ISSN 0351 6407 Slovensko kmetijstvo in Evropa CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 Okrogla miza o vlogi lovstva v načrtovanju s prekmurskim prostorom Skrbniki aliplenilci! S pred leti sprejetim Zakonom o gozdovih se je oblikovanje lovsko-gojitvenih načrtov (kot dosedanje osnove za delovanje lovcev) preneslo na Zavod za gozdove, Zakon o lovstvu, ki bi določil položaj lovstva, pa zaradi političnih iger še vedno ni sprejet. Murska Sobota, 25. januarja 1996, leto XLVIII, št. 4, cena 150 SIT Črne gradnje na pohodu Zgradiš -plačaš - imaš Alije res bolje graditi na črno in nato zaprositi za legalizacijo, kakor pa ubrati legalno pot s pridobivanjem lokacijske in druge dokumentacije? VREME Ob koncu tedna bo oblačno s padavinami - snegom in dežjem. Vestnikov koledar 25. januar, četrtek, Pavel 26. januar, petek, Timotej 27. januar, sobota, Ellca 28. januar, nedelja, Tomaž 29. januar, ponedeljek, Franček 30. januar, torek, Martina 31. januar, sreda, Vanja Pregovor Če Pavel Pozimec nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi. ^hinka iz Beltince dobiva novega lastnika Kupec prihaja iz Nemčije Ponudniki je stečajni senat izbral J oljšega - odločil se je, da Beltinko proda nemškemu kupcu, za katerega je podjetje že doslej opravljalo dodelavne posle. Bo manj brezposelnih? sij,‘,,1,lH»vedi gospodar- loma ne upoštevajo dejstva, da ' "Uajanj v Sloveniji pravi- živimo v letu volitev. Zlasti v časo- pisnih komentarjih mnogi napovedovalci volitve sicer omenjajo in opozarjajo, da utegne predvolilno razpoloženje omajati doslednost in odločnost gospodarske politike, vendar se dlje od takšnih bežnih opomb ne spuščajo. Ekonomska znanost pa o vplivu volitev na ravnanje vlad vseeno ve toliko, da hi njihov vpliv lahko natančneje upoštevali. Razkriški »bordel« ali koga moti Piccadilfy Kra: .sto reševanja krajevnih problemov v krišk’'^' skupnosti Razkrižje se nekateri raz-enoto^^^11' zatekai° P° pomoč na Upravno v Ljutomer, pritiskajo na krajevnega župnika ... Očitno ne morejo živeti brez diaspore, in čeprav zadeva tokrat ni politična, jo nekateri ženejo do meja, ko stvari postanejo abotne. Priljubljena znanka z radia in televizije ter Pomurka leta 1995 Smilja Baranja: To, kar je najboljše v nas, naj bo za Rodila sem se 1956. leta v zadnjem dnevu znamenja raka, zato imam najbrž tudi kaj lastnosti naslednjega nebesnega znamenja - leva. prijatelja ^se poti Vodijo V SUPER CENE! testenin MLINOTEST®® Ajdovščina ® & s5lLa m »UŠ1 79,90 Maloprodajne cene z davkom SIT kos S \J SIT kos * H W cijska prodaja bo trajala od januarja do 3. februarja n,ne bodo na voljo v vseh naših prodajalnah s prehrambenimi izdelki asebni trgovci, gostinci, šole, vrtci... Izkoristite ugoden y našem skladišču po veleprodajnih cenah! V teh dneh nam sever ni kaj prida prizanašal, kljub topli obleki nam je prišel do kosti, pa nič ne de, saj bo tako ali tako konec tedna verjetno že mimo. Vprašanje pa je, kako se bo končal uvod v predvolilni boj. Prvi odstavek tega boja smo doživeli kot študentski punt ali jogurtno-jajčno revolucijo, kot so jo poimenovali nekateri. Ne glede na politična ozadja, ki so za tem puntom, je kljub vsemu šlo za socialno upravičene zahteve, ki ji država preprosto ne more zaobiti, kajti realno gledano je ravno na področju visokega šolstva socialne pravice in s tem tudi socialni standard študentov najbolj oklestila. Če so imeli konec šestdesetih in v začetku sedemdestih socialno ogroženi študentje možnost najemanja dokaj ugodnih študentskih posojil, ki so bila z reformo štipendijskega sistema ukinjena, jim Vzporedno s tem se je ali pa se bo reformirala pokojninska zakonodaja, ki naj bi nekoliko udarila po žepih upokojensko populacijo. Pri tej zgodbi lahko sicer pritrjujemo tako prizadeti kot tudi vladni strani. Toda problem je na neki način le sprožila oblast, ki je z upokojevanjem blažila socialne pritiske brezposelnih in odvezovala prispevkov v omenjeni sklad paradržavna ali podržavljena podjetja. Seveda imata obe zgodbi s svojo tragikomično podobo nekaj skupnega ravno s hišo, na katero so leteli jogurti in jajca in za katero sta oba segmenta populacije še kako pomembna. Tako so gospodje iz palače le morali nekaj primakniti za študentsko prehrano, saj je bilo zgolj poziranje v njihovih vrstah premalo, ko pa sami sebi subvencionirajo rostbife v prenovljeni menzi Še ga bodo pili! je zatem država dajala socilane štipendije, ki so nekako pokrivale minimalne stroške preživetja v enem od univerzitetnih središč. V tranzicijskem času pa jim je vse to močno oklestila, še posebej so se znižale štipendije, ki pokrijejo v tem času študentu iz naših krajev do Ljubljane kakšno malenkost več kot prevozne stroške. K temu tako mimogrede še dodajmo omejitev vpisa na skorajda vseh visokošolskih ustanovah in uveljavitev izrednega, torej plačanega študija, denar pa spravlja univerza v svojo blagajno in na ta način rešuje eksistenco visokošolskih učiteljev. S tovrstnimi omejitvami je tako skoraj polovica študentov drugorazrednih državljanov, ki morajo plačevati svoje šolanje, čeprav se šolajo v državnih šolah. In če k temu dodamo še velik zaostanek pri preostalem delu socialne infrastrukture, potem je slika popolna. in druge dobrote. Pri upokojencih pa bomo videli, če zakona ne podprejo, potem verjetno tudi sebi, upajmo, ne bodo podelili teh že tako razvpitih odpravnin in pokojnin, če ga pa ne bodo izglasovali, potem se pa pač pripravite na višjo stopnjo dohodnine, ki jo bo država porabila za odpravnine in pokojnine »sveta modrecev«, ki bodo v galopu naslednjih desetih mesecev omagali in popadali s konja oblastne blaginje. Ob tem pa je odprto vprašanje, ali bo oblasti v tem času uspelo doseči zavidljivo gospodarsko rast in povečanje števila zaposlenih, kot napoveduje eden od avtorjev v pričujoči številki, in s tem amortizirati sedaje negodovanje posameznih delov populacije, še posebno zdaj, ko so skorajda vse delovno intenzivne panoge (»lohnarbeit«) na psu. J. VOTEK 2 Aktualno po svetu vestnik, 25. januarja 199J PO SLOVENIJI Gospodarska politika v letu volitev LJUBLJANA - Poslanke in poslanci državnega zbora so po štirih dneh obravnave na izredni seji po sprejemu uskladitvenega amandmaja v celoti sprejeli tudi letošnji državni proračun. Prihodki proračuna znašajo 576,6 milijarde tolarjev, proračunski odhodki 568,1 milijarde, predviden pa je tudi proračunski primanjkljaj v višini 12,4 milijarde tolarjev ter proračunski presežek v višini 8,4 milijarde tolarjev. LJUBLJANA - Predstavniki 18 državnih in drugih civil-nodružbenih ustanov so v prostorih Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti slovesno podpisali pismo o namerah za pospeševanje slovenskega inovacijskega gibanja. ■ LJUBLJANA - Vladaje začela obravnavo tretjega sanacijskega programa slovenskega gospodarstva z ukrepi industrijske politike, s katerimi naj bi povečali njegovo konkurenčnost. Dokument je celostna podoba gospodarstva po posameznih panogah in regijah. PO SVETU SARAJEVO - Prvi krog slovensko-bosanskohercegovskih pogovorov sta ministra za zunanje zadeve Slovenije in BiH, Zoran Thaler in Muhamed Šačirbegovič, ocenila kot zelo uspešen. Odprla sta več konkretnih vprašanj sodelovanja med državama pa tudi vprašanje nasledstva nekdanje federacije. Vodja slovenske diplomacije seje srečal še z delegacijo Slovencev, ki živijo v BiH, sprejela pa sta ga tudi premier BiH Haris Silajdžič in predsednik države Alija Izetbegovič. BEOGRAD - Predsednik ZRJ Zoran Lilič je pomilostil Vlada Trifunoviča, generala nekdanje JLA, ki gaje višje vojaško sodišče konec leta 1994 obsodilo na sedemletno zaporno kazen, ker je leta 1991 Hrvatom predal vojašnico v Varaždinu in tako »spodkopal vojaško in obrambno moč SFRJ«. Hkrati so pomilostili njegovega sodelavca - častnika Borislava Popova in Sretena Radu-škega. NEW YORK - Sodnik zveznega sodišča na Manhattanu Michael Mukasey je obsodil slepega egiptovskega šejka Omarja Abdela Rahmana na dosmrtno ječo zaradi »resnega ogrožanja varnosti ameriške javnosti«. V dosmrtno ječo je poslal tudi El Sajida No-sairja, kije leta 1990 v enem od newyorških hotelov ubil rabina Kaha-neja, osmim drugim muslimanskim fundamentalistom pa izrekel dolge zaporne kazni. BAGDAD - Mlajši sin iraškega predsednika Sadama Huseina se je za las izognil eksploziji granate blizu Bagdada, v kateri je bilo ubitih nekaj njegovih osebnih stražarjev. MOSKVA - Poslanci ruske dume so v tretjem poskusu vendarle izvolili novega predsednika spodnjega doma parlamenta. Na ta položaj je bil s šestimi glasovi večine izvoljen Genadij Se-leznjev, član komunistične partije in nekdanji urednik mnogih ruskih levičarskih glasil, med drugim Komsomolske pravde in Pravde. ATENE - Po dveh krogih glasovanja so grški parlamentarci izvolili novega premiera - to je postal devetinpetdesetletni Kostas Simitis, kije bil pred nekaj meseci minister za industrijo v vladi Andreasa Papandreuja, ki se je zaradi bolezni odrekel tej funkciji. LUBECK - V požaru, ki je zajel trinadstopno stanovanjsko hišo v tem nemškem mestu, je umrlo devet beguncev iz azijskih in afriških držav, med drugim trije otroci. Policija je aretirala tri mlade Nemce. PERVOMAJSK - Ruska vojska je po štirih dneh napada le osvobodila Pervomajsk; ki je bil dober teden v rokah čečenskih teroristov Salmana Radujeva. V akciji je izgubilo življenje 26 vojakov, rešili pa so kar 89 talcev. Najdenih je bilo 180 trupel teroristov, 28 Čečenov pa je ruska vojska zajela. ANKARA - Pročečenski ugrabitelji ladje Avrasya, na kateri so zadrževali približno 200 talcev, so se vdali turškim oblastem. Ugrabitelji so izpustili talce in izročili orožje, nakar so jih z gumijastimi čolni prepeljali na ladje turške vojne mornarice. SOFIJA - 85-letni nekdanji bolgarski komunistični diktator Todor Živkov, ki je od leta 1992 v hišnem priporu, se je za trenutek pokazal v javnosti, ko je v zaporu obiskal vnuka. Todor Živkov še vedno čaka na odločitev vrhovnega sodišča, ki naj bi potrdilo ali preklicalo obsodbo, s katero je bil obsojen na sedemletno zaporno kazen. ■ GAZA - Na Zahodnem bregu in v Gazi so prvič v zgodovini palestinskega naroda stekle splošne parlamentarne in predsedniške volitve. Na tisoč sedemsto volilnih mestih so se Palestinci okrog 90-odstotno odločili za Jaserja Arafata kot predsednika države, njegova stranka Al Fatah pa je dobila večino v 88-članskem parlamentu. Med mednarodnimi opazovalci, ki so nadzorovali prve palestinske volitve v zgodovini, je bil tudi nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter. SARAJEVO - Hasan Muratovič, minister za odnose z In-forjem, je postal novi premier BiH. Zaradi nestrinjanja s prihodnjo vlogo vlade je dosedanji premier Haris Silajdžič to funkcijo zavrnil. M. J. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih ™k°P‘' sov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 1. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Ali bo manj brezposelnih? Letošnje napovedi gospodarskih dogajanj v Sloveniji praviloma ne flacije in znižanjem brezposelno- vcev, ki bi jim to res veliko po®5 upoštevajo dejstva, da živimo v letu volitev. Zlasti v časopisnih komentarjih mnogi napovedovalci volitve sicer omenjajo in opozarjajo, da utegne predvolilno razpoloženje omajati doslednost in odločnost gospodarske politike, vendar se dlje od takšnih bežnih opomb ne spuščajo. Ekonomska znanost pa o vplivu volitev na ravnanje vlad vseeno ve toliko, da bi njihov vpliv lahko natančneje upoštevali. flacije in znižanjem brezposelno- vcev, ki bi jim to res veliko po®5 nilo, še vedno zelo malo. Vsaj® Splošna ugotovitev ekonomistov je, da skušajo vlade doseči, da bi gospodarstvo nekaj mesecev pred volitvami prišlo v fazo vzpona, ne glede na to, kaj se je z njim dogajalo prej in kakšna bo kasnejša cena takšne politike. Ta ugotovitev ni posebej presenetljiva, pomembnejše je, da je dobro podprta tudi z empiričnimi študijami. To seveda ne pomeni, daje predvolilna ekspanzija neizbežna; pomeni pa, da spremlja dobršen del volitev v večini razvitih državah. V skladu s temi napovedmi naj bi vlada pred volitvami skušala zlasti znižati brezposelnost, čeprav na račun višje inflacije, ter povečati obseg različnih transferjev proračunskega denarja, kot so izdatki za socialo, za pokojnine ter za zadovoljevanje potreb posebnih interesnih skupin iz gospodarstva. O pomembnosti opisanih ugotovitev za razumevanje dogajanj v sodobnem gospodarstvu po svoje govori tudi to, da je celo Mednarodni denarni sklad pred kratkim opravil raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kakšni so vplivi volitev na gospodarski cikel. Ker MDS svoja sredstva namenja predvsem manj razvitim državam, ni presenetljivo, daje omenjena študija ena prvih, ki se ukvarja z deželami v razvoju. Glavna ugotovitev študije je, da se proračunski primanjkljaj v teh državah v letu volitev praviloma poveča. Razlog je predvsem ta, da države povečajo javne izdatke, zlasti izdatke za investicijske projekte, pri katerih je mogoče zaposliti veliko število dotlej brezposelnih. Čeprav ti ukrepi obstoječi vladi skoraj zagotovo prinesejo pomembne dodatne glasove, pa na gospodarstvo ne vplivajo kaj prida. Po ugotovitvah študije naj se gospodarska rast zaradi takšne predvolilne politike ne bi povečala. V Sloveniji nimamo študij, ki bi statistično ocenjevale vpliv gospodarskih rezultatov na priljubljenost vlade ali ugotovljale zakonitosti v predvolilnem obnašanju gospodarske politike. Kar nekaj splošnih preudarkov pa govori, da se vladi prav letos obetajo težki časi. Domnevamo lahko, daje bila Slovenija kar nekaj let v nenavadnem položaju, ko je zniževanje inflacije prinašalo vladi več podpore, kot jo je izgubljala zaradi rasti brezposelnosti. Brezposelnost je bilo namreč mogoče pripisati padcu proizvodnje, do katere je prišlo zaradi izgube jugoslovanskih trgov, zanjo pa vlada seveda ni bila kriva. Zniževanje inflacije in stabilnost tolarja sta bila na drugi strani vsem jasno vidna uspeha gospodarske politike. Za dobršen del lanskega leta pa je bila sploh značilna nenavadno srečna situacija, da je ob padajoči inflaciji in stabilni valuti proizvodnja rasla, brezposelnost pa ni naraščala. Danes si Drnovšek verjetno želi, da bi bile volitve že lansko jesen. Brezposelnost se namreč spet povečuje, rast pa se ustavlja. Toda za to povečanje brezposelnosti ni več mogoče kriviti izgube jugoslovanskega trga. Nasprotno, opozicija bo naraščajoči primanjkljaj v trgovinski menjavi verjetno prej ali slej naprtila neuspešnemu priključevanju Evropi. Prav tako ni jasno, kakšen bi utegnil biti politični izid večjega zmanjšanja vrednosti tolarja. Če bi se zato povečal izvoz in vsaj do poletja tudi gospodarska rast, bi to utegnilo prinesti vladi določen politični dobiček. Po drugi strani pa je bil relativno stabilen tolar doslej sim- bol »zgodbe o uspehu«, ljudje pa si bodo tudi znali izračunati, da so njihovi zaslužki v markah, s katerimi še vedno kupujejo vse vrednejše blago, vse manjši. Tudi zadrževanje inflacije bo ob rastočem deviznem tečaju seveda čedalje sti, se bo tako kmalu znašla pred veliko skušnjavo, da bi z nepričakovanim povečanjem inflacije spodbudila gospodarsko dejavnost in začasno znižala brezposelnost. Obiski vladnih odposlancev v centralni banki bodo zato pogostejši. Prav tako lahko spomladi in poleti pričakujemo povečanje socialnih transferjev. Kupovanje naklonjenosti z novimi davčnimi olajšavami je manj verjetno, ker je premožnih voli- Če bi ugotovitve tujih raziskav neposredno prenesli na Slovenijo, bi morali pričakovati, da bo brezposelnost v drugi polovici leta padla, da bo inflacija ob koncu leta in še zlasti v začetku naslednjega nekaj odstotkov višja od pričakovane, in da bo proračunski primanjkljaj višji od načrtovanega. Nikakor tudi ne moremo pričakovati, da bi letos prišlo do korenitejših davčnih reform ali do spreminjanja pokojninskega in zdravstvenega sistema. Hkrati to tudi pomeni, da je januar 1997 najnevarnejši mesec za stečaj Tama in podobnih državnih dojencev: pred volitvami ga ne bo tvegal nihče, v povolilni evforiji in zmedi pa ne bo nikogar, ki bi ga lahko preprečil. težje. Zelo verjetno je torej, da bo vlada skušala ohraniti kar se da stabilen tečaj, naklonjenost izvoznikov in zlasti pri njih zaposlenih pa še naprej kupovati z različnimi posebnimi subvencijami. Posebnost Slovenije v primerjavi z razvitimi državami sta relativno slabo razvit trg kapitala, na katerem naj bi se oblikovala racionalna inflacijska pričakovanja, ter nestabilen sistem kolektivnih pogodb, ki bi takšna pričakovanja lahko vgradile v dogovorjeno stopnjo rasti plač in cen. Vlada, ki se bo letos dosti ostreje kot lani ukvarjala z izbiro med znižanjem in- dejavniki govorijo proti zgoraj op sanemu scenariju. Predvolilna manipulacija je P5 gostejša v državah z enostrank? sko vlado, saj se večstrankaA koalicije težko dogovorijo o šni koli politiki, kaj šele o predv? Ini. Študija MDS tudi ugotavlj’ daje predvolilno naravnana? spodarska politika manj izrazita' državah, ki imajo - tako kot Slo” nija - visok delež izvoza in uv^ v BDP ter bolj ali manj drseč? vizni tečaj. V takih razmerah n* reč vladni posegi v domačem ? spodarstvu hitro ogrozijo zuna? ravnovesje, kar vlado prisili v tm nejšo politiko ali v zapravljanje? viznih rezerv za ohranjanje 1®’ dežnega zunanjega ravnovesja5' neustrezni, a volilno uspešni? mači politiki. Zato ne bo nič ne? vadnega, če bo pravica razpo* ganja z deviznimi rezervami fr? lu postala pomembna politi® tema. To je približno vse, kar l^1 napovemo s pomočjo tujih z? dov in tuje pameti. Resničnost pa nas bo kot p°? vadi gotovo presenetila. Janez Šuštel Ponatis stare zgodovine Lenda^ Leta 1896 je izšla lična brošura o zgodivini Lendave. Od te izdaj*' ostalo le nekaj izvodov. Zavod za kulturo madžarske narodnosti je M lanskega leta med krajani opravil anketo, da bi ugotovil, ali je dovolj2* manja za ponatis te brošure. Kaže, daje za ponatis dovolj interesen1^ tako naj bi ga v kratkem izdali. V njem bodo v skrajšani obliki preds® 800-letno zgodovino mesta, delovanje organizacij in društev ter šol. dava je bila v preteklosti pomembno vozlišče poti iz zahoda na vZ^ znana je že iz rimskih časov. V Lendavi so natisnili tudi prve knji8e približno istem času kot v Ljubljani. Lendava je dobila železniško PfF že pred dobrimi sto leti, tu je bil začetek hranilništva v Prekmurju, P, sto leti pa je tu začela delati tudi prva tovarna. Lendava je znana tudi P naftni industriji in še čem. Skratka, pestra zgodovina Lendave bo do®, došla za vse, ki v tem mestu živijo in ki ne vedo, posebej mlajši, o 01. zgodovini nič. Ponatis stare zgodovine Lendave bo tudi dobrodošdp številne turiste, ki obiskujejo termalno kopališče. W ' Iz Ljubljane piše-------------------------- Jogurtni revolucionarji bi Arthurja v golažu in Anderliča v študentskih klopeh Nad Ljubljano spet razsajajo viroze, tudi gripa; njena vrnitev je najbolj opazna v vrstah v lekarnah. Ob grdem, meglenem in zadušljivem vremenu ne pomagajo čaji ne medice,- dobro, da so nas-pretekli teden obiskali študentje iz drugih koncev Slovenije, da so pri svojih ustih spoznali, da nam ne preostane ničesar drugega kot neprestano čiščenja grla. Pravijo, da bifeji in snack bari okoli slovenskega parlamenta že desetletja niso imeli tako dober promet kot v času jogurtno-jajčne revolucije. Celo pivsko legendarna proslava 30-letnice osvoboditve leta 1975 naj bi bila nič v primerjavi s študentskimi demostracijami '96, po katerih nič več ne bo tako, kot je bilo prej. Predvsem stene in skulpture parlamenta ne. Od enajstih do treh popoldan so študentje (policaji in gasilci pa še vso noč) prebili pred parlamentom; v takem času pa seveda dozori kup domislic. Se sreča, da so dokaj mirnim (predvsem srednješolcem) Ljubljačanom priskočili na pomoč Mariborčani, ki so se pripeljali v Ljubljano z vlakom, in nam takoj pokazali, kje je doma »au-vbiks«. Z jajci, paradižniki (!) in jogurti, s katerimi so jih oborožili njihovi sponzorji (vpliv Toneta Vogrinca na razvoj mariborske univerze) - mariborski gostinski lokali - so zasuli parlament. Tudi policaji so dobili svoje, granitne kocke in jajca, tako da je v akcijo morala stopiti policija na konjih, da so okoli zakonodajne palače ustvarili koliko tolikšen red. Seveda so bili potem oni, policaji, krivi, da so motili demonstracije, saj je nemire povzročil prihod policistov na konjih, pa tudi ograjo so postavili nasilno, kot je ugotovil eden izmed študentskih voditeljev. Poleg tega da so študentje zahtevali 60-odstotno subvencijo za vsak topli obrok hrane, izboljšanje štipendijske politike in vsaj 1000 novih študentskih postelj, so si zaželeli tudi Arturja v golažu. Tudi v boj za bon svoj so pozivali, kar mi je še nekako logično, toda ne vem, zakaj so izzivali z »Anderlič, študiraj z nami«, ko pa diplomirani partijski ključavničar raje pije (in vozi) kot je. Vlada Slovenije je v predračunu najprej namenila za študentsko prehrano le 668 milijonov tolarjev, s čimer ni bila zadovoljna študentska vlada inf zahtevala trikratno povišanje. Medtem prejšne št11' dentske vlade ni več, nova je bila do Drnovška P0' pustljivejša in je zahtevala le 1,3 miljarde tolarji ker julija in avgusta ne bodo jedli. Že sama vla^ oz. ministrstvo za delo, družino in socialne zad^1 je postavko dvignila s 668 na 900 milijonov t°' larjev; to pa naj bi bilo ob predpostavki, da bof letos začeli izplačevati otroški dodatek, ki ga dobivalo 90 odstotkov študentov, skoraj dovolj- « poslanskimi skupinami vladne koalicije pa so f študentje nato dogovorili, da bodo v treh meseč" pripravili kriterije za subvencioniranje prehran1' pri čemer subvencija ne sme biti manjša od 60 f' stotkov in bo do priprave kriterijev znašala 290 larjev za obrok. Subvencije bi se višale z rasf drobnoprodajnih cen. Pripravili pa bodo tudi antf zo porabe proračunskih sredstev za subvencij' ranje študentske prehrane in vladi predlagali, dav roku treh mesecev obravnava problematiko štud^ tskega standarda. •Potem ko so profesionalni gasilci zalili in p°cl stili fasado slovenskega parlamenta, so na scen spet stopili zaposleni na UNZ Ljubljana; nam^i pendrekov so vzeli v roke svinčnike in izračuna (svoje) stroške demonstracij. Samo policijski sd° ški so 3.505.220 tolarjev, vso ostalo škodo pa bot zaračunali drugi. Največjo škodo so policisti ime‘ uniformami; za zamenjavo in čiščenje bo šlo 953.096 tolarejv. Uporaba zaščitnih ograj in škod" na njih je stala 10.000 tolarjev, za kilometrino šlo 172.000 tolarjev, vrednost opravljenih ur -292 delavcev UNZ - pa bo naneslo novih 2N 000 tolarjev. Ljubljanski kemični čistilci so se že združb F bodo skušali od mariborskih gostilničarjev pra^, sponzorstvo nad naslednjo jajčno-jogurtno rev0 cijo! I j Prekmurske študent(k)e sta (tudi) uspešno stopali (v Ljubljani in nato v vinski kleti pod Nff rijo v Mariboru) Alenka Meolic iz BakoveO Svetlana Luthar iz Puconec. Marjan HOR' . vestnik, 25, januarja 1996 Aktualno doma Slovensko kmetijstvo in evropske integracije Potreba po nacionalni strategiji in posebnem programu prilagajanja Konec minulega tedna so predstavili 2jjni raziskovalni program ZEMLJA. bomntegrac'jski,n procesom, ki so v Evropi pogosti, se v Sloveniji ne mer m°8'* Pravzaprav se jim niti ne želimo, saj bi bile v pri-•iobr ’ "v3 zunaJ teh povezovanj, posledice za nas prej slabe kot b0 ,e' Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo postaja tako nuja, kdaj že »d • a pr'^°’ ostaja zaenkrat vprašanje, seveda pa se moramo na to grac'' pripravljati. Pri vključevanju Slovenije v evropske inte- Proi If. 0 “činki na posamezne dejavnosti različne, z raziskovalnimi p0: Tj.P® naj b> dobili odgovore na nekatera vprašanja, predvsem pa mi ki11 a’*e,ne’ h' so tako v strokovni kot politični javnosti. Med prvi-ne’ s° se lotili tovrstnih projektov, so prav gotovo kmetijci, ki so ko-proo 'nu'ega tedna že predstavili prvega od treh ciljnih raziskovalnih Ciljni raziskovalni program ZEMLJA je plod sodelovanja minisHUn*SkrStev’ ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter gram FStVa Za znanost m tehnologijo, ki sta izvedbo raziskovalnega pro-KmefZ?U,*a'' Crl^lkn za zootehniko ljubljanske Biotehniške fakultete, van: 1 p emn inštitutu Slovenije in Inštitutu za ekonomska razisko-GnA. iskovalnemu programu ZEMLJA bosta sledila še programa T 4D m HRANA. Izziv za slovensko kmetijstvo Kot je v uvodni predstavi po-udaril dr. Emil Erjavec, nosilec ln glavni koordinator dela pri tein Projektu, ki je interdiscipli-naren, so ključni cilji v sprem-I— Ijanju procesov vključevanja v Evropsko unijo. V prvi fazi so zbrali predvsem ustrezne informacije, hkrati pa skušali že tudi predvideti posledice tega vključevanja. Po besedah dr. Erjavca je približevanje Slovenije Evropski uniji posebnega pomena za slovensko kmetijstvo in hkrati zanj tudi velik izziv. Z vključevanjem v Evropsko unijo bo namreč slovensko kmetijstvo trčilo ob kmetijstvo, ki je učinkovitejše v pridelavi, predelavi in tržni organiziranosti, hkrati pa tudi zaščiteno pred svetovno konkurenco z ustrezno zaščitno kmetijsko politiko. Čeprav ostajajo ob presoji učinkov vključevanja v te integracijske procese številne neznanke, pa analitično raziskovalno delo lahko navkljub vsemu veliko prispeva k racionalnejšemu sprejemanju tako gospodarskih kot političnih odločitev in prav to so tudi cilji tega projekta. Po uvodni predstavitvi projekta ter opredelitvi ključnih vprašanj prilagajanja kmetijstva in kmetijske politike, so v posebnem poglavju predstavljene proizvodne in ekonomske značilnosti slovenskega kmetijstva ter njegova primerjava z Evropsko unijo, napravljene so analize posameznih kmetijskih trgov in prve ocene učinkov vstopa Slovenije v Evropsko unijo, v sklep- Ustanovili mestno Podružnico SLS 4S*j.M. Murski ''Mni ruzn‘ce Slovenske ljudske stranke. Družbene prehra- 4 ? SLS Katarina Smerkolj. Zbranim v prostori g"e P J uMoma zaigrala in zapela glasbena skupina iz Cernelavec. ta iniciativnega odbo- s° sye* -an $čap je poudaril, da ?dborih ’ki iz vrst SLS v vseh čine m 'n komisijah Mestne ob-konstn vrska Sobota. S svojim ®Olhogr vVn^m delom nai hi Pr'_ Potreb' v Za8otovitvi denarja za knaet'jstva in za izbolj-obttnikaznier za podjetnike in PozOrn ?rav tako so ustrezno uPokOj St namenili delavcem, Ptebiva^6™ in drugim slojem še n5Va: Njihov nadaljnji cilj Pti obli|?rej aktivno sodelovati ■ b«Sed°kaniu mestne politike. le SLs Katarine Smerkolj pa 113 razij.^no bolj prepoznavna PoMatlC|n'h ravneh, pri čemer je ^odars^ Potnembno mesto go- katee’ ktT|ečke in ženske zve-^insk11^ Se Pridružujeta še a lr> upokojenska zveza. Ob tej priložnosti je dala pobudo za ustanovitev ženske zveze v Murski Soboti. V nadaljevanju sestanka je podpredsednik SLS Evgen Sapač je opravičil odsotnost predsednika Marjana Podobnika, nato pa je poudaril, da je poglavitni cilj stranke, priti na oblast. To je podkrepil z nenehnim širjem stranke ter slovenstvom in krščanskim etosom, ki sta osrednji vrednoti njihovega delovanja. Po njegovem z osvojitvijo oblasti ne bodo dovolili nadaljnjega nazadovanja kmetijstva. Jože Tivadar, predsednik beltinske podružnice, je govoril predvsem o dobrih strankarskih izkušnjah in o tem, da imajo kmečko in gospodarsko zvezo, ki tvorita upravni odbor stranke. V prihodnje pa želijo ustanoviti še vaške odbore, ki naj bi sooblikovali politiko vodstva občinske podružnice. Da bi razbili centralizem na državni ravni v Ljubljani, se je zavzel za čimveč predstavnikov s podeželja. Precej kritičen je bil Franc Horvat s Tišine, čeprav je menil, da je SLS najbolje organizirana prav na soboškem območju, kjer si želijo pridobiti čimveč novih članov, saj bo s tem stranka pridobila veljavo. Glede propada Mesne industrije in Panonke, kjer ne gre prezreti velikega deleža kmetov, pa je dejal, da so za tako stanje krive tudi banke, ki niso hotele prevzeti vseh posojil in terjatev. Jože Farkaš iz Rakičana pa je izrazil nezadovoljstvo zaradi slabega odnosa države, kije zaščitila sebe, in opozoril, daje ravninski kmet v primerjavi z gorskim zapostavljen. Na koncu ustanovnega zbora so opravili še volitve organov mestne podružnice SLS. Predsednik je postal dr. Štefan Ščap, podpredsedniki pa Anton Inhof, Štefan Kuhar in Jože Meolic. Slednji je tudi predsednik upravnega odbora, medtem ko bo nadzorni odbor vodil Jože Farkaš. MILAN JERŠE nem delu pa so predstavljeni še scenariji vstopa Slovenije v Evropsko unijo in priporočila kmetijski politiki. Različnost in podobnost Primerjava slovenskega kmetijstva s kmetijstvom Evropske unije kaže v povprečju na precejšnje razlike, vendar so na nekaterih področjih možne primerjave s posameznimi državami Evropske unije. Za primerjavo zapišimo, da predstavlja kmečko gospodarstvo v Sloveniji večji delež, kot je povprečje v Evropski uniji, še vedno pa so štiri države, kjer je ta delež večji od slovenskega. Po bruto domačem proizvodu na prebivalca zaostajamo za vsemi državami unije pa tudi velikostna in socialna struktura slovenskih kmetij je manj ugodna od povprečja teh držav. Primerjava kmetijske politike kaže, da ni bistvenih razlik med kmetijsko politiko Evropske unije in slovensko kmetijsko razvojno strategijo, je pa dejstvo, da z vstopom v Evropsko unijo samostojne kmetijske politike na državni ravni ni več. S tem ko se odpove izvajanju samostojne kmetijske politike, seveda pridobi možnosti za dodatno podporo iz proračuna unije za strukturne spremembe in razvoj podeželja. Seveda je pomembno, kako v pogajanjih o pristopu uveljavi specifičnosti svoje pridelave. Za kmetijce so ob vstopanju v evropske integracije posebej pomembne cene, rezultati, ki so jih dobili na osnovi te raziskovalne naloge, pa kažejo, da tudi to področje za nekatere najpomembnejše kmetijske proizvode ni najbolj kritično. Cene je sicer težko primerjati, vendar je iz dobljenih rezultatov mogoče razbrati, da so pri večini kmetijskih pridelkov v Sloveniji odkupne cene nižje kot v Evropski uniji, podatki za obdobje 1985-94 pa kažejo, da te cene v Sloveniji padajo hitreje kot v Evropski uniji. Pri nas so v tem obdobju padle za 37,6 odstotka, v EU pa za 24 odstokov. Interven-cionizem v kmetijstvu je tako pri nas kot v uniji, vendar je raven pomoči pri nas bistveno nižja. Za vstop so potrebne priprave Z vstopom v Evropsko unijo slovensko kmetijstvo tako ne bi smelo biti deležno večjih negativnih učinkov, gledano seveda v celoti, je pa dejstvo, da bodo prizadeta posamezna področja. Vstop bi torej različno vplival na posamezne kmetijske kulture, praviloma bi se izboljšal pri tistih, kjer je zdaj slab, in obratno. V kmetijstvu v celoti bi se ekonomski položaj izboljšal, prilagoditev kmetijski politiki Evropske unije pa bi seveda terjala podvojitev proračunskih sredstev za potrebe kmetijstva. Bi se pa to povečanje v glavnem v celoti pokrilo iz sredstev Evropske unije. Kljub dokaj ugodnim ocenam pa bi vstop Evropsko unijo lahko pomenil za slovensko kmetijstvo in podeželje preveliko avanturo z usodnimi posledicami, če na to ne bo ustrezno pripravljeno. In prav zato sta potrebna nacionalna strategija prilagajanja bodočemu članstvu v uniji ter sprejem posebnega programa prilagajanja. Kot pravi dr. Emil Erjavec, »prilagajanje Evropski uniji ne more biti skrivno poslanstvo nekaterih, saj je to preveč odločilno vprašanje za razvoj kmetijstva in podeželja. Uspešno EU-prilagajanje je lahko le nacionalni program, za katerega je potrebno doseči nacionalni konsenz za postavitev strategije, pridobitev sredstev in izvajanje programa«._ LUDVIK KOVAČ Seja vlade Pregled odločb o državljanstvu Delovna skupina bo analizirala denacionalizacijske postopke - Gospodarsko sodelovanje z Bosno in Hercegovino - S skupnimi močmi proti pranju denarja Slovenska vlada je na svoji zadnji seji obravnavala realizacijo sklepov državnega zbora, ki je lani decembra sprejel in zahteval analizo uresničevanja zakona o začasnem delnem zadrževanju vračanja premoženja. Vlada je imenovala medresorsko delovno skupino, ki bo pripravila izhodišča za izvedbo analize vseh vprašanj v zvezi z denacionalizacijskim postopkom. Na osnovi tega bodo ugotovili, ali so potrebne kakšne zakonske spremembe oz. bodo to osnove za zakon, s katerim bi določili osnove in merila za revizijski zakon. Ministrstvo za notranje zadeve pa bo do 30. junija opravilo pregled vseh izdanih odločb o državljanstvu in bo ugotavljalo morebitne nepravilnosti. Pregledavale se bodo odločbe predvsem tistih, ki so dobili državljanstvo po členu 63, torej da so bili jugoslovanski državljani, zato so lahko postali tudi slovenski in s tem upravičenci v denacionalizacijskih postopkov. Vlada je govorila tudi o odnosih z Bosno in Hercegovino, in to predvsem o gospodarskem sodelovanju. Vse naloge v zvezi s tem je prevzelo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Po besedah predstavnika vlade Boruta Šukljeta obstajajo realne možnosti, da bi Slovenija obskrbovala Ifor v Bosni; tudi zato bo naša posebna delegacija prihodnji mesec odpotovala v Sarajevo. V delegaciji bodo tudi predstavniki Gospodarske zbornice in podjetij, ki so zainteresirana za konkretno sodelovanje. Vlada je sprejela uredbo o izvajanju tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu. S to uredbo se določa način in postopek omejitve uvoza posameznih količin blaga. Vlada je sprejela predlog zakona o poroštvu države za 936 milijonov tolarjev posojil za Slovenske železnice, najetih pri Evropski investicijski banki in Evropkski banki za obnovo in razvoj v letih 1993 in 1994. Vladaje začela tudi s postopkom za včlanitev v mednarodno telo, ki pomaga državam pri ukrepih proti pranju denarja. Marjan HORVAT Kritično pri tekstilcih, usnjarjih in kovinarjih Smo pred stavko? Da položaj v tekstilni, usnjarski, kovinski in elektroindustriji ni rožnat, že nekaj časa resno opozarjajo v sindikatih teh dejavnosti. Znano je, da sta tekstilna in usnjarska industrija delovno intenzivni panogi, ki ju visoka cena delovne sile in visoki socialni prispevki postavljajo v zelo neugoden položaj, poleg tega pa nista deležni konjunkture na svetovnih trgih. Hkrati ju pestijo težave zaradi neugodnega tečaja valut, uvoza tujih izdelkov in podobno. Zato tekstilci in usnjarji zahtevajo obljubljene subvencije, ki so v znesku 1,7 milijarde tolarjev nepričakovano izpadle iz predloga letošnjega proračuna. Hkrati so se nadejali, da bo vlada kot prednostno obravnavala nihove predloge o kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja v obeh panogah. Dramatični poziv sindikatov, da bo letos zaradi zaostrovanja položaja v obeh omenjenih panogah dejavnosti odpuščenih več kot 30 tisoč delavcev, je dovolj zgovoren. Spričo nevzdržnih razmer sindikat napoveduje, da bo ob nadaljnji neodzivnosti in pasivnosti vlade in državnega zbora prisiljen uporabiti vsa razpoložljiva sindikalna sredstva, vključno s splošno stavko v panogah in z zaporami cest. Kot je slišati, so se v posameznih ministrstvih, zlasti za gospodarske dejavnosti in za ekonomske odnose in razvoj, že odzvali na zahteve sindikatov, saj pripravljajo vrsto ukrepov, ki naj bi tekstilno in usnjarsko dejavnost potegnili iz slepe ulice. S podrobnejšo analizo stroškov, združevanjem potencialov in poslovnih funkcij, ustanovitvijo centra za modo in menedžment, pospešitvijo lastninjenja, z združevanje raziskav, zbiranjem finančnih virov in promocijami na tujih trgih naj bi v prihodnje nekoliko omilili trenutne razmere. Od kratkoročnih ukrepov pa velja omeniti predlog, po katerem naj bi uveljavili selektivni pristop pri znižanju stopnje socialnih prispevkov s 44,7 na 38 odstotkov bruto plač. Dogovarjajo pa se tudi o možnostih za spremembo zakona o poroštvih in pomoči pri problemu odvzetega premoženja v nekdanji Jugoslaviji. Ker predlagana taksa na uvoz končnih tekstilnih izdelkov in obutve v višini osmih odstotkov očitno ne bo možna, se bolj zavzemajo za različne oblike necarinske zaščite pred nelojalno konkurenco. Potekajo pa tudi dogovori o spremembah pravilnika Slovenske izvozne družbe, da bi lahko v večji meri financirala izvoz blaga široke porabe. Tudi kovinarji so se znašli v slepi ulici. Problem panoge ni v tem, da bi »izumirala«, ampak v tem, da je bila umetno rušena, kar se je začelo z razpadom Iskrinega sistema in demontažb razvojnih oddelkov v vseh podjetjih. Tako rušenje se še vedno nadaljuje, pri čemer pa še vedno ni opravljeno lastninjenje. Njihova temeljna zahteva je podpis nove kolektivne pogodbe za črno in barvno metalurgijo, livarne ter kovinsko in elektroindustrijo, vključno z novim tarifnim delom za letošnje leto. Ker se pogajanja za podpis panožne kolektivne pogodbe vlečejo že več kot tri leta, so v tem sindikatu za februar napovedali splošno enodnevno stavko. Za tako odločitev pa je potrebno zagotoviti pristanek tričetrt članov sindikata oziroma polovico vseh zaposlenih v teh podjetjih, kar po njihovem mnenju ne bo težko doseči. Sicer pa se sindikat kovinske in elektroindustrije zavzema tudi za to, da bi delavci obdržali tako raven pravic, kot jo imajo zdaj. Zato se ne morejo strinjati s predlaganimi spremembami zakonodaje, ki te pravice drastično zmanjšujejo. V tem sindikatu pa bodo zbirali tudi podpise za sprejem zakona o vračanju premoženja družbenega standarda delavcem in sindikate. Zanje je namreč sporno, da določeni akterji odvzemajo delavcem in sindikatu objekte družbenega standarda, ki so bili zgrajeni s sredstvi iz skladov skupne porabe, in sicer na račun manj izplačanih ali celo neizplačanih regresov za letni dopust, iz sindikalne članarine in s sobotnim prostovoljnim delom. MILAN JERŠE vestnik, 25. januarja 1 ospodarstvo Stečaj velikopolanske Industrije konfekcije Delavski svet odstavil direktorja in predlagal stečaj Delavski svet Industrije konfekcije Velika Polana je naredil za usodo podjetja dve odločilni potezi: na svoji seji, 17. novembra, je izrekel popolni suspenz direktorju Jožetu Neradu, nato pa je predlagal še stečaj podjetja. Predlog za stečaj je bil dan 11. januarja, sodišče pa je že 16. januarja za podjetje tudi uvedlo stečajni postopek ter imenovalo stečajnega upravitelja dr. Štefana ščapa. Pred imenovanjem stečajnega upravitelja je bil govor tudi o tem, da bi stečaj podjetja prevzel Franc Gydrfi. Stečajni postopek je bil torej uveden v zelo kratkem času od dneva vložitve predloga zanj, tako da v velikopolanskem podjetju delavski svet, sindikat in novi začasni direktor Jože Zagorc niso uspeli izpeljati načrtovane tiskovne konference. Opravili naj bi jo konec prejšnjega tedna, na njej pa bi najbrž pojasnili razmere v podjetju in spregovorili o razlogih, ki so jih pripeljali do takšnih odločitev. Zato sedaj ti ostajajo za javnost in uradno neizrečeni. Jože Nerad, ki so ga delavci odstavili z mesta direktorja ter zoper njega uvedli disciplinski postopek, v svojem dopisu Občini Črenšovci navaja naslednja dejstva: v podjetju so v času njegovega vodenja podjetja redno izplačevali plače z zamikom, ki pa je nastal že pred njegovim prihodom na to delovno mesto. Zgradili so likalnico vredno okoli 25 milijonov tolarjev, ki je bila nujno potrebna-za novi program šivanja ženske konfekcije. Ta program so namreč uvedli potem, ko so izgubili naročila za šivanje delovnih oblek. Kot problem v podjetju navaja delovno disciplino. Zaradi nekakvostnega dela in neizpolnjenih rokov so izgubili pomemben posel z nemško firmo Hirsch. Sicer pa bodo o finančnem in materialnem poslovanju v podjetju svoje povedali tudi revizorji Agencije za plačilni promet, ki so prišli v podjetje na predlog črenšovske občine. Slednja bo namreč v stečajnem postopku uveljavljala tudi svojo terjatev v vrednosti 2,5 milijona tolarjev. Občinski svet je namreč o problemih v polanskem podjetju večkrat razpravljal in nekajkrat pomagal z denarjem. Kadar je beseda o nadaljnji usodi podjetja v stečaju ter njegovi dejavnosti, jo je treba navezati z vprašanjem upnikov in upniških terjatev. Nepomembna tudi ni vloga stečajnega upravitelja ali njegova dosedanja uspešnost v stečajnih postopkih, ki jih je vodil, ter seveda možnost za prodajo premoženja podjetja in ohranitev dejavnosti. Po nekaterih informacijah lahko napovedujemo, da bodo terjatve težke več kot 100 milijonov tolarjev, kar je za dve tretjini več od vrednosti podjetja. Med upniki bo največja murskosoboška enota SKB banke. Odstavljeni direktorje namreč zaradi ugodnejših posojilnih pogojev nanjo prenesel posojila, ki jih je podjetje imelo pri LB Pomurski banki, SKB banka pa mu je tudi odobrila posojilo za dokončanje investicije. M. H. Borza lani in letos Delnice Kolinske naprodaj »Kljub težavam trga kapitala v Sloveniji, ki so bile nekaj časa povezane z intervencijami Banke Slovenije na trg vrednostnih papirjev, kar se je poznalo na trgu dolgoročnih vrednostnih papirjev, je bilo lansko leto kar uspešno,« je svoj nastop pred novinarji začel direktor Ljubljanske borze Draško Veselinovič. Ljubljanska borza je namreč v začetku leta opravila reorganizacijo organiziranega trga vrednostnih papirjev, saj je z delom začel zunajborzni trg OTC oziroma neformalni organizirani oziroma odprti trg C. Namenjen je za javne in prosto prenosljive papirje, katerih izdajatelji ne bodo izpolnili pogojev za kota-cijo na borzi. Segmentacija trga vrednostnih papirjev je priprava na čas, ko se bo začelo obsežno trgovanje z delnicami iz procesa lastninjenja podjetij. Drugi borzni projekt, izpeljan v lanskem letu in končan v začetku tega, je sodelovanje pri ustanavljanju klirinško depotne družbe in postavljanje temeljev dematerializacije vrednostnih papirjev. V začetku leta so tako sprejeli prve tri dematerializirane vrednostne papirje, in sicer dve obveznici Abanke in Sklada za razvoj ter delnice Kolinske. Uvedeno devizno trgovanje je lanskoletni projekt, namenjen bankam, ki lahko devizno poslujejo. Vanj je vključenih devet bank. Bankam je namenjeno tudi medbančno depozitno ali denarno trgovanje. Terminsko poslovanje, kije dobilo po številnih pravnih zapletih epilog v ustanovitvi Terminske borze, d. o. o, torej samostojne pravne osebe, je prav tako lanski projekt borze. Borza je organizirala tudi številna izobraževanja, za mednarodno priznanje pa si štejejo organizacijo evropske konference Evropskega združenja borz vrednostnih papirjev. Obseg prometa, opravljen prek borznega informacijskega sistema, je bil 88 milijard tolarjev ali 62 milijard na borznem trgu A in B. Bolj kot vrednost prometa je morda zanimiva njegova struktura. Sredi lanskega leta je promet z vrednostnimi papirji močno upadel, povečal pa se je spet v zadnjem trimesečju. Zanimivo je, da se je ob koncu Kolinska je torej tista prva lastovka, ki je z delnicami iz lastninskega preoblikovanja podjetja prišla na borzo, po njej pa vendar še ne moremo napovedati pomladi ali borznega trgovanja z lastninskimi delnicami. Toda prihod Kolinske na borzo je razkril nekaterim že znano resnico: svoje certifikate bodo najhitreje spremenili v denar tisti, ki so jih vložili prek javne prodaje v dobra podjetja. Kajti najbolj zamrznjene so in bodo še nekaj časa delnice, pridobljene iz interne razdelitve in notranjega odkupa. Z njimi se še ne trguje, kajti trg delnic iz notranjega odkupa je lahko interni, odprt ali javen pa lahko postane, ko je notranji odkup končan, in če so delnice prosto prenosljive. Kolinska je iz dobička za leto '93 in '94 izplačala 82,66 tolarja bruto na delnico, in to avgusta lani. Njen dobiček v prvi polovici lanskega leta je znašal 330 milijonov tolarjev, vrednost delnice na borzi pa se giblje od 970 do 1000 tolarjev, na borzi pa seveda ne kotirajo delnice Kolinske iz notranjega odkupa in interne razdelitve. Tako lahko sedaj tisti, ki so svoj .certifikat v vrednosti 300 tisoč tolarjev v javni prodaji zamenjali za delnice Kolinske, računajo s tem, da jih lahko prodajo in tako iztržijo okrog 300 tisočakov. leta povečal promet z delnicami. Če velja, da promet z delnicami v lanskem letu predstavlja le 50 odstotkov, je bil ta delež v decembru že 75 odstotkov vsega vložili v obveznice, saj gre za vat ne, netvegane vrednostne paP1' rje. Ljubljanska borza namera''1 tudi v tem letu nadaljevati s Ljubljanska borza odpira svoja vrata z organizacijo informativnih dnevov. Prvi informativni dan bo 26. januarja in potem vsak zadnji petek v mesecu. Inrormativni dnevi bodo dopolnilo govorilnim uram, ki jih imajo na borzi vsak petek. Informativni dnevi so namenjeni vsem, ki želijo spoznati borzo, njeno organizacijo, poslovanje ter trgovanje z vrednostnimi papirji prek borznega informacijskega sistema. Informativni dnevi bodo najbrž bolje obiskani takrat, ko bo na trgu več delnic od lastninskega preoblikovanja podjetij. prometa. Proti koncu leta je torej upadel promet s kratkoročnimi vrednostnimi papirji, ki jih je izdala Banka Slovenije. Na borzo pa so spet sprejeli nov kratkoročni vrednostni papir četrte izdaje blagajniških zapisov Banke Slovenije. Lani je bilo največ prometa z delnicami Dadasa (24,3) ter SKB-ja (22 odstotkov). Nasploh bi po tem, kar se je lani dogajalo na borzi, lahko rekli, da so dobro nalagali tisti, ki so denar pitvijo svoje vloge v finanč®^ sistemu države. Delnice last®’ skega preoblikovanja kljub prvl” lastovkam letos najbrž še ne" do zaznamovale trgovanja z vr’r nostnimi papirji, čeprav se vo stvo borze izogiba kakršnim napovedim. Promet pa se Z povečati s tako imenovan1 dolžniškimi inštrumenti, naP mer z izdanimi sanacijskim1 .' veznicami bank ali morda še", s sanacijskimi obveznicam1 A , škodnmskega sklada. Dolžn1^. načini financiranja se torej dalje bolj selijo iz podjetnišK® državne vode. Borzni utrip P bo odvisen tudi od nekaterih I konskih rešitev, tako sta v ph^ vi zakona o dematerializacij1 trgu vrednostnih papirjev, na P.( lamentarnih klopeh pa Je J zakon o prevzemih. Vso to zaaI nodajo pa bo moral dopom | tudi zakon o finančnem vanju s tujino. Tujci bi s svoj ,1 vstopom na trg vrednostnih P L rjev lahko le koristili, je direktor borze Draško Vese1 vič, povečala bi se namreč & na ter likvidnost trga, storjen bi bil tudi korak k internacion zaciji Slovenije. „4 MAJDA HORVA' V Pomurskih mlekarnah lansko poslovno letos uspešnejše od predlanskega Manjši odkup in večja proizvodnja S prestrukturiranjem proizvodnje so povsem spremenili paleto svojih izdelkov Medtem ko se slovenska mlekarska industrija še vedno otepa s presežki mleka, za Pomurske mlekarne takšna ugotovitev ne velja. V letu 1995 so v vsej Sloveniji odkupili za okoli 4 odstotke več mleka kot leto pred tem, prekmurski kmetje pa so v soboško mlekarno oddali za 3 odstotke manj mleka. Celotni slovenski odkup je tako lani znašal nekaj manj kot 390 milijonov litrov, Pomurske mlekarne pa so odkupile 34 milijonov litrov mleka. Kljub manjšemu odkupu pa so soboški mlekarji v lanskem letu obseg predelave povečali za 6 odstotkov, saj so skupaj predelali 41 milijonov litrov mleka. Del od teh količin uslužnostno, preostalo pa so od slovenskih mlekarn, ki se ubadajo s presežki, odkupili za lastne potrebe. Izvoz ponovno zanimiv Kot zatrjuje mag. Ivo Rot-dajč, direktor Pomurskih mlekarn, so najtežji časi zanje mimo, skrbi, da ne bi mogli odkupiti vsega ponujenega mleka, pa so zaenkrat odveč. V izvozu se jim ponujajo nove možnosti, tem pa se ne odpovedujejo, saj je tudi prodaja na tujih trgih zanimiva in z izvoznimi spodbudami, ki jih zagotavlja država, pokrijejo vse stroške. Nasploh je usmeritev v izvoz ena od prednostnih nalog, in če so leta 1990 izvozili le za 290 tisoč dolarjev mleka in mlečnih izdelkov, so lani z izvozom ustvarili že 2,5 milijona dolarjev prihodkov. Na tujih trgih zavzema največji delež prodaja v Makedonijo, v zadnjem času pa se odpira tudi tržišče Bosne in Hercegovine. Zasluge za to, da s prodajo izdelkov v Pomurskih mlekarnah nimajo večjih težav, je pripisati predvsem prestrukturiranju proizvodnje v zadnjih letih. Če so še leta 1990 75 odstotkov mleka predelali v mlečni prah in 20 odstotkov v maslo, je sestava njihove proizvodnje zdaj bistveno drugačna. Trajni mlečni program predstavlja zdaj že 60 odstotkov celotne proizvodnje, v mlečni prah predelajo 20 odstotkov in v maslo le 10 odstotkov prevzetega mleka, desetino proizvodnje pa predstavljajo drugi mlečni izdelki. Tudi v domači prodaji se povečuje delež trajnega programa. Leta 1992 je ta pred- . že kmalu na voljo trajno lahko stavljal le 5-odstotni delež v celotni domači prodaji, lani pa je trajni program predstavljal že 3 5-odstotni delež. S svojimi izdelki iz trajnega programa so prisotni na celotnem slovenskem tržišču, saj so Na odkupnem območju Pomurskih mlekarn se odkup mleka v zadnjih letih zmanjšuje. Pred petimi leti so ga odkupili več kot 36 milijonov litrov, lanski odkup pa se je ustavil pri 34 milijonih litrov. Vzroki za to so v zmanjševanju števila kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in v zmanjšanem staležu krav. Leta 1990je bilo v Prekmurju 5.180 kmetij, ki so imele 15.580 krav, v letu 1992 se je število takšnih kmetij zmanjšalo na 4.450, število krav pa na 14.140, medtem ko so v lanskem letu na 3.550 kmetijah redili le še 11.650 krav. Opuščanja reje krav na manjših kmetijah ne more nadomestiti koncentracija pri večjih rejcih; spodbuden pa je podatek, da se pri slednjih povečuje mlečnost po kravi, soj bi bil sicer odkup še znatno nižji. Po podatkih Pomurskih mlekarn 40 odstotkov vseh količin mleka še vedno odkupijo od kmetov z manjšim število^ krav, zato je pričakovati, da bo zaradi opuščanja reje pri njih še prihajalo do zmanjšanja odkupa. Ker imajo sobo^1 mlekarji vse možnosti za povečanje prodaje in s tem seveda proizvodnje, razmišljajo, kako spodbuditi večjo prirejo. Pred kratkim so za nakup krov. molznic namenili še poseben brezbioš" kredit rejcem, za to pa so zagotovili & milijona tolarjev. . poleg Ljubljanskih mlekarn edini tovrstni proizvajalec v Sloveniji. Do novih programov z naložbami Preusmeritve v nove proizvodne programe seveda ne bi mogli izpeljati brez ustreznih na ložb, prav vlaganjem v proizvodnjo pa so v zadnjih letih namenili precejšnjo pozornost. Zdaj kočujejo naložbo za povečanje proizvodnje trajnega programa, z njo pa želijo obogatiti paleto tovrstnih izdelkov. Kupcem bo mleko, ki bo vsebovalo le 1,4 odstotka mlečne maščobe in bo uporabno štiri mesece. Temu mleku bo dodanih 5 vitaminov, ki so jih sicer odvzeli z maščobo, naložba za usposobitev te proizvodnje pa jih je veljala 2 milijona mark. Novost pri tem izdelku je embalaža, ki bo omogočala enostavno odpiranje in skladiščenje. Nov izdelek že testirajo med potrošniki. Zdaj načrtujejo še izpeljavo druge faze, za katero so namenili 1,2 milijona mark, po dokončanju te naložbe pa bodo lahko izdelovali še nekatere druge trajne izdelke in nemlečne izdelan njimi naj bi prišli na trg v lu, za obe naložbi pa so naJ • posojilo pri nemškem do® telju opreme. Relativno dobre razmet® domačem in tujem trgu ses^, da ustrezno odražajo v P0^ vanju Pomurskih mlekarn^ prve ocene kažejo, da bo P® j. vni rezultat v letu 1995 t nejši kot leto prej. RezU dobre gospodarjenja pa h6 tijo le zaposleni pač Pa prekmurski rejci, ki doslej/ imeli problemov s pD®1 danega mleka. Če moraJ। jj? na nekaterih območjih m ' lo čakati tudi do dva me pa dobivajo plačilo v dve kih, ga rejci, ki oddajajo j^j11 v Pomurske mlekarne, redilo, napozneje do 2 seču. LUDVIK KOVAČ januarja 1996 ospodarstvo Elektromaterial Lendava Prodajanje dela ni dobičkonosno Variš Lendava prodaja delnice Bilo je dobro leto Kakovostno stikalo in vtičnica za tuje stene Lendavsko podjetje Elektromaterial je dobilo prvo soglasje k lastnin-tirJnu Programu, sedaj pa že čaka na potrditev ter obračun vpisanih cer-Katov in potrdil o manj izplačanih plačah od ministrstva za eko-®ske odnose ter Agencije za plačilni promet. Odločili so se, tako kot 'na podjetij v Sloveniji, za najpogosteje izbran model lastninjenja z k./110 raz Pa zaradi slabe kako-Zanje n ^rez znaka kakovosti nača.nis<> imeli. Delavci so bili Partnednju’ dokler z italijanskim O(iodeieni n's° sklenili pogodbe Sačeia avnem poslu. Cena take-Ca Prv?