 LIBNA 108,1 100,42 92,90 DELTA 100,8 101,20 100,40 TIP-TOP 116,4 111,43 95,73 TEMENICA 114,7 109,64 95,59 ZALA 114,6 107,50 93,80 POPREČNO DO 107,6 103,74 96,41 PRODUKTIVNOST (minute na delavca) TOZD I.—XI. 87 I— IX. 88 Index LOČNA 74.343 72.968 98,15 LIBNA 66.568 59.538 89,44 DELTA 61.830 62.396 100,92 TIP-TOP 66.399 66.231 99,75 TEMENICA 71.928 67.973 94,50 ZALA 66.296 62.707 94,59 DO 66.677 64.614 96,91 duktivnost v vseh TOZD, v Delti pa je 0,9% večja kot v enakem lanskem obdobju. Usmeritev proizvodnje je bila 51% v izvoz 49% za domači trg. V kooperaciji je bilo izvršenih skupno 9.999.072 minut, kar je 2,14% nad letnim planom. V tem je bilo za proizvodnjo srajc 6,811.112 minut, VO (krila, kostimi plašči) pa 3,187.960. Od skupne proizvodnje je bilo za izvoz 42% ali 4.240.350 minut. PRODAJA Dinamika prodaje na domačem trgu za III. kvartal je že v letnem planu predvidena kot najmočnejša. Tudi realizacija je bila takšna, najmočnejši je bil mesec september. Tako je komulativni plan za devet mesecev presežen za 12,75%, kar je tudi v okviru ocene o potrebnem presegu plana glede na rast materialnih in poslovnih stroškov v tem obdobju. Izdobava gotovih izdelkov v trgovine je bila primerna, brez vračil, pritisk pa je na plačilne pogoje. Kakšni bodo končni rezultati prodaje je sedaj nemogoče ocenjevati, lahko samo upamo, da padec kupne moči in drugi elementi ne bodo preveliki. IZVOZ Plan izvoza je vrednostno najbolj presežen, in sicer za 73%. Večje so bile predvsem količine, saj je bilo v lastni proizvodnji več kapacitet za izvoz kot po planu, poleg tega je bilo tudi v kooperciji predelano za 4,24 milijona minut za izvoz. K večji vrednosti pa je prispeval tudi realni tečaj dinarja. Vrednostno izvoz predstavlja 24% fakutirane prodaje. Dolarski plan izvoza (SIV S =1.262.03) je izvršen 84% letnega plana, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je večji za 17,6%. S povečanjem klasičnega izvoza (Libija) je v tem obdobju razmerje 26% klasičnega izvoza in 76% storitev. Skupen plan uvoza je izpolnjen 71% in je v celoti repromaterial, saj uvoza opreme ni bilo. Plan uvoza repromateriala je sicer izvršen 77%. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je uvoz za 19% večji. Pokritje uvoza z izvozom per 30.9. je 151,7 in je ugodnejši od planiranega. ZALOGE Vse zaloge so konec devetih mesecev dosegle višino 17.410.535 tisoč din, kar je 95% nad povprečno planirano višino, vendar skoraj 10% manj kot pretekli mesec. Višina zalog in njinovo obračanje ima pomembno vlogo pri višini obračunanih stroškov proizvodnje zaradi revalorizacijskih učinkov. Za presek zalog konec septembra je značilno, da so se zaloge su- PLAN PRODAJE (v 000 din) Plan I.IX. 88 Realizacija I.—IX. 88 Index 1. Domačim kupcem: SB 22.460.000 25.707.477 114,46 VO 11.900.000 13.032.733 109,52 SKUPAJ 34.360.000 38.740.210 112,75 2. Izvoz SB 5.544.000 8.863.686 159,88 VO 1.375.000 3.112.351 226,35 SKUPAJ 6.919.000 11.976.037 173,09 3. SKUPAJ PRODAJA 41.279.000 50.716.247 122,86 4. PRODAJA V INDUSTR. PROD. 1.725.300 2.364.367 137,04 POPREČNO IZPLAČANI OD (na delavca mesečno — netto) TOZD I,—XII. 87 I.IX. 88 Index LOČNA: — proizvodnja 205.281 414.016 201,68 — režija 303.714 596.210 196,31 SKUPAJ 216.842 435.415 200,80 LIBNA: — proizvodnja 204.656 400.340 195,62 — režija 271.143 548.101 202,14 SKUPAJ 217.418 427.851 196,79 DELTA: — proizvodnja 198.824 447.700 225,17 — režija 258.683 593.753 229,53 SKUPAJ 208.768 471.257 225,73 TIP-TOP; — proizvodnja 212.743 429.680 201,97 — režija 298.116 632.572 212,19 SKUPAJ 230.803 471.299 204,20 TEMENICA: — proizvodnja 216.538 449.213 207,45 — režija 293.584 583.717 198,82 SKUPAJ 230.337 475.153 206,29 ZALA: — proizvodnja 211.792 401.591 189,62 — režija 323.414 619.766 191,63 SKUPAJ 231.799 440.206 189,91 SKUPAJ PROIZV. TOZD 217.455 454.012 208,78 COMMERCE: skupaj 311.799 623.606 200,00 potniki 574.723 1.096.413 190,77 brez potnikov 293.625 590.153 200,99 DSSS 312.612 621.965 198,96 POPREČNO LABOD 233.438 482.138 206,54 Izgubljene ure I,—IX. 1988 TOZD Boln. do Boln. nad Nesreča Porod. Nega Nepl. SKUPAJ 30 dni 30 dni pri delu izost.________ LOČNA 3,00 2,00 0,05 5,56 2,31 0,04 12,96 LIBNA 4,90 3,70 0,46 4,35 2,22 0,02 15,64 DELTA 2,88 2,08 0,07 6,64 0,68 0,05 12,40 TIP-TOP 3,30 0,78 0,14 4,82 0,85 — 9,89 TEMENICA 3,50 0,71 — 6,49 1,26 0,11 12,07 ZALA 4,89 2,17 0,15 1,42 0,91 — 9,54 COMMERCE 2,02 1,69 0,16 2,90 0,97 0,01 7,75 DSSS 1,90 0,70 0,59 3,05 0,58 — 6,82 LABOD 3,29 2,04 0,17 5,04 1,29 0,03 11,96 Izgubljene ure v proizvodnji in režiji I.—IX. 1988 TOZD Neposr. proizv. Režija LOČNA 13,38 9,73 LIBNA 16,42 12,12 DELTA 13,86 4,19 TIP-TOP 10,85 6,08 TEMENICA 12,37 10,77 ZALA 9,76 8,52 rovin obrnile v nedokončano proizvodnjo, gotove izdelke in seveda tudi v terjatve. Primerjava glede na pretekle mesece kaze, da so se zaloge surovin zmanjšale predvsem v programu vrhnjih oblačil. V tem programu je bila po daljšem času nabava bistveno nižja od porabe materiala tako, da so zaloge dosegle vsaj po količini enega najnižjih obsegov v letošnjem letu. V progrmau PS so zaloge sicer tudi nekoliko nižje, vendar pa ni bistvenih premikov na pomožnih materialih. Struktura nedokončane proizvodnje je bila v septembru glede na usmeritev domači trg in izvoz 70 : 30 v korist domačega trga, kar pomeni še nekoliko manjši delež izvoza kot pretekli mesec, zato se je tudi vrednost nedokončane proizvodnje v septembru povečala za 12%. Delež kooperacije upada, ker v septembru ni bilo odprtih novih delovnih nalogov za predelavo pri koperantih, ampak se zaključujejo dela iz preteklih mesecev. Prodaja gotovih proizvodov je bila v septembru večja od proizvodnje, posledica so nekoliko nižje zaloge gotovih izdelkov. FINANCIRANJE IN OBRAČANJE ZALOG Povprečno so bile zaloge za 3,671.712.000 din večje od letnega plana. Za financiranje vseh oblik obratnih sredstev je bilo potrebno najemati kratkoročne kredite, katerih povprečno stanje v prvem polletju 1988 je bilo 7.600 milijonov dinarjev. Prilivi denarnih sredstev na osnovi realizacije na domačem in tujem trgu so bili v naslednjem razmerju: — gotovinska nakazila kupcev domačega trga 14,5% — menična plačila kupcev domačega trga 60,2% — plačila ino kupcev na osnovi izvoza 25,3% IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA V povprečju je bilo dela po normi 97,6%, po TOZD pa so približno enaka razmerja kot v preteklih obdobjih: V devetih mesecih je bilo v neposredni proizvodnji opravljeno skupno 19.451 nadur in v režiji 8.886 nadur. Delež izgubljenih ur v povprečju je bil za 0,14% pod planom, pod 12% je bilo število izgubljenih ur v TIP-TOP-u in ZALI, največ pa jih je bilo v Libni. Kot lahko vidimo v tabeli 8. C, so deleži izgubljenih ur v neposredni proizvodnji višji od povprečja TOZD, kjer največ odstopa tudi Libna s 16,42%, kar je že bilo navedeno kot eden od vzrokov za nedosežen plan. Povečan delež izgubljenih ur v neposredni proizvodnji beleži v III. Četrtletju tudi TOZD Delta, medtem, ko se je v drugih TOZD nekoliko zmanjšal. STROŠKI POSLOVANJA Stroški poslovanja oziroma porabljena sredstva so v devetih mesečin presegla planirane ob upoštevanj u vpliva zalog gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje v enakem odnosu, kot se je povečal celotni prihodek. Vendar moramo stroške gledati brez vpliva zalog, ki so ob različnih obračunskih obdobjih različne in ne naraščajo sorazmerno s celotnim prihodkom. S predpostavko enakih končnih in začetnih zalog vidimo, da je bila rast porabljenih sredstev glede na plan v indeksu 