1. štev.
V Ljubljani, v četrtek 25. novembra 180
Letnik Vili.
'nseratl so sprei-mnjo iu volja tris'noua vrsta:
i kc., «e hb '.iska lhrat 11)	o
1 ■* n 11 M
1 ^ 11 11 n ii	n
?ri večkratnem tiskanji «t co in primerno zmanjSa.
Rokopisi
»e ne vračajo, netrankovam,
uisma se ne sprejemijo-N roonino prejem» o, -HVjiiSi (no - niitracij») ir. ■ hUo ■>» i Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi lani, II. nadstropji.
Političen list za slovenski nni
Po poŠti	prejemar velja :
Za eeio ieto	■ 10 gi. — kr
sa poiieta	. . 6 ., — „
ta četrt lato	. . 2 „ 50 ,,
V administraciji velja:
Za eeio leto . . S gl. 40 kr za poi ieta	* „ 20 .,
za četrt ieta	2 „ 10 ,.
V Ljubljani na (iom pošiljan veijA 60 kr. več na ieto.
VredniStvo je Rečno ulice št. 6.
izhaja do trikrat na ted»u in sicer v torek, četrtek in sonotc ■
Nemško-konservativni shod v Lincu.
Kak razloček je ined dunajskim purtei-tanom in linškim nemško-konservativnim shodom! Tam so se bili zbrali večidel judje krščeni in obrezani, to je ljudje, ki so skoz ve liko let državo in narode avstrijske zlorabili v svoje sebične in strankarske namene in ki ne vedo, kako bi zopet nazaj dobili zgubljeno oblast, tukaj se je sošlo več ko trikrat toliko, namreč okoli 10.000 poštenih in svobodnih mož iz nemških dežel avstrijskih! Za predsednika je bil izvoljen gr< f Brands, govorili pa so najizvrstnejši govorniki, kterih imena smo že v zadnjem listu naznan H. Posamezne govore bomo bolj ali man) obširno še obrav-navali in za danes razglasimo le resoluc'jo, ki je bila enoglasuo sprejeta
Glasi se v slovenski prestavi takole:
„Nemško-konservativni shod kot prosta skupščina konservativnih nemških mož avstrijskih izreče svoje prepričanje, da je le tista politika vsestransko koristna, ki z enako skrbijo goji in pospešuje edinost iu moč cesarstva pa tudi samostojnost dežel, spoštuje vstavno vladanje, ter razširja in razvija politično volilno pravico po načelu vsestranske pravičnosti, ki pospešuje v zvezi s pravim redom državljunsko svobodo, ki se poganja, da se hitro izvršujejo želje, ki jih je konservativno ljudstvo že večkrat, v raznih zborih izreklo glede poduka in odgoje mladine v ljudski šoli, ki vredi državno gospodarstvo z varčnostjo in pravično razdelitvijo davkov po razmerah davkarske zmožnosti in z varovanjem pridobitne moči, ter si
z vso gorečnostjo prizadeva povzdigniti vse Htroke ljudskega gospodarstva, zlasti pa kmetijstvo in obrtuijstvo.
Nemško-konservativni shod je daljo prepričan, da more to konservativna večna državnega zbora v zvezi z enako m sleč m mi-nisterstvom in sicer le tedaj, ako se konservativna stranka za svoj namen poganja brez prenagljenja z zmernim pa doslednim napredovanjem, ter z enako skrbljivostjo pospešuje ne samo koristi posameznih stanov ali razredov ljudstva, ampak koristi vseh ljudskih razredov, ako pri popolni in zvesti skrbi za lastno nemško narodnost spoštuje pravice drugih avstrijskih narodnosti ter nemški narodnosti pridobi veljavo po naravnem razvitku in omiki, ne pa s posilnimi postavami, in se toraj v zvezi s konservativnimi drug:mi narodi avstrijskimi upira ščuvanju in zatiranju narodov.
Nemško konservativni shod naznanja, da ae postavno drži vstave, da ljubi konservativna načela, da z zvestobo do cesarja in države zedinuje tudi zvestobo do vsega ljudstva in da je toraj v najboljšem pomenu besede ljudska stranka.
Nemško-konservativni shod nnznanja, da v dosedanjih dejanjih pričujoče vlade ne spre vidi nobeuega poškodovanja ali nevarnosti za nemško narodnost; on odločno oporeka nem-ško-liberalni ¡-franki, ki se je predrzno šopirila, kakor da bi ona zastopala vse avstrijske Nemce, ali vsaj njihovo večino; on izreka, da trditve v resoluciji nemško - liberalnega zbora na Dunaji 14. novembra 1880, češ, da se je nemškega naroda po vseh deželah avstrijskih
polastil hud nemir, da je večina deržavnega zbora sovražna nemštvu, državni edinosti in svobodnim vstavnim načelom, in da avtonomi-stična stranka, napačno federalistična imenovana , namerava raztrgati temeljnopostavno, Nemce tdinujočo vez ter zanikuje državo samo — da te trditve, pravimo, so neodpustljivo slepljenje ljudstva in obrekovanje avtonomistov zlasti nfmških konservativcev. Tudi nemško-konservativni shod slovesno oporeka v ravno tisti nemško-liberalni resoluciji izrečeui trditvi, da bi od nemških liberalcev samih pričeti boj mogel motiti ali zadrževati zdatno gojo državno — iu narodno — gospodarskih korist, ter izreka gotovo upanje, da se bodo gori omenjenim, naj imenitnejš m ljudskim koristim škodljivim nameram odločno ustavili konservativni poslanci vseh avstrijskih narodov, da bode narodnih prepirov konec, in da bodo vse moči v zvestem spolnovanji svojih dolžnost posvetili zdatni skrbi za državo- in narodno - gospodarske kori-ti, zlasti pospeševanju kmetijstva in obrtuijstva, in brambi ter prospehu domačega dela v prid Avstrije iu narodov njenih."