^ Ze'° nizka, vse do kon-S° izguhi^'.ne lanskega leta pa tedaja r jad ae zaradi gibanja Cene za uro dela pa ?eodpr]° mogli povečati, saj so ! Vzhodnoevropski trgi s Cjs° delovno silo Prh Ue roke ne >Tas»jo dobička S|Ovan?ae'jn‘ razlog slabega po-■ čkonJe neravnovesje med ^^i Dn?'!n' 'n nedobičkono-'L To s 1,8 je povedal sogovor-n St°tknv fP^meni. da jim je 76 de nesl0 । dztene prodaje na tuje , °V, m ® 42 odstotkov priho-s?’ katno/em ko Jim je domači ? °lkov So lani prodali 24 od-r?'ZVedenega, navrgel d ZuPati ■ °dstotkov. Dobri izženiS, prodajo doma so bili , ud' ob veliki tuji kon-i°vili dot^.Z.uvejjavitvijo dveh Proizvaja cev ele-Cetl^er(alov. J' izdelkov so ta- fek 'eto esPremenjene vse lan-him^rja P^čah Pa jih bodo n« °vih b f tem se je vrednost I>ri "a> Ha t reaino razvred-vae^bo] °’ da so se škarje od-2 >Je Cen t Pa 'i.e vplivalo poviše-v^'116' ki -i0 uvažajo K slab0 „ k,otjih je stisnilo ^US1(ih hi<°\ °Vanje domačih ujesta : S' Novoterm iz Nove-V-vtet iniel Prisilno p o ra v- Elek je nj'bov največji '°tehna Jugotehna, potem Metalka, JekloteKpa. Na poslovanje je vplivalo tudi to, da so se tradicionalni trgi za izdelke Elektromateriala, makedonski in hrvaški, začeli obnašati kot tuji trgi. Na blagovno menjavo niso več pristali, od prodajalcev pa so pričakovali svetovno raven cen. »Mi smo samo zaradi manjše prodaje trgovskega blaga v lanskem letu izgubili 650 tisoč mark. S tem hočem povedati, da blagovna menjava ni bila nujno slaba rešitev,« je rekel sogovornik. Prodaja na makedonskem trgu seje razpolovila zaradi 36-odstot-ne uvozne carine za slovenske izdelke, sodelovanja pa zaradi velikih finančnih rizikov lani niso povečevali tudi s kupci iz Bosne in Hercegovine. »Izguba bo občutna, čeprav natančnih podatkov sedaj še ni- Beltinka iz Beltinec dobiva novega lastnika Kupec prihaja iz Nemčije Med tremi ponudniki je stečajni senat izbral najboljšega -Odločil seje, da Beltinko proda nemškemu kupcu, za katerega je podjetje že doslej opravljalo dodelavne posle Po vseh zapletih in težavah, ki so bile že nekaj časa prisotne v Bel-tinki v Beltincih, je bil pred poldrugim letom v podjetju uveden stečajni postopek. Čeprav je med prednostnimi cilji slehernega stečaja poplačilo upnikov, se v Beltinki po uvedbi stečaja niso odločili za razprodajo premoženja, pač pa so izbrali ustreznejši način, s katerim naj bi prav tako prišli do poplačila upnikov. Tudi po uvedbi stečaja se je proizvodnja v Beltinki nadaljevala, izdelali so elaborat o upravičenosti nadaljevanja proizvodnje, po besedah stečajnega upravitelja dr. Štefana Ščapa pa so se že takrat odločili, da naj se podjetje proda kot proizvodni subjekt. Uvedba stečaja je najbolj udarila 340 delavcev, ki so takrat ostali brez zaposlitve, vendar jih je po odločitvi, da s proizvodnjo nadaljujejo, 180 ponovno dobilo delo. Proizvodni program je ostal enak dotedanjemu, tudi kupci in dobavitelji so ostali isti in s takšnim številom zaposlenih seje proizvodnja ohranila do danes. Proizvodni rezultati so ugodni, saj podjetje mesečno ustvarja od 3,5 do 4 milijona tolarjev bruto dobička, s tem pa povečuje pričakovanja upnikov po poplačilu svojih terjatev. Upniki skoraj poplačani Glede na pravočasno prijavljene in priznane obveznosti do upnikov bodo s prodajo Beltinke le-ti dobili poplačanih od 70 do 80 odstotkov svojih terjatev, kar je v primerjavi s podobnimi stečajnimi primeri razmeroma ugodno. Seveda so posamezne kategorije upnikov pri tem v različnih položajih, saj imajo hipotekarni upniki pri poplačilu prednost pred delavci in ostalimi upniki. Kot zagotavlja stečajni upravitelj, se po poldrugem letu.stečajni postopek v Beltinki sčasoma približuje zaključku, saj se cilj, ki mamo. Lahko pa povem, da imamo dovolj rezervnih sredstev, da bomo izgubo krili in nas zato ta ne bo obremenjevala v poslovanju v letu ’96,« je zatrdil direktor podjetja. Certifikat za kakovost izdelkov odpira tuje trge Za lendavsko podjetje elek-tromaterialov, kjer ima zaposlitev 370 ljudi, pa so na obzorju boljši časi. Obnovili so proizvodni program in si pridobili certifikat kakovosti za svoje izdelke tako za nemški kot avstrijski trg. S partnerji predvsem iz Nemčije so se spoznavali in se pogovarjali o poslu že lani, tako da sedaj le še čakajo trenutek, da dogovorjeno dajo tudi na papir in podpišejo pogodbo. Stopili pa so tudi že na druge trge. »V decembru smo z Grki uspeli uresničiti posel v vrednosti 20 tisoč mark, pričakujemo pa tudi, da bomo postali stalni partnerji,« je povedal Štefan Šoš. V letošnjem letu so prejeli dve naročili iz Rusije, tako da postaja ta trg zanje čedalje pomemnejši. Zanimiva je tudi Madžarska, kjer so izdelke Elektromateriala dobro sprejeli, čeprav so ti od domačih madžarskih proizvajalcev dražji za 22 odstotkov. V svojih načrtih za leto ’96 pa niso omenili srbskega trga, čeprav so svojčas tam imeli veliko so si ga zastavili ob uvedbi stečaja, uresničuje. Po objavljeni prodaji Beltinke so se za nakup zanimali trije ponudniki in stečajni senat je v teh dneh med njimi že izbral najboljšega ponudnika. Prihodnji lastnik Beltinke naj bi tako postal kupec iz Nemčije, s katerim je podjetje že doslej dobro sodelovalo in zanj tudi opravljalo dodelavne posle. Stečajni senat seje za nemškega kupca odločil zato, ker je bila njegova ponudna najugodnejša, vsem sedanjim delavcem zagotavlja ustrezen proizvodni program in delo, ima pa tudi dobro uveljavljeno blagovno znamko in izkušnje na tem področju. Kupec mora v 30 dneh skleniti pogodbo o nakupu ter v naslednjih 60 dneh poravnati kupnino, po vseh teh postopkih pa bo postal tudi formalni lastnik Beltinke. Postopki prodaje naj bi se končali do začetka maja, do takrat pa naj bi upniki dobili tudi poplačan večji del svojih terjatev. Nerešen pa ostaja zaenkrat še stari del proizvodnega obrata, pri katerem ni razčiščeno lastništvo, saj si ga lasti tudi sedanja nova Občina Beltinci. Vendar ta del ni vezan na samo proizvodnjo v Beltinki, in zato tudi ne bo vplival na prodajo ter nadaljevanje proizvodnje v podjetju, saj se bo kupcev in se sedaj vrata za pro-. dajo spet odpirajo. Sodelovanje s srbskimi parnetji se vzpostavlja počasneje tudi zato, ker so mnogi kupci podjetju ostali dolžni. Kljub temu pa pričakujejo, da bo Srbija v drugi polovici tega leta postala pomembna poslovna partnerica. Posodobitev proizvodnje, pridobitev certifikatov kakovosti ter odprtje tujih trgov je vodstvo podjetja pripeljalo do tega, da razmišljajo o postopnem opuščanju dodelavnih poslov. Zaradi oboli-ce dela in možnosti prodaje izdelkov na tujem z lastno blagovno znamko bodo prekinili pogodbo z enim od italijanskih delodajalcev. To, da bodo čedalje manj prodajali le golo delo, ki je slabo plačano in nedobičkonosno, pa je povezano z avtomatizacijo proizvodnje. Proizvodnjo bodo povečali z avtomatizacijo sestavljanja mehanizmov vtičnice ter stikal. To je pomemben korak k tehnološki posodobitvi, tista dela, ki pa jih ni mogoče avtomatizirali, pa bodo ponudili kooperantom. Pregledali bodo tudi vso široko paleto lastnih izdelkov ter se postopno specializirali samo za nekatere programe. »Upam, da bo to leto dobro, saj na slabše ne bi smelo iti,« je bil ob koncu pogovora optimističen direktor Elektromateriala Štefan Šoš. MAJDA HORVAT tako kot trgovina, ki je že dobila novega lastnika, prodajal posebej. LUDVIK KOVAČ Prodor Kerne na tuje trge V puconski Kerni so lansko poslovno leto sklenili dokaj uspešno, saj so v primerjavi z letom 1994 povečali realizacijo za približno 25 odstotkov. Pri tem v zadnjih letih niso bistveno dvigovali cen svojih izdelkov, saj je bilo slovensko tržišče do lanskega leta v nekakšni nekonjunkturi. Po drugi strani pa so uspeli še bolj prodreti na tuja tržišča, čemur so v svoji poslovni politiki namenili posebno pozornost. Tako so praktično s celotnim svojim gradbenim programom že zelo navzoči na Češkem, odprli so predstavništvi na Slovaškem in Belorusiji, svojo dejavnost pa so zelo razširili v Rusiji. V Moskvi imajo svojega predstavnika, ki pokriva to tržišče. Poleg tega pa imajo tam še okrog deset partnerjev, ki se nanje občasno obračajo. Hk V podjetju Kerna, ki je znano po proizvodnji kremenčevega peska in specialnih gradbenih materialih, izdelujejo gradbena lepila, fugirne mase, za vodo neprepustne premaze, hitrovezne malte, izravnalne mase, gotove malte za zidanje, fine omete, industrijske tlake, dodatke betonom in kremenčeve peske. Ukvarjajo-pa se tudi s sanacijo betonskih površin in vlage. rati so prodrli na romunsko tržišče, s Poljaki pa bodo te dni po- dpisali pogodbo, kajti v teh državi sta dve firmi, ki želita prenesti proizvodni program Kerne. Dokaj uspešni so tudi v Avstriji, v Fran- ciji imajo stalnega partnerja, dogovarjajo pa se, da bi s pomočjo Na Agencijo za privatizacijo so z lendavskega Varisa poslali več različic lastninskega programa in slednja je doživela odobritev v novembru. Tako sedaj javno prodajajo delnice v vrednosti 23 odstotkov družbenega premoženja podjetja. Podjetje so ocenili na 242 milijonov tolarjev, tako da si preostalo premoženje delijo skladi, 11 odstotkov premoženja bo prešlo v last tistim delavcem, ki so po stečaju Gorenja IMO v podjetje vložili svoj denar za dokapitalizacijo, 20 odstotkov bodo delili z interno delitvijo in 17 odstotkov z notranjim odkupom. Takrat, ko so pripravljali program lastninjenja, so razmišljali tudi o notranjem odkupu z denarjem zaposlenih, zato so dajali na stran od 10 do 15 odstotkov plače. Konec lanskega leta so tako imeli že zbranega za plačo in pol denarja, ki pa so si ga potem novembra in decembra izplačali. »Škoda bi bilo porabiti gotovino ali osebne dohodke za kupovanje lastništva,« je povedal direktor Varisa Štefan Sobočan, kajti «...ciljni kupci v javni prodaji naših delnic so svojci naših delavcev, nekdanji delavci in upokojenci«. Ti v podjetje vlagajo svoj certifikat, z javno prodajo delnic pa so vrata tega lendavskega podjetja odprli tudi drugim Lendavčanom in okoličanom. Čeprav na njihov razpis za javno prodajo delnic certifikati ne bodo vreli z vseh koncev Slovenije, kot je bilo to ob prodaji delnic podjetij z zvenečimi imeni, javna prodaja vendarle dobro poteka, tako da bodo do 13. februarja zbrali več cetrifikatov, kot je razpisana vrednost delnic. Vrednost delnice je 1200 tolarjev, delničarjem pa sedaj še ne obljubljajo kotizacije delnic na borzi. Toda direktor Varisa je o borzi in delnicah dejal: »Večina firm, ki bo nekaj dala na sebe, bo do leta dva tisoč z delnicami kotirala na borzi.« Biti na borzi s podjetniškimi delnicami, pomeni, biti med dobrimi ali najboljšimi. Variš sodi po rezultatih poslovanja med dobra podjetja, saj so lani ustvarili 660 milijonov tolarjev bruto prihodka. Obseg proizvodnje seje povečal za 5 odstotkov, 80 odstotkov vsega izdelanega pa so izvozili na konvertibilni trg. Struktura izvoza sanitarnih kabin naj bi ostala tudi v tem letu zastopana s tretjino čistega izvoza ter dvema tretjinama dodelavnih poslov. »Ocenjujemo, da bomo dosegli 2-odstotno akumulacijo in 2-odstotno donosnost na vloženi kapital,« je o novem kazalcu uspešnosti lanskoletnega poslovanja, ki je pomembna za delničarje, govoril direktor Štefan Sobočan. V enem letu naj bi bila ustvarjena akumulacija že 3,64-odstotna Lani so v Varisu izdelali 1300 betonskih ter 194 lahkih sestavljivih kabin, 4900 radiatorjev in 2200 razteznih posod. Najboljšega kupca za kabine imajo v zahodnem delu Nemčije, ki je lani odkupil tri četrtine na tuje prodanih kabin. Izvažali so tudi v Avstrijo, čeprav manj kot leto prej, ter v države nekdanje Sovjetske zveze. Z nemškim kupcem so že podpisali letno pogodbo za to leto, s katero so se zavezali izdelati 800 betonskih kabin, novo pogodbo pa pri-pra^ajo tudi z Avstrijcem. Za avstrijski trg bodo izdelali 300 kabin. Pogodbeno tako že imajo zagotovljeno delo za 1100 kabin, njihove proizvodne zmogljivosti pa so za 1500 kabin na leto. V Nemčiji kabine prodajajo s svojo blagovno znamko, v Avstriji pa pod tujim imenom. Kot izvoznik so prejeli državno subvencijo, toda direktor podjetja je le to postavil ob bok veliki obremenjenosti plač zaposlenih. Variš namreč spada med delovno intenzivna podjetja. Čeprav jim država veliko pobere z davki in prispevki, so si lani zaradi dobrega gospodarjenja izplačevali dobre plače, njihova povprečna bruto plača na zaposlenega je bila 1250 mark na mesec ali okoli 800 mark neto. Seveda pa tudi delavci poznajo tisto, kar vedno znova ponavlja njihov direktor: kakovost, cena, roki, ali «... ne moremo si privoščiti izdelka, ki prinaša izgubo«. MAJDA HORVAT nemške firme začeli z obdelavo tržišča v Bolgariji. Ne gre prezreti, da so zelo obnovili stike z nekdanjo Jugoslavijo, kajti kmalu naj bi s Srbijo podpisali pogodbo o zastopanju. Nova tržišča pa se odpirajo tudi v sosednji Hrvaški ter v Bosni in Hercegovini. Na ta način naj bi letos v tujini vrednostno pokrili vsaj polovico tega, kar ustvarijo na domačem tržišču. Okrog 50 različnih proizvodov in lastno znanje zaposlenih v Kerni v Puconcih omogočajo hitrejši prodor. Pri tem se je treba zavedati, da so lansko leto skoraj povsem izkoristili razpoložljive zmogljivosti proizvodnje, zato je posebna skrb namenjena nadaljnji posodobitvi tehnologije. Ker kremenčevega peska ni mogoče prevažati na daljše razdalje, so se bolj usmerili v proizvodnjo specialnih gradbenih izdelkov. Tako so imeli pri predalavi materialov leta 1991 proizvodnjo okrog 2 tisoč ton, lani pa že 9.800 ton. To pomeni, da so v štirih letih proizvodne zmogljivosti celo početverili. Računajo, da bodo letos prišli do števila 12.000 ton, kar je v bistvu maksimum. Medtem ko se na poljskem tržišču zanimajo zgolj za dražje materiale, pa v Rusiji še naročajo nekaj lepila. V Kerni si prizadevajo na tržišča plasirati čim več sanacijskih materialov, po katerih so v tem 95-članskem kolektivu znani daleč naokrog. Edino v bližnjo Madžarsko doslej še niso uspeli prodreti, saj so tam še vedno zelo navezani na Avstrijce. Kot predvidevajo, bodo letos s prodajo svojih izdelkov na tujem trgu zaslužili najmanj 3 milijone nemških mark. Ker je povpraševanje po Keminih izdelkih precejšnje, je optimizem opravičljiv. Moti jih edino neplačevanje domačih kupcev. V gradbeništvu je to sicer že stara razvada, zato domači trg zanje ni več tako zanimiv kot v preteklosti, ki bi ga kazalo posebej obdelovati. MILAN JERŠE 6 vestnik, 25. januarja 1996 intervju Priljubljena znanka z radia in televizije ter Pomurka leta 1995 Smilja Baranja: To, kar je najboljše v nas, naj bo za prijatelja Poslušalci Murskega vala so ob koncu leta izbrali za Pomurca leta predsednika države Milana Kučana, naslov Pomurke leta pa so podelili Smilji Baranja iz Murske Sobote, ki jo vsak dan slišimo na domačem radiu, enkrat mesečno pa jo ob nedeljah vidimo kot televizijsko voditeljico oddaje o narodnozabavni glasbi Po domače. Na videz se zdi, da jo vsi dobro poznamo. Pa res? Preberite, o čem sem se pogovarjal z mojo in vašo priljubljeno znanko! V katerem nebesnem znamenju si rojena? Rodila sem se 1956. leta v zadnjem dnevu znamenja raka, zato imam najbrž tudi kaj lastnosti naslednjega nebesnega znamenja - leva. Bereš horoskope in vanje morda tudi verjameš? Da, vendar ne v dnevne horoskope. Meniš, da je usoda človeku vnaprej določena? Nekaj človek zagotovo nosi s sabo od rojstva; zelo pomembno pa se mi zdi, da se človek v življenju tudi trudi, dokazuje in vedno znova potrjuje. Kakšni so tvoji prijetni spomini na otroštvo? Iz otroštva imam samo lepe spomine. V naši družini je bilo lepo živeti. Iz izkušenj pa vem, da v vseh ni živeti lepo in življenje meje naučilo, da ni cilja, za katerega bi bilo vredno prenašati slab zakon. Po sili v ekonomsko šolo V kakšne šole si hodila? Po osnovni šoli sem se vpisala na srednjo ekonomsko šolo, ker sem se predolgo odločala in so mi bila vrata drugod zaprta. Ves čas srednje šole sem čutila, da poklic, ki ga daje tovrstno izobraževanje, ni zame. Hvalabogu smo imeli na šoli dramsko-recita-cijski krožek, vsa štiri leta sem bila predsednica razredne skupnosti, delegatka za kulturne dejavnosti ..., da sem tam tako lažje vzdržala. Ves čas srednje šole sem igrala tudi klavir in končala nižjo glasbeno šolo. Po maturi pa sem se odločila za študij na Pedagoški akademiji - smer glasbena vzgoja, pedagoški oddelek, kjer sem igrala klavir in kitaro. Pedagoško akademijo sem končala 1978. leta. Si med osnovno šolo in med srednješolskim izobraževanjem prinašala domov tudi enke? Ne! Prva zaposlitev? Leta 1978 sem se zaposlila kot predmetna učiteljica glasbene vzgoje in učila na osnovnhi šolah Gornji Petrovci, Črenšovci, Bistrica in na drugi osnovni šoli v Murski Soboti Kako si se znašla pri delu z otroki? Zelo rada sem delala z njimi, predvsem pa z otroškim pevskim zborom. To delo še danes, po šestih letih, odkar nisem več v prosveti, pogrešam. Kdaj si odkrila dar petja? Pela sem v šolskem pevskem zboru, na nastopih v nižji glasbeni šoli; za reklamo Mure sem nekoč pela Ne ouri, ne sejaj ... Več kot to-pa nikoli. Očetov poklic muzikanta je bil v naši hiši dovolj zgovoren, da je nočno življenje več kot garanje, zato nikoli nisem razmišljala, da bi bila pevka. Igraš na kakšen inštrument? Igram klavir in kitaro. Klavir sem se učila igrati 12 let, kitaro pa 2 leti. Katero glasbilo imaš najbrajši? Oče je bil muzikant in igral je klavir, harmoniko, orgle, klarinet in saksafon. Vselej sem najraje poslušala saksafon. Vsi inštrumenti so še vedno v mamini hiši, tudi odkar očeta ni več; in ne čudi me, da se tudi moji hčerki po končani nižji glasbeni šoli kla virja navdušujeta nad saksafo-nom in se v jeseni želita znova vpisati v glasbeno šolo. Izbrali njo in Jožeta Kako si prišla na radio? Leta 1979 je bila na Murskem valu avdicija za nove napovedovalce. Takrat je Marta Kacjan z Radia Slovenija izbrala mene in Jožeta Tkalca. Na kaj si pomislila, ko je zagorela rdeča luč? Ne vem, na kaj misliš? Napovedovala sem honorarno sedem let, potem pa še naslednjih pet let prevzela tudi glasbeno urejanje programa, oboje honorarno. Po dvanajstih letih honorar nega dela sem se na Radiu Murski val naposled redno zaposlila kot glasbena urednica in voditeljica programa. Baranji ste poznani po cimbalah, ti pa populariziraš harmoniko. Od kod ideja za harmonikarska tekmovanja? Igrala sem klavir in ni bilo časa misliti še na učenje tega instrumenta. Odkar sem na radiu, sem želela pomagati, da bi cimbale znova zaživele v naši pokrajini. S stričevo pomočjo smo organizirali tečaj učenja cimbal, žal pa interesa ni bilo. Kasneje sem želela, da bi v deželo ob Muri prišel znani cimbalist Adam Bicskey, pa ni bilo posluha na občini. - Diatonična harmonika pa je naključje pri mojem delu. Po vsej Sloveniji so organizirali območna srečanja za Zlato harmoniko Ljubečne in za sodelovanje so zaprosili tudi našo radijsko postajo. Kako si se srečala z narodnozabavno glasbo? V šoli smo poslušali klasiko, jazz. Ko sem poučevala, se nikoli nisem mogla strinjati s tem, da se učenci v učnem programu ne srečajo z zabavno in narodno-zabav-no glasbo. K sreči sem jaz spremljala tovrstno glasbo na Murskem valu, ko sem bila še honorarno zaposlena. Kako je prišlo do vodenja oddaje Po domače? Izpred nekaj leti me je z radia Glas Ljubljane poznal Marko Prpič, kije bil 1993. leta, ko sem jaz prišla na televizijo, zaposlen kot glasbeni urednik razvedrilnega programa TV Slovenije. Zaradi obiskov na Murskem valu sta me poznala tudi takratna voditelja oddaje Po domače Boris Kopitar in Jože Galič, ki je zdaj tudi urednik te oddaje. Narodnozabavna glasba sicer ni glasba, ki bi mene posebno navduševala; ko pa so me poklicali k sodelovanju, sem izhajala s stališča, da je treba iz vsega tega, kar se rodi in obstaja, iskati najboljše. In to tudi sporočati, komentirati. Ali dejansko poznaš vse ansam-be, ki gostujejo v oddaji? Da, razen novejših, ki se sproti »rodijo« in še niso uspeli priti do Murskega vala. Si pomislila kdaj, da bi pela v kakem narodnozabavnem ansamblu, kot je to storil nekdanji vodja iste oddaje Kopitar? Rada zapojem v družbi, rada imam narodno pesem. Narodnozabavne glasbe pa nimam tako rada, da bi to počela vsak dan. Duo z Lojzetom Slakom Pravzaprav si že pela z Lojzetom Slakom. Morda pa je to začetek resnega angažmaja? Šlo je izključno za štos pri silvestrski oddaji. Oddaja Po domače gre v živo; te je strah, da bi se huje zmotila, zaradi dolge vožnje oddajo zamudila ...? Pri vsej tej stvari se dobro zabavam; vse, kar sem doslej v življenju počela, sem delala z veseljem. Od doma grem dovolj zgodaj, da bi ob kakršnemkoli neljubem dogodku na cesti stvar še rešila. Oddaja teče,v živo dve uri. Pomeni torej, da moram biti maksimalno skoncentrirana in sproščena. To pa lahko spelješ enkrat bolje, drugič manj dobro, tudi glede na to, kako dobro se naučim besedilo na pamet. V špici oddaje so posnetki s trgatve. Kje ste se imeli tako lepo? Špico smo posneli v enem od dolenjskih vinogradov. Rada delam na terenu, sajme takšno delo sprošča. Tudi zabava me in ni mi težko nekajkrat ponoviti kak kader. Še vedno se učim biti pred kamero. Razmišljaš, da bi zapustila Murski val in na TVS poklicno skrbela za narodnozabavne oddaje? Ničesar v življenju ne planiram. Pošteno se mi zdi, če se človek z delom dokazuje. Potem imaš možnost, da ti zaupajo in potem imaš spet možnost, da se odločiš za ali proti. Vse, kar danes delam, delam z veseljem in od česarkoli bi se težko ločila. Če bo jutri drugače, bom povedala. Kateri narodnozabavni ansambel ti je najljubši? Avsenik. Angažirana v zabavni glasbi Si na Murskem valu glasbena urednica ali vodiš tudi oddaje? Katere? Odkar imamo na Murskem valu tudi honorarne glasbene redaktorje, si delo delimo. Kot glasbena urednica pa delam več na področju slovenske zabavne glasbe, potem oddaje MV- dur, la-setvico slovenske zabavne glasbe 7 veličastnih, Srečanje na Murskem valu, Predstavljamo vam in oddajo Na narodni farmi MV, v katero vabim goste iz sveta narodnozabavne glasbe. Poznaš seveda množico pevcev in pevk zabavne glasbe, kdo je naj ...? Veliko pomeni - sploh pa za našo radijsko postajo, ki je daleč od centra Slovenije, kjer je največje število izvajalcev slovenske zabavne glasbe -, da smo skorajda z vsemi izvajalci skorajda prijatelji. Tako ni težko priti do informacij, posnetkov in kakršnegakoli sodelovanja. Enako velja za založbe in snemalne studie. Kje se počutiš bolje: za mikrofonom v studiu ali za mikrofonom na »živi« prireditvi? Oboje delam z enakim veseljem. Smiljo Baranjo videvamo tudi na človekoljubnih prireditvah, denimo na Karitasovih. Bi šla tudi drugam, ko bi te povabili? Za prireditve, ki naj bi vodila na željo organizatorjev, se morajo le-ti oglasiti na našem podjetju za informiranje, ker me zavezuje konkurenčna klavzula, in uskladiti čas z mojim delom v službi. Leta 1992 si bila Pomurka leta, ob konu lanskega leta si spet osvojila ta naslov. Greš vštric z Milanom Kučanom, predsednikom države, ki je Pomurec leta. Tvoj komentar! Res sem bila Pomurka leta 1992. Potem so pravila spremenili in poslušalci niso mogli več glasovati za delavca Murskega vala. V letu 1995 je bilo to znova mogoče. - Gospoda Kučana zelo cenim in ob razglasitvi sem se počutila, kot bi se sleherni, ki ga tako ceni kot jaz in bi se znašel po priljubljenosti v njegovi družbi. Sicer pa je vsak človek vesel, če ga imajo ljudje radi. Tudi jaz! Si se s Kučanim kdaj rokovala, zaplesala? Nekajkrat sem bila na različnih prireditvah v družbi z gospodom Kučanom, tudi pogovarjala sem se že z njim, plesala pa še nisva. Kakšen pa je delavnik Smilje Baranja? Vsak dan je drugačen, in to mi ta hip ustreza. Sicer pa človek, ki je zapisan radiu in TV, mora znati tako živeti. Ves neslužbeni čas pa posvečam svojima hčerama Jerneji in Staši. Ko me kakšno popoldne ni doma, me zvečer čakata budni in pravita, da me pogrešata. Potem se drug dan toliko intenzivneje ukvarjamo druga z drugo, pogovarjamo in do govarjamo. Velikokrat pa se jima celo zahoče in sedita v službi pri meni, samo da nista sami. Rada bi spekla Katoko Si kdaj kaj skuhala po receptih Cilke Sukič? Rada kuham. Mama je nekoč rekla, da nisem izbirčna, da pojem, karkoli skuha za kosilo. Preizkušam različne recepte in prav zdaj se dogovarjam z gospo Cilko Sukič, da me bo naučila napraviti eno od sladic; od mame pa se moram v najkrajšem času naučiti speči katoko, kar je zame največja sladka specialiteta. Katera je tvoja najljubša jed? Najraje jem zelje, skuhano na kakršenkoli način. Človek mora tudi piti. Ti je najljubši požirek šampanjca? Pijem zelo veliko. Največkrat so to čaj, kompot, sok cedevita in voda. Alkohola praviloma ne pijem, le kdajpakdaj viljamovko ali viski. Videvamo te lepo oblečeno, zlasti na TV. Je to iz Italije? Najbolje se počutim v kavbojkah, za nastop na televiziji pa se moram urediti. Za to skrbi g. Kolenkova iz Ljutomera, ki ima s TV Slovenija pogodbo. Sama pa najbrž nič ne šivaš? Ne, razen gumbov! Si se kdaj z iglo vbodla v prst? Seveda! O čem si sanjala nocoj? Sanjam zelo redkokdaj. Tako na vprašanje ne morem odgovoriti. Nazadnje je bilo pred več meseci in bilo je za spremembo nekaj lepega. Namreč vedno, ko sanjam, sanjam praviloma o strašnih stvareh. Potem se zbudim in jokam sredi postelje. K sreči se to ne ponovi velikokrat. Kaj je za tebe sreča? Sreča je vse, kar ni bolezen in trpljenje ter povezano s tem.. Na sleherni, še tako slabi stvari na prvi pogled, se učim in zato sleherno dejanje uvrščam vsaj med samoumevne stvari, če že ne med srečne dogodke. Verjetno se mi je, kot vsakemu, že zgodilo »Nenormalno, da pri proračunu ni bistvenih razlik med SKD in ZLSD« Spričo različnih pogledov na izjavo člana SLS Marjana Maučeca, ki jo je dal v anketi med strankarskimi predstavniki o proračunskih zadevah in navezi SKD in ZLSD, objavljamo njegovo pojasnilo: »V bistvu sem želel povedati, da ni bistvenih razlik pri sprejemanju proračuna, kar je nenormalno za tovrstne politične stranke v svetu in Evropi. Kajti vedno je to levica, in če ne desnica, vsaj sredinska stranka, kar velja za krščanske demokrate in obratno za združeno listo. Pri nas pa teh razlik ne čutimo, kajti proračun je bil že v času pogovora za Vestnik usklajen. Moram povedati, da je to problem, ki na državni ravni traja že vrsto let. Na lokalni ravni pa mi s krščanskimi demokrati normalno sodelujemo. Seveda veliko neprijetnih stvari v Ijenju, toda veliko sem se iz njii> naučila. Kakšnega moškega si ne želiš? Želim si inteleigentnega, razu-mnega, poštenega in čutečega moškega. Kakšnega si ne želi® sem verjetno s tem že odgovori' la. “ L” Se so življenjski cilji Si v življenju dosegla vse ciljC Ne! Vse življenje si enostavfl® želim delati, kar me veseli, k” me radosti. Trudim se in skušat1 to dokazovati vsak dan. Živi®* načelom, da se niti trohica 1JB' bežni ne izgubi, ni zaman. vem, da ne smem izgubiti teS1 kar imam. Potemtakem mi j6’ življenju že kaj uspelo. Ali®1' uspeh že eden od doseženih® Ije*? Jaz se veselim slehernega- Kakšen avto pa voziš? Renault 5 GTS. Menda si hitra voznica. Kamsl ti mudi? Nekateri pravijo, da se člO® nauči voziti po veliki prom6*11 nesreči. Jaz sem v to prepriča® Nisem več hitra voznica. Kakšni so ljudje, ki jih poz^' dobri, manj dobri, nevoščljiv Imam srečo, da spoznava®1 veliko ljudi. Dano mi je, da hit®0 ocenim njihove namere. Tisi® ki bi mi lahko škodili, se ogn6®1’ drugih hvalabogu ni veliko.f vim po načelu, ki ga je zap1S’, Kahlil Gibram, da, kar je najb™ šega v nas samih, naj bo za na^ ga prijatelja. Verjemi, da po®!: ni težko nabirati ob sebi dobb ljudi. In človek se potem ta* dobro počuti. Kaj pričakuješ od svojih dek^'. Imam dve hčerki: Jernejo, ro 16 let in po,l in Stašo, star 14 let in pol. Zdravi sta, poš®*11 želim jima, da ostaneta v ® svetu tudi drugačnih ljudi taks*1: kot sta in da bi jima bila to t® vračano ter da bi si izbrali P0)®’ ki bi ju osrečeval, kot osreči mene. , I Tako torej Smilja Baranj® Pomurka leta 1995! Pogovarjal sem ŠTEFAN SOBOC^ t t c t I i 2 c t v 2 1: c v v š d d v v o b P v Ši ii ti k n n d c Si V n k o 3 t b P P so med nami razlike, vendar ne tako bistvene kot na državni.« Sicer pa je zdajšnja dejavnost Slovenske ljudske stranke v Občini Beltinci usmerjena v ustanavljanje vaški/1 odborov SLS in imenovanj6 poverjenikov. Razdeljeni s° v dve zvezi, in sicer v Zvez° gospodarstvenikov in v Kmečko zvezo. V tem mesecu namerava/ jo v vsaki vasi organizira® občne zbore. V okviru Ob' činskega sveta Beltinci pa stranka pripravlja na spr6' jem letošnjega programa m proračuna za leto 1996. tem bodo skušali-njeni sv®' niki program občinske®' sveta čimbolj uskladiti z vs6' mi drugimi političnimi strah kami, ki so zastopane v te®/ najvišjem občinskem org M. JER^ 6 n k K C| d 6 v, d: H V n'h poteh in jim vtisnili svoj pečat. Vse velike pro-se. P0«! razen železnice, saj je do sem še vedno speljan industrijski tir, so ^ogibale teh krajev, zato sta se delovna sila in kapital umikala na osrednje »omocjeinvtujino. t, rr razmerah Je nastala 1 Občina Puconci, ki jo sesta-23 vasi in šteje 6720 prebival-pravno je razdeljena na tri ."^Upravne enote Murska So-in h m S*cer Bodonci, Mačkovci rueonci. Znotraj nje so organi-ane krajevne skupnosti, kot del sicer Bodonci, Brezovci ^^kuvci, Puconci in Zenko-z „ 'cer Pa Je za Občino Puconci lir/11 da tu delujejo evange-cih verska občina v Pucon-v ni Bodoncih, katoliška župnija v in binkoštna cerkev šol Premorejo Osnovno drn-vsotici s 450 učenci ter po-don2^11’ a°B v Mačkovcih in Bo-ac’h (slednja sodi k OŠ Grad), vpil1^3 so v Puconcih, Mačko-C,hla Bodoncih. °bčieVeC*a Pa P°doba puconske bi v-6 ne b’ ^da popolna, če ne pll„Saj ?menili podjetja Kerna v v šir°nC^’ k' se vse boki uveljavlja ših sei? Prostoru in tudi zunaj na-in e,a' $ kremenčevim peskom rialfeC'a’n'm' gradbenimi mate-krOsS° namreč znani daleč nao-no a čemer je zlasti pomembni:- zaP^litev skoraj stot-dje e*avcev s tega območja. Lju-c°risk na^^ zaP°slitev tudi v pu-.' hladilnici in nekaterih za-^eIik f'lrmah’kot je Benkotehna. na d ? Pa se jih vsakodnevno vozi Res V bližnjo Mursko Soboto, ostač Je’ ba kmetijstvo še naprej a Poglavitna panoga. Naložbe še nikoli denarja bi| občinski proračun je Pri č/8** 280 milijonov tolarjev, PotahT er Sm° samo za naložbe 11 okrog 115 milijonov. Ve- ^r se V sušnem dS11 pojavljajo Ir°blemi s pomanjkanjem vode, Pomembno, da je P^an° vodovodno 2 rezN do Puconec. °)radi prenizkega "‘^emailčna p^ova do Jp^anovec, zato bodo č^c,ondh uredili Letos delujejo urejevanje kraka Pmtindu od LemerJa °eznovcem in Pkovcem. C'a0den • n°v> je arja’ *n s>cer 9° rnilijo- Cest m Za asfaRhanje in uredi-NMevif ajVečJa nal°žba je bila v Citira' .skuPnosti Mačkovci ^tne "Je kilometra dolgega ?a °dseka v Otovcih), na-v vj^^odobitev občinskih A sic3JeVn* skupnosti Zenko-pitni p,er med zgornjimi in spovej. Snr6Vci ter Zenkovci-Stru->tev v 'nanc’rali pa smo tudi >o še rajevn>h cest. Predvide-t^kih Cp °^efnizacijo dveh ob- Ki ^^0 1,6 kilome-'raHi in 7,tan°vec z mačkovske st^ Ker Seka Kruplivnik-Bez-b ° tnirSlTI0 dobili le 16 name-ra- kih ‘J°nov tolarjev demo-njže.dstev. je rebalans pro- J' od pričakovanj,« pra vi župan Občine Puconci Ludvik Novak. »Menim, daje bil lani narejen korak naprej pri naložbeni politiki, ker smo v občini natančno vedeli, koliko denarja imamo in koliko ga lahko porabimo. Mislim, da občina v 23 vaseh še nikoli ni toliko investirala kot v v :? fr v OBNOVA ARHITEKTURNE ZANIMIVOSTI - Stavba, v kateri bo med drugim tudi sedež občinske uprave, je bila zgrajena že v začetku tega stoletja in predstavlja zgodovinsko znamenitost. Zato so se raje odločili za njeno obnovo, kot pa za novogradnjo. Foto: M. JERSE letu 1995. Precej denarja smo vložili v cestni program. Tudi šolstvo ni imelo nikoli toliko denarja kot lani, zato smo lahko zadovoljili vse njihove potrebe, in sicer tako v vzgojno-varstvenih zavodih kot v osnovnih šolah. Precej denarja pa je bilo namenjeno tudi za obnovo občinske stavbe. Samo lani smo v ta namen porabili okrog 25 milijonov tolarjev. Poleg tega je bilo precej denarja vloženo tudi v obnovo več drugih cestišč, npr. v Puconcih in drugje«, med drugim dodaja predsednik Občinskega sveta Puconci Branko Drvarič. Tako letos predvidevajo dokončno ureditev občinske stavbe v Puconcih, ki naj bi jo uradno oprli v maju. »Upamo pa seveda, da se bomo vselili že prej, saj zdaj uradujemo v prizidku, kjer so pogoji dela težavni. Ta zgradba je bila zgrajena že leta 1911 za žandarje takratne Avstro-Ogr-ske in državne uslužbence. Zavestno smo se odločili, da ne gremo v novogradnjo, ampak poskušamo obnoviti stari del zgradbe, ki je bila že močno načeta. Dobili bomo 450 kvadratnih metrov prostorov, plačali pa bomo manj, kot če bi se odločili za novo stavbo. V njej bodo splošni zdravnik, zobozdravnik, razmišljamo o manjšem laboratoriju za odvzem krvi, lekarni, kakor tudi prostori občine, sejna in poročna soba in krajevni urad, v zgornjem delu pa Zavarovalnica Triglav. V dvoriščnem V Občini Puconci je tudi veliko socialno ogroženih ljudi, zlasti v goričkem delu. Podatek, da so po številu oskrbovancev v rakičanskem domu takoj za Mursko Soboto, je dovolj zgovoren. V marsikaterem primeru mora puconska občina zagotoviti precej denarja za njihovo celotno oskrbnino. Županu Ludviku Novaku pomaga podžupan Jože Turki iz Puževec (LDS). Občinski svet Puconci sestavljajo predsednik Branko Drvarič (SLS) in člani: Stanko Ambruž iz Zenkovec (SLS), Boris Banji iz Moščanec (SLS), Branko Bertalanič iz Puževec (SLS), Jože Časar iz Puconec (ZLSD), Štefan Kuzma iz Puževec (SDSS), Edvard Kuzma iz Bodonec (LDS), Štefan Lovenjak iz Poznanovec (Neodvisni), Ernest Nemec iz Puconec (LDS), Franc Podlesek iz Šalamenec (SDSS), Evgen Sapač iz Brezovec (SLS), Ernest Šiftar iz Strukovec (SLS), Milan Vrečič iz Pečarovec (LDS), Štefan Zelko iz Mačkovec (Neodvisni) in Karel Žekš iz Pečarovec (ZLSD). prizidku bodo urejeni prostori za knjižnico. Dela opravljajo delavci lendavskega Gidosa, vred- svetnika Evgena Sapača premorejo približno 10.000 hektarjev kmetijskih površin. Poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo so ob živinoreji prevladujoče pano- nost celotne naložbe pa ocenjujemo na okrog 40 milijonov tolarjev, saj smo tudi pripravljeni vložiti del sredstev za nabavo opreme za laboratorij. Denar Z ROKO V ROKI - Zgledno sodelovanje med županom Ludvikom Novakom (desno) in predsednikom občinskega sveta Brankom Drvaričem je obrodilo mnoge sadove. smo zagotovili iz občinskega proračuna«, nam je povedal župan Ludvik Novak. Pomembna vloga kmetijstva Ne gre prezreti področja kmetijstva, ki še vedno daje precejšen zaslužek. Tako so lani iz občinskega proračuna zagotovili okrog 7 milijonov tolarjev za regresiranje kmetijstva. Pri tem je bil sorazmerno velik odziv glede privezov telic, kar dokazuje, da stalež vendarle ne upada tako hitro, kot so sprva predvidevali. Po besedah državnega in občinskega ge. »Če gremo iz Puconec proti Cankovi, naletimo na ločnico med Goričkim in Ravenskim, kjer prevladuje živinoreja. Kot nosilci raziskovalne naloge o Goričkem, kjer je nosilec Občina Puconci, smo se vključili v akcijo čim večje izrabe naravnih možnosti in alternativnih dejavnosti, kot je turizem. In če bomo uspeli z omenjenim projektom, ki ga podpira kmetijsko ministrstvo, se lahko nadejamo, da bomo dobili večino denarja od države. Ker doslej v občinskem svetu ni bilo nobenih strankarskih trenj, smo lahko složno o-pravili številne investicijske projekte«, pravi Evgen Sapač. Lansko leto so iz proračunskih sredstev subvencionirali obrestno mero za kmetijstvo pod dokaj ugodnimi posojilnimi pogoji. Razmišljajo pa tudi o večji gmotni pomoči kmetijskemu turizmu za obnovo starih hiš in ohranitvev stare arhitekture. »Odlagališče ni ekološko problematično« Poseben problem je veliko odlagališče odpadkov v Puconcih. Z odlokom so se vse občine na območju nekdanje soboške občine zavezale, da bodo prispevale svoj delež za degradacijo okolja. Tako se mesečno zbere od milijona do 1,2 milijona tolarjev, denar pa je namenjen vasema Puconci in Vaneča za njun razvoj. Velja omeniti, da maja prihodnje leto poteče uporabno dovoljenje omenjega smetišča. Zato se že dogovarjajo s podjetjema Saubermacher-Komunala in Saubermacher-Sud, kako problem najučinkoviteje odpraviti. »Mislim pa, da ta zadeva ni ekološko problematična, ker imajo v nekaterih državah taka odlagališča celo sredi mesta. Seveda pa mora biti vse natanko urejeno po predpisih in normah, ki veljajo v svetovnem merilu«, pravi župan. Svetnik Ernest Nemec, zadolžen za to področje, pa dodaja, da je »vse odvisno od tega, kakšni programi za sanacijo se pripravljajo. Sredi Gradca sta npr. sortirnici za plastične odpadke in zbiranje nevarnih odpadkov. Tako bi lahko pri nas ustanovili mešano podjetje, kjer bi se zaposlili naši ljudje, kar bi gotovo prispevalo k napredku kraja. Prav tako bi lahko uredili podobno sortirnico odpadkov. Doslej so bili določeni problemi glede smradu, zlasti še v poletnem času, ki se širi ob sežiganju smeti, vendar bi tudi to lahko odpravi-| Ji.« Seja sveta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Manj za kmetijstvo in podjetništvo Na seji sveta v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici so prvič obravnavali razporeditev proračuna, ki znaša nekaj manj kot 120 milijonov tolarjev. Največ polemik je bilo v zvezi z razmerjem sredstev, ki jih namenijo kulturnim dejavnostim in društvom ter sredstvi, ki jh namenijo gospodarstvu, predvsem kmetijstvu in obrtnikom. Kulturnim dejavnostim je namreč namenjenih več sredstev, to pa zato, ker je dodatna sredstva prispevala republika. Pri proračunu so upoštevali tudi 7-odstotno rast glede na proračun lanskega leta. Republika pa glede na inflacjo dovoljuje 7- do 8-odstotno rast. Manj sredstev, kot je bilo lansko leto, letošnji proračun namenja investicijam v gospodarsko (vzdrževanje lokalnih cest) in za komunalno infrastrukturo. Stanka Gregoreca je zanimalo, zakaj so se lahko nekatere postavke povečale za 400 odstotkov, za kmetijsktvo pa se je zmanjašala kar za 50 odstotkov, med tem ko so nekatere občine postavko za kmetijstvo povišale kar za sto odstotkov. Opozoril je, da se 80 odstotkov tukaj živečega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. Alojz Belšak je bil mnenja, da je prenizka tudi postavka za obrtnike, ki jih je v tej občini 54, različna društva, ki jim je namenjenih preveč sredstev, pa so samo strošek. Pri usklajevanju so se dogovorili, da bi iz postavke o sanaciji upravne zgradbe večji del namenili kmetijstvu in podjetništvu.Svetnike je zanimalo, zakaj je lahko za kulturo in društva namenjenih toliko sredstev. Gregorec je predlagal, da se za 30 odstotkov zmanjšajo dotacije vsem društvom. Računovodkinja je razložila, da so veliko sredstev, ki so namenska, dobili od republike in so med drugim namenjena za adaptacijo kulturnega dom in knjižnico, poleg tega pa so iz republike dobili še nekaj več kot 2 milijona tolarjev za šport. Svetnike je tudi zanimalo, zakaj je za pripravo projektnih dokumentacij namenjen poldrugi milijon tolarjev. Razložili so, da če želijo »štartati« na sredstva iz republike, morajo imeti projekte. V občino pa želijo pridobiti več sredstev za naložbe. Vinko Mlinarič je omenil, da tudi letos želijo kandidirati za sredstva za demografsko ogrožena območja. Seje se je udeležil tudi Jožef Kocovan, poslanec državnega zbora, in predlagal, naj se pripravi dokumentacija za čim večje število projektov in njihov prednostni vrstni red. Tako je v republiki lažje zapositi za sredstva. Mirko Ljubeč je ugotovil, da je pol šolskega leta že mimo ter da bi se morali pripraviti na organizirane prevoze otrok v šolo iz oddaljenih vasi. S tem bi pridobili nekaj otrok, ki jih v Videmski šoli primanjkuje. Kajti otroci hodijo v šolo drugam, ki je še bolj oddaljena, vendar je do tja organiziran avtobusni prevoz. Tako bi morali do vpisa v novo šolsko leto bolje organizirati prevoze. V proračunu za dotacije za prevoz šolskih otrok pa so upoštevali sedemodstotno rast.Župan Slavko Mihalič je povedal, da bodo proračun sprejemali v dveh fazah, za uskladitev vseh predpostavk pa imajo trideset dni časa. Natančneje pa je potrebno opredeliti tudi investicije. Sicer pa tako ali tako velja pravilo, da se proračuna ne da povečati, če pa bodo hoteli povišati sredstva pri kakšni postavki, se bo morala druga pač za toliko zmanjšati. Aleksandra Nana Rituper Kraji, zanimivi za izletnike Sicer pa so v Občini Puconci že lani organizirali odvoz kosovnih odpadkov. To akcijo, ki je potekala jeseni, ocenjujejo za zelo uspešno, zato bodo s podobnimi akcijami nadaljevali. Letos bodo poskrbeli tudi za organiziran odvoz nevarnih odpadkov. Pri tem naj bi ob prvih spomladanskih delih na poljih poskrbeli tudi za razno embalažo od raznih škropiv. V dogovoru s krajevno skupnostjo in s pomočjo šolske mladine bodo skušali sanirati divja odlagališča. »Možnosti za turizem so velike, ker je pokrajina, ki iz ravninskega dela prehaja v valovito Go; ričko, lepa. Imamo tri turistične kmetije. Od tega je Zelkova odprta povsem nanovo. Tam so lončarstvo povezali z vinogradništvom. Od prej pa je seveda znana turistična kmetija Tremel v Bo-kračih. Določene možnosti dajejo tudi gorički gozdovi. Posamezne kmetije, ki so že lepo urejene, bi se dalo preusmeriti na drugačno ponudbo, zanimivo za turiste. Pri tem mislim na ustanavljanje vinotočev, ker so na našem goričkem predelu najkakovostnejša vina. Te možnosti smo prvič predstavili ob razstavi Društva vinogradnikov Goričkega, s čimer smo predstavili tudi našo občino. S tem kaže nadaljevati. Naš odbor za turizem ima načrt, da bi spomladi izdali serijo razglednic. Poleg tega bomo pripravili brošuro, v kateri bodo zajete vse kulturne znamenitosti. Hkrati razmišljamo tudi o vinski cesti, obujanju starih običajev in drugem. Ker so za to najbolj zainteresirani v Šalamencih in Pečarovcih, bi tam ustanovili turistično društvo,« še zvemo od sogovornikov. MILAN JERŠE 8 vestnik, 25. januarja 1996 »ociala, šolstvo, zdravstvo Sestri Sidi ob upokojitvi Znane poklicne namere osnovnošolcev pomurske regije za šolsko leto 1996/97, v srednješolski mreži pa še nekaj lukenj V teh dneh se je upokojila višja medicinska sestra gospa Sidonija Zver -sestra Sida, kot so jo poznali številni bolniki in jo nazivali njeni sodelavci. Rojena je bila v Puževcih. Osem razredov gimnazije z maturo je končala v Murski Soboti, šolo za višje medicinske sestre pa v Zagrebu. Po končanem študiju je vse svoje moči posvetila našemu infekcijskemu oddelku. Kot višja medicinska sestra je delala skoraj 40 let, od teh 38 let kot glavna sestra infekcijskega oddelka. V tem obdobju je oddelek doživljal velike spremembe, ki jih je prinašal razvoj infektologije v svetu, v Pomurju pa socialne, gospodarske in zdravstvene spremembe. Zato je bilo potrebno organizacijo dela na oddelku stalno prilagajati novim potrebam. V nasprotju s prejšnjimi obdobji je danes oddelek zelo odprt in omogoča svojcem sprotno spremljanje stanja njihovih bolnikov. Glavna sestra opravlja v bolnišnici zelo pomembne naloge. Poleg strokovnega dela višje medicinske sestre neposredno vodi delo medicinskih sester in strežnic, skrbi za vzdrževanje prostorov in medi- cinske opreme, preskrbo oddelka z zdravili, tekstilom in prehrano. Sestro Sido so krasile izredne organizacijske sposobnosti in velika odgovornost do dela. Strokovno delo je opravljala zelo vestno. Svoje znanje in velike izkušnje je prenašala na učence zdravstvenih šol, na pripravnike in sodelavce. Uživala je veliko spoštovanje kot sposobna, pravična in zelo delavna oseba. Zavedamo se, da odhaja v zasluženi pokoj ena najboljših glavnih sester v Sloveniji. Naši bolniki in sodelavci bomo vedno izredno cenili njeno delo. Želimo ji še veliko zdravih in srečnih let! Predstojnik infek. oddelka, primarij dr. Jože Bedernjak, dr. med., spec, infektolog V G. Radgoni in Radencih pijejo slabo vodo Kot smo že pisali, prebivalci občin Gornja Radgona in Radenci pijejo že nekaj let vodo z zvišano koncentracijo nitratov. Tako so namreč pokazale analize Zavoda za zdravstveno varstvo M. Sobota. In čeprav je tako, moramo zapisati, da to še ne pomeni, da bi bila voda neuporabna. Strokovnjaki odsvetujejo uporabo pitne vode iz zajetij pri Podgradu in Segovcih le nosečnicam in dojenčkom, za druge pa je voda kljub zvišani koncentraciji nitratov uporabna, ne da bi povzročala kakšna obolenja. Kot nam je med drugim povedala dr. Smiljana Aladič, specialistka higiene na Zavodu, je v vodi, ki priteče iz omenjenih zajetij, okrog 15 miligramov nitratov v enem litru (Mg, N/l). Ta koncentracija pa se spreminja in je najslabša v sušnih obdobjih. Drži, daje dovoljena meja pod 10 miligramov, in ravno zaradi tega jo odsvetujejo nosečnicam in dojenčkom do prvega ieta starosti. Na nekaterih območjih Pomurja (Beltinci) pa pijejo še veliko slabšo vodo. Daje stanje kljub vse skrb zbujajoče, se še dalj časa zavedajo tudi gornjeradgonski občinski svetniki, še posebej župan Miha Vodenik, ki je za danes (25. jan.) sklical poseben sestanek vseh, ki so kakorkoli povezani z oskrbo z vodo na tem območju. Na sestanku naj bi se dogovorili o kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih za rešitev tega problema. T. T. Vsako drugo jadro usmeijeno proti Mariboru in Ljubljani Najbrž jih bo veter precej obrnil nazaj v pokrajino ob Muri, morda tudi zidarje in tesarje - V Lendavi želijo imeti tudi dvojezični program trgovec Vsakdo, ki se je že ukvarjal z vprašanjem, kam po osnovni šoli, se bo skoraj gotovo strinjal z ugotovitvijo, da je to ena najtežjih odločitev v življenju, čeprav se mladostniki tega morda niti ne zavedajo povsem, saj v mnogih primerih odločajo namesto njih starši; velik vpliv pri tem pa imajo tudi tisti (svetovalni delavci, učitelji), ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem. Te dni smo dobili na vpogled podatke Republiškega zavoda za zaposlovanje o poklicnih namerah letošnje generacije osmošolcev -tako za Pomurju kot tudi za vse druge dosedanje regije v Sloveniji. Bo osnovnošolcem krojila usodo omejitev vpisa Od 1738 pomurskih osmošolcev se jih namerava vpisati v srednje šole 1620, preostali pa ali še ne vedo, kaj bi (87), ali razmišljajo, da bodo ostali na kmetiji (7), ali si bodo poskušali najti čimprejšnjo zaposlitev le s končano osemletko (6), za 12 pa vse kaže, da bodo morali še eno šolsko leto presedeti v osnovnošolskih klopeh zaradi ponavljanja. Takšni podatki so si v zadnjih letih bolj ali manj podobni in po besedah ANGELE MARTON z Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti se namere ne razlikujejo bistveno od kasnejših prijav za to ali ono srednjo šolo, ki jih morajo izpolniti osmošolci v razpisnem roku (lani je trajal od 22. februarja do 24. marca). Po dejanskem vpisu pa se lahko slika precej spremeni. Zgodi se namreč, da marsikateri ni sprejet v mariborske, ljubljanske ali druge srednje šole zunaj Pomurja, ker imajo preveč prijav in uvedejo omejitev vpisa - sprejmejo le kandidate z najvišjim številom doseženih točk pri zunanjem peverjanju znanja v 8. razredu (slovenski jezik, matematika) ter pri splošnem učnem uspehu v 5., 6., 7. in 8. razredu. Ponekod pa imajo še dodatne preizkuse iz ročnih spretnosti in nadarjenosti za estetsko jih je potem, vpisalo 1532. No, število vpisanih so nekoliko povečali tudi tisti, ki so ob anketiranju glede poklicne namere odgovorili »še ne vem«, »ostanem na kmetiji« in »nameravam se takoj zaposliti«. Elektroniki se bodo šolali doma Čeprav še ni dokončno znano, kako bo s programi in številom oddelkov na pomurskih srednjih šolah v novem šolskem letu, lahko zapišemo, da bo slika precej podobna lanski. Zaenkrat je predvidena kot bistvena novost le program gostinski tehnik, torej 4-letni program, ki ga nameravajo razpisati na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci (2 oddelka). Največ osnovnošolcev iz pomurske regije namerava nadaljevati šolanje v programih gimnazija (261), ekonomsko-komercialni tehnik (216), prodajalec (110), zdravstveni tehnik (94), mehanik vozil (64), kuhar (59), frizer (48), poslovni tajnik (47), šivilja-krojač (43), policist (41), natakar (40), mizar (35), slaščičar-konditor (31) itd. oblikovanje, likovne in glasbene nadarjenosti, posluha idr., poleg tega pa zahtevajo posebne zdravniške preglede. Tako dvomimo, da bodo sprejeti vsi pomurski kandidati v policijsko šolo (41), v programe slaščičar-konditor (31), računalniški tehnik (22), mizar (35), frizer (47), turistični tehnik (26), veterinarski tehnik (8), modni oblikovalec (8), vrtnar (8) itd. Lani jih je moralo obrniti svoja jadra nazaj proti pokrajini ob Muri okrog 200, saj se jih je nameravalo vpisati v pomurske regijske srednje šole 1349 (prijave), dejansko pa se Obstaja tudi sklep sveta Srednje dvojezične šole Lendava, da bi v novem šolskem letu uvedli, tudi dvojezični program trgovec. Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota pa se je »borila« za 4-letni program elektrotehnik (poklic elektrotehnik elektronik), za katerega so že v lanskem šolskem letu zbrali blizu 60 namer osmošolcev. Pozitivnega odgovora na svoj predlog zaenkrat še niso dobili, tako da slabo kaže. Menda še nimajo ustreznih pogojev za ta zahtevnejši program; zanimivo pa je, da so jim dovolili izvajanje tega programa ob delu. Ali po- Ali naj bo tako rekoč edino pravilo pri poklicni odločitvi stanje kadrovskih potreb? V minulih letih so starši, svetovalci in učitelji to najtesneje povezovali. temtakem veljajo dvojna merila’ Ker v Murski Soboti zaenkrat š® ni predvidena ta šola, se je pomurskih osmošolcev odločil da bodo nadaljevali tovrstni usposabljanje v Mariboru, 4 pa na Ptuju. Na M. Soboto računa* tej nejasni sliki samo 6 učencev Ravnatelj Srednje strojne in tet stilne šole LUDVIG SUKIČ? zaradi tega precej nejevoljen. F0 njegovem mnenju bi kaj lahko dobili kakšen manj zahteven no* program ali pa povečali vpis v *e vpeljan 2- oziroma 3-letni p*® gram, »elitnejši« programi pa ml bi bili rezervirani za Maribe*1 Ljubljano in druga središča. seveda ni prav, ampak pravil’ igre postavljajo tisti, ki so m°® nejši in bližje skledi s srednjeŠ®' sko mrežo. Še nekaj velja omeniti. V P® murju je čutiti v zadnjem času vse večje pomankanje zidarjev® drugih poklicev v programu gr® dbinec. Območna gospodah zbornica za Pomurje je zato v® dila akcijo, da bi pridobili disj® ciran oddelek za šolanje poki®’ zidar in tesar. To bi bil oddeli Srednje gradbene šole Marib®’ ki naj bi ga organizirali na Sr® dnji strojni in tekstilni šoli M Sobota. Če to zaradi kratke?’ roka ni možno realizirati za š°. sko leto 1966/67, pa naj bi ® oddelek odprli v prihodnjem š® skem letu. Potrebno je seved. zaninteresirati mlade, da se/® do izobraževali za tadva pokli®3' Na mariborsko gradbeno šolo S jih namerava vpisati iz Pomoti le 9, oziroma skupaj v druge P® klicne usmeritve na tej šoli Ali naj bo tako rekoč edi°. pravilo pri poklicni odločit stanje kadrovskih potreb? V ® nulih letih so starši, svetovalci j učitelji to najtesneje povezova ■ Vsak je razmišljal, kje bo do® službo po končanem šolanju- ’ daj je, kaže, služb vedno ma®1’ dela pa vedno več. Le videti?, je treba. JOŽE Zakona o žrtvah vojnega nasilja in vojnih veteranih Katere pravice in komu? Oktobra sprejeta zakona, Zakon žrtvah vojnega nasilja ter Zakon o vojnih veteranih, sodita med najbolj aktualne v tem obdobju, saj si ljudje množično pridobivajo in iščejo dokazila o upravičenosti do statusa in s tem pravic, ki so določene v zakonu. V tem času je torej najbolj aktualno vprašanje, kdo je upravičeni do statusa žrtve vojnega nasilja ali vojnega veterana in kako dokazati upravičenost. pacijskih oblasti prisilno mobilizirana v redne vojaške enote okupatorja. K temu moramo dodati pojasnilo, da sedaj še ni dorečeno, kdo naj bi se štel za prisilnega mobiliziranca. Kdo so žrtve vojnega nasilja? Žrtev vojnega nasilja je oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6. 4. 1941 so 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanec), poslale v taborišče (taboriščnik), zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni deportiranec) ali internacijo (interniranec), ter oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem (begunec) ali pa je bila nasilno odvzeta staršem (ukradeni otrok). Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo (begunec). Zelo pomembno je vedeti, da se za žrtev vojnega nasilja šteje oseba, pri kateri je prisilni ukrep trajal najmanj tri mesece. Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je bila z aktom oku- Kako dokazovati? Z dokumenti ali pričami. Zbiranje dokumentov je težavno, še posebej če gre za žrtve vojnega nasilja s strani madžarskih okupacijskih sil, saj o tem ni na voljo nobene dokumentacije. Več dokumentacije v zvezi z nasiljem nemških in italijanskih okupacijskih sil je zbranega na Ministrstvu za kulturo ali Arhivu republike Slovenije, na Ministrstvu za notranje zadeve ter na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Osebe, ki ne bodo imele ne potrebnih dokumentov niti prič, ki bi potrjevale storjeno nasilje nad njim, statusa žrtve vojnega nasilja ne bodo mogle pridobiti. Pravice žrtev vojnega nasilja Žrtve vojnega nasilja so upravičene do zdravstvenega varstva, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, povračila potnih stroškov, priznanja pokojninske dobe, pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, pravice do vojne odškodnine po posebnem zakonu, doživ-Ijenjske mesečne rente in prednosti pri dodelitvi socilanega stanovanja. Žakon tudi določa, da so do varstva po tem zakonu upravičeni tudi družinski člani žrtev vojnega nasilja. Toda to določilo sedaj še ni podrobneje pojasnjeno, oziroma ni rečeno, kdo vse se šteje za družinske člane. Vloge na pristojnih upravnih enotah lahko vlagajo tudi družinski člani, o tem, na kak način jih bodo reševali, pa sedaj še nimajo podrobnih navodil. Pravica do zdravstvenega varstva zajema tudi pravice iz zdravstvenega varstva, ki sijih zagota- vljamo z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. Taboriščnikom in zapornikom se čas, ki so ga prebili v njem, šteje kot posebna pokojninska doba v dvojnem štetju, čas po 15. maju 1945 do povratka v domovino pa v dejanskem trajanju. Ostalim internirancem se prizna pokojninska doba v dejanskem trajanju do povratka v domovino. Doživljenjska mesečna renta Do doživljenjske mesečne rente niso upravičeni osebe, žrtve vojnega nasilja, ki so bile z aktom okupacijskih oblasti prisilno mobilizirane v okupatorsko vojsko. Mesečna renta se bo usklajevala s pokojninami, za vsak mesec nasilja pa znaša za taboriščnike in zapornike po 300 tolarjev, izgnance in internirance 200 ter za delovne deportirance in pobegle pred izgonom po 120 tolarjev. Prav zaradi tega so za upravičence pomembni na-tačni podatki o času prestajanja vojnega nasilja. Revizijo odločb o žrtvah vojnega nasilja, ki jih izdajo na upravnih enotah, bodo opravili na pristojnem ministrstvu, za to pa bodo potrebovali najmanj leto dni. Upravičenci po zakonu o žrtvah vojnega nasilja zato ne morejo računati s skorajšnjimi izplačili pravic, dobro pa je, da vlogo oddajo čim prej. Kajti upravičenost do pravice bodo šteli od časa oddane vloge. Vojni veterani Zakon določa, da si status vojnega veterana lahko pridobijo osebe, ki so sodelovale v bojih za obrambo slovenske severne meje v letih 1918 in 1919, naš državljan od 25. 6. 1991, kije bil kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4.do 17. 4. 1941 odpeljan v ujetništvo, borec in drugi udeleženec narodnoosvobodilne vojne, ki mu je čas udeležbe v NOB-ju do 15. 5. 1945 vštet po pokojninski zakonodaji v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju, borec v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem boju v drugih državah, kateremu se ta čas prav tako šteje za pokojninsko dobo z dvojnim trajanjem. Status vojnega veterana lahko pridobi tudi pripadnik Teritorialne obrambe, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze Republike in občin, ki so v času od 26. 6 do 18. 7. 1991 opravljali dolžnost pri obrambi države. Borci in drugi udeleženci narodnoosvobodilne vojne bodo svoj status vojnega veterana dokazali z odločbo o pokoj- ninskega in invalidskega zava* vanja, veterani slovenske vojn®/ z vojaško knjižico oziroma vP1S ■ nimi datumi. Pravice vojnih veteranov Vojni veterani bodo imeli na5^ dnje pravice: veteranski dodaj dodatek za pomoč in postreZ letni prejemek, zdravstveno stvo, zdraviliško in klimatsko2 vljenje, brezplačno vožnjo- P^ grebnino in priznanje pokojni*1 dobe. jjj. Pravico do veteranskega tka ima vojni veteran, če t prejemkov na družinskega ne dosega osnove za vetera® । dodatek. Veljavni cenzus ’96 bo znašal 41670 tolarjev-rani imajo tudi pravico do stvenega varstva, kar pom®111’ bodo zavarovani tudi za obs®?1^ vic, ki si jih plačujemo z doda* zdravstvenim zavarovanje!11’ j bodo na upravni enoti vet®1^. izdali potrdilo o vpisu v ve^ sko evidenco, si bo z njim13 urejal tudi pokojninsko dob° posebno dobo. .J Osebe, ki si bodo urejal® sl po Zakonu o žrtvah vojnega Ija ali Zakonu o vojnih vete® morajo pri oddajanju vloge * 0 kumentom dodati tudi P°tru državljanstvu. vgstnik, 25. januarja 1996 metijska panorama 9 Krmljenje krav molznic pozimi Ko v osnovni krmi prevladuje število krav____ VRSTA KRME TOaaRAKIA KRKT seno____________ repične tropine koruzna silaža apnenčeva moka sol____________ premiks GK ----- - 'SKUPAJ ZA I MLEKA h2_ 3.0 2,5 24.0 0.06 0,05 0.06 & I 264 2.25 12.57 SPbg """fa 180.0 675.0 285,6 NELMJ •1 'aro 12.66 14.50 49,20 | Sr.vl. 870.0 300.0 1776.0 ŠE g "o7T 945.0 1465.0 4560.0 p n 7.8 25.3 14.4 16.8 22.8 19.2 22.8 1.5 0.1 19.0 koruzna silaža pojavljajo, saj je osnovna krma prebogata z kalijem, manjka pa Na. kg [ššk^ 13.7 fšpbt- '~"76T | 12.4 NEL MJ •^4^5" | Sr.vl* T373T 13.7 SE g ~~47T 16.1 P 9 Ca g Na g Koruzna silaža je tako kakovostna osnovna krma, da je na kmetijah, Kr i njo krmijo vso zimsko sezono, nevarnost, da dobijo živali preveč ,a. > Ki jih ne izkoristijo zaradi nizke mlečnosti - vzrok je lahko nizka lenost konec iaktacije ali pa gre za neuravnovešen obrok beljakovine •energija. Ta presežek energije se nalaga pri živalih v obliki telesnih zei} (loja). Posledice so še: težki porodi pri debelih kravah, težave v e abolizmu tako po telitvi (ketoze), manj mleka v tekoči laktaciji ter ^aye s plodnostjo. Koruna silaža Kakovost koruznih silaž je v po-vPrečju pri nas v Pomurju prav na Vrhu, če jo primerjamo po enegiji !n vsebnosti organskih kislin. O 'zboljšanju njene hranilne vredno-st' skoraj ni več mogoče govoriti, saj pri tej vrsti krme dosegamo '90-240 g ŠE na 1 kg sveže koruz-ne silaže.Vseeno pa moramo upo-s'evati, daje hranilna vrednost ko-^zne silaže predvsem odvisna od stopnje zrelosti koruzne rastine ob suiranju (problematične so koruze, SeJWe po ječmenu). Koruza je edina krmna rastlina, Pri kateri se z dozorevanjem povečuje hranilna vrednost. To pa za-r,‘“'■ večjega deleža storža, ki je v etožu cele rastline. Največja napaka je, če koruzo ?rezgodaj siliramo. V zadnjih letih ? tega zelo malo, se pa najdejo ftoetje (vedno isti), ki imajo iz e'av leto prezgodaj silirano ko-rastlino. Raziskave so pokale, da vsebuje koruza v mlečni zrelosti 30 % manj sušine oz. hra-unih snovi kot v trdi voščeni zre-°sti. Temu primemo se tudi spre-®lnia škrobna vrednost koruzne Uaže.Kot je bilo v tem članku toenjeno, je koruzna silaža ener-“''sko najbolj bogata osnovna kr-ba: Ki je najprimernejša za pi-D n'e goveje živine, manj primerna kot večinska osnovna krma za /točenje krav molznic, suhih krav Plemenskih telic. Za proizvo-mleka potrebujemo razmerje v j^ovine : energija 1: 4,6, za žamevan'e krav molznic 1 : 10, r, । ' mleka potrebujemo razme-r ' ■ 5,7. Koruzna silaža pa ima t^rje 1 : 14 do 1 : 15. Krav ‘Znto 'orej ne smemo krmiti m 0 s koruzno silažo, ker ima Mak n?Usklajeno razmerje med be-ran.°V'narni in energijo, zato mo-dai °Pri krmljenju obvezno do-to in °eMakovinske koncentrate: čnič tropine- bučne pogače, son-Pa 'topine, repične tropine ali rilažo ku dodamo dobro travn0 v obroku, te naj bi bilo 20-25 %. Surova vlaknina namreč skrbi za strukturo pri prežvekovalcih in s tem tudi za pravo delovanje vampa - to je mikrobiološka razgradnja krme. Naslednja naloga je, da v obroku uravnamo beljakovine in energijo, te morajo pokrivati vzdrževalno krmo ter željeno količino mleka. Za vzdrževanje 600 kg krave potrebujemo 3168 g škrobnih enot ter 320 g prebavljivih beljakovin, to je razmerje beljakovine -škrobne enote 1 :10, za 4 % tol. pa 60 g PB in 275 g ŠE, to pa je razmerje 1: 4,6. Krmni obrok mora pokrivati pravo razmerje beljakovin in energije, za 10 1 mleka je 1: 6,5, za 15 1 je 1: 6 in pri 20 1 mleka število krav| | | | Nekaj zgledov izračunanih krmnih obrokov, kjer je koruzna silaž osnovna krma Kot vidimo iz izračunanega obroka, lahko da krava iz 4 kg srednje dobrega sena in 27 kg koruzne silaže le 5 1 mleka glede na beljakovine in kar 12,2 1 glede na energijo. S tem ko smo dodali 12 dkg vitaminsko-rudninskih mešanic (KRAVIMIN-3), smo pokrili potrebe tudi po kalciju (Ca), fosforju (P) in Na. Ta obrok ni izravnan, saj je razmerje beljakovine - ŠE 1: 10,7 kar je primerno za vzdrževanje krav. Za 12-15 1 mleka pa mora biti razmerje 1: 6. Da izboljšamo ta krmni obrok in ga uravnamo po beljakovinah, moramo dodati beljakovinsko krmilo, to pa je lahko: sojine tropine, sončninčne tropine, bučne pogače ali repične tropine, odvisno Trenutno sta ti dve komponenti, sončnične in repične tropine, najcenejši na tržišču pa tudi po vsebnosti beljakovin sta precej revnejši od soje in bučnih pogač. Kar se tiče konzumacije (ješčnosti), je nekoliko žtevllo krav______ | VRSTA KRME seno_____________ sončnlč.tropine koruzna silaža apnenčeva moka sol______________ premiks GK -----'""SKOPAJ ZA I MLEKA |ŠPb~ Zgled 5: Krmni obrok, koruzna silaža in repične tropine slabša kot pri soji in bučnih pogačah, vendar ko se krave navadijo, dobro jedo tudi sončnične in repične torpine. Po vsebnosti rudninskih snovi so te tropine zelo bogate s fo- 26.0 0.06 0.05 0.06 2.64 1.87 832 180,0 672.0 309.4 NEL MJ 12.66 53 30 Sr.vl. -----TO" 870.0 399.0 1924.0 ŠE g 945.0 1218.0 49400 p a ~~o7T 24,6 15.6 16.8 20.2 20.8 22.8 0.0 3.6 kg ' 15'53' |ŠŠk^ ' USI .4 14.0 ffiPbg ~""77T | 12.6 NELMJ "573T0' 24,9 Sr.vl* TRST 14.2 &Eg ~7W 16.5 p g 16.9 Ca g 19,0 14.2 Na g Zgled 4: Krmni obrok, koruzna silaža in sončnine tropine sforjem, tako da priporočamo dodajati premiks GK 6-7 dkg dnevno kot vir mikroelementov in vitaminov, manjkajoči kalcij pa dodamo v obliki apnenčeve moke.Repične in sončnične torpine soprimeme za mlečnost do 20 1. Če pa je mlečnost višja, priporočamo za mešanico še bučne pogače. S tem dosežemo boljšo ješčnost (konzuma-cijo) in boljšo izkoriščenost beljakovin. Kmetijska svetovalna služba ŽVZ M.Sobota Jože PUHAN, dip. inž. kmet. Čebelarska opravila v januarju V januarju doseže zima svoj vrhunec. To je obdobje, ko so čebele zaradi nizkih temperatur zraka še stisnjene v gručo in naloga čebelarja je, da jim zagotovi popoln mir. V tem času torej čebelar nima kaj početi v čebelnjaku. VRSTA KRME ARAU2IPANA RfflvT seno____________ sojine tropine koruzna silaža KALMIN-zImskl sol_____________ apnenčeva moka SKUPAJ ZA I MLEKA 3.0 1.8 26.0 0.16 0.00 0.00 kg & | 2.64 1.60 8,32 180.0 684.0 309.4 NEL MJ "O.M 12.66 13,37 53.30 Sr.vl. r 870.0 114.7 1924.0 ŠE g "oTT 945.0 1292,4 4940,0 p a 12.4 15.6 8.0 ..1^55' ŠŠkg U73T 14.2 SPbg। —75T 13.4 NEL MJ 23.2 | Sr.vl* T77T 14.5 "SeT" 14.0 p g 16,8 8.5 20.8 27.2 OO" ~7TT 14.4 Ca g 1.5 ae 20.8 0.0 16.0 Na g Zgled 2: Krmni obrok s koruzno silažo in sojinimi tropinami število krav | VRSTA KRME ZTOIZIHANARHIT •ono___________ bučne pogače koruzna silaža apnenčeva moka sol____________ premiks GK “Skupit ZA I MLEKA pa..., I 3.0 1,6 26.0 0.09 0.05 0.06 kg & I 2.64 |ŠPb 8.32 180.0 680.0 309.4 NEL MJ "O.M 12.66 12.48 53.30 Sr.vl —tnr 870.0 70.4 1924.0 945 0 1272.0 4940.0 p g "TIT 7,8 28.3 15.6 16.8 20.8 34.2 0.0 3.6 19.0 TOT 14.2 [šPb6 13.1 NEL MJ 23.0 Sr.vl* 7157.0 ^Eg 18.7 p g —nmr oo.o 18.8 Ca g , 24 ~3 14.2 Na g Zgled 3: Krmni obrok s koruzno silažo in buč. pogačami 1: 5,7.Ravno tako moramo skrbeti za pravilne količine rudninskih snovi, predvsem Ca in P. Večkrat se zgodi, da je katerega od teh elementov v obroku preveč ali premalo, več, kot ga porabi žival za pokrivanje svojih telesnih potreb in za proizvodnjo, ali pa ji katerega elementa primanjkuje. V poletnem oboku se zgodi, da je presežek Ca, ko je večinska krma lucerna ali črna detelja, v zimskem času pa imamo v obroku preveč fostorja, ko krmimo kravam bučne pogače, sončnične tropine, repične tropine ali večje količine otrobov ali krmilne moke. Pri reji karv molznic mora biti razmerje med P : Ca 1: 1,6-1,8. Če to razmerje ni pravilno, bomo imeli težave s plodnostjo. Ravno tako v krmnem obroku vedno primanjkuje natrija (Na), ki ga “ moramo biti > ž°rni pri izračunu ^nih obrokov krme obroke za dodajamo v obliki soli, bodisi mor- '"okon”',Zn’ce’ najprej predvidi- ske ali kamene. Krava molznica uajptcj piouviui-naj , °nzumacijo suhe snovi, te bi lLl3 ?Ve Požrle iz osnovne krme jv 8 brez koncentratov. na kar moramo biti po-’ Je struktura surove vlaknine potrebuje za vzdrževanje 10 g Na in za 1 1 mleka 1 g Na. Natrij mora biti v razmerju z kalijem 1:6-7.Če se to razmerje poruši, so spet težave s plodnostjo. Te se pogosto ZA|Mleka 0.5 4.0 27.0 0.12 0.00 ŠS kg ___0 44 3.52 o.oo SPbg 57.0 240.0 ___0.0 321.3 NELMJ 2.48 16.88 0.00 55 35 Sr.vl. 51.5 1160,0 0.0 1998.0 SE g 225,0 1260.0 0.0 5130.0 k9 |SS kg "nmrr 5.0 [WT" ~7T7 11.9 NELMJ ‘ Krmni obrok s koruzno silažo 25.5 Sr.vl* 12.4 W~ _La_ 5,5 10.4 ___OA 16.2 9.6 "TT 12.8 P 9 Ca g 3.0 224 0.0 21.6 20.4 "ITT 12.5 Ca g Na g 0.1 2.0 0.0 3.8 15.6 0.0 TTT Na g od tega, kašne komponente imamo na tržišču. Če primerjamo krmni obrok s koruzno silažo, kjer So vir beljakovin sojine tropine, v drugem pa bučne pogače, vidimo, da z obema krmiloma dosežemo mlečnost 14,2 1 mleka glede na beljakovine in 14,5 1 mleka glede na energijo. Ta krmnila krave rade jedo, izredno velika razlika pa nastane pri vsebnosti rudninskih snovi, predvsem pri fosforju (P). Sojine tropine vsebujejo 6,8 g/kg P, bučne pogače pa kar 17,6 g/kg. Pri krmljenju sojinih tropin priporočamo kompletne rudninsko-vitamin-ske mešanice, kot so kravimin 3, kalmin - zimski in dobrodej D-612. Najprimernejšo kombinacijo dobimo s kalminom - zimskim. Če pa krmimo bučne pogače, ki vsebujejo v primerjavi s sojo precej fosforja, je najbolje dodajati samo premiks za krave molznice, 0,5 % na suho snov , to je 6-7 dkg dnevno na kravo. Na tržišču imajo Lekovega pod imenom premiks GK in Dobrodej-evega D -1521. Če bi dodajali kompletno vitaminsko mešanico, ki vsebuje tudi fosfor, bi ga bilo preveč, kajti žival ga toliko ne potrebuje, kot bi ga dodali s krmo. Manjkajoči kalcij (Ca) pa dodamo v najcenejši obliki, to je v obliki apnenca (apnenčeva moka). Na ta način dosežemo najcenejšo obliko dodajanja rudninsko-vita-minskih komponent. V zimskih mesecih potrebujejo čebele mir, zato jih mora čebelar zaščititi pred živalmi, še zlasti pred pticami, mišmi, mačkami in psi. Ptice so v tem letnem času lahko zelo nadležne in vznemirjajo čebele z skakanjem po bradah, kjer iščejo mrtvice. Da delno potešimo lakoto pri pticah ter jih odvrnemo od čebelnjaka, bi bilo prav, da čebelar naredi v bližnji okolici krmilnico za ptice. Tako zagotovi čebelam večji mir. Prav pa bi bilo, da se čebelar vsaj tedensko dvakrat oziroma po potrebi sprehodi okoli čebelnjaka in ugotovi, ali je vse v redu. Pogostejši obiski so zaželjeni ob sneženju, ko je na novo zapadli sneg potrebno očistiti iz brad panjev ter odstraniti led. To je torej obdobje, ko s čebelami ni konkretnega dela, je pa prav, da čebelar analizira minulo sezono tako po strokovni kot dohodkovni plati. Še zlasti je pomemben pregled zapiskov, ki jih čebelar prek leta zapisuje za vsak posamezni roj, in sicer o pojavu bolezni: poapneli zalegi, hudi gnilobi čebelje zalege, nosemavo-sti ter o pojavu škodljivcev, varoi in drugem. Potrebno je tudi voditi evidenco starosti matice in evidenco o koločinah medu po panju. Še bi lahko naštevali, kaj je potrebno spremljati prek čebelarske sezone, dejstvo pa je, da s pomočjo teh zapiskov lahko odpravimo marsikatero napako oziroma nepravilnost pri čebelarjenju. Čeprav je v zimskem obdobju prodaja medu na vrhuncu, je mesec januar obdobje, ko že lahko analiziramo uspeh čebelarjenja po dohodkovni plati za preteklo leto. Zaradi natančnejše interpretacije gospodarnosti pridelave čebel bi bilo smotrno, da vsak čebelar vodi evidenco o čebelarjenju. V tej evidenci naj bi bili zapisani vsi dogodki med čebelarjenjem. Mislim, da bi bila tovrstna evidenca zelo dobrodošla za čebelarja, z argumentiranimi podatki pa bi bilo mogoče tudi nastopati na višjih nivojih, in sicer pri raznih regresih za nabavo sladkorja, zdravil itd. ter pri regresiranih obrestnih merah za nakup čebelarske opreme in rojev. O evidenci pri-čebelarjenju bom poskušal nekaj več napisati v eni od naslednjih številk. Januarja je tudi čas, ko se pripravimo na novo sezono, popravimo stare ter zbijemo in zaži-čimo nove okvirje, prekuhamo staro satovje in si priskrbimo nove satnice ter popravimo staro orodje, po potrebi pa ga zamenjamo z novim. Ob koncu januarja že lahko pričakujemo krajša toplejša obdobja, prijetno sonce pa zvabi čebele na čistilni izlet. Tega dogodka čebelar ne sme zamuditi. Če čebele mirno izletavajo in se vračajo v panje, vemo, da je vse v redu. Tudi če ne izletavajo, še ne pomeni, da so roji propadli. Za marsikatero čebelo je izlet iz panja usoden. Čebelnjaki so postavljeni praviloma v zavetrni legi, kjer je temperatura zraka lahko za nekaj stopinj Celzija višja od okoliškega zraka. Ravno v tem pa je problem, ker hladen veter vpliva na otrplost čebel, poleg tega pa se zaradi utrujenosti čebele tudi usedajo na sneg. Da bodo izgube čebel čim manjše, priporočam, da čebelarji natrosijo pred čebelnjak seneni drobir ali slamnate pleve, kjer si čebela brez problema opomore. Ne svetujem pa trošenja pepela, ki se oprime čebel, zato je vzlet težji. Z izdelavo senčil je tudi možno delno kontrolirati izlete čebel iz panjev.Zimski čas je tudi čas izobraževanja in udeležbe na strokovnih posvetovanjih, kjer si prav gotovo naberete novih izkušenj ter se seznanite z novimi dognanji v čebelarstvu. Prav gotovo pa mora vsak čebelar prebrati vsaj Slovenskega čebelarja. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, ŽVZ Murska Sobota mag. Stane Kapun Ovčereja (nadaljevanje iz prejšnje številke) Suffolk pasma Suffolk je najbolj znana angleška pasma, ki jo uporabljajo predvsem za križanja z drugimi pasmami za rejo pitovnih jagnjet. Jagnjeta so sicer zelo rastna, mesnata, imajo pa precej podkožnega loja in so premastna za okus evropskih porabnikov. Poleg naštetih imamo še ogromno drugih pasem, ki so primerne za gospodarska križanja, nastala v različnih državah in omoočjih. Tako imajo v Nemčiji nemško črnoglavo mesno pasmo in mesni me-rino. Pri nastanku nemške črnoglave pasme so sodelovale angleške črnoglave mesne pasme. Mesni merino pa je nastal iz dishley -merina s križanjem z angleško pasmo border leicester. Prav tako imajo svoje mesnate pasme v Franciji, ki so nastale s križanjem francoskih merino pasem z angleškimi mesnimi pasmami. Hlevi in mikroklimatski pogoji reje ovac Ovca je s svojimi kožnim izrastkom - volno - ena od najbolj zaščitenih domačih živali pred mrazom. Večjo zaščito rabijo ovce takoj po striženju, ob jagnitvah, predvsem pa moramo nuditi čimboljšo zaščito novorojenim jagenjčkom v pozno jesenskem in zimskem času. Ovcam veliko bolj kot mraz škodujejo vlaga, prepih in zrak nasičen s plini in vodno paro. Ovce naj bi prebile večino časa zunaj na paši, kar je tudi najcenejša reja. Tvojemu Mleku (W?AMejo tol^čo im Nubijo Moderajo LAHKo MLEKO I^MU MokAvA MAZ^RAUiTll L AHKOTtVo, LA+tKA AKTI LCRUA (LAHKA ŽE/JSKA.., ... IH ŠEPAJ ŠE LAHKo M LE Ko It to JE EVPOPA zbEAVJe1. Hlevi za ovce Hlevi za ovce so lahko zelo poceni in enostavne izvedbe. Vsekakor ni potrebno graditi dragih, toplotno izoliranih hlevov, ki bi omogočali čimboljše pogoje za zimske jagnitve. Za naše razmere bodo velikokrat prišli prav prazni goveji, konjski, svinjski ali kakšni drugi hlevi. Prav tako je smiselno preurediti razno razne prostore, nad katerimi je že obstoječa streha. Pri vseh teh preureditvah se držimo osnovnih gradbenih načel, razen tega mora biti krma skladiščena čim bliže krmilnemu hodniku, stelja pa čim bliže boksu, v katerem nastiljamo. Omogočeno mora biti mehanično kidanje gnoja - pregrade med boksi morajo biti enostavne izvedbe in montažne; ena linija mora biti prosta za možnost dograditve hleva. Vsa našteta načela pa pogosto ne pridejo v poštev. V primeru, da imamo na razpolago premajhen hlev, v katerem bi imeli dovolj prostora na razpoložljivo krmno bazo, se odločimo za dograditev. Pri tem izbiramo med čim cenejšimi materiali in izvedbami. V obstoječem hlevu uredimo porodnišnico. Zraven obstoječih gospodarskih poslopij dogradimo dve steni, tretja je lahko montažne izvedbe, lahko so celo zložene bale slame. JANEZ LEBAR, dipl. inž. kmet, KSS za Pomurje 1Q___________________________________________________________________________________________________________________________________________________vestnik, 25. januarja 1996 Okrogla miza o vlogi lovstva v načrtovanju s prekmurskim prostorom Skrbniki ali plenilci! Razlog, da smo povabili na pogovor najvidnejše predstavnike lovstva in gozdarstva, da bi spregovorili o vlogi lovstva v načrtovanju s prekmurskim prostorom, je znan. S pred leti sprejetim Zakonom o gozdovih se je oblikovanje lovsko-gojitvenih načrtov (kot dosedanje osnove za delovanje lovcev) preneslo na Zavod za gozdove, Zakon o lovstvu, ki bi določil položaj lovstva, pa zaradi političnih iger še vedno ni sprejet. Prav v Prekmurju se načrtujejo veliki posegi v prostor ne le z gradnjo železnice proti Hodošu in Lendavi, ampak tudi z oblikovanjem krajinskih parkov Goričko in Mura. Ali lovci sodelujejo pri vseh teh načrtih, ali kdo upošteva pestrost živalstva in vedno večjo ogroženost male poljske divjadi? Naši sogovorniki so ugotavljali, da je zasebna lastnina zrasla vsem čez glavo, da se vse ureja na nekih »višjih ravneh« in da si bodo morali sami izboriti vlogo in prostor v tem okolju, kajti noben zakon, še tako dober, jim tega ne bo prinesel na krožniku. Pogovor s povabljenimi je bil v začetku malce negotov, zato pa je bil na koncu toliko enotnejši: lovci, gozdarji in prostorci se borijo za isto stvar: ohranitev živalske in rastlinske pestrosti, ki je naše največje bogastvo, zato bodo morali tesneje sodelovati in se briti proti vsem nepravilnostim, najsi bo pri regulacijah, kmetovanju ali načrtovanju. Okrogle mize so se udeležili Geza Bačič (Kompas Gornji Petrovci), Aleksander Gergar (Fazan Beltinci), Aleksander Beer (inšpektor za gozdarstvo in lovstvo), Božidar Radišič (Zveza lovskih družin Prekmuija), Janko Arpad (Zavod za gozdove, odgovoren za lovstvo, pogovora se je udeležil tudi njegov naslednik Branko Vajndorfer), Silvij Podle-sek (Upravna enota M.Sobota -MOP) in Stanka Dešnik (krajinska arhitektka ter članica Sveta Geza Bačič, Aleksander Gergar, Aleksander Beer, Božidar Radišič, Janko Arpad, Silvo Podlesek in Stanka Dešnik Zavoda za gozdove, kjer sprejemajo lovsko-gojitvene načrte). GERGAR: Res je, da je potrebno te življenjske združbe, rastlinske in živalske, te biocenoze reševati kompleksno, vendar je problem v tem, da večino prekmurskega prostora obvladajo kmetijci in - žal moram povedati tudi to - pri tej kmetijski stroki in kmetijski izobrazbi nekaj pogrešam. Kmetijci so se razvili v popolne tehnike, pozndjo stroje, strojno obdelavo, zaščitna sredstva, ki so pravzaprav strupi in uničujejo naravno ravnovesje v naravi, zakonitosti, medsebojne odvisnosti, ki so se razvili skozi tisoč let. Kmetijska tehnika, ki se hudičevo malo opira na biološka dognanja, je to hitro uničila. Mi normalnega naravnega ravnovesja v kmetijskem prostoru nimamo več. Na žalost je večina naše- NAROČILNICA J IME IN PRIIMEK_____________ KRAJ । ULICA______________________ POŠTNA ŠT. IN POŠTA NAROČAM SE NA VESTNIK ZA NAJMANJ POL LETA. Naročnino bom plačeval: □ trimesečno □ polletno □ celoletno Naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota. [ Datum: IP ga prostora prepuščena agrotehniki. BEER: Lovstvo danes dejansko ni več takšno, kot si ga predstavlja večina ljudi: da so šli le na lov, da bi nekaj uplenili. Podatki kažejo, da je del avtohtone poljske divjadi pred iztrebljenjem, negativni vplivi, ki to povzročajo, pa se stopnjujejo. Po drugi strani vemo, da so te živali nepri-lagovljive, vezane na določen habitat, določeno ekološko nišo, in se na spremenjene razmere ne morejo prilagoditi. Pri poljski divjadi je celoten razvoj populacije in mladičev odvisen od naravne hrane, ki pa je ni zaradi ke-mizacije, zaščite, ki je uperjena proti vsem insektom, s tem pa uničimo vso naravno hrano male poljske divjadi, brez katere pa mladiči nimajo možnosti za preživetje, ker morajo v prvih 60 dpeh doseči tri četrtine svoje teže. Če tega do zime ne dosežejo, so obsojeni na propad. Te naravne beljakovinske hrane pa ni, ni hroščev, muh, gosenic. Po drugi strani pa opažamo, da z vsem tem, kar se danes za pomurski prostor načrtuje, lovstvo ni seznanjeno, niso ga vprašali za mnenje niti za predloge, kako naj bi imeli ti posegi najmanjši kvarni vpliv v naši pokrajini. Tako z avtocesto kot železnico bodo vse populacije prosto živečih Podpis: živali v Prekmurju in Pomurju fragmentirane, tako da kakšnega načrtnega in celostnega dela z njimi ne bo več mogoče izvajati.Neke zahteve pa bi se morale upoštevati! Odstrel divjadi kot nuja ali zaslužek ARPAD: Omenjeno je bilo že, da načrtovanje dejansko izvajajo delavci Zavoda za gozdove, 12. člen našega Zakona o gozdovih pa določa, da pri izdelavi lovsko-gojitvenih načrtov sodelujejo lovci, kmetijci, naravovarstveniki in drugi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo. Dejansko so pri sprejemanju teh načrtov, ki jih izdelujemo mi, vključeni vsi ti dejavniki, in sicer prek sveta območne enote. To načrtovanje smo lansko leto izvajali prvič, malo je bilo težje, kajti interesi so različni, eni bolj izkoriščajo prostor kot drugi, eni so bolj vezani na prostor kot drugi. Vendar bi res morali najti neko mero in verjetno bo čez čas med vsemi temi prišlo do malce večjega sodelovanja. Kako se določa odstrel divjadi, samo glede na škodo, ki jo povzroča, ali pa je v to lahko vključeno tudi npr. načrtovanje turističnega lova? Zdaj ste sicer pogledali g. Ger-garja in g. Bačiča ... ARPAD: Mimo teh turističnih dejavnosti lovstva ne bomo mogli iti, ker sta namreč pri nas dve močni gojitveni lovišči in prinašata tej regiji tudi precej dohodka! Načrtovanje upošteva vse dejavnike, ki so bili do sedaj v lovstvu, tudi odstrel, škodo zaradi divjadi in drugo pa tudi dejavnost teh dveh podjetij z lovišči. GERGAR: Mi smo od tega lovnega turizma precej časa živeli, o tem se je včasih tudi precej govorilo. Rekli smo, da je to kot turistična dejavnost za regijo velikega pomena. Zdaj pa ne vem, bojim se, da bomo govorili o tem kot o zgodovini. Poglejte, ti sodobni naravovarstveniki pravijo, da lov ne more biti pridobitniška dejavnost, ne more biti turizem in tako naprej, lovec je torej lahko samo naravovarstvenik, lov ne more biti gospodarska dejavnost. In jaz, ki sem s tem lovom zrasel in ostarel, sem vedno menil, da je za regijo ta lovni turizem tudi gospodarskega pomena. Tu so hoteli in zdravilišča, načrtovali smo neko šrišo turistično dejavnost v povezavi s konjeništvom in kolesarjenjem. Do pred dvema letoma je to bilo še nekako aktualno. Zdaj, ko trepetamo, kaj nam bo prinesel ta zakon, česa se bodo domislili ti naši pametni politiki, pa ne vemo, kaj. Grozijo, da fazana več ne bomo smeli vzrejati, da po njihovih poljih več ne bomo smeli voditi Italijanov, ker je ta njiva pač »moja«; na tej zasebni lastnini ne moreš imeti več nobenih bonitet, vsak kmet me bo brcnil v rit, pojdi nekam s svojimi Italijani, po mojem ne boš hodil. To je žalostno. Jaz sem še vedno prepričan, da bi naša regija lahko imela več od tega turizma. Ravno ta lovni turizem je namreč privabljal na tisoče ljudi, ki so se zadrževali tukaj toliko in toliko časa. BEER: Vas zanima, če lahko turistične organizacije vplivajo na planiranje v lovstvu, ha povečani odstrel in ne vem na kaj. Jasno je, da povpraševanje in konjunktura neke dejavnosti na odstrel nimata nobenega vpliva, ker odstrel se dejansko načrtuje glede na stanje populacije kot take, glede na njeno številčnost, prirast, rljen odnosa do okolja, kjer živi, pa tudi glede škode, ki jo povzroča. Je vsega kriv neurejen pravni položaj? PODLESEK: Problem lovstva niso lovsko-gojitveni načrti. To je zadnja stvar, ki se naredi. Prvi problem, ki ga lovci imajo, je zaradi njihovega pravnega položaja in premoženjskih odnosov, ki so na to vezani. Oni morajo vedeti, kaj je lovišče; zdaj ne vedo, kaj bo lovišče, niti, kaj bo divjad. Tu je vprašanje, ali si lahko nekdo ogradi svojo njivo, svoj gozd, znotraj ograje pusti tri pse ali enostavno prepove lovcem vstop na njegovo njivo? Drugi problem je problem načrtovanja, tretji pa sankcioniranje načrtovanja, če se torej to v resnici izvaja. Mi smo zdaj prišli v neko demokracijo in na žalost si nekateri to razlagajo tako, da goba, ki raste v mojem gozdu, je, moja goba, moja njiva je moja njiva in nihče ne sme prek nje, ker je zasebna lastnina sveta! V tem trenutku pravice lovstva niti približno niso takšne, kot so bile prej - lahko bi rekli, da so bile včasih celo malo prevelike. Izvajale so se tako, kakor so se pač izvajale, v prostoru je prelivanje interesov, vse uporabnike prostora je težko zadovoljiti. Prva stvar je torej zakon o lovstvu. BAČIČ: Ta dilema obstaja samo za tiste, ki šikanirajo obstoječe predpise! Stari zakon, čeprav je bil sprejet v času SFRJ, je še v veljavi. Niti enega člena še nismo izrecno negirali, zato smo ga dolžni upoštevati. Zakon o varstvu okolja točno določa, da je divjad državna lastnina, in s tem je tudi že nakazana smer za zakon o prosto živečih živalskih vrstah in lovu, kakor naj bi se imenoval ta novi zakon. Verjetno ne bo šlo, da bi bila zasebna lastnina sveta. Ta problematika se pojavlja samo tam, kjer so posamezniki preobjestni in hočejo izsiliti rešitve v svojo korist, ki so pa v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Ne moremo zanikati, da smo' se borili proti temu, da bi izgubili pravico do načrtovanja, do tega, kar je prevzel sedaj Zavod za gozdove, vendar pričakujemo, da bomo našli skupni jezik in od tega iščemo koristi, ne pa da bi mi zdaj tukaj zavirali, ker s tem ne bomo naredili popolnoma nič. Uredba o zaščiti ogroženih živalskih vrst, ki je bila sprejeta jeseni 1993, našteva čez 200 ogroženih živalskih vrst, ki jih je prepovedano loviti, jih imeti v ujetništvu, preparirati in prodajati - to nam dopušča možnost, da onemogočimo vsak poseg, ki ogroža biotop, habitat teh ogroženih živalskih vrst. Upam, da to ne bo vedno nemogoče. Praksa je pač takšna, kakršna je! Zakonita možnost je dana pod okriljem Ministrstva za okolje, Ministrstva za kulturo in Vlade Republike Slovenije. V nasprotnem ta predpis in vsi drugi predpisi ne bodo imeli nobenega pomena. Kaj mi sicer pomaga, če se ščiti jerebica ali prepelica, če bo po drugi strani še naprej dovoljeval krčenje grmišč, trav, da bodo še naprej izvajali takšno kemizacijo kot jo sedaj. Kepčki potrebujejo v začetku biološko hrano, če to pomorimo, smo uničili tudi jerebico in prepelico. Po drugi strani pozabljajo, da je ta divjad tudi močan dejavnik biološke zaščite kmetijskih površin, če je ni, bomo morali uporabljati vsako leto močnejše strupe. Če na kmetovem polju ni prepelice in jerebice, je to znak, da prideluje zdravju škodljivo hrano. Kdo varuje nezaščiteno divjad? DEŠNIK: Kdo ima to znanje in sposobnost, da bo v prostoru varoval naše živalske vrste? So to gozdarji, lovci, kmetijci ali zasebniki? Ogrožene živalske vrste res varuje Ministrstvo za kulturo z uredbo, kaj pa tiste, ki niso ogrožene? Po podatkih ima Slovenija v Evropi največjo diverzi-teto živalskih in rastlinskih vrst na površinsko enoto. Kako bomo to uspeli ohraniti, je vprašanje, ker ni še nikogar zakonsko predpisanega, ki bi bil odgovoren za varovanje te pestrosti. BAČIČ: Lovci skrbimo za vse živalske vrste, ne samo za »zakonsko« divjad, ker lovne divjadi je le kakih deset vrst, vseh drugih, za katere prav tako skrbimo in jih ščitimo, ne pa lovimo, je čez dvesto vrst. Slovenija je res najbolj bogata glede biološke pestrosti, naštevajo tri tisoč rastlinskih in 50 tisoč živalskih vrst. Pozabljajo pa, da je Slovenija majhna, zdaj bomo naredili nekakšne kasete, pokrajino po dolgem razrezali z avtocesto, povprek pa z železnico. Če se bo to naredilo brez ustreznih bioloških študij in ukrepov, bomo to biološko raznovrstnost tako osiromašili, da bomo na spodnjem rangu. Stvari so takšne, kot so, in prav gotovo bo tukaj potrebna nekoliko večja ofenzivnost tudi z naše strani, ker nam prav gotovo nihče ničesar ne bo podaril. Pa še nekaj: tudi tiste zakonske možnosti, ki so dane, niso izkoriščene! To me še najbolj moti. Inventarizacija naravnih znamenitosti bi bila nujna, še posebej sedaj, ko bodo te majhne občine sprejemale razne odloke, spremembe ureditvenih načrtov. To je nujno, da bi vedeli, kaj vse je naravna znamenitost, da bi jo lahko primerno zaščitili tudi znotraj občin. Tudi tistih zakonov, ki jih imamo, ne izvajamo in si sami povzročamo škodo. DEŠNIK: Dejansko je pestrost male poljske divjadi največja prav v kulturni krajini, ki jo zdaj kmetje ščitijo. In to je tudi tista pestrost, ki je turistično privlačna. Tu je zdaj dejansko nekakšen dvorezen meč: kmet ščiti tisti svoj krompir (koruzo, buče), drugi pa prodaja lepote naše pokrajine, ki pa ni več lepa zato, ker je nekdo tam ob svoji nji*1 potegnil plastično vrv ali bodečo žičo. In kdo bo zdaj tisti, ki bo sp loh imel pravico dirigirati nekomu? Tega enostavno ni. Tako kot ni predpisana obvezna lokacijska dokumentacija za to, da si nekdo zasadi vinograd ali sadovnjak, čeprav s tem močno poseže v podobo pokrajine. Za S8' ražo mora imeti, za to pa ne krajinarji opažamo, da Iju^ mislijo, da lahko na svoji zemlJ1 enostavno naredijo terase in posadijo trto. S tem se izniči pokrajina, marsikje se vnašajo tuj® rastlinske pa tudi živalske vrste, To se pojavlja zlasti v ribištvu Tudi pri veliki divjadi si mend’ nekdo že dela zasebno oboro ® divjad, ki jo bo pripeljal z Brionov in od drugod, damjake (vt' sta jelena, ki ima lopatasto rogovje in je manjši od domačega * naših gozdovih, op. a.) in muflone (vrsta divje ovce, ki je prinesena v slovenska lovišča, op- aJ' živalske vrste, ki jih iztrebljamo d našega prostora. On bo to in1 sicer ograjeno, lahko pa se z?0-di, da mu ta divjad pobegne i’ se spet namnoži, in bodo sPe bodo konflikti z domačimi & skimi vrstami. j Kar se pa kulturne krajin6 če: dokler bo ta krajina pestf3 zanimiva, bo tudi divjad. J6 njeno kreiranje dejansko najo^ odvisno od kmetijstva in sev6 od nekakšne prostorske st*a g>je- _ Na kakšen način lahko lovc‘s0ijil lujejo pri načrtovanju krajih parkov ali drugih načrtov, ** povezani s širšim prostorom- BEER: Mi si želimo tisto, V je trenutno v Evropi in tu*1 naši državi zakonsko ratific>r s temi pogodbami in kon cijami. Tudi po ustavi so vse zadeve tako zapisane, da veli1 čeprav nimamo zakonov. Dj. 0 sko stanje pa je tako, da z*13^ vsem odloča nekakšna nacija ministrstev; če kmetij mu dasta soglasje Ministrstvi^ okolje in prostor ter Minist^. za kulturo, potem je zade*a jansko urejena, ker so vsi, k' jajo to področje, dali sog a Vemo pa, kaj je to, to so P0^. ne igre. Enkrat »dela nekaj Ije in prostor, pa jim spe* R0|1i tijsko da soglasje«, ker so ji*1^ prej dali soglasje. Enako s«(8 dela s to strategijo razvoja' rja, kjer lovci dejansko niP1' »blage veze«, kaj se tu Pre va, kaj se dogaja. Lovcev ni klical. V Ljutomeru so tuv|j3|i, cali župane in nekaj preds pa ne vemo, kaj. Samo v E vi, ko so govorili o projek .^j RO NATUR ter o Donavn in Dravi, nam je Drus opazovanje ptic poslalo |ati Delno se zdaj po l°vs vključuje tudi Zavod za g*1 so Slovenije. Ko gre za P(°s Jafl oni vključeni in morajo J^]Otn' svoje pogoje celostno, za j0 Ji' prostor, kjer je rastlinstv kgjt vjad. BERNARDA FOTO: JURE ZAČN^^ vestnik, 25. januarja 1996 11 ulturna obzorja Frank Biikvič (1923-1995) Umrl je avtor Vojne in revolucije Daleč od domovine, 2. septembra 1995, je v ZDA umrl prekmurski r°jak in slovenski pisatelj Frank Biikvič. V zadnjih letih je dvakrat obiskal Slovenijo in Prekmurje; najprej med 10-dnevno vojno v Slove-ko mu je komaj uspelo zapustiti državo, in je bil nato veliki amba-sador slovenske neodvisnosti v ZDA, in lani, ko je že resignirano gledal "a slovensko politično in kulturno dogajanje. Frank Biikvič se je rodil I. SePtembra 1923 v Puconcih, beta 1941 je opravil višji tečaj-ni izpit na gimnaziji Kneza Ko-djav Murski Soboti, nato pa je nadaljeval šolanje v Gradcu. Na graški Univerzi je študiral Medicino od leta 1941 do 1943. Zaradi delovanja Gesta-Pa na univerzi je odšel in študij nadaljeval v Pečuju. 20. oktobra 943 so ga madžarske oblasti Otirale, zaprle in kasneje inter-nirale. Bil je v več kot dvajsetih lečah in taboriščih na Madžarskem in v Nemčiji. Februarja 945 ga je Madžarska vojaška °blast kot dezerterja obsodila na 5 let ječe, ki bi jih moral od-Sužiti po vojni: Nato je bil v Madžarski vojski brez unifor-Jte in orožja do aprila 1945, , R Sombotel osvobodila so-^ska vojska. Po vojni je nadeval šolanje na ljubljanski Univerzi, vendar mu nova ob-ast ni priznala opravljenih se-festrov v Gradcu, zato je ra-?°čaran pobegnil čez mejo. Bil m v.številnih taboriščih po Av-riji. nato pa je leta 1951 dok- toriral iz državnih ved. Istega leta se je izselil v ZDA, kjer je najprej opravljal različne poklice, nato pa je študiral na new-yorški univerzi in doktoriral iz nemške litarature. Zadnji desetletji je živel v Fairfieldu, državi Connecticut, ZDA, kjer je na jezuitski univerzi predaval nemški jezik in nemško literaturo. Bibliografija Franka Biikviča je obsežna; obsega razprave, posamezne črtice in novele, zbirke novel in črtic ter romane. Obsežen roman Brezdomci je izdal leta 1948 v Gradcu. Naslednji, še obsežnejši roman Vojna in revolucija pa v Argentini kot sodelavec Slovenske kulturne akcije. Roman med slovensko politično emigracijo ni naletel na odobravanje, saj je bil v njem avtor kritičnen tudi do domobranstva, kar je motilo pisatelja Stanka Kocipra, da je delo imenoval »gnojnica«. Tudi prvi slovenski emigrantski roman, ki je bil tiskan v Sloveniji, izšel pa leta 1991 pri Založbi M & M v Ljubljani, ni doživel večjega odmeva. Še več, Tri pesmi in en avtor p —---- kovanje od Epiloga (Carpe diem) do Pesmi o ^ku; vmesna postaja Kadosh (Psalm, la^nifikat), ali: od zavedanja konca čez ^anenje do dotika. ^rami večer: Pobert Titan - Felix (avtor, ^nik) & Beno Horvat (bralec, osvetljevalec), . • 2.1996 v stari lipovski šoli v okviru Sekcije ^kulturo mladine Beltinci. Nič ni zapisano kar se ne bi zgodilo. Nič se ni zgodilo, kar ne bi bilo zapisano. ^j^rarni večer. Pod taktirko tr[na Horvata so bile tri pesmi. Z, ?ke in en avtor iztočnica ve?0g°vor o pesniku, njego-udarjanju, stilnih sred-djA^temeljenosti njegovega tua’ ž'vljenja, o iskanju, nemi-V^"' bralcu, branju, kritiki, vpli-j^PUs R°berta Titana - Felixa 811/1 n° raznovrsten: od stro-tec Verznih form (laški enajste-dio^ l z rimami in drugimi tra-Vpt n?lnimi sredstvi do pesmi ka|u°z‘, Pesmi, ki niso vzdržale tradicije, literarnega ka-čijj Pritiska pesniške erup-Ve^' hotnost in pečat njego-Pod opusu dajejo simboli in sibe: svetohodci, plesalci Simbolični iskalci resnice, tilu v -ki iih ie odkrival v izro->sl^krščanstvu, šamanizmu. kabali, simboli, ki so ga hle 1 Pa poti iskanja. In ker simbolov omogoča vo, mrkost, razkriva bist-114 tim Za Izrečenim, je logič-1 njegova navdušenost tlW°IT|antiko z misticizmom, odprtostjo in predv-ski]) ^dorečenostjo. Vplivi ru-,5kveV,,Oriev (Ahmatove, Cve-. ’ Mandelštama ...) so vid- ni v citatih, ki se pojavljajo nad njegovimi pesmimi ali v njih. Branje razume kot rekreacijo, ponovno ustvarjanje, proces identifikacije, ki pa pomeni »vstopati v svet nekoga drugega, je vstopati vase«. Zato je branje interpretacija, ki je vedno subjektivna, kot je subjektiven že sam izbor. Posledica: pesem lahko razumeš zgolj kot strukturo črk, samozadostno strukturo, sebi imanenten svet, ki pa je vendarle tukaj, da te nagovori. Pesnik, ki v pijači utaplja ustvarjalne krize (Evropa), ali pesnik, zadimljen s hašišem (Islam), se mu zdi kot mit, bohem-stvo pa kot stil življenja, nesprejemljiv. Sledi: odpovedal se je mitologizaciji pesnika - pijanca. Namesto utopitve, premik, iti ali »vsak pesnik ima svoj Kras in svoje Goričko«. Na popotovanjih najde svojo pot. ‘ Epilog: »Sem veren, a ne religiozen?!« Evangelij kot izhodišče, izročilo, ki se mu evropska linearna pamet ne more izmakniti. Ne verjame v zgodovino, ki bi se ponavljala. Svet z neskončno energijo je samo idealni svet - Mecceia, zato Ubermensch (Nietzsche) v svetu materije ni več možen. Kodeks zavezuje, zato se mu zdi etični relativizem bedast. Medtem ko je bil ob Carpe diem Izdatek V b a dzPisu za prijavo predlogov za oblikovanje letnega ^nr'1113 mladinskih projektov v mestni občini, ki bo fi-ttnh.lran 'z proračuna Mestne občine M. Sobota, v Ve-kov •1 18. 1. 1996 je bil izpuščen rok za pošiljanje prijav. 31. 1. 1996. Mile Pavlin je podobo puklas-tega Mihe označil kot plagiat njegovega Mihe Šimna, kar je avtor odločno zavrnil, saj seje branil, da »pišem po spominu in s svojo pisateljsko domišljijo«. Šele lep čas po izidu knjige v Ljubljani je v Književnih listih v Delu v dveh nadaljevanjih izšla obsežna kritična ocena Marka Hudnika b romanu Vojna it} revolucija z nadnaslovom Onkraj prepadov, kjer je na koncu kritik zapisal, da je »umetni svet, ki gaje avtor znal pričarati, kristalno jasen, pregleden, skladno oblikovan, kar vse priča o intelektualnem potencialu stvaritelja in o njegovi zavidljivi sam sebi zadosten svet ali svet, ki se dotika razprtega neba, je ob Magnifikatu pristal na svet ob sebi, v proznih pesmih pa se je svet dotaknil sveta. Napoved: prozni prvenec Portal in četrta pesniška zbirka Benedictus. Intenca v prihajajočih deliji: vrnitev v Prekmurje. Nauk: merilo ni provinca, temveč še vedno Ljubljana. AMNA POTOČNIK delovni zmogljivosti. Kar sije zastavil, je znal uresničiti, očitno je imel pred seboj jasno sliko celote, ki jo je želel upodobiti. Biikvič je pretežno razumski in nazven usmerjen pisec. Iracionalna plat življenja ga kot pisatelja nemara sploh ne zanima, razen če je povzeta v govorici rojakov, v religiji itd. Njegov način je način ustvarjanja preglednih čistin - in nikakor ni jasno, zakaj bi od njega pričakovali kaj temu nasprotnega. «Leta 1994 je v Ljubljani izšel njegov potopisni roman Avtobus norcev, ki ga je avtor sprva namenil ameriškim bralcem. V rokopisu je ostal roman Onstran meja, za katerega je najprej dobil državno subvencijo, ki jo je nato minister Sergej Pelhan ukinil. Takšnih in številnih podobnih kulturnih ali literarnih dogodkov v Sloveniji občutljivi Frank Biikvič ni razumel. Tako je pisal: »Problemi so tudi s Književnimi listi ...Ti ljudje se mi niso niti oglasili. Tega nisem vajen. Nemški in ameriški editorji se vedno oglasijo, če potem priobčijo ali ne. Našim manjka vljudnosti ... ali pa so to še posledice balkanizacije? Morda pa urednik Književnih listov Ameriko bolje pozna kot jaz. V prazno vsekakor ne bom pisal. Potem se raje slovenstvu enostavno odpovem.