97, celotni prihodek pa 82. Globalna struktura porabljenih sredstev so 54% surovine in pomožni material, 21% reva- lorizacija porabe surovin in zalog, 4% amortizacija in 21% ostali materialni stroški. Kot vidimo se v strukturi porabljenih sredstev povečuje delež ostalih materialnih stroškov, ki se je v preteklih letih gibal med 10 in 15%. Kot vidimo iz primerjave na plan v tabeli 12. praktično ni zneskovno pomembnejšega stroška, ki bi bil na indeksu 75 ali niže. Med njimi so taki, ki so pod stalnim udarom usklajevanja cen in za katere je ob nes-remenjenemu načinu dela in rez drugih ustreznih prijemov težko doseči bistveno znižanje [energija, PTT, tekoče vzdrževanje delovnih sredstev, transportne storitve, investicijsko vzdrževanje delovnih sredstev). IZVOZ v $=1.262,03 Plan Realizacija Index 1. Konvertibilno področje 7.659.688 6.238.369 81,44 V tem: — klasični izvoz 610.062 1.377.841 225,85 — storitve 7.049.626 4.860.528 68,95 2. Klirinško področje 156.113 289.387 185,37 3. Skupaj IZVOZ 7.815.801 6.527.756 83,52 V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je izvoz izvršen v naslednjih indeksih: 1. Konvertibilni izvoz: 115,04 — storitve 92,15 — polni izvoz 439,94 2. Klirinški izvoz 195,06 3. Skupaj IZVOZ 117,55 UVOZ Plan Realizacija Index 1. Konvertibilno področje 5.099.570 3.568.747 69,98 — repromaterial 4.646.248 3.568.747 76,81 — oprema 453.322 — — 2. Kliring — repromaterial 921.177 735.344 79,83 SKUPAJ 6.020.747 4.304.091 71,49 V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je uvoz realiziran v naslednjih indeksih: 1. Konvertibilno področje 120,25 — repromaterial 121,29 — oprema — 2. Kliring 115,/1 3. SKUPAJ UVOZ 119,43 CELOTNI PRIHODEK IN RAZDELITEV Plan Str. Realiz. Str. 3:1 Index 1988 I.—IX. 88 3:1 -IX. 87 1. CELOTNI PRIHODEK 64.900.00 100 53.232.678 100 82 249 2. PORABLJENA SRED. 38.546.429 59 31.255.336 59 81 248 3. DOHODEK 26.353.571 41 21.977.342 41 83 251 4. OBVEZ. IZ DOH. 7.309.853 11,3 6.057.897 11 83 238 5. ČISTI DOHODEK 19.043.718 29,3 15.919.446 30 83 256 Odprte možnosti za osebne dohodke S spremenjeno zakonodajo so dvignjena sidra za možnosti povišanja osebnih dohodkov. Vendar je treba za to ustvariti ustrezno pokritje v dohodku. Glede na kapacitete in možnosti prodaje ocenjujemo, da je možno povečati plan proizvodnje in prodaje in tako ustvariti dodaten, nadplanski dohodek in s tem delno realizirati dovoljeno povišanje osebnih dohodkov. V kolikšni meri pa bomo lahko možno maso izkoristili, je odvisno od vseh faktorjev v poslovnem procesu. Vsak mora opraviti svoj delež, vsak mora dati svoj prispevek, da bomo lahko prišli do tega cilja. Poslovni odbor je sprejel takšno usmeritev in z njo program in odgovornost za naloge, ki nas bodo pripeljale do želenega cilja. Rozima Kum — vodja PAS med voljo in možnostmi V prejšnji številki Laboda smo povzeli rezultate raziskave o učinkovitosti obveščanja v združenem delu. Rezultati pravijo, da na eni strani to ni dovolj učinkovito, na drugi pa tudi, da je pri delavcih vse manše zanimanje za informacije, da vlada apatija in nezainteresiranost. Kako iz takega položaja? Gotovo je na organizatorjih obveščanja in na odgovornih delavcih v tozdih, da posvete obveščanju več pozornosti. Da pretehtajo, kaj sodi v kakšen medij, kako pritegniti delavce. Tu pa je na potezi novinar v združenem delu. Toda, ali ima prosto pot do vseh informacij, ali ima dovolj moči? O tem je v intervjuju spregovoril tudi predsednik slovenskih sindikatov, tov. Miha Ravnik, na novogoriškem srečanju: Kako bo sindikat v bodoče obravnaval področje obveščanja? »Obveščanje je eden od pogojev, da bomo izpeljali prenovo sindikata. Le z dobro obveščenimi delavci se bomo lahko lotili te prenove na kateremkoli področju. Z obveščanjem želimo motivirati ljudi za njihov polni prispevek k spremembam na področju gospodarjenja, odločanja in samoupravljanja, pa tudi k aktivnejšemu delu našega članstva pri uresničevanju vse zahtevnejših nalog.« Torej lahko pričakujemo tudi kaj več kot zgolj deklarativno podporo? »Gotovo. Predvsem moramo materialno okrepiti razmere pri obveščanju v združenem delu, prav E Račka — znak novinarjev v združenem delu sindikat pa bo moral zagotoviti, da ne bomo začeli varčevati najprej z glasili.« Kaj to konkretno pomeni? »To pomeni, da bomo v sindikatih — od občinskih do republiškega vodstva — zagotovili večji pris- evek tako iz sredstev članarine ot tudi iz drugih možnih virov. Moramo ustvariti pogoje za širitev, ne pa zmanjševanje aktivnosti pri obveščanju v združenem delu.« Kaj menite o usodi zahtev slovenskih sindikatov glede zakonskih omejitev pri delitvi in skupni porabi? »Tudi v bodoče bodo naše zahteve zelo odločne, seveda pa ni vse v naši moči. Vmes je seveda prostor, v katerem bodo odločali predvsem izvršni svet in delegatska skupščina, kako bodo reagirali na naše upravičene zahteve, pa bomo kmalu videli. Gre za zakon o omejitvah OD in skupne porabe, ki ga je treba nujno odpraviti.« Kakšen je po vašem mnenju namen novinarskih srečanj? »Doslej sem sodeloval na Rogli in v Portorožu, zato lahko rečem, da so ta srečanja velikega pomena za razvoj novinarstva v združenem delu. Pri tem je interes sindikata velik in želimo še vnaprej sodelovati v polni meri.« Imate povratne informacije o tem, kaj meni članstvo o sedanji vodstveni garnituri slovenskih sindikatov? »Nimam neposrednih povratnih informacij, vendar ocenjujem, da zaslužimo tako kritike kot pohvale. Mnenje članstva je velikokrat kritično iz upravičenih razlogov. Med drugim sem osebno prejel dve pismi, v katerih sp me kritizirali.« labod — november 1988 Tovariš predsednik, kam po končanem mandatu? »Spet nazaj v združeno delo!« Naključje je naneslo, da so prav v času Ravnikovega nastopa na srečanju pred Hotelom DELTA štra-jkali šoferji Avtoprometa Nova Gorica — o tem pišemo posebej — zato smo predsedniku ob koncu hočeš-nočeš morali postaviti še vprašanje o obveščanju v novogoriškem združenem delu. Takole ga je ocenil: Predvsem v Iskri in Meblu so dobro organizirani, to srečanje pa bo zagotovo spodbudilo še ostale delovne organizacije, da namenijo večjo pozornost temu področju. Zakaj občinski sindikalni sveti izpuščajo skrb za obveščanje v združenem delu? V program našega dela je posebno opredeljena točka, kako novinarje oborožiti z znanjem in kako bomo le-tem lahko tudi pomagali pri njihovem delu. Stavkovni val v Mariboru je povzročil tudi vrsto vprašanj v zvezi z obveščanjem, ki po mnenju nekaterih ni bilo zadovoljivo? Sindikat se zavzema za to, da v takšnih primerih ne gre zgolj zbirati podatke o stavkah, udeležencih in slično, temveč delovnim ljudem prikazati tudi dejansko stanje stvari. Prav tu pa obveščanje igra pomembno vlogo, ta pa včasih marsikomu ni preveč všeč. Kako zaščititi novinarja pri njegovem kritičnem pisanju? Kako postopati takrat, ko novinarjevo pisanje ni po volji vodstvu DO? Moram priznati, da tudi v tem na sindikatih vedno bolj razmišljamo. Predvsem se to nanaša na zaščito pišočega sindikalnega aktivista. Razmišljanja smo pripeljali že tako daleč, da premišljujemo celo o zakonski zaščiti. Pri tem moramo doseči tudi to da se informatorji pisanja ne bodo bali. Kaj menite o pobudah za ustanavljanje posebne vrste sindikatov v Sloveniji? Če prav razumem vprašanje, gre pri tem za ustanavljanje neodvisnih sindikatov. Ta pobuda ni pravzaprav nič novega, saj sedanji »organizatorji« ne poznajo organizacije sedanjih sindikatov, ki je prav takšna, ki jo ponujajo oni. Sicer pa imajo vse vrste pobude prostor v sedanjem