D o p i s i. Iz ZagTeba v dan 20. sept. — (Prihodnost našega šolstva.) Gotovo veste, da je že od nekoliko časa bivša Granica (vojna krajina) politički združena z ostalim provincialnim delom Hrvatske. Tudi to veste, da je uprava v vojniškej Granici bila čisto drugačna, kakor v ostali Hrvatski. Šole so bile tudi drugačne, ker v šolali vojne krajine se je nemSki jezik vse do zadnjega trenutka ohranil, tudi zdaj ga še simtertje najdeš. Združenost vojne krajine s provincialom pa zahteva, da v nobenem obziru več ne bode razlike mej bivšo krajino in provincialom. Tedaj treba, da se tudi šolsko vprašanje ujedini ali kako ? Provincialni učitelji bodejo zavoljo te edinosti morali trpeti, t. j. dozdanji njihov položaj se bode »edinosti« za voljo znatno pogoršal. Sicer ta reč še ni »fait accompli« , ali se vender pri vladi prav ozbiljno obravnava, ter je te dni sama vlada priobčila v domačili službenih časopisih točke v prihodnjih reformah hrvatskega ljudskega šolstva. Tako smo mej temi žalostnimi in tožnimi reformami brali, da se bode plača I. razreda znižala na 600 gold. (dozdaj je bila 700 gold.). Učiteljice bodejo dobivale odslej le 80^ od učiteljske plače (dozdaj so bile v tem obziru popolnoma enake z učitelji). Petletne doklade se bojo dovolile le do 20. leta službe (po dozadnjej postavi so se imele dovoljevati do 30. leta). Kavnajočhn učiteljem pripada odslej funkcionalno doplačilo le takrat, ako je pri šoli več učiteljev od dva. (Dozdaj v tem oziru ni bilo izjeme.) Ljudski učitelji bojo do popolne mirovine imeli služiti 40 let (a ne 30, kakor doslej). Prihod od zemljišča (grunta) se ima ljudskim učiteljem vračunati vplačo. (To je pa menda »unicum« po vsem svetu. Po tem takem bode nekateri učitelj na Hrvatskem le nekoliko njiv imel, v denarji plače pa nič; ko bode lačen, bode pa šel v deteljo se past.) V disciplinarne kazni se bode odslej uvrstila tudi kazen: prestava iz enega kraja v drugi (česar dozdaj ni bilo in je vsak ljudski učitelj bil kod tak po dotičnej občini voljen). Tudi v učiteljska zborovanja je nekdo svoje prsti vteknul, in se zdaj obeta, da se več ne bodejo sklicevala vsako leto, kakor dozdaj, ampak da bo to vlada od časa do časa dovolila, kakor jej se za dobro dozdeva. Dosedanji samostalni položaj županijskih nadzornikov ima tudi nehati, ter se bodej'o isti nadzorniki pridelili s primernim rangom novim županijskim oblastim. Za posredne organe mej lokalnim in županijskim nadzorovanjem se pa bodejo postavili okrajni nadzorniki kakor pri vas na Kranjskem. Vi bodete tedaj to ustanovo kod škodljivo zavrgli, mi jo bodemo pa vzprejeli. Živili! »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« — Zdaj pa naj g. Levičnik še dokazuje, da ni resnična beseda: »quem Dii odere, paedagogum fecere«. T. Iz Koperskega okraja. Vabilo k odborovej seji »slov. učit. društva za Koperski okraj« v dan 8. okt. t. 1. ob 8. uri zjutraj v Dolini. Dnevni red: 1. Določitev dneva in kraja občnega zborovanja v novembru t. 1. 2. Sestava dnevnega reda za to zborovanje. 