« Leta 1977 je Frank Biikvič pri SKA izdal zbirko Ljudje iz Olšnice; Olšni-ca je seveda Sobota, kjer govori o prekmurskih Židih in odnosu do njih. Pri isti založbi je leta 1979 izšla zbirka Zgodbe zdomcev in še kaj. Veliko je objavljal tudi v Meddobju, pred leti pa tudi v Vestniku podlistek z naslovom Hatikvah. Njegovo literno delo še čaka na temeljito analizo. Marjan HORVAT Ena sama kultura in tri nagrade Zapriseženi verniki enopartijskega sistema se bodo obregovali, toda tako je: v pluralni družbi celo o kulturnih nagradah odloči politika. Kakor da nekdaj ne bi in kakor da ni vse politika! Pred kratkim je bil v tem časopisu objavljen razpis Mestne občine M. Sobota o podelitvi nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku. Po tem odloku je mogoče biti počaščen z denarno nagrado Mestne občine, ki »v tblarski protivrednosti« znese 5000 DM, s plaketo ali s priznanjem. Komisija za nagrade in priznanja, v katero so imenovani ljudje po političnem ključu, vodi jo Anton Inhof, člani pa so Dragica Vlaovič, Štefan Baša, Štefan Smej, dr. Jože Magdič, Aleksander Šeruga in Emerik Hanc, je strokovnjakinji Brigiti Perhavec, kije odlok pripravila, predlagala, naj bi bili denarni nagradi tudi druga in tretja. Pe-rhavčeva je menila, da bi bilo to dobro, ne bi pa imelo smisla tega predlagati tudi občinskim finančnikom, ker itak ne bi našteli več denarja. Strokovni sodelavec za gospodarstvo in negospodarstvo Štefan Cigan je sodil enako; Ker pa je »kultura vendarle ena sama«, je poleg omenjene politične komisije v igri še ena komisija, sestavljena iz kulturnih ljudi, imenuje pa se Komisija za kulturo Mestne občine M. Sobota. V njej so Janez Balažič iz. Pokrajinskega muzeja (za muzejske in likovne dejavnosti), Duša Škof iz ZKO (gle- dališče, film, plesne in lutkovne dejavnosti), Milan Vincetič iz SKŠ Rakičan (založniške in literarne dejavcnosti), Simon Lubšina iz Podjetja za informiranje (glasbene dejavnosti), Erika Hriberšek iz RS Upravne enote M. Sobota (spomeniško varstvo), Jože Vugrinec iz PISK M. Sobota (knjižnična dejavnost), Marjan Maučec iz Podjetja za informiranje (predstavnik uporabnikov storitev s področja družbenih dejavnosti), Miha Anzeljc z Gimanzije M. Sobota (predstavnik srednješolske mladine) in Edvard Pergar, predsednik Kluba prekmurskih študentov. Zadeva torej teče takole. V teh dneh prihajajo zadnje prijave, komisija kulturnikov jih bo pretresla, izbrala kandidate in jih predlagala komisiji »politikov«, ki bodo ravnali politično, saj tudi ne bi imelo smisla, če bi se delali »pametne« in tudi Sami odločali kulturno. Odločali se bodo levi za leve, desni za desne. Sicer pa kulturno ne bodo odločali niti kulturniki, ker so, kakor je očitno, razdeljeni po področjih in, kakor je povsem normalno in pošteno, vsak pod vplivom svojega kroga kulturniških znancev. Kultura pa je vendarle ena sama! Ena sama? Toliko kot politika. , ŠSM Ob izidu letopisa za Slovence na Madžarskem Realen odsev Pisalo se je leto 1986, ko je izšel prvi Slovenski koledar, kot so poimenovali letopis za Slovence na Madžarskem. Ta dogodek je tedaj precej odmeval ne le med našimi rojaki onkraj meje, ampak smo mu pripisovali velik pomen tudi v Sloveniji. Porabski Slovenci so s tem dejanjem storili prvi korak ločevanja od »Jugoslavije v malem na Madžarskem«, kakršno je do leta 1990 predstavljala Demokratična zveza južnih Slovanov (Srbov, Hrvatov in Slovencev) na Madžarskem. Kot da bi že tedaj začutili, da se bo tudi Slovenija osamosvojila in postala matična država tudi za njihovo skupnost? Pred dnevi je spet izšel Slovenski koledar, in sicer za leto 1996. Še vedno je njegova naklada 1.000 izvodov, saj je to dovolj tako rekoč za vsako domačijo v Porabju in še kaj ostane, obseg pa se je s 120 strani, kolikor jih je štel prvi koledar, povečal že na blizu 200. Ampak to je predvsem »tehnična« razlika. Lahko pa govorimo tudi o znatni vsebinski spremembi. Zapisi v prvem koledarju so nakazovali dokaj idealno stanje v narodnostnem razvoju in politiki, saj ni bila zapisana skoraj nobena kritična beseda, da to in to ni zadovoljivo rešeno. Letos, kot tudi že nekaj let nazaj, pa je Slovenski koledar v dobršni meri realen odsev tako pozitivnih sprememb in dosežkov kot tudi slabosti, s katerimi se srečujejo naši rojaki onkraj meje. To je vsekakor tudi »zasluga« 5-letnega samostojnega delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru (Szentgothardu), organizacije, ki skrbi in spodbuja narodnostni razvoj ter sama odkrito opozarja na nerešene probleme (o njenem jubileju je objavljen prvi članek izpod peresa Geze Bačiča), obenem pa tudi »šolskih« lektorjev iz Slovenije, ki živijo in delajo med porabskimi Slovenci. Zadnja leta je to Valerija Perger, kije tudi avtorica članka v letošnjem koledarju z naslovom Nekaj misli o narodnostnem izobraževanju. Med drugim je zapisala: »Ne morem, na primer, razumeti slovenskih staršev, ki svojih otrok ne učijo materinščine'. In zakaj v mešanih zakonih vedno obvelja kot jezik komunikacije madžarščina in otroci govorijo le madžarsko? Zakaj ne oba jezika?« Omenja tudi, da porabske šole ne dajejo zadovoljivih rezultatov glede znanja materinščine in da še zdaleč niso dvojezične. Govorjenje o tem pomeni zavajanje javnosti. Kot spodbudno pa navaja prvi učni načrt za pouk slovenskega jezika, ki so ga uspeli pripraviti lani, in to v slovenščini, kajti vsi dosedanji so bili napisani v madžarskem jeziku. Precej si porabski Slovenci obetajo tudi od manjšinskih (državnih in lokalnih) samouprav, ki sojih lahko začeli ustanavljati po sprejemu posebnega zakona o narodnostnih v madžarskem parlamentu leta 1994. O tej temi je v koledarju prav tako kar precej zapisano. Zvemo pa še lahko nekaj več o jubileju ansambla Lacija Korpiča, življenju in delu »sina dveh narodov« Avgusta Pavla, kaj seje dogajalo na tem prostoru pred 1.100 leti, o slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem itd. Članki so napisani ali v slovenskem knjižnem jeziku ali porabskem (prekmurskem) narečju, literarni prispevki pa so objavljeni samo v narečju. Letopis porabskih Slovencev - Slovenski koledar 1966 - je vsekakor vredno in zanimivo branje. JOŽE GRAJ kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko do konca januarja ogledate pregledno razstavo slik in risb iz obdobja 1986-1995 slikarja Marjana Gumilarja. MURSKA SOBOTA: V grajskem razstavnem prostoru si lahko ogledate likovno razstavo del udeležencev slikarske delavnice, ki jo je v poletnih mesecih vodil Mirko Rajnar. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava Veš, slikar, svoj dolg? Razs.tavlja skupina, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem bienalu likovne umetnosti v Benetkah. GORNJA RADGONA: V prostorih Ljudske univerze je na ogled pregledna razstava knjig akademika dr. Antona Trstenjaka. LENDAVA: V Galeriji Lendava si lahko ogledate pregledno razstavo karikatur, stripa in risanega filma Mikija Mustra. Razstavo posreduje Dolenjski muzej iz Novega mesta in bo odprta do 3. februarja. LENDAVA: V galerijskem prostoru hotela Elizabeta v kompleksu Mlinska si lahko ogledate razstavo slik akademskega slikarja Lojzeta Logarja. ORMOŽ: V avtosalonu Renault je na ogled razstava Zlatka Gnezde. V kulturnem programu bo nastopila tudi maja Frangež (flavta) in Metka Žižek (klavir). ČAKOVEC: V Čakovcu je na ogled mednarodna razstava Panonia ’95, od tam pa se bo preselila v Galerijo Murska Sobota. Na njej sodelujejo tudi člani DLUPP-a, in sicer Vlado Potočnik, Mirko Rajnar, Jože Denko, Suzana Kiraly-Moss in Endre Gonter. PRIREDITVE: MURSKA SOBOTA: V četrtek, 25. januarja, si lahko v grajski dvorani ob 17. uri ogledate lutkovno predstavo za lutkovni abonma in izven Hočete peti z mano. Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana. MURSKA SOBOTA: V torek, 30. januarja, pa bo ob 19. uri v grajski dvorani cirkuška komedija Klovni. Gostuje Mladinsko gledališče Ljubljana. RADENCI: V četrtek, 25. januarja, bo ob 20. uri v kavarni hotela Radin koncert violinista Petra Kuharja, študenta na Dunaju. Predstavil bo dela Hindematha, Bacha, Kraislera, Ysaye in Paganinnija. ČENTIBA: V soboto, 27. januarja, bo v vaškem domu ob 19. uri gledališka predstava amaterske gledališke skupine iz Dobrovnika. RAZKRIŽJE: V nedelju, 28. januarja, bo ob 18. uri v kulturnem domu nastopila gledališka skupina iz Sv. Jurija s predstavo Ciganka. vestnik, 25. januarja 19^ n _____ Študentska jajca na parlamentu Študentsko nezadovoljstvo z vladnim krčenjem subvencij za študentske bone, ki zagotavljajo vsaj en topel obrok večini študentske populacije dnevno, je dobilo svoj epilog v torek, 16. januarja, na demonstracijah pred parlamentom, kjer se je zbralo okrog 5000 vpijočih protestnikov. Študentje so se odločili za to skrajno in vehementno obliko protesta po predhodnih neuspešnih pogajanjih z vlado, kateri so svoje zahteve javno predstavili že v petek, 12. januarja, na enourni prekinitvi predavanj, svojo podporo s strani študentske baze pa so tudi potrdili z zbiranjem podpisov. Osnovna zahteva študentov je bila povišanje oz. ohranjanje dosedanje višine subvencije za bone, v višini 60 % njihove vrednosti, s katero bi obdržali standard študentske prehrane. Med tem ko so demonstranti pred parlamentom skandirali in si dali opravka z jajci - neuradno so začasno ustavili njihovo prodajo v bližnjih trgovinah -, ki so padala po varuhih miru na konjih ter po fasadi parlamenta, sta se delegaciji študentskih organizacij obeh univerz pogajali s predstavniki koalicije in z ministrico Klinarjevo. Po končanih pogajanjih je bil dosežen uspešen dogovor z vlado, ki seje obvezala, da bo tudi v letošnjem proračunu zagotovila sredstva za regresiranje študentske prehrane, najmanj Krajevna skupnost Pertoča Kam v nedeljo pred mašo ali po njej? V Fikšincih so načrtovali gradnjo pokopališke vežice, zgradili pa so cesto. Tudi zaselki v treh drugih krajih niso več bogu za hrbtom. Nižji prispevek kmetov in zdomcev, še naprej pa letno dva težaka Na Pertoči so ob zadnjem popisu prebivalstva našteli v 130 hišah 531 ljudi; v Ropoči je prebivalo v 65 gospodinjstvih 261 prebivalcev; Večeslavci so imeli 120 hišnih številk in v tamkajšnjih domačijah je živelo 460 ljudi; v 55 hišah, kolikor sojih popisali v Fikšincih, pa je bilo 200 duš. Vse te goričke vasi so združene v Krajevno skupnost Pertoča, v kateri je bilo potemtakem ob popisu 1991. leta 370 hiš oziroma gospodinjstev, vseh ljudi pa je bilo 1.452. Predsednik sveta KS Pertoča Anton Haužar meni, da se stanje, kar zadeva število gospodinjstev in prebivalstva, v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. v višini 60 % njihove vrednosti. Tako bo višina subvencije za bone v februarju 290 SIT v Ljubljani in 230 SIT v Mariboru, od marca naprej pa se bo višina regresa sproti usklajevala z rastjo drobnoprodajnih cen.Tokratna pogajanja so bila torej za študente uspešna. Buren protest in odhod na ulice je zalegel. Vendar ostaja v ozadju tokratnih študentskih protestov kopica vprašanj in dvomov. Namreč, ali so študenti izkazali dovoljšnje število tehtnih zahtev, ki bi tudi globlje posegle v perečo problematiko študijskih odnosov, tako v odnosu do univerze kot države. Študentskim »jedilniškim« zahtevam so se v zadnjem trenutku sicer bolj boječe vseeno pridružile zahteve po izboljšanju stanovanjskih in štipendijskih pogojev, vendar le-to ni bilo stvar konkretnih pogajanj. Nič pa ni bilo povedanega o novih študijskih programih, nesmiselnih vpisnih procedurah, omejevanju izpitnih rokov, nevzdržnih prostorskih stiskah večine fakultet... Demonstracije pa so pokazale tudi nekaj, kar bo v prihodnje gotovo treba upoštevati. Študentje so se namreč odločili za odhod na ulice tako rekoč soglasno, in to prvič v samostojni Sloveniji in tudi sicer po več kot dvajsetih letih. O potrebnosti protestov so si bili enotni člani obeh Univerz, mariborske in ljubljanske, pridružili pa so se jim tudi letošnji maturanti srednjih šol. V zahtevah sojih podprli tudi profesorji. In vendar se je pokazalo tudi veliko slabosti in neenotnosti znotraj same študentske populacije, kar zbija ostrino njihovim zahtevam in kompleksnost problematike. Tako je nerazumljivo distanciranje t. i. študentske levice znotraj stanovskega parlamenta od demonstracij, z izgovorom, da le-te itak služijo zgolj promociji desnice, ki zaseda večino v študentskem parlamentu, ki pa ji je moč po drugi strani upravičeno očitati nebrzdano hegemonijo in neprikrit ekskluzivizem nasproti zahtevam manjšine, kar pa gotovo ni odraz dejanskega razmerja sil na Univerzi. Maribor, od koder je prispelo s posebnim vlakom okrog tisoč demonstrantov, z gostinsko popotnico, se je tokrat pokazal veliko bolj enoten in vročekrven. Cas pa bo gotovo pokazal pravi smisel in ozadje tokratnih demonstracij. Na študente je znova treba računati! Dušan Šarotar, Fotografija: Matej Fišer Spet bodo »volili« Občani Fikšinec, Pertoče, Ropoče in Večeslavec gredo v nedeljo, 28. decembra, na običajna glasovalna mesta, da bi oddali svoj glas za nov samoprispevek. Tega nameravajo uvesti za petletno obdobje: od 1. februarja 1996. do 31. januarja 2001. leta. V vodstvu krajevne skupnosti so prepričani, da bo glasovanje uspelo. Optimizem gradijo na dosedanjih uspehih, ki so rezultat krajevnega samoprispevka, ki se izteče 31. januarja 1996. V minulem petletnem obdobju so zlasti veliko naredili za svoje ceste, saj so asfaltirali skoraj 16 kilometrov daljših krajevnih cest oziroma odsekov. Omenje goričke vasi so namreč zelo raztegnjene, sestavljene iz skupin hiš, zato je veliko poti, ki pa so bile često, vsekakor pa v zimskem času, neprevozne. Zdaj je seveda drugače, je pa tudi res, da je treba še in še asfalta. V Fikšincih... ... so se pred petimi leti obvezali, da bodo s pomočjo krajevnega samoprispevka in drugimi viri zgradili pokopališko vežico, ki je zares potrebna, saj je tista, ki jo imajo na vrhu »položenega« pokopališča, stara in neprimerna za današnji čas. ko je čedalje bolj v navadi, da pokojniki ne ležijo več na domovih. Za vežico so pripravili dokumentacijo, poskrbeli za zemljiškoknjižni prenos zemljišča..., potem pa so se odločili, da je zaenkrat ne bodo gradili, ampak bodo zbrani denar rajši porabili za izboljšanje poti in uspelo jim je asfaltirati 1.730 metrov dolgo cesto. Očitno so ceste še vedno v ospredju, kajti na prvo mesto v novem referendumskem programu so dali modernizacijo oziroma asfaltiranje cest in drugih površin, ki jih je še približno 1.200 metrov. Na drugem mestu je zgraditev mrliške vežice in ureditev pokopališča. Brž ko bodo to naredili, bodo skušali urediti ulično razsve-tljavo in po zgledu okoliških krajev bodo osvetlili tudi vaško kapelo. Denar, zbran s krajevnim samoprispevkom, pa bodo še (po)rabili za vzdrževanje cest, kopanje jarkov in položitev korit, za plačilo pluženja snega itd Na Pertoči... ... kjer je sedež krajevne skupnosti, so v minulem referendumskem obdobju uspeli asfaltirati 4.100 metrov cest. Črni trak so položili v več smeri, pa tako tudi proti njihovemu romskemu zaselku. Velika pridobitev je še dograditev nove mrliške vežice, ki sojo odprli in blagoslovili v lanskem letu. Na pokopališki poti so tudi položili tlakovce, pred pokopališčem pa so uredili večje parkirišče. Denar iz prejšnjega samoprispevka so porabili še za sofinanciranje prenove gasilsko-vaškega doma in še za kaj. V novi referendumski petletki bi radi na Pertoči asfaltirali še preostalih 2.500 met- rov makadamskih cest, napeljali ulično razsvetljavo (tudi v romski zaselek), zgradili avtobusni postaji ob regionalni cesti in postavili čakalnici, »preplastili« poškodovana ali že obrabljena asfaltirana vaška cestišča, v nekatere obcestne jarke bo potrebno položiti kanalete, vzdrževali bodo pokopališče in sofinancirali »skupno vodooskrbo«, kot so zapisali v referendumski program. V Ropoči... ... so bogatejši za 3.300 metrov asfaltiranih cest. To naselje namreč ne sestavljajo le domačije, ki so z obeh strani regionalne ceste Murska Sobota-Rogašovci, ki jim pravijo Ves, ampak ima tudi več zaselkov, denimo Ropočki vrh, Č-rnec, Pretmar ...V Ropoči je še kakih 1.300 metrov kolnikov, ki bi jih bilo treba čimprej asfaltirati. da bodo s samoprispevkom sofinancirali nadaljevanje gradnje ” dovoda. V Večeslavcih... ... so ponosni na izredno veli! dosežek v iztekajočem se refer® dumskem obdobju, saj so doseP skorajda nemogoče: asfaltirali st kar 6.540 metrov cestnih odst) ov. Predsednik sveta KS Pertod Anton Haužar je v pogovoru® Vestnik na pamet nanizal 11 kov, od katerih ima najkrajši d« 150 metrov, najdaljiši pa 1-Ri metrov. Tudi Večeslavci se to® ne razprostirajo le ob regionaM cesti, kot morda misli kak ne” dnež, ampak »rinejo« še na čja. V Večeslavcih je treba modd nizirati še 2.000 metrov vašP. cest! V referendumskem prog® mu je asfaltiranje na prvem®11 stu. Seveda bodo vzdrževali^ modernizirane ceste in marsiff postavili kanalete, da voda ne ’ načela cestne podlage. Ograd' bodo vaško pokopališče, razsvet’ li vaške ulice, skušali bodo zgfg ti avtobusna postajališča, iz sa®11 prispevka bodo sofinacirali skuP® vodovod in kabelsko televizij® potrebno je zgraditi nekaj pr®’ požarnih bazenov, ob visoke11 snegu bo potrebno najeti (inP > čati) nekoga, ki bo splužil cest«' Veliko krajevnih potreb, Z®' vidijo enako kot v sosednjih »odrešitev« v ponovni uvedbi Anton Haužar, predsednik sveta KS Pertoča, ve na pamet, koliko je dolg katerikoli od več kot dvajsetih cestnih krakov, ki so jih asfaltirali. S ponosom je povedal, da so črni trak položili v dolžini 15.670 metrov. zato so tudi v tej vasi dali na prvo mesto modernizacijo cest. Referendumski program pa še predvideva: ureditev odvodnjav, vzdrževanje cest, postavitev ograje okrog pokopališča in vzdrževanje le-tega, napeljavo ulične razsvetljave, zgraditev avtobusnih postajališč in čakalnic ob magistralni cesti, plačilo pluženja cest ... V referendumski program so tudi zapisali. moprispevka. Pravilno so odločili •• ... ker so v KS Petrača sklen® da bodo rezultate glasovanja a« tavljali posamično za določal vas. To pomeni, da bodo v ktaU kjer bo glasovanje uspelo (želij0 seveda, da bi povsod), uvedli® moprispevek, kjer pa (bog ne # ne bi izglasovali samoprispevi: pač tega ne bodo uvedli. Kaj b’ pomenilo, ni težko domnevati: ; zadovanje, capljanje za drugi”® »Višina samoprispevka, ki b° denarju in delovnih obvezno81 je za vse kraje enanaka: 2 o”S J tka od osebnih dohodkov zap0^ nih in obrtnikov, 10 odstotkov , katastrskega dohodka, 1 odst” 1 od pokojnin (razen pri tisti”’ j imajo varstveni dodatek), za Z 1 mce pa 2 odstotka od povpre^ ga osebnega dohodka v SlovefP J preteklem letu. Nov prispe® ■ kmetov in zdomcev bo za p0'0. co nižji od dosedanjih. Del”U obveznost: vsaka hiša mora" J letno dva delavca za opravlja®i določenih del, ki bodo v prid ločenega naselja, sicer bo m® J delavca plačati,« je povedal Pr ’ sednik Haužar.ln kaj reči na k j cu tega »agitatorskega« zap|h Morda tole: Vso srečo na*'gl8-s vanju, ki ga bodo volivci °Pf3J (po krajevnem običaju) pred { - «• ■ ■ ir šo ali po njej. Vsaj za Pertf**’ velja tako. S. SOBO^ Razkriški »bordel« ali koga moti Piccadilly Namesto reševanja krajevnih problemov v Krajevni skupnosti Raz-križje se nekateri razkriški krajani zatekajo po pomoč na Upravno enoto v Ljutomer, pritiskajo na krajevnega župnika ... Očitno ne morejo živeti brez diaspore, in čeprav zadeva tokrat ni politična, jo nekateri ženejo do meja, ko stvari postanejo abotne. Na KS Razkrižje so se naveličali moledovati in čakati na denar, ki bi prikapljal iz občinske ali državne blagajne. Odločili so se, da stvari vzamejo v svoje roke in popravijo »kulturni« dom, v prvi vrsti napravijo centralno. Dvorano so dali za 13 mesecev v najem najboljšemu ponudniku, podjetnikoma R. Bogdanu in M. Mladnu, ki sta se zavezala za mesečno plačevanje najemnine. Med krajevno skupnostjo in omenjenima podjetnikoma je bila sklenjena pogodba. Štirikrat do petkrat mesečno imata dovoljenje za organizacijo »glasbene prireditve«, bolj znane kot di^ko Picca-dilly, preostale dni naju1 bila dvorana na voljo za krajevne prireditve. Približen scenarij dogodkov (neuradno) Po mesecu dni, ko je stvar zaživela in ko sta podjetnika v obnovo dvorane vložila kar lepe de Razkriški »dom kulture«, obnovljen 1984. narce (celovita obnova tal, nabava lastnega pohištva, nakup reflektorjev ...) so začeli nekateri krajevni možje moralizirati. Zbali so se za razkriško mladino, »da se ne pokvari«, v ozadju pa je bil tudi pritisk nekaterih gostincev. Z moralizatorskimi nastopi najbrž ne bi dosegli zaprtja Piccadillya, zato so izbrali elegantnejšo, pravno pot. Po pritisku nekaterih krajanov na Upravno enoto v Ljutomeru so tam namreč ugotovili, da ta krajevni dom nima ustreznih dovoljenj. Če jih je že kdaj imel, lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, so se sedaj »izgubila«. Kot smo neuradno izvedeli, je iz občinskega proračuna lani prikapljalo ca. 2 milijona tolarjev za obnovo strehe razkriškega doma (del je financirala KS sama). Če razkriški kulturni do-m dejansko nima vseh naštetih dovoljenj, potem je občina (in seveda tudi KS) finan cirala črno gradnjo. Problematično je tudi, da večina vaških, krajevnih domov v Sloveniji nima ustrezne dokumentacije. Po tej logiki bi morali razkriško (in tudi druge) dvorano zapreti tudi za vse krajevne veselice, poroke, društvene »žure«. Naj živi birokracija! V primeru, da na občini ne bodo izdali dovoljenj tudi za druge prireditve, je pravna pot pridobitev gradbenega, lokacijskega in uporabnega dovoljenja. Kdo bo v tem primeru kril stroške? Bodo krajani morali dom zapreti? Kdo bp povrnil škodo podjetnikoma, ki imata narejene pogodbe z glasbenimi skupinami vsaj še za nekaj mesecev, v primeru, da bosta morala pogodbe prekiniti? In od kod se jima bo povrnil denar, vložen v prenovo kulturnega doma? Reakcije krajanov -moralizatorjev Največji nasprotniki Piccadill-ya - o glasbeni kvaliteti skupin a la Crvena jabuka, Vlado Kalem-ber ..., presodite sami - vidijo v disku nevarnost, da se bodo tam zbirali »mamilaši«. Disco, v kate rega najbrž niso vstopili, so nekateri označili kar kot bordel. Krajani so pritisnili tudi na župnika, ki je po nedeljski maši povedal, da naj bodo starši, otroci in organizatorji pozorni na dogajanje v disku, čeprav osebno nima nič proti zbiranju mladine. Poudaril je še, da si kraj kroji prihodnost sam in da pridejo slabe stvari običajno od drugod. Ljudje, ki se tam zbirajo, so iz Prekmurja, Pr- Na Upravni enoti so uradno zahtevali dodatno dokumentacijo zaradi osmega člena Zakona o | gostinstvu. Prejšnje leto je podjetnik lahko organiziral prireditve na osnovi šestega člena, ki v prvem odstavi določa: »Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, VENDAR VSAKOKRAT NAJVEČ 30 DNI.« Prireditve, sobotni disco Piccadilly, je trajal običajno 10 ur ali manj! Očitno gre za primer pravniške manipulacije, pardon, interpretacije zakona. lekije, Medžimurja ... Reševati probleme tako, da se zapreš za domači plot in pri tem misliš, da se s tem obvaruješ pred vsem vesoljnim svetom, se zdi primerno za ? tisočletje? Nasvet »ilegalnim« domovom V slovenskih krajevnih doffl”j kjer nimate dovoljenj, bodite tiho in nikar ne poskušajte sa”1^ ciativno priti do denarja. lahko se vam zgodi, da vam po skoraj petdesetih letih zapd’ dom, ker so se čez noč spomn^J nimate ustrezne dokument® J tako kot so se tega spomnili 'P . . v' kriški krajevni deni, ki sej® ut graditi daljnega leta 1947 in v rem so vse do 1.1.1996 krajevne prireditve. blagoslov |jt vsakokratnim občinskim d® ul njem. A. POTO^ I vestnik, 25, januarja 1996 Nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Lju-Janški borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med OTkom, 16. 1., in ponedeljkom, 22. 1. 1996. ’7- januarja je bilo začasno zaustavljeno trgovanje z redno aelmco Gradbenega podjetja Gr-°suPlje, in sicer skladno z določi-1 Poslovnika borze, ki zadevajo sPremembo tečaja vrednostnih Papirjev, ki kotirajo na Ljubljan-s 'borzi (30- ali večodstotna sprememba navzor ali navzdol nk-na enotni tečaj, ki je bil Javljen ob zadnji objavi). Red-a delnica Gradbenega podjetja rosuplje je namreč 16. januarja, 27an njen enotni tečaj znašal . 00, za več kot trideset od-n/.v Presegla tečaj z dne 10. ^Ja 1995, ko je znašal 21000 . ■ * Ponedeljek, 22. januarja, °rza objavila sporočilo za jav-s v zvezi s to delnico, tako da vene|trg°Vanje nadaljevalo, j ar tega dne ni bilo prometa. s^di, da v Gradbenem D ,Jetju GrosuPlje ni prišlo do vnl' dogodkov, ki bi lahko so -a tečai delnice. Objavili 199 s ^^ovani dobiček za leto lari ’ naJ bi znašal 9,4 mio to-sln?7,0'’ 5-800 mio tolarjev po-s °Vn'h prihodkov. $orzna kotacija A -Mne delnice torek^e'n'co Finmedie je bilo v Sa n e Za desetino ponedeljkove-nienr°meta ^52 tisoč tolarjev), odstnH°tni tečaj -ie P°rasel za 1-3 sled • a na 27663, vendar je na-dne nekoliko padel na larje Prometu 1,1 mio to-teča V V četrtek je njen enotni za 3J,POrasel na 27877, ko je bilo sledm m'° tolarjev prometa, na-°b j Jfga dne poskočil na 29455 pOn ’ m'° tolarjev prometa, v t0]a® eljek Pa na 29501 (7,8 mio Prometa). je rap?tn’ tečaj delnice Probanke 0 ° Padel v torek, in sicer za biloza^tka na 16216, ko je nasled • m'° tesarjev prometa, 163^7 toega dne pa porasel na ta. y .°d 5.4 mio tolarjev prome-Ponov61^6^ ie n-ien enotni tečaj ko je k-? Padel, tokrat na 16010, nieta ' ° Za m’° tolarjev pro-1629'^L^dnjega dne porasel na ta v °° 6-4 mio tolarjev prome-83 tisP°-nedeljek pa na 16560 (le to|arjpC tolarjev prometa).Za 10 rek en V 'la k 7122 je porasel v to-ko je |°|n' tečaj Salusove delnice, fteta 1 ° Za mio tolarjev pro-173] j nas'ednjega dne pa na ta. y .0° 1.6 mio tolarjev prome-Pade] „ rtek je njen enotni tečaj Utic to]3 • 72°4. ko je bilo za 2,6 Sa dne arjev Pr°meta, naslednje-nietu 3^rasel na 17375 ob pro-deljek n ° l’s°č tolarjev, v pone-^rjev a na 17480 (699 tisoč to- Prometa). tečaj JailUarja je porasel enotni 33262 v06 SKBR z 32979 na ^rjev n °Je bilo za 24,3 mio to-Pa Hekor l171613’ naslednjega dne I1'iotO| lk° padel na 33235 ob 48 ^čaj je tJev Prometa. Njen enotni Cer na ,’j'del tudi v četrtek, in si-5’ ko je bilo za 10,6 p0 rjev Prometa, naslednjega tolarjev Se na 33047 ob 18,6 mio 113 331 jPtometa, v ponedeljek pa ^ta) (13,6 mio tolarjev pro- 8 6 * z ~ KL o lr8 T®71«. tel. 0608 62-236 U 133-11-55 eri 7f t^o Ljubljanska 3a tel 063 28-936 &evon.11 T44 Jel. 062 772-531 a 12, tel. 066 38-290 Borzna kotacija A -obveznice Enotni tečaj obveznice Abanke (AB0 1) je poskočil v torek za 0,6 odstotne točke na 113,0, ko je bilo za 1,8 mio aplikacijskih poslov, naslednjega dne pa zdrsnil na 112,7 ob 6,2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 112,8, ko je bilo za 10,8 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne ob 7,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 113,0 (5,8 mio tolarjev prometa). Na petkovem nivoju 108,0 se je v torek zadržal enotni tečaj obveznice Banke Celje (BCE 1), ko je bilo za 177 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 108,8 ob 3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj zdrsnil na 108,2, ko je bilo le za 119 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek porasel na 108,5 ob skromnem prometu 40 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel na 108,1 (198 tisoč tolarjev prome-: ta). S 103,0 na 103,9 je poskočil v torek enotni tečaj obveznice RSL 1, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne ob 4,5 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 104,0, ko je bilo za 2,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 103,1 ob 18,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 103,0 (60,2 mio tolarjev prometa). V torek je rahlo porasel s 117,8 na 117,9 enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bilo za 91,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na II 8,0 ob 78,2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj zdrsnil na 117,7, ko je bilo za 105,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na I 17,6 ob 24,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 117,5 (214 tisoč tolarjev). V sredo seje zadržal na petkovem nivoju enotni tečaj obveznice RSL 8 (99,5), prometa pa je bilo za 354 tisoč tolarjev. Nespremenjen enotni tečaj (100,0) je zadržala v torek obveznica RSL 11, ko je bilo za 39,2 mio tolarjev prometa, prav tako pa tudi v sredo ob 7,1 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj ostal na nivoju 100,0, prometa pa je bilo za 34 mio tolarjev. Za 0,2 odstotni točki na 104,0 je porasel v sredo enotni tečaj obveznice RS0 1 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 607 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa zdrsnil na 103,5 ob skromen prometu 23 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je porasel s 116,9 na 117,0, ko je bilo za 106 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice -SKB 1 je v četrtek padel s ^07,3 na 107,1, ko je bilo za 1,2 mio tolarjev prometa. V torek je padel enotni tečaj obveznice SKB 2 s 111,8 na 111,4, ko je bilo za 408 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov, vendar je naslednjega dne poskočil na 112,0 ob 2,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 112,2, ko je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 112,4 ob 2,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 112,9 (1,6 mio tolarjev prometa). Z obveznico Sklada za razvoj (SKR 1) so v tem tednu trgovali v četrtek, njen enotni tečaj je tokrat poskočil z 81,0 na 86,9 ter se na istem nivoju zadržal tudi naslednjega dne, skupno je bilo za 5,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa je padel na 83,3 (372 tisoč tolarjev prometa). Borzna kotacija B -redne delnice Nekoliko je padel v torek enotni tečaj delnice BTBR, in sicer s 14990 na 14976, ko je bilo za I mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 15021 ob prometu 616 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 15048, ko je bilo za 5,4 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj Dadasove delnice je v torek poskočil s 148630 na 152909 ((2,9 odstotka), ko je bilo za 30,3 mio tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne rahlo padel na 151875 ob 34,9 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj zdrsnil za 3,15 odstotka na 147074, ko je bilo za 55,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 153997 ob 14,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 156933 (16,3 mio tolarjev prometa). S 27100 na 27400 je porasel v torek enotni tečaj delnice Gradbenega podjeta Grosuplje, ko je bilo za 274 tisoč tolarjev prometa. V torek je padel enotni tečaj denice Hipotekarne banke Brežice (HBR), in sicer s 4587 na 4511, promet je bil skromen, saj ga je bilo le za 45 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa ob nekoliko večjem prometu (315 tisoč tolarjev) na 4503. Rahlo je padel njen enotni tečaj tudi v četrtek (4492), ko je bilo za 112 tisoč tolarjev prometa, prav tako pa tudi v četrtek (4481) ob prometu 448 tisoč tolarjev. 16. januarja je porasel enotni tečaj delnice Kolinske z 893,7 na 950,2 (najvišji porast tega dne -6,3 odstotka), ko je bilo za 5,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 985,3 ob 10,9 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 993,8, ko je bilo za 7,5 mio tolarjev prometa, v petek na 1075 ob 9,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 1106 (19,6 mio tolarjev prometa). V sredo je porasel enotni tečaj delnice Hmezad banke s 16989 na 17125, prometa pa je bilo za 685 tisoč tolarjev. Nekoliko je porasel v torek enotni tečaj.. MK Založbe s 13834 na 13881, ko je bilo za 9,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 13635 ob 4,9 mio tolarjev prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj padel, in sicer na 13228, ko je bilo za 9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 13310 ob 4,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 13912(1,4 mio toalrjev prometa). Za 22 tolarjev na 5025 je porasel v torek enotni tečaj delnice Nike, ko je bilo za 4,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 5085 ob 12,6 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 5011, ko je bilo za 7,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne poskočil na 5117 ob 10,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 5170 (3,4 mio tolarjev prometa). V torek je padel enotni tečaj delnice Term Čatež, in sicer s 1072 na 1064, ko je bilo za 5,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 1050 ob 4,5 mio tolarjev prometa. V četrtek seje ohranil njen enotni tečaj na istem nivoju, ko je bilo za 5,2 mio tolarjev prometa, v petek je rahlo padel na 1045 ob 19,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 983,0 (14,5 mio tolarjev). Borzna kotacija B -prednostne delnice 18. januarja je bil opravljen prvi promet z delnico Hipotekarne banke Brežice, njen enotni tečaj je zdrsnil s 5500 na 5143, prometa pa je bilo za 144 tisoč tolarjev. Tončka Božinovič Načrtovalci cest v dvorcu Zemono pri Vipavi Ceste in obcestni prostor: del ali tujek urbanega okolja Največji gospodarski projekt slovenske države bo letos za gradnjo avtocest in hitrih cest angažiral skoraj celotno gradbeno operativo - Predaval tudi dr. Aleksander Šiftar iz Murske Sobote Številčna udeležba strokovnjakov, načrtovalcev cest in obcestnega prostora je le dokaz več, da je gradnja avtocest ta čas prav gotovo največji gospodarski projekt Slovenije, ki je angažiral celotni gradbeni inženiring, projektante in izvajalce. V dvorcu Zemono pri Vipavi so se zbrali v petek, 19. januarja, na povabilo Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije v sodelovanju z Društvom za ceste Primorske (ustanovili so ga prav v petek dopoldne) ter Uradom RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Posvet na temo Načrtovanje cest, obcestnega prostora in premostitvenih objektov je pravzaprav nadaljevanje dveh podobnih posvetov v zadnjih dveh letih, in sicer na temo Načrtovanje in izbor variant daljinskih cest s poudarkom na presojah vplivov na okolje ter Oblikovanje avtocestnega prostora prostora. V ta okvir spada tudi priprava posveta na temo zasnove nacionalne prometne infrastrukture. Kdo umešča prometnice v prostor in okolje Prvi del posveta, ki se je začel z ustanovnim zborom Društva za ceste Primorske, je bil pravzaprav izobraževalni seminar za vse slovenske načrtovalce in projektante novih cestnih tras, torej za strokovnjake, ki umeščajo prometnice v prostor in okolje. Načrtovalci so najbolj zvesto in množično spremljali predavanje doc. dr. Alojza Ju-vanca (FGG, Prometnotehniški inštitut), saj jim njegovi podatki o novih pogojih in kriterijih za projektiranje cest pri delu najbolj koristijo. Razglabljanje o cestah na sodoben način oziroma predavanje prof, dr. Janeza Koželja (Fakulteta za arhitekturo) z naslovom Ceste kot del novonastajajočega krajinskega urbanega okolja jih je skorajda zmedlo, medtem ko je bilo predavanje prof. dr. Janeza Marušiča z naslovom Vidiki in smernice za urejanje obcestne krajine za opoldanski čas in sončno vreme že malce preveč. Dr. Koželj je sicer šele na koncu omenil tisto najbolj bistveno: kdo naj bi skrbel za takšen način gradnje, da ceste več ne bodo zgolj ceste, temveč del sožitja med mesti in pokrajino? Odgovor je bil: nihče drug kot načrtovalci cest, ki morajo znati poudariti pomembno vlogo cest; pozval jih je še, rekoč: cestarji imate zdaj priložnost, da naredite nekaj nadvse pomembnega, zgodo vinskega, da povežete Slovenijo, kajti po sedmi uri zvečer ni iz Ljubljane niti proti Mariboru nobenega avtobusa več. Za celostno videnje in oblikovanje posegov v prostor z načrtovanjem cest bodo morali biti ustrezno usposobljeni ali povabljeni k sodelovanju tisti, ki to so. Po Koželjevem vsa mesta na svetu dobivajo enako podobo, pri njihovem prelivanju s krajino pa dobivajo avtoceste odločilno vlogo. Niso več le tujek, izločeni objekti sredi krajine, ampak postajajo del urbane krajine. Načrtovalce cest je opozoril, da bi morali čim prej začeti razmišljati o možnostih izkoriščanja nikogaršnje zemlje, to je prostora med cestami in križišči, ki bi ga lahko uporabili za različne skupne objekte in dejavnosti. V Amsterdamu je na primer najsodobnejše stanovanjsko naselje zgrajeno na vozlišču avtocest, drugod pa so protihrupne ograje osnova za namestitev sončnih kolektorjev. Koželj meni, da bi oblikovanje morali prepustiti trgu - eno je na primer osnovno načrtovanje, drugo oblikovanje podobe. Vsekakor bi avtoceste z malce skupne volje lahko funkcionirale kot promocijsko omrežje nove Slovenije. Pokažite mi vsaj en zanimiv most na cesti! Če so drugod mostovi in drugi objekti na cestah in ob njih prave umetniške stvaritve in postajajo določene reke ali mesta znana po mostovih, je v Sloveniji drugače. Vsi mostovi, ki so jih gradili cestarji ali gradbeniki do sedaj, so karseda enaki, enolični, betonski, sivi, masivni in s kovinsko ograjo (ko bi vsaj bila iz kovanega železja!). Prof, mag. Peter Gabrijelčič (Fakulteta za arhitekturo), ki je v popoldanskem delu predaval o oblikovanju cestnih premostitvenih objektih, je o tem že večkrat govoril. Že nekaj časa si prizadeva, da bi načrtovalce in izvajalce gradenj prepričal, naj tehničnim elementom pridajo določen kulturni naboj. Neki most ali Dvorec Zemono pri Vipai je v petek gostil načrtovalce slovenskih avtocest, ki so govorili o načrtovanju cestnega in obcestnega prostora. Fotografija: Mirko Šterman (Primorje) premostitveni objekt ne more biti samo navaden most, če se prek njega vozijo tisoči in tisoči. Cestni sistem lahko deluje ne le kot nuja, prostor po katerem pohitimo v drugo mesto, ampak tudi kot urbani park. Kjer se gradnji cest v mestih ne morejo izogniti in so podvozi ali nadvozi nuja, znajo to nujo dvojno izkoristiti. Objekti ob cestah, ki so sicer nujni, so lahko dvonamenski - neki nadhod nad avtocesto ni le prostor za prehod pešcev, ampak čudovit javni priostor, estetsko urejen, za sprehajanje ali posedanje. Pri večjih objektih - kakor je na primer most - veliki načrtovalci ne razmišljajo o prihodnosti. Ko je tako veličasten objekt postavljen, začne generirati sam sebi, vse druge nadaljnje rešitve se mu prilagajajo. Različne ceste v različnih pokrajinah imajo različna merila glede uporabljenega materiala pri gradnji - Slovenija ni »ena sama velika pokrajina«, njena velika vrednost je prav v njeni pestrosti in tudi pri gradnji avtocest naj bo ta pestrost očitna. In še en poduk mag.Petra Gabrijelčiča, ki je že ustvaril nekaj zanimivih mostov: »Nismo tako revni, da ne bi mogli narediti izjemnih konstrukcij, ki niso nujno najdražje.« Flore ob cestah ne smete ponarejati Profesor dr. Aleksander Šiftar (predavatelj na BF, Inštitut za krajinsko arhitekturo, direktor Vrtnarstva Murska Sobota) je kot eden največjih slovenskih strokovnjakov s področja drevesničarstva govoril o varovanju tal in rastlinja - projektiranje, izvedba, vzdrževanje. Dejstvo je, da se delajo napake že pri projektiranju, medtem ko se pri izvedbi ne upošteva vseh dejavnikov, na vzdrževanje pa se pogosto kar pozabi. Načrtovalci gradnje cest bi po Šiftarjevem mnenju morali že v načrtu določiti prostor, kjer bi se shranila zdrava zemlja živica; to vrhnjo plast zemlje bi v obliki kopice shranili in jo ponovno uporabili pri oblikovanju obcestnega prostora. Le tako bi zagotovili zares zdravo, avtohtono osnovo za vzpostavitev naravnega okolja. Do sedaj pa je bilo tako, da so zdravo plast zemlje enostavno odrinili in izkopali skupaj z drugo zemljo (mrtvico) in jo odpeljali tja, kjer so jo pač potrebovali ali kjer jim ni bila v napoto. Ko je bila cesta zgrajena, so na obcestni prostor navozili zemljo iz drugega okolja, nezdravo, ki je ne morejo izboljšati niti s humusom. Zato je nadvse pomembno, da se živica ohrani, saj poleg mineralnih delcev in humusa vsebuje tudi polno življenja, tudi semen. To živico ogrožajo izvajalci, ki opravljajo gradbena dela v neprimernem vremenu (ko je zemlja preveč vlažna, postane z obdelovanjem preveč zbita, iz nje iztisnemo ves zrak), ter plevel, ker ima tudi dvakrat ali trikrat močnejšo moč vsrkanja vlage. »Povsod po Evropi je veliko pomanjkanje žive zemlje - živice. Zmotno je mišljenje, da jo lahko nadomestimo z velikimi količinami komposta in gnojili. To je mogoče le pri agrokultumi obdelavi, ne pa pri obnovi naravne vegetacije. Zemljo je potrebno shraniti tam, kjer se bo ponovno uporabila, zato pa bi moral biti izdelan načrt ukrepov pred začetkom posegov,« je povedal dr. Šiftar. Flore zunaj naselij ne bi smeli ponarejati, pri izbiri sadik pa misliti za pet, petnajst in petdeset let naprej. Kako nepravilna je bila odločitev pred leti, ko so sadili'le vitke sadike s kratko dobo življenja (npr. breze), je pokazal minuli snegolom ob cestah. Jože Novak ( MOP, Urad RS za prostorsko planiranje) je predstavil nekatere prostorske rešitve gradnje avtocest, pri katerih so sodelovali tudi prostorci. Žal izvajalci marsikje ne upoštevajo načrtov; navedel je konkreten primer (blizu Žalca), ko so načrtovalci namerno pustili drevo in se ga pri načrtovanju celo izognili, izvajalci pa so ga potem kar podrli, da se ga s tovornjakom ni bilo potrebno izogibati. BERNARDA B. PEČEK 14 vestnik, 25. januarja 1996 Seja občinskega odbora DeSUS Gornja Radgona O bilansiranju pokojnin zvedeli šele iz tiska Ker so tri vladne koalicijske stranke ob uskladitvi svojih stališč do proračuna za leto 1996 izrazile namero grobo poseči v pravice upokojencev, le-ti ostro protestirajo. Za njihovim hrbtom so namreč sklenile odpraviti eno od osnovnih načel sedanjega pokojninskega zakona, to je usklajevanje pokojnin v skladu z gibanjem plač. Namesto tega predlagajo trimesečno usklajevanje pokojnin glede na rast življenjskih stroškov. Na ta način pa poslabšujejo gmotni položaj upokojencev in hkrati trgajo doslej uveljavljeno zvezo med delavci in upokojenci, ki je bistvena sestavina medgeneracijske pogodbe. Tako so postali predmet proračunskega bi-lansiranja in odvisni od tega, kar jim bo država odrezala. To je bistvo sporočila vodstva Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki je dobil polno podporo na seji občinskega odbora DeSUS-a Gornja Radgona, ko so obravnavali omenjeno informacijo. Upokojence preseneča, da se to dogaja v času, ko so tudi s soglasjem upokojencev v državnem zboru uskladili spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Menijo, da so enostavno preslišali njihova opozorila o obremenitvi sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja z izdatki za socialne korektive, o neenakomerni obremenitvi zavezancev za plačevanje prispevkov, o obsežnih oprostitvah plačevanja prispevkov, o neučinkoviti izterjavi prispevkov in raznovrstnimi manipulacijami za znižanje osnove za plačevanje prispevkov in ne nazadnje o izpadu dohodkov sklada zaradi tako imenovane sive ekonomije. Zato se radgonski upokojenci ne strinjajo z metodo, po kateri bi denar vzeli tam, kjer je to najlaže storiti. Prav tako odklanjajo način, po katerem so bili o namerah koalicijskih partnerjev seznanjeni prek tiska. Sicer pa so bb tej priložnosti evidentirali možne kandidate za volitve v letu 1996 in kandidate za volilni štab, dogovorili pa so se tudi o zbiranju finančnih sredstev za predvolilno kampanjo. Na seji pa so obravnavali tudi izhodišča za pripravo investicijskega programa za gradnjo doma starejših občanov v Upravni enoti Gornja Radgona. Za zdaj namreč nimajo svojega doma za starejše občane. Večina teh občanov iz občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij je nameščenih v Domu starejših občanov Rakičan. Tam jih je trenutno 35, od tega 22 iz radgonske, 9 iz radenske in 4 iz Občine Sveti Jurij. V Domu Lukavci pri Križevcih jih je 17, po en pa v domu upokojencev v Mariboru in na Ptuju ter v Domu starejših Lendava. Ker je v rizični skupini oseb, starejših od 60 let, 162 posameznikov, bo treba v prihodnje bolj poskrbeti za starejšo populacijo. Zato predlagajo gradnjo ustreznega doma za starejše občane na ustrezni lokaciji v Gornji Radgoni, saj so cestne povezave tod najboljše, poleg tega pa so najbolj pri roki zdravstvene, socialne in druge institucije. Občinski odbor DeSUS se zavzema za gradnjo takšnega doma, kjer bi starejši občani imeli možnost za kulturno, družabno in rekreacijsko udejstvovanje. Zanje je načelno sprejemljiva zmogljivost doma s sto posteljami. Predlagajo pa, da se ustanovi koordinacijsko telo za gradnjo doma, pri čemer naj bi se v letošnjem proračunu zagotovil denar za izdelavo celotnega elaborata. MILAN JERŠE Drago Bic iz Pince Marofa se je osamosvojil Kaj se dogaja v firmi ILLES? Vsak začetek je težak, vendar tli upanje, da bo čez čas boljše Če mi je urednik pustil nadnaslov, naslov in podnaslov, kot sem jih zapisal, potem se bojim, da sem te, dragi bralec, malo zavedel. Pomislil si najbrž, da je tam dol - v lendavskem kotu - kaj narobe. Pa ni, le pritegniti sem hotel tvojo pozornost. Tudi sam sem postal pozoren, in sicer na jarem, obešen na leseni steber, v katerem je bil vkomponi-ran napis ILLES, d. o. o. Pomislil sem, da gre za kako modno zasebno firmo, kije le na papirju, a sem se zmotil. »Po poklicu sem mizar in več let sem delal v raznih podjetjih, tudi v tujini, nazadnje pa 8 let v lendavskem Gidosu. Pred poldrugim letom sem se odločil ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo ILLES,« je povedal Drago Ilič, ki sem ga našel v prostrani mizarski delavnici. Brž nato pa mi je tudi razkril, zakaj je šel na pot zasebnega podjetništva. Dovolj je bilo terenskega dela »Imam določeno znanje, voljo do dela in ustvarjanja, rad bi se osebno uveljavil in, kar je normalno, tudi primerno zaslužil. Na odločitev je vplivala tudi želja, da bi delal doma in da mi ne bi bilo treba vsako jutro navsezgodaj zdoma. Naveličal pa sem se tudi že terenskega dela.