sindikatu. Naloge so približno enake, kot si jih že mi sami postavljamo. Tako bi bilo veliko bolje, če bi nam pomagali pri boljši organizaciji oz. reorganizaciji sedanjih sindikatov. Ali obveščanje o osebnih dohodkih zaposlenih razburja članstvo? Pri tem moramo biti pozorni na to, da ne objavljamo le številk, ampak tudi komentarje o osebnih dohodkih. Osebni dohodki namreč ne morejo in ne smejo biti nikakršna skrivnost. Menim tudi, da takšna objavljanja članstva ne razburjajo. Večje razburjenje pa nas-(Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) tane takrat, ko neupravičeno primerjajo OD pri sosedu češ, pri sosedu je toliko, pri nas pa tako malo. Kaj bo z obveščanjem v sedanji kritični gospodarski situaciji? Kakršnakoli razmišljanja o ukinjanju obveščanja v združenem delu ne pridejo v poštev. Takšna razmišljanja so popolnoma napačna in vodijo v slepo ulico. Mislim celo, da so delavci velikokrat premalo obveščeni. Sindikati ne pristajajo na kakršnakoli prekinjanja oz. ukinjanja obveščanja. Pri tem delovnem organizacijam ne sme biti žal vloženega denarja, saj se le ta lahko bogato obrestuje. Bo sindikat kadrovsko usposobljen izpeljati prenovo? O tem smo se resno pogovarjali. Ukinili bomo mandat za aktiviste, spremenili metode dela, ukinjamo pa že enomesečne politične šole in prehajamo na krajše in akcijsko izobraževanje. Sindikat mora postati tudi nosilec širših tem. O odgovornosti? Vsaka stvar mora imeti ime in priimek. To pa pomeni odgovornost predlagatelja, posameznika. naš pogovor: z vodjo službe kontrole kvalitete — marico praznik Večna tema je kontrola kvalitete. Pa vendarle bi lahko rekli, da kljub sprotnemu spremljanju tega dela tudi v našem časopisu, še vedno premalo pišemo o tem. Premalokrat se zamislimo kako in kaj, saj so opozorila, da kvaliteta ni in ni zadovoljiva, pogosta. Ali kvaliteta našega dela pada? MP: Ne bi smeli reči,dadanesde-lamo slabše, kot smo. Vendar pa so zahteve občutno višje. Zato pomeni stanje na mestu pravzaprav padanje. Premalo smo inovativni tudi na tem področju, preveč smo zadovoljni. Tisto, kar je bilo še včeraj povsem v redu, danes ni več. Mi pa se pretvarjamo, da je včerajšnje dobro za vedno dobro. Vprašanje zaupanja? V tej situaciji je to vprašanje zelo resno. Nezaupanje lahko naredi veliko slabega. Tema, jezik v glasilih OZD je bila čisto na koncu, tako daleč na koncu, ko smo bili vsi že utrujeni in željni poti v lepi, sončni sobotni popoldan. Morda lahko temu pripišemo nekaj tudi simbolike, slovenski jezik v glasilih OZD ni namreč najboljši. Z vsem se zadovoljimo in tako lepoto jezika pač kaj radi odrinemo na zadnje mesto. To pa seveda ni prav. Čeprav je bilo na študijskem srečanju tudi nekaj pomanjkljivosti, npr. nedorečena tema o vlogi in statutu novinarja oz. organizatorja obveščanja v OZD, je bilo srečanje gotovo koristno za vse udeležence (tudi za tiste, ki so prosti čas izkoristili za nakupe cenenih dežnikov v italijanski Gorici). Pohvaliti je treba tudi organizatorje srečanja, katerim je uspelo narediti to srečanje kot koristno in lepo doživetje. labod Na poslovnem odboru je bila točka dnevnega reda namenjena tudi bodoči organiziranosti službe kontrole kvalitete. Do katerih sprememb naj bi prišlo? MP: Kakšna bo končna organiziranost naše službe, še ne moremo reči. Izkušnje pa pravijo, da bi mo- Centimeter sem ali tja pomeni na srajci zelo veliko. Kaj nerodno je, če je gumb na ovratniku malo pre majhen. In ta majhen centimeter krni ugled Labodu in srajci zmanj ša vrednost. Marica Praznik — vodja službe kontrole kvalitete in vodja krojil-nice v Ločni. rali konkretneje poseči v medfazno kontrolo. Služba kontrole kvalitete pa mora biti povsem samostojna, saj ima kontrolor v TOZD na primer do svojega delovnega okolja bolj toleranten odnos... To pa pomeni, da se lahko slabša kvaliteta včasih tudi izmuzne... Vendar pa se to vrne kot bumerang, če ne prej, pa iz tržišča. Tržišče napake gotovo ne tolerira... MP: To drži. In popravnega izpita ni. Zato ne velja tako ščititi napake. Končno s tem škodimo vsem nam. Res pa je tudi, da je težko dosledno izvajati vse, zapisano v zvezi s kvaliteto. Prvi kontrolor je delavec sam in pa njegov brigadir ter od tu dalje. Vem pa za primere, da se slabo delo stalno ponavlja, ukrepanj pa ni. Enostavno se sprijaznimo s tem, da nekdo ne dela dobro. V razpravi je bilo slišati mnenje, da je delavec pri nas (to pa ni le v Labodu) zaščiten kot beli medved. Kako torej le »prisiliti« ljudi, da bodo imeli strožji odnos do lastnega dela. So to sankcije ali pohvale? Kaj bi bilo učinkovitejše? PM: Moje mnenje je, da bi morali kaznovati slabo kvaliteto. Toda to je kočljivo področje, ki ga bo treba še doreči. Gotovo pa bi bilo učinkovito dosledno kaznovanje tistega delavca, njegovega vodje, pa vse do vodstva TOZD. To bi bilo po mojem mnenju — nujno. Saj naša zavest še ni tako visoka, da bi šlo tudi brez sankcij na bolje. Imamo kriterije za kvaliteto, ki pa jih menda vsak TOZD po svoje razume. Kaj je bilo storjenega za poenotenje? MP: Imamo okvire za dobro kvaliteto. Šivanje pa je vendarle tudi ustvarjalno delo in težko je doreči vsako podrobnost. O tem smo skušali spregovoriti na skupnem sestanku z vsemi, ki so za to odgo- vorni. Vendar nam ni uspelo zbrati vseh ljudi. Vse to je prerazdroblje-no. Izgubljamo pa veliko. Kajti glavni kontrolor na primer, lahko vpliva na TOZD post festum ali za naprej. Morali pa bi delovati sproti. Zato je tolikšen poudarek na drugačni medfazni kontroli. — Vaša služba šteje 9 ljudi, od tega sta 2 za kooperacijo in tako torej trenutno brez osnovnega dela. Na drugi strani pa je pričakovati, da bo manjkalo sposobnega kadra za medfazno kontrolo. MP: Kader bo gotovo problem, medtem ko se moramo zavedati, da bo občasno tudi kooperacija lahko še kako aktualna. Rada pa bi dodala, da se ob teh naših 9 delavcih še vrsta vseh ukvarja s kvaliteto. Veliko je slišati tudi o »čistilcih nitk«, ki jih tudi pripisujejo h kontroli. To naj bi bila zares zadnja faza v proizvodnji ali tekoča faza te, ne pa del kontrole kvalitete. — Gre za kvaliteto našega dela, saj vemo, da le na to lahko vplivamo. Nekdo pa je rekel, da je ob slabo pripravljenem delu težko delati kvalitetno... MP: Na samo kvaliteto pa ne vpliva le izdelava, temveč tudi predhodne dejavnosti, kjer pa je veliko propustov. Pri tem je pomemben tudi transport in skladiščenje. Eno bistvenih načel preprečevanja slabe kvalitete je načelo preventive in vgrajevanje kvalitete in ne samo vsakodnevno reševanje posameznih problemov. Skrbeti moramo za to, da bomo s sistematičnim delom probleme v zvezi s kvaliteto v proizvodnem procesu dovolj zgodaj spoznali in redvideli, pri tem pa ukrepali ta-o, da do teh problemov ne bo prišlo. Osnova je še vedno vgrajevanje kvalitete v izdelek, ki se začne s planiranjem kvalitete pri razvoju izdelka in nadaljuje z realizacijo teh zahtev preko zagotovitve ustreznega nivoja kvalitete vhodnih materialov, zagotavljanjem kvalitete v procesu izdelave ter zagotavljanjem izhodne kvalitete. labod bluze na pretresu Sejmi so tudi priložnost za to, da pokukamo h konkurenci. Da se malo primerjamo in realno ocenimo. Iz zaključkov na beograjskem sejmu mode se je rodila tudi ideja, da na »svojem« terenu pogledamo, kje smo, kako nas ocenjujejo trgovine. Tokrat so bile na pretresu bluze, torej program, kjer prodaja celo narašča, kjer smo prejeli že veliko pohval, so pa vendarle tudi pripombe, ki jim velja prisluhniti. Na pot po trgovinah so se podali trgovski zastopniki za ta program, Matko Mohorič, ter