Važnost tega shoda se ne more tajiti , in še liberalnim liKtom se pozna, da spoznavajo imenitnost te ljudske izjave. Norčujejo še sicer, da so bili večidel le kmetje in duhovni zbrani; pa kaj je s tem rečenega? Ali mar kmet ni toliko vreden , ko judovski barantač, ali mar kmet ni svobodeu državljan , ki ima ravuo tako pravico, ko vsak drug?
Posebne važnosti na tem pravem nemškem shodu je pa, da so zanikali to, da bi bilo nem-
Ilankovčar.
Dogodba na sodnijske spise naslonjena.
.Vekuj nepričakovanega.
(Dalje.)
Ali ravno tu je zadel ob hudo grčo, besede „Albina" ni Janezu nihče izgovoril, da bi se ta ne bil v svojih mislih ves prerodil. To je tako, kakor če spustiš najhujšo ognjeno električno moč v led in potem misliš, da je še led. Zato se je pogovor mahoma zasukal na vso drugo stran, da je direktor kar strmel in Janeza gleda), kakor bi se mu sumljiv zdel zarad pametn;h možgan. Dolg je bil ta pogovor, tako dolg, da se je strežajein že čudno zdelo, kako da tako strašno dolgo štreno raz-motavata tu, in bo jeli na ušesa vleči besede, pa zastonj, ker je, bil pogovor v tujem, laškim služabnikom nerazumljivem jeziku, razen tega pa<še zelo tib, da bi si bil človek, ki bi bil hotel poslušati, lahko ušesa spahnil ali zvil. Še le pozno Bta šla domti, se reče : Janez na svoj dom, direktor pa v gostiln.co. Pred razhodom si podata roki, slišati pa jo le eno besedo:
, Jutri I"
Drugi dan, ko je gospa Albina še le par ur počivala po krasni ponočni veselici, Janez,
pa bil že davno pokonci v svoji delavni sobi, se oglasi pri hišni gospod — mi že vemo, kdo je — iu želi govoriti z gospo. II šna pa , ki ima strogo povelje, gospč nikdar buditi, posebno pa še takrat ne, kedar je šla pozno zvečer ali marveč zgodaj zjutraj spat, mu kratko malo odgovori, da pred poldnevom z milost-ljivo ne more nihče govoriti. Na čelu postar-nega gospoda se prikaže nekaj temnega, vendar gre in napove svoj prihod pozneje. Ko pride o poldne, je gospa milostljiva pač že pokonci, pa potrebuje še par ur, da se obleče za sprejem.
„Nesite ji mojo karto", veli obiskovalec vidno nevoljen ter da hišni svoj listek z imenom.
Hišna nese list v sobo , pa pride kmalu nazaj z odlokom: „Milostljiva bodo že pozvonili, kedar bodo pripravljeni za sprejem."
Tako?! To je pa očetu že preveč, kar za h;šno dere v sobo, ktera tako predrznost na znanja z velikanskim krikom.
Iu kak je bil sprejem? Misli kdo, da je Albina šla očetu naproti ter ga objela? Kaj še! Prav nevoljnega obraza polovico pomoli čez ramo in prve besede njene so:
„Pri nas ni navada sprejemati možkih, do-
kler nismo za to oblečene in pripravljene. Tako je vsaj po boljših hišah."
Dosti! Ne maramo praviti nič, kako sta se razgovarjala oče in hči, ker to ni spodobno. Pri hčeri nič otročjega čutstva , nič srca do očeta, pri očetu strmenje. Ko slednjič po kratkem besedovanji pride iz sobe, mu z ust buh-nejo nevoljne besede:
„No, takega škrata bi pa jaz svojemu najhujšemu sovražniku ne privoščil za ženo, čeravno je ta šopirna, preširna in spridena stvar moja hči. Prav po materi je, po meni ne. Janez je ubit ž njo, ne pomaga mu nič. Taka stvar je dobra še le, ko segnije."
Lepa sodba taka, ali oče, primi se za uho sam! Saj si imel kdaj moč, kakor jo ima zdaj Janez. Ilahaha! Ti nisi znal krotiti žensk, nikar ne Bodi Janeza !
Skoro bi bil direktor o takem premišljevanji zgrešil pot do Janezeve sobe. Ali ta ga je že čakal, slišal je bil ob vratih tudi ves mikavni pogovor med očetom in hčerjo, a čudil se ni, da tudi oče ni našel Brca tam, kjer ga mož še zmiraj in zmiraj išče. Njemu je očitala prenizek stan — no! oče ji je vendar po rodu enak in menda tudi dosti izobražen, da se zna vesti nji spodobno.
štvo v kaki nevarnosti. Kot laž in obrekovanje so odbijali od sebe sumničenje, češ, da bi ne bili zvesti Nemci, da bi bili fevdalci in klerikalci. Ako kdo pravice drugih narodov spoštuje, ni treba , da bi moral zato svoj narod zaničevati ali zatajiti. Zarad ostalih dveh sum-ničenj pa je Lienbacher rekel: „Mi nismo fevdalci, ker nobeden od nas ne misli na to, da bi tlako in desetino zopet oživil in v veljavo spravil, in še grajšaki sami tega ne zahtevajo; klerikalci pa tudi nismo; akoravno namreč duhovski stan čislamo in spoštujemo, se vendar ne potegujemo samo za njegove koristi , ampak za koristi vsega ljudstva , vseh stanov; „klerikalec" pa bi se zamogel le tisti imenovati, ki bi se potegoval edino le za koristi duhovskega stanu."