« Drago Ilič si je dal ob stanovanjski hiši sezidati večjo mizarsko delavnico in sčasoma začel z delom, čeprav obratovalnica še ni ometana in v njej tudi še ni vseh strojev, ki jih potrebuje so- dobni mizar. No, z žago, kombinirano z rezkarjem, potem z debelinskim skobelnim strojem, porav-nalko in brusilko si že lahko pomaga. Pravzaprav stroji niso problem, saj jih lahko kupiš na posojilo ali najameš (lizing), težave so z ljudmi, v tem primeru z mizarji. Tako kot drugi mizarski mojstri, si tudi Drago ne domišlja, da bi vsa dela (in teh je vse več) zmogel opraviti sam, zato pa so potrebni samostojni kvalificirani pomočniki. Teh pa ni lahko najti. Morda pa bo ta mojster imel kaj več sreče od drugih, saj se nek fant že zanima, ali bi lahko pri njem opravljal pripravništvo. Pot do redne zaposlitve pa potem ni več daleč! Izdelki iz naravnega lesa In kakšne vrste mizarskih izdelkov je uvrstil v svoj izdelavni program? Predvsem izdelke iz naravnega lesa, zlasti masivno pohi- štvo, kot so omare, kuhinje, klopi, mize ... Marsikdo pa je že ali pa še bo dal pri njem izdelati tudi gradbeno pohištvo (okna, vrata ...), Pa četudi bo morda nekoliko dražje od tistega, ki ga ponujajo v trgovinah. Treba je pač vedeti, daje eno serijska, drugo pa dobra stara obrtniška izdelava. Je pa tudi res, daje človek ne more čez noč zasloveti in da se potrjuje predvsem s kakovostnim delom. To je tudi eden izmed primarnih ciljev Draga Iliči Nisem si mogel kaj, da ga »e h povprašal, koliko denarja je dobil iz sklada za razvoj drobnega gospodarstva. Povedal je tako, kako! sem bil pričakoval - nič! Še ved za projekt, s katerim se je poteg« . val za gmotno pomoč, je potrošil 100.000 tolarjev. Bojda so ga zaVT-nili zato, ker nima še povsem ufe’ jene delavnice. Neumnost! Ko jo bil uspel že povsem urediti opremiti, potem denarja sploh ne bi prosil. Kaj se dogaja v ILLESU? No’ mizarski podjetnik se trudi, dab' čimprej povsem uredil delavnic0' jo opremil, zaposlil pomočnika vajence ... in da bi izdelal kar«# več masivnega pohištva. Kako meniti cilji! Š. SOBOČAN Referendumski program v javni razpravi Svet Krajevne skupnosti Lendava je izdelal osnutek referendumskega programa, ki naj bi ga uresničili v petih letih z uvedbo krajevnega samoprispevka. Javna razprava naj bi trajala do 15. februarja. Vsem krajanom so te dni poslali osnutek programa in od njih svet krajevne skupnosti pričakuje predloge, da bi bi! program sprejemljiv za vse krajane. Znano je, da je zadnji referendum v Lendavi propadel, zato se bodo na novega temeljiteje pripravili. V Lendavi je še veliko perečih komunalnih problemov, ki naj bi jih s svojim prispevkom pomagali reševati vsi krajani. Kaj ponuja osnutek programa? Gradnjo pločnikov v Kranjčevi ulici vse do novega pokopališča, preplastitev asfaltnih površin v Rudarski, Tomšičevi, Cankarjevi in ulici V. Nazorja, preplastitev asfaltnih površin pločnikov na Partizanski ulici in ulici H. Mohorja, Kranj- čevi ulici od podjetja Dimnikarstvo do vodnih virov, ki so bili urejeni lani. Uredili naj bi tudi tržnico ter pločnik s kolesarsko stezo od Lendave do Trimlinov. Postavili naj bi semaforje na najbolj prometnih križiščih, uredili postajališča za delavske avtobu- se in ulično razsvetljavo na "e' katerih ulicah. Nadaljevalo bi se tudi urejanje KobiljanskeS8 potoka. Uresničitev vsega ort16’ njenega zahteva velika sredstv«! kijih država oziroma občina mata dovolj. Svoj delež naj N prispevali tudi krajani. j8® Visok referendumski odziv Beltinci 96,7 milijona za naložbe V Občini Beltinci so v letu 1995 iz občinske blagajne za naložbene posege zagotovili skoraj 96,7 milijona tolarjev. Največ denarja, in sicer dobrih 49,2 milijona SIT, so namenili za naložbe v komunalno dejavnost. Pretežni del denarja (skoraj 32,3 milijona tolarjev) so porabili za gradnjo vodovoda Beltinci-Ižakovci-Melinci. Za projekt vodovoda v Gančanih in Lipi so dali 3 milijone tolarjev, za dokumentacijo gradnje kanalizacije Gančani, Bratonci in Lipovci pa blizu 6 milijonov SIT. Se več (8 milijonov tolarjev) pa jih je stala gradnja kanalizacije v Beltincih. Za naložbe na cestnem področju so porabili dobrih 32,1 milijona tolarjev, pri čemer so kar 23,5 milijona usmerili v obnovo ceste Gančani-Lipovci. Poleg tega jih je obnova cestnega odseka Lipa-Odranci stala 6,66 milijona. Sem pa je treba prišteti še investicijsko vzdrževanje cest. Na področju družbenih dejavnosti so porabili čez 9,2 milijona SIT. Večino denarja, in sicer 8,7 milijona tolar- jev, je »pogoltnilo« dokončanje vrtca v Dokležovju. Hkrati so obnavljali kulturni spomenik (beltinski grad), nakupili orgle za beltinsko cerkev in culter za klinični laboratorij v zdravstvenem domu. In koliko denarja je šlo za naložbe v občinskih organih? Za nabavo pisarniške opreme in avtomobila so zagotovili 6 milijonov, za obnovitvena dela na občinski stavbi pa 8 milijonov tolarjev. M. JERŠE ■ OTOVCI - Glede na precejšen prispevek krajanov je bila v tej vasi narejena največja cestna naložba v Krajevni skupnosti Mačkovci. Šlo je za več kilometrov cestnih odsekov, ki so jih uspeli asfaltirati. MJ ■ PUŽEVCI - Cestni odsek med spodnjimi in zgornjimi Puževci je za tamkajšnje območje vsekakor velika pridobitev. Na ta način so lažje povezani s krajevnim središčem Zenkovci, od koder je speljana asfaltna cesta tudi do Strukovec. MJ ■ KUŠTANOVCI - Še letos je predvideno asfaltiranje 1,6 kilometra dolgega cestnega odseka do Mačkovec. V proračunu puconske občine pa je tudi posodobitev ceste od Kruplivnika do Poznanovec. MJ V Domu starejših v Rakičanu je bilo prijetno in lepo Novoletna praznovanja so za nami, življenje se počasi umirja. Namerno sem počakala s svojim prispevkom v želji, da bi vsi skupaj posvetili delček pozornosti tudi tistim, ki so potrebni naše in družbene pomoči. V Nemčavcih za napredek Kot predstavnik Društva upokojencev M. Sobota sem se udeležila slovesnosti v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov v Domu starejših v Rakičanu. V tem domu prebiva okrog 300 oskrbovancev iz 30 občin Slovenije, seveda jih je največ iz Pomurja. Za življenje v domu skrbi trenutno 118 delavcev, kar je razveseljivo, saj so se s tem številom približali normativom podobnih domov v Sloveniji. Že dalj časa ugotavljamo, da je v Sloveniji velik pritisk na domove za ostarele. Vsi domovi so prepolni, veliko je nerešenih vlog - stiske ljudi, ki prosijo za sprejem, pa so čedalje večje. Prav zato bo kmalu moral nekdo v naši državi povedati, kako naprej. Še vedno zapostavljamo tako imenovane »druge oblike za starostnike«, da bi starostnik lahko ostal čim dalj v domačem okolju. Tudi na področju zdravstva bodo morali povedati svoje - predvsem glede težjih bolnikov, ki prihajajo v dom samo zaradi tega, ker jim ustrezne zdravstvene nege ni možno nuditi drugje. Sedaj pa k sami slovesnosti, na kateri so bili zbrani vsi »po-kretni« oskrbovanci doma. Med njimi si na vsakem koraku zagledal socialno delavko, delovno terapevtko, fizioterapevta, medicinske sestre in ostalo osebje. Skupaj z direktorico doma so bili kot ena družina - vsi nasmejani in v pričakovanju proslave. Razve- seljivo je tudi to, da so se te slovesnosti s svojim programom udeležili dijaki zdravstvene šole v Rakičanu, predstavniki centrov za socialno delo iz Pomurja, največ pa jim je pomenilo, da je prišlo tudi 6 županov pomurskih občin, ki so jih tudi osebno pozdravili. Višek slovesnosti pa je seveda bil prihod Jaka Šraufcigerja, kije s svojim spontanim programom in lepim pevskim nastopom navdušil slehernega oskrbovanca. Skupaj z njim je zapela cela dvorana - oskrbovanci, zaposleni in gosti (tudi župani). To je bilo za vsakega izmed nas prisotnih pravo doživetje. Po slovesnosti so oskrbovanci prejeli skromna darila in se še dolgo veselili v lepo okrašeni dvorani. Kaj naj zapišem ob koncu? Hvala vam delavci Doma starejših v Rakičanu, hvala vsem, ki ste prispevali finančna sredstva za to praznovanje! Prepričana sem, da so vam oskrbovanci, kakor tudi mi, ki živimo zunaj njega, za take dogodke hvaležni. Ta skromna zahvala pa naj vam bo spodbuda za vaše nadaljnje odgovorno in težko delo. Marija Horvat SOS S telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ali 97 82, od 18. do 23. ure. Prebivalci Nemčavec so se na referendumu odločali o uvedbi krajevn^ samoprispevka v naslednjih petih letih. Odziv krajanov je bil nad pričakovanj'’ saj se je od 233 volilnih upravičencev glasovanja udeležilo 208 ali 89,3 ", stotka volilcev. Od tega jih je bilo 191 ali 91,8 odstotka za krajevni sam®!"1 spevek, proti je glasovalo 11 ali 5,3 odstotka, neveljavnih pa je bilo 6 glasov"8’ Na ta način bodo zaposleni, upokojenci, obrtniki in podjetniki plače*^1 mesečno 2-odstotni delež od svojega zaslužka oziroma pokojnine, 5 odstotkov od katastrskega dohodka, zaposleni v tujini pa 2 odstotka0 povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za preteklo trot" sečje. Poleg tega je vsako gospodinjstvo obvezno letno opraviti po 8 oe). vnih ur, s traktorjem, tovornjakom, gradbenim strojem itd. pa še en str°J. delovni dan. Tako bodo letno zbrali do 2 milijona tolarjev, skupno p«* milijona SIT. Denar bodo porabili za gradnjo kanalizacije meteornih ’ obnovo cest in ureditev pločnikov, rekonstrukcijo ulične razsvetij"’. vzdrževanje komunalnih objektov, pokopališča, nadaljevanje gradnje acijskega centra ter sofinanciranje drugih nalog in naložb, pomembni'U Krajevno skupnost Nemčavci. M. JEK1 ZLATOPOROČENCA - V soboto, na dan treh kraljev - tako kot j° bilo na ta cerkveni praznik pred 50 leti - sta imela zlato porok« zakonca Marija in Anton Šonaja iz Veržeja. V zasebnem gostišču Bobnjar so se zbrali najožji družinski člani, matičarka UE Ljuton>er Nada Dogša in župan ljutomerske občine Ludvik Bratuša ter preds®* vnika KS Veržej Matko Galunder in Janez Ferenc. ZlatoporočenK" Marija (rojena Seršen) seje rodila 4. 11. 1919., Anton Šonaja P" 25.12. 1912. leta, oba v Veržeju. Izvirata iz kmečkih družin, sta tudi vse življenje delala na kmetiji. Anton je bil tudi čebelar,s bolj pa je znan kot živinorejec, saj je prejel številna priznanj"' zakonu se jima je rodilo pet otrok, imata 12 vukov in 3 pravnuk’ Zdravje jima še kar služi, zlasti Mariji, Anton pa ima nekaj teža" nogami. Srečna iz zadovoljna živita skupaj z družino sina Mirk" " znani turistični kmetiji v Veržeju. - N. Š., fotogtafija D. T. . vestnik, 25, januarja 1996 15 «z naših krajev Človek in njegov konjiček Snemalec, preparator, godbenik... Ni je prireditve na Goričkem, kjer ne bi Odevali Ernesta Škerlaka s kamero ali fotografskim aparatom “Menda je poteklo že 40 let, ko smo imeli v Lucovi borovo gostitvanje. ® sem se našemil v fotografa in z leseno škatlo snemal ljudi, pravi sne-zafC pa je bil 1°t08raf Šomen iz Šalovec. Še kot fant sem se navdušil fotografiranje in kupil preprosto kamero, s katero sem snemal na širo-vah' • ljudje so hitro zvedeli, s čim sem se začel ukvarjati, in me začeli p '6 fotografirat vesele in tudi žalostne dogodke. Najprej sem fotogra-1 Pogreb,« mi je povedal Ernest Škerlak, s katerim se tokrat pogo-rJal na njegovem domu. Pustni fotograf Postal pravi fotograf mojem fotografskem raz-u mi je veliko pomagal soboški °graf Hochstadter. Sčasoma .fo sam začel razvijati filme in obd °Vat' fotografije. Bilo je to v elek°^U’ k° Pr' nas še n’ bilo v "trike, nisem pa imel tudi po-Na začetku sem de-da *®ntaktne kopije, kar pomeni, f Sent dal film neposredno na Hi °Pafoki papir, vse to pa v lese-> Kvir in osvetil z gorečo svečo, tri/ ^62, ko smo dobili elek-U Sem kuPil povečevalnik, , /• fota pa sem že začel foto-^lrati na barvni film.« ter v je razvojna pot ama-|a/^a fotografa Ernesta Šker-p a’ b kako je postal filmski in neje video snemalec? ^animivosti iz naših krajev Kaj »straši« v Jankovi kleti? ranc Vogrinčič iz Fikšinec si pri hoji ^aga z berglami, a je kljub temu, da ezko hodi, šel novinarju odpret klet v J^odavni hiši MMBBM"MMMBMMMBMMMMMMMMMMiBMMMlMMBMMBBMMMMBMBMMBMMMMMMMM »Ul ,rancem Vogrinčičem in njegovo ženo Justino sem najprej klepetal nj, . 'topli kuhinji. Pogovarjali smo se o marsičem, največ pa seveda o k, “tonarici, ki je na vzpetini Kolaker nedaleč od njune domačije. . J ie vendarle Ulčnik Je hi$a stara več din; j /et- Spredaj je soba, v sre-MorJe ^hinja, ob njem pa je pro-katerem je lesena stis- * S i it3hc v . Njs .l^mčič, četudi je star 70 let in težko * s,e* zdoma in novinarju pokazal, kaj je kleti. Nobenih duhov ni bilo, le . ,'foov in v njih več let star jabolčnik, ki Pos,a' kislica. ’V^aHa^aa je vsa P°dkletena in s kamenjem.« tako, kot je bil povedal, 5%/^Pričal,^še preden sem ko „na Vrata Vogrinčičevih. -e je Prane ponudil, da bo .. t (s odpret vhodna vrata v °b Predhocinenl stika- li, Ptogel videti, kaj je no-bil po svoje vesel. Z Pred kratkim so bili na obisku pri Škerlakovih v Lucovi člani naravoslovnega krožka z osnovne šole Petrovci, ki jim je Ernest pokazal, kako se preparira ptič. Tudi tega ni sam uplenil, ampak mu ga je prinesel nekdo, ki ga je mrtvega (ptiča seveda) našel na cesti. avtom sem ga pripeljal do »zidanice«, mu pomagal do vrat, ki so seveda globoko v zemlji, nato pa sem pričakoval, kaj se bo zgodilo. Nič posebnega! Še sam se vstopil v temo. Svetlobe je bilo komajda toliko, da sem opazil Franca, ki je medtem že potiskal »šlauf« v enega izmed mnogih lesenih sodov in jel v krigl nalivati več let star jabolčnik. Požirka seveda nisem mogel odkloniti, čeprav sem pričakoval, da bom srknil jabolčni kis. Bil je jabolčnik, kakršnega smo nekoč pili, zdaj pa ga skoraj nihče noče več. »Nekoč je bila večina sodov v tej kleti napolnjenja z jabolčnikom. V njej je namreč tudi poleti primerna temperatura za pijače. Jabolčnik so od tod vozili in prodajali številni gostilničarji,« meje podučil Franc, čeprav ni iz rodu nekdanjih lastnikov, ampak se je na to kmetijo priženil. Je pa bil jabolčnik aktualen tudi v njegovih (Francevih) mlajših časih, saj je bilo pivo predrago, vinogradnike, ki samorod-ne trte niso izsekali, pa so preganjali. Marsikje so jo potem le izkopali in mnogokje niso zasadili novih - žlahtnih sadik. Premoženje za filmsko kamero »Filmsko tonsko kamero Eu-mig za 8-milimetrski film sem kupil 1954. leta in zanjo odštel celo premoženje: 8.000 šilingov. Z njo sem istega leta posnel borovo go-stilvanje v Andrejcih. Potem sem z njo snemal še prave gostije in tudi pogrebe. Filmi so postali naenkrat dragi, zato sem pred devetimi leti kupil VHS video kamero Blaupunkt, s katero snemam razne javne in tudi zasebne prireditve, kot so gostije in podobno. Še vedno pa nimam video mešalne mize, ki pa bi jo rad kupil v tem Šmarnica je propadla »Tako je bilo tudi na tem pobočju. Ko je šmarnica propadla, smo ostali brez vina in pili smo predvsem jabolčnik. Zdaj ga nihče več ne povoha in tale je star že več let,« je spet povzel besedo sogovornik. Ker sem postal pozoren na desetino plesnivih sodov, od katerih jih je kar nekaj več kot I .OOO-litrskih, mi je sobesednik zatrdil, da so še vsi uporabni. Tega, da sem si kot amaterski vinogradnik na tihem zaželel sod z debelimi dogami in z izrezljanimi liki na prednjem delu, seveda nisem povedal. »Z ženo imava troje otrok. Doma je ostal sin Franc, ki je pravkar prišel od vojakov. Računam, da bo on poskrbel za klet, čeprav ne pije alkohola. Doma smo se pogovarjali, da bi to staro hišo ponudili nekomu, ki bi jo podrl in za material, ki ni za drugo kot za kurjavo, odštel manjši znesek, bi pa ohranili klet, čez katero bi naredili betonsko ploščo. Kdo ve: morda pa bi kateri od vnukov kdaj pozneje nadzidal,« je menil skrbni Franc. Tako: »uradno« sem si ogledal klet, v kateri pa ni duhov, ki bi strašili, le večina praznih sodov je bila »zastrašujoča«. V hišici na robu vasi pa ni ljudi že od leta 1945, ko se je iz nje odselil nek »šnajder«, in ne le od takrat, ko so opustili vinograd. Od tedaj naprej je propadala, ne pa tudi klet, saj so v sode še in še nalivali jabolčnik. Taje pritekal iz preše iznad kleti. Tja so vozili jabolka z domačega sadovnjaka, ki sojih vse do pred nekaj let mleli v mlinu, v katerem sta bili dve kamnati kolesi. Stiskali so sicer tudi grozdje z domačih brajd, dobili vino, ampak to je pošlo, ostal je le jabolčnik. Š. SOBOČAN letu,« je nadaljeval sogovornik. Potem pa meje presenetil: »Snemanja pa niso edini konjiček. Skoraj 40 let sem igral na bobne v ansamblu Kolorados. Za inštru-mentalno glasbo sem se navdušil še kot otrok, ko sem dobil ustno harmoniko (citre); ko sem bil mladenič, sem kupil harmoniko, a potrebe v ansamblu so bile take, da sem prešel na bobne. Svojo glasbeno kariero sem nekako sklenil 1980. leta, ko smo nazadnje igrali kot že omenjena skupina. Sicer pa je po moji poti šel sin Erni, ki je končal glasbeno šolo.« Izpit iz preparatorstva: vrabec »V mladih letih sem bil sodelavec ornitološke postaje Ljubljana in med drugim pomagal pri opazovanju in obročkanju ptic, zlasti štorkelj. V preparatorski delavnice te ustanove sem se tudi naučil prepariranja ptic. Izpit sem naredil s prepariranjem vrabca. Zdaj imam v stanovanju kakih sto vrst raznih prepariranih ptic z našega območja. V glavnem so tiste, ki so mi jih prinesli lovci ali kdo drug, ki je naletel na mrtvo ptičko.« Na omari dnevne sobe sem zagledal prepariranega jazbeca! Skoraj ustrašil sem se ga, saj tako blizu njega še nikoli nisem bil. Preparator amaterje ponovil, da obdeluje le perjad, ne pa tudi kosmatincev. Jazbec je, kot (ne)-veste, dlakast. Delo, ki ga človek najrajši opravlja, je hobi ali po slovensko konjiček. Tako udejstvovanje ponavadi ni donosno. Tako tudi Ernest s svojimi fotografiranji, snemanji in preparatorstvom komajda zasluži toliko, da pokrije stroške, včasih pa še tega ne. In od kod potem denar za normalno življenje in po možnosti še za razvoj? Škerlakovi so 6-članska družina: poleg Ernesta in njegovega že omenjenega sina Ernija jo sestavljajo še žena Irma, hčerka Šarika, zet Boris in njuna hčerka Nina. Komajda 5 let ima in našel sem so pri igri. Pa ne s kakimi babikami, ampak za računalnikom. Sploh je pri Škerlakovih veliko sodobne video- in avdio-tehnike, imajo tudi mobilni tele-fom - mobitel. V poldrugem mesecu 4.000 piščancev »Naša najpomembnejša gospodarska dejavnost pa je farma, kjer v enem turnusu redimo 4.000 piščancev. S to dejavnostjo se ukvarjamo že dobrih 20 let. Nismo prekinili niti tedaj, ko je bila reja nedonosna. Tudi zdaj ni ravno ugodno, toda približno 100.000 tolarjev, kolikor zaslužimo pri piščancih enega pitalnega obdobja, ki traja do 45 dni, je tudi denar. Škoda je le, da v zadnjih letih piščančke vhlevimo, oziroma pitane oddamo, letno le 3- do 4-krat, v najboljših letih pa seje to zgodilo 5- in celo večkrat. Upamo na boljše čase, s tehnologijo prehranjevanja pa skušamo doseči čimboljše prirejne rezultate. Velik prispevek k temu so novi napajalniki.« Tako Ernest Škerlak, ki torej ni le konjičkar, ampak človek, ki se skupaj s svojo ženo, otrokoma in zetom trudi za gospodarski razcvet kmetije. Na njej redijo sicer še 6 krav in nekaj svinj. Dohodki pa so še od spomladanske prodaje sadik zelenjave in tudi nje same, saj za prodajo pridelujejo papriko, kumare, solato... Kdo pa skrbi za lončnice in druge rože? Žena Irma se je pošalila, daje komandant Ernest, ki pove in pokaže, kako jih je treba negovati, potem pa to postorijo drugi domači. Je že tako, da vsega le ne more narediti hišni gospodar, saj bi mu potem zmanjkalo časa za konjičke: fotografiranje, snemanje in preparator-stvo. Š. SOBOČAN 14 prijavljencev na anonimni natečaj Kakšno bo mestno jedro Sobote? Na sedežu Mestne občine Murska Sobota so odprli in popisali vseh 14 del arhitektov, ki sojih do predvidenega roka, to je 11. januarja letos, poslali na »Javni anonimni urbanistično-anketni in urba-nistično-arhitektonski natečaj za širše območje mesta Murska Sobota in oblikovanje mestnega jedra«. Ta natečaj je 19. oktobra lani razpisala Mestna občina Murska Sobota. Izid natečaja pa bo znan šele 12. februarja. Vsa omenjena dela nameravajo javno prikazati širšemu občinstvu in organizirati javno tribuno z udeleženci natečaja. Zaradi anonimnosti natečaja so imena predlagateljev za zdaj seveda neznana, čeprav se je zvedelo, da so med njimi tudi znani in že uveljavljeni arhitekti in skupine arhitektov ter drugih strokovnjakov iz Pomurja, Ljubljane, Maribora, z Bleda, iz Avstrije in Nemčije. Končna odločitev je sedaj v rokah komisije, ki jo vodi mestni župan Andrej Gerenčer. Prav na njegovo pobudo so razpisali omenjeni natečaj, ki naj bi prispeval k bolj urejenemu in prijaznemu središču pokrajine ob Muri. To je torej priložnost, kije ne bi kazalo zamuditi. Še posebej zato, ker bi se ob tej raziskovalni nalogi lahko združil velik del arhitektov, urbanistov in drugih strokovnjakov, ki so za zdaj raztepeni po državi in svetu. Prav tako je težko napovedati, ali bo kdo od njih dobil prvo nagrado, ki znaša 750 tisoč tolarjev. Višina druge nagrade je 550 tisoč SIT. Avtorji, ki ne bodo med nagrajenci, njihovi izdelki pa bodo ustrezali razpisnim pogojem, bodo prejeli odškodnine v skupnem znesku 300 tisoč tolarjev. Prav toliko znaša tudi tretja nagrada. Možno pa je, da bodo dve deli odkupili po 150 tisočakov. Vse to so zgolj ugibanja, zato raje počakajmo do 12. februarja, ko bodo znani rezultati natečaja za ureditev mestnega jedra Murske Sobote. M. JERŠE Gasilsko društvo Stavešinci Gasilska tajnica Zdenka V Stavešincih so 1991. leta praznovali 70-letnico tamkajšnjega gasilskega društva, kar pomeni, da so ga njihovi predniki ustanovili 1921. leta. Zdaj, ko smo v 1996. letu, poteka torej že 75 let, odkar v omenjenem kraju delujejo Požarniki. Tajniške posle opravlja Zdenka Kaučič. Povedala je, da ima društvo kar 100 članov. Pri tem navajanju ni mislila le na odrasle gasilce, med katerimi je kar nekaj veteranov, ampak tudi na mladince in pionirje, torej podmladek, ki daje upanje, da bo gasilsko društvo v tem kraju še leta in leta gonilna sila.»Lani smo obnovili tako zunanjost kakor tudi notranjost doma vaščanov, v katerem sta orodjarna in velika dvorana s .šankom’,« je dejala sogovornica in brž dodala, da je omenjeni objekt, v katerem se sestajajo, edini javni vaški prostor. Tja pa ne prihajajo le na »vežbe« in sestanke, ampak se tu in tam malo poveselijo. Nekoč je bilo veselo za dan žena, v novejšem času pa slavijo materinski dan. Lani, sredi leta pa je Območna gasilska Ivek Vrhar je v atriju ljutomerske mestne hiše naredil tega velikega sneženega moža, ki si ga je ogledalo, saj je bil pravi velikan, veliko otrok in tudi odrasli so se v prednovoletnem času in po njem ustavljali ob njem. Žal je kmalu zatem prišla otoplitev in sneženi mož se je raztopil. Ostala pa je njegova fotografija, ki jo je posnela Marija Tivadar. V prvi številki Vestnika smo v pripisu k fotografiji štirimetr-skega snežaka zapisali, da je njegov tvorec Franc Cug iz Malih Bakovec, pravilno pa je Franc Celec. Njemu in bralcem se za napako opravičujemo. zveza Gornja Radgona zaupala sta-vešinskim gasilcem celo organizacijo osrednjega tekmovanja, na katerem so se pomerile najboljše enote gasilskih društev z območja novih občin: Gornje Radgone, Radenec in Sv. Jurija ob Ščavnici. Prišlo je okrog 400 gasilcev, vsaj tako sklepajo po številu malic, ki so jih prodali.»Naše društvo je še kar opremljeno. Imamo tri motorne brizgalne: starejšo Savico in novejši Rosenba-cherici ter kombinirano vozilo IMV 1600,« je še dodala gasilska tajnica Zdenka, ki je tudi povedala, da bodo imeli te dni letni občni zbor, kjer bodo pregledali lanske aktivnosti in sprejeli načrt dela za to leto. Morda pa bodo letos spet praznovali, tokrat novo, višjo (ob)letnico? Š. S. 16 vestnik, 25. januarja 1996 'e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo WUlyjeva pot v svobodo OVEN Ona: Ali si že kdaj pomislila, da ima prijateljstvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne moreš uživati. Konec sam bo sicer dober, toda do njega te bo vodila precej vijugasta pot. Poskusi raje z zvijačo ... On: Čeprav si prepričan, da te zasleduje smola, se bo izkazalo, da vendarle ni tako. Z novo prijateljico se ti obeta tudi kaj več, kot samo prijateljstvo. Tvoj srečni dan je sobota, zato jo kar najbolje izkoristi. BIK Ona: Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se bo pokazalo, da si imela prav. Z odločitvijo, ki si jo hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve, morda si boš še premislila? On: O mnogočem si imel prav, toda sedaj pač ni čas, da bi opozarjal na svojo nezmotljivost. Za neko stvar ti bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti vsega na kocko le zato, da bi dobil nekaj, kar ti pozneje mogoče sploh ne bo všeč. DVOJČKA Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil na cedilu, temveč se raje posveti tistemu, ki si te želi. Tiha voda bregove dere ... Sicer pa je že zadnji čas, da vsaj malo poskrbiš tudi za svoje denarne za- Kita Keiko, ki je bil glavni junak uspešnice o Willyju, so te dni prepeljali v ameriški Oregon, kjer ga bodo pripravili na svobodo. Doslej je bil glavna atrakcija v zabaviščnem parku Re-ino Aventura v Ciudadu de Me-xiko. Najprej ga bodo na spustitev v morje pripravili v posebnem bazenu pod skrbnim nadzorom strokovnjakov. Keiko bo tako prvi kit, ki se je rodil v bazenu in ki ga bodo spustili v njegovo naravno okolje. Po tiston zamazanon zapackanon snejgi, se nan je v prerainoučon tedni pokazala lejpa zimska slika, štere že dugo nej bilou viditi. Narava je bila pokrita z lejpin bejlin injon, tak ka je človik ob lepoti narave pozabo na mraz. Pozabo bi človik v takšon okolji na vse svoje slabosti, či ne bi preveč cinkalo okouli. Samo ka tou ne cinkajo božični pa novoletni zvonci, liki tou cinka orožje, pravi Bela. Un pouleg grmlance francuske atomske bombe čUje ešče kak cinka orožje od Bosne, Čečenije pa prej k Arabije do drUjgi koncof sveta. Pravi, ka dosta rajši ČUje kak cinkajo pa zvenkečejo vilice, pa noži, se pravi šker za ( jesti, kak pa gosence od tankof. Najbole ga je pa v slabo volou spravilo tou, Sloveniji cejli čas obsojamo terorizem, ka mi v prejšnji keden smo ga pa sami začnoli. Začnoli so ga pa naši bodouči intelektualci - študentje, med svojimi naprej povejdanimi tihimi demonstracijami. Bela je bUu jako razočarani nad ten študentskin terorizmon. Gda smo ščeli pomiriti, ka je tou nej tak strašno, nan lipou raztolmačo, ka tudi v slovari pij še, ka terorizem uporaba nasilja prouti nasprotnikon, šterin se šče dosegnosti, ka se što boji. No, pa ga je je S ka P3 Popolna mreža navigacijskih satelitov Za Američani imajo sedaj tudi Rusi v vesolju nameščeno mrežo 24 navigacijskih satelitov, ki lahko natančno določijo položaj na vsej zemeljski obli. Z ameriškim globalnim omrežjem za določanje položaja ( GPS ) lahko, denimo, rakete pošljejo do metra natančno na cilj na zemlji. Nekoliko manj natančen način je na voljo tudi civilnim potrebam. S sprejemniki signalov GPS, ki so veliki kot krožnik, lahko na primer zlahka usmerjajo visokomorske jahte in zasebna letala. Tudi civilno letalstvo vedno pogosteje uporablja za določanje položaja in smeri ter pristajanje v slabem vremenu podatke satelitov GPS, ki krožijo okrog zemlje. Popolnoma pa civilni piloti le ne zaupajo GPS-ju, ker se bojijo, da bi Američani omrežje, ki ga nadzira Pentagon, v kriznih razmerah izključili. Rusi so nedavno izstrelili v krožnico še zadnje tri satelite svojega omrežja Glonass, kije zelo podoben ameriškemu.Glonass sestavlja 24 delujočih in en rezervni satelit v krožnici. pa nagodijo nešterni terorizmon tej ka nedo lačni. S punin želoudcon se je pa tudi žmetno fčiti. Džouži Brat vodilni, (tudi vodilna stranka) zasagajo. pa so popU j stili pod študentof, pa zaj dobijo. njuvin zahtevan. Tou lUjčanje je simbolično nakazano, ka bi namesto bilic z mejkimi liščanjami lej ko bile metane bilice s trdimi, železnimi liščanjami. Ja, ka pa drUjgo je tolmačo Bela. No, pa so se ovi zasagali, je tou bilou, gda so metali bilice , pa jogurte, sadje pa glaže v skupščinsko zgradbo, je pijto Bela. S ten so ščeli dosegnoti študentje, ka se naj tej Deklica in njene živali deve. On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugodno si prodal njegovo zamisel kot svojo. Še najbolje, kar lahko storiš, je, da pohitiš in pobereš vsaj svoj del zaslužka ali pa še kaj več. RAK Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi. On: S pretiravanjem lahko preslepiš marsikoga, vendar pa ne tistega, ki te pozna že od ranega otroštva. Raje odkrij svoje srce in težave, saj boš tako kaj kmalu opazil, da si v svojih stiskah vse prej kot osamljen. LEV Ona: Čeprav bo vse skupaj videti še tako nedolžno, si bo nekdo to razlagal popolnoma napačno. In še tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna zveza odvisna predvsem od tebe. On: Poslovni načrti se ti bodo sicer začeli uresničevati, vendar pa ne tako hitro, kot si pričakoval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo pa malo počakaj. DEVICA Ona: Poskusila si - a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. On: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusiš na področju, ki te že dolgo mika. Zajela te bo prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi prijateljev, saj ti lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč zelo pomaga pri uresničevanju načrtov. TEHTNICA Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in pokazala v svoji polni moči. In to ti bon priimek ter naslov: _____________________________ minut močno stisnite. Če boste lepili večje površine, nanašajte lepilo v točkah, saj tako bolje zadržuje toploto, kot če ga razmažete. Hladne predmete pred lepljenjem rahlo segrejte, zaradi velike razlike v temperaturi bi se namreč lepilo prehitro strdilo. Kuhajte z nami Sarma s kislim zeljem Potrebujemo: 1 manjšo glavo kisle-ga zemlja, 70 dag mletega mešanega mesa (pol govedine, pol svinine), 2 žlici olja, 1 srednje veliko čebulo, 12 dag riža, poper, sol, šopek sesekljanega peteršilja, 20 dag mesnate (hamburške) slanine, 1/2 kg narezanega kislega zelja. Paradižnikova omaka: 3 žlice olja, 2 žlici gladke moke, pol čebule, rdečo papriko po želji, 3 žlice paradižnikove mezge, košček lovorjevega lista, 1,5 del goste kisle smetane, po možnosti manjša vraščena kost. Zeljne liste odločimo od kisle zeljne glave, srednje debelo listno žilo stanjšamo z rezom ali jo z lesenim kladivom potolčemo, da list lahko upognermo in zvijemo. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zmleto meso, nazadnje prevret (do polovice kuhan) in odcejen riž. Pražimo nekaj minut, da meso spremeni barvo, odstavimo in malo ohladimo. Umešamo sesekljan peteršilj, dodamo poper in sol. Za sarme odberemo srednje velike liste. Največje in najmanjše, ki nam preostanejo od zeljnate glave, narežemo na tanke rezance in zmešamo z naribanim kislim zeljem.Na vsak list položimo žlico nadeva in ga oblikujemo v klobasico - sarmo. Ob dveh straneh porinemo prazen listni tulec proti sredini -nadevu. Nadev je vedno položen na rebro, tanki del lista pa ovit zunaj. Vse skupaj spnemo z zobotrebcem.Kislo zelje (pazimo, da ni preveč kislo) zmešamo in ga polovico naložimo v kozico. Med zelje položimo mesnato kost. Po zelju razvrstimo sarme. Med nje damo na podolgovate koščke narezano hamburško slanino, ki jedi zelo izboljša okus. Po vrhu sarm naložimo še preostanek kislega zelja. Zalijemo z vrelo vodo, ki naj sega približno do polovice vsebine v kozici. Pokrijemo in približno 1 uro dušimo.Medtem pripravimo paradižnikovo omako, ki smo jo pripravili z oljem, bledim prežganjem in čebulo ter paradižnikovo mezgo ali v sezoni svežimi paradižniki. Mezgi dodamo ščepec sladkorja. Vrelo omako vlijemo na sarme, po potrebi prilijemo toliko vode, da je vsebina v kozici pokrita. Vse skupaj naj še lepo počasi vre. Med kuhanjem jedi ne mešamo, le kozico večkrat potresemo, da se vsebina na dnu premakne. Ko je jed kuhana, dodamo kislo smetano in postrežemo. Cilka Sukič Rak na debelem črevesu Ker je znano, da so ne samo rak debelega črevesa, temveč tudi druga rakava obol-jenja povezana z neustrezno prehrano, je potrebno dati poseben poudarek zlasti temu. Seveda obstajajo še številni drugi faktorji kot onesnaženost okolja, dednost ... Toda, če lahko na kaj vplivamo, lahko na to, kar pojemo in popijemo. Torej kar izdaten delež našega počutja, zdravja, življenja držimo v svojih rokah. Nekaj nasvetov: Uživajmo manj mastno hrano. Od mesa kunčje, piščančje, nadalje ribe, nemastne mlečne izdelke. Pri kuhanju uporabljamo rastlinska olja, vendar tudi teh ne preveč. Suhomesnati izdelki, ribje konzerve, svinjsko meso naj veljajo za prepovedana živila. Maščobe namreč potrebujejo za svojo razgradnjo v črevesju kisline, ki jih izdelujejo prebavne žleze. Preveč kislin pa naredi sluznico črevesa občutljivejšo za razne rakotvorne snovi, ki so morda v hrani.V prehrano vključimo čim več zelenjave v obliki prikuh in solat; na ta način pojemo manj mesa in slaščic. Nekatera zelenjava naj bi celo varovala pred rakom (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli). Vsaj en obrok naj vsebuje presno Sadje, zlasti tisto pridelano v našem okolju.Pomembno vlogo imajo balastne snovi. To so celulozne vlaknine, ki se v našem telesu ne razgradijo, povečajo pa občutek sitosti in omogočajo boljšo prebavo, s tem da prebavljene snovi hitreje poženejo skozi prebavni trak. Na ta način pa so morebitne škodljive snovi krajši čas v stiku s črevesno sluznico. Zato ima celuloza pomembno varovalno funkcijo. Odlična dobavitelja celuloze sta sadje in zelenjava, nahaja pa se tudi v žitaricah in stročnicah. Ajda in prosena kaša postajata ponovno cenjeni sestavini naših jedilnikov, prav tako črni kruh. Za začetek poskusite z žlico otrobov v kozarcu jogurta.Če k temu vsemu dodamo še vesel in sproščen način življenja, brez cigaret, s čim manj alkohola, smo na dobri poti, da ostanemo zdravi. Dr. Alenka Benkovič Nevama leta V letih od 40 do 60 se že krepko pozna, ali živimo zdravo ali pa počenjamo neumnosti, zaradi katerih se slabo počutimo in nam zdravje začne pešati. Srce: zdrav človek v tem obdobju mora prehoditi sedem stopnic, ne da bi se začel potiti ali sopihati. Hrbtenica: s tal mora pobrati manjši predmet in pri tem ne tarnati, da gaje usekalo v križu. Mišice: v pol minute mora brez težav narediti 15 sklec. Pljuča: Če globoko vdihne, mora brez izdiha vzdržati najmanj 35 sekund, brez težav mora tudi upihniti 40 centimetrov od-cfaljeno svečo. Glava: gladko mora našteti vsaj deset telefonskih številk. Za rahlo in sočno pecivo * Za peko sadnih kolačev uporabite raje namesto običajnega plitvega pekača pomaščeno ponev, sok se ne bo iztekal. * Čokoladna glazura se hitreje strdi, če zmesi dodate žlico stopljenega kokosovega masla ali kokosovega olja. * Kolač boste brez težav dvignili iz modela, če ga s folijo ali papirjem obložite tako visoko, da sega čez robove. * Pečice ne odpirajte prehitro, ko hočete s pletilko ali zobo- * S suhim kvasom pripravite testo hitreje kot s svežim. Z drugimi sestavinami ga daste v mešalnik, zgneteno testo pa kot običajno postavite na toplo, da vzhaja. * Iz testa boste laže izrezovali poljubne oblike, če ga pred tem oblikujete v zvitek, zavijete v folijo in za nekaj minut položite v hladilnik. * Kadar pečete okras skupaj s pecivom, ga pred peko namažite z beljakom ali mastnim kondenziranim mlekom. trebcem preveriti, ali je pecivo že pečeno. Počakajte najmanj 10 minut, drugače tesno upade. Rozine povaljajte v moki, preden jih vmešate v testo. Tako bodo enakomerno razporejene in ne bodo zdrknile na dno. Oboje deluje kot odlično lepilo. Če pa krasite pecivo šele po peki, ga pred krašenjem potopite v gosto sladkorno raztopino ali S povaljajte v mešanici mletega cimeta, makovih zrn, mletih pistacij, lešnikov... SESTAVIL MARKO NAPAST ODLIČNA AVSTRIJSKA SMUČARKA ZAROTE TRŽIŠČE IRSKA PEVKA ROCKA (SINEAD) ZAVETIŠČE NA PROSTEM PRITOK OODOROJA FR FUZOF »1 PISATELJ (JEAN PAUL) CESTNO VOZILO ZA VEČ POTNIKOV SLOVENSKA SAHSTKA MIHEVC SLABO OPRAVtOLO TANTAL oa STOPALA EVROPSKI DENAR AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE SLAB UCENEC SO^NA LONČNICA MESTO V TEKSASU JADRANSKI OTOK ŠPANUA LUKA V WA-SHNGTONU VZDA MINERAL. MOORI 8AKRENEC OBSEŽNO LITERARNO DELO KALCIJ SKLADATELJ HAČATUR-JAN RAŽENJ VZDEVEK DIKTATORJA IDI AMINA RAZMEROMA NIZKA TEMPERA TURA KOBALT ANGLEŠKI PESNIK HUGHES NENORMALNA TVORBA TUMOR 10G0ŠKI PREDSEB NIK (ET1ENNE) ISLAMSKI POSTNI MESEC REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: unkcija, Taaraboš, epoleta, met, elan, t, LJ, Obri; jak, OI, Ivan Rob, tari, I, entofit, Ljubelj, jemanje vestnik, 25. januarja 1996 odlistki Skrivnosti neznan letečih predmetov ‘Pripravil: CMiloš ‘Krmelj 3. del Mag. Miran Puconja Komunistična politika in njene posledice 19. Bližnja srečanja prve vrste So primeri opazovanj, ko naj bi očividci sorazmerno od blizu opazovali NLP-je. Dr. Hynek je ocenil, da razdalja do 150 metrov predstavlja razdaljo, kjer je malo verjetnosti, da naj bi očividec zamenjal nek znani predmet z NLP-jem. V teh realnost obstoja pojava NLP-jev. Po svetu je do sedaj zbranih že več kot 2000 takih primerov različnih kakovosti ali nenavadnosti. Bližnja srečanja tretje vrste So brez vsakega dvoma kategorija, ki je najbolj zanimiva ali razburljiva. Brez dvoma so primeri primerih so pogoste tudi podrobnosti ali posebnosti predmetov, kar izključuje še dodatno možnost zamenjave ali zmoto z nekim drugim bolj običajnim predmetom ali pojavom. Bližnja srečanja druge vrste Sem sodijo primeri opazovanj NLP-jev, ki imajo že kar veliko znanstveno vrednost tako za zainteresirano osebo kot tudi znanstvenika. Gre za primere, ko je NLP pustil nek dokaz svoje materialne prisotnosti, kot so sledovi po pristanku, ki so lahko zelo različni, od povaljane in pomečkane trave, pa do globokih kemijskih sprememb tal, ki so tam prisotne še leta po dogodku. Sem sodijo tudi primeri, ko NLP tako ali drugače s svojo prisotnostjo vpliva na delovanje električnih naprav ali napeljave avtomobilov in letal. Za številne primere te kategorije so se marsikateri znanstveniki in strokovnjaki potrdili številna znanstvena proučevanja ter študije. Ta bližnja srečanja druge vrste predstavljajo vsako leto dodatni vir, ki na nek način potrjuje resničnost ali 7. januarja 1970 sta finska smučarja pri kraju Imjarvi naletela na lebdeč NLP in malo škratu podobno bitje. teh opazovanj taki, ki so najbolj zanimivi tudi za širšo javnost. V teh primerih gre za dogodke, ko naj bi očividci ne samo videvali pristanek predmeta nezemeljskega izvora, ampak videvali tudi posadko ali potnike tega predmeta ter imeli z njimi takšen ali drugačen stik ali komunikacije. Ti primeri so izredno zanimivi in za širšo javnost prav razburljivi. Po svetu se jih je dogodilo že več tisoč in na nek način predstavljajo pravo uganko problema NLP. Bližnja srečanja četrte vrste (ugrabitve) Predstavljajo sorazmerno novo kategorijo dogodkov povezanih z NLP-ji. Leta 1979, ko je bili dr. Hynek vprašan za mnenje o tej kategoriji, je omenil, da naj bi predstavljali podaljšano kategorijo bližnjih srečanj tretje vrste, kar se kasneje ni izkazalo kot ustrezno. So primeri, ki so verjetno tako za javnost kot tudi za znanstvenike najbolj izzivalni in nenavadni, če že ne najbolj razburljivi in zanimivi. (Se nadaljuje) Svoj namen so torej dosegli s tiho upornostjo, za katero ni bila potrebna nobena organizacija ali vodstvo; zadoščal je tudi individualni bojkot vsakega na svojem dvorišču, motivacij za to obliko pa je bilo več kot dovolj. Tako so parcialno in na obroke rušili ter ukinjali zadrugo. Čedalje bolj so opuščali skupinsko delo. Zadruga torej ni mogla uspeti. Odnos, ki so ga imeli kmetje ob ustanovitvi do zadruge, in še bolj odnos ustanoviteljev zadruge do kmetov ni mogel prinesti nič obetavnega. In četudi predvidevamo, da bi imeli kmetje do zamišljenih zadrug pozitiven odnos, dvomimo, da bi v okviru danih koncepcij zadrug kot oblik socialističnih gospodarstev nastala uspešna simbioza umetno združenih oblik delovanja kot tudi materialnih, družbenih in duhovnih manifestacij. Te zadruge niso zrasle iz razmer slovenskega, v našem primeru murskopoljske-ga kmeta, njegove kulture in izročila, temveč so bile de fac-to protikmečke, vodile so k ukinitvi kmeta kot suverenega subjekta. Posledica nezadovoljstva v zadrugi so bili prepiri med ljudmi, sovraštvo, valjenje krivde na druge. Del zaružnikov je potiskal krivdo na upravni odbor in mu podtikal neaktivnost ter mu očital stvari, ki so jasno kazale že na pravo sovraštvo in zlonamernost. Toda kako naj bi predsednik brez trdnega sodelovanja vsega upravnega odbora in drugih zadružnikov kaj naredil, ko pa je večji del zadružnikov deloval proti zadrugi? Notranji razkol je bil torej očiten. Oblastniki, bajtarji in dninarji Vzporedno z zadrugo so na Cvenu delovale še množične organizacije, med katerimi je izstopala zlasti VOOF Cven. Tudi krajevni ljudski odbor je imel pogoste sestanke. Zelo pogosti so bili množični sestanki z zbori občanov s kar zadovoljivo udeležbo. Namen teh sestankov je bil utrditev generalne partijske linije, v zadružnikih pa naj bi privzgojili zavest, da so kot gospodarji zadružne zemlje odgovorni za uspehe in neuspehe zadruge. Očitno je, da je manjšim kmetom, kočarjem, dninarjem in kasneje zlasti viničarjem članstvo v kmetijski obdelovalni zadrugi ustrezalo. Kako tudi ne, saj so bili zlasti dninarji in viničarji doslej brez zemlje in niso ničesar izgubili, temveč so pridobili celo ohišnico. Zato se tudi niso pridružili spontanemu bojkotu in ignorirajočemu odnosu v zadrugi, ki so ga kazali nekateri večji kmetje. Viničarji so opozarjali, kako raste moč kmetov z ohišnicami, kako jim večji kmetje grozijo, in da ima tudi predsednik veliko ohišnico. Motilo jih je, da so si kmetje zadružniki lahko zaklali nekaj prašičev letno. Opozarjali so, da se pri vinu ne vodi prava evidenca, češ da ima ključe vinske kleti predsednik sam. Večjim kmetom so očitali občasno popivanje v zadružni kleti, medtem ko ti malim zadružnikom pri delu v najhujši vročini niso privoščili niti kozarca. Oblastvena linija je začela spoznavati, da zadeva ne bo potekala tako preprosto, kot je bilo zamišljeno na začetku. Zato je začela iskati krivce, četudi je bila glavni krivec ona sama, ki j6 formirala zadruge na napačnih osnovah. Poleg množičnih organizacij, ki niso bile nič drugega kot samo različni modusi manipuliranja z ljudmi z namenom, doseči enake cilje, je oblast znala izkoristiti že dokaj stopnjevan odklonilen odnos vaških dninarjev in viničarjev do večjih kmetov in z njimi »biti po njih«. Temu se je pridružil še tretji faktor - mediji informiranja, nad katerimi j6 oblast imela ves monopol, in k1 so bili v funkciji njenega glavnega propagandnega stroja - p°' daljšana roka nje same. Vlog0 informiranja na območju severovzhodne Slovenije je igral v letih 1945 tednik Ljudski glas, ki je izhajal v Murski Soboti. Glede na to, kaj je objavljal, se vidi, da je ob rednem informiranju igral tudi vlogo javnega deni®’ cianta (ovaduha), kar pomeni, da so tudi na njegovo vsebin0 vplivale direktive. Zadeva, ki 1° je razkril Ljudski glas, je bila razkritje »ljudstva«. Takim »r°z' kritjem« je že čez nekaj dni sledil sodni proces. Obtožnice s° standardne: občani so obtoženi, ker niso vestno izpolnjeval* obvezne oddaje, ker so »manipu' lirali« ali »zavirali« delo kmetijske obdelovalne zadruge in podpb' no. Enako standardne so tud' obsodbe: obsodba na nekaj®6' sečno ali nekajletno zaporn0 kazen, odvzem državljanski pravic, s posebnim poduko® v vednost in v grožnjo: »Tako b° kaznovan vsak saboter, špek® lant in izkoriščevalec, ki ga še i*1 razkrinkalo ljudstvo, ki spoz®a' va dokončno delo ljudske obla' sti in jo podpira.« (se nadaljuj6' Godovni zavetniki 9. del Pripravil: Štefan Sobočan 3. julij: Tomaž Ribič postal apostol Tomaž se je rodil v Galegi v istem času kot Jezus, ki se je sicer narodil v Betlehemu. Je zavetnik več mest, a tudi nekaterih poklicev: arhitektov, gradbenikov, geometrov, tesarjev, kamnosekov in teologov. Če vas boli križ, ga lahko prosite za pomoč. Tudi za dobro poroko se je dobro obrniti nanj. Tomaž pa ni zaščitnik ribičev, čeprav je to sam bil, preden je postal Jezusov učenec. Bil pa je žal tudi »neverni«, kajti, ko so mu apostoli povedali, daje Kristus vstal od mrtvih, tega ni kar takoj verjel, pač pa je hotel videti sledove Jezusovih ran in se jih dotakniti. Zveličar se mu je pozneje res prikazal in tedaj se je Tomaž pokesal: »Moj Gospod in moj Bog!« Pozneje je deloval kot misijonar, ki se je srečal tudi s Tremi kralji. Umrl je leta 72 za posledicami poškodbe, ki jo je povzročil nek Indijec, ki gaje zabodel. 5. julij: Viljem V samostanu že kot otrok N benediktinski samostan v St. Emmeram v Regensburrgu v Nemčiji naj bi ga dali že kot otroka. Izšolal se je za duhovnika, poučeval pa je tudi matematiko, astro nomijo in glasbo. Čez čas je postal prior, oziroma vodja. 1069. leta so ga za izbrali za pata samostana v Hirsauu v Schwarzwaldu. Obnovil ga je in pripeljal k razcvetu. Po njegovih delih so se zgledovali v drugih samostanih. Nekateri menihi so hoteli biti blizu njega, zato je ustanovil nov samostan. Po smrti 1091. leta so ga pokopali v mogočni cerkvi sv. Petra in Pavla v Hirsauu. Ko so 1500. leta odprli njegov grob, so njegovo telo in opatska znamenja našli še dobro ohranjena. Na slikah ga videvamo kot meniha na konju. Večkrat je upodbljen tudi s sončno uro in načrtom. 8. julij: Marija Sedemnajstlena svetnica Marija Lichtenegger seje rodila 1906. leta v naši bližini - St. Mreinu pri Gradcu, umrla pa je 1923. leta, torej v cvetu mladosti stara komaj 17 let. Nekoč je pripovedovala, da ji je Jezus pri eni od molitev pred tabernakljem rekel: »Moj otrok, ko zacvete najlepše cvetje, lilije in vrtnice, te vzamem k sebi; potem boš pri meni!« In res: Marija je težko zbolela, a je hude bolečine prenašala vdano v božjo voljo; vedno z nasmehom na ustnicah. Rekla je: »Vem, da moram umreti, vendar misel, da bom prišla k svojemu Jezusu, moje srce napolnjuje z veseljem.« Imela je veličasten pogreb, leta 1956 pa so jo razglasili za svetnico. »Kot dušni pastir lahko potrdim njeno nedolžno, angelsko življenje in prosim, naj ji Bog tisočkrat poplača za vse!« je na pogrebu govoril domači župnik. 11. julij: Benedikt • Oče zahodnega meništva Spoznali bomo Benedikta iz Nursije v Italiji, rojenega 480. leta, ki je umrl leta 547. Je zavetnik Zahoda, Evrope, učiteljev, rudarjev, obdelovalcev bakra, jamarjev, šolarjev; pomaga pred čarovnijami. Otroštvo je priživel s svojo sestrico dvojčico Sholastike. Tam, kjer je bila nekoč njegova hiša, je zdaj cerkev S. Benedetto. Pred sklenitvijo šolanja je zaradi razuzdanosti učiteljev pobegnil s skupino asketov in tri leta živel v neki votlini, nato pa se povezal z menihi bližnjega samostana, kjer so ga izbrali za predstojnika, kjer gaje nekdo hotel zastrupiti. Odšel je nazaj v svojo votlino in razvil je 12 meniških skupnosti... 547. leta je umrl pred oltarjem samostanske cerkve na Montecassi-nu. Češčenje sv. Benedikta se je razširilo povsod po Zahodu. Mnogo slik prikazuje čudeže, ki naj bi jih naredil, na primer: mali Bene dikt ponovno sestavi rešeto, ki ga je razbila njegova dojilja 13. julij: Mohor in Fortunat Lektor in diakon Založniške hiše Mohorjeve družbe Celje, Celovec in Gorica se imenujejo po sv. Mohorju. On in Fortunat sta se rodila v 3. stoletju neznano kje, umrla pa v Beogradu v Srbiji. Mohor je bil lektor, Fortunat pa diakon v beograjski cerkvi. Mučeniške smrti sta umrla oba, in sicer okrog leta 305, ko je razvpiti Dioklecijan preganjal kristjane. Posmrtne ostanke Mohorja so leta 400 pripeljali v Oglej. Zdaj jih hranijo v bližnjem Gradežu. 17. julij: Marina Redovnica z dojenčkom Marina je bila redovnica in živela ter umrla v 5. stoletju. Je zavetnica proti bolečinam. O njej pripoveduje legenda, a je menda resnična. V samostan v Siriji je vstopila preoblečena v fanta. Razna obrekovanja soji pozneje naložila očetovstvo nekega nezakonskega otroka. Iz samostano sojo potem izgnali, a se ni izgubila nezano kam, pač pa je za tega otročička skrbela pred samostanskimi vrati in tako po svoje kljubovala. To, da ni bila ženska, pač pa moški, preoblečen v žensko, so odkrili šele po smrti. Ni podatkov, da bi jo kdo priznal za svetnico, so pa znane slikarske podobe redovnice, ki pred vrati samostana neguje detece. Spokornica Magdalena na sliki iz 1635. leta v muzeju v Los Angelesu. 22. julij: Marija Magdalena Jezusova spremljevalka Jezus ni sovražil žensk, ampak je imel celo spremljevalko Marijo, ki je bila njegova vrstnica po letih. Ime Magdalena je dobila menda zato, ker je izhajala iz Magdale, kraja na zahodni strani Genazareškega jezera. Omenjajo jo kot prvo ženo, kije Jezusa spremljala in mu služila. Iz Lukovega nauka izhaja, dajo je Jezus ozdravil obsedenosti in ljubezen naj bi mu vračala z nesebično zvestobo in naj bi ga spremljala povsod, kamorkoli je šel. Bila je tudi na njegovem križanju, ko so ga snemali s križa in ga pokopali. Po smrti naj bi se ji prikazal in naročil, naj ljudem pove, kaj je videla. O Mariji Magdaleni govore razne legende. Njene relikvije naj bi hranili v več krajih. Iz čaščenja Marije Magdalene seje vil red magdalenk, ki imajo svoj dež tudi v prekmurskem Doklež®' | ju, namenjen pa je spokornica® 1,1 | spreobrnjenkam. Magdalena jena'4' eh slikah upodobljena kot lepotic® 24. julij: Krištof Zavetnik prometa Rodil se je v 2. stoletju v Tur°i»' kjer je po kakih 50 letih tudi i®®.' Je zavetnik prometa in dejavno5”’ ki so z njim povezane, na prim®' šoferjev, voznikov motornih vozl' vodnikov, splavarjev, mornarj6' prevoznikov, pomorščakov, ro®^ jev, popotnikov, atletov, planin06.' tesarjev, klobučarjev, pleskarjev, ki govezcev, iskalcev zakladov in * harjev; priprošnjik v stiski ... pravi velikan. Sprva je imel i®°. y prob in zdoma je odšel, da bi kJ6 svetu služil najmočnejšemu vladan Naletel je na puščavnika, ki je štofa prosil, naj prenaša ljudi 0 reko. Nesel je tudi otroka, ki Pa„ je postajal čedalje težji in teŽJ’ L . Krištof (ta sila!) bi se skoraj n®^. Ko sta le prišla na drugo stran le, mu je deček rekel: »Jezus Kf's । je bil v tvoje breme. Nosil si ve° ves svet!