kreatorki Irena in Mirjana, ki sta tudi povezali zaključke pogovorov: »Kar na začetku je treba poudariti, da so imeli vsi trgovci veliko pripomb na naše cene. Predragi smo za to, kar ponujamo. Čestokrat je to sicer lepo, prodajno, vredno Labodovega imena, vendar s previsoko ceno. Nekaj pripomb smo slišali tudi na račun ne dovolj kvalitetne izdelave bluz. To je zahteven artikel, ki ne prenese površnosti. Izkušnje tudi kažejo, da se znajo v naših proizvodnjah zelo potruditi za izvoz, pri domačem trgu pa so kriteriji še vedno nižji. Toda to miselnost bo treba preseči, saj je tudi domači trg zelo zahteven in, kot smo že omenili, zelo drag. Osrednja naloga obiskov je bila ocena kreacije. Ta je odvisna od marsičesa, če blago že samo »ne potegne«, je težko priti do dobre kreacije. Ogled konkurence pove, da ima ta čestokrat žlahtnejše materiale, bolj kvalitetne dodatke in tudi manj komplicirano kreacijo. Pogumni so tudi pri izbiri barv. Toda to so čestokrat uvožene tkanine, katerih kuponov pri nas niti ne vidimo. Torej jih tudi ni moč nabaviti. Poleg tega je uvoz odvisen od marsičesa, kar tudi poznamo. Vendarle pa, če bi se zgledovali pri boljših, bi morali priznati, da ne »šparajo« pri dodatkih in pri najboljših materialih. To tudi »pomaga« k boljši kreaciji. Premalo se morda še zavedamo, da ne moremo pričakovati najboljše kvalitete izdelka, če ni vanj vtkana najboljša tkanina, najboljši dodatki, oprema in seveda kreacija. Ta je le del, čeprav zelo viden, občutljiv in zahteven del. Ob tem bi morali opozoriti tudi na slabo opremljene trgovine za ponudbo bluz, ki bi morale biti na obešalnikih in ne zložene v kartonskih škatlah. Ni nepomembno, kako je bluza prezentirana v trgovini. Pa tudi v naših skladiščih še nismo dovolj opremljeni v te namene.« Tako torej pravijo izkušnje trgovcev, ki nas lahko dnevno primerjajo s konkurenco in z odmevi med posameznimi kupci. Na tržišču nas cenijo, zato ne smemo podcenjevati pripomb trgovcev. Med njimi je nekdo tudi dodal, da bi bil najbolje prodan tisti izdelek, ki mu v kreaciji ne bi pisala letnica, le barva bi lahko bila bolj karakteristična za čas nastanka modela. Sicer pa bi moral biti ta takorekoč »večen«. Prav ta univerzalnost pa omejuje naše kreatorje. Vendar je že tako, da tukaj živimo in temu trgu se moramo prilagajati. Delo žirije ni bilo lahko. Med 117 slikami so jih 48 izbrali za razstavo in med temi so podelili tudi nagrade in priznanja. Člani žirije so menili, da so nagrajena dela precej poenotena tako v zrelosti kot tudi kakovosti. V vzorčni sobi so se zbrali slikarji, da se med seboj spoznajo, se pogovore o svojem delu in se zbližajo. Naš ex-tempore pomeni sam po sebi veliko reklamo. Zabeležen je bil v več časopisih in na TV. Seveda pa so najboljša reklama slikarji, ki pravijo zase, da so naši ambasadorji. jubilejni 10. ex-tempore Letos smo organizirali že 10. Labodov ex-tempore. Jubilej gotovo potrjuje, da je bila odločitev peščice zanesenjakov pred desetimi leti pravilna. Želeli smo pripeljati med Labodove delavke delčke likovne ustvarjalnosti, ki nam je bila takrat še dokaj daleč. Danes nam je blizu in kot je poudaril v pozdravnem govoru direktor DSSS, Andrej Kirm, brez slik ne bi več znali biti. Torej trud, ki ga zahteva taka prireditev, ni bil zaman. Pisali smo že o zaključnih slovesnostih, o slikarjih in njihovih delih. Tokrat pa naj nekaj besed napišemo tudi o organizatorjih. Njihovo delo se začne ze veliko pred samim razpisom ex-tempora. Vsako leto je treba najprej poskrbeti za pravilnik, za razpis tem, za primerne nagrade, za primerno udeležbo, za strokovno žirijo... Iščemo seznam udeležencev po ostalih vidnejših ex-temporih, med katerimi sta — poleg našega — še piranski in ex-tempore v Radencih. Sodelujemo z likovnimi skupinami in posamezniki... Kajti le s primerno udeležbo si zagotovimo tudi primeren nivo del. Le tako gradimo ime naši prireditvi in s tem tudi Labodu. Potem sledi žigosanje platen, pri čemer pa je dragocena pomoč vseh tozdov in še posebno Tip-topa. V Ljubljani namreč žigosa svoje podloge veliko slikarjev. Pred zaključkom prireditve vedno poskrbimo za kulturni program, za to, da se slikarji med nami ne bi počutili osamljene, za sprejem njihovih del, za postavitev razstave... Skratka, veliko dela je na organizacijskem odboru, v katerem odnesejo največji delež posamezne službe v DSSS. Na letošnjem jubilejnem ex-tem-poru je s 117 deli sodelovalo 63 slikarjev, platna pa je skupaj žigosalo 71 slikarjev. Strokovna žirija — vodil jo je naš »stari« svetovalec Mi-lček Komel), sodeloval pa je še Toni Biloslav iz Obalnih galerij iz Pirana, ki se nam je pridružil že lani, in pa ugledni likovni kritik Janez Mesesnel, je izbrala za razstavo 49 slik. Med temi pa je določila tudi nagrajence. Kdo je tokrat prejel nagrade in diplome: 1. nagrada: VELJKO TOMAN — Ljubljana 2. nagrada: JOŽE KUMER — Novo mesto 3. nagrada: GABRIJEL HUMEK — Stična Odkupne nagrade: Dušan Fišer, Matjaž Mauser, Janko Orač, Stane Petrovič in Franc Rent. □ Diplome: Danja Bajc, Mario Ca-setti, Jože Kotar, Marjan Maznik, Franc Železnik Posebno svečan ton letošnji zaključni prireditvi pa je dal nastop Slovenskega okteta. Z njihovim žlahtnim petjem smo dostojno obeležili naš jubilej. Veseli smo, da so se letos zbrali mnogi stari prijatelji. Med temi je vseh deset let z nami sodeloval Novomeščan Miran Hočevar, ki je na našem 1. ex-temporu prejel tudi prvo nagrado. Devet let pa so nam zvesti Franc Smole, ki pri 79 letih še vedno veselo slika in nas redno obiskuje, ter Jože Kotar in Stane Petrovič — oba večkratna naša nagrajenca. Med tistimi, ki so bili tokrat prvič z nami, je tudi priznan slikar iz stičenskega samostana, Gabrijel Humek, ki je tudi letošnji nagrajenec. Pridružili so se nam tudi slikarji iz Hrvaške, na razpis pa se je letos prvič odzval tudi oficir JLA iz Novega mesta, ki svoje delo tudi razstavlja. Tako kot lani, so se nam tudi letos pridružili slikarji iz Tržaškega in še številni drugi. Da bi se v tej pisani druščini vsi našli, objavljamo letos prvič tudi seznam vseh, ki so sodelovali. Vsem, ki ste se udeležili kateregakoli našega ex-tempora v teh desetih letih, bi se radi še enkrat zahvalili po tej poti. Med nami so se stkale vezi, ki jih želimo še nadaljevati. Želeli bi, da nam boste zvesti tudi v bodoče. Saj bomo nadaljevali z našim skupnim ex-temporom, čeprav se nam ne obetajo nič lahki časi. Toda, vztrajali bomo, kot je poudaril tov. Kirm. In prepričani smo, da se nas bo prihodnje leto zbralo še več. Spomladi pa želimo pripraviti pregledno razstavo vseh do sedaj nagrajenih del. Razstava naj bi potovala po krajih, kjer so Labodovi tozdi. Tako bomo tudi širši javnosti pokazali to, kar skupaj dajemo v našo kulturno dediščino. Franc Smole je naš zvesti prijatelj. Devetkrat je sodeloval na Labodovem ex-temporu, svoja dela pa je razstavljal tudi v ljubljanskem Tip-topu. Poseben poudarek jubilejnejmu ex-temporu je dal nastop Slovenskega okteta. Veseli in ponosni smo, da so nas počastili s svojim izbranim petjem. Marjanu Mazniku gre posebna zahvala za pomoč pri organiziranju marsikaterega Labodovega ex-tem-pora. Pri nas sodeluje kot uspešen slikar in prizadeven organizator (v ozadju je dr. Milček Komelj, predsednik letošnje žirije). Naš jubilant — Marjan Hočevar je bil tudi prvi nagrajenec našega prvega ex-tempora. Pri postavljanju razstav vedno sodelujejo fantje iz skladišča in splošne službe. Na otvoritvi letošnje razstave je bilo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti. Prireditelji pa