Shod je naredil na poslušalce ta vtis, da je bila tam zbrana množica poštenih mož, ki mirno in dostojno odbijajo od Bebe laži in obrekovanje nemških judov in raznoterih drugih liberalcev.
Kdo bode zmagal?
„Gotovost zmage zavisi ua dostojnosti boja."
V. Hugo.
Hud boj bije cerkev katoliška na Francoskem. Opustošeni samostani, prazne cerkve, zaprte samostanske šole so glasne priče krivic, ki se gode katoličanom med Francozi. Vesel mora biti teh dogodkov znani pisatelj francoski Viktor Hugo, ki je nedavno govoril pri razda-vanji daril med učence ljudskih šol o razmeri med cerkvijo in liberalizmom, kar se tiče šol. Šole naj oskrbuje država, cerkev nima tu opraviti ničesar, to je glavna misel V. Hugova. Kako hitro so mu spolnili želje Gambeta in Bodrga njegova! Jezuitje in drugi učeči redovniki so pregnani, razkropljeni, če tudi s silo, nič ne de. V. Hugo pa kliče vladi : „Vse gre dobro', zdaj ste na pravi poti. Zlo je za vami, a vso srečo imate pred seboj; napredujte ; volja najviša se spolnuje." Tem načinom pridobiva država šolo čisto v obla-t svojo. Uči naj se v njej, kar in kolikor hoče država. Kaj bode z naukom krščanskim? Za-
Gospa, po tem dogodjaji razburjena, je potrebovala za napravljanje še uro časa več ko navadno, zato sta zet in tast imela še dosti prilike razgovarjati se do kosila. Pri kosilu se bodo videli vsi trije skup, bo zelo mikavno.
Ali kako je to, da direktor odide pred kosilom, ker je menda po vsem svetu navada taka, da se dragi gostje, posebno pa še tako bližnji žlahtniki obdrže pri kosilu, če je le kaj v hiši, da se na mizo prinese? Da, direktor, tast in oče res gre, zet mu stisne roko, a ne tako, kakor znancu, ki gre za zmiraj ali ga vsaj za več časa ne bo videl, marveč kakor prijatelju, ki gre iz hiše, iz ne iz kraja. — Zakaj to?
Pri kosilu sta bila Albina in Janez sama. Njo bo boleli zobje, a on Beje zmiraj držal za glavo. Taki ljudje ne govore veliko, VBak se zmuzne kedar more, da le prej pride zopet vsak v svoj kraj. Zato se ni čuditi, da je še le ob koncu kosila, ko Bta že oba vstajala, zmagala ženska radovednost, kajti Albina je prašala — na videz kar tako memo grede:
„Saj veš, da je bil moj oče danes tu?"
„Vem", je kratek odgovor.
„Misli mar tukaj ostati?"
„Ne, je že odšel."
„Domu?"
govarjalci liberalnih šol se sicer protivč, da bi bile njih šole brez Boga, a ako pogledamo malo globokeje v njih namene, vidimo, da je to le prazna fraza, ki zgine kakor pena. Naj trde, da goje v šolah nauk krščanski, mi jim tega ne verjamemo. Toda ne bomo preiBka-vali, jeli pantheizem, ali deizem ali materija-lizem, *) kterega podpirajo po šolah, le toliko smemo reči, da vera, ktero goje v šolah ni katoliška. Kajti cerkev, ki ima edina pravico odločevati to, je že mnogokrat obsodila liberalne šole. Zato je tudi na mnogih krajih zidala katoliške šole, ktere so pa povsod prenapolnjene. Zgledov imamo dovolj na Francoskem in v Belgiji. Razvidno je iz tega, da je krivično, ako francoska vlada razdira s silo šole redovnikov. Dela, kakor bi hotela v resnici zatreti mišljenje katoliško v srcih mladine. A ko bi ona poznala zgodovino, morala bi odstopiti od nasilstva svojega, kajti uči nas zgodovina, da cerkev katoliška je nepremagljiva. Mogoče jo je zatirati, vničevati, a uničiti je ni mogoče. Cerkev katoliška premogla je svet poganski, trpela mnogo preganjanja, a zatrta ni bila nikdar.
Dandanes pa se toliko hvali liberalizem, a kake sadove on prinaša, treba nam je pra-šati ?
O tem pravi Viktor Hugo: Gospodje, do-končajmo veliki vek, kajti ta nam je prinesel prve Badove silne revolucije, ktera se bode imela imenovati francoska revolucija, kader postane splošnja, ker pri nas je njen vir." No-vošegno šolo zove toraj Viktor Hugo sad revolucije. Dalje pravi: „Nismo prijatelji prelivanja krvi v vojskah , nismo prijatelji obsodb pred kaznovalnim sodiščem, nismo prijatelji pekla, ki ga uče v dogmatiki." Krasne besede, a brez cene in brez smisla. „Naš sad velja naj ljudem, posebno vladarjem, ki niso človekoljubi." Vsak vidi, da v teh besegah ozna-nuje Viktor Hugo revolucijo proti vsem obstoječim napravam in razmeram. Toda naj pride, kar hoče, cerkev katolška, ne bode uničena, vsaj je zidana na skali, na trdni skali pomoči Božje.
*) Razne verske zmotnjave.	Vred.
„Ne vem, kam."
Po kratkem tem besedovanji odvesla Albina v svojo Bobo in se zamisli v romane in modne časnike, dokler Le pride nekaj znancev in ¡znank na obiskovanje. Zvečer je bila pri Morili mala večernica bližnjih prijateljev in prijatljic, a Janez se je ni vdeleži), Albina ga je izgovarjala, da ga — kakor večkrat — zob;č bole in to so verjeli vsi tem rajše, ker ga ni nihče pogrešal.