3. Predlogi in nasveti č. č. g. g. odbornikov. Da je odboru mogoče dnevni ržd občnega zborovanja za časa sestaviti, prošeni so najuljudnejše č. č. g. g. društveuiki — referentje, da blugovole svoje referate do 8. okt. t. 1. društvenemu predsedništvu doposlati, ali saj naznaniti o čem mislijo referovati. V Dolini, 26. septembra 1882. Predsedništvo. Iz Toniaja. (Vabilo.) »Sežansko-Komensko učiteljsko društvo« bode zborovalo v 12. dan meseca oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne na Brežini. Na dnevnem redu je: 1. Prvosednikov pozdrav; 2. zapisnik se prečita zadnjega zborovanja; 3. učiteljevo ravnanje z nedostatno nadarjenimi otroci, govori g. Kante; 4. kako nam je vspešno poučevati petje v Ijudskej učilnici, poroča g. Pelicon; 2. lastnosti in vedenje učitelja raej narodom, g. Koršič; 6. razni nasveti. Uljudno vabi k temu zanimivemu shndu prvosednik ,,Sežansko-Komemkega uc.it. društva". Iz Prema. (Učiteljska konferenca.) Na podlagi programa c. kr. okrajnega šolskega sveta v Pustojini v dan 11. avgusta t. 1. imeli smo učitelji tega ukraja svoje letno zborovanje v dan 11. septembra t. 1. v Postojini, katero se je pričelo okoli '/jlO. dop<51udne in je trajalo do 3/4 na 2 popoludne. Pravočasno prišlo je k tej konferenci 42 učiteljev in učiteljic iz tega okraja, katero sta počastila z nazočnotstjo tudi gospoda: Benedek, nadučitelj iz Planine, in pa Podkrajšek, učitelj iz Borovnice. *) Dnevni red je bil ta-le: 1. Volitev dveh zapisnikarjev; 2. opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika; 3. kako naj bi se zapovedani uradni spisi in obrazci primerno predelali in spisovali: a) šolska matrika, — šolski zapisnik, — razrednica (zaraudnik ali zamudnica), — knjiga o izpustu; *) Prišel je h konferenci tudi naš c. k. okrajni glavar, blag. g. Anton Globočnik. poročevalec g. nadučitelj Kalin. b) Inventar, — zapisnik šolske knjižnice, — izposojevalni zapisnik krajnih bukvarničnih knjig; poročevalec g. nadučitelj Kavčič. c) Tednik, — šolska kronika, — opravilni zapisnik; poročevalec g. nadučitelj A d 1 e š i e. d) Šolska spričevala; poročevalec g. nadučitelj Zarnik. 4. Kdaj naj se v našem šolskem okiaji pričenjajo velike počitnice? a) Za Vipavsko dolino — poročevalec g. Perne. b) Za Pivko — poročevalec gosp. nadučitelj Požar. 5. Kakšno vrednost imajo domače šolske naloge za pouk in vzgojo ; poročevalka gdč. S t e i n e r. 6. Poročilo okrajnili bukvarničnili odsekov in volitev dveh pregledovalcev računov. 7. Volitev novih bukvarničnih odsekov za Vipavo in Postojino, stalnega odbora in dveh zastopnikov učiteljstva v c. k. okrajnem šolskem svetu za prihodnjo šestletno dobo. 8. Samostalni in prosti nasveti. Po tem dnevnem redu vršila se je konferenca nekako tako-le: C. k. okrajni nadzornik imenuje svojim namestnikom g. F. Mercino; zapisnikarjema bila sta odbrana gospoda učitelja Trošt in Lavrenčič; drugo točko rešuje c. k. okrajni nadzornik s tem, da omenja najpreje smrti dveh nčiteljev v minolem šolskem letu v tem okraji, namreč g. L. Kušlana v Slavini in g. P. Baj ec-a na Ostrožnem brdu. Zbraui konferenti javijo svoje sočutje s tem, da o imenovanji vsakega vstanejo. Dalje poroča g. nadzornik, da je bilo v preteklem šolskem letu v našem okraji 4726 za šolo ugodnih otrok, od katerih pa jih ni hodilo v šolo 469, nekaj radi premalega duševnega in telesnega razvoja, nekaj pa tudi radi prirojenih telesnih hib, boleznij in prevelike oddaljenosti. Nekoliko šol treba je v tem okraji še razširiti iz eno- v dvorazrednice; lioja v šolo bila jc prešlo zimo sploh dobra, ne pa tako poleti. Nekateri učitelji so glede hoje v šolo nekako premehki. Glavni vzrok neredne hoje v šolo v tem okraji je splošna