VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO VJE IN OKOLICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61 -588 OBMOČNA ENOTA KRŠKO ŠT. 1 / LETO XVII / 11. JANU Poštnina plačana »rt 3> \5S2j v 150 SIT €> terme Čatež d.d. Izgradnja garaž v Krškem Na Vidmu blizu železniške postaje, bo nastala nova garažna hiša. Investitor je gradnjo zasnoval tako, da bo ohranil čim več obstoječih borovcev. Več o bodoči garažni hiši si preberite v posebni prilogi današnjega Našega glasa. Če vas zadeva zanima, če bi radi še kaj vprašali ali pa bi se radi prijavili, poiščite in izrežite anketni list. feSe mmMč! ffe tej U hočete ?/? vBttJfttOf rMiio -tett, "ps fc naloge, ne bo intto ptMiJSt. as» Incident na krški avtobusni postaji Dijaki kljub brezplačnemu prevozu niso šli v šolo Ministrstvo predolgo molčalo, zato so Izletnikovi šoferji blokirali avtobus zasebnega prevoznika. Stran 15 Pet let kasneje Na proslavi ob dnevu samostojnosti so bila podeljena tudi priznanja Občine Krško za leto 1995 Žrtve vojnega nasilja že vlagajo svoje zahtevke Društva izgnancev pomagajo pri pripravah zahtevkov. Izgnanci ne pričakujejo preveč. Stran 3 JANEZ JANŠA DANES V BREŽICAH Brežiški občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije organizira danes, 11. januarja, ob 19. uri v restavraciji pri Blagovnici v Brežicah pogovor s predsednikom Socialdemokratov Slovenije Janezom Janšo. V pogovoru bodo skupaj s svetniki SDSS v občinskem svetu obravnavali tudi pereče probleme v občini Brežice. OO SDSS Brežice BRCŽICE Trg izgnancev la t€L OGOB 62-236 tet OEOB — td OS B3J-55 fa* OEI B3-I3-47 Dunajska ctsla 22 M- OS Bl-aO-77 MARIBOR CEU€ Partizanska c 3-5 gubttaaska c 3a tatj 062 29-460 tal; OSa 2B-936 fax OG2 29-460 fax OS3 MW Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8* do 19k In na vseh enotah pošte! WWL rOOBLAttlNA INVESTICIJSKA OHUZBA KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 ¦i **S -P 1*% Naš glas o Našem glasu in o naročnikih Ponovno smo izšli in tudi tokrat smo bili deležni protestov: zakaj še ni Našega glasa? Vzeli smo si nekaj dni dopusta, da si malo oddahnemo in da pregledamo svoje delo. Rezultat: ugotovili smo, da nam nekateri izmed bralcev niso plačali naročnine. Take vztrajne neplačnike smo izločili s seznama naročnikov in tokrat časopisa ne bodo prejeli. Prosimo za razumevanje - tudi pri nas moramo "pokrivati" svoje stroške. Torej: če bi le radi še naprej prejemali Naš glas, bo dovolj, da nam poravnate naročnino za nazaj in časopis bo vsak četrtek v vašem nabiralniku. Pa še to: hvala vsem, ki so se po praznikih pozanimali, kje je Naš glas. To namreč štejemo kot tiho priznavanje, da nas pogrešate. (Uredništvo) "Naši športniki Posavja za leto '95" Zmagovalci Levičar, Lopatičeva in C.P.S. Krško Manj uspešna akcija kot preteklo leto, vendar vseeno •> zaključena - Stran 15 Na sedežih upravnih enot so žrtve vojnega nasilja že pričele vlagati svoje zahtevke. Več o tem preberite na strani 2. cm. RAČUNAiNiŠki TEČAJi Dos 6.22, WlNdows JI, WoRd 6.0, ExceI 5.0, OumiroPro 5.0, stovENskl Whdows 95 .... tal. 0608/22-240,22-220 CKŽ 7, 68270 Krško Offbni »ACui.Aii.ikl Cm 446 in Piatium: Zllo Uqod*E CENE I* MOŽNOST NAktpA NA obfiokl KAJ JE NOVEGA V ŠPORTU? * Zaključena akcija "Naši športniki Posavja za leto 1995" - zmagovalci: Levičar, Lopatičeva in C.P.S. Krško. * Zmage in porazi košarkašev Interierja, ki pa še vedno ostajajo na drugem mestu. * Ali je športna dvorana v Leskovcu res premajhna? * Slavnostna seja ju-jitsu zveze Slovenije. * Odmevni rezultati PK Vitacel - Celulozar. XXL JEANS&CASUAL KRŠKO REPLAY-DIESEL-GAS BIG STAR-EMANUEL in BOMBI ITALCO SEVNICA m\p a. o.o. Rostoharjeva 44 ¦ KRŠKO Tel.: 0608/21-900, 22-722 Fax-modem: 0608/21-538 knjigovodstvo računovodske-finančne storitve svetovanje %<&. poslovna poročila \, ^^ analize in planiranja . \> 0<^ investicijski načrti v 9 ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 Vojni zakoni f, veljavi \ Žrtve vojnega nlasilja ze vlagajo svoje zahtevke Društva izgnancev pomagajo pri pripravah zahtevkov. Izgnanci ne pričakujejo preveč. S1. januarjem 1996 so začeli veljati trije tako imenovani vojni zakoni, ki jih je državni zbor sprejel oktobra lani, in sicer zakon o vojnih veteranih, zakon o vojnih invalidih in zakon o žrtvah vojnega nasilja. Zato so žrtve vojnega nasilja ' že prvi delovni dan v letošnjem letu pričele z vlaganjem svojih zahtevkov, s katerimi želijo uveljaviti svoje pravice. Zakon o žrtvah vojnega nasilja priznava status žrtve vojnega nasilja tistim osebam, ki so bile zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisil- no izseljene, poslane v taborišča, zapore, na prisilno delo, internacijo ter osebe, ki so pobegnile pred vojaškim nasiljem, in osebe, ki so bile nasilno odvzete staršem (^kradeni otroci). Prav tako zakoft obravnava tudi osebe, ki so pobegnile pred prisilno izselitvijo, bile z aktom okupacijskih oblasti prisilno mobilizirane v redne vojaške enote okupatorja ... Žrtve vojnega nasilja lahko svoje pravice uveljavljajo samo na osnovi zahtevka, ki ga vložijo na sedežu