Ali Janeza ni bolelo nič, kajti ob mraku šine skoz stranska vrata iz hiše in gre več ulic križem, da pride do neke neznatne hiše, v ktero šine. Tam ga čaka že — kdo ? nihče drugi ko direktor, tast njegov. Ta ga molče pelje v sobo zadej na dvorišči, v ktero stopita oba in se zakleneta. —
Naslednje dni je več zabojev iz Morilove hiše neslo in peljalo se v to zakotno hišo, tudi Janez je že večkrat sam tje šel s polnimi žepi drobnega orodja in kmalu je bila soba polna raznovrstnih čudnih železnih iu bakrenih brkljarij. Po vsem , kar Bmo dozdaj zvedeli, nam ni težko uganiti, čemu je to orodje, saj Bmo veliko enacega videli že pri Janezu v podstrešni sobi, ko je bil še ubog, a priden delavec v fabriki. Zato brž vemo, da je to delavnica bankovcev. Kdo jih dela ? Janez ne,
Politični pregled.
V Ljubljani 24. novembra.
Avstrijske deiele.
Dopisnik nekega francoskega lista je govoril z grofom Taafrctoiu iu ta mu je rekel, da se zdaj ustavovercev več ne boji, ker se je pokazalo, da ljudstvo ne stoji za njimi. Rekel je nadalje, da ne bo uganjal nobene politike, glavna stvar mu je|, da zabra-nuje prepir med narodi in da podeli vsakemu svoje. — N8in je to čisto prav, a ravno zato vprašamo: Kje pa so dejanja, kje je obetana ravnopravnost za Slovence?
V vladnih krosih se govori, da se bodo pri nekterih deželnih vladah in na-mestništvih skoraj vršile važne osobne pre-membe. Ali bode pač pri tej priliki tudi pri nas glede šolskega nadzoruištva prišla tolikanj zaželjena prememba? Nam ni treba dveh šolskih nadzornikov, kterih eden (za srednje šole) biva v Gradcu; en sam nadzornik bi lahko opravil ves posel, samo mora biti za to bolj zmožen kakor ljulski šolski nadzornik P i r-k e r. — Tudi pri učnem ministerstvu bo neka prememba in pravijo, da postane Bekcijski načelnik Lemajer finančni prokurator na Dunaji, ker gre baron Godel boje v pokoj. Eni pa pravijo, da postane Gbdelnov naslednik dr. Schlosserer.
vcriier deželne banke je postal dosedanji deželni maršal gališki grof W o d-z i c k i.
Drž i»i'c«lsc«liiik na Koroškem je postal dvorni svetovalec Schmidt-Zabierovv. Dozdaj je služil pri ministerstvu notranjih zadev in se je v zadnjem državnem zboru kot vladni komisar vdeleževal odsekovih sej za premembo obrtnijske postave , kjer je razodeval veliko razumnost, treznost in odločnost. Star je okoli 50 let, je majhne pa krepke postave in gladko obritega prijaznega obraza. „N. fr. Pr." pravi, da je bil Schmidt pod Hohenwartom voditelj korespondentnega vrada, tedaj pristaš federalistov. Bomo videli, kako se bo vedel nasproti koroškim Slovencem 1 Ako hoče pravičen biti, najde dela dovolj, da
ta hodi le zvečer gledat, tem pridneje pa dela zdaj direktor, ki skoro nič ne gre iz hiše.
Teden dni je že, kar trpi to skrivno in samotno delo, ko pride nekega večera Janez in praša:
„Koliko je že gotovega?" „Za 200.000 tisuč desetakov in za pol milijona stotakov", je odgovor.
, Stotakov preveč, desetakov premalo", odloči Janez; „toraj le še jutri, kolikor gre, desetakov."
Po tem sedeta, Janez izleče iz žepa par butelij vina in oba pijeta na dobro srečo , da bi se blago tudi tako spečalo, kakor Be je posrečilo pri delu.,
Res, lepo je to blago, od pravega težko razločiti. Dolgo, skoro vso noč traja pregledovanje, nekaj ponesrečenih Be spremeni v pepel, le kar prestane ostro in umno sodbo oči iu rok, gre v zvezke, kterih polovico vzame seboj Janez. Dva dni potem je bilo dokončano, orodje sta polomila, potrla in skazila tako, da se ni poznalo , čemu je služilo. Le ploše, ki bo Janeza toliko dela stale, so se jima smilile, zato sta jih zakopala v okolici meBta, čeravno je Janez rekel, da je bolje, če se vniči vse. Nevarno le to ni, kar se vniči.
(Dalje prih.)
odpravi mnoge krivic, ki jib tamoSnji nagi rojaki trp6, ki bi smeli pač s pesnikom reči:
„Na tleh leže slovenstva stebri stari,
V domačih Šegah vtrjene postave —"
Davek na žg;aiijrtri»e, ki se bo
v državnem zboru pretresal, bo znaSal po vladnem predlogu po 10, 20, 40 do 100 gld. na leto , v manjših krajih namreč menj, ko v večih mestih- Za odpravo premnogih žganjarn bo treba ali določiti njih število, ali pa postaviti tako visok davek, da ne bo mogel vsak napraviti žganjarne.
Vitanje države.
Med Turki in Albanci je bojda priSlo do boja. Črnogorci pa tega nič radi ne verujejo. Najbrž hoče turška vlada s tem le evropske diplomate slepiti.
Na Italijanskem hočejo zopet en krat ministerstvo vreči, ker bi spet drugi radi ministri postali. To se ponavlja v Italiji vsako leto trikrat. Liberalci so namreč vsi poslanci (katoličani se ne vdeležujejo volitev), tedaj ni druzega razločka in prepira med njimi, ko za to, kdo bo minister, da se bo na državne stroške mastil. Komaj se je kdo na ramah drugih vzdignil na ministerski stol, že ga za pnste prejšnji tovarši in se zavežejo z drugimi nezadovoljneži v ta uamen , da ga zopet doli vržejo. Tedaj je vse eno, naj bo kdo zmožen ali ne za svoj posel, on se ne sme ogreti na ministerskem sedežu. Te žalostne razmere so le mogoče, ker v zbornici ni principijeinega boja, kakor v drugih parlamentih, kjer se konservativna stranka volitev udeležuje.