so bili zelo veseli tudi večjega obiska Labodovih delavcev. Seznam sodelujočih slikarjev na extemporu Miran Hočevar, Glavni trg 13, Novo mesto Janko Orač, Milke Šobar 17, Novo mesto. Gabrijel Humek, Stična 17, Ivančna Gorica Marija Prah, Kristanovaa 32, Novo mesto Milorad Ljubisavljevič, Bršljin 45, Novo mesto Nenad Rankovič, V. P. 1394, N. M. Boris Zajc, Birčna vas 13b, Novo mesto Dušan Muc, Vodnikova 76, Ljubljana Vinko Podobnik, Jezerska 22, Žiri Lojze Trafila, Na Kresu 20, Železniki Franc Rant, Potok 1, Železniki Marjan Maznik, Kristanova 30, Novo mesto Nedeljko Tintor, Med potoki 2, Zagreb Srečko Škoberne, Podjavorškova 7, 63000 Celje Franjo Smole, Fabijanjeva 3, Ljubljana Lojze Adamlje, Cvetlična pot 10, Ljubljana ŽdenkaOmahen, Miklošičeva 20, Ljubljana Mojca Vilar, C. talcev 22, Domžale Ida Rebula, Bistriška 21, Domžale Štefan Horvat, C. dolenjskega odreda 11, Višnja gora Zlata Volarič, Galetova 23, Kranj Jože Volarič, Galetova 23, Kranj Ana Cajnko, Jana Husa 96, Ljubljana Alda Posavec, Povšetova 104 b, Ljubljana Adalbert Žvab, Bratov Rozman 12, Ljubljana Marjan Skomavc, Gradišče 8, Ljubljana Ana Žvan, Stari trg 15, Ljubljana Veljko Toman, Rakitna 117, Rakitna Dušan Strle, Zihrlova 3, Kamnik Edvard Starc, Celovška 263, Ljubljana Željko Karakaš, Trg oktobrske rev. 13, Ljubljana Matjaž Mausar, Sp. Duplje 36, Duplje Metka Mausar-Vovk, Cankarjeva 48, Radovljica Mirko Ribič, Groharjeva 8, Maribor Matjaž Duh, Sadjarska 15, Maribor Stanko Rijavec, Ruška 11, Maribor Veronika Rakuš, Ptuj Karmen Rakuš, Lackove čete 14, Ptuj Tone Cimerman, Grade 1, Ljutomer Nada Kramberger, Ptuj Silvo Prelog, Bratov Tihler 2, Ljutomer Ivanka, Anka Marko, Ostružnikova 2, Ljutomer Mišo Hramous, Ljutomer, Krapje 26, Veržej Rozina Šebitič, Ziherlova 9, Ptuj Drago Kopše, Mariborska 19, Zg. Pol-stava Drago Aršič, Peričeva 3, Ljubljana Danja Bajc, Mestne njive 11, Novo mesto Franc Železnik, Goriška 1, Piran Jože Kumer, Na griču 4, Dol. Toplice Marjan Maznik, Kristanova 30, Novo mesto Branko Duh, Malečnik 25, Maribor Valter Černe, Maribor Tatjana Pavliuvzi, Erjavčeva 4, Maribor Igor Obradinovič, Skalitskega 1, Novo mesto Jože Kotar, Ragovska ul. 14, Novo mesto Ivan Jerom, Beblerjev trg 6, Nove Jarše, Lj. Žiža Šolunac, Vošnjakova 7, Ljubljana Bogdan Potnik, Bevkova 8, Kamnik Danica Qala-Bem, Streliška 5, Ljubljana Janez Kovačič, Na brezno 44, Brezovica Piero Conestabo, Via Rosi 33, Trieste Qeiulijamo Peali, Via sette fontane 42, Trieste Silvano Clavora, Strada del Friuli 106/2, Trieste Marino Casetti, Via Tarabokia 8, Trieste Matjaž Bukovec, Ilirska 22, Ljubljana Stane Žerko, Partizanska 44, Škofja Loka Dušan Fišer, Slape 13, Ptujska gora Laci Herman, Celovška 106, Ljubljana Ankica Cernjul, F. Čandeka, Rijeka Jana Dolenc, Grajska 3, Tolmin Stane Petrovič, Celje Stane Petrovič, Celje Stane Fabjančič, Brestanica Darja Veljkovič, Krško Slavica Jesenko, Krško naša mnenja -o naši hranilnici Magda Lokar — Temenica: »Ko smo začeli v tozdu razpravljati o uvedbi lastne hranilnice, sem se tudi izven tovarne pozanimala, kako je s tem. Povedali so mi, da tako lahko koristimo svoji delovni organizaciji. Zakaj bi banke razpolagale s sredstvi, raje jih uporabimo v svoji delovni organizaciji. Upam, da bo tako tudi za nas bolje. Bojim se samo, da so osebni dohodki tako nizki, da ne bo kaj varčevati.« Viktor Gregorčič — Temenica: »Čeprav ima naš tozd izredno skromne prostorske možnosti in je skromna režija obremenjena z raznovrstnimi deli, smo se potrudili in uvedli hranilno službo, kar je gospodarno tako za delovno organizacijo kot za varčevalce. Obresti so ugodne, pa tudi za dvig denarja nam ni treba nikamor hoditi. Če ima človek malo denarja, ga mora še bolj skrbno obračati.« (B.Š.) Majda Kerin — Libna: »V Libni še nimamo hranilne službe, čeprav delamo na tem. Tako smo delavci Libne prikrajšani za ugodnosti, ki jih lastna hranilnica nudi. Hranilnica bi bila gotovo tudi za nas zelo zanimiva, saj vemo, da so obresti zelo ugodne. Čeprav nimamo kaj dosti denarja, vsaj po plačah sodeč ne, mislim, da bi kar varčevali. Ob dobrih pogojih varčevanja, denar ne propada.« Gorazd Kodrič — Delta: »Mislim, da smo z ustanovitvijo hranilne službe naredili velik korak naprej, tako za delovno organizacijo kot za posameznika. Bolje, da se obresti stekajo k našim delavcem kot pa v banko. Kljub začetnemu nezaupanju, se depoziti stalno zvišujejo. O tem pa zgovorno pričajo tudi obresti koncem vsakega tromesečja. Zato lahko pričakujemo le nadaljnji razvoj naše hranilnice.« Marija Dajčman — Delta: »Mislim, da je organizacija lastne hranilnice dobra poteza. Tudi sama sem varčevalka. Vendar pa moram povedati, da mlada, kot sem, imam veliko potreb in želje, zato ne ostaja kaj dosti prihrankov na knjižnici. Če bi mi ostajalo kaj več denarja, pa bi ga seveda puščala v naši hranilnici.« niso čisto zaupale takšni organizaciji varčevanja, so le manjši odstotek osebnega dohodka namenile na Labodovo hranilno knjižico, sedaj pa to spreminjajo. Delavke so dvigovale ob izplačilu OD celotni znesek, sedaj pa dvigujejo le za potrebe parih dni. Nekateri delavci vlagajo denar svojih družinskih članov, saj vidijo, da so obresti pri nas le ugodnejše kot pri banki. Tudi nekateri upokojenci varčujejo (kolikor jim pač današnja draginja to dopušča) pri naši hranilni službi.« (M. M.) Tomislav Mihelič — direktor Tip-topa: »Uvedba lastne hranilne službe je gotovo dvojno dobra poteza. Veliko smo dosegli tudi s trimesečnim pripisom obresti, morda pa bi morali razmišljati še naprej. Kaj bi, na primer, pomenil mesečni pripis obresti. Visoki zneski teh so marsikoga spodbudili, da ima do varčevanja še bolj zaostren odnos, da previdneje dviga denar. Dobro pa bi bilo večkrat opozarjati na ugodnosti v naši hranilnici, predstaviti te s konkretnimi zneski (recimo znesek obresti na tri mesece za določeno vsoto). Gotovo bi lahko še koga navdušili.« Henela Končina, blagajničarka v hranilnici — Tip-top: »Po zdanjem pripisu obresti, ki so^ bile zares občutne, so se vloge nekoliko povišale. Imamo tudi nekaj primerov, da varčujejo pri nas tudi sorodniki naših zaposlenih. Tako se nam počasi, a vztrajno vloge višajo — v dobro Laboda in posameznika.« vprašanje - odgovor Dolžni smo odgovor na vprašanje, ki nam gaje postavila v anketi o participaciji v zdravstvu poslovna sekretarka tozda Delte, tov. Mimica Magdič. Kdo je oproščen plačevanja participacije in v kakšnih primerih? Odgovor: OPROSTITEV PARTICIPACIJE POSAMEZNIH KATEGORIJ ZA VAROVANCEV OR UVELJAVLJA NJU PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Glede na to, da se je participacija v zdravstvu močno povišala, delavce zanima, kateri zavarovanci je niso dolžni plačati. Po samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. list SRS št. 47/87) po 48. členu uporabniki niso dolžni prispevati participacije, ko gre za: — novorojence, dojenčke ter predšolske in šolske otroke; — učence in študente usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju; — ženske — storitve pri spremljanju nosečnosti, zdravljenju kom- Gorazd Kodrič Majda Kunstek Marija Dajčman Maja Kunstek — blagajničarka hranilnice v Delti: »Več varčevalcev je kot v začetku, kar se zlasti odraža na pripisu obresti za tretje tromesečje. Delavke, ki v začetku plikacij, pri porodu m pri komplikacijah ob porodu, v času 6 mesecev po porodu, za umetno prekinitev nosečnosti, ki je medicinsko indicirana; — nosilce partizanske spomenice 1941, odlikovance z redom narodnega heroja in druge borce NOV; — brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti, ter