« Kristus se mu je dal P poznati in velikana je potopil v f j in ga krstil v Krištofa, kar v g®c j pomeni Kristonosec. (Se nadali°l Popravek Tisti, ki berete ali pa cel°^t. rezujete podlistek o godovnih nikih, prečrtajte trditev, objav.Lu v zadnji številki pri življenj6^! Janeza Krstnika, češ da se j® »šest mesecev pred rojstvo® n3. sa Kristusa«. Gre za tipkarsk pako. Čas rojstva je v nadaljeV pravilno zapisan. • vestnik, 25. januarja 1996 19 ronika Je neprimerna ograja v Dolgi vasi posledica Nemarnosti ali Namernost? Joj, kako so nas ogradili! Država je rešila problem prebivalcev ob mejnem Prehodu Dolga vas z najbolj nemogočo ograjo, ljudem onemogoča normalno življenje . Dolgovaščani in njihovi problemi se vsake toliko časa pojavijo na dopisnih straneh, vendar vse kaže, da sčasoma ne bodo imeli več ne ^ttgije in ne volje, da bi sploh še kako protestirali zaradi krivic, ki se J'® dogajajo. Dogajajo pa se neprestano že vse od 1991. leta, ko za-radi spremenjenih političnih razmer na evropski celini ves tovorni pro-med nekdanjimi vzhodnoevropskimi in sovjetskimi državami in bo-^lejšimi zahodnoevropskimi državami poteka prav prek mejnega Prehoda Dolga vas. Njihov boj za izboljšanje prometnih in življenjskih razmer na mednarodnem mejnem preho-Dolga vas in ob njem traja že ^e od 1991. leta. Pa brez uspe-a- Dosegli so le, da se je zgra-. tretji pas za čakajoče tovor-sicer pa na mejnem preho-u ni bistvanih sprememb. Ne-enna gneča, kolone, čakajoči ^ornjaki s prižganimi motorji, a*oženi z govejo živino, konji 1 ovcami, zaparkirani dovozi ... Se to je vplivalo na slabo tele-in duševno počutje ljudi, olgovaščanov v bližnjih hišah. Odlagali so, da bi država poskr- bela tudi za njihove domove, saj si tega prometa niso sami omislili ali ga želeli. Najprej so bile te zahteve sporočene normalno, nato vse glasneje, končno tudi z zaporo in protesti. Tako kot je bilo šoferjem že marsikaj obljubljenega, tako je bilo marsikaj obljubljeno tudi vaščanom. Zadnja obljuba z vsemogočimi podpisi je bila, da jim bo država (Servis skupnih služb) zgradila protihrupno ograjo. Takšna ograja je rešitev problemov zaradi zasmrajevanja in prometnih hrupov tudi v mestih, saj je tudi tam nemogoče popol- je kakovostna protihrupna ograja, ki prebivalcem ob cesti zago-staJa sprejemlj've bivalne razmere, čeprav je tudi ta precej visoka, a se Hvalci zaradi stekla in razgibanosti ne počutijo kot v taborišču. noma ločiti promet in stanovanjska naselja. Po nekaj mesecih odlašanj so le začeli z deli; najprej so jim ob hišah naredili posebno cesto za dovoz, nato so postavili betonsko osno Siva ograja iz heraklita nikakor ni primerna za ločitev prometnega mejnega prehoda in stanovanjskega naselja Dolga vas. Ni estetska, ne ekološka, še najmanj pa protihrupna; je za skrajno severovzhodno mejo res sprejemljivo prav vse? vo, nanjo pa pritrdili ograjo. Zapisano je vse lepo in prav, tudi z načrti ni bilo večjih problemov, toda po stari »balkanski praksi« je končna izvedba nekaj povsem drugega. Resda je država izpolnila obljubo, toda izvedba protihrupne ograje je tako nekakovostna, da bi bilo bolje, da je sploh ne bi bilo. Spodnji betonski del so naredili delavci domačega cestnega podjetja; nato je kar nekaj časa trajalo, da so izvajalci drugega zahtevnejšega dela ograje, torej zgornjega lesenega dela, opravili še svoj del naloge. Ko je bila ograja zmontirana (samo pritrjena na betonsko osnovo), so stanovalci ugotovili, da je nekaj povsem drugega od tistega, kar so zahtevali. Namesto lesene, okolju in ljudem, prijazne ograje, so jim naredili najcenejšo in najslabšo različico izvedbe, kakršnih ne montirajo več niti ob avtocestah. Že pri avtocestah so vedno bolj pozorni na podobo obcestnega prostora, še bolj pa tam, kjer se srečujeta prometna cesta in stanovanjsko naselje. Sivi heraklit pač ne more biti ustrezno nadomestilo za vse tegobe, ki jih morajo prenašati stanovalci zaradi tovornega prometa. Stanovalci se počutijo kot v ograjenem taborišču, kjer se uporablja sodoben in nadvse učinkovit način psihičnega mučenja - hrup, brnenje in izpuh tovornjakov. BERNARDA B. PEČEK FOTOGRAFIJA; JURE ZAUNEKER Zgodilo seje... Nesreča v Črnskih mejah Predzadnjo srecfo kmalu po 21. uri je voznik osebnega avta Viktor M. pri .Črnskih mejah zunaj Murske Sobote zapeljal z magistralne ceste. Hudo se je poškodoval sopotnik Daniel K., voznik ter sopotnici Daniela B. in Edita B. pa so bili v nesreči lažje telesno poškodovani. Kam je izginil Opel? Ne le v Prekmurju, tudi v Slovenskih goricah kradejo avtomobile! V Savcih blizu Tomaža pri Ormožu je izginil opel kadet, prebarvan s črno kovinsko barvo, imel pa je tudi zatemljena stekla. In prav tega si je nekdo protipravno zaželel! Zaželel si je laboda V četrtek so občani obvestili policijo, daje iz gramoznice v Tešanovcih izginil labod. Policijska patrulja je odšla na teren in med zbiranjem obvestil ugotovila, da si je laboda zaželel I. T. Res je bilo tako, kajti laboda so našli pri njem in ga vrnili v njegovo naravno okolje. Zvedeli smo, da je imel I. T. pomočnika: A. R. in J. L. Vlomilec na pošti Na pošti Sv. Tomaž pri Ormožu so imeli nedobrodošlega obiskovalca. Le-ta je ponoči vlomil v poštne prostore in - ker ni našel gotovine - vzel kartice igre Podarim - dobim in loterijske srečke nagradne igre Hip. Vse skupaj je vredno 25.000 tolarjev, vprašanje pa je, ali mu bo to prineslo srečo. Osebni avto v tovornjak V soboto ob 6.15 se je Damir C. peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Murske Sobote proti Tišini. Zunaj Murske Sobote je vozilo na zasneženi cesti zaneslo na levo stran ceste, da je trčilo v nasproti vozeči tovornjak, ki gaje upravljal poljski državljan Jacek S. Damir C. seje hudo poškodoval, na vozilih pa je škode za 400.000 tolarjev. Niso smeli v Slovenijo Na pomurskih mejnih prehodih so se tudi v preteklih dneh pojavili tujci, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Predzadnjo sredo so zvarnili 16 tujcev, v četrtek 9, v petek 27, v soboto 14, v nedeljo 27 tujcev ... V soboto so policisti v notranjosti Prekmurja prijeli 3 Romune, 1 državljana ZRJ in 1 Iračana, ki so ilegalno prestopili madžarsko-slovensko mejo. Vse so začasno nastanili v enoti Prehodnega doma za tujce v Prosenjakovcih. Vlom v trgovino V ponedeljek okrog 1. ure ponoči je bilo vlomljeno v trgovino Izvir v Petišovcih, kije last podjetja Mercator SVS Ptuj. Med preiskavo so prišli na sled S. I. in ga osumili storitve tega kaznivega dejanja. Storilec je odnesel par prehrambenih izdelkov in nekaj denarja iz blagajne, tako da škoda ni ravno velika. Bilo je nekoliko drugače V prejšnji številki smo poročali o prometni nesreči Milenka R. m zapisali, da ga je na prehodu za pešce zadel Viktor K. Dejansko pa ni bilo tako, pač pa je avtomobilist Viktor K. le pripeljal do prehoda za pešce, na katerem je v tistem hipu pešec padel, ne da bi ga kdo zadel. Avtomobilist mu je pomagal vstati in oditi na pločnik. Š. S. gradnje na pohodu Zgradiš - plačaš - imaš je res bolje graditi na črno in nato zaprositi za legalizacijo, kakor pa legalno pot s pridobivanjem lokacijske in druge dokumentacije? Ljudje so sicer negodovali: poglej jih, kar brez dovoljenj so delali, zdaj pa imajo vse legalizirano. Toda vsi so se strinjali, da je bilo takšno zastrahovanje koristno, saj je preprečilo morebitne prihodnje črnje gradnje. Pa so se ušteli tudi tukaj. Črne s. gradnje v prostoru ne more biti vsaj brez priglasitve del; če ho ■ . petini: tudi zamenjavo starih oken z novimi bi morali predhod-Pristojni službi. Za večja dela je potrebno dobiti gradbeno do-loli1^ za adaptacijo, nadomestno gradnjo ali novo gradnjo in seveda hačr/^K0 dokumentacijo, ki je lahko izdana le na osnovi ureditvenega liof a- Če načrtovana gradnja ni usklajena z načrti, torej ni vrisana sPrett,°^na reš>tev izrabe prostora, je potrebno predhodno predlagati ureditvenega načrta (ki je del širšega občinskega, regijske-. avneEa plana) in šele nato se lahko izda dovoljenje za začetek •'»stP°g°jein seveda, da je plačana tudi sprememba namem-p 1 zemljišča, če je to potrebno. Mihg let'’ za časa vladavine dr0?Jazbinška, je bila na po-&)|JU okolja in prostora velika črnograditeljem. Ur- Poin^ inšpektorji so imeli Popi roke dela, papirji so bili veliko ljudi se je v r^itv kaznij0 ali grožnjo e ^'javilo samih. V pre-namreč nešteto sPodak,0v’ Počitniških hiš, go-objektov pa tudi sta-"stre^^lb hiš zgrajenih brez •lila Sene. dokumentacije. Ponu-. Jlrfi je možnost, da črne vJe legalizirajo, plačajo ka-hdni'e okolju neprimerne črne ^čit^.P3 naj bi porušili. Nekaj so se "ajbolj za-l.?VaJalc' zakona lotili tudi ^'•ilo t — čez čas se je vse po Pr°ble ud' v Pomurju so rešili 'sti nadvse galantno; tudi l^tos-p črni črnograditelji so 5 Oda' Za ustrezne papirje, v n' bila Pomšena prav Crna gradnja (vsaj jaz ne nobeno rušitev, v na- 111 se opravičujem!). Ali je res, da si lahko kdorkoli kjerkoli postavi halo ali drugo črno gradnjo in jo nato legalizira? gradnje se pojavljajo še naprej, zaradi očitne neučinkovitosti in nedoslednosti predpisov pa so vedno bolj pogumne in rigorozne. Eden takih primerov je postavitev montažne hale velikosti 35 x 15 metrov v neposredni bližini letališča v Rakičanu brez kakršnih koli dovoljenj ali soglasij. Seveda je ogromna hala na parcelnih številkah 5268 in 5270 zakrita za drevjem, okrog nje pa je tudi žična ograja na površini 90 x 23 metrov. Urbanistični inšpektor Venčeslav Smodiš je že 1. avgusta 1995.izdal odločbo investitorju Stanku Denku iz Murske Sobote, da mora do 10. septembra 1995 odstraniti kovinsko montažno nadstrešnico na betonskih točkovnih temeljih - prostor za shranjevanje zmajev in ultralahkih ter drugih letal. Če investitor tega ne bi naredil, naj bi bila 6. oktobra opravljena prisilna izvršba na stroške investitorja. To se ni zgodilo, kakor se ni zgodila nobena prejšnja napovedana prisilna izvršba. Ko smo sredi januarja zaradi drugih dolžnosti prišli na omenjene parcele, je bila montažna hala še vedno pokončna. Kje se je zapletlo? Urbanistični inšpektor je svojo nalogo opravil, ravnal je v skladu s prvim odstavkom 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki določa: Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del iz 62. člena ZUNDPP-ja odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje (zemljišče) na investitorjeve stroške. Prepovedana je tudi kakršna koli priključitev na komunalno infrastrukturo, uporaba objekta ali promet z njim. Toda na žalost vsebuje odločba inšpektorja še en odstavek, ki pa je zelo pomemben: Investitor se lahko prisilni izvršbi izogne, če bo le zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja pri upravnem organu, ki je pristojen za okolje in prostor, in mu bo to dovoljenje izdano pred rokom, ki je določen za prisilno izvršbo. Najbolj odgovorni za okolje in prostor pri Upravni enoti Murska Sobota je Silvij Podle-sek. Pritrdil je, da je gospod Denko res povsem na črno zgradil omenjeni objekt, brez kakršnih koli dovoljenj, priglasitve del ali česa podobnega. Šele pozneje je vložil vlogo za spremembo namembnosti zemljišča ( seveda tudi tega še ni plačal) in priglasil dela. Da, montažna hala-v bližini rakičanskega letališča je namenska črna gradnja s prepričanjem, da jo bo lahko kasneje legaliziral, kot so bile legalizirane tudi vse druge črne gradnje. Ne morejo mu nič, je dejal g.Podlesek, saj si lahko danes nekdo postavi črno gradnjo pred Spomenikom zmage v Soboti, pa mu je ne morejo takoj podreti. Denko bo sicer plačal kazen, toda to ni nič v primerjavi z dobičkom: ni izgubljal časa s pridobivanjem vseh ustreznih dovoljenj niti s plačevanjem načrtov; vprašanje je, če bi sploh kdaj dobil dovoljenje za postavitev montažne hale za gozdom na travniku, ki ni namenjen gradnji. Za shranjevanje zmajev in letal bo najverjetneje pobiral najemnino, torej se mu bo naložba kmalu bogato obrestovala. Če se bodo sosedje črnograditelja na rakičanskem letališču strinjali, bo torej g. Denko kmalu dobil papirje za svojo investicijo. Ker se pripravlja ureditveni načrt za celotno letališče, katerega zemljišče naj bi bilo končno preneseno z državnega na občinski sklad, bo ta (črna) gradnja vnesena tudi v ureditveni načrt. Zelo prefinjeno in dolgoročno razmišljanje investitorja - le kdo mu je pomagal z nasveti? BERNARDA B. PEČEK V letu 1995 so za nakup medicinskih aparatov in opreme darovali: Zavarovalnica TRIGLAV M. Sobota -2,000.000 SIT, Pomurska banka M. Sobota - 1,550.000 SIT, MURA M. Sobota - 624.238 SIT, IMO-RENT M. Sobota - 256.725,60 SIT, Občina Puconci - 250.000 SIT, Murales Ljutomer - 200.000 SIT, VGP Mura M. Sobota -200.000 SIT, IMO-REAL M. Sobota - 162.845,30 SIT, Pomurske mlekarne M. Sobota - 160.000 SIT, Cestno podjetje M. Sobota - 150.000 SIT, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan - 150.000 SIT, INTERING M. Sobota - 122.134 SIT, MLINOPEK M. Sobota - 120.000 SIT, Občina G. Petrovci - 100.000 SIT, Emruli Vahit M. Sobota - 100.000 SIT, Avto Ori M. Sobota - 90.000 SIT, Elektro M. Sobota -82.628 SIT, ABC Pomurka International - 80.000 SIT, Križevske opekarna Križevci - 80.000 SIT, Zavarovalnica Slovenica - 40.000 SIT, Občina Beltinci - 40.000 SIT, 13 M VENDA M. Sobota - 40.000 SIT, Zdravilišče Moravske Toplice - 20.000 SIT, Nafta Lendava - 20.000 SIT, Agro-servis M. Sobota - 16.000 SIT, SKB-banka M. Sobota -10.000 SIT. Gospod Voroš, vrhunski mojster na monociklu, je daroval otrokom, ki se zdravijo v bolnišnici, komplet igrač. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo! Prav tako vsem tistim neimenovanim, ki so bolnišnici namenili denarne prispevke namesto vencev in cvetja na grobove preminulih svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev. UPRAVA SPLOŠNE BOLNIŠNICE - MURSKA SOBOTA 20________________________________________________________________________________________________________________________________________________________vestnik, 25. januarja 1996 Športno-zabavna prireditev v Ljutomeru Manuela Rudolf in Hary Steržaj športnika ljutomerske občine 1995 V športni dvorani v Ljutomeru je bila tradicionalna športno-zabavna prireditev, ki jo je pripravila Športna zveza Ljutomer z razglasitvijo najboljših športnikov in športnic, perspektivnih športnikov, športnih društev in šolskih športnih društev. Zaslužnim so tudi podelili priznanja. Na prireditvi je govoril predsednik Športne zveze Ljutomer Andrej Škerget. Za najboljšega športnika ljutomerske občine za leto 1995 je bil Manuela Rudolf in Hary Steržaj - športnika ljutomerske občine za leto 1995. Fotografija: Jure Zauneker so razglasili Strelsko družino Ljutomer, za najboljše šolsko športno društvo pa ŠŠD Cven. Za perspektivnega športnika je bil izbran rokoborec Damjan Pihlar. Priznanja za organizacijsko delo in tekmovalne dosežke so dobili: Georg Peischl, Janez Mundjar, Franc Stajnko, Rajko Robnik, Marko Slavič mlajši, Slavko Dunaj, Dejan Žnidarič in Ženski odbojkarski klub Zavarovalnica Maribor Ljutomer. Posebno priznanje pa je ob 100-letnici olimpijskih iger modeme dobe prejela Milica Šumak - Zemljič za vrhunske dosežke v atletiki, saj je bila leta 1951 razglašena za športnico Jugoslavije. Feri Maučec Šport od tu in tam Nogomet - Nogometni klub Mura iz Murske Sobote ima zopet športnega direktorja. To funkcijo je ponovno prevzel priznani nogometni delavec Ervin Kerčmar, ki je to delo pred meseci že uspešno opravljal. Odgovoren bo tudi za stike z javnostjo. Smučanje - Območni zbor ZVUTS-ja Gornja Radgona organizira vaditeljski tečaj za alpsko smučanje. Tečaj bo na Pohorju pod vodstvom članice SLO SKI DEMO B-vrste Darje Črnko. Tečaja se bo udeležilo 14 kandidatov, od tega 8 iz Gornje Radgone, 3 iz Radenec in 3 iz Ljutomera. Tečaj bo januarja in februarja. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je moštvo Belti-nec, ki je končalo višinske priprave na Pohorju, odigralo prijateljsko tekmo z mariborskim Kovinarjem in zmagalo z 2 : 0. Strelca golov sta bila Osterc in Herceg. Namizni tenis - V Legisu v Avstriji je bil mednarodni namiznoteniški turnir. Med tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi Radgončani in dosegli lep uspeh. V igri dvojic sta Rihtarič in Bekovič zasedla prvo mesto, med posamezniki pa je bil Boris Rihtarič drugi, Robi Benkovič pa tretji. Ivan Ocepek je zmagal med veterani, Tomi Ocepek pa med dečki do 14 let. (O. B.) Nogomet - V prvi prijateljski nogometni tekmi je soboška Mura v Križevcih na Goričkem premagala domače Križevce z 11 : 0. V ekipi Mure sta nastopila tudi Edo Miloševič in Andrej Lampreht, ki sta na preizkušnji. Strelci: Miloševič 3, Rous, Bakula in Cirkvenčič po 2. Odbojka - V tekmovanju in-terlige so odbojkarji Detve iz Slovaške premagali Pomurje iz Murske Sobote s 3 : 1 (15 : 1, 11 : 15, 15 : 2, 15 : 6). izbran kegljač in državni reprezentant Hary Steržaj, član mariborskega Konstruktorja. Je državni prvak med posamezniki in v dvojicah. uspešno pa tekmuje tudi za klub, ki je evropski podprvak, in za reprezentanco. Za najboljšo športnico je bila izbrana strelka Manuela Rudolf, članica SD Ljutomer. Na državnem članskem prvenstvu je bila tretja, uspešno pa tekmuje tudi za ekipo Ljutomera v prvi državni ligi. Za najboljše športno društvo v občini Rokomet - Rokometaši Pomurke iz Bakovec so presenetljivo zmagali na rokometnem turnirju na Ptuju. Premagali so Dravo s 25 : 21 in Varteks Ti-var iz Varaždina s 26 : 16. Kegljanje - Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru je bilo prvenstvo Območne tekmovalne skupnosti za Podravje. Pri moških je prepričljivo zmagal Hary Steržaj (Konstruktor) s 1871 podrtimi keglji. Jože Ho-vart (Nafta) je bil z 862 podrtimi keglji deseti. Strelstvo - V Kranju je bil četrti krog strelskega tekmovanja za pokal prijateljstva za pionirje in pionirke. Sodelovalo je 30 ekip in 116 posameznikov. Sodelovali so tudi strelci MI Pomurke in strelke Škorpijona iz Murska Sobota. Med pionirji je zasedla ekipa MI Pomurke s 511 krogi osmo mesto, med posamezniki je bil Pajič s 177 krogi dvanajsti, Pajžler pa s 174 krogi devetnajsti. Pri pionirkah je zasedla ekipa Škorpijona s 480 krogi peto mesto, med posameznicami je bila Ba-laškova s 174 krogi šesta, Ko-privčeva pa s 156 krogi devetnajsta. (Š. Balaško) Odbojka - V osmini pokala Odbojkaske zveze Slovenije za ženske je ekipa Celja premagala ekipo MTC-SL-ROTO Soboto s 3 : 1 (15 : 4, 15 : 13 : 15, 15 :6). Nogomet - Nogometaši Bel-tinec so v Mariboru z drugoli-gašem Železničarjem odigrali prvo prijateljsko tekmo in zmagali s 3 : 0. Gole za Beltince so dosegli: Škaper, Jeraj in Pirc. Pred okrog 200 gledalci je sodil Novak iz Maribora. Odbojka - V Murski Soboti bi morala biti odigrala povratna tekma za pokal Odbojkarske zveze Slovenije med Pomurjem in Olimpijo iz Ljubljane. Moštvi sta zaman čakali sodniško dvojico, ki bi morala voditi tekmo. Ker sodnikov ni bilo, so odigrali prijateljsko tekmo. Zmagalo je Pomurje z 2 : 1(15: 12, 15 : 12, 7 : 15). Tako bodo Emil Sočič iz Občine Tišina - Cankova Športna centra na Tišini in Cankovi V Občini Tišina - Cankova je tako kot v večini pomurskih občin nogomet najbolj množična športna dejavnost, medtem ko so najkakovostnejši razred dosegli tekmovalci SD Kolomana Flisarja Tišina, ki zelo uspešno tekmujejo v prvi državni ligi. Nogometaši Emala iz Tišine tekmujejo v prvi, Cankove pa v drugi medobčinski nogometni ligi. V občini delujejo naslednji klubi malega nogometa: Tropovci, Borejci, Dobel Rankovci, Gradišče, Murski Črnci, Evropa, Gederovci, Vanča vas, Krajna, Krašči, Do-manjševci in Gerlinci. V občini Nogomet -------------—-----——-------------------------— Izjemno pogumno - na svetovno prvenstvo! Na turnir na Malto z najboljšimi; tudi Boškovič, Gajser, Kokol, in Poljšak; Cifer na širšem spisku. V Zagrebu so se selektorji reprezentanc, ki so bili izžrebani v prvo kvalifikacijsko skupino za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji 1998, dogovorili za datume tekem. Vodstvo naše reprezentance je zadovoljno z termini, saj vedo, da so v takih primerih potrebni kompromisi. Kvalifikacije morajo biti finančno uspešne, NZS si ne more več privoščiti organizatorja tipa KEMP in Maribor Branik, saj slednji še zdaj dolguje NZS 170.000 nemških mark. Veliko stavijo na dve domači tekmi septembra (Danska, Grčija) in eno v prvi polovici oktobra (Hrvatska). Igralsko težja bodo srečanja proti Grčiji doma in proti Bosni in Hercegovini v gosteh, ki bosta 4 štirih dneh (6. in 10.9.1997). Toda vodilni možje NZS so si postavili visoke cilje. »Prizadeva- morali Ljubljančani še enakrat priti v Mursko Soboto. Nogomet - Društvo nogometnih trenerjev Lendava organizira strokovni posvet za nogometne trenerje, ki bo v pone-delejk, 29. januarja 1996, ob 18. uri v prostorih hotela Lipa v Lendavi (konferenčna soba). Predavala bosta inštruktor FIDE Ivan Toplak o razliki igre v obrambi s čistilcem in brez njega ter Vilibald Pave, predsednik sodniške organizaciej Slovenije, o osvojitvi novih pravil igre. Na posvet vabijo predstavnike prve in druge občinske nogometne lige Lendava. Konjski bal - Konjeniški klub Ljutomer organizira v soboto, 27. januarja 1996, ob 20. uri v hotelu Radin v Radencih tradicionalno prireditev Konjski bal. Na prireditvi, ki jo bo vodil Vinko Šimek, bodo razglasili pomembnejše rezultate za leto 1995 ter organizirani srečelov z glavnim dobitkom -dveletnim kasačem. Nogomet - Beltinski prvoligaš je dobil še eno okrepitev. Poleg Boška Boškoviča in Gorana Gutalja je k NK Beltinci pristopil še igralec Izole Robert Pirc, ki je z Beltinčani odšel na višinske priprave na Pohorje. Gre za talentiranega nogometaša in dobrega strelca, ki je dosegel zadetek že na prvi tekmi z mariborskim Železničarjem. Badminton - Na prvem turnirju za prvenstvo Slovenije v badmintonu za dečke in deklice do 14 let je sodelovalo 38 tekmovalcev iz 7 klubov. Lep uspeh so dosegli Lendavčani. Med dečki je zmagal Miha Horvat, Dani Novak pa je bil tretji. Med dekleti je Simona Ko-ncut zasedla drugo mesto, Renata Djurkač pa se je poškodovala. (V. Sekereš). Mali nogomet - Nogometni klub Nafta - veterani iz Lendave je pripravil turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 22 moštev iz Slovenije in Hrvaške. Zmagala je ekipa Dobrovnika pred Bilbao iz Turnišča in Ka- Tišina - Cankova delujejo tudi nekateri drugi klubi. To so Kajak kanu in Rafting klub Most Petanjci, Kolesarski klub Tropovci, Rokometni klub Mladinec Murski Črnci, s strelstvom pa se ukvarjajo tudi na Cankovi in v Ge-derovcih. Za športno in rekreacijsko dejavnost so v Občini Tišina - Cankova lani namenili okrog 7 milijonov SIT, v tem znesku pa so upoštevane tudi investicije. Od tega zneska so 1,5 milijona SIT namenili za rekreacijsko dejavnost in 800.000 SIT šolskemu športu. Med naložbami v lanskem letu velja omeniti gra- ti si moramo za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Vso organizacijo bomo podredili temu. Zdaj imamo izkušnje, ekipo, organizacijske možnosti in strokovno vodstvo,« je dejal direktor nogometnih reprezentanc dr. Branko Elsner. Selektor dr. Zdenko Verdenik je dokončno odstopil od napovedanega sistema igre 4-4-2. »Naša igra mora napredovati. V napadu bomo skušali tudi kontinuirano napadati in dalj časa držati žogo pri svojih nogah, moramo priti do priložnosti ali pa čakati na nasprotnikovo napako. V obrambi bomo igrali bolj svobodno, zadnji štirje igralci bodo prevzemali naloge. ,Libero’ ne bo vedno ,libero’, lahko bo zamenjal svojo vlogo s .stoperjem’. Vedno pa bodo zadaj štirje igralci, tako da se bodo nazaj vračali tudi bočni igralci,« je izjavil dr. Zdenko nabisom iz Lendave. (F. Horvat) Smučanje - Smučarski klub Gornja Radgona organizira od 21. do 27. januarja smučarski tečaj na Pohorju, ki se ga bo udeležilo 95 smučarjev iz Gornje Radgone, Radenec in Vidma ob Ščavnici, med njimi je 55 otrok in 40 odraslih. Tečaj bo potekal v sedmih skupinah pod strokovnim vodstvom smučarskih vaditeljev. Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo januarski hitropotezni turnir. Med 16 šahi-sti je zmagal Boris Kovač s 13 točkami pred Alojzom Kosom, 12,5, Robijem Radosavljevičem in Danilom Harijem, po 11,5, Antonom Maričem, 9, ter Mihom Gombocem, Bogdanom Harijem in Jožetom Gru-škovnjakom, po 8 točk. Motokros - V soboto in nedeljo je bil na Dunaju dvoranski motokros. Tekmovanja se je udeležil tudi Oliver Rogan iz Sobote in se lepo odrezal, saj je obakrat zmagal v razredu 80 ccm. Nogomet - Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava organizira seminar za nove nogometne sodnike, ki'bo v nedeljo, 11. februarja 1996, ob 10. uri v prostorih NK Nafta v Lendavi. Nogometne klube prosijo, da na seminar pošljejo čim več kandidatov, zlasti nogometašev, ki so prenehali igrati in so mlajši od 28 let. Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je bilo organizator 8. prvenstva Pomurja v pospešenem šahu. Med 26 šahisti je zmagal mojster Fide Boris Kovač z 8,5 točke pred Danilom Harijem, 6,5, ter Alojzom Kosom in Bogdanom Harijem, po 6 točk. Med nižjekategorniki je zmagal Janko Brunčič pred Momčilom Jocičem, oba sta dosegla po 5 točk, in Antonom Maričem, 4,5 točke. dnjo slačilnic in ograje okrog nogometnega igrišča na Cankovi, sofinanciranje gradnje klubskih prostorov na Petanjcih, preureditev slačilnic, dokončanje ograje okrog igrišča, ureditev vodovoda in električne napeljave do igrišča, postavitev klopi za gledalce ter nabava kosilnice in športne opreme za NK Tišina. Nabava pušk za SD Kolomana Flisarja Tišina. V občini so lani tudi organizirali nekatere športne prireditve, kot so mednarodna nogometna srečanja kadetskih in mladinskih reprezentanc Slovenije, Madžarske in Češke. Organizirali so nogometni turnir za pokal Občine Tišina - Cankova. Kolesarski klub Tropovci je bil soorganizator kolesarskega maratona Ajda ter še Verdenik. Selektor slovenske nogometne reprezentance dr. Zdenko Verdenik želi na turnir na Malto, ki bo od 7. do 11. februarja, popeljati najboljšo ekipo. Zaradi naše prve kvalifikacijske tekme za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1998, ki bo 24.4.96 v Grčiji, mu bodo tekme proti Islandiji (7.2.), Malti (9.2.) in Rusiji (11.2.) kot priprave za tekmo proti Grčiji. Na pot naj bi šlo 19 najboljših igralcev, čeprav bo težko sestaviti kompletno ekipo, ker bodo težave zaradi Matjaža Florijančiča, Zlatka Zahoviča in Primoža Glihe, ki imajo prvenstvene tekme. »Najverjetneje bom poklical tudi Gajserja, KokolAa, Poljška in Boškoviča, Cifer pa ostaja na širšem spisku kandidatov, na katere računam ves čas kvalifikacij,« nam je dejal dr. Zdenko Verdenik. Marjan Horvat Športno-zabavna prireditev v Gornji Radgoni Avgust Prelog športnik radgonske občine 1995 V kulturnem domu v Gornji Radgoni je bila 11. tradicionalna športno-zabavna prireditev Izbiramo športnika ’95, ki jo je pripravila Šport- na zveza Gornja Radgona. Na njej so razglasili najboljše športnike in ekipe za lansko leto ter zaslužnim podelili pokale, priznanja in nagrade. Za najboljšega športnika leta 1995 je bil izbran član Ri- biške družine Radgona Avgust Prelog, državni prvak med posamezniki, zaslužen pa tudi za prvo mesto in osvojitev državnega naslova RD Radgona v državni A-ligi. Za drugega najboljšega športnika radgonske občine so izbrali namiznoteniškega igralca Ra- dgone Borisa Rihtariča, tretje mesto pa si delita članica Karate kluba Radgona Mojca Tuš in član Strelske družine Radgona Milan Svetec. Za najboljšo ekipo so razglasili Ribiško družino Radgona, ki je ekipni državni prvak, drugo mesto je zasedla Strelska družina Radgona, tretje mesto pa sta si razdelili Namiznoteniški klub Radgona in Karate klub Radgona. Za perspektivno športnico je bila izbrana članica ŠD Beltrans iz Gornje Radgone Lea Mauko, za perspektivnega športnika pa član Karate kluba Radgona Iztok Rožman. Za najboljše športnike šolskih športnih društev so izbrali: Aleša Brumna (Mejnik G. R.), Matejo Maruško (OŠ Apače), Ireno Potrč (OŠ Negova), Marjetko nekatere druge akcije. Letos naj bi za športno dejavnost namenili nekoliko več sredstev, vsaj 75 milijona SIT pravi predsednik odbora za šport in rekreacijo’ Občini Tišina - Cankova Emil Sočič. Poleg financiranja športne dejavnosti bodo nekaj sredstev namenili za dokončanje klubskih prostorov na nogometnem sta-dionu na Cankovi in uredili oko lico, za dokončanje slačilnic m ureditev namakalnega sistenan1 Emil Sočič - predsednik odbot’ za šport in rekreacijo v Občini Ir šina-Cankova. nogometnem igrišču na Tišini $ za nabavo pušk in športne opt® me SD Kolomana Flisarja Tis*' na. Dolgoročno pa v občini taZ' mišljajo o pripravi dokument2' cije za zgraditev športnih centf0* na Cankovi in Tišini. V obeh kfa' jih bi radi zgradili teniška igrišč2, V načrtu imajo tudi ustanovit61' ženskega rokometnega klub2. Naredili bodo tudi prioritetni V® stni red športnih programov. , Sicer pa si bodo prizadeval1' da z raznimi akcijami k rekr6® cijski dejavnosti pritegnejo61' mveč ljudi, tako mladih kot st2' rejših. Čeh (OŠ Stogovci) in Francija Verbančiča (OŠ dr. Janka Šlebingerja G. R.). Posebna priznanja za dolgoletno delo v športu so prejeli: Ma Avgust Prelog - športnik gornjeradgoH' ske občine za leto 1995. Fotografija: Jure Zauneker rija Žunkovič, Jožica Zih’ Davorin Slanič, Slavko Ku' mek in Miro Matjašec. Poseb" no plaketo za 50-letnico delo-vanja je prejel Nogomet111 klub Radgona. Nagrado, i#®' novano plemenita gesta, J, dobil NK Negova - veteran1' kije v lanskem letu namen' izkupiček s športno-zabavn® prireditve za gradnjo Osn°v ne šole Negova. Priznanja st prejela tudi Uredništvo lc>Ra _ nega časopisa Prepih in šp°z tni poročevalec Oste BaKd ’ Kot je že tradicija na to* stnih prireditvah, so obisk valci prireditve odkrivali sk ta gosta, priznana slovens športnika. Tokrat sta to bi strelec Rajmond Debevec smučarski skakalec Prin1 Ulaga. Feri Mauc®c ^gstnik, 25. januarja 1996 21 p o rt Maučec Med junaki kegljaškega športa Pogovor s Štefanom Balaškom Pestra strelska tekmovanja V tem času so v polnem teku strelska tekmovanja, ki so v Pomurju telo razgibana, tako po množičnosti kot kakovosti. Pomurje ima namreč kar štiri ekipe v prvi in dve v drugi državni strelski ligi. Poleg tega pa po-tekajo tekmovanja tudi v mednarodni in občinski konkurenci. Tokrat smo se o strelstvu pogovarjali s Štefanom Balaškom, sekretarjem pri Občisnki strelski zveze Murska Sobota, ki je hkrati koordinator za seve-rovzhodno Slovenijo. ' Strelski šport je od pomurskih občin najbolj razvit v soboški občini. Koliko strelskih družin imate? soboški občini deluje 1 5 strelskih družin. Naj jih naštejem: Graničar Cankova, Kolomana Risarja Tišina, Čaplja Domajin-Alija Kardoša Pušča, Lovec Krog, Bakovci, Gančani, Strelec Andrejci, Škorpijon Murska So-oota, Ml Pomurka Murska Sobo-*a. SCT Murska Sobota, Telekom Murska Sobota, Grafičar Murska S°bota in Gederovci.« ' Kako pa imate organizirana tekmovanja v občini in Pomurju? občinski strelski ligi Mur-s^a Sobota tekmujejo ekipe, ki ne Vstopajo v državnih ali pomur-ligi. Tekmovanje poteka v A-ki šteje 9, in B-ligi, ki ima 7 ekip, v to tekmovanje se vklju-cuje tudi SD Jezero iz Dobrovnika. Tekmovanje organiziramo po Urnirskem sistemu. Naša OSZ košarka ---------------- Sobočanke Premagale $ežano ,V prvem kolu tekmovanja kovnice državnega prvenstva v °šarki za ženske za razvrstitev Otl T do 12. mesta, so košarkari-Ce.Pomurja v Murski Soboti po tlakovanju premagale Sežano ?'2: 58 (36 ; 39), vendar težje, ot je bilo pričakovati. Gostje so arnreč večji del tekme vodile, a|(0 da so si domačinke zmago Ugotovile šele v končnici tekme. reba pa je povedati, da je Po-yUrje nastopilo brez Kazminove. .končnici prvenstva namreč 5. ko v ekipi nastopi samo ena Ja igralka. Strelke za Pomurje: ^r°va 12 (7 : 2), Orijeva 7(1: Drožinova 19(8:5), Zotova J8 • 5), Pušenjakova 2 in Hor-atova 8. ?0>rska --------- °sarkarska liga ^ak La Luna krovci K V^. n$anje bil prvi del tekmo-kar^.v.Pomurski moški košar- । Naslov prvaka je pri-vC(,e ekipi La Lune iz Petro-ki je edina brez poraza. ®Varnejšega tekmeca v dru-u Prvenstva 'ma v ekipi ?a0 Udie shopa iz Beltinec, ki 9. aJa le za točko. Rezultati Kr0 n' ^h Sebeborci : Brod da? 76 : 45, Lindau ICL Len-U4 2 La Luna Petrovci 49 : vete, ‘‘.‘Tgona veterani : Sobota va . ai]i 73 : 79, Lindau Lenda-jn 'audia shop Beltinci 60 : b, jj Mutomer : Radenci 0 : 2 9 9 0 694:549 18 Bel- 9 8 I 742:505 17 9 6 3 699:597 15 ^dau r b°rci 9 5 4 564:542 14 Lea' 9 5 4 509:521 14 Sn?Vet' 9 4 5 557: 542 13 Sda,/, 9 4 5 653:650 13 CL 9 3 6 460:612 12 9 1 8 397:699 10 er(-6) 9 0 9 166:224 3 (Karel Glažar) stigma s droge, AIDS 97 89 pa tudi organizira šolska tekmovanja.« - V pomurska tekmovanja se v-ključujejo tudi strelci iz sosednje Avstrije? »V Pomurju potekajo tekmovanja s standardnim in serijskim orožjem. V tekmovanju s standardnim orožjem imamo dve ligi, s tem da se v A-ligo vključujejo tudi strelci iz sosednje Avstrije. V B-ligi pa nastopajo strelske družine, ki imajo več ekip. V pomurski ligi s serijskim orožjem tekmuje 12 ekip po principu dvobojev. Imamo tudi pomursko ligo pionirjev, kjer tekmuje 9, in pionirk, kjer nastopa 5 ekip.« - Kako pa je s strelišči. Jih imate dovolj? »Pomurska tekmovanja potekajo na streliščih v Murski Soboti, Ljutomeru, Turnišču, Radgoni, Ormožu, pri Vidmu ob Ščavnici, v Črenšovcih, Lendavi itn. Strelišč je dovolj.« - Pri svojem delu se gotovo srečujete tudi s težavami? Strelstvo ........... Dober rezultat Tišine V sedmem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je doslej še neporažena ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina gostovala v Ljubljani pri Olimpiji in po zaslugi odličnega državnega reprezentanta Rajmonda Debevca, kije zadel 594 krogov, izgubila s 1739 : 1745 krogov. Klub porazu so strelci Tišine dosegli zelo dober rezultat. Posamezniki pa so zadeli: Branko Bukovec 580, Drago Pertoci 580 in Dušan Ziško 579 krogov. Ekipa SD Štefana Kovača iz Turnišča je premagala Kamnik s 1725 : 1691 krogov. Posamezno: Vili Ravnikar 585, Božidar Draškovič 570 in Robi Markoja 570 krogov. Ekipa A. Hohkrauta iz Trbovelj pa je premagala Ljutomer s 1728 : 1704 krogov. Posamezno: Manuela Rudolf 584, Rajko Robnik 567 in Darko Horvat 532 krogov. Ekipa Bresta je premagala SD Janko Jurkovič.s 1730 : 1698 drogov. Posamezno: Gorazd Kocbek 573, Anton Kocbek 553 in Sebastjan Vajda 572 krogov. V tekmovanju druge državne strelske lige je ekipa Radgone premagala ekipo F. Lešnika Vuka iz Hotinje vasi s 1707 : 1696 krogov. Posamezno: Huber 572, Horvat 565 in Svetec 570 krogov. (AF, FK, AV, DS) Odbojka .................... ——.............. Zmagale le Ljutomerčanke V petnajstem kolu prvenstva v 1. moški odbojkarski A-ligi je Olimpija v Ljubljani premagala Ljutomer s 3 : 0 (15 : 9, 15: 10, 15:6). Ljutomerčani so se v prvih dveh nizih dokaj uspešno zoperstavljali gostiteljem. Ljutomer: Berlot, Kavnik, Šmauc, Belec, Onišak, Grut, Zidar, Rajnar, Savič. (NŠ) V petnajstem kolu prvenstva v I. ženski odbojkarski B-ligi je Ljutomer Zavarovalnica Maribor premagal Mislinjo s 3 : 0 (15 : 8, 15:9, 15 : 12). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Vrbnjak, Kosi, Lukienko, Šoštarič, Kolar, Va-hen, Pirher, Ljubeč, Novak, Kou-dila. Ekipa ŠOU Fitness Panter iz Ljubljane pa je v Murski Sobo- Namizni tenis ■——• Drugo mesto Moravskih Toplic V Ljubljani je bilo finale ekipnega državnega prvenstva v namiznem tenisu za kadete. Sodelovala je tudi ekipa Moravskih Toplic Sobote (Koščak, Šbul, Puhan in Balažič) in po odličnih igrah zasedla drugo mesto. Sobočani so v predtekmovanju premagali Arrigoni s 4 : 0, Olimpijo s 4 : 2, v finalni skupini pa Križe s 4 : 1, Ero s 4 : 2 in izgubili z Ilirijo z 2 : 4. Najboljši v ekipi je bil Koščak, ki je dosegel rezultat 7 : 2, Šbul pa 5 : 3. V tekmovanju dvojic pa Sobočani niso imeli sreče. (M. U. ) »Največji problem so vsekakor finančna sredstva, saj strelske družine ne morejo dobiti pokroviteljev. Zato imamo težave z nabavo oro-žja in opreme. Težave imamo tudi z vodstvenimi kadri, ki jih primanjkuje. V Pomurju tudi razvijamo samo eno vrsto strelstva s puško, ne pa z ostalim orožjem. Premajhno pa je tudi sodelovanje med strelci in lovci -strelci na glinaste golobe«. - V Pomurju imamo tudi nekaj državnih reprezenatntov? »Resje. V Pomurju imamo kar šest državnih reprezetantov, na kar smo lahko ponosni. To so: Sebastjan Vajda, Ma-nuela Rudolf, Branko Bukovec, Robi Markoja, Vili Ravnikar in Božidar Draškovič«. F. M. ti premagala ekipo MTC-SL-RO-TO Soboto s 3 : 0 (15 : 10. 15 : 5, 15 : 8). MTC-SDROTO Sobota: Drevenšek, Zver.Šlebinger, Novak, Kuhar, Moreč, Časar, Cipot. (NŠ, FM) Nogomet ................. Poljšak še v igri Zadnji januarje zadnji rok za prestope prvoligaških nogometašev. Kdor bo zamudil, bo izgubil sezorfo. Seveda pa bo lahko igral za klub, pri katerem je bil nazadnje registriran. NK Mura seje pritožila zaradi razveljevitve pogodbe z Andrejem Poljškom, ki jo je podpisala arbitražna komisija NZS. O statusu igralca Mure bo ta teden dokončno odločal drugostopenjski organ NZS. Kvalifikacijske tekme za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji 1998. Prva skupina: Slovenija, Danska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Grčija. Tekme Slovenije: Grčija-Slovenija (24. 4. 1996), Slovenija-Danska (1. 9. 1996), Slbvenija-BiH (10. 11. 1996), Hrvaška-Slovenija (2. 4. 1997), Danska-Slovenija (30. 4. 1997), Slovenija-Grčija (6. 9. 1997), BiH-Slovenija (10.9.1997) in Slovenija-Hrvaška (11.10,-1997). Drugi termini: Grčija-BiH (1.9. 1996), BiH-Hrvaška, Dan-ska-Grčija (9. 10. 1996), Hrva-ška-Grčija (10. 1 1. 1996). Hr-vaška-Danska 29. 3. 1997), BiH-Grčija (2. 4. 1997), Grčija-Hr-vaška (30. 4. 1997), Danska-BiH (20. 8. 1997), BiH-Danska (8. 6. 1997), Hrvaška-BiH (10. 9. 1997), Danska-Hrvaška (10. 9. 1997), Grčija-Danska (11. 10. 1977) Miro Steržaj dvakratni prvak Jugoslavije Po velikem triumfu, ki ga je Miro Steržaj dosegel na evropskem prvenstvu v Budimpešti, je tudi v letu 1965 potrdil, da je najboljši jugoslovanski kegljač. Osvojil je kar dva državna naslova. Drugič zapored je postal prvak Jugoslavije med posamezniki, skupaj s klubskim kolegom Mlakarjem pa je postal tudi prvak Jugoslavije v dvojicah. Uspešno pa je tudi tekmoval v jugoslovanski reprezentanci na srečanjih s Francijo, Rumunijo in Zahodno Nemčijo. To še posebej velja za dvoboj s Francijo v Strasbourgu, kjer je Jugoslavija premagala Francijo s 5257 : 4860 podrtimi keglji, Miro Steržaj pa je podrl 977 kegljev, kar je bilo le za pet kegljev m-anj od njegovega svetovnega rekorda. Prav tako je uspešno tekmoval tudi na tradicionalnem četve- roboju republik v Celju, na preglednem tekmovanju kandidatov za sestavo državne reprezentance v Domžalah in na ekipnem prvenstvu Jugoslavije, kjer je ekipa Branika iz Maribora zasedla tretje mesto. Tako je bil Miro Steržaj (Branik, Maribor) v letu 1965 po rang lestvici Kegljaške zveze Jugoslavije proglašen za najboljšega kegljača Jugoslavije. Na 12 nastopih je podrl I 1.168 kegljev, ali povprečno 930,6 keglja. Drugi je bil Duje Smolja-novič (Grmoščica, Zagreb) s povprečjem 981,9, tretji Jože Šlibar (Jesenice) z 886,3, četrti Franc Mlakar (Branik, Maribor) s 884,7 in peti Ivan Le-gac (Grmoščica, Zagreb) s povprečjem 878. Mali nogomet Mura druga Nogometni klub Mura iz Murske Sobote je bil organizator tradicionalnega turnirja v malem nogometu za pokal Pepsi cole. Sodelovalo je 8 moštev iz Avstrije, Mad- Karate --------------- Seminar za višje pasove V Murski Soboti je bil 7. tradicionalni seminar v stilskem karateju za višje pasove. Na seminarju, ki so ga vodili Ivan Čerič, V. DAN, Zdravko Romih, III. DAN, in Milan Zadravec, II. DAN, je sodelovalo 128 karateistov iz 17 klubov. Vijoličaste pasove so si pridobili: Andrej Šeruga, Samo Kološa, Dejan Novak, Mitja Voroš, Valdet Topalaj, Mario Kučan, Klaudin Madjar in Robert Je-neš, vsi Murska Sobota. Modre pasove so dobili: Goran Trajbarič, Boštjan Lucu, Zdravko Kovač, Jasminka Kovač, vsi iz Murske Sobote, ter Jože Sabotin, Iztok Rožman in Bojan Fajfer, vsi iz Gornje Radgone. Rjave pa so dobili: Tina Mlinarič, Sašo Pjevič, Robert Sočič, Niko Huber in Peter Kaštrun, vsi iz Murske Sobote. Podmojstrska kandidatka je postala Špela Rujes iz Gornje Radgone. Mojstrski kandidati pa so: Tomaž Mlinarič, Mitja Klemenčič in Miha Tropenauer. (D. Škandali) Desetletnica Kegljaškega kluba Nafta Lendava Kegljači Nafte iz Lendava so v letu 1965 uspešno tekmovali v čakovski kegljaški podzvezi in varaždinski kegljaški zvezi. Na tekmovanju posameznikov bakovske kegljaške podzveze so v ekipnem delu zasedli drugo mesto in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje varaždinske kegljaške zveze. V konkurenci posameznikov, kjer je sodelovalo 66 kegljačev, je zmagal Lendavčan Srečko Grzej s 1684 podrtimi keglji. Poleg njega sta se v nadaljnje tekmovanje v varaždinski kegljaški zvezi uvrstila še tekmovalca Nafte Lebar s 1611 in Škerget s 1607 podrtimi keglji. Na tekmovanju varaždinske Kegljaški klub Nafta iz Lendave je leta 1965 proslavil 10-letni-co delovanja. Na fotografiji udeleženci turnirja v Lendavi. kegljaške zveze je Srečko Grzej z 821 podrtimi keglji zasedel četrto, Lebar pa z 800 keglji šesto mesto. S tem sta si pridobila pravico sodelovanja v sklepnem delu prvenstva Hrvaške. V okviru praznovanja 1O-let-nice Kegljaškega kluba Nafta je bil v Lendavi tradicionalni kegljaški turnir ob dnevu borca. Med 8 ekipami je zmagala ekipa Partizana iz Čakovca s 787 podrtimi keglji pred Prolete-rejem iz Varaždina 769 in Nafto iz Lendave 747 podrtimi keglji. Tekmovanja pa se niso udeležili kegljači Ljutomera, ki so bili prejšnje leto zmagovalec turnirja. Ob desetletnem jubi- žarske, Hrvaške in Slovenije. Zmagal je Varteks iz Varaždina, ki je v finalu premagal soboško Muro z 1 : 0. Drugi rezultati Mure: Mura : Fering 5 : 0, Mura : Drava 3 : 2, Mura : Haladas 1 : 0, Mura : Šturm 2 : 0. Za najboljšega strelca so razglasili Šačerja (Varteks), kije Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je bil organizator drugega mednarodnega krosa za pokal Adidasa. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo 134 tekačev in tekačic iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Med njimi so bili tudi pomurski šprtniki in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje sta se odrezali članici AK Pomurje Sonja Roman, ki je zmagala pri mladinkah, in Marija Števanec, kije bila prva pri članicah. Uspešni sta bili še Polonca Horvat, kije bila druga pri starejših deklicah, in Mojca Meglič, ki je bila četrta pri mladinkah. Omeniti velja še šesto mesto Sama Pelcla pri st. dečkih, osmo mesto Dejana Obala pri mladincih, enajsto mesto Petre Zovnik in štirinajsto mesto Anite Krančič pri st. deklicah. (KG) Fotografija: Jure Zauneker leju pa je bilo v Lendavi tudi mednarodno kegljaško srečanje med ekipama Lovaszija iz Madžarske in Nafto iz Lendave. Zmagala je Nafta z 2342 : 2352 podrtimi keglji. Miro Steržaj tretjič prvak Jugoslavije Miro Steržaj iz Ljutomera, član mariborskega Branika, je s člansko reprezentanco Jugoslavije leta 1966 četrtič sodeloval na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Bukarešti. Moška reprezentanca Jugoslavije je zasedla t-retje mesto in osvojila bronasto medaljo. Primat najboljšega kegljača v Jugoslaviji pa je obdržal tudi na državnem prvenstvu, kjer je zopet osvojil dva naslova. Na državnem član skem prvenstvu posameznikov, ki je bilo v Zagrebu, je Miran Steržaj podrl 1795 kegljev in tretjič zapored postal prvak Jugoslavije. V Ljubljani pa je bilo člansko prvenstvo Jugoslavije v dvojicah. Zopet sta se izkazala Branikovca Šteržaj in Mlakar, ki sta podrla 1843 kegljev in drugič zapored osvojila naslov prvaka Jugoslavije. Steržaj in Mlakar sta bila na tekmovanju razred zase, saj sta bila neprekosljiva. Zlasti je bil odličen Steržaj, kije z 975 podrtimi keglji postavil novi rekord kegljišča Maksa Perca v Ljubljani. Zanimivo pa je, da je bil Mlakar boljši od Steržaja na slovenskem prvenstvu. (nadaljevanje) dosegel 6 golov, za najboljšega vratarja pa Jožeta Špilaka (Mura). Vrstni red moštev: 1. Varteks (Varaždin), 2. Mura (MS), 3. Haladas (Szombatehly), 4. Šturm (Gradec), 5. Drava (Ptuj), 6. Slovan (Ljubljana), 7. - 8.Fering (Avstrija) in Ježica (Ljubljana). 22 vestnik, 25. januarja 1996 dsevi mladosti Kakšen je čevljarski poklic (Pogovor z Gezom Kisilakom) - Zakaj ste se odločili za ta poklic? »Moj oče je bil čevljar. Večkrat sem ga opazoval pri delu. Zdelo se mi je zanimivo, zato sem se tudi sam odločil, da bom postal čevljar.« - Ali ste si sami zamislili obrt? »Da.« - Vemo, da popravljate čevlje. Ali jih tudi izdelujete? »Seveda.« - Kako naredite čevlje? »Najprej izrežem gornje dele. Potem jih sešijem in nataknem na lesena kopita. Zabijem podplate z lesenimi klinci in jih očistim. Za en par čevljem porabim 12 ur dela.« - Ali ste se specializirali za eno ali več vrst čevljev? »Specializiral sem se za več vrst čevljev, kot so: moški, ženski, otroški, ortopedski idr.« - Kako poteka šolanje za čevljarja ? Predmeti so enaki kot za druge poklice. Šolanje traja tri leta. Potem lahko postaneš vajenec. Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Le nekaj vas je odgovorilo, kako je s »kovanjem« zelenega zlata in vsi imate prav. Zeleno zlato ni kovina, ampak tako rečemo hmelju, nekateri pa tudi nasadom kavovcev. Zelenega zlata torej ni možno »kovati«, ampak lahko na primer s pomočjo hmelja varijo pivo. Nagrado za pravilen odgovor pa si je tokrat prislužila MELITA FERENCEK iz Vučje Gomile. Čestitamo! KUPON št. 20- ALI VESTE? Ali veste, kakšna je ženska oblika besede Prlek? Odgovore pošljite najkasneje do 31. januarja in priložite (nalepite ga na dopisnico) tudi kupon, če želite sodelovati v nagradnem žrebanju. Tudi ta doba traja leta. Nato postaneš pomočnik. Po naslednjih treh letih pa lahko postaneš mojster svojega poklica. Izpiti za mojstra so v Ljubljani.« - Ali je težko biti čevljar? ' »Sploh ne. Pozimi si na toplem, poleti pa v senci.« - Se dovolj mladih odloča za ta poklic? »V Sloveniji trenutno ni niti enega vajenca čevljarske stroke.« JOŽE BAGAR in BOŠTJAN RITUPER, OŠ Sveti Jurij Tepežni dan Tega dne sem se že dolgo veselila. K meni sta prišli sestrični Jasmina in Sandra. Bilo je zelo hladno, a smo se vseeno odpravile na pot. Začele smo hoditi po Branoslavcih. S sabo smo imele šibe. Gospodinjo in gospodarja šmo narahlo udarjale, zraven pa govorile: »Friški bote, zdravi bote in vsako nedelo k mesi hote!« Dobile smo denar. Odpravile smo se LETOS SEM BILA I« ZLATI LISICI. MAŠA urška ie rila v slalomu Šesta. •Ml« SLALOMA JE BIL(L EHKM1N0 DOŽIVETJE. ANA FRANGEŽ, 1.8, OS RADENCI tudi v Vogričevce in Radoslavce. Bile smo že pošteno lačne. Kupile smo si sendviče in šoke. Malica se nam je zelo prilegla. Doma smo prešetele denar. Bilo ga je kar veliko. Z mamo sva se odpravili na- Ne onesnažujmo Mokoša Potok Mokoš deli Bakovce na dva dela. Nekoč je v njem tekla voda, v kateri so tudi prali perilo. Voda je bila zelo čista. Leta so minevala in voda je postajala čedalje bolj umazana. Sedaj sploh ne teče več. V njej so razni odpadki, ki so jih odvrgli nepridipravi, katerim čisto okolje ne pomeni nič. Vsako leto imamo čistilno a- Ko je zapadel prvi sneg Padal je prvi sneg. Bila sem ga zelo vesela. To je bilo 4. decembra zvečer. Ko sem prišla naslednji dan iz šole, sem se hitro najedla in naredila domačo nalogo. Še hitreje sem se oblekla, vzela sani in se šla sankat. S sosedom sva skupaj naredila sneženega moža. Oči sva mu naredila iz kamenčkov, na glavo sva mu dala star lonec, v roke pa nastavila metlo. Kmalu je nastala tema. Poklicala me je mama in rekla, da moram domov. Ubogala sem jo, čeprav bi rada še nekaj časa ostala zunaj, ker je bilo na snegu tako zabavno. SANDRA KRIŽANIČ, OŠ Kapela slednji dan v Ljutomer. Kupila s-em si dežnik, nogavice in copate Adidas. KARMEN ŽNIDARIČ, 3. raz. OŠ Janka Ribiča Cezanjevci kcijo. Takrat očistimo potok in okolico. Še bolje pa bo, če se potrudimo in ne bomo odmetavali smeti v potok, ampak v koš za smeti. Le tako bomo obvarovali Mokoš, ki krasi vas. VARUJMO OKOLJE, SAJ JE POMEMBEN DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA! MARINA SREŠ 4. a OŠ Bakovci Veveriček se predstavi Učenci z OŠ Sveta Ana smo bili pred kratkim v Ljubljani. Predstavili smo se z igrico Veveriček posebne sorte. V njej so igrale: Mateja, Jasmina, Damjana, Urška, Natalija, Tadeja, Doroteja in Andreja. Igrica je potekala takole: Veveriček Čopko ni mogel skakati. K njemu je prišel kos in ga učil prepevati. Čez čas je Čopko zares pel. Bilje srečen, čeprav ni znal skakati. MATEJA ŽUPEC 3. raz.OŠ Sv. Ana Bilo je 28. decembra lani. Mama naju je zbudila iz sanj, rekoj »Fanta, zdaj pa bo!« V hipu sva bila budna. Ura je kazala pol dveh. ” dnevni sobi je bilo zelo živahno. Oče in živinozdravnik sta se sklanja-la nad psičko, ki je že povrgla prvega mladiča. Urno ga je osvobodil* ovojnice, pregrizla popkovino in že se je oglasil s tankim cvilečim som. Veterinarje ugotovil, da bo vse v redu in se poslovil. Čez časJe bil na poti že naslednji. »Vzemita v roke brisače, mladiče je treba nežO0 zmasirati in osušiti,« nama je rekel oče. Čudila sva se, kako spretn0 je ravnala z novorojenčki naša Rina. Od kod tako natanko ve, kaj m011 storiti? Mirno je pustila, da smo se ukvarjali z mladičema, saj je la precej dela že s tretjim. Ob pol šestih pa je prišel na svet že šesu. zadnji mladič. Pravzaprav so bile vse samičke. Ena je bila po veli*®" sti prava ’gora’. Poimenovali smo jo Sara, kajti v letu 1995 so m°ra biti imena rodovniških psov na črko S. Kljub neprespani noči smo bili dobre volje ter ponosni na našo psic’ in njena »dekleta«. Mama je ugotovila: »Lepšega novoletnega daT si sploh ne bi mogli želeti.« ANDREJ in IGOR PALlS* Dvojezična OŠ I Lend*v Knjiga Knjiga stara na podstrešju je ležala, dan in noč nekoga je čakala. Mateja pregovore o knjigi je iskalu, z radovednostjo na podstrešje se podala. V temnem kotu kovček star stoji, v njem mnogo različnih je stvari, Mateji oko se radovedno zasmeji, s knjigo v svojo sobo pohiti. V njej našla Je pregovore in vse, I kar močno presenetilo jo je. Učenci DO - slov, po^ OŠ ČrenšoV? Z-------------------------------------------- Glasbena uganka Skladbo Adijo knapi poje Vlado Poredoš, član skupine Or-leki, doma pa je iz Beltincev. Iz bobna smo potegnili dopisnico, na kateri je napisano Dušan Žižek, Lipovci 40, 69231 Beltinci. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop iz Murske Sobote, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: Novice od tu... ... in tam Naštejte vsaj dve slovenski pevki, ki sta mlajši od 20 let? Kupon št. 27 Odgovor:______________________________________________ Odgovore pošljite na naš naslov: Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, s pripisom: Za Pop Rock Noviceee. Pripišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite brati v Pop Rock Novicah. Če ne veste odgovora, napišite samo svoje želje. -----------------------------------------------—------ Preostala polovica legendarne ljubljanske skupine Borghe-sia se je odločila za nov zvok v svoji glasbi, ki je bil prej prepoznaven po njihovi agresivni elektro glasbi. Novi materiali so popolnoma instrumentalni, kar je vizija Alda Ivančiča. Kompaktna plošča se zelo dobro prodaja tudi na Hrvaškem, morda še bolje kot pri nas. ‘kVtVc Naj naj skupina, ki trenutno »raztura« po slovenski glasbeni sceni in tako rekoč nastopa noč in dan, je skupina Orleki. Njihovo dobro glasbo je podprlo in dobro sprejelo tudi Ministrstvo za kulturo. Pravijo celo, da plošča Adijo knapi predstavlja enega izmed vrhuncev letošnje slovenske roc- kovske proizvodnje. George Michael, ki se vraC na sceno, ima precej tež3v. svojim novim videospotom.1^ so ga kritiki opisali kot »PreV^ erotski«. Na njem se vid1-1 gola telesa moških in žensk, h so se največje televizije odl°c. le, da ga izločijo iz predvajaj Pravijo, da morajo biti od? vorni do svojih gledalcev- 'kVc* Največjo vsoto, ki sojo kd koli izplačali kakšnemu ik sbeniku, bo prejela Janet son. Založba Virginia j'E nakazala 90 milijonov d°13 jev- J Do sedaj sta imela rek0 , Madonna in Prince, ki stoP ' družbi dobila 60 milijonov larjev. Janet je s tem do° dve tretjini več, kot je dol” la prej. Bono v Sarajevu ZOOROPA JE RESNIČNOST Bono bi lahko novoletne praznike preživel na kašni glamurozni zabavi ali v kakšni svoji vili, v krogu zvezd in pod žarometi blišča. Vse to pa je zamenjal za porušeno, vojno opustošeno Sarajevo. Temu mestu je pevec skupine U2 posvetil tudi novejšo skladbo Miss Sarajevo, ki jo je posnel z velikim pevcem Lucianom Pavarottijem in skupino Passen-gers. V Sarajevo je prišel na povabilo Muhameda Šačirbeja, ministra za zunanje zadeve BiH. Z njim ni bila skupina U2, ampak njegova žena Ali. Na letališču pa je povedal, da ni prišel igrat, ampak je prišel v to mesto, da proslavi novo leto in novo Sarajevo. Bono pa se Sarajeva ni spomnil samo sedaj, da bi pritegnil pozornost publike, kajti že na turnejah je imel navado, da se je med koncertom kdo v živo javil iz Sarajeva. Ves čas svojega bivanja so Bona in njegovo ženo skrbno pazile »gorile« MUP-a. Bono je v dveh dneh, kolikor je ostal v tem mestu, želel videti vse mesto, pripadnike IFOR-ja, bolnišnico in spoznati tudi nočno življenje. Glede na r-n rr*vi ta C n v n 1 airr. precej živahno. Kako da ne, saj Sarjajevčane poznamo prav po vročem temperamentu. Sprehodil seje po kafičih in opazil, daje glasba veliko glasnejša kot drugod po Evropi. »Popolnoma razumem to glasno glasbo,« je pojasnil Bono; »s tem jeliio nreelasiti zvok granat in spomin nanje.« Seveda pa je Bono moral dati kar nekaj avto- gramov. Popolnoma pa je Bono ostal brez besed, ko je videl porušeno knjižnico, usedel seje na kup kamenja, si prižgal cigareto in se zastrmel v ruševine. Presenetil ga je obupen videz mesta in tako je še kako potrdil svojo tezo o Zooropi. Ni mogel verjeti, da sta Evropa in svet tako ravnodušna do tega me sta, do ruševin kulturne dediščine in popolnega uničenja moralnih vrednot. Bono ni prišel v Sarajevo kot pevec in član skupine U2, tokrat je prišel kot Bono Vox, kot prijatelj. Zato tudi ni hotel zbujati prevelike pozornosti, bil pa je še posebno tiho. ko je v bližini zagledal mikrofone in diktafone novinarjev. Povedal pa je, da bo kmalu prišel tudi s svojo skupino in da bodo naredili velik koncert, ki ga bodo pomnili. Na vprašnje, ali ga je strah hoditi po tem mestu, je odločno odgovoril, da ne. »Ne pozabite, da sem jaz iz Irske, kjer razni napadi, bombe in streljanje niso nič novega.« ^msho-^opski trsrvKA 1. Vladimir Kočoš zec: - To je bila noč 2. Dražen Zečič - Silvija 3. Oliver Dragojevič - Moja tajna ljubavi 4. Boris Novkovič - Emily 5. Alen Vitasovič - Bura Predlog: Neno Belan - Ostani GLASUJEM ZA: ___ AUDIO - VIDEO - 69000 Murska Sot>°ta i Slomškova 43 TELEFON, TELEFAK5' 069/32-465 > vgstnik, 25. januarja 1 996 23 tatira Lendavski pereči Vestnikov urednik Pipaja-nos je velel pregledati vse vinske sode v Klementovi kleti v halužnici. Prepričan je, da so evangeličani uporabili za dostavo Evengeličanskega koledarja v redakcijo ta stari luteranski način za pošiljanje knjig. Recenzija papinskih Stopinj je na že objavljena. V redakcijo J. Je Prinesel v Klekla obleče- 1 otefan Sobočan - Plameniti. * * * Vodji imunitetne komisije Pn soboškem občinskem svetu ujzu Sraki - Zeleni je državni °nnernatorGeza Farkaš - Džu-s^svdi zadnjič zabrusil: »Zele-1 d^tor!« Sraka je medse-nkom svoje komisije uvedel r°go klavzuro, tako da je oral Džugašvili na pivskega ^.JpP^jona Tiborja Cigiita -"mciglia čakati dveinpol uri. Pozdravljeni! O bližajočem se pustu in o tem, kaj je storiti fantom in dekletom, da nam ne bi bilo treba prirejati borovih gostilvanj, sem že pisal. Da pa ne bi mislili, da mi po glavi rojijo same vragolije, naj zapišem, da sem po naravi bolj resen starejši mož, le tu in tam iztirim, kar pa ni le moja slabost. Vse bolj se bliža slovenski kulturni praznik, dober mesec pozneje pa bodo kulturo praznovali še moji madžarski narodnjaki. Ko sem bil mlajši, smo imeli v naših krajih v zimskih večerih vaje za igre Deseti brat, A njega ni, Divji lovec, Črni križ pri Hrastovcem, Razvalina življenja... Zdaj pa smo sami razvalina življenja, ko pa za kulturno udejstvovanje ni časa. Vsaj tako se izgovarjamo. Nekoliko drugače je v madžarskih vaseh, kjer imajo folklorne skupine, ki jih trenirajo plesni učitelji z Madžarskega, in te s plesanjem, vsaj tako se mi zdi, celo pretiravajo. Ni je prireditve, kjer se ne bi vrteli, ni je oddaje Mo-stovi-Hidak, kjer ne bi plesali... Stavim pa, da plešejo tudi doma; vedeti pa seveda ne morem, pod čigavim taktom. Sem se zmotil, ker slutim, da »igrajo« možje, »plešejo« pa ženske? V naši občini smo imeli pri izbiri župana presneto srečo, ko pa je naš Joža priljubljen tako pri Slovencih kakor tudi pri Madžarih in drugih narodnostih. Brž ko je udaril po mizi in si zadal nalogo, da v njegovem prvem mandatu morajo sezidati v Lendavi kulturni dom, je jasno tudi povedal, da to ne bo »madžarski« dom, ampak vseh občanov lendavske občine. Prej so namreč govorili, da bodo Madžari z druge strani meje zgradili kulturni dom za svoje sonarodnjake v Lendavi. Tisti, ki se z avti hočete zapeljati po Mlinsku Moravski župan Franz Ci-d 'Franjoustanavljaplejban-, ' ^Pelniško delo bo prevzel sto"1 *er hoče čim bolj do-n J3nstveno opravljen sprejeti predsednika države Milana io ^a ' Sczonca, ki bo s svo-Pncujočnostjo počastil otvo-n v nove občinske stavbe, če-„ ?v.°0 zaradi tega odložil tir a.pornembnih zunanjpoli-ža"nikih°St°Vanj Pr‘ tUj‘h dr’ * * * terAnM Gerenčer - Bankro-tj ’ s?“°ški župan, je dobil ul-kj atjvno pismo državljanov, Vsk-e 1Z mesta vozijo čez leda-krot njem hoče Ban-bi e{ Postaviti mitnico za po-v ni/16 tnostr|ine> pisci pa mu bili mU p^ei°’ bodo »priče J13 andrejev križ pri progi, vij^3 ne bo skoraj popra- * * * Pr2pndavski Sakači - Vitezi Vrte? a?sF’ °d države in Sveto-Vrst 7. [Onc*a za zaščito redkih Hovf । ^vajo nekaj sto miljjo-dobir s katerimi bi poso-ške JJ^^pjske pogoje člove-vna hKe ali proteusa, kije gla-Hem narnenitost v zabetonira-vim |?ot°ku Črncu pod njiho-se a ,ote'om Adelina. Balada e komponira. * * * aznZ6^3 kakor moč buržo-biti m run’er|ega tiska mora tiskih °C F5yolucionarnih Iju-^arka'0^^’* j® izjavil Štefan Ustnik' ^tefan Harkai in tožil drobtjp4’ ker Je objavil nekaj v°lUcif?C 'Z njeK°ve bogate re-girn ,. aarne kariere. Med dru-boju a'to. da ga je v trdem nekoč rumeno nevarnostjo žar, zanj1®'' revolucionarni Več njt-• je razvadi in »začel je, da : ln kaditi«. Dejstvo pa nekeJe casopis to povzel po aktu (DSMQnodnem s°dnem * * * .^kcih O}13' ' *di je po in-^°rPič r^CUnske dame Etelke nan . ^“l^teke od svo-ca - LisJ^60®83 Jožeta Oster-^estnV6 zaprosil, da mu Ja, ki8aslužbenega avtomobile? hcJ6 Posedaj uporabljal liDi^dbe, zamenja s pa-^žavnei/^.ccv *z po novem Stho u ®bilarne v Lipici. Kot brinjese L^ca s tem ražpo]a’ -tem mu je dal na ? ačevai Se kočijaža, ki da bo n-^estn^? ^torski pogodbi. J3 Pa J?3^ kartice za ben-i?r>ca sl.jc za pašo konj direk- „ a kmetijskih zem-HC^nje n,? razPolago kar pre-.'''hačr^, Vr^ne. Vse to pa z JstVom 'n njenim kme-'ma nobene zveze. ^^ut KONJ OBJEKT: INVESTITOR: PROJEKTANTI: AVTOR IDEJ. REŠITVE- VODJA PROJEKTA: ODG. PROJEKTANT: IZVAJALEC: S SOIZVAJALCI: KULTURNI DOM LENDAVA OBČINA LENDAVA liNSSEi d.o.o. LENDAVA IMRE MAKOVECZ, d.iA MILORAD SAKAČ, d.i.a. BRANISLAV RAJIČ, d.i.a. HS3I® INŽENIRING LENDAVA "GRADBENIK" LENDAVA ulici do blagovnice, naletite na oviro - gradbišče. Pred njim je tabla, na kateri piše, kaj gradijo, kdo je naložbenik in tako naprej. Preberite sami! Ker pa naj bi imel glavni »izvajalec« (drugi so »soizvajalci«) neke finančne težave, je župan sklenil, da bo račune poravnaval neposredno, da ne bo motenj in da bomo ob napovedanem času vstopili v kulturni hram. Lepo, lepo, župan in vinogradnik Joža! Kakšen pa bo dom od zunaj, si ga oglejte na fotografiji! Nekaj več sem sem hotel še zapisati o »pretopitvi« Univerzala v ptujski Mercator, a mi je na voljo le še toliko prostora, da naznanim tole novico: po združitvi so »špricarje« podražili na 75 tolarjev. To pa je nekulturno, mar ne!? NACI Orijentacijski pohot po poteh okupirane Prlekije in Prekmurja Ivan Štuhec, cerkveni Gaber, je nagovoril udeležence pred mariborsko stolnico: Številnim prireditvam in praznovanjem ob prihodu tovariša Papeža v Slovenijo, se pridružujemo z našo akcijo. Veseli nas, da se boste v takem številu udeležili našega spominskega pohoda. To bo naslednji korak sprave med Slovenijo in bratsko državo Vatikanom. Skupaj bomo prehodili pot trpljenja in junaštva. Vodila nas bo preko blagih vzpetin s soncem obsijanih Slovenskih goric do Svetega Jurija. Tam bo potrebno opraviti prvo nalogo. Zmolili bomo en očenaš in izpraznili dva saržerja iz avtomatske puške kala-šnikov. Nato se bomo spustili do Ščavnice, lepe slovenske rečice, ki je dobila ime po ščavi (*), ki ji je podobna. Ob tej bistri rečici bomo prišli do Gajševskega jezera, kjer bo kratka maša in metanje ročnih bomb na traktorsko prikolico. Da se ne bomo izgubili, bomo pot nadaljevali kar ob toku reke Ščavnice mimo ljutomerske tovarne usnja. Tam se bomo pokrižali in vrgli na tovarniško dvorišče solzivec. Prva obratna točka na naši poti bo cerkev na Razkrižju, kjer bo maša v hrvaškem jeziku. Sledilo bo streljanje glinastih talcev v bližnji gramozni jami. Mimo opuščenih Bobrov, kjer straši, bomo nadaljevali do Velike Polane. Tu bo ob tuljenju siren in psov ter zvonjenju zvonov krenila na pot štafetna predaja goreče sveče, ki jo bodo vsakih petsto metrov prevzele sveže in spočite prekmurske device. Cilj bo pri Ledavi v Nedelici, kjer bo druga obratna točka. Tu bomo krstili malčka s kristalno čisto vodo iz najdaljše prekmurske reke in raztresli pepel neznanega junaka. Dodobra razgibane noge nas bodo ponesle ob reki navzgor. Spotoma bomo prepevali nabožne pesmi in s šolskimi minometnimi granatami za zabavo obstreljevali krajevne zanimivosti v Turnišču, Dobrovniku, Renkovcih, Gančanih, Bogojini in Lipovcih. Murska Sobota, tretja obratna točka, nas bo sprejela z vsemi častmi, sendviči in toplimi napitki iz mestne termalne vrtine. V Murski Sobo- ti ne bomo ne molili niti streljali, temveč bomo z ukradenimi kolesi nadaljevali pot na brod pri Krogu. Na prleški strani se bomo prešteli in ocenili, ali nas je še zadosti, da nadaljujemo povratek v Maribor kot organizirana skupina. Če nas bo dovolj, bomo v Radgoni metali petarde v Muro in z nedostojnimi izrazi žalili avstrijske obmejne organe. To bo zadnja obratna točka, od katere bo do cilja v Mariboru potrebno doseči čimboljši čas in hkrati ostati moralno politično neoporečen. Upamo, da naloga ni pretežka, želimo vam veliko uspeha na progi in na juriš. (*po slovensko pomije) Kujski val, odkritosrčno izziva Odkar je policijski minister gospod Štor izjavil, da se ga bodo falotje bali, Janez Drnovšek več ne upa sam iz hiše. Zaprosil je za policijsko spremstvo. Kujski val, da vam bo žal - Dvakola, nova pijača, ki vas uniči. Poskusite vsaj enkrat v življenju nekaj, kar vas zares zadene. Nikoli več ne boste taki, kot ste bili pred tem. - Po polovični ceni prodam dve nerabljeni vstopnici za včerašnji kino. Šifra: dober film. Kujski val, življenjska priložnost - Nemudoma odnesite vaš certifikat v najbližji župnijski urad. Postali boste delničar Nove slovenske cerkve, največjega in najuspešnejšega podjetja pri nas. Pohitite, ker je rok samo dva dni. Radgonski mehurčki Pozdravljene, ljube moje. Vesela sem, da me je urednik pobarval, toda spet nisem zadovoljna. Tako rumeni so bili Mehurčki, Pereči pa modri. Obratno, ljubi moj urednik! Kaj je novega v naši Radgoni? V občinski hiši še vedno iščejo lumpa, ki se je naslajal preko vročega telefona in zapravil kupček proračunskega denarja. In ko sem malo računala, me je skoraj kap. Ta lump je zatelefoniral moji dve letni plači. Saj to je noro, bi rekel Hugo. Po Radgoni pa še vedno odmeva 6. srečanje prijateljev (kaj pa prijateljic?) Prlekov. Ne vem, koliko Radgončanov se ima za Prleke, videla pa sem na naši lokalni televiziji, da je z vlakom potovala iz Radgone zelo mešana družba. Glavno je, da je bilo veselo. In tudi lepo je bilo! V Mariboru so Štajerci iz totega Maribora in Prleki iz vsega sveta častili visok jubilej najslavnejšega Prleka in največjega Prekmurca (po duhu - kot je rekel napovedovalec -da ne bo pomote). No, mnogo Radgončank in Radgončanov pa sploh ni vedelo, kaj se dogaja. Največ jih je bilo prestrašenih, ko je nedeljsko jutro (bolj noč!) ob treh vlakovodja neusmiljeno trobil in piskal, tako da je tudi mene vrgel iz tople postelje. To ni bilo lepo! Prijatelji Prlekov, lahko bi se bolj tiho in bolj vljudno vrnili v našo Radgono. Kaj bo šele drugo leto ali čez dve leti, ko bo invazija vseh Prlekov v našo Radgono. Če bomo zdrave, ljube moje, bomo tudi to doživele in preživele. Na naši televiziji pa sem (ob obveznem nadučitelju!) doživela pogovor še s predsednikom občinskega sveta. Šarmanten (srebrnina na glavi) gospodje preizkušen politični maček, ni kaj! Škoda, da ni di-rektono odgovoril, koliko se zadnje čase pogovarja z županom? Upam, da ju je minilo pubertetniško dopisovanje dveh vodilnih mož. Si bomo še kaj mislile, da je z vama nekaj narobe, gospoda! Je pa bil minuli teden v Radgoni tudi športno obarvan. Baje je bilo lepo na izbiri športnika leta. Jaz pa sem najbolj vesela, da se je med tri moške športnike (v Radgoni ne izbirajo najboljših športnic, sram vas bodi) vrinilo simpatično dekle, osmošolka in karateistka. Za to je treba čestitati in pohvaliti. To se v Radgoni ne dogaja vsak dan. Je pa na pomolu (tako se govori) smetarska in odpadarska vojna. ‘Odpad’ še vedno kvari našo okolico pri stanovanjskih blokih. Že dve ali tri leta se selijo (ven) iz Radgone. Upam, da bo grožnja s sodiščem uspela! Radio »Bačkova« pa ima vedno več poslušalcev, ki so začeli postavljati zelo konkretna in težka vprašanja. Poglejmo ta primer: Vprašanje (poslal ga je zelo znani Radgončan): »Moja žena je kupila psa in zdaj me sploh več ne gleda. Kaj naj storim? Ali je to razlog za ločitev?« Odgovor: »Načelno da - vendar nam še prej pošljite vašo sliko in sliko psa!« Radgonska klepetulja Cene rabljenih avtomobilov Jugo 45 Koral Renault 18 TU Fiat Croma 1,6 1989 1987 1989 39.000 90.000 93.000 3.500 DEM 5.700 DEM 9.000 DEM Na nedeljski sejem rabljenih avtomobilov pri sobo- Golf 1,6D 1986 147.000 7.700 DEM škem Agroservisu so pripeljali le 22 vozil, lastnike Renault 4GTL 1987 63.000 3.200 DEM pa so zamenjala 3. BMW 316 1985 106.000 8.500 DEM Znamka letnik Prev, km Cena VWJetta 1986 150.000 8.700 DEM Jugo Koral 1988 68.000 2800 DEM Škoda Favorit 1993 50.000 8.500 DEM Lada Samara 1989 47.000 5.500 DEM Renault 51) 1991 79.000 9.300 DEM Zastava 128 1988 79.000 3.500 DEM Opel Vectra 1,7D 1991 49.000 19.000 DEM Tenkočutni prevajalci »Včeraj sem gledal neki film,« je rekel Cene ob kavi, »zanima me, če so naši prevajalci neumni ali tenkočutni?« »Kaj za vraga pa spet mlatiš po prazni slami?« je vprašal Janko. Potem je Cene razložil, da v večini ameriških filmov govorijo na moč prostaško. Naši prevajalci pa to na moč omilijo. To se pravi, da obstaja več možnosti, ki so naslednje: Da je pri nas državna ali cerkvena cenzura ali cenzura v televizijskih hišah; da so prevajalci ali neumni ali neuki, da ne obvladajo jezika ali da so hinavci, ki se bojijo pogledati resnici v oči. Sedaj je Janko pokazal že nekaj zanimanja: »Ja, saj res, ,son of bich’ prevajajo s pasji sin ali grdoba grda, .bastard’prevajajo s hudoba ali grdoba. Potemtakem bi človek lahko sklepal, da pri nas ni ne kurb ne pankrtov. O pomanjkanju enih in drugih dvomim. Torej smo družba hinavcev.« Cene je bil sedaj že vidno zagret: »Točno tako, fuck off prevajajo s pojdi se solit in podobnimi neumnostmi. Najbrž še verjamejo v štorklje. ,Bull shit’ pa s packarija ali umazanija ali kakšno podobno bebavo puhlico.« Tudi Mica se je strinjala: »Če že odkupijo film, v katerem se vsak stavek prične ali konča s fuck off, potem naj bodo vsaj toliko moža, da to tudi prevajajo s fuck off, kar je menda vsakomur jasno, če sliši originalni tekst.« Žožo je menil, da gre za hipokrizijo brez primere, licemerstvo hujšega tipa, skratka hinavstvo ali pokvarjeno sprenevedanje: »Se bojimo pogledati resnici v oči, mogoče kdo meni, da se bo kdo pokvaril? Le poslušajte mladino, kako govori.« Še posebno neumno pa se mu je zdelo prevajanje .bastarda ’ s kakšno butalsko zamenjavo. Verjetno prevajalec sam ne ve, da to pomeni mešanca ali nezakonskega otroka, torej nekaj čisto navadnega, običajnega, naravnega, in da je to žalitev šele v prenesenem pomenu. Cene je bil sedaj že popolnoma na svojem terenu: »Besedo ,shit’ prevajajo na vse mogoče načine, le s tisto naravno besedo, kar vsak dan sleherni človek proizvaja v samoti svoje wc celice, ne!« » Vse to je res in drži, toda kaj sedaj?« je hotel vedeti Janko. »Lahko pišemo vsem prevajalcem, da so umski bastardi, torej pankrti duha, ali da se bojijo lastnega blata ali govna, lahko pa vse skupaj prespimo in si mislimo fuck off s takšno inteligenco, ki se boji lastne sence.« »Lahko pa tudi preprosto ugotovimo, da smo licemerna družba hipokritov, ki se boji reči bobu bob,« je dodal Cene piko na i. V trenutku so se vsi posvetili svojim skodelicam, zavedajoč se, da v tej sobi pač ni prostora licemerstvu. Borivoj Repe vestnik, 25. januarja 1996 elevizijski spored od 26. januarja do 1. februarja PETEK 26. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 9.30 Hej, na sneg 9.45 Otroci širnega sveta, ameriška serija 10.10 Larry Adler, angleški glasbeni dokumentarec 11.10 Zgodba o Glennu Millerju, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.20 Svet narave, angleška serija 15.10 Slovenska klavirska glasba 15.45 Zvoki godal 16.15 Kam vodijo stezice, oddaja TV Koper 17.00 Dnevnik 17.10 Lah kih nognaokrog 18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka 18.30 Hugo 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 20.30 Podarim dobim 20.40 Poglej in zadeni 22.20 Dnevnik 22.50 Henry in June, ameriški film 1 .00 Poročila TV SLOVENIJA 2 8.30 Ep v umetnostnem drsanju, moški 9.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija 10.00 Povečava: Glasba in film 11.45 Ko sem bil mrtev, nemški film (čb) 12.25 SP v alpskem smučanju: Smuk (ž), prenos iz Sestriereja 13.30 Ermo, hongkonško-kitajski film 15.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 15.30 Tenis, polfinale (m) 16.30 Aliča, evropski kulturni magazin 17.25 SP v alpskem smučanju: Slalom (ž), 1. tek, prenos 18.20 Po Sloveniji 19.00 Planet Šport 19.55 SP v alpskem smučanju: Slalom (ž), 2. tek, prenos 20.45 V žarišču 21.00 Forum 21.15 Umor v družini, ameriška nadaljevanka, zadnji del 22.00 Studio City 23.00 Novice iz sveta razvedrila 23.25 Nor na reklame 23.50 EP v umetnostnem drsanju, plesni pari POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Med prijatelji, ponovitev -14.30 Gorile v megli, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Mac-Gyver - 19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Dosjeji X: Sence, nanizanka - 21.00 Newyorška policija, nanizanka - 22.00 Odpadnik, nanizanka - 23.00 Velika spletka, film -1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev - 2.00 Videostrani TV HRVASKA1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Prijateljstvo na Dunaju, ameriški film - 14.35 Smešna družina, ameriška nanizanka - 15.05 Poročila - 15.10 Kako gledamo slike - 15.25 Religijski leksikon -15.35 Nemščina - 16.15 Otroški program -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure Kulture - 19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva -20.45 Zabavna oddaja - 21.45 Goli otok, dokumentarna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X, dokumentarna serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.20 Koledar - 14.30 Tenis, polfinale (m) -17.30 Hrvaške županije - 18.00 Turbo Limach Show - 19.15 EP v umetnostnem drsanju, ženske, plesni pari - 21.05 Umor v New Hampshiru, ameriški film - 22.40 Latinica: Transvestiti -23.55 Legenda o Lizzie Borden, ameriški film TV AVSTRIJA! 6.00 Roseanne, nanizanka - 6.30 Otroški spored - 9.10 Naš glasni dom - 9.35 Kdo je tukaj šef? - 10.00 Zima v Ouebecu - 10.25 Veleslam za ženske v snovvbodfdu - 12.00 Tenis iz Melbourna - 12.25 Smuk (ženske), prenos - 13.00 Otroški spored - 15.05 Popeyjev šov - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.10 Golden Palače -17.40 Slalom (ženske), prenos - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Roseanne -19.30 Cas vsliki - 20.00 Šport - 20.15 Mev-žasti policisti ne grizejo, komedija - 22.00 Šport - 22.20 Robocop - 0.05 Čas vsliki - 0.10 Ca-rolina Skeletons, kriminalni film - 1.45 Kalifornijski klan - 2.30 Schiejokvsak dan - 3.30 Dobrodošli v Avstriji - 5.30 Raj za živali TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pravica do ljubezni - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifiornijski klan -15.10 Bogafi in lepi - 16.00 Schiejok vsdak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva, nanizanka - 21.15 Halo, stric doktor! -22.05 Čas v sliki - 22.30 Sodobni časi -23.00 Horizont: Elastični univerzum - 23.50 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju -0.55 Samotar, film - 2.55 Tenis iz Melbourna TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Regionalni program -16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Top model, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 15 minut - 18.00 Okno, magazin -19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.20 Dallas, serija - 21.15 Odločate vi! - 22.15 EP v umetnostnem drsanju - 22.40 Stoletnica filma -0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.05 Plemiča iz Verone, veseloigra - 17.25 Pratika - 17.30 Regionalni program - 18.00 Brookliynski most - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Pesem ptic trnovk, ameriška nadaljevanka - 19.50 Narodopisje - 20.00 Stoletnica filma- 20.40 Tangenta - 21.00 Dnevnik -21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip hop, igra -21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega? - 22.35 Športna stava - 22.50 Arena, zabavna glasba RT L 5.30 Poročila - 5.35 Lepi in bogati - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno opoldne - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Spring-fieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 liona Chri-sten - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Hercules, film - 21.10 V življenjski nevarnosti, kriminalni film - 22.55 Robocop - 23.45 Prijazna družina -0.15 Trde pesti, akcijski film - 1.35 V življenjski nevarnosti, ponovitev - 3.10 Robocop - 4.00 Hercules, ponovitev - 4.45 Johnny Bago SOBOTA 27. JANUARJA TV SLOVENIJA! 7.45 Radovedni Taček: Rog 8.00 Kljukčeve dogodivščine 8.15 Pod klobukom 8.55 Zgodbe iz školjke 9.25 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 9.50 Potovanje v Melonijo, švedski risani film 11.30 Aliča, evropski kulturni magazin 12.30 Godalni kvartet Tartini 13.00 Poročila 14.00 Svet narave, angleška serija 14.50 Tednik 15.40 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 16.25 Starodavni vojščaki, ameriška serija 17.00 Dnevnik 17.10 Pravljica o očetu, ki je delal princeske 17.55 Slovenski magazin 18.30 Hugo 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Show 21.05 Ljubljanica, reka, ki izginja 21.45 Turistična oddaja 22.10 Dnevnik 22.40 Mc Vičar, angleški film 0.30 Poročila TV SLOVENIJA 2 8.50 Poglej in zadeni 10.20 Na apaški meji, ameriški film (čb) 12.25 SP v alpskem smučanju: Smuk (m), prenos 13.30 EP v umetnostnem drsanju, ženske 16.00 Tenis, finale (ž) 17.25 SP v alpskem smučanju: Slalom (m), 1. tek, prenos 18.25 Karaoke 19.25 Na vrtu 19.55 SP v alpskem smučanju: Slalom (m), 2. tek, prenos 20.45 Vse od začetka, nemški film 22.10 Sobotna noč 0.00 Hokej na ledu, NHL ali Starš POP TV 7.00 Videostrani - 9.00 Reboot, risanka - 9.30 Dosjeji X, ponovitev - 11.30 Odpadnik, ponovitev - 12.30 Velika spletka, ponovitev filma - 14.30 Benji - usodna pasja šapa, mladinski film - 16.00 Obraz tedna, ponovitev - 16.30 Avtodrom, ponovitev - 17.00 Neiztrohnjeno srce, romatična drama - 19.00 2,4 otroka - 19.30 24 ur - 20.00 Na jug, nanizanka - 21.00 Krokodil Dundee, komedija - 23.00 Snežna smrt, akcijska drama - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 Videostrani TV HRVAŠKA! 8.55 Poročila - 9.00 Slanko, otroška serija - 9.25 Risanke - 10.00 Koncert - 10.30 Charlie Chaplin, ameriški film - 12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma, mednarodni magazin - 13.20 Pogovor s teologom - 14.30 Risanka - 14.45 Briljanteen, oddaja za mlade - 15.35 Svetovni reporterji - 16.25 Poročila - 16.30 Sinovi neviht - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Kdo pride na večerjo? - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film - 21.50 Cirkus Emmett Kel-ly - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko -23.35 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 12.50 Koledar - 13.00 Turbo Limach Show -14.45 EP v umetnostnem drsanju, ženske - 16.00 Tenis, finale (ž) - 18.30 Dokumentarni film -19.30 Dnevnik - 20.10 Lepa naša: V Drnišu po vojni - 20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okrog sveta, serija - 22.00 Šport - 22.15 TOP 20 TV AVSTRIJA! 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 8.25 Vroča sled - 9.00 Blinky Bill, risana nanizanka -9.30 Disneyjeve risanke - 10.25 Šport - 10.35 Dennis - 11.00 Sobotna igra - 11.40 Popeyjev šov - 12.00 Sobotna igra - 12.25 Kalifornijski klan - 13.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, film - 14.00 Šport - 14.25 Princ iz Bel-Aira -14.50 Superman - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Melrose Plače - 17.15 Mladinska oddaja - 17.55 Šport - 19.00 Sami nesmisli - 19.30 Cas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Luč v temi, prenos dobrodelne prireditve - 22.05 Šport - 23.05 Poslovilni večer VVemerja Schneyderja, prenos - 0.40 Morilec, film - 2.15 Kalifornijski klan - 3.05 Melrose Plače - 3.45 Beverly Hills - 4.25 Tiho je prišla smrt, ponovitev filma TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Neučakanost srca - 11.15 Mevžasti policisti ne grizejo, ponovitev komedije - 13.00 Čas v sliki -13.10 Na svidenje, film - 14.35 Njen prvi rande-vu, film - 16.05 Lavantinska dolina - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Pet žena je enostavno preveč, film - 21.50 Čas v sliki -21.55 Vse je komedija - 0.00 Skrivnost črnega kovčka, kriminalka - 1.20 Tenis v Melbournu TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Mala princeska, ameriški film - 11.35 Narodna glasba - 12.00 Poročila -12.05 Ponovitve - 14.15 Odgovarjamo na telefone - 14.30 Stoletnica filma - 15.00 Superman III., ameriški film - 17.05 Nepričakovano potovanje -18.00 Za boljši jezik -18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Za otroke - 19.30 Dnevnik -20.15 Deklamacija - 20.25 Velika dirka, angleški film - 22.40 Ekskluzivno - 23.00 Leisenboghova prekleta ljubezen, film - 0.35 Neolikani, serija TV MADŽARSKA 2 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Narodnostne oddaje -11.00 Po sledeh B. Orbana - 11.45 Šola sonca -12.05 Glasbene dinastije - 12.30 Olimpijci -12.50 Narodopisje - 13.00 Refleks - 13.05 Avto-magazin - 13.30 Umetniki v vojni - 14.20 Malo Juga - 14.45 Pratika - 15.00 Stiki brez meja -15.30 Trend - 16.00 Naj..., nenavadni rekordi -16.30 Horizont - 17.05 Tenis iz Avstralije - 18.05 Igralec L. Mensaros - 19.05 Familija, zabavna serija - 19.40 Pari v umetninah - 20.05 Bingo -21.00 Glasbena ura - 22.00 EP v umetnostnem drsanju - 22.30 Kaj je novega? - 22.35 Galop na krvavem polju, drama RT L 5.30 Različne nadaljevanke in risanke -10.35 Na krilih pravičnosti -11.00 Power Rangers -11.25 Beethovven - 11.50 NovSpiderman - 12.15 Karete Kid & Co., film - 13.05 Kdo je tukaj šef? -14.00 Življenje in jaz - 14.30 Krepka družina -14.55 Princ iz Bel-Aira - 15.20 Prijazna družina -15.45 Johnny Bago - 16.45 Beverty Hills - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Soundmix, šov - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Prvak proti prvaku, film - 1.35 Trde pesti, film - 2.50 Prvak proti prvaku, ponovitev - 4.20 Melrose Plače -5.05 Bevery Hills NEDELJA 28. JANUARJA TV SLOVENIJA! 8.20 Vodnarček, izraelska nanizanka 8.50 Živžav 9.35 Risanka 10.00 Umetnost dirigiranja 11.00 Ameriška književnost, dokumentarna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, kmetijska'oddaja 12.30 Naša pesem 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.10 Kmetija Slaba tolažba, angleški film 17.00 Dnevnik 17.10 Po domače 18.45 Zatv-kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Izigrati kralja, angleška nadaljevanka, zadnji del 22.10 Nasveti 22.35 Dnevnik 22.55 Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Oxygen, slovenski film (čb) 0.25 Poročila TV SLOVENIJA 2 9.55 SP v alpskem smučanju: Slalom (ž), 1. tek, prenos 11.05 V vrtincu 11.50 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 12.35 Planet Šport 12.55 SP v alpskem smučanju: Slalom (ž), 2. tek, prenos 13.45 EP v umetnostnem drsanju, revija 16.00 Tenis, finale (m) 18.20 Košarka NBA 19.20 Športni film 20.00 Včeraj, danes, jutri 20.05 Razgaljeni mediji, angleška serija 20.55 Očetje in sinovi 21.55 Zgodbe topničarja 22.20 Oko, vajeno teme, angleška drama, 3. del 23.10 Športni pregled POP TV 7.00 Videostrani - 8.00 Smehosned, otroška oddaja - 9.00 Peter Pan - 9.30 Morska deklica, nanizanka - 10.00 Kimba - beli levček, risanka -10.30 Edera, naniznaka - 11.30 Kuhajmo skupaj - 12.00 Med prijatelji, narodnozabavna glasba -13.00 Na jug, ponovitev - 14.00 Krokodil Dan-duee, ponovitev filma - 16.00 Maharadževa hči, nanizanka - 17.00 Veterinarka, nanizanka -18.00 Uspešna firma, drama - 19.30 24 ur -20.00 Prijatelji, nanizanka - 20.30 Urgenca, nanizanka - 21.30 Črni gad, nanizanka - 22.00 Tom-bstone, film - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 Videostrani TV HRVAŠKA! 8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9.00 In to naj bi bilo življenje, otroška serija - 9.50 Risanka -10.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, dokumentarna serija - 10.30 Ponoreli so, otroška serija -11.00 Glasbena skrinjica - 12.00 Dnevnik -12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro- 14.15 Opera Box- 14.50 Vedno v nedeljo - 17.10 Poročila - 17.20 Film -18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Črni gad, angleška nanizanka - 23.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 8.50 Koledar - 9.00 Briljanteen - 9.45 Vidikon -10.30 Nedeljska maša - 12.00 Z jadri okrog sveta - 12.35 Bodyfitness - 12.55 Košarka NBA -13.30 Košarka FIBA SLAM - 14.00 Smučarski show - 14.30 EP v umetnostnem drsanju, revija -16.00 Tenis, finale (m) - 18.30 Peta prestava -19.00 Glasba - 19.30 Dnevnik - 20.10 Brez izhoda, ameriški film - 21.55 Športna oddaja -23.00 Koncert TV AVSTRIJA! 6.00 Nahrbtnik, poln dogodivščin - 6.25 Otroški spored - 9.00 Vroča sled - 9.25 Šport - 9.30 Dennis - 10.10 Otroški spored - 12.00 Superman - 12.45 Športno popoldne - 6.25 Prekanjen prevejanec, film - 18.05 Baldy Man, nanizanka -18.30 Srček - 19.00 Nor nanjo, razvedrilna nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse moje hčerke, družinska nanizanka - 21.05 Tančica, križ in meč, reportaža - 21.55 K stvari - 23.10 Čas v sliki - 23.20 Dvojno življenje Nina Rota, reportaža - 0.05 Fellinijev Rim, film - 2.00 Postopač, film -3.40 Dr. Jekyll in mr. Hyde, film - 5.10 Ceste San Francisca, kriminalna nanizanka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Kenguru, avstralska zgodba, film - 10.30 Čas za kulturo - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik -13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.30 Britanski kraljevi vrtovi, oddaja v 6 delih -15.00 Evangeličanska božja služba, prenos z Dunaja - 16.30 Noč leopardov, reportaža - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Kraj zločina, film - 21.50 Čas v sliki -22.00 Columbo - 23.30 Nevarno srečanje, kriminalni film - 0.15 Navzkrižno streljanje agentov, srhljivka - 1.55 Pogledi s strani - 2.10 Čas za kulturo - 2.40 Videonoč TV MADŽARSKA! 7.35 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin -11.00 Glasbeni butik - 12.00 Poročila - 12.05 Trenutki za srečo - 12.30 Poje Apollonia Kovacs -13.00 Top model - 14.55 Chellenger eksplodira - 15.00 Žnanstveni poročevalec - 15.35 Reformatorski verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.05 Pozabljena dejstva - 17.35 Hol-lywoodsko strašilo - 18.00 Evropa je daleč -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik -20.00 Deklamacija - 20.05 Kumara, politična solata - 20.30 Film meseca - 22.25 Nemogoče? -23.10 Šport TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Kviz - 11.00 Športni program - 13.00 Lengyel-kapolna - 14.00 Posvet - 14.30 Za mladino -15.05 Gimnazijci, serija - 16.00 Tenis - 17.05 Baywatch, serija - 18.00 P. Balazs in njegovi gostje - 18.30 Tranzit - 19.00 Deli telesa - 19.30 Pravljica - 19.45 Mojstrovine - 20.05 Hamlet, angleški film - 22.30 Okolje - 22.35 Beethoven: Trio vd-duru - 23.05 Kaj je novega? - 23.10 Nočno zatočišče, okrogla miza RTL 5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 10.00 Na krilih pravičnosti - 10.50 Ujetniki na otoku časa -11.45 Prijazna družina - 12.50 Vse zaman, film -14.55 Ekipa A - 15.50 Pomorska raziskava DSV - 16.45 Earth 2 - 17.45 Živalski magazin -18.45 Poročila - 19.10 V nedeljo odprto -20.15 Naš očka je duh, fim - 21.50 Spieglov tv-magazin - 22.40 Prime Time - 22.55 Prijazna družina -23.50 Igre gostov - 0.30 Vzornik - 1.05 Dark Shadows - 1.55 Barbel Schafer - 2.50 liona Chri-sten - 3.40 Hans Meiser - 4.55 Eksplozivno -5.15 Zvezdni magazin PONEDELJEK 29. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 9.55 Mačja šola ni prava šola 10.35 Pritlikavčki, angleška nadaljevanka 11.00 Oxygen, slovenski film (čb) 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.50 Utrip 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Zatv-kamero 14.35 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Očetje in sinovi 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Pesek 17.30 Tv-oko, angleška serija 18.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Lingo, tv-igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Poslanska križpotja 21.30 Glive James, dokumentarna serija 22.35 Dnevnik 23.05 Umori, ameriška nanizanka 23.55 Svet poroča 0.25 Poročila TV SLOVENIJA 2 10.40 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.05 Ljudje in zemlja 11.35 V žarišču 11.50 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 12.35 Show 13.35 Sobotna noč 15.35 Studio City 16.35 Športni pregled 17.10 Učitelj, francoska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza, športna oddaja 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Angelsko mesto, ameriški film 22.15 Brane Rončel izza odra . POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovit®* - 12.00 Prijatelji, ponovitev - 12.30 Urgenca, P® novitev - 13.30 Maharadževa hči, ponovitev' 14.30 Tombstone, ponovitev filma - 16.30 P® 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18". MacGyver, nanizanka - 19.00 Roseanne, zanka - 19.30 24 ur - 20.00 Avtobusna post* komedija - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 MJ gnum, nanizanka - 23.30 24 ur, ponovitev - 0'" POP 30, ponovitev - 0.30 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 0°^ jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni P', gram - 11.30 Modul 8 - 12.00 Dnevnik - 1% Ljubezen, serija - 12.45 Cesarjev lovec, avstrl® firm - 14.35 Na poti do šole, otroška serija - 1 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 1®'L Modul 8 - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kri* imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 kaz - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica, č®\ mentarna oddaja - 20.40 Dramski prog* < 21.35 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22"’ S sliko na sliko - 23.05 Film - 0.35 Poročila > TV HRVAŠKA 2 13.15 Koledar - 13.25 Športna oddaja - 1^ Ameriški nogomet - 16.00 Mednarodno dvoran^ prvenstvo v tenisu - 20.10 MurphyBrown, an*5 nanizanka - 20.40 Hrvaška in svet - 21.30 Ev -nogomet - 22.30 Glavni igralec, serija - 23' Koraki, glasbena oddaja TV AVSTRIJA! 6.05 Gospod Rossi išče srečo, risani film - "tj Otroški spored - 9.00 Naš glasni dom - 9.25® dy Man - 9.50 Ekipa A - 10.35 Vesoljska la# o, terprise - 11.20 Samo ne postati milijonar, k* dija - 13.00 Otroški spored - 15.05 PopeyieV^ - 15.30 Mini čas v sliki - 15.35 Vesoljska la#', terprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Golden p#^ 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, 2® ( vnica iz strasti - 19.00 Roseanne - 19.30 Ua ■ sliki - 20.00 Šport - 20.15 Midnigt Run: P®L do polnoči, akcijski film - 22.15 Zakon moči. K® nalni film - 0.00 Čas v sliki - 0.05 Maščevanj sladko, komedija - 1.25 Kalifornijski klan - 'L, Schiejokvsak dan - 3.10 Dobrodošli v Av®w 5.05 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasi I TV AVSTRIJA 2 ( 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konji®®, 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak %. 12.00 Čas v sliki - 12.10 Šiling - 13.00 On® f cija - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 K® j nijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 vsakdan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobro® Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v ’ , 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ana ženska gre svojo pot, razvedrilna nanizanka - 2 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Kulturni - 23.00 Pionir filma Hans Curlis - 23.45 Le®^, film - 2.20 Čas za kulturo - 3.05 Pogledi 3.10 K stvari - 4.15 Tančica, križ in meč -deonoč TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -ročila - 9.10 Taksi, serija - 9.30 Dopoldne^ Disneyjeve risanke - 12.00 Poročila - l^o,^ i - 12.25Telepakk- 12.55 Gospodarska ' - 15.00 Poročila -15.10 Pomoč v duševni ® p? 15.20 Matematika - 16.00 Poročila - 1° ■$' nar je sveta vladar - 16.30 Angleško P0®^ 17.00 Za otroke - 17.30 Ženski magazin'.$ w Overi - 18.10 Begavčki - 18.15 Posel '.pjl Kviz - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik -Deklamacija - 20.15 Zaupni spisi FBI-a ' Panorama - 21.40 Serijski film - 22.35 čas - 23.00 Govori se, politični debatni Pr®y 23.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 tlEr 17.10 Uvod v izdelavo filma - 17.50 18.00 Regionalni program - 18.15 - n?nS ^i P? ročevalec - 18.45 Telešport - 19.00 S# or ^Pc''a ~ 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro . 1 T00 Poročila - 10.05 Izobraževalni pro- Uube2e ,3° Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 r?' 14 i^a ' 12,45 Penny Kot sanje, britanski 'v.loi '35 Domače živali - 15.05 Poročila - ir J^vaini program - 16.15 Otroški pro-; seriia ^^Ka danes - 17.45 Kristalni im-Jn^Dn 18,15 Kolo sreče-18.50 Denarnica wi 5Tv n n'k ~ 20-10 Dokumentarna oddaja -37 naslik rament - 22.15 Dnevnik - 22.35 S <3-35 p0^ 23.05 Strasti, dokumentarna serija -&^SKA2. Mednar~1515 Koraki, glasbena oddaja -ki b UrnBnar°čn° dvoransko prvenstvo v tenisu -amL?3a. serija - 21.00 Čmo-belo v barvah: - n6r|škifiim ^^ai - vJ'' 6-25 Otroški spored - 9.00 Naš kal0,35 Vso j25 Kdo ie tukaj šef? - 9.05 Ekipa A red n Prev«?0 ska ladia Enterprise - 11.25 Pre-15,05 one°’ Komedija - 13.00 Otroški spo- ' tv 5 Ves |.°Peyjev šov -15.20 Mini Čas v sliki 18,15 ZHt Ska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A °r. o dekleta ’ 1740 Kdo je tukaj šef? -bne _/U|nova, zdravnica iz strasti - 19.00 % Senčni i9'30 čas v sliki " 20,00 ^Port * 22.qc J?vec, film - 21.10 Reševalna po-k|a? ' 23 4t.~“ast, erotična srhljivka - 23.35 Cas aJ /2qq UA2 ^n^SathM ' 9,05 Um°ri 80 nien konjiček -s|iki Čas >/ ' 11 -00 Schiejok vsak dan - VJ3.1O - 12.10 Tema - 13.00 Časv ^rijičoL^P^hs vprašanja - 13.40 Umori so ' 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI-a -21.10 Reportaže - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 V kraljestvu, nanizanka -23.55 Piknik z belim možem, kratek film - 0.05 Plesalec, film - 1.10 Čas za kulturo - 1.45 Pogledi s strani - 1.55 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Ljubezen na preizkušnjo, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Biologija - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena zemlja -16.25 Krvava irska nedelja - 16.30 Top model -17.00 Za otroke - 17.25 Hitler postane kancler -17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 18.55 Za otroke -19.30 Dnevnik - 20.20 Splošna nevarnost, serija -21.10 Studio '96 - 22.00 Čapajev, sovjetski film (čb) - 23.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.30 Naša narava - 17.00 Hotel Paradiž, serija -18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Muza - 20.10 Analgetiki, dokumentarni film - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Torek 21, kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv -22.30 Kaj je novega? - 22.35 Kaj je novega? -22.35 Čar športa - 0.05 Bangkok Hilton, serija RT L 5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00 Poročila - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poročila -6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano -17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvoni napor, film - 21.15 Detektiv Hanks - 22.10 Quincy -23.05 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno SREDA 31. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 10.10 10.25 10.50 12.30 13.00 13.05 13.35 15.30 16.20 17.00 17.10 18.00 18.35 19.00 19.10 19.30 20.05 20.40 22.35 23.05 23.55 0.45 Moj dežnik je lahko balon Skok med zvezde, novozelandska nanizanka Roka rocka Naša pesem Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Gore in ljudje Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Dnevnik Male sive celice, kviz V najboljših družinah, norveška nanizanka Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka Dnevnik Gospod Bean, angleška nanizanka Film tedna: Brata in sestri, italijanski film Dnevnik Umori, ameriška nanizanka Kraljestvo, danska nadaljevanka, 4/5 Poročila TV SLOVENIJA 2 12.20 12.50 13.20 14.50 16.30 17.05 18.00 18.45 19.15 20.05 20.35 21.40 22.10 22.25 Prisluhnimo tišini V žarišču Giselle, balet Kmetija Slaba tolažba, angleški film Gospod Bean, angleška nanizanka Umor v družini, ameriška nadaljevanka, zadnji del Po Sloveniji Izobraževalna oddaja V vrtincu V žarišču Športna sreda Evropski pokal v košarki, Olimpija: Zrinjevac, prenos Pomenkovanja Evropski video ples Koncert simfonikov RTV Slovenija POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev -13.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev - 14.00 Točka pravice, ponovitev - 15.00 Ograje našega mesta, ponovitev - 16.00 Avtodrom, ponovitev - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Vesoljske zagate, komedija - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Obraz tedna -23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Anin vrt, kanadski film -14.35 Frida, otroška serija - 15.05 Poročila -15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Virus - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Ekran brez okvira - 21.45 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.50 Koledar - 16.00 Mednarodno dvoransko prvenstvo v tenisu - 20.10 Affaren, nemški film -21.40 Serijski film - 22.35 Kontakt, glasbena oddaja TV AVSTRIJA! 6.05 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.00 Naš glasni dom - 9.25 EkipaA - 10.10 Vesoljska ladja Enterprise - 11.00 Midnight Run: Pet dni do polnoči, film - 13.00 Otroški spored - 15.25 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Golden Palače - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinovaj zdravnica iz strasti - 19.00 Roseanne - 19.30 Cas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Peščeni mož (Sandmann), srhljivka -21.55 Policijski klic 110, film - 23.25 Cas v sliki -23.30 Nevarno srečanje, kriminalni film - 0.40 Kalifornijski klan - 1.25 Schiejok vsak dan - 2.25 Dobrodošli v Avstriji - 4.25 Strast, erotična srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan - 12.00 Čas vsliki - 12.10 Senčni lovec, film -13.00 Časvsliki -13.10 Na kraju samem - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Časvsliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija v sliki -19.30 Časvsliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Idealni kandidat, film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Časvsliki - 22.30 Zgodbe o budizmu: Lama - 23.40 Budizem v Avstriji - 23.55 Poti budizma - 0.20 Sanje Akira Kurosawa, film - 2.15 Čas za kulturo - 2.50 Pogledi s strani - 2.55 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška tv - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Kariera nekega sleparja, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Zgodovina - 16.00 Poročila - 16.05.Padec Stalingrada - 16.10 Zelena žaba - 16.30 Top model -17.00 Za otroke - 17.30 1000-letnica samostana Pannonhalma - 17.55 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -18.55 Za otroke - 19.15 Televideo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Deklamacija - 20.20 Dosje - 20.55 J. B. Kennedy, ameriški film - 23.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Evropa - 16.00 Šef, tv-igra - 17.15 Pratika - 17.20 Risanka -17.30 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska danes - 18.45 Klip mix -19.05 Cesar Portugalije, serija - 20.05 1956 po 40 letih - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Večna zveza - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega? - 22.35 Winne-tou, kratki film - 22.55 To je postalo iz Amerike -22.35 Zvezdni utrinek Sternberg, avstrijski film RT L 5.35 Lepi in bogati - 6.05 Prijazna družina -6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Sprinfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri čas, slabi časi - 20.15 Na dnu, film, 1. del - 21.05 Tv-namig -21.15Nadnu,2.del-22.10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno ČETRTEK 1. FEBRUARJA TV SLOVENIJA! 10.10 Uganke med nitkami 10.30 Batman, ameriška nanizanka 10.55 11.25 13.00 13.05 14.10 15.00 16.20 17.00 17.10 18.00 18.35 19.10 .19.30 20.05 20.40 21.30 22.30 22.55 23.10 0.00 Ko ugasnejo luči: Ščurki Po domače Poročila Kolo sreče Olive James, dokumentarna serija Poslanska križpotja Znanost, kanadska serija Dnevnik Živžav V najboljših družinah, norveška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Norec v množici, ameriška nanizanka Tednik Posvečeno Elli Fitzgerald, francoski dokumen- tarec Dnevnik Poslovna borza Umori, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 11.55 12.25 12.55 13.45 15.05 16.35 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 20.35 21.25 22.15 23.10 Izobraževalna oddaja V žarišču Ljubljanica, reka, ki izginja Športna sreda Beetlejuice, ameriški film Norec v množici, ameriška nanizanka Izigrati kralja, angleška nadaljevanka, zadnji del Po Sloveniji Izziv, poslovna oddaja Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike V žarišču Okus po zločinu, angleška nanizanka Univerze Umetniški večer Edward Albee, angleška dokumentarna serija Večer jazza POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Edera, ponovitev - 14.30 Vesoljske zagate, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Prostori v srcu, film - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Policisti, nanizanka - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Veseli glasbeni četrtek - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Steblo razdora, francoski film - 14.35 Za otroke - 15.05 Poročila - 15.10 Hrvaška cerkev v Rimu - 15.40 Knin -hrvaška srednjeveška prestolnica - 16.15 Veseli glasbeni četrtek - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja - 19.05 Klub d.d. - 19.30 Dnevnik -20.10 Smrt Jugoslavije, angleška serija - 21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Triler - 0.