Laški republikanci pa hočejo to prenarediti z vstopom novih radikalnih moči. V kratkem mislijo sklicati tabor, v kterem bodo zahtevali občno volilno pravico. Potem bi prišlo pač mnogo socijalistov in republi kancev v zbor , pa tudi mnogo katolikov, če se bodo ti vdeležiti hoteli.
Iz Kima ima „Čech" novico , da sv. Oče nameravajo v stari baziliki sv. Klemena, kjer je sv. Ciril pokopan, temu svetniku na čaBt postaviti altar. — God sv. Klemena se bo letos posebej obhajal na Velehradu in Pragi. — Sv. Oče so darovali 60.000 frankov za vstanovo Poljskega semenišča v Rimu.
Izvirni dopisi.
Ix Šentvida pri Ljubljani, 21. nov (Naše šolske razmere ) V „Slov. Narodu1, od 21. t. m. opisuje neki tukajšnji dopisnik učitelja g. K. in naš krajni šolski svet, — vendar pa tako megleno, pohlevno in površno, da moram reč bolj natanko razložiti. — Že meseca septembra 1. 1. je bil g. K. pri tukajšnjem krajnem šolskem svetu tožen, da šolski mladini ni ravno v dober zgled, na kar ga je naš okrajni šolski svčt poživljal, da naj se opraviči, drugače se bo reč višji šolski oblasti naznanila. G. K. na to obljubi, da bo dotične tožnike pri sodniji tožil, ter se tam opravičil; — in res stori ta korak. Ali, ko se je dan obravnave bližal , začel je g. K. zatožencem pisariti, ter jih prositi, da naj bi se z njim sprijaznili in sitno reč na Btran pustili; — pa oni te ponudbe niso sprejeli. Slednjič g. K. tožbo sam ustavi, in obravnava, h kteri so bili zatoženci 28. oktobra s pričami prišli in z njimi tudi predsednik krajnega šolskega Bveta g. Jože Matjan, se ni mogla vršiti, ker je tožnika manjkalo. Vsi pa so iz tega Bkle-pali, da se g. K. ni upal opravičiti. — Med tem je bilo predsedniku krajnega šolskega Bvčta od mnogih veljavnih oseb naznanjenih
mnogo druzih pregreškov, kar je baje predsednika krajnega šolBkega sveta pripravilo, da je reč sporočil c. kr. okrajnemu šolskemu svetu; drugi dan po tem je prišel pa g. učitelj k predsedniku, ki mu je še z nekim šolskim svetovalcem potrdil, da ima šolo v redu in da Be sme s tem pri c. kr. okrajnem svetu skazati. Ali ni to čudoo? In mar ni reB opravičena želja, da bi se sedanji krajni šolski svet postavno razpustil?
Vsled tega so, za korist šole bolj vneti možje reč naznanili veleslavnemu c. k. deželnemu šolskemu Bvetu, ter prosili disciplinarne preiskave. — G. učitelj se hvali, da ima pri višjih šolskih oblastih mnogo prijateljev, ki ga bodo branili, da se mu ue zgodi hudo, in Bkoraj bi to verjeli; kajti meseca julija lanskega leta, se je od tukaj c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku g. Raim. Pirker-ju naznanilo, da je g. K. nekega dne omenjenega meseca šolo odložil in med tem', brez dovoljenja cerkvenega predstojništva, pri neki poroki cerkvi orgljal, in res, nič žalega se mu ni zgodilo in ponosno je potem povdarjal, da on pri g. Pirker-ju kaj velja. — Vse drugače pa se je pred nekimi leti učitelj g. Saje, 1 Šentjerneji na Dolenjskem, za čisto enaki pre stopek kaznoval. Ali niso šolske postave za vse kranjske ljudske učitelje enako veljavne?
Iz Zagreba, 21. t. m. (Izv. dopis. Potresov smo imeli v Zagrebu do danes blizo trideset, Be ve da ne takih, kakor je bila katastrofa 9. o pol osmih. Zaupamo v Boga, da se taka katastrofa ue bode več ponovila; tudi ko bi se ponovila slabeja — naB ne bi bilo več med živimi. Močneji udarci so bili zlasti 11. v četrtek predpoldne in pa v noči od 15. na lG. t. j. od pondeljka na torek. Da-siravno se je zemlja spet zibala hudo iu po-tresla omajane hiše, vendar ni bilo opažat nove škode, samo razpokline in zevi v zidovj so se še bolj razširili. Ali če ti drugotni potresi tudi niso naredili materialne škode, bili so vendar strašni in prestrašni zavolj svojega vpliva na že prej do smrti preplašeno prebivalstvo. Zlasti potresi v noči od 15. na 16. so imeli grozne posledice. Prvi znatneji udarec je prišel o polnoči in po tem so jih šteli do jutra še sedem. Koj o polnoči bežalo je v groznem strahu in trepetu pol prebivalstva na široke ulice iu prostorne trge, a niso se vrnili pod streho do belega dne. Očevidci mi pripove dujejo o tej noči strašnih reči. Onemogli od straha in prebdenih noči, popadali so ljudje po mokrih tleh, drugi so bili srečni, da so prinesli s seboj kako plahto ali desko, da so za silo obskrbeli deco in onemogle starce. A to ni bil siromašen svet — to treba pomisliti — to so bili sicer premožni ljudje, ali vsaj taki, da niBO vajeni pomanjkanja trpeti. Še ko sem zjutraj izšel na ulico, našel Bem na Jelačičevem in Zrinjskega trgu polno ljudi,ki bo ondi prenočili, nekteri na vozeh, drugi na tleh. Že pred to nočjo pobeglo je iz Zagreba nekoliko tisoč ljudi, ali v torek 16. počela je skoro splošna selitev.