revščina; stariši svoje otroke radi tega za mala domača opravila in poleti tudi za pašo uporabljujejo, ker nimajo skoraj s čera tujih moči najemati. Gg. učitelji naj bodo v prihodnje v tem obziru nekoliko strožji, ter naj gledajo, da bode šolski pohod rednejši, ker ravno v tem je pravi in glavni napredek vsake posamezne šole. Šolski pouk bil je sploh povoljen in je mimo prejprešlega šolskega leta dobro napredoval. Vender pa še povsod ni bilo tako, kakor je želeti. Pomanjkljiv bil je po nekod še jezikoslovni pouk in spisje; tudi nalogni zvezki so se sim ter tje še pogrešali. Kavno tako se tudi računstvo v vseh šolah ni še primerno poučevalo. Pri številjenji naj učitelj počasi napreduje. Glavni namen pisanja je učencem vaditi roko, oko in život; na to naj se posebno pazi. — Pri risanji naj se otrokom kolikor moč velike in dobro vidljive oblike na šolsko tablo predrišejo, da je morejo tudi oni v oddaljenih zadnjih klopeh dobro razločevati, in jim ni treba pri tem oči preveč truditi in natezati. — Učni pripomočki so se z malo izjemo skoraj vsi — predpisani — po vseh šolah omislili; učitelji naj jih pri poučevanji prav pridno in praktično rabijo. Kar zadeva šolsko ustrahovanje, bilo je tu in tam še nekoliko pomanjkljivo; naj se v prihodnje zboljša. Učiteljeva beseda naj bode povsod veljavna in sveta zapoved učencem, katero naj vselej točno izpolnujejo. Eed in snaga bila je splošno prav povoljna. Gleda naj se posebno na to, da mladina hodi v šolo snažna, čedno omita, počesana, z obšito in oprauo obleko. Pri uradnih spisih bile so sim ter tje še male pomanjkljivosti, katere naj se v prihodnje odstranijo. V ženskili ročnili delih poučevalo se je na 16. a v kmetijstvu pa v 15. šolah; precejšnji napredek v obeh strokah mimo prejpreteklega šolskega leta. K tretji točki a) nastopi g. nadučitelj Kalin. Po daljšej razpravi nasvetuje, naj se šolska matrika vselej mej počitnicami napiše, ter naj se vkupni pregled tudi za učence ponovljavne šole v njej prircdi. Opomnja naj bi se porabila za obiskovanje zvunanjcev ali tujcev; v matriki naj bodo pregledno ločeni učenci vsakdanje od onih ponovljavne šole itd. V šolski zapisnik naj bi se vzprejela še posebna rubrika za klasiflkacijo pridnosti učencev, čemur g. nadzornik Thuma še dostavi, da sta ravno tako potrebni tudi rubriki o sposobnosti in nesposobnosti učencev za bližnji višji razred, kar vse skupaj se enoglasno odobri in vzprejme. Gosp. poročevalec nasvetuje tudi nekatera predrugačenja zdanje razrednice, zamudnice, katera pa ne obveljajo; ostane se pri zdanjej nespremenjeuej zamudnici. Kar knjigo o izpustu zadeva, naj bi se poleg zdanjih — v njo — vzprejela še posebna rubrika za klasiflkacijo pridnosti učencev, se je splošno odobrilo. Pri b) pride na vrsto g. nadučitelj Kavčič. On razpravlja precej obširno o šolskem inventaru in važnosti njegovej. Šolski inventar naj ima te-le predale: A. šolska oprava; B. učni pripomočki; C. šolska bukvarnica; D. postave in ukazi; E. važni šolo se tikajoči dopisi in spisi; F. sadjerejsko, vrtnarsko in kmetijsko orodje. Pojasnuje dalje, kako in kaj se ima v vsak oddelek vpisati, ter nasvetuje stare praktične tiskovine za inventarno knjigo, ker novejše so — nerabljive. Nasvet se odobri. Kar zadeva posebni zapisnik krajne šolske bukvarnice, kaže poročevalec na tabli, kako naj se načrta ter nasvetuje, naj