Upravne enote. Pri vlogi so potrebni mnogi doku- menti, in sicer potrdilo o državljanstvu, izpisek iz rojstne matične knjige z EMŠO ali fotokopija obeh strani veljavne osebne izkaznice, potrdilo Arhiva RS oziroma overjena fotokopija potrdila ali odločba o priznanju časa, prebitega v internaciji ali na prisilni izselitvi ter overjeni uradni prevodi listin v tujem jeziku s fotokopijo listine v tujem jeziku. Status žrtve vojnega nasilja bo priznan z odločbo upravne enote, za katero je obvezna revizija drugostopenjskega organa, to je ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v enem letu od prejema odločbe v revizijo. Po opravljeni reviziji odločbe o priznanju statusa bo upravna enota vpisala osebo v evidenco žrtev vojnega nasilja ter ji izdala potrdilo. Vendar pa bodo morala pristojna ministrstva šele v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja sprejeti ustrezne podzakonske akte in šele tedaj (s 1.4.1996) bodo lahko upravne enote pričele reševanje zahtevkov. Med vodenjem postopka bodo vse stranke pisno povabljene na upravno enoto. (Galex) Kdaj bodo izgnanci videli svoja sredstva!? Kar zajeten je del prebivalcev Posavja, ki so občutili izgnanstvo na lastni koži, posledic pa so, na tak ali drugačen način, občutili tudi njihovi potomci. Tokrat ne govorimo o uničenem zdravju, živcih, ponižanju, zaničevanju, trpinčenju, o tem, ali je bilo bolje onim v Nemčiji ali tem v okupirani domovini. Tisti izgnanci, ki so bili ravno pravih let, lahko mirno rečejo, da jim je prisilni odhod v Nemški Reich uničil življenje še drugače. Večinoma so ostali brez pravih možnosti za izobraževanje in to se je njihovim družinam otepalo vse od vojne sem. Sedaj, ko kaže, da so vendarle uspeli izboriti zase nekaj tistih pravic, ki jim jih je prejšnja država odrekala, predvsem pa pričakujejo nekaj denarne odškodnine, ljudje zbirajo dokumente, vpisujejo se pri ustreznih službah in si urejajo status. Delo v občinskih vpisnih centrih poteka gladko, brez zastojev, a tam bi vseeno rada bila gneča. Zakaj? Zato, ker je to za izgnance tudi neke vrste družabni dogodek. Srečujejo se, nekateri se niso vi- deli že vrsto let, obujajo spomine, se posvetujejo, vsem pa je v mislih najprej vprašanje: "Kdo ve, ali bomo sploh kdaj res dočakali tisti denar?" Za mnoge med njimi bo tistih osem tisoč tolarjev (ali kolikor jim bo pač pripadalo) na mesec kar pomemben dodatek, saj imajo nekateri dokaj skromne prihodke. Večina jih je že upokojenih, pokojninski sklad pa ima kronične finančne težave, ki se občasno še akutno povečajo. Zato smo Braneta Janca, poslanca v Držvnem zboru, ki se je skupaj s kolegi trudil okrog sprejemanja tokratnega paketa izgnanske zakonodaje povprašali, kaj sodi o tem. Kdaj lahko izgnanci pričakujejo obljubljena sredstva? Ob sprejemanju vojnih zakonov sta aktivno sodelovala tudi posavska poslanca Branko Jane in Marjan Šetinc, ki sta še posebej zavzela stališče za upoštevanje pravice do posebne dobe v dvojnem trajanju za vse izgnance in ukradene otroke. Branko Jane, poslanec DZ RS: "Sredstva za uživanje pravic izgnancev bo zagotavljal državni proračun. Pravice, ki so priznane v mesečnih zneskih, gredo upravičencu od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve, izplačane pa bodo po priznanju statusa žrtve vojnega nasilja. Prepričan sem, daje bojazen, da do izplačil ne bi prišlo, odveč." Toni Šulc, Upravna enota Krško: "Vloge smo začeli sprejemati takoj 3. januarja 1996, zahtevamo strog postopek po zakonu o upravnem postopku, da ne bo poznejših težav. Zato smo zelo dosledni, sugeriramo iskalcem pravic, da si pridobijo uradne dokumente, predvsem iz ljubljanskega arhiva, ki je najbolj verodostojen. V nasprotnem primeru bodo potrebne priče. Trenutno samo pobiramo vloge, kajti konec marca morajo biti sprejeti še podzakonski akti za izvajanje zakona o žrtvah vojnega nasilja, potem pa bomo začeli vloge reševati. Hitreje bo šlo s tistimi, ki imajo popolne dokumente, dalj časa pa bodo trajali postopki, pri katerih bodo potrebne priče pri zaslišanju, saj vemo, da so priče včasih vprašljive. Največji naval pri vlaganju zahtevkov pričakujemo v teh dneh, vendar pa smo dobro organizirani in bomo zmogli. So primeri, ko se kdo razjezi nad našo doslednostjo, vendar pa je to le olajšava za poznejše reševanje." Darko Bukovinski, načelnik Upravne enote Brežice, nam je povedal, kako se se z novo nalogo soočili na Upravni enoti Brežice in kakšen potek predvidevajo: "Glede na število članov društev izgnancev, na področju Upravne enote Brežice in nekatere druge podatke predvidevamo, da je okoli 4.500 oseb upravičenih do statusa žrtve vojnega nasilja, 1.500 do 2.000 pa statusa vojnega veterana, ob tem da imamo že 600 starih upravičencev. Že te številke povedo, da se bo število ljudi, ki bodo prišli v našo stavbo (po informacije, dokumente ali oddat vlogo), močno povečalo in da bodo naše službe močno obremenjene. Tu naj omenim tudi dejstvo, da bo verjetno kakšna polovica upravičencev dokazovala svoj status s pričami. Vse navedeno je od nas zahtevalo temeljito pripravo in