Vsak vlak jih je odnesel nekoliko stotin proti Zidanemu mostu, proti Karlovcu in Reki, proti Sisku in na Madjarsko. Zvečer je bilo na kolodvoru tol ko ljudi, ki so bežali, da ni bilo dosti železničnih vozov in bo se mnogi morali nehote vrniti v nesrečno mesto. V sredo, četrtek in petek bili smo še doBti mirni. Potresov je b:lo malo in neznatnih, tako, da j'h mnogi celo opazili niso. Sinoč v petek nas je o '/a12 spet prebudil močneji potres in ua to se je začelo bliskati in grometi kakor o najhuji ne vihti v vročem poletju. Zlasti je mnoge iz naB
poplašilo Btrahovito gromenje. Po tem je jelo grmeti spet pod zemljo — ob kratkem deset dni že živimo v neprestanem smrtnem strahu — a nobeden ne ve, kdaj in kako bo to končalo. Naši živci so tako oslabeli, da se stre-semo pri najmanjem šumu in nemiru. Pri vsem tem so mnoga poročila vnanjih časopisov prenapeta in netemeljita. Kaj naj se misli o vulkanskih prikaznih v naši okolici, ki so jih zasledili in videli samo neki mladi ljudje, hoteči tako pokazati svojo učenost, o tem sem že pisal. Polne laži bo poročila onih listov, ki nimajo svojih dopisnikov v Zagrebu, ki toraj sami sestavljajo dopise po prenapetih glasovih, ki jih slučajno dobojo. Tudi je zadnje dni prispelo mnogo tujih dopisnikov sem, ki poročajo na vBe strani sveta, večkrat tudi preveč. Resnica je ta: Zagreb je omajan v Bvojih temeljih — ni ga ne enega poslopja, ki ne bi bilo poškodovano — ali Zagreb, hvala Bogu! ni podrt, ni sesut; Zagreb je ranjen, res težko ranjen, ali Zagreb še živi. Res je, tako se Zagreb ne bode kmali razvijal in razcveta), kakor se je začel v zadnjih letih; sedanji rod ne bo nikoli pozabil, kaj je pretrpel; rane, ki nam jih je usekal potres ne bodo v desetletjih zaceljene, ali nade v srečnejo prihodnost še nismo izgubili. Jedro je zdravo, to 80 nam pokazali ti grozni dnevi. Zapustili bo nas tujci in bogataši, ali možje javnega zaupanja so ostali z nami. Prenašal je vse strahote z nami ban in kardinal — odšla sta še le zadnje dni, ko sta mislila, da nevarnost več ne grozi, ban v opravkih v Pešto, a kardinal na svojo grajščino, zavolj bolehnoati. Sreča je za Zagreb, da ima v tej veliki nesreči tacega načelnika ali župana, kakor je naš Mato Mra-zovič. Miren in hladen dela noč in dan, razmišlja, odgovarja, tolaži, zapoveduje — vrata njegove pisarne se nikdar ne zapro, toliko ljudi dohaja k njemu. In vendar je temu na videz tako mirnemu možu zastala beseda v grlu in od ginjenja ni mogel dalje govoriti, ko je v mestni seji slikal strahote nesreče in omenil, da so nekteri celó znoreli. Zagreb in dežela ne bo smela nikdar pozabiti njegovih zaslug. Izdano je že mnogo lepih in koristnih naredb, odpravljene bo največe nevarnosti, ki so nam grozile od na pol podrtih poslopij, določeni so najpotrebneji popravki itd. Med naredbami ne morem, da ne omenim ene. Posebno med prostim ljudstvom, pravi naredba, navadne so grde kletve , ki širijo vzlasti med mladino pohujšanje. Zabranjuje se vsaka kletva pod kaznijo do 14 dni zapora.
Sploh se marljivo popravlja , kolikor se pred zimo more popraviti, a nektera velika poslopja, ki niso več za popravek, se podirajo. Delavcev je prišlo od vseh strani več tisoč, ž njimi se vé da tudi dosti moralne sodrge. Za to se že tudi čuje o tatvini od več strani. Prve dni je vladal vzoren red , Zagreb sam res nima proletariata. Jako dobro so došli vojaki, pijoniri in ženijske čete, ki na najnevar-nejih mestih delajo brez strahu. Posebno žal je vsakemu veličanstvene stolne cerkve in cerkve sv. Marka, ki se je na mestne stroške pred več leti tako lepo počela predelavati. Kakor sem vže pisal, rekel je arhitekt Bollé ki vodi restavracijo stolne cerkve, da je nevarnost velika, da se bode Bama podirala naprej. Z velikim trudom dobil je nekaj Brčnih ljudi, da bodo podprli, kjer je nevarnost največa. Bili so že pri delu, kar pride spet potres in vsi zbeže iz cerkve, čez nekoliko dni je vendar junaški graditelj s svojimi tesarji in kamnoseki podprl svod in tako reSil, kakor pravijo, več ko 200.000 gld. Vsi znameniteji
objekti, ki so zadeti od potresa, so že fotografirani. Brez dvoma so take fotografije že tudi v Ljubljani. Fotografiran je tudi strašni prizor v Btolni cerkvi. Odprla in podrla se je ena grobnica in celi skelet leži zunaj na razvalinah. Pokopan jc bil ondi 1. 1855 kanonik Wiesner. Po teh čisto vernih fotografijah bodete vsaj nekoliko videli, kako je v Zagrebu. „Narodne Novine" tožijo, da je pobegnilo posebno veliko kranjskih kuharic. Od kar je grmelo v noči od petka na soboto, neprestano dež lije, da že Sava izstopa. Strehe še niso pokrite in toraj nadloga velika. Z Bogom!