bi ta zapisnik sledečih sedem oddelkov obsegal: 1. spise za mladino; 2. spise kmetijskega zapopadka; 3. spise tikajoče se računstva in geometrije; 4. prirodoznanske spise; 5. pedagogične spise; 6. jozikoslovne spise in 7. knjige raznega zapopadka. Gosp. nadzornik pristavlja k temu, da bi bilo to preveč oddelkov, posebno za bukvarnice, katere imajo le malo knjig, ter pravi, da bi zadostovalo, ako se zapisnik krajne bukvarnice le samo v dva dela razdeli, in sicer: a) naj obsega po vrsti one knjige, katere so mladini za pouk in zabavo odločene, b) pa one druge brez razločka zapopadka, katere more učitelj kot navodilo pri pouku rabiti a so tudi odraščenim v enej ali drugej zadevi za pouk. Ta nasvet se enoglasno vzprejme in odobri Dalje nariše g. poročevalec na tablo formular za izposojevanje knjig krajne bukvarnice, kateri se soglasno odobri in potrdi. Ravno tako pokaže in nariše g, poročevalec na tablo vzgledne obrazce za rekapitnlacijski in izposojevalni zapisnik ubožnih knjig za ubogo učeuce na ljudskih šolah, kar bilo je tudi pohvalno vzprejeto. Vsi ti obrazci bodo se tudi v konferenčni zapisnik vzprejeli, ter se na pravem mestu v odobrenje in tisk priporočili. c) Poročevalec g. nadučitelj Adlešič govori o tedniku, šolskej kroniki in opravilnem zapisniku. Po daljši razpravi odobri se tednik tak, kakoršen je zdanji brez izpremembe iu prenaredbe. Kar pa šolsko kroniko zadeva, govoril je pred dvemi leti g. nadzornik o njej sam obširno, torej se dalje o tej ne govori, nego le želja se izreče, da c, k. okrajni šolski svet oziroma g. nadzornik vsem šolam hektograftrano navodilo dopošlje, kaj in kako se ima v šolsko kroniko vpisovati, kar se je tudi od dotične strani obljubilo. — Opravilni zapisnik ni sicer postavno predpisan, a je višje važnosti. Spisovati naj se prione vselej se začetkom šolskega leta. G. nadzornik k temu dostavlja še nasvet, da naj se sklene, da mora vsaka šola tega okraja mej drugimi spisi imeti tudi opravilnik. Soglasno vzprejeto. . (Konec pride.) Iz Cerkljan na Gorenjskem. Naš nekdanji tovariš, moj součencc in prijatelj gospod Franc Gerbec, zdaj profesor na konservatoriji v Lvovu, mi piše prijazno pismo, v katerem obžaluje, da se ni mogel udeležiti svetkovine v našem društvu 6. preteč. m. v Šmartinem pri JKranji. Ker sem pismo prejel še le po imenovani slovesnosti, gotovo ustrezam vsem g. g. tovarišem jubilantom, ako ga tii objavim. Mej drugim mi piše: Predragi moj prijatelj! Če se ne motim, sem bral, da bodo nekateri učitelji obhajali svojo petindvajsetletnico v Šmartinem pri Kranji. — Pri tej bodeš menim gotovo tudi Ti, in da me poklic ne zadržuje, bil bi tudi jaz zraven. Toda v konservatoriji v Lvovu, kjer sem zdaj profesor petja, začenjajo se prednašanja že z začetkom tekočega meseca tako, da mi ni mogoče udeležiti se te svetkovine in v Vašem društvu ta dan se z Vami veseliti in z Vami praznovati tako važen in pomemben dan. Zatorej bodi tako prijazen in izreci vsem nazočim pri tej svetkovini moja presrčna voščila in bratovski pozdrav. Iz daljavc Vam kliče nekdanji in zopetni kolega vaš: »Bog vas poživi še mnogo, mnogo let, da morete vsaki po svoji uioči delati v prid in »korist izročene vam mladine, nade miše k sreči, v slavo in povzdigo mile naše slovenske domo»vine! Spominjal se bodem ta dan v daljavi Vas, — na severu mej brati Poljaki, ter tako vsaj »v duhu z vami združen mej tem, ko bodete v prijaznem doinačem kraji, v veselem krogu slavili »in praznovali pomembni dan! Bog in sreča junaška!