reorganizacijo dela. Najprej smo poskrbeli za dobro obveščenost ljudi (preko društev in medijev), nato pa smo tudi . prilagodili prostore in okrepili kader, kljub temu, da država še ni omogočila možnosti dodatnega zaposlovanja. Seveda smo sedaj šele v prvi fazi, ko le sprejemamo vloge, razreševanje le-teh pa bo odvisno predvsem od državnih organov, ki naj bi pravila razreševanja izdali najkasneje v dveh mesecih." Na področju Upravne enote Brežice so si nalogo zastavili nekoliko drugače, saj so se zavedali, da bi neorganizirano in nenačrtovano delo lahko povzročilo veliko težav in nejasnosti. O poteku dela in prvih rezultatih nam je povedala Milena Peteline, vodja Oddelka za občo upravo: "V Brežicah smo si sprejemanje vlog za priznavanje statusa žrtvam voj-naga nasilja nekoliko drugače zastavili kot v Krškem. Povezali smo se namreč s krajevnimi odbori Društva izgnancev in se dogovorili, da bodo lahko posamezniki vloge oddali skupinsko (preko društva), seveda pa se lahko posameznik tudi odloči, da prošnjo odda osebno oziroma jo pošlje po pošti. Tako smo do ponedeljka prejeli 100 vlog, kar je manj kot v drugih upravnih enotah, vendar pa je to pogojeno prav z našo organiziranostjo sprejemanja vlog, saj pričakujemo skupinske vloge desetih društev izgnancev z našega območja šele konec tedna. Seveda se pri našem delu srečujemo tudi z nekaterimi težavami. Te so povezane predvsem z neustrezno in nepopolno dokumentacijo, saj ljudje težko pridejo do dokumentov, ki potrjujejo njihov status med vojno (bodisi niso evidentirani na Arhivu RS bodisi niso še dobili odgovora). Ljudem pa se seveda mudi, saj če bodo prošnjo oddali v mesecu januarju in jim bo tudi odobrena, so do pomoči upravičeni že v mesecu februarju, vendar zadeve gotovo do takrat ne bodo urejene, glede na to, da morajo prošnje še v revizijo v Ljubljano. Seveda pa bodo vsi upravičenci dobili sredstva povrnjena za nazaj." Franc Drobnič, iz Brežic, izgnanec: "Bil sem star šest let, ko so našo šestčlansko družino iz Župeče vasi izgnali v Nemčijo. Ker sem bil še majhen, sem bil najprej v vrtcu, nato pa sem hodil v nekakšno šolo, kjer se nismo niti dodobra opismenili. Starši pa so seveda morali delati, oče v tovarni, mati pa po gospodinjstvih. Menim, da sem do statusa žrtve nasilja upravičen, saj sem bil prikrajšan predvsem rednega šolanja, kar sem moral nadoknaditi po končani vojni." Marija Plevnik, iz Dečnih sel, izseljenka: "Leta 1941, ko smo se z družino izselili iz domačije, sem bila stara le leto in pol. Najprej smo bili v nekem domu v vasi, nato pa smo pobegnili v Cundra-vec, kjer smo se skrivali v enem samem prostoru starega mlina vse do konca vojne, saj bi bili drugače izseljeni v Nemčijo. Vlogo za priznavanje statusa žrtve vojnega nasilja sem vložila, vendar si od nje ne obetam kaj dosti. Bomo videli, kako bo." Vinko Kerin, izgnanec: "Mislim, da se bodo zadeve v letošnjem letu rešile za vse enako. S sprejemom ustrezne zakonodaje sem zadovoljeni, saj bodo s tem popravljene krivice, ki smo jih doživeli. Sicer je to že pozno, vendar pa bodo lahko še živeči uveljavili te pravice. Svoj zahtevek sem pravkar vložil in mislim, da bo vse v redu." Kristina Kralj, izgnanka: "Zahtevek sem sicer vložila, vendar pa imam upanja bolj malo. S tem sem uveljavila svoje pravice in optimistično gledam na rešitev. Veste, od takrat je minilo že veliko časa. Nekatere svoje pravice sem uveljavljala že ob upokojitvi, tako da težav pri izpolnitvi vloge nisem imela." Joško Vodopivec, izgnanec: "Veseli me, da so stvari stekle, ampak da bo kaj, dvomim. Nisem optimist, ker se bo nakazoval denar naših davkoplačevalcev, kar mi ni všeč. Ne morejo eni delati za nas, ta denar bi moral priti iz fonda tujih držav, na primer Nemčije, ki nam je krivice prizadela. Potem bi bil srečen. Zahtevek sem sicer vložil, videli pa bomo, kako bo." Marija lleš, z Bizeljskega, izgnanka: "Naša devetčlanska družina je bila izgnana v Nemčijo, ko še nisem napolnila petnajst let. Po Nemčiji so nas nato preseljevali in na koncu smo ostali na velikem posestvu, kjer smo trdo delali in dočakali tudi konec vojne. Z odločitvijo slovenske oblasti nisem povsem zadovoljna, kajti vse nas obravnavajo enako - tako tiste, ki smo garali na tujem, kot tudi tiste, ki so se v izgnanstvu le rodili ali pa tam hodili v šolo." ¦« <*4\f\ * Delovni čas: 630h - 17h Delovni čas: 630h sobota: 6wh - 12h vse ned. in praz.: 8h 11 h C. 4. julija -41 , KRŠKO Lastna specializirana prodajalna kruha in peciva Za vas bomo pekli direktno v prodajalni. DOBER TEK delu podpirajo starši, pa tudi brat Peter ji večkrat pomaga. Razmišlja, da bi šla po končani gimnaziji študirat defektologijo ali kar koli takšnega, da bi pomagala ljudem. (Lea) Naročam ................. na naslov: ......... Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) .................................................................................................. | ............................................................................................i (poln naslov Telefon:..................... Kraj, datum: . n podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) »^ (podpis naročnika in žig) JPet let kasneje Na proslavi ob dnevu samostojnosti so bila podeljena tudi priznanja Občine Krško za leto 1995 Krško, decembra - V Krškem so pripravili proslavo ob dnevu samostojnosti, dnevu, ko se je pred petimi leti slovenski narod odločil in uresničil stoletna hotenja in želje prednikov, da zaživi v lastni, neodvisni državi. Slavnostni govor je prispeval župan občine Krško Danilo Siter in podelil občinska priznanja. Navdušenje ob izvajanju kulturnega programa. Proslava ob dnevu samostojnosti je potekala v slavnostnem vzdušju, ki je spominjalo na dneve pred petimi leti, ko so Slovenci rekli DA! Takrat je izbruhnilo vse tisto, kar je bilo stoletja sramežljivo - in zaradi strahu - potisnjeno v podzavest slehernega Slovenca in Slovenke, imeti svojo državo Slovenijo. Ta sveti cilj je dosežen, pred slovenskim narodom pa stoji nov izziv: obvarovati domovino. Prav takšen in morda zato še bolj razmiljujoč je bil govor župana Danila Siter-ja, ko je zbrane opomnil, da je v preteklosti domovina, naša mati, že prevečkrat krvavela in da se zdi neverjetno, da je sploh preživela. "Dovolj si krvavela, o, mati! Vsem v spomin in opomin! Da ne bi tvoj sin nikoli več na svojega brata roke dvignil, da ti ne bi bilo treba nikoli več jokati in da bi bolečina v tvojem srcu za vselej izginila. Bodi zdrava, o, mati," je svoj govor sklenil župan Siter. Na osnovi sklepa o podelitvi priznanj občine Krško za leto 1995 so Znak občine Krško prejeli: 1. Gasilska zveza Krško za svoje 40-letno delovanje, nenehno skrb za zmanjšanje požarne ogroženosti celotnega območja občine kakor tudi za skrb pri opremljanju gasilskih društev v občini Krško; 2. Jože Habinc za prizadevnost pri razvoju gospodarske infrastrukture občine, še posebej pa za izjemne dosežke pri izvajanju programov v KS Krško; 3. Edo Komočar za dolgoletno prizadevnost tako za razvoj tovarne Labod - Libna Krško, kjer je bil direktor, kakor tudi za prispevek pri delu AMD Krško, še posebej za razvoj speedwaya. Priznanje občine Krško sta prejela: 1. Poklicna gasilska enota Krško ob 15-let-nici delovanja in za dosego zavidljivih rezultatov pri kadrovskem, tehnično-tehnološkem razvoju ter pri učinkovitem posredovanju povsod, kjer je bilo potrebno; 2. Anton Bohorč za prizadevanja pri razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti, še posebej pa za aktivno delo v KS Rožno-Presladol, kjer je že dolga leta gonilna sila. Po sklepu sveta občine Krško, se veliki znak občine Krško v letu 1995 ne podeli. V kakovostno izvedenem kulturnem programu, ki sta ga povezovali Bernarda 2arn in Darja Sotošek, so sodelovali Robert Pire, MePZ Svit iz Krškega in Big band Krško, (dama) Med podeljevanjem: Znak občine Krško je župan Danilo Siter izročil Edu Komočarju. Leto Sonca Brez kakršnih koli želja po vedeževanju lahko leto 1996 v Sloveniji imenujemo leto Sonca. Vsi, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo s politiko, si bodo v tem letu prizadevali zbujati prijeten vtis. Na TV zaslonih bomo imeli priložnost namesto Sun mixovih ritk gledati lepozobe nasmeške politikov, iz radijskih aparatov bodo namesto Pop Designa odmevale obetavne izjave o lepšem in boljšem jutrišnjem dnevu. Mi - državljani in v letu Sonca visoko spoštovani volilci - pa bomo omamljeni razmišljali o tem, komu naj zaupamo svoj volilni certifikat. Na koncu bomo imeli mogoče celo srečo in bo tudi na naše račune kanil kakšen tolar več. Začetek leta Sonca bo nadvse obetaven, saj bo potrebno dokončno obračunati s slovanskim komunizmom, ki ni potonil z razpadom Jugoslavije, ampak je^postal celo ena od vladajočih politik, ki poosebljajo pisanje tranzicijske zgodbe o uspehu. Glede na to, da bodo desne in ultradesne stranke izkoriščale zgodovino za obračun s komunizmom, ZLSD prav gotovo ne bo, v stilu vzhodnoevropskih komunistov, osvojila oblasti. LDS kot stranka pragmatizma in značilna stranka establišmenta se bo prisiljena v letu Sonca otepati levosti, ki ji jo pripisuje večina nasprotnikov, in končno postati razpoznavna sredina. Vso to zmedo leve in levosredinske združbe bo poskušala maksimalno izkoristiti nikoli dokončno opredeljena SDSS, ki je zaradi svojega šovinizma, revanšizma in nacionalizma lahko ultradesna, z nagovarjanjem starega meščanstva, duhovščine in politične emigracije zagovornica "poprave krivic", z lovom na novonastale bogataše in z zagotavljanjem uravnilovke (vrhove posekati, sredino pustiti, -spodnje meje dvigniti) pa predstavlja ultralevo pozicijo. Tako nastali SDSS-koktajl predstavlja popoln totalitarizem, ki je bil značilen za Nemčijo v začetku 30-tih let in do njenega neslavnega konca leta 1945. Da Slovenija ne bo doživela tako profiliranega samodrštva, gre zahvala že uveljavljenemu proporcialnemu volilnemu sistemu. Komu bo leto Sonca bolj naklonjeno, je seveda v veliki meri odvisno od nas volilcev in naše sposobnosti pravilne presoje. Najboljše za Slovenijo bi bila ponovitev rezultatov predhodnih volitev, kar bi privedlo do oblikovanja dokaj stabilne "avstrijske