njihove ožje družinske člane, ki jih le-ti preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu; —- varovance v socialnih zavodih; — prejemnike družbenih denarnih pomoči in uporabnike, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 48 odst. čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, to je 121.950 din; — upokojence z varstvenim dodatkom in upokojence, ki prejemajo najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo oziroma upokojence, ki jim je odmerjena pokojnina od najnižje pokojninske osnove in njihove družinske člane, ki jih preživljajo; — uporabnike, ki uveljavljajo storitve v zvezi z preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu ali pri javnih delih ter v zvezi z uresničevanjem LO in DS; — pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje (kolera, kuga, otroška paraliza...); — pri zdravljenju rakastih obolenj, skleroze multipleks, sladkorne bolezni, duševnih bolezni; — uporabniki, ki trajno potrebujejo dializo, in sicer za reševalne prevoze; — ženske do 19. leta starosti, ki niso v delovnem razmerju, in sicer za kontracepcijska sredstva in umetno prekinitev nosečnosti. Za vse navedene1 kategorije uporabnikov pa velja, da participacijo plačajo, v kolikor uveljavljajo storitev v višjem standardu ali po drugačnem postopku kot je dogovorjen. Na podlagi sprejetih ukrepov niso več oproščeni plačila participacije za prve kurativne preglede v osnovni dejavnosti in za zdravila ob prevzemu na recept uporabniki, stari 70 let in več, ter osebe z najmanj 70 odst. telesno okvaro ter uporabniki, ki se zdravijo zaradi nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava, in za bolezni zvišanega krvnega pritiska. Nadalje so uporabniki upravičeni še do: — povračila potnih stroškov, kadar potujejo v zdravstveno organizacijo, če razdalja potovanja v eni smeri znaša 100 km ali več, oz. če morajo potovati zaradi iste bolezni večkrat na mesec v skupni razdalji v eni smeri 300 km in več; ... J - . I (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) / — povračilo stroškov za prevoženi kilometer z lastnim motornim vozilom v višini 10 odst. cene litra super bencina; — povračilo stroškov prehrane in nastanitve v drugem kraju v višini 60 odst. tovrstnih stroškov, ki so določni z družbenim dogovorom; — posmrtnine v višini 75 odst. povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR v minulem letu (od 1. 7. 1977 znaša 253.656 din). Socialna delavka Jolanda Švent ( _ ^ bucike ___________________________ več babic — kilavo dete To lahko trdimo tudi za naše ra-zervne dele. Včasih se jih preveč kopiči, drugič ni niti najnujnejšega. Včasih imajo vsi tozdi vse, drugič nihče niti osnovnega. Zmeda je pogojena »zgodovinsko«, bi lahko rekli. Tozdom je bilo dolgo prepuščeno, da se sami znajdejo, kako in kaj. Malo so si med seboj pomagali, malo so sami naročali. Toda časi so drugačni, predvsem pa dražji. In ne gre kopičiti dragih zalog, kot tudi ne gre tvegati, da se lahko proizvodnja ustavi. Zato je bilo rečeno, naj bi vse okoli nabave, kontrole, pregleda... rezervnih delov »domovalo« v Commercu. Vendar se starih navad ne da tako hitro otresti, kot se tudi ne da naenkrat osvojiti tako specifičnih znanj, kot jih zahtevajo rezervni deli. In zopet so si tozdi po svoje pomagali. Včasih so naleteli pri drugem tozdu na razumevanje, včasih pa tudi ne. Kajti, iz previdnosti ne gre vedno odstopati tako dragocenih zadev, kot so rezervni deli, saj so z nabavo teh izkušenje rej slabe kot ne. Tako teče delo — ljub drugačnim dogovorom — dvotirno in po starem. In zgodi se, da pride v hišo naročilo na kvadrat, ali pa obratno — nič. Dogovorjeno imamo pot, za katero je bilo ponovno ugotovljeno, da je edina prava. Le še odgovornost ji moramo dodati, vendar v najbolj konkretni obliki, in pa obvezo o mesečnem poročanju v tozdu glede realizacije naročil, koncentracije posameznih rezervnih delov in vseh ostalih potrebnih poslovnih informacij. Sedaj, ko vemo, »kdo je za kaj pri hiši«, moramo to tudi spoštovati. Zato naj odgovornost zadene tudi tiste, ki delajo mimo dogovorjene poti, torej mimo Commerca. Vmes pa je treba postaviti tudi vlogo in relacije razvoje službe s tem v zvezi. munchenski pogled na modo Sejem mode v Munchnu je pokazal predvsem zelo romantične in zelo svečane modele. Ti so prevladovali, čeprav je bil nekoliko manj prisoten tudi športni stil. Linija bluzic, ki smo jih videli na tem sejmu, je oprijeta in krajša, kar zgleda, je osvojil že ves modni svet. Le rokavi so še zelo razkošni, nabrani, »pufasti«, velikokrat sežejo preko komolca ali pa so kimona kratki. Te lepe bluze so v zelo razkošnih materialih: v svili in viskozi in veliko je čipk. Te niso le kot všitki v bele bluze, ki so čestokrat spominjale na tirolsko nošo, ampak so čipkaste v celi me-traži. Te bluze so še posebno romantične. Še vedno je veliko dodatkov — od vrtnic do metuljčkov in okrasnih gumbov ali brošk. Ovratniki so raznorazni: veliko je položenih ovratnikov ali okoli vratu (bubi ovratniki,^ pogosto z vezenjem) ali pa položeni v »C«. Veliko je tudi manjših fazon ovratnikov, ki pa so z razliko od naših, precej menkejši. Ovratniki pa kra-se tudi trikotažo. Ti so veliki in obrobljeni z bogatimi čipkami. Toliko o bluzah na munchen-skem sejmu mode. Menim, da smo se tudi mi z modeli ujeli v modne zapovedi. Opazna pa je pri tem naša omejenost, saj moramo pogosto v eni sami bluzi strniti vse. Biti mora prijetna za nošenje, biti mora pralna, ne sme se mečkati, uporabna naj bo za vsak dan in^ za svečane priložnosti. To pa je težko strniti. Poskušamo z raznimi dodatki, ki dajejo »štimung« bluzi. Kar pa ni dovolj. Munchen je pokazal namenske bluze. Kar je romantičnega je do popolnosti romantično. Športno je samo športno. Bluze v sebi nosijo jasen namen. Pri nas pa mora biti bolj univerzalna. Pogled na ostale programe na tem sejmu, pa pokaže oprijetim linijo v vseh modelih — od plaščev do jaken in blejzerjev. Zelo je poudarjen mini, novost pa so po vsej dolžini široke hlače, ki imajo visok pas in so bogato nabrane. In še barve, ki veljajo tudi za bluze: v cvetnih vzorcih je še vedno veliko kombinacij pastelnih tonov ali pa zelo intenzivnih barv. Veliko je bele barve in kombinacije črno-bele. Sicer pa močno izstopa vijoličasta, še vedno je veliko zelene, prebija se rdeča in še vedno aktualna peščena barva. Mirjana Fišer TOZD Commerce Munchenski sejem je pokazal veliko romantičnih bluz zaščita kartici Ob tarnanju o naših osebnih dohodkih, ki so vedno bliže dna kot vrha, pozabljamo nekatere ugodnosti, ki nam jih nudi naš Labod. Omogoča nam nakup izdelkov s 30-odstotnim popustom. Vsota je seveda limitirana, toda še vedno dovolj visoka, da bi zadostovala za vsakega delavca Laboda. Tudi za sorodnike — najožje bi bilo dovolj. Toda kaj, ko se na to ubogo kartico obeša še vse kdo drug in nazadnje zmanjkuje za nas same. Tu so znanci in znanci od znancev... Pri tem pa je nagovor za prošnjo približno tak, saj imate v Labodu kartico in lahko kupite vse čisto poceni, pa daj še meni, da si malo pomagam z njo... Za posameznika je to vse bolj neprijetno. Odrečeš težko in si s tem nakoplješ zamero vsepovprek. Znesek pa je tudi naenkrat poln. Pa tudi če ni, ga vse težje odstopimo. Konec koncev je to naša ugodnost, ki je skoraj v kategoriji osebnega dohodka. In zakaj bi mi, ki smo že tako na slabšem s plačami, odstopali toliko in toliko nekomu drugemu, se vse pogosteje sprašujemo. Nekako bi morali zaščititi uporabo kartice, da bi imeli delavci