V /a^rc!» je došlo od vseh krajev toliko delavcev, da jih zdaj mnogo brez dela po mestu postopa, in kadar potrosijo denarje, zahtevajo od mestnega poglavarstva, naj jih ono spravi domu. Vsled tega je župan mestnim in občinskim predstojništvom razposlal razglas, da naj v Zagreb ne pošiljajo nobenih delavcev, dokler se jim od mestnega poglavarstva ne sporoči, da delavcev potrebujejo. Veliko zmešnjav prihaja tudi od tod, ker nekteri podvzet-niki Bvojih delavcev redno ne plačujejo, dasi oni dobivajo predplače, eni pa jim pogojeni zaslužek vtrgujejo. — Deželna vlada je dala po vseh podžupanijah preceniti škodo, ki jo je potres prizadejal javnim in privatnim poslopjem. Nar več škode v podžupaniji Zagrebški je v mestu sv. Ivanu na Zelini, kjer so vse hiše bolj ali manj poškodovane. — Za podporo stradajočim se je tudi v Belemgradu sostavil odbor, kteremu je predsednik bivši vojni minister Nikolič. — Rahel potres so čutili v Zagrebu v soboto po noči in v nedeljo popoludne.
Domače novice.
V Ljubljani, 25. novembra.
(Dr. Bleiiveis) je včeraj obhajal svoj god. V torek zvečer ob 9. uri so mu čitalnični pevci pred hišo zapeli in med petjem prižgali tudi bengalični ogenj, kije krasno razsvetljeval škofijski trg. Naj pri tej priliki ljubljenemu očetu naroda slovenskega izrečemo iskreno vošilo, da bi mu dal ljubi Bog še prav dostikrat obhajati godovni dan!
(Novi zemljišni davek) za deželo Kranjsko bo od sedanjega za 40 odstotkov nižji in ne bo znašal samo okoli 100.000, ampak 343.000 goldinarjev manj, kakor doslej. Ako bo imel kdo namesto dosedanjih 100 gold. plačevati le 60 gld. se mu bo to pač nekoliko poznalo in prileglo.
(Konjisciran) je bil v torek „Slov. Narod" zarad opazke o cesar Jožefovi svečanosti.
(Mraz) nam napovedujejo vremenski preroki. Ker se vremenar (barometer) na zahodu čedalje bolj vzdiguje, proti severu pa pada, sodijo, da bode skoraj potegnil sever in napravil občutljiv mraz. Bomo videli, ali se bode to vremensko prerekovanje bolj potrdilo, kakor stari kmečki pregovori, ki letos pač niso obveljali.
(41 različnih štipendij za dijake) je v „Laib. Ztg." od 24. t. m. razpisanih. Prošnje za nje se imajo šolskemu vodstvu izročiti do 15. decembra.
(Gledišna predstava) na korist revnim otrokom privabila je v nedeljo mnogo občinstva v našo deželno gledišče. Igralo se je precej dobro, ženske moči so možke nadkrilovale. Posebno veseli smo novega talenta, ki Be je po-kazel ta bart na odru, namreč novega komika g. Rudolfa. Naj bi Be začel uriti in vaditi, da poBtane krepka podpora naši Taliji! Prvi naš komik, gosp. Kajzelj, je tudi ta večer prisilil marsikoga še v teh slabih čaBih k smehu. —
„Kdaj dobomo zopet redne slovenske prdstave?" tako se poprašujejo žalujoči rodoljubi.
(Shod mislijo napraviti) v nedeljo 28. t. m. tukajšnji obrtniki iu rokodelci, da se razgovorč o svojih zadevah in potrebuh, ako jim ga dovoli mestiia gosposka. To je menda dalo povod telegramom v raznih listih , da se suide ljudski tabor, ki bode oporekal sklepom dunajskega parteitaga. Tega pa pri nas pač ni treba.
(Občnega zbora kmetijske družbe) se je včeraj vdcležilo 48 udov. Za predsednika je bil izvoljen g. J. Seunig, grajščak na Bokalcih, za odbornike pa gospodje Brus, LaBnik, dr. Poklukar, Souvan stareji, Vičel, dr. Maks Wurzbach, dr. Kozler, Goli in Nekiovski. Račune družbine bosta pregledovala gg Fardo Souvan in Karl Žagar. Za častna uda sta bila izvoljena z aklamacijo minisler kmetijstva grof Falkenhayn in deželni predsednik g. Winkler, za do-pisovalna uda pa gg. dr. Ceh, ud ces. natoro-znanske družbe v Petrogradu in Dumek, vrednik „IIosp. Novin" v Pragu.
Razne reči.
—	Požarni straži v Š k o f j i Loki je vodstvo pogorele papirnice v Medvodah povrnilo stroške, ki jih je imela o priliki, ko je prišla tje gasit (71 gld. 80 kr.) ter ji še po vrhu podarilo 50 gld.
—	Razpisana je služba kancelista pri kresijski sodniji v Novem mestu (prošnje do 18. decembra) in služba učitelja v Komendi pri Kamniku z letno plača 400 gld. in stano vanjem. Prošnje do 10. decembra pri krajnem šolskem svetu v Kamniku.