koalicije", ekstremistom pa bi dodelili vlogo obrobnih nezadovoljnežev. V leto Sonca vstopamo z velikimi zastavki, dobitki so lahko temu primerni ali pa jih sploh ne bo. Pa vendar - leto Sonca bo. Damjan LAH GOSPODARSTVO NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 ©OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Pravne osebe - članarina zbornic Vse pravne osebe, ki so v preteklem mesecu prejele račune "*¦ -za poravnavo članarine Obrtni zbornici Slovenije in Območni obrtni zbornici, obveščamo, da to ni pomota, kajti po zakonu (31. člen obrtnega zakona govori o združevanju, Ur. list RS št. 50/94) ste vsi, ki opravljate obrtne oziroma obrti podobne dejavnosti, ne glede na status (s.p., d.o.o., d.n.o. ...) dolžni plačevati članarino. Vsem pravnim osebam je Obrtna zbornica Slovenije izdala obrtno dovoljenje po uradni dolžnosti. Obrtna dovoljenja vas še vedno čakajo na območnih obrtnih zbornicah, če ga še niste prevzeli. Vemo, da morate sedaj plačevati "dvojno" članarino, Obrtni zbornici in Gospodarski zbornici. Glede usklajevanja "dvojnih" članov pa bo več jasno v letu 1996. Za poravnavo članarine v letu 1995 je Izvršrii odbor na svoji 16. redni seji sprejel sklep, da Obrtna zbornica Slovenije zaračuna članarino pravnih oseb za 002 in OZS samp za drugo polovico leta 1995, in sicer: "*• - pravnim osebam, ki opravljajo izključno obrtne dejavnosti, v višini predpisane članarine za pravne osebe, - pravnim osebam, ki opravljajo obrtne in neobrtne dejavnosti, pa v višini 50 % predpisane članarine za pravne osebe. Plačevanje se bo nadziralo preko Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Vse pravne osebe boste v bodoče poravnavale članarino na podlagi izstavljenih računov, preko Agencije. Račune bo izstavljala Obrtna zbornica Slovenije, tudi za Območne obrtne zbornice Brežice, Krško in Sevnica. Upokojeni obrtniki Ob izteku starega v novo leto je prav, da se spomnimo tudi naših upokojencev. V ta namen organiziramo že tradicionalno srečanje upokojenih obrtnikov, in sicer: - Območna obrtna zbornica Krško vabi vse upokojence skupaj z zakonci, da se srečanja udeležijo v nedeljo, 14. januarja 1996, v gostilni "20LNIR" v Kostanjevici na Krki, ob 10. uri. Za zabavo bo skrbel citrar MIHA DOVŽAN s pevko JOŽICO KALIŠNIK. Prijavo sporočite do 12. januarja 1996; - Območna obrtna zbornica Sevnica pa vabi upokojence na srečanje v petek, 12. januarja 1996, s pričetkom ob 16. uri, v gostišču KRAGEL na Gornjem Brezovem. Upokojenci iz OOZ Krško in Sevnica ste lepo povabljeni na svoja srečanja. Območna obrtna zbornica Brežice pa je tovr-stvo srečanje pripravila že v mesecu decembru 1995. 1 Republiški zavod za zaposlovanje PROSTA DELOVNA MESTA (s pogoji za zasedbo) Zaplavajmo v novo leto Krško, 9. januarja - Krški (in ne samo krški) trgovci so imeli med najhujšim sneženjem preveč predprazničnega vrveža, da bi jim bilo mar snega okrog njihovih lokalov in parkirišč. Potem so veselo pričakali inventuro in sedaj bodo lahko zopet napolnili prodajalne. Dotlej pa je bolje, da se držite doma. Okrog nekaterih prodajaln je na tleh ostalo toliko snega, da je odjuga iz njega uspešno naredila cela jezera. Ko bo to še zmrznilo ... Z Ljubljanske borze Trgovanje na borzi vrednostnih papirjev se v novem letu ni pričelo nič kaj optimistično, saj je v prvih treh dneh poslovanja borze Slovenski borzni indeks izgubil že 5,7 odstotka svoje vrednosti. Res pa je, da je indeks v petek malenkostno zlezel navzgor, tako da lahko upamo na boljši naslednji borzni teden. Z novim letom pa so na Ljubljanski borzi tudi določene spremembe. Tako so se delnice Hipotekarne banke Brežice (prednostne in redne) iz izvenborznega trga preselile v borzno kota-cijo B. Odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov na Ljubljansko borzo je namreč na podlagi predložene dokumentacije ugotovil, da so bili v času od sprejetja sklepa o izključitvi delnic HB Brežice iz kategorije na borzi do dne predložitve zahteve za kotacijo v banki odpravljeni razlogi, zaradi katerih so sprejeli takšen sklep, hkrati pa so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji za uvrstitev rednih in prednostnih delnic v borzno kotacijo B. V borzno kotacijo B so se uvrstile tudi obveznice komercialne banke Triglav. Obveznice so biie izdane v skupni minimalni vrednosti 5 milijonov nemških mark, fiksna obresta mera pa je 9 % letno. Naslednja sprememba pa je razvrstitev ko racije delnic družbe Dadas, ki se je tako povečala za 19.600 rednih delnic. Te so izdane na podlagi izvedbe pripojitve družbe Alde-baran družbi Dadas. Tako so se tudi slednje delnice v letošnjem prvem borznem tednu najbolj pocenile, in sicer za 11,6 odstotka. S prednostno delnico Hipotekarne banke Brežice še niso trgovati, tako da je njen tečaj še vedno 5.500 tolarjev, tečaj redne delnice pa se je zniža) za 6,4 odstotka na 4.801 tolarja. Redna delnica Term Čatež je minuti teden izgubila 4,2 odstotka vrednosti, 3,1-odstotni padec tečaja pa je zabeležila redna delnica borznoposredniške hiše Nika. (Nanl) "' Občina Brežice PRODAJALEC PRODAJALKA; določen čas 