« Bog daj gosp. profesorju, da bi, ako mu zdaj ni bilo mogoče udeležiti se petindvajsetletnice, udeležil se čez 25 let — petdesetletnice, kar iz serca želim vsem g. g. jubilantora, ki smo bili 6. preteč. m. v Šmartinem pri Kranji! Prijateljski pozdrav! Z Bogom! Andrej Vavken. Iz Ljilbljane. Preizkušnje za nastopne učiteljo bodo se letošnjo jesen pričele 23. t. m. Ucitelji in učiteljice, ki hočejo priti k tem preizkušnjam, zglašajo naj se do 16. t. m. pri vodstvu c. k. izpraševanjske komisije. Odredbine (takse) plača se za ljudske šole osem, za ineščanske pa deset gold. pred preizkušnjo. — Pri seji kranjskega deželnega zbora 19. preteč. m. so narodni poslanci zarad nemškega »Sckulvereina« do prcblagorodnega gospoda c. k. deželnega predsednika izročili interpelacijo, v kateri mej drugim stavijo vprašanje: je li misliti, da je početje nemškega »Schulvereina« brez vse škode za državni blagor in da se da z našimi postavami sploh strinjati? — »Slovenska Matica« naznanja: Po naznanilu slavnega c. k. dež. prcdsedništva z 21. jul. t. 1. št. 1303 je visoko c. k. ministerstvo za uk in bogočastje geometrijo g. Lavtarjevo, in somatologijo g. Eijavčevo potrdilo za slovenska učilišča za učitelje in učiteljice. — Nove slovenske knjige rastejo kakor cvetke iz rodovitne domače zemlje. Prišla je nasvetlo: Knjižnica slovenskej mladini (knjiga III.) pod imenom ,,SreČa V nesreči", poučna povest odraslej slovenskej mladini. Spisal Janez Cigler, župnik v Višnjigori. To knjigo slovenskemu ljudstvu že pred 30 leti pod imenom »Svetina« dobro znano in zelo priljubljeno je zdaj v drugem natisu lepo popravljeno in krasuo natisneno založil in na svetlo dal naš marljivi mladinsski pisatelj g. Ivan Tomšič. Za prelepo knjižico mu bode gotovo hvaležen vsakdo, kdor pozna ta prelepi slovenski roman in kdor ga bode bral. To zanimivo knjižico prav živo priporočamo vsem slovenskim učiteljem za šolske knjižnice, posebno pa še naši slovenski mladini. (Mehko vezana knjiga stane 40 kr., trdo vezana 45 ki\, lepo kot darilo vezana pa 60 kr.) — Dotiskana je v »Nar. tiskarni« tudi nova učna knjiga: »Zemljepis za prvi razred srednjih šol«. Spisal in žaložil Janez Jesenko. Ravno ta neutrudeni g. pisatelj izdal bode tudi še v drugem natisu svoje »Občne zgodovine I. del«. — G. Ivan Lapajne izdal je v drugem, popravljonem natisu svoje ,,DotTlOvinoslovje" za slovenske ljudske šole (stane 20 kr.), s katerim je slovenskerau šolstvu in učiteljstvu zelo ustregel. — Andrej Praprotnik sestavil je nov ,,Abecednik za slovenske Ijudske Šole" (po svojem že 1. 1868. po višjem naročilu na svetlo danem »Slov. Abeccdniku«), in ga je ravnokar predložil v višje potrjenje. — Bambergov »Latinsko-slovenski slovar«, ki bode obsegal 30 pol, bode ravno dotiskan. — Senekovičeva »Fizika« bode do novega leta dotiskana. Natiskujejo so tudi prof. Kermavnarjeve »Slovensko-latinske vaje« za III. in IV. gimn. razred. G. prof. Čebular-jeva »Fizika« (kakor je že »Tov.« naznanil) je že na svetlem; drugi del pride pa v teku prvega semestra prihodnj. šolskega leta, t. j. do 15. febr. 1883. 1. na svetlo. — Odbor »Slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani bode imel 5. t. m. pri prvosedniku svojo sejo.