—	Zgled iz starodavnih časov današnjim Nemcem v poduk. Znano je iz zgodovine cerkvene , da je bil sv. WolfgaDg biskup (škof) v Regensburgu a vsa češka zem Ija spadala je takrat biskupu v Regensburgu. To je bilo iz jene strani dobro, ker biskup in duhovstvo nemško prejemali so lepe dohodke od čehov; a nasproti bilo je slabo, ker nemški duhovni niso mogli vstrezati vsem potrebam vernih Čehov. Sv. Wolfgang spozna o hudo napako, ter om ni pri priložnosti svetovalcem svojim, da misli oddeliti Češko od bis-kupije svoje, ter delati na to, da dobe lastnega vladiko. A svetovalci prigovarjali so mu, naj tega ne stori. Toda nesebični škof ostane pri skltpu Bvojem; tako pa je nastalo škofijstvo v Pragi. Kako nesebičen je bil sv, Wolfgang, kaže nam tudi drug dogodek. V Regensburgu bil je imeniten samostan sv. Emerana. Ondotni biskup bil je tudi temu tamostanu opat, prejemal dohodke ia dajal menihom , česar bo potrebovali; toda biskup se ni mogel mnogo pečati s samostanom zaradi premnogih opravil, zato je bila disciplina slaba, pravega reda je manjkalo. Sv. Wolfgang tega ni mogel trpeti, zato prepusti vse dohodke samostana , ter izvoli opata v samostan, častila ga je radi tega tudi cerkev. Umrl je leta 994. Tega blagega biskupa priporočamo današnjim zaslepljenim Nemcem v patrona, od njega naj se uče ne sebičnosti in pravičnosti do Slovanov. Kajti on se ni bal, da bi bilo v nevarnosti german-3tvo, če Slovani dobe kar jim gre po pravici; v srcu njegovem bila je ljubši ljubezen in pravica, nego čast in dobiček posvetni. Zato časte sv. Wolfganga Čehi kot svojega patron8, a tudi na Kranjskem časte ga verniki.
—	Č. g. Mihael N a p o t n i k , ki Be je v duhovnem vstavu sv. Avguština na Dunaji pripravljal za doktorstvo, bil je 19. t. m. v vaeučiliški dvorani slovesno za doktorja bogo
slovja proglašen. G. Napotnik je doma v Konjicah, škofije lavautinske, ter je bil šel z našimi vojaki kot vojaški .kaplan tudi v Bobuo. Na-potuik je tudi izvrsten in jako spreten slovenski pisatelj, ter je za Blovenske časniku spisal mnogo prav lepih in podučljivih reči. Popotovanje v Bosno je popisal v „Slov. Gosp.", 0' Conella v „Slovencu" itd. Prav iz srca mu toraj k novemu dostojanstvu čestitamo in želimo trdno zdravje, da bi zamogel mnogo delovati v čast sv. katoliške cerkve in na korist milemu narodu slovenskemu.
— Slovstvo. 1. Pesmi. Zležil Miroslav Malovrh. Novomesto. Tiskal iu založil J. Krajec. 1880. 16° str. 68. — , Ah ! mnogo je, da ne znorim britkosti!" tako poje v zadnji vrstici svoje knjige, in to mu verjamemo, kajti čuditi se je, da se dandanes more taka krparija — proza gola v vezani obliki — Slovencem ponujati, morebiti celo za duševno hrano I Ne-istinito n. pr. je koj prvo povedunje. Zelo raz-likujo se pesni, ktere bralcem tu podam; opeval sem predmete razne, nebeško kapljo, domovino — kje neki? Vse so istega vira — iz frivolnega srca, kakor Malovrh sam pravi, iu po malo različnem kopitu, v slabo merjeni be- • sedi, in istega obsega. — neke norske ljubezni v kteri nobenega vzvišanja, nobene poezije ni. Bedarija, sam jo zove tako, in z Narodom in z Novicami obžalujemo založnika, da ima za dobro voljo denarno zgubo. V njegovo pohvalo moramo namreč naznaniti , da je prodajo teh pesmi prostovoljno ustavil.
2. Glasi katoliške družbe za Kranjsko se razpošiljajo udom in ponujajo na prodaj neudom po lOsld. v XV. zvezku, 16° etr. 79. Kar je Slovenec nedavno omenil, potrjuje se prav očitno v pričujoči knjižici, v kteri so sostavki: a) Velik zdravuik je prišel z nebes, ker velik bolnik je ležal na zemlji to je prilika o usmiljenem Samarijanu, ktero je spisal profesor Jos/ Marn ; b) Pomen mu-čeništva v krščanstvu , spisal Fr. Krek, bogo-slovtc; c) Nekoliko o sv. rešnjem telesu — kako je ta skrivnost našim naturnim , srčnim željam primerna, resnična in vtrjena, kako iz nje odsiva modrost in ljubezen Božja, in kake dolžnosti nam naklada, spisal dr. Ant. Jeglič; d) V pregnanstvu. Prizor iz Krizostomovega življenja, deloma v pesniški obliki, spisal A. Kalan, bogOBlovec. Dobre vesti kličemo Slovencem o tej knjižici: Vzemite in berite, vzlasti mladenči in mladenke, tudi olikanci, in ne bode vam žali
k 'k V-'-.*.,-' . . ■
I.IIJ i ni ii i' a v ¿hrr-rii ' ''
5
®iii!ieaTrr--Jiaii'Hi[cr
angebe für fflefhmiiij.Iugnrtt.
für bit» SI al; t- 1881.
(Eiminbuicrjiflllcr Onlirfloiig. 80 0uttrf-$dfctt. tteidj fffufltitf.
«lit 250 «ratls.präraica im JDrrffn: noa 1300 fr. !?rcis ber StuSgaOe I mit ©tempe! 25 9?fr. " " « 11 „ ©tempci 30 91fr.
öorrälljiij bei: Knthol. Buchhandlung, (10)	Laibach.
^IGÜGOCIQCCC
sosoodsogogc
. laznikovi nasledniki v Ljubljani.
Idajatelj in odgovorni urdnik Filip rlp.