3. mes.; ostali pogoji: LAHKO TUDI EKONOMSKI TEHNIK; do 19.1.96; PE-TREKOVIČ ZDRAVKA - TRGOVINA NA DROBNO, CESTA PRVIH BORCEV 32, BREŽICE VIŠJI UPRAVNI DELAVEC PRIPRAVNIK Z VIŠJO STROKOVNO IZOBRAZBO; določen čas 9.mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; dO 12.1.96; UPRAVNA ENOTA BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 18, BREŽICE Občina Krško EKONOMSKI TEHNIK KNJIGOVODJA V PTS SLOVENSKA VAS-BREGANA; nedoločen čas; 12. mes. delovnih izkušenj; Družinsko stanovanje; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: POZNAVANJE KADROVSKIH EVIDENC, TAJNIŠKIH OPRAVIL, BLAGAJNIŠKEGA IN FINANČNEGA POSLOVANJA; do ,12.1.96; SKALA RAKA, PODULCE 2*1, RAKA FIZIOTERAPEVT VIŠJI FIZIOTERAPEVT; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 19.1.96; DOM STAREJŠIH OBČANOV KRŠKO, CESTA 4. JULIJA 56, KRŠKO Občina Sevnica GRADBENI DELAVEC NK GRADBENI DELAVEC; nedoločen čas; Skupno stanovanje; do 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA p.o., TRG SVOBODE 11, SEVNICA; Št. del. mest: 15 TESAR OPAŽEV PV TESAR; nedoločen čas; Skupno stanovanje; ostali pogoji: PRIUČEN OB DELU ZA ZIDARJA; do 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SEVNICA p.o., TRG SVOBODE 11, SEVNICA; št. del. mest: 4 ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVA-NJE PV ZIDAR; nedoločen čas; Skupno stanovanje; ostali pogojih PRIUČEN OB DELU ZA ZIDARJA; do 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA p.p., TRG SVOBODE 11, SEVNICA; št. del. mest: 6 ŽELEZOKRIVEC KV ŽELEZOKRIVEC; nedeločen čas; Skupno stanovanje; ostali pogoji: GRADBINEC; do 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA p.o., TRG SVOBODE 11, SEVNICA; št. del. mest: 5 Kot ustvarjeno za parkiranje TESAR KV TESAR; nedoločen čas, Skupno stanovanje; ostali pogoji: POKLICNA GRADBENA ŠOLA; do 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA p.o., TRG SVOBODE 11, SEVNICA; št. del mest: 15 ZIDAR KV ZIDAR; nedoločen čas; Skupno stanovanje; ostali pogoji: POKLICNA GRADBENA ŠOLA; do 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA p.o., TRG SVOBODE 11, SEVNICA, št. del. mest:20 NATAKAR NATAKARICA; določen čas 12. mes.; ostali pogoji: LAHKO TUDI POMOŽNA GOSTINSKA DELAVKA; dO 12.1.96; KRAJNC BOJAN BISTRO "RESERVE", GLAVNI TRG 14, SEVNICA GRADBENI DELOVODJA GRADBENI DELOVODJA; nedoločen čas; Skupno stanovanje; ostali pogoji: GRADBENA ŠOLA TEH. SMERI; do 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA p.o., TRG SVOBODE 11, SEVNICA; št. del. mest: 3 GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK; nedoločen čas; 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA p.o., TRG SVOBODE 11, SEVNICA INŽENIR GRADBENIŠTVA GRADBENI INŽENIR; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; do 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA p.o., TRG SVOBODE 11, SEVNICA DIPLOMIRANI VETERINAR DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ŠOFERSKI IZPIT B KATEGORIJE; do 12.1.96; DO-LENJSKO-POSAVSKI VETERINARSKI ZAVOD NOVO MESTO DELOVNA ENOTA SEVNICA, SEVNICA D. INŽ. GRADBEN. ZA ORGANIZ. -TEHNOLOG. DELA DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; do 17.1.96; SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA p.o., TRG SVOBODE- 11, SEVNICA DIPL. EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE STROKOVNI SODELOVEC OBČINSKEGA SVETA; nedoločen čas; 96 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: VISOKA ALI VIŠJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE SMERI; do 12.1.96; OBČINA SEVNICA, GLAVNI TRG 19 A, SEVNICA DIPLOMIRANI PRAVNIK REFERENT ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE; nedoločen čas, ostali pogoji: 8 LET DELOVNIH IZKUŠENJ; do 12.1.96; OBČINA SEVNICA, GLAVNI TRG 19 A, SEVNICA Ljubezen je nekaj najlepšega na svetu. 0 punci fant sanja. Ve, kaj se v njegovem srcu spleta. Enkrat DA, usodni DA za vselej. Simon Srpčič, 7.r OŠ Koprivnica Krško, 9. januarja - Niso pa bili v vseh prodajalnah brezbrižni do snega. Tule so očistili dobršen del pločnika in še prehod za na "zebro" so napravili. Seveda najbolj "brihtni" vozniki, ki se jim vselej najbolj mudi, potem brž pomislijo, da taka luknja v snežnem obodu, ki ločuje pločnike od vozišč, čaka samo nanje. Brž "pičijo" svoj avto vanjo, pešci se pa potem "srečno" plazijo okrog njihovih blatnikov. Seveda, če si z avtom, če se ti res mudi, če si ta glavni, če te pa nič ne zadržuje. * ^» > Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 -*^^%^ čas oddajanja: Ob sobotah oddaja- K< mo dokler nas boste ^ ^B klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE 1. UVOD GZS - Območna zbornica Posavje, s sedežem v Krškem, ima evidentiranih 1.285 članov. Nekaj je tudi takih, ki razmišljajo o prestrukturiranju že obstoječega ali ustanovitvi novega podjetja. Naloga GZS je, da s svojimi službami pomaga obstoječim ali novo nastajajočim članom. Tako: - analiziramo domače in tuje konjunkturne trende, pripravljamo informacije in analize o gibanjih v proizvodnji, zunanji trgovini, investicijah, zaposlovanju, cenah, plačah, tečajih, obrestih, fiskalni politiki, o stopnjah oprostitev in o sprejetih ukrepih na področju trga in cen; - informiramo in svetujemo o tržnem okolju, o zunanjetrgovinskem poslovanju, deviznem poslovanju, vlaganjih, kreditih, carinskih predpisih, uvozno-izvoznih režimih in bonitetah, tržnih pogojih, vključevanju v programe tehnične in finančne pomoči v posameznih državah, posredujemo in servisiramo tuje baze podatkov, kooperacijsko borzo, registre tujih podjetij, zunanjetrgovinsko menjavo ipd.; - potrjujemo in izdajamo javne listine; - pravno svetujemo glede statusnih problemov podjetij in drugih organizacijskih oblik, pri prestrukturiranju, o vprašanjih stečajnega prava, o področjih delovnega prava, o konkurenčnem pravu in nudimo pomoč pri pripravi vseh vrst pogodb; - svetujemo glede razvojnih programov, pomagamo pri investicijskih študijah in poslovnih načrtih ter informiramo o razvojnih spodbudah države; - pomagamo in svetujemo s področja problematike kakovosti, metrologije, standardizacije, atestiranja, industrijskega oblikovanja, inovativne dejavnosti, racionalne porabe energije, organizacije dela v proizvodnji in uvajanju novih tehnoloških programov, varstva okolja, posredujemo ponudbo in povpraševanje po odpadkih; - izvajamo kompletni informacijski inženiring o domačih in tujih ekonomskih subjektih, razvijamo in vzdržujemo pomembnejše baze podatkov, ki so preko modemskih povezav in službe INFO-LINK na razpolago tudi vsem zainteresiranim; - organiziramo sejemske nastope, pripravljamo promocijske publikacije, prospekte, videokasete in kompaktne plošče; - organiziramo aktualne izobraževalne programe in druge aktivnosti v okviru veljavnega izobraževalnega sistema in še veliko drugih aktivnosti. Zato smo se odločili - skupaj z uredništvom glasila "Naš glas" - da z novim letom na tem mestu uvedemo stalno rubriko o tekočih aktivnostih za naše člane in tudi za tiste, ki jih te novice zanimajo. Prepričani smo, da bo tako omogočeno rednejše informiranje. Če imate kakšna vprašanja ali sugestije, nam jih, prosimo, posredujte na GZS OZ Posavje, Krško. 2. VEČERNA ŠOLA EKONOMIKE IN FINANC V začetku februarja bomo v Krškem organizirali v sodelovanju z Gea Collegom nov program usposabljanja - VEČERNO ŠOLO EKONOMIKE IN FINANC. Program nudi znanje za opravljanje oziroma vodenje finančne funkcije v podjetju ter za preudarno in strokovno sprejemanje poslovnih finančnih odločitev in obsega 6 tematskih sklopov: - Stroški in obseg poslovanja; - Finančno načrtovanje; - Računalniška podpora načrtovanja in vodenja; - Financiranje tekočega poslovanja; - Rast podjetja, financiranje rasti in stroški kapitala in - Bančni krediti - oblika financiranja rasti podjetja. Teoretične osnove so podkrepljene s praktičnimi primeri, ki zahtevajo aktivno sodelovanje vseh slušateljev. Usposabljanje traja 10 večerov in poteka 2-krat tedensko. Podrobnejše podatke o pogojih izobraževanja dobite na GZS OZ Posavje. 3. JAVNE LISTINE S 1.1.1996 sta stopila v veljavo nov Carinski zakon in Zakon o carinski tarifi (UL RS št. 1/95 in 28/95). Zato se dosedanji obrazci Potrdilo, da se blago v R Sloveniji ne proizvaja po 1.1.1996 uporabljajo le še v primerih, ki so navedeni v 6., 7., 8. in 11. točki 162. člena carinskega zakona, in sicer za: 1. uvoz opreme za invalide I. in II. kategorije; 2. uvoz znanstvenih instrumentov in opreme, uvožene v nekomercialne namene; 3. uvoz predmetov, ki so neposredno namenjeni opravljanju kulturne dejavnosti in se ne izdelujejo v R Sloveniji; 4. uvoz za potrebe invalidskih podjetij in zavodov za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 GOSPODARSTVO Po petih letih delovanja delniške družbe: Di vid en de v obliki delnic in novi načrti v Termah Poslovno uspešno leto 1995, pogled pa venomer uprt v nove načrte: v gradnjo novega hotela, širitev kongresne dejavnosti, iskanje zanimivosti za goste in v kakovost, ki dviguje vrednost storitve._______'^ Čatež ob Savi - Petnajstega januarja se bodo delničarji na skupščini delniške družbe Terme Čatež odločali o delitvi nerazdeljenega dobička iz let 1993 in 1994. Družba jim bo predlagala, da dobiček obeh let razdelijo v novih delnicah, ki bodo imele enake pravice in obveznosti kot delnice, ki kotirajo na ljubljanski borzi. O tem in o poslovnem uspehu čateških Term so novinarjem na prednovoletnem srečanju poročali vodilni ljudje te delniške dru-. žbe. Med 25. in 31 januarjem 1996 bodo tudi zamenjali delnice, ki sedaj kotirajo na borzi. Nove delnice bodo v veljavi od 1. februarja letos, nominirane pa bodo na vrednost 6.000 tolarjev. Delniška družba je že vpisana v sodni register, kar pomeni, da je znan lastnik tudi za zadnjih 40 odstotkov njene vrednosti. Ko-tacija je tako razširjena še na delnice investicijskih družb, državnih skladov in denacionalizacije. Na prodaj so tudi čateške delnice, namenjene dokapitali-zaciji, vodstvo družbe pa bo predlagalo spremembo dosedanje kotacije B v kotacijo A. O delitvi dobička (predlaganemu izplačilu dividend v novih delnicah) iz let 94/95 bo odločala šele tokratna skupščina delničarjev, ker je to doslej