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar - 15.00 Ekran brez okvira -16.00 Mednarodno dvoransko prvenstvo v tenisu - 20.10 Kitajska plaža, ameriška nanizanka -21.00 Reševalna 911, serija - 21.55 Od 16 do 24, oddaja o filmu - 22.25 Repulsion, britanski film TV AVSTRIJA 1 6.05 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.00 Naš glasni dom - 9.25 Kdo je tukaj šef? - 9.50 Ekipa A - 10.35 Vesoljska ladja Enterprise -11.25 Balduhin za suhega plavalca, komedija -12.50 Salve smeha - 13.00 Otroški spored -15.25 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 EkipaA - 17.15 Golden Palače, razvedrilna nanizanka - 17.40 Kdo je tukaj šef? -18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti -19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Komisar Rex - 21.05 Pa prav Chicago! -21.50 Cobra - 22.35 Afera Thomasa Crovvna, kriminalni film - 0.15 Čas v sliki - 0.20 Uporniki z ladje U. S. S. Caine pred sodiščem, film - 2.00 Kalifornijski klan - 3.45 Schiejok vsak dan - 5.40 Raj za živali TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 RADIO MERSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Ki-noventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6 25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Evropa v enem tednu, BBC - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.50Zamurjenci, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo -8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -810 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Vonj po bencinu -oddaja o avtomobilizmu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Minute za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Prijatelji gora - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža -23.50 Rojstvo Evrope - 0.45 Čas za kulturo -1.25 Pogledi s strani - 1.30 Moderni časi, znanstveni magazin - 2.00 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Marienhof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Te-lepakk - 13.25 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Sotrpini - 15.20 Književnost -16.00 Poročila - 16.05 Virtualna kavarna -16.25 Khomeini se vrača - 16.30 Top model -17.00 Za otroke - 17.25 Televideo - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Klip mix - 19.30 Dnevnik - 20.20 Sosedje, serija - 20.55 Frideriku-sov show - 22.50 Politični debatni program -23.25 Ameriška glasba - 23.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.10 L. Markuš, ponovitev - 16.05 Obvezno čtivo za šolarje - 17.00 Družinski zdravnik -17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 Mac Gyver, serija - 20.00 Dandanes - 20.15 Gledališki festival v Bukarešti -21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.20 Kriminalistični magazin - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega? - 22.35 Stoletnica filma: Ukradeni portreti RT L 5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00 Poročila - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poročila -6.35 Dobri čas, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8,00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Med nami - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Zdravnik, ki mu ženske zaupajo -21.15 Straža - 22.15 Brez izhoda, akcijski film -0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Chrsiten - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Oaj, kak san zluf-to ... nogomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne -22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Iščemo za vas -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni program MV - 19.30 Mursko-morski val -22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro -6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-ja- 12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja-12 30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila- 14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč 26 vestnik, 25. januarja 1996 estri i k zavarovalnica triglav « območna enota Murska Sobota Lendavska 5, tel.: 069/31-650-------- TO NI RAZPIS, JE VABILO! Uvedli smo več novih oblik ŽIVLJENSKIH, RENTNIH in POKOJNIN- SKIH ZAVAROVANJ in pripravljamo še več novosti. Za posredo- vanje ponudb teh zavarovanj VABIMO K SODELOVANJU: • več ambicioznih, sposobnih in dinamičnih ljudi, ki jih veseli delo z ljudmi in na terenu, z dokončano najmanj štiriletno srednjo šolo; • za sklepanje zahtevnejših zavarovanj želimo pritegniti tudi nekaj sodelavcev z višjo ali visoko izibrazbo in morebitnimi izkušnjami na komercialnem področju. /INOKS ♦ PODJETJE ZA TRŽENJE IN PROIZVODNJO l»K| ČERNELAVCI d.o.o. Vo J GORIČKA 150, 69000 MURSKA SOBOTA K sodelovanju vabimo INŽENIRJA STROJNIŠTVA - PRIPRAVNIKA Od kandidatov pričakujemo: sposobnost organizacijskega dela in strokovnost. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov podjetja v 8 dneh po objavi razpisa: INOKS, d. o. o. ČERNELAVCI, GORIČKA 150 Tel: (069) 21 174, 32 999 TOREJ! • Če vas veseli delo z ljudmi, želite dober zaslužek, ki je odvisen od vašega dela, delovni čas, ki si ga načrtujete sami, možnost napredovanja, imate avtomobil ter ljubite novosti in spremembe - SE OGLASITE! • Posebej bomo veseli prijav iz območja občin Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer in Radenci! DPN 1 tXtU3AUnOMH z NffHMIČMINAMI IN nCOVINO UK d.o.o. LjuDiiJna SEPING d.o.o.____________________________ Podjetje za inženiring, projektiranje In ekologijo 69000 Murska Sobota, Slovenska ulica 25, tel.: 069.31.680, fax: 069.32.320 V Šalovcih nastaja nov občinski center - v poslovno-stanovanjskem objektu, ki ga gradimo, bodo nova pošta, prostori Zavarovalnice Triglav, trgovina KZ Panonka, trgovina s tehničnim blagom ... Najuspešnejši bodo postali naši stalni sodelavci. Vaše prijave z vsemi dokazili pričakujemo v 14 dneh. NIČ NI TAKO VARNO, DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVANJA! Na voljo so še manjši lokal v pritličju, dva manjša lokala v nadstropju in nekaj stanovanj. Interesenti imajo sedaj še možnost, da lokale in stanovanja oblikujemo in zgradimo po njihovi želji. Ugodne cene, izjemne možnosti posojila. Informacije: SEPING, d. o. o., Murska Sobota, Slovenska ulica 2$ - g. Jože SRAKA, dipl. ing. arh., tel. 31 680, 31 681- “Zdaj se znam BRANITI sama!” zunanjost devetnajstice, njena moč in nepridiprava zlahka zvabijo v nečedne posle. Zato se je zapeljiva Renaultova najstnica odločila, da ne bo skrbela le za dobro počutje in varno vožnjo svojih potnikov, pač pa tudi za samoobrambo. Renault 19 ima odslej vgrajeno alarmno napravo! Avto boljši cena nIzja. Prikupna udobje Sedaj že za 16.500 DEM- Avtomobili Hvundai Accent so bogato opremljeni, zmogljivi varni in udobni. Kupite Jih lahko tudi na kredit ali leasing Garancija za vse modele velja tri leta ali 100.000 prevoženih km PRODAJA: RENAULT 19 RENAULT Za dolgo bo zapeljal tudi vas. KENAUtr priporoča .IT AVTO ŽIVLJENJA AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 30, 69000 MURSKA SOBOTA, tel.: 069/32-065 HYUnDF” Podre stvari so ta h ko tudi poceni! E. Ponudba velja do prodaje zalog! od 25.1. do 17.2. MERCATOR, NAJBOLJŠI SOSED ^nirano CEKIN belsatf* i!AREUČNA MARMELADA •4JOCP- JEDILNO OLJE CEKIN 11, "Oljarica", Kranj » POSEBNA BELA MOKA 1 kg, Žito - Mlini MARELIČNA MARMELADA 870 g, Kolinska MLETI SLADKOR 200 g, Mercator - Emba Recept za dobre domače krofe 159 Poraba: l kg moke. 6 dag kvasa, 1/4 I mleka in 1/4 1 smetane. 10 rumenjakov, 1 jajce. 10 dag sladkorja, pomarančna ali limonina lupina, malo muškatnega oreška, sol, 4 žlice nima, 15 dag masla, marelična marmelada, olje za cvrenje. sladkor za posipanje. Moko presejemo. Postavimo kvas. Rumenjake, jajce in sladkor penasto umešamo. Sesekljamo ali naribamo pomarančno ali limonino lupino, nastrgamo orešek. Pogrejemo mleko in smetano, daje oboje mlačno. Iz moke, vzhajanega kvasa, umešanja. mleka in smetane stepemo testo. Testu dodamo stopljeno maslo.Testo za krofe mora biti mehko, sicer'so krofi težki. Testa ne ugnetamo, temveč stepamo. Ne dvigamo ga visoko, da ne nastanejo luknje v testu in s tem tudi v krofih. Stepamo prav nadrobno. Ko se testo loči od posode in kuhalnice, ga pokrijemo in denemo na primerno toplo mesto, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko ali prt. Razvaljamo ga za pol prsta na debelo. Z obodcem za krofe izrežemo kroge. Na polovico krogov damo v sredino žličko marmelade. Z drugo polovico krogov prve pokrijemo. Pri tem obračamo testo tako, daje zgornji del obrnjen proti nadevu. S prsti oba kroga ob robu stisnemo in obrežemo z malo manjšim obodcem. Robova morata biti dobro stisnjena, da marmelada ne uhaja, kupček mamelade pa natanko v sredini, da se krofi zaradi izgubljenega ravnotežja ne prevračajo pri cvrenju. Krofe zložimo na pomokan prt dva prsta narazen. Pokrite pustimo, da vzhajajo. V kozico denemo za tri prste olja in ga razgrejemo. Cvrenje najprej poskusimo z enim samim krofom. V olje ga spustimo tako, da pride vrhnja, bolj vzhajana stran najprej v olje. Posodo pokrijemo in cvremo. Ko se lepo zarumeni, ga obrnemo in ocvremo še po drugi strani. Pravilno vzhajani krofi se potope v olje do polovice, zato nastane, ko krofe obrnemo, venček. Premalo vzhajani pa se potope nad polovico in venčkov ni. Preveč vzhajani krofi se v olju obračajo. Pri prevročem olju testo prehitro porumeni in je neprepečeno. Poskusimo s pletilko. Zabodemo jo v krof od strani. Če seje testo prime, ni dovolj ocvrto. V kozici naj ne bo preveč krofov, da se ne bodo dotikali. Ocvrte polagamo na cedilo ali pivnik in še vroče potresemo s sladkorjem. Ne polagamo jih drugega vrh drugega, ker se pomečkajo. Vroči krofi veljajo za delikateso, mrzli so pa laže prebavljivi. REČEH POVZET IZ KNJIGE SLOVENSKE NARODNE JEDI estnik OMV-ISTRA Po vsej Sloveniji! NOVI BENCINSKI SERVIS OMV-ISTRA LJUTOMER BENCINSKI SERVIS MINI MARKET GOSPODINJSKI PLIN BISTRO KURILNO OLJE AVTOMATSKA AVTOPRALNICA VSAK DAN OD 5.30 DO 22.30 URE. •HIV ISTRABENZ AR - HOLDING, Gornja Radgona, d. o. o., Ljutomerska 29, Gornja Radgona ARCONT, Gornja Radgona, d.o. o., Ljutomerska 29, Gornja Radgona ARAVTO, Gornja Radgona, d, o. o., Ljutomerska 29, Gornja Radgona OBVEŠČAMO vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce zgoraj navedenih podjetij ter vseh predhodnih organizacijskih oblik (upravičence), daje Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila naše programe lastninskih preoblikovanj podjetij. V skladu z objavo v dnevniku Večer z dne 20. 01. 1996. v UR 1 z dne 19. 01. 1996 in na oglasnih deskah podjetij pozivamo upravičence k vpisu in vplačilu delnic iz interne razdelitve in notranjega odkupa (certifikati, potrdila na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač, gotovina ), ki traja od 20. 01.1996 do 20. 02. 1996. AR - HOLDING, d. o. o. ARCONT, d. o. o. ARAVTO, d. o. o. Gasilsko društvo Murska Sobota SERVIS GASILSKE OPREME Murska Sobota, Cankarjeva ul. 75 Obiščite nas, ponujamo vam naslednje storitve - pooblaščeno vzdrževanje gasilnikov PASTOR, GLORIA in TOTAL, - prodaja gasilnikov PASTOR, GLORIA, TOTAL in druge gasilne opreme, - pooblaščeni tehnični nadzor hidrantnega omrežja, - pooblaščeno servisiranje in popravila motornih brizgaln ZIGLER in ROSEN BAUER, - servisiranje in popravila gasilske opreme in gasilskih vozil, - storitve z gasilskotehničnimi sredstvi, - prevoz pitne vode, črpanje vode in drugo, - možnost prenosa in priključitve požarnoalarmnega signala v dežurni center operativne enote. Gasilsko društvo Murska Sobota, SERVIS GASILSKE OPREME Cankarjeva ul. 75, p. p. 188, Murska Sobota Pokličite nas, tel. št. je 22 938 Na osnovi pogodbe z dobaviteljem-podjetjem EXPORT- IM PORT Finančni ingeniring j-APA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540 ODPRTO: TUDI Ml V POMURJU ______ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure- NAJVECJI PRODAJALK VOZIL LADA V SLOVENIŠ Kappa iščemo poslovne partnerje, ki bi svoje prodajalne v - KRŠKEM, VELENJU, MURSKI SOBOTI -v strogem centru mesta (velikost cca. 40m2) namenili za prodajo športnih oblačil blagovnih znamk KAPPA, INVICTA. • avtomobili v zalogi • obrestna mera že od 6,8 % Otvoritev 15.3.1996 —— Informacije in prijave v roku 8 dni v: — JEKLO V TEHNA MARKETING Strossmayerjeva.30, Maribor, tel, 062/20-840, fax: 221-535 Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 V najem damo poslovne prostore, velikosti 70 m2, v Serdici ob cesti Rogašovci-mejni prehod Kuzma. Informacije po telefonu: 57 056. I ia/1 F Kitili • KREDITI BREZ POLOGA (TUDI ZA RABLJENA VOZILA! OD 5 LET • NAJUGODNEJŠI LIZINI! ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE • PRODAJA PO SISTEMU STARO Zi N0’11 OB NAKUPU podarimo POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič * rezerni deli * avtomehanika • avtokleparstvo * vulkanizerstvo vestnik, 25. januarja 1996 R 29 motorna vozila LADO NIVO, 4 x 4. prodam. Tel.: 22 805.m5748 TOVORNI AVTO MAN 9192, PREKUCNI, s prednjim pogonom, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 42 302. m5749 RENAULT GTL, letnik 1992, prevoženih 40.000 km. prodam. Tel.: 57 515. m5751 PEUGEOT 309, letnik 1990 in Golf L3, letnik 1990, prodam. Tel.: 21 040. m5754 HYUNDAI PONV, letnik 1993, prevoženih 32.000 km. prodam. Tel.: 32 885.m5755 FORD FIESTA 1,3 i D1SCO. star tri 18.000 km, radio, zavesice Ko-smos, modre barve, odlično ohranjen, Prodam za 15.000 DEM. Tel.: 82 077. m5762 FORD ESCORD CLX. letnik 1994. JUnij, prodam. Janko Geder, Norički Vrh 4, G. Radgona. m5763 MAZDO 323 F, 1,6, 16 V. letnik 1991, prvi lastnik, prodamo. Tel.: 61 623. m5764 MAZDO 323, 1,6, 16 V Sedan, letnik 1990/91, prva lastnica, prodamo. Tel.: 61 623. m5764 FORD SIERO 1,8 LX, s katalizatorjem, letnik 1989, ugodno prodam. Tel.: 42 092. m5778 BMW 320 i prodam. Filovci 1. m5788 GOLF JX diesel, star deset let, registriran celo leto, prodamo. Flegar, Gradišče 39 ali tel.: 46 344. m5789 ZASTAVO 128, prevoženih 65.000 km, prodamo.^el.: 77 095. m5799 živali Zaradi prostorske stiske prodamo farmo južnoameriških činčil v celoti ali posamezno in osebni avto Citroen AX, letnik 1988. Tel.. 22 386.m5587 JELEN EXPORT-1MPORT, d. o. o. MURSKA SOBOTA, Kocljeva 14 objavlja RAZPIS za prosto delovno mesto DIREKTORJA (tarifni razred VII) „ kandidati morajo izpolnjevati naslednje POGOJE: 'Višješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse na Primernem delovnem mestu ali 'Srednješolska izobrazba trgovske smeri in 10 let prakse. ROK ZA PRIJAVO je 15 dni po objavi. „ kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi. Prijave pošljite na naslov: JELEN EXPORT-IMPORT, d. o. Kocljeva 14, 69000 Murska Sobota , z oznako »za razpis Prostega delovnega mesta direktorja«. CLAAS - EIBL + W0NDRAK * O sedaJ v posebni ** ponudbi Zimsko znižanje pri avstrijskem generalnem zastopniku CLAAS - izpostava Gradec. k~?UjAMO VAM NASLEDNJE RABLJENE uMBAJNE IZ OBMOČJA CELOTNE AVSTRIJE: 2 Dominator 48, lelnik 1984,3 m rezalni Hn| 2 j0J.”aClaas Dom. 68, lelnik 1984 in 1987,3 m rezalni »troj, kabina 4 Cl»» Dom. 88. lelnik 1986 in 1987. kabine, klimi, rezalnik, 3,6 m rezalni stroj ». titii' 98 Claisic' I33’!79 PS'lBlnik 1999 in l992' kabil,a'rezall,ik'klllM’ ra2’1111 slr0* 4159/319(1 1 kotnbaC’3 B'ekrai11 informacijami»kabini iiililtt O01"11”*112 98 SL Mati, 200 PS, letnik 1990, kabina s klimo, sekalec, ekran z •mlormanjami" v kabini, 1 komba-l,|,0n” kBlesa' llr°i8,99 m 4 L ”C 1,11 Commandor 116 CS, kabina s klimo, rezalnik, rezalni stroj 6,60 m z rezalnim nožem na kolesih 5 J,’™ «« 0ominator 86, let. 1981 in 1984, kabine, rezalnik, rezalni stroj 3,60 in 3,90 m 1 kos ’*0'""'951 150/170 PS, let 1980 In 1985, kabine, rezalnik, čistilec 3 D, Soh., 3,60 in 3,90 m 2 loJ!9Ne* Holland 8070, let 1984, vodni, 150 PS, kabina, rezalnik, rezalni stroj 4,50 m 1 h«?DwFahr ’32Llalnik '581 in ’983' kalli"a'reull’ik' rezalnl str°i3'99 "i 1 hm " J’1® °Bare 11881lelnik 1"Z'kallina s kli*rBzalnik'rBzalni slr°i4190 m 1M i" i’1”Dee,e 9,51Iell,ik l937 kabi"a'razalllik'rezal111 slr°i3'69 1 |Oll,h "Dominator 105, letnik 1977, kabina, rezalnik, rezalnistrel 3,90 m EfPle 1240, rezalni stroj 3,60 m IMAMO TUDI: 1 Claa. M lk|99ko* a koruzo. 4-, 5- ali 6-rednih 3 ,k,Mli ir i50'iosl”"'a,lB F"51 1 tlaijj, kallllee Ni« Rolland 46, lelnik 1994 in 1995, dostavni avto 2 m trmi, ““’r W5, lelnik 1989, pogon na Iliri kolesa, Lankautomal, kabina, ekran z informacijami v kabini, Com- 1 hita,!,' Bk za kmN. 6redni. klima 1,1 r«alnik 280 PS Motor, lelnik '90, kabina, klima, škatlasto ustje, 4-redni, dostavni avto 2,10 m kn JX?MBaJNE LAHKO KUPITE SKUPAJ S PRIKLJUČKI ALI BREZ NJIH. 9 Mnih prehodov Šentilj ali Radgona je brezplačna. P°Nhi «bM° UG0DNA POSOJILA PREKO AVSTRIJSKE BANKE. M.: 0(n3 j ™ ®WH| GRAZ-UNTERPREMSTAHE. HAUPTSTRASSE 36, tišini Ji 6 ’ 524,2 in 9“!lilB f”5'0*1 Popišemo vas nazajl ,a ™ko kontaktirale tudi direktno z zastopnikom Ig. Wagnes|, telelon v avtu: 0043101663 911 7931. estnik MLADIČE, nemške ovčarje, čistokrvne. brez rodovnika, prodam. Tel.: 43 339: m5717 PUJSKE prodam. Prešernova 18, Rakičan, tel.: 24 975. m5728 PUJSKE prodam. Satahovci 9. m5729 PUJSKE prodam. Tišina 52. m5736 KOBILO, vozno, prodam. Ogled vsak dan. Nuskova 71. m5745 KRAVO, visoko brejo, prodam. Doljna Bistrica 115, tel.: 70 264. m5757 PUJSKE prodam. Ivan Hoheger, Tišina 41. m5787 posesti DILL d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, OD DAJ ETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA DVOSTANOVANJSKO HIŠO, velikost parcele 1380 m2, prizidek delavnice 60. m2 v Ljubljani, prodam. Tel.: 061 371 774. m5721 GRADBENO PARCELO, v izmeri 4314 m2, in gozd, 8546 m2, na Go-: ričkem, ob asfaltni cesti, prodamo. Tek: 061 445 247. m5724 TRAVNIKA, 2 ha, in njive na Vaneči, dam v najem. Štefan Kološa, Vaneča 60. m5725 HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo, in z 1 ha zemlje (ali samo 50 arov) na Rožičkem Vrhu, ugodno prodamo. Tel.: 069 65 963. m5727 GRADBENO PARCELO v Rakičanu prodam. Tel. 32 290. m5747 STANOVANJSKO HIŠO v Peskovcih ugodno prodamo. Tel.: 23 962. m5756 NUJNO NAJAMEMO eno- do dvosobno stanovanje'v Murski Soboti ali Ljubljani. Predplačilo. DILL, d. o. o., tel.: 32 322. m5760 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel.: 31 455. m5766 VINOGRAD prodam. Tel.: 79 072. m5767 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Murski Soboti ali v Radencih,najamem. Tel.: 40 002. m5771 GRADBENO PARCELO, od 10 do 15 arov, z lokacijskim dovoljenjem, ob glavni cesti Gerlinci-Fikšinci, prodam. Tel.: 49 145.m5773 TRISOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni, I. nadstropje, 56 m2, v centru mesta, ugodno prodam. Obenem kupim manjše stanovanje, do 40 m2, v Gornji Radgoni ali Radencih, s centralno kurjavo. Informacije in ponudbe pri odvetniku P. Marinkoviču v Gornji Radgoni, tel.: 63 063. m5774 POSLOVNI LOKAL v centru Lendave oddamo v najem. Informacije Partizanska 17, Lendava, tel.: 76 671. m5776 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 24 164. m5785 KUPIM ENOINPOLSOBNO STANOVANJE in prodam garsonjero v Murski Soboti. Tel.: 21 939. m5786 kmetijska mehanizacija TRAKTOR 1MT 560 prodam. Tel: 87 657. m5710 KOSILNICO BCS prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 77 125. m5715 AVTOMATSKI SADILEC KROMPIRJA prodam. Tel.: 75 O71.m5716 KOMBANJ KLAS 105, z obema adapterjema in Kombanj Zmaj 142 z dvema adapterjema, prodamo. Tel.: 062 708 O71.m5718 KOMBANJ ZMAJ 142, z obema adaptarjema in frezo, prodam. Prvomajska 10, Turnišče. m5753 ŽITNI KOMBANJ ZMAJ 133 prodamo. Gančani 20, tel.: 42 376. m577O KOMBANJE KLAS Dominator 85, 86, 96, 98 in 108 in silažni kombanj KLAS Jaguar 680 prodam. Tel.: 0609 621 296 po 20. uri. m5791 Franc Vogrinčič, Gederovci 34. m5768 PLINSKI KOTEL, primeren za gostinske obrate za pripravo mahe, prodamo. Tel.: 41 669. m5779 Odkupujemo bučno seme, ročno brano, cena 440 SIT/ kg, tel.: 45 279. m5780 PLANIRNO DESKO in traktorski gumi, dimenzij 13,6 x 38 s platišči za traktor Ferguson, prodam. Tel.: 45 293 v večernih urah. m5790 SEME BUČ GOLIC kupujemo po 460 SIT/kg. Vargazon, Cven 14, tel.: 82 441.m5793 PRALNI STROJ GORENJE ugodno prodam. Tel.: 0609 621 297. m5800 delo Ali ste brez zaposlitve? Iščete delo primerno svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. TeI.:U90 42 11. PTT stroški 78 SIT/0,5 min. m5535 AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, d. o. o. Bakovska ulica 29 a pogodbeno zaposli voznike avtobusov na območju Pomurja. Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, izpit D-kategorije. Rok za prijavo: 8 dni od objave. Informacije 21 459 int. 222 BARBEL, d. o. o. STANETA ROZMANA 3 69000 MURSKA SOBOTA objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA TEKSTILA POGOJI : - končana šola za prodajalce tekstilne smeri - dobre organizacijske sposobnosti - samostojno delo - znanje nemškega jezika - starost med 18 in 25 let Kandidati naj pošljejo vloge v 8 dneh po objavi na naslov: BARBEL, d. o. o., Staneta Rozmana 3, 69000 Murska Sobota. KOSILNICO BCS in nakladalno prikolico SIP 17 m3,kupimo. Tel.: 061 860 192. ali Silvo Klun, Slaptnik 23, 61310 Ribnica. m5792 TRAKTOR IMT 533 ugodno prodam. Pongračič, Godemarci 30, 69243 Mala Nedelja. m5794 CREINO, 2200 1, voz z gumijastimi kolesi in kesonom, ugodno prodam. Tršovec, Sp. Krapje 55. m5795 VEČ DVOOSNIH PRIKOLIC 71 in 5 t s poviški prodam. Zaboj 11 m3, plato 2 x 4,5 m, nove, po 650.000 in 550.000 Sit prodajamo. Tel.: 82 580 in 81 487. m5796 Matematiko, fiziko ter tehnične predmete inštruiram. Tel.: 75 576. m5713 REDNO ZAPOSLIMO komercialista-zastopnika za prodajo strokovne literature in izobraževalnih programov. Če ste resen interesent(ka), z lastnim prevozom in telefonom nas pokličite 061 264 474 od 8. do 16. ure. m5782 storitve razno Montaža Proizvodnja In montaža Lendava d.o.o. Industrijska 4/b 69220 Lendava Telefon: 069/ 75-122 75-654 Telefax: 069/ 75-036 Žiro račun 51920-601-17244 Skupščina Montaže, Proizvodnje in montaže Lendava, d. o. o. RAZPISUJE na podlagi določil statuta Montaže Lendava, d. o. o., za dobo 4 let delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE. Pogoji: - da ima srednje- ali višješolsko izobrazbo, - daje državljan republike Slovenije, - da obvlada en tuji jezik. Kandidati morajo vlogi priložiti načrt poslovne strategije družbe. Vloge z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Montaža Lendava. d. o. o., Industrijska 4b, 69220 Lendava, v 15 dneh po razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka. AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA razpisuje štiri prosta delovna mesta SAMOSTOJNI INŠPEKTOR Pogoji: - VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - najmanj dve leti delovnih izkušenj - preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku - poznavanje osnov računalništva in praktična znanja za delo z osebnimi računalniki - reelekcija vsake štiri leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovska služba podružnice Murska Sobota, Slovenska 2, osem dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem postopku. GORILNIK WEISHAUBT, rabljen, in 1500 I rezervoar za kurilno olje prodam. Tel.: 49 249. m57Il POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, kompletno, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 23 953. m5723 Preklicujem veljavnost spričevala L letnika CPS M. Sobota, smer mizar, izdano leta 1973. Daniel Kovač, Trnje 93. m5726 ■ Nudim strokovne inštrukcije nemškega jezika. Naslov v upravi lista. m5733 VLOŽITE CERTIFIKAT in dobite nagrado - parni likalnik ali radio kasetofon. Možnost kredita. Tel.: 062 221 106 ali 631 164 po 16. uri. m5739 STROJ za čiščenje piščancev, puranov in druge perutnine prodamo na 4 obroke. Tel.: 069 88 223. m5740 ŠTEDILNIK GORENJE, kombinirani, 2 plin, 2 elektrika, malo rabljen, prodam. Tel.: 70 053. m5742 HLADILNIK in kotel za žganjekuho prodam. Tel.: 65 963. m5758 Neporočen moški, star 35 let in njegovi prijatelji bi se želeli dopisovati. Pošljite fotografijo in odgovor v angleščini na naslov: Maury Hirschkom, 925 Fulton St. Farmingdale, N.Y. 11735. USA. m5761 SENO in otavo, balirano, večjo količino, ter obračalnik Panonija in Oltov plug, 10-colni, prodamo. Tel.: 46 761. STARA OKNA IN VRATA vam zatesnimo, da vam ne bo več pihalo! Garancija 10 let. Roletarsko RUGELJ, Černelavci, Gederovska 11, tel.: 32 920. m5628 FRIZERSKI STUDIO MIRA, Sodna 23 v Murski Soboti, se priporoča s svojimi storitvami, vodna in fen skupaj: 2.000 -2.500 in trajna od 3.500-4.400, prameni od 3.600-3.800, frizerske storitve za moške od 600 SIT naprej. m5781 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilc^garancijo na vašem domu. UGODNO NAPRODAJ TRAKTORJI TOMO VINKOVIČ- NOV MODEL 826 Telefon: (069) 75 531 RESTAVRACIJA & PENZION nn šinjor* h I. Kategorije Martjanci 32 069 48319 Cenjene goste obveščamo, da bo lokal zaprt zaradi dopusta od 30. Ol. 96 do 16. 2. 96. V februarju smo za Vas pripravili f3g‘B2 d.o.o. računalniški tečaj 53S^bljana slovenskih in angleških m sobota WINDOWS95 . Tečaj se prične 12.2.1996 ob 16.00 uri. _ Pokličite za prijave in dodatna pojasnila.44... 30 vestnik, 25. januarja 1996 Čeprav utihnil je tvoj glas, saj ti odšla za vedno si od nas, podoba tvoja iz spomina ne izgine, kakor glasba, ki je večna in ne mine. V SPOMIN Tiha bolečina in žalost spremljata spomin na 24. januar 1992, ko nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga Irena Kandal s Kukeča živeča v Nemčiji Minile skupne so poti, ostal nam je samo spomin na skupne srečne dni. Hvala vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v svojih srcih, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman. ZAHVALA V 85. letuje ugasnilo plemenito in utrujeno srce naše drage’ mame, tašče, babice in prababice Matilde Ferčak iz Gančan Topla zahvala naj velja dobrim sosedom, botrini, sorodnikom in znancem, ki so z nami delili srčno bolečino, nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala za vsak cvet in vsako lučko ter za darovane svete maše in prispevke v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se dr. Čaru, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke, govornici KS za besede slovesa in kolektivu Mure ŽP 427. brigada. Hvala vam! Njeni naj dražji Že leto dni te zemlja krije, a v mislih z nami vedno si, umirilo se je zlato in trudno srce, mirno naj počivajo tvoje srkbne roke. N SPOMIN 25. januarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Viljem Prem iz Gornjih Slaveč Dom, ki si ga tako ljubil, je odet v žalost, vendar poln lepih spominov na tebe. Hvaležni smo ti za napotke, ki si nam jih dal za življenje, ko smo bili še skupaj. Z ljubeznijo tvoji najdražji ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po težki bolezni v 73. letu zapustila naša draga mama in orna Marija Ropoša roj. Inašič iz Trdkove 7 Na zadnjo pot smo jo pospremili na pokopališču v Vuzenici 16. 1. 1996. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! v Žalujoči vsi njeni V mrzli, hladni noči si na cesti, kjer si velikokrat pomagal drugim, končal svojo tako polno življenjsko ■ pot in nikogar ni bilo, ki bi ti ! pomagal, dragi naš j Stojan Peček komandir Policijske postaje G. Radgona iz Žepovc 66 Ob tragičnem in bolečem dogodku se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli besede sožalja, darovali cvetje, vence in sveče. Za pomoč in organizacijo pogreba se zahvaljujemo g. Darku Anželju, Policijski postaji G. Radgona, UNZ Murska Sobota, godbi policije iz Ljubljane, govornikom in pogrebnemu podjetju Vrbnjak. Posebej se zahvaljujemo družini Mulec - Zemljič a Žepovc, Cvetličarni Dresler Apače in družini Dresler, učencem 3. a-razreda OŠ Apače in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli stali ob strani. Ostala je bolečina, ostala je praznina, ki se ne da zapolniti. Žalujoči: Nevenka, sin Sašo, mama Marija, sestra Tatjana, svak Otmar, nečakinja Kaja, tast Martin in tašča Vida Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, . v naših srcih pa ostaja tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 56. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, sin, brat in zet Herman Markoč iz Doliča 42 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za sv. maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku, pevcem ter gospodu Zakoču in družini Škaper za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter Pogrebništvo Banfi. Vsi njegovi Zdaj mirno spiš ljuba naša mama, saj v življenju vse preveč si garala. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšla si tja, kjer ni več bolečin zbogom, mama, hvala, hvala! ZNMNMA Utrujena od težke bolezni nas je v 77. letu tiho in mirno zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Osterc roj. Osterc iz Veržeja V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti, ji grob zašuli s cvetjem, darovali sveče in za maše. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Ljutomer -Križevci in bolnici v Rakičanu. Posebna hvala gospodu župniku, pevcem in govornikoma. žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Rad bi šel med travnike cvetoče med gozdove šumeče, a ne morem, da poslušal bi petje ptičje. Saj odšel sem tja - tja, kjer je večni mir. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, tast, brat, stric in svak Vinko Jančar iz Murskih Črnec 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v Ježkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče ter za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Mariji Bakan in Marjani Celec za negovanje med boleznijo, g. župniku Martinu Horvatu, pevcem za odpete žalostinke, govornici Aniti za izrečene besede slovesa, kolektivu Mura - 224 brigadi ter Pogrebništvo Banfi. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči vsi njegovi V življenju je trpljenje, v grobu je mir. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila po težki bolezni naša draga teta Jolanka Kukojca iz Fokovec Zahvljujejeva se vam sosedom, ki so nama v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom in znancem za darovane vence, sveče ter denar za izgradnjo mrliške vežice. Duhovniku g. Novaku za pogrebni obred in pevcem iz M. Sobote za odpete žalostinke ter Pogrebništvo Banfi. Žalujoči: nečakinja Marija z možem Jožefom in nečak Jožef z Ženo Anico Skromno tiho si živela, za nas delala skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. V SPOMIN 27. januarja je minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustila draga mama in babica Marija Sagaj roj. Črešnjak iz Šprinca Hvala vsem, ki prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji ZAHVALA Ob smrti dragega soproga, očeta, dedeka Valenta Fundaka iz Kotoribe Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu ZD Ljutomer ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Žalujoči vsi njegovi Pomlad bo nad vinograd prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rosna tla, ter jokala, ker tebe ni. ZAHVHALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče. dedek in pradedek Jože Petek iz Filovec 118 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku, pevcem in govorniku. Z žalostjo v srcu: žena Ana, hčerka Milka z možem Jožetom, vnukinji Dragica in Jožica z možema ter pravnuki Boštjan, David in Laura i Zvečer si še pesem nam zapel, potem pa v večnost si odšel. TAVNMA V 43. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, svak, stric in bratranec Vlado Petek iz Ižakovec 70 j Med nami je praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več. in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, botrini in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih, ki so nam kakorkoli pomagali, nas tolažili ter našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, cvetje in sveče ter darovali za svete maše in dobre namene. Prisrčna hvala g. kaplanu za opravljen cerkveni obred in ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, predstavnku KS Mirku Poredošu za poslovilne besede, gasilcem iz Ižakovec in drugih vasi ter podjetju PTT M. Sobota. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Ižakovci, 20. 1. 1996 Žalujoči: mama Elizabeta, brat Jože, sestra Martina, svakinja Majda, nečaki Simona, Primož in Alenka ter ostali sorodniki vestnik, 25. januarja 1996 Starši, brat, prijatelji moji, lučka spomina naj vedno gori, cvetje belo dom moj poslednji krasi. N SPOMIN Jožkecu - Jožiju Časarju iz Lipovec 26. januarja, bo minilo tri leta, ko si odšel od nas. Komaj si dopolnil 22 let, si moral na cesti pustiti mlado življenje. Bil si naša radost, sreča, a zdaj bridkost boleča. Hvala vsem, ki se ga spominjate! _____ Nikoli potolaženi domači Na grobu, kjer sveča zate gori in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. N SPOMIN 25. januarja mineva eno leto žalosti, ko nas je zapustila draga žena in mama Marija Hozjan iz Žiberec 30 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, ji prinašte cvetje in prižigate sveče. Žalujoči mož in sin z družino Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Franc Makoter iz Cvena 96 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji Poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrekli sožalje. Hvala g. dekanu, pevcem, govorniku ter pogrebništvu. Vsem skupaj - še enkrat iskrena hvala. Z žalostjo v srcu tvoji najdražji Ko ura odbila bo mi poslednja, pogled mi še enkrat naj svet preleti! Krasota te zemlje in vsega vesolja naj večno v duši moji živi. Ko ura odbila mi bo poslednja, le Bog ve, le Bog ve, kako to boli! Naj roka Njegova tedaj me poboža in srce trpeče mi ohladi. Ko ura odbila mi bo poslednja, podal vsem ljudem bom ljubečo roko. Naj mir in pravičnost med vami cvetita! - mi bodo besede zadnje v slovo. 7AHNNVA V 71. letu smo izgubili dragega moža, očeta, brata, zeta, tasta in ljubega dedija Štefana Lovrenčeca mlinar v pokoju iz Bogojine 'ho in mirno, tako kot je živel, je tudi odšel. V srcih je ostala praznina in velika bolečina. Naše misli °do ostale vedno pri tebi. Ob tej boleči izgubi se Zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, ^“teljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje Pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki 83 v tako velikem številu obiskali, ga pospremili k nernu počitku, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za maše in za cerkev. Posebna hvala častitljivi ovščini, posebej g. župniku Zveru, ki so ga vsa leta tolam°Ve b°'ezn' obiskovali in tolažili in sedaj nam s zijivo besedo lajšali bolečino. Hvala tudi pevcem za °Pete žalostinke, g. Pavlu Horvatu in pogrebcem Pogrebnega zavoda Jurič iz Beltinec. Vsi tvoji najdražji Skromno, tiho v tujem svetu si živel, za nas delal in skrbel. Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok. Ko st odhajal, se nisi poslavljal, saj verjel si, da boš še prišel, a usoda Je hotela, da za vedno si odšel. ZAHVALA 15. janurrja nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano komaj v 51. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, dedek in zet Venčeslav Kociper iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, znancem iz domače in drugih vasi ter mesta, še posebej prijateljem in botrini iz Nemčije. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter za izrečeno sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku, govornici, pevcem, sodelavcem BMW-ja iz Nemčije ter kolektivu Nafta iz Lendave. Hvala tudi Pogrebništvu Ferenčak za pogrebne storitve. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala! Žalujoči: žena Kristina, mama Julijana, sinova Slavko in Venčeslav z družino, posebno vnuki Klavdija, Anita, Sašo, Leon, tašča, sorodniki in vsi, ki ste ga imeli radi Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, v naših srcih pa ostala tiha skrita bolečina. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, babica, prababica in sorodnica Ana Baša 1910-1996 iz Dolgovaških Goric Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrini in znancem za darovane vence, šopke, sveče, za svete maše ali prispevke za cerkev. Iskrena hvala vsem, ki ste drago sorodnico pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, g. kaplanu Šantaku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči njeni najdražji Bolečina se da skriti, tudi solza zatajiti, le tebe nam ne more nihče več vrniti. ZAHVALA V 64. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat Jožef Smodiš iz Melinec 15 Tiho in žalostno je. Med nami je praznina. V srcih naših bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu poklonili cvetje, vence, sveče, darovali za svete maše in dobrodelne namene ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za izbrane besede slovesa. Iskrena hvala tudi kolektivom Inšpecijskih služb, Mure M. Sobota, Farme Nemščak, Doma starejših Rakičan. Žalujoči: žena Angela, sinovi Slavko, Jožef in Marjan ter * hčerka Marija z družinami, vnuki, vnukinje, brat, sestri in drugi sorodniki Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata tam gori v večnosti. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Lackovič roj. Ftičar iz Hotize Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Lendava in patronažni službi. Iskrena hvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskali, jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše, darove za cerkvene zvonove, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Tudi ko bi hodil po dolini smrtne sence, ne bojim se zlega, ker ti si z menoj... Psalm 23,4 a 21 let, draga Andrejka, tvoja mladost naša življenja kot zeleni pašniki je hranila. Tudi ko te bolezen je zagrnila, si z blagoslovom k vodam počitka nas vodila. In ko šli smo skupaj skozi dolino smrtne sence, ti mirna in spokojna v Gospodovo hišo si se preselila. Srečni smo, da si pri Njem, pa vendar bolečina neizmerna trga nam srce, ker praznina zamenjala je tvoj nasmeh in tvoj ljubeč pogled. V trpljenju biser naše sreče si postala -in to za večno boš ostala! ZNHNNLN V Gospodu je zaspala naša ljubeča hčerka, sestra, zaročenka, vnukinja, nečakinja, sestrična in sorodnica Andreja Fartek iz Martjanec 10. 8. 19975-18. 1.1996 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, sošolcem in prijateljem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli besede sočutja, dragi Andreji pa darovali vence, šopke in sveče, ter jo v tako velikem številu pospremili do mnogo preranega groba. Zahvaljujemo se zdravnikom in zdravstvenemu osebju IKC Ljubljana in Ušesnemu oddelku v Rakičanu. Svetopisemske besede slovesa je ganljivo izrekel duhovnik Karel Guček, za kar se mu zahvaljujemo. Besede zahvale izrekamo tudi pevskemu zboru binkoštnih cerkva za pesmi tolažbe in upanja, za besede slovesa ob odprtem grobu pa Dragu Sukiču in Vojku Doringu. Vsem skupaj in vsakemur posebej še enkrat - prisrčna hvala. Kmalu na svidenje! __________________Njeni najdražji Hiša tiha je postala, ko si vzel slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN 1. februarja bo minilo eno leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat Jože Rajbar iz Miklošičeve 5 a v Murski Soboti Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Šopek rož na grob mi prinesite in večni mir mi zaželite N SPOMIN 23. januarja je minilo dest let, odkar nas je zapustil naš dragi može, oče, tast in stari oče Jože Marič iz Skakovec I Težka bila je ločitev, slajša bo združitev. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta in dedeka Cirila Loperta iz Dokležovja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Mariji ter vsem zdravnikom, ki so mu pomagali v težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi za vence, sveče in svete maše. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi BODITE Z NAMI NE BOSTE SAMI I ■ KUPON Nagradno vprašanje Napišite, kdaj imate rojstni dan. Turnišče: cene pujskov Razmere na sejmu pujskov VESTNIK Trgovina na drobno /WW Srdio farsi! ni 94,6 Mir VERE HORVAT Žižki 61a telefon: 70 211 Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za f J informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota -tL* v Turnišču se že nekaj časa bistveno ne spreminjajo, pa tudi cene že lep čas mirujejo. Tudi tokrat so rejci za par pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov, zahtevali od 10.000 do 15.000 tolarjev. Za zanimivost zapišimo, da je bilo potrebno leta 1983 za par pujskov na tem sejmu odšteti od 7.500 do 8.000 dinarjev. Kakšni dinarji so bila takrat v veljavi, se skušajte spomniti sami. i V soboto, 27. januarja 1996, ob 18.30 v OSNOVNI SOLI v KUZMI. Nastopili bodo: KORADO BUZETI, BRENDI, NUŠA MECI-LOŠEK, NOVA LEGIJA, MANJA ŠALAMUN, SERGEJA SUKIČ, SLOVENSKOGORIŠKI KVINTET, DARKO KEGL, UTRIP, JUHNOVE PUNCE, FANTJE IZPOD VURBEKA. VODITELJ GEZA FARKAŠ. Vsak obiskovalec dobi darilo. Družabne igre z nagradami. Predprodaja vstopnic v Potrošnikovi trgovini v Kuzmi. Vstopnina samo 500 sit. Glavni pokrovitelj: Avtoservis ŠKAFAR Bratonci Ostali pokrovitelji: CESTNO PODJETJE Murska Sobota PARKETARSTVO in TRGOVINA MOJ DOM SRŠA Beltinci KEOR Beltinci BISEROPOROČENCA - Ana in Aladar Gorza iz Peča-rovec - oba sta stara po 82 let - sta se poročila 16. januarja 1936. leta. Zdaj, po 60 letih zakonskega življenja, sta spet stopila pred matičarja in si nadela biseroporočna prstana, pozneje pa je bil še poseben obred v pečarovski cerkvi sv. Sebastijana. Ob visokem jubileju sta prejela veliko čestitk in daril. Oboje tudi od župana Občine Puconci Ludvika Novaka. Gorzova živita na svoji domačiji, kamor pogosto prihajajo sin Janez in hčerka Majda ter vnuk in vnukinja. Čestitke tudi od Vestnika! - Besedilo in fotografija: F. Matko limone 200 230 250 Cene sadja Mandarine Klementine 160 200 250 200 230 180 in zelenjave Kivi Ananas 210 320 260 300 280 350 Paradižnik 300 340 340 350 Paprika 440 400 Zelenjava Tržnica Endivija 190 200 200 Pomurka Gornja Radič 240 250 250 M. Sobota Radgona Ljutomer Mehka solata 400 420 480 Korenje 120 160 150 Jabolka 82 120 100 Čebula 67 100 80 Hruške 260 - 250 Česen 330 300 300 Pomaranče 110-160 160 160 Kisle zelje 145 - 180 Banane 118 140 130 Kisla repa 145 - 180 Grozdje 500 450 480 Jajca 20 22 18 Omejevanje avtoprevoznikov ali uvajanje reda? Tudi šofeiji z licencami Konec zatrpanih cest in ulic s kamioni zasebnih avtoprevoznikov - Šoferji in lastniki prevozniških podjetij ponovno v šolo Zasebni avtoprevozniki so se z začetkom t. i. tržnega gospodarstva v Sloveniji najhitreje številčno povečali. Poleg gostinskih lokalov in trgovinic je to najhitrejši in najenostavnejši način zaslužka. Edini pogoj je bil, da je imel šofer dovolj denarja za nakup tovornjaka. Davkarji bi dodali: to je dejavnost, ki jo je najtežje nadzorovati in obdavčiti. Zadnji aktualni dogodek je primer gorenjskega avtoprevoznika, ki mora plačati čez 40 milijonov davka. Kolikšen je moral biti njegov celoletni zaslužek? V prihodnje avtoprevozništvo naj ne bi več omogočalo tako enostavnega načina zaslužka, kajti prevozne storitve bodo lahko opravljan le šoferji z licencami, za pridobitev le-te pa bo potrebno izpolnjevati določene pogoje. Še najlažje od vsega bo - čeprav se sliši čudno - pridobiti si ustrezno usposobljenost, izobrazbo; vodstvo podjetja, ki se ukvarja z avtoprevoz-ništvom, bo moralo imeti precej višjo stopnjo izobrazbe kot doslej, pa tudi šofer v prihodnje naj ne bi bil kdorkoli, ki je naredil šoferski izpit. Za pridobitev ustrezne izobrazbe bodo organizirale ustrezne večerne šole ali seminarje. Podobno preverjanje so opravili že trgovci in poslovodje. Precej težje bo izpolnjevati drugi pogoj, to je priskrbeti si primerno parkirišče, ki bo ustrezalo vsem predpisom za parkiranje tovornih vozil, za vsaj 30 odstotkov vozil iz voznega parka, ter imeti svojo ali pogodbeno servisno delavnico. Zasebni avtoprevozniki si doslej s tem niso belili glave; kdor je imel le nekaj vozil - tovornjakov, jih je parkiral kar pred hišo ali stanovanjskim blokom, ne glede na to, da je s tem oviral promet, onesnaževal okolje in živciral sosede Železniška proga Hodoš - Murska Sobota Določen železniški prestop meje Prešnjo sredo so se na mejnem prehodu na Hodošu srečali predstavniki ministrstev za promet in zveze, okolje in prostor ter notranje zadeve Slovenije in Madžarske ter govorili o železniški povezavi obeh držav. O tem, kje bo potekala meja, so govorili že 4. januarja v Sombo-telu, minulo sredo pa so na Hodošu določili točke smeri križanja železnice. Po besedah vodje tehnične podkomisije za Slovenijo Marka Brezigarja iz Slovenskih železnic bodo konec januarja ali v začetku februarja občinam in krajevnim skupnostim, skozi katere bo potekala proga, predstavili različico proge, ki so jo že izbrali. Po javnih obravnavah bodo izdelali gla- vni projekt, odkupili zemljišča in predvidoma v začetku prihodnjega leta začeli železnico tudi graditi. V Sloveniji gre za 25 kilometrov nove proge, ki bo potekala na relaciji Hodoš-Šalovci-Gor-nji Petrovci-Mačkovci-Pucon-ci-Murska Sobota; vlaki, tako potniški kot tovorni, pa naj bi začeli voziti sredi leta 1998. Po študiji upravičenosti naj bi proga Slovenijo stala 40 milijonov ekujev, končna cena pa bo odvisna od urbanističnih in okoljevarstvenih zahtev. Po besedah vodje tehnične podkomisije za Madžarsko Agote Halmos-Berczi z Mnistrstva za transport, zveze in vodno upravo, bo tako tudi Madžarska do- bila 20 kilometrov nove proge, in sicer od Hodoša do Zalalovoja. Delo obeh držav usklajuje bilate-rarna komisija, obe državi pa dela časovno usklajujeta, saj železniška proga samo v eni državi ne bi imela pomena. NATAŠA BRULC z jutranjim vžiganjem in ogf® vanjem vozila. Po navadi so tud1 servise oziroma popravila opra'1' li kar na ulici; umazanija, odpadu* olja, mazila - vse to je teklo P® ulici in v mestno kanalizacijo. ®? varstvo okolje ni nihče niti po®1' slil. Kdor je imel srečo, je im®h bližini kakšen večji travnik, igrišč® ali kar sejmišče - kakor na prim®1 zasebnik iz Gornje Radgone, ki J® po razpadu Avtordagone post* eden od največjih avtoprevoznik®* ip parkira svoje tovornjake kar n3 sejemskem prostoru ali na Cesti®* stadion; v Moravskih Toplicah i®’ ■ eden izmed največjih tamkajšnl111 avtoprevoznikov parkirišče za t® vornjake in delovne stroje kar 0® travniku v bližini hiše. Tudi zato, ker jim ni bilo P® trebno investirati v gradnjo P8!' kirišč ali plačevati najemnine za® so bili lahko konkurenčnejši 0° drugi podjetij, ki se ukvarjajo s P® vozništvom in morajo izpolnj®V ti stroge pogoje. Vendar pa zaS®® ni avtoprevozniki trdijo, da sp“ nimajo možnosti kupiti ustrezni’ zemljišča za ureditev parkirišča mestu, ker da so cene zanje preV1 šoke ali pa jih prodajo komu d® gemu, ki ponudi več denarja (z®8 , je soboški primer, ko so obljub' zemljišče pred Mursko Sob®’ avtoprevozniku, vendar so ga n8' kar na hitro prodali znanemu dajalcu avtomobilov). Tudi s P® djetji, ki imajo ustrezne in neizta bljene prostore (AR, BTC)>8 menda avtoprevozniki ne dogovoriti, ker da so njihove zaN ve pretirane. Poleg C-licence za pr®v<^. doma bodo avtoprevozniki 1®®* pridobili tudi B-licenco za prev®^ po Hrvaški in Madžarski ter U cenco za prevoze v zahodnoeVt®P skih državah. Najtežje bo vsekaj izpolniti pogoj starosti vozil® pridobitev mednarodne lice®0 ’ saj tovornih vozil zasebni pr®v niki ne morejo tako hitro zam®®' ti kot osebni avtomobil. Vseka* bodo imeli prevozniki, ki । tovorna vozila v izvedbi EUR^ ali EURO 2 ter redno ustr®^ posebnim merilom, tudi pred®^, pri delitvi nerazporejenih doY /O Pomurska banka d.d> Murska Sobot® Naši stari so živeli na Goričkem s staro, počasno in smrdečo Mariško, novi tovorni evropski vlaki pa bodo vsako uro leteli mimo nas s hitrostjo, da boš istočasno videl lokomotivo in zadnji vagon. Država Prodaja Enota Banka Slovenije Nakup Menjalniški tečaj Pomurske banke i dne, 23. januarja 1996, tečaji veljaj0 od 23. januarja 1996 od 12.30. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 2®' januarja 1996 od 00.00 dalje. Avstrija 100 1.265,5243 1.279,90 1.322,60^ Francija 100 2.607,5798 2.610,80 2.725,10^- Nemčija 100 8.898,9823 9.000,00 9.300,00^ Italija 100 8,2939 8,22 8,61^ Švica 100 11.050,7562 11.064,40 11.548^ ZDA 1 131,9096 132,70 137,9«J Posojila občanom S ponudbo kratkoročnih in dolgoročnih namenskih in gotovinskih kreditov se LB Pomurska banka aktivno vključuje v zadovoljevanje potreb po dodatnih finančni*1 sredstvih svojih komitentov. Tokrat vam predstavljamo GOTOVINSKO POSOJILO z odplačilno dobo od 24 do 48 mesecev. Primer: Znesek: 500.000 Sil Odpl. dobi 24. mes. Odpl. dobi 36. mes. Odpl. doba 48 * Metobieznosl 24.784 SIT 17.503 SIT 13.899 SIT Podrobnejše informacije dobite v vaši enoti LB Pomurske banke.