Laboda občutek, da je to zares samo za nas in naše najbližje. Marsikatera delovna organizacija ima zaščitene take ugodnosti za svoje delavce, saj te končno pomenijo del stimulacije. Ostrejše bi morale biti postavljene meje za koga in kdaj, da se ne bi prav vsi želeli okoristiti z njo. varovalke pred zlorabo Od 1. novembra dalje bodo veljala dopolnjena določila samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu, ki jih je sprejela skupščina skupnosti otroškega varstva Slovenije. Pri teh spremembah gre za postavitev manjkajočih varovalnih mehanizmov, ki bodo preprečevali neupravičeno izrabljanje sredstev iz naslova porodniških nadomestil, ter za opredelitev dobe daljšega porodniškega dopusta pri nedonošenih otrocih. V tem smislu bo pri nosilcih samostojnega dela za določitev vrednosti porodniškega nadomestila služila neto osnova za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz koledarskega leta pred letom, ko je upravičenka pridobila pravico do porodnine. Takšno vrednost nadomestila pa bodo preračunali V novomeški telefonski centrali je telefonist Jože »dobro opremljen«. Če zmanjka elektrike, si pomaga s svečo. Saj dela v prostoru brez okna oz. naravne svetlobe. na vrednost tekočega leta. Na ta način naj bi preprečili, da bi si nosilci samostojnega dela v pričakovanju pravice do nadomestila izbrali višjo osnovo, kot bi jo sicer izbrali, če bi delali in plačevali prispevek. Na novo je določena tudi najvišja vrednost porodniškega nadomestila, in sicer v višini petkratne vrednosti najnižjega zneska, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost (od septembra je to 320.000 dinarjev), kar trenutno pomeni 1.600.000 dinarjev. Ob tem le še povejmo, da »nenormalno« visokih nadomestil tudi doslej ni bilo veliko, saj je denimo v letošnjem aprilu le 0,2 odstotka upravičenk prejelo več kot milijon dinarjev porodniškega nadomestila. V skladu s sodobnimi merili za določanje nedonošenosti otroka bo daljši porodniški dopust za nego in varstvo nedonošenega otroka po novem trajal le toliko tednov, kolikor je nosečnost krajša kot 37 tednov. V dopolnjenem samoupravnem sporazumu je še en varovalni mehanizem, s katerim naj bi preprečevali izrabljanje družbenih sredstev za porodnine iz naslova fiktivnega delovnega razmerja in z zamolčanjem drugih stalnih dohodkov. V takšnih primerih bo treba namreč vrniti (preveč) prejete zneske porodniškega nadomestila oziroma pomoči. Postopek in sankcije za takšne primere zlorabe pa bo skupnost otroškega varstva uredila v posebnem pravilniku. S predlagano spremembo sklepa o pomoči za opremo novorojenca, ki je ponujala uvedbo denarne oblike pomoči ob otrokovem rojstvu, kot izjemno ureditev za otroke iz drugih republik, se potrebna večina delegatov na včerajšnji izredni skupščini ni strinjala. Zato bodo o dopolnjenem predlogu tega sklepa delegati ponovno odločali na redni decembrski skupščini republiške skupnosti otroškega varstva. MILENA ULE Lj. dnevnik . JANEZ MENART POLNOLETNOST Bile so svetle sanje in prešle, zdaj je življenje takšno, kakor je. Pravice ni in je nikdar ne bo, velike ribe zmerom majhne žro. Svobode ni — svoboden je le duh, a duh je v mesu, ki presnavlja kruh. Resnica je — a v vseh stvareh tiči tako globoko, da se v njih zgubi. In od vseh velikih preroških sanj ostaja le dvoboj: več ali manj. A bojna gesla so le koščki vab v pasteh zanesenjakov in barab. In vse, kar svetla misel zida v Čas, razdira in raznaša volčji jaz. In od pravic, ki čas jim je odprt, svobodna in resnična je le smrt. Tako ostaja v greznici idej le strah pred smrtjo in nagon: naprej! Bile so svetle sanje in prešle, še misel nanje vse bolj redko žge. se zavedamo, da je... zdravstvena preventiva je pomembna sestavina humanizacije življenja in dela ter dobrega gospodarjenja — varčevanja Ta naslov vključuje tri pomembne elemente: — zdravstveno preventivo — humanizacijo življenja in dela — dobro gospodarjenje — varčevanje V tem prispevku smo zbrali nekaj utemeljitev in priporočil, kako si z več gibanja lahko utrjujemo in varujemo zdravje, oz. poudariti hočemo pomen zdravstvene preventive. V naše delovne kolektive vse bolj prodira spoznanje, da ima športna rekreacija v procesu humanizacije dela vse vidnejšo vlogo. O tem, ko se zavzemamo, da bi v vseh TOZD postala rekreacija uresničljiva pravica vseh zaposlenih, pa hkrati želimo, da bi kot posebna oblika postala sestavni del delovnega procesa, ne-le kot pripomoček za povečanje produktivnosti, ampak tudi prispevek h kulturnejše-mu življenju delavcev in izboljšanju medsebojnih odnosov. Aktivni odmor med delovnim časom se po nekajkratnih prekinitvah izvaja po vseh TOZD-ih. V poletnem času je motivacija upadla zaradi prevelike vročine in slabega zraka v proizvodnih prostorih, v jesenskem času (semptebra in oktobra) pa smo rekreacijo obnovili. Aktivni odmor spremljamo s stalnimi stiki z demonstratorji vaj, poslovnimi sekretarji in delavkami v proizvodnji. Poleg tega delavke občasno izpolnijo anketne liste, da pridobimo celovitejšo sliko o njihovem mnenju o koristnosti rekreacije med delovnim časom, njihovem počutju, vplivu na zmanjšanje bolniškega staleža in podobno. Iz tega povzemam: — večina delavk [80 odst.), ki telovadi, meni, da je aktivni domor koristen, da čutijo sprostilni učinek vaj, saj se ob izvajanju le-teh spodbudijo med delom neaktivne mišice in organski sistemi, sprostijo pa tisti, ki so najbolj obremenjeni; — cca 20 odstotkov delavk pa meni, da se dovolj razgibajo doma pa tudi na delovnem mestu (morda je prisoten delček sramu, nejevolje, upornosti, delno pa zaradi tega, ker je včasih človek telesno in duševno nerazpoložen za vaje). Med njimi so tudi delavke, ki delajo samo stoje in menijo, da se bolj spočijejo, če sedijo. Glede na to smo se v TOZD že pogovarjali o možnostih izvajanja rekreacije na takih delovnih mestih, in sicer, da bi se vaje izvajale iz sedečega položaja (na stolu); — 20 odstotkov delavk (ki izvaja rekreativne vaje) meni, da izvajanje rekreativnih vaj vpliva pozitivno tudi na doseganje norme, kvalitete dela, ostale delavke pa menijo, Minute za zdravje v Ločni da aktivni odmor ne vpliva na doseganje norme in zaradi njega ni nobenih sprememb; — zaskrbljujoče je število obolenj lokomotornega sistema (15—20 odstotkov, ki je pogojen z načinom dela — prisiljena drža, samo stoječe ali sedeče delo. Zavedamo se, da vseh obolenj lokomotornega sistema ne moremo preprečiti, vendar jih lahko omilimo z rekreativnimi vajami in preprečimo kronične oblike. Delno so rezultati izvajanja že vidni, boljše rezultate pa pričakujemo ob redni vadbi v naslednjih letih. Uspešnost izvajanja rekreacije je precej odvisna od pozitivne naravnanosti in sodelovanja vodilnega, vodstvenega kadra po TOZD in organizatorjev dela. Skupno sodelovanje, kamor štejem tudi pomoč pri odgovorih na konkretna vprašanja, ki jih zastavljajo delavke, bo zmanjšalo nejasnosti in povečalo motivacijo za učinek rekreativnih vaj. Zato spodbujamo vse k nadaljnjemu intenzivnemu izvajanju aktivnega odmora in s tem boljši skrbi za življenje, zdravje in delovno zmogljivost. B. Z. KSS kaj pa oči? Še en pogled na vpliv računalnika. Prispevek so iz Dela povzele delavke v našem računovodstvu. Tisti bolj črnogledi, ki so napovedali, da bomo ero računalnikov »plačali« s slabšim vidom, so zdaj dobili potrditev zlih slutenj. Tako vsaj kažejo rezultati pregleda 153 ljudi, ki v Kaliforniji delajo pri računalniku. Oči upirajo v zaslon po šest ur na dan, stari so med 20 in 40 let. Kakor napovedujejo okulisti berkeleyske očesne klinike, so ti ljudje v ne- varnosti, da čez nekaj časa ne bodo jasno videli, ker ne bodo več mogli izostriti slike v očesu. minuta za uspešnost Delo Ameriških avtorjev Kennetha Blancharda in Spencerja Johnsona »The one minute manager« (New York, Berkley books 1983) je doživelo samo v letu 1983 šest ponatisov. V preprosti, kratki zgodbi so prikazana tri osnovna načela, ki naj bi jih poznal vsak manager, oziroma vsak človek. Najbolje izkoriščen čas je tisti, ki ga investiramo v ljudi. Ljudje, ki se dobro počutijo, dobro delajo. Produktivnost ni le količina opravljenega dela, ampak kakovost. 