preprečeval 593. člen Zakona o gospodarskih družbah - do zaključitve procesa lastninjenja. Sicer pa se lahko vodstvo Term pohvali z 20-od-stotnim povečanjem prihodka v letu 1995. Do lanskega oktobra so za 33 odstotkov povečali dobiček glede na enako obdobje v letu 1994, v celoti so uresničili vse naložbe, ki so si jih zastavili že pred sedmimi leti. Direktor Borut Mokrovič je novinarjem zagotovil, da družba kljub vsem dosedanjim naložbam nima likvidnostnih težav in ima zato odprt dostop tudi do bančnih posojil - če bo potrebno. Glede na umiritev razmer v soseščini v Termah tudi pričakujejo potrebo po nadaljnjem širjenju. Kolektiv z 280 zaposlenimi za nedoločen in 73 za določen čas je ustvaril letos 430.000 nočitev, kar je skoraj 20-odstotni delež v slovenskem merilu, načrtujejo pa povečanje na 480.000. Več kot 7 milijonov tolarjev so vložili v izobraževanje zaposlenih. Ob hotelu Toplice načrtujejo gradnjo še enega hotela, ki bo povezan s termalno riviero, imel bo fitness in squash. Zanj še zbirajo zamisli in iščejo atraktivnosti. V Brežicah načrtujejo ureditev poslovnega objekta, s slaščičarno v pritličju, dosedanjemu hotelu Terme pa nameravajo dvigniti kategorijo na najmanj štiri zvezdice. Zavedajo se tudi potrebe po izobraževanju -samo na področju finančne ko-trole se bo letos v Sloveniji moralo izobraziti 2.000 ljudi. Zato se seveda nameravajo pognati tudi za svojim deležem pri delitvi kongresnoturističnega kolača. Velika dvorana, ki jo nameravajo zgraditi, bo imela prostora za nekaj tisoč ljudi, "To pa še ne pomeni, da želimo ponavljati Bernardin!" pravi Borut Mokrovič. (Ika) Dolenjska banka v Krškem že drugič: Nova poslovalnica in bankomat na tržnici Direktor Franci Borsan: "Želimo biti učinkovita pomoč pri razvoju gospodarstva Posavja in Krškega, želimo biti slovenska banka in svojo vrednost bomo preverjali na borzi." gospodarskemu razvoju tukajšnje občine. Spremljanje dogajanja je pokazalo, da mora tudi tukaj za naše sedanje in bodoče komitente priti boljši, uspešnejši čas." Slavnostni govornik je predstavil banko, ki jo vodi: "Maja letos smo imeli zbor delničarjev in na njem sprejeli tri pomembne sklepe. Za osemkrat smo povečali nominalno vrednost naše delnice in sklenili izplačati dese-todstotne dividende od njihove vrednosti. Svojo moč bomo v prihodnje merili ne le preko ob- ska banka. Naša bilančna vsota znaša okrog 500 milijonov DEM, leta 1995 smo dosegli več kot 25-odstotno realno rast in imamo čez 400 lastnikov. Med njimi je več kot 71 % fizičnih oseb in če upoštevamo še naše lastnike med zasebnimi podjetji, lahko ugotovimo, da je več kot 60 odstotkov Dolenjske banke v rokah slovenskih zasebnikov." Krški župan Danilo Siter je zbrane pozdravil z opozorilom, da Dolenska banka ravna modro, ker se zaveda, da za dežjem pride sonce in da je treba nanj Krško - Med množico lanskih prednovoletnih srečanj in slovesnosti smo bili priča tudi otvoritvi. Krško je dobilo že drugo poslovalnico Dolenjske banke. Lokal je v okviru tržnice, meri okrog sto kvadratnih metrov, je lepo in sodobno urejen, pri vhodu ima bankomat, Dolenjska banka iz Novega mesta pa se s tem ni odrekla svoji prvi krški poslovalnici, ki so jo odprli pred približno letom dni v prostorih Yamaha centra. Enota pri krški tržnici je (če smo natančni) že četrta, ki jo je Dolenjska banka odprla v Posa-vju in šestindvajseta v enajstih slovenskih občinah. Direktor banke, Franci Borsan, je na tokratni otvoritvi tudi poudaril, da se njihova banka ne boji lojalne konkurence, da se samo vrača Na otvoritvi sta govorila direktor banke, Franci Borsan in župan Danilo Siter. v prostor, ki ga je leta 1975 morala zapustiti, ter da s svojo prijaznostjo ter ažurnostjo stopa po poti zaupanja in dobrega poslovanja. Borsan: "Skušano samo dodati svoj prispevek h časne prodaje delnic, pač pa nameravamo v pol leta preiti na borzo. Predvsem pa je majski zbor delničarjev usmeril razvoj Dolenjske banke v širši slovenski prostor. Postala bo sloven- biti pripravljen, ter s pripombo, da je denar res neke vrste vladar, da pa ni vsemogočen: "Nekaterih stvari se ne da kupiti, zato vselej pomislite, ali je ob vas kdo, ki je potreben prijateljstva, pomoči ..." (Ika) Denar z avkcije že podelili bolnišnici Čatež, 28. decembra - Tik pred koncem leta so se v gostišču Les srečali organizatorji modne revije in avkcije izpred dveh tednov, darovalci in kupci slik ter v imenu Splošne bolnišnice Brežice njen direktor, dr. Tone Zorko. Denar so darovali v fond za nakup nujno potrebno ultrazvočno aparaturo, s prireditvijo pa so zbrali 290.000 SIT, ki so jih že nakazali bolnišnici. Na avkciji so svoja olja darovali Vlado Cedilnik, Franc Les, Jože Marinč in Iztok švab, organizatorka Meta Grahek je podarila eno Smrekarjevo in eno Tone Zorko Omanovo umetnino, Cvetka Miloš pa štiri karikature in eno olje. Darovalci so od bolnišnice prejeli potrdilo o darilu, ki ga bodo lahko uveljavljali pri davčnih olajšavah. Vsem, ki so umetnine darovali, pa tudi kupcem (Hipotekama banka d.d. Brežice, Foto Rozman Brežice, Krocom Brežice, Tomo Staut, Krunoslav