1. načelo Dogovori, cilji morajo biti jasno definirani. Vsak zaposleni ve, kaj se pričakuje od njega. 2. načelo Vsakdo je pohvaljen takoj po dobro opravljenem delu, ne morda čez eno leto. V nasprotju s prakso, da iščemo pri sodelavcih napake, nam avtorja priporočata nasprotno: iščite dobre strani! 3. načelo Ko koga grajamo, natančno povemo, kaj je narobe, grajamo človekovo ravnanje, ne pa človeka kot osebnost. Za vse troje je potrebno zelo malo časa, le ena minuta, kot simbolno pišeta avtorja. Cilj Američanov je prihraniti čas, povečati produktivnost, uspehi v poslu, doma. Motivi izzvene včasih nekoliko površinsko, ne pristno človeško. Da je knjiga postala »bestseller«, pomeni, kaj ljudje potrebujemo: obče človeške moralne kvalitete, ki jim je osnova poštenost, ostajajo nespremenjene na vseh kontinentih. (Pozveto po »Organizacija in kadri« 9-10/1985) variacije na slogan »moda za čas, ki prihaja« Pesimist: Čas, ki prihaja, zahteva veliko bolj temne, skoraj že žalne tone. Saj nič ne kaže, da nam bo že v tej sezoni lepše... Optimist: Nič hudega ne bo, kje pa. Zanesite se na Labod, ki je za Čas, ki prihaja, sešil tako lepe obleke. Ker pa modni delavci vedno žive vsaj eno sezono pred nami, že vedo, kako bo. Filozof: Labod je bil že pred leti, ko smo se še veselili časov, ki prihajajo, na liniji današnje mode... Žlogar: Nič dosti se ne vidi te prihodnosti. Nekaj je pa kar jasno. Vse lepo bo tudi drago in zato bomo v času, ki prihaja, Labodove izdelke bolj gledali v izložbi, kot pa kupovali. Sociolog: Podroben pogled in natančna analiza gibanj pove, da bo moda za čas, ki prihaja, in seveda z njo vsa družbena gibanja, nekoliko spremenjena. Krila — in z njimi vse ostalo — bo občutno krajše. Hlače bodo sicer široke, da bodo lahko prav vsem v družini, dolžina je pa taka, kot da stojite v vodi ali da zmankuje blaga. Tudi zgornji deli so ozki, oprijeti... Skratka, nekam kratko, premajhno, preozko bo vse skupaj. Kaže že na pomanjkanje... malo zares, malo za šalo... Pot do večjega izvoza je težka. Da bi bila še težja, se je našim najodgovornejšim na poti do Labodovih nemških in holandskih partnerjev pokvaril avto in že tako nič lahko nalogo še otežil. Težave nikoli ne pridejo same... Večkrat slišimo, da so naše poti po tujem okočene z raznoraznimi težavami. Gotovo so zapletljali s tem v zvezi »toliko več vredni« in zato dosežejo toliko več ušes. Med tistimi, ki so burili duhove, je tudi nesporazum ob obisku Londona. Trije naši moški predstavniki naj bi se letos prvič udeležili sej ma v Londonu, ki je gotovo zanimiv in cenejši, kot obiski ostalih sejmov. Toda agencija, ki je organizirala ogled, se je uštela v datumu. Ta čas namreč v Londonu ni bilo sejma mode... So pa naši fantje lahko videli, kaj nosijo modno oblečeni Londončani, kakšne so izložbe... Zapletljaj pa je agencija popravila tako, da je omogočila brezplačen obisk munchen-skega sejma, ki pa je bil že pred tem v programu. Ostaja le še vprašanje dnevnic, za tiste najdoslednejše (vsaj pri drugih, če že pri sebi ne). Pa ob tem dodajmo, da je dobro videti kaj sveta, pogledati še kam drugam, razširiti svoje obzorje... Tako lahko pričakujemo v prihodnje oplemenitene ideje tudi z londonskimi izkušnjami, da izlet ne bi bil čisto zaman. Torej, naše stroge omejitve »korigirajo« naključja, ki skrbe za širino, znanje, odgovornost...« letošnje zadnje povišanje pokojnin 1. Odbor za plan in finance je na svoji seji 11.10.1988 razpravljal o predlogu za peto (zadnjo) uskladitev pokojnin med letom na podlagi gibanj čistih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike. Sprejel je sklep, da se pokojnine v mesecu oktobru zvišajo za 8 odstotkov, poleg tega pa bo potekala še uskladitev pokojnin z veljavnostjo za nazaj od 1. januarja. Tako bo najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo poslej znašala 347.470 din. Najnižja možna starostna pokojnina sploh upokojencev, ki so upravičeni do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, pa bo znašala 143.080 din za moškega oziroma 163.520 din (za žensko), kolikor je takšen upokojenec upravičen tudi do varstvenega dodatka, pa bo prejemek moškega znašal 265.700 din, ženske pa 292.290 din. Najvišja možna pokojnina za polno pokojninsko dobo bo za upokojence, ki so pravico do pokojnine uveljavili pred 1. julijem letos, znašala 1.647.070 din. Kolikor je pokojnino uveljavil 1. julija ali pozneje, pa 806.412 din. Razkorak je posledica dejstva, da se pokojnine, uveljavljene v drugi polovici leta, ne usklajujejo glede na gibanja osebnih dohodkov v tem letu. 2. Za enak odstotek kot pokojnine se je uskladil tudi dodatek za pomoč in postrežbo Višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo, do katerega je upravičen upokojenec oziroma zavarovanec, ki mu je tuja nega in pomoč potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, znaša sedaj 231.630 din, nižji znesek dodatka za pomoč in postrežbo pa 115.810 din. 3. Od 1. 10. 1988 veljajo tudi nova-povečana nadomestila za telesno okvaro (denarna nadomestila za telesno okvaro se povečujejo v enakem odstotku in tedaj kot pokojnine, vendar z veljavnostjo za naprej), in sicer se gibljejo takole: znesek denarnega nadomestila — din stopnja telesne odstotek telesne če je posledica poškodbe če je posledica okvare okvare pri delu ali poklicne poškodbe izven bolezni dela ali bolezni I. 100% 72.970 din 51.080 din II. 90% 65.670 din 45.970 din III. 80% 58.380 din 40.860 din IV. 70% 51.080 din 35.760 din V. 60% 43.780 din 30.650 din VI. 50% 36.480 din 25.540 din VII. 40% 29.190 din 20.430 din VIII. 30% 21.890 din 15.320 din 4. Za enak odstotek kot pokojnine so se povečale tudi preživnine, priznane po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, ki določa, da se tovrstna nadomestila povečujejo v istih rokih, višini in na način kot pokojnine. Iz »Vzajemnosti« pripravila: Brigita Zalokar, sc. del Sl prispevek ločne za mamograf V tozdu Ločna so zaposleni vedno pripravljeni prisluhniti solidarnim akcijam. Pridružili so se tudi zbiranju denarja za nakup mamografa, to je medicinskega aparata za hitrejše odkrivanje raka na dojkah. V Ločni so zbrali 805.000 dinarjev lastnih prispevkov. V______________________J Milena Juršič v slovo V soboto, 22.10.1988, smo sede-lavci TOZD TEMENICA poslovili od dveh naših upokojencev: tov. IGNACA MARNA, krojaškega mojstra z Mirne, ki je bil brigadir likalnice in kontrolor končnih izdelkov in od komaj 40 let stare MILENE JURŠIČ iz Brune vasi, ki je bila likalka. Posebej težko je bilo slovo od tov. Milene, saj je bila invalidsko upokojena komaj pred dvema letoma in je imela mladoletna otroka. Bila je ena tistih skromnih, dobrih ljudi, o katerih je pisal Miško Kranjec in kijih na svojsten način oblikujeta Dolenjska in trdo delo; njena drobna zgodba je zapisana v naših srcih, po skromnih močeh pa smo pomagali njenima sinovoma. Delavci TOZD Temenica s*ilS i! 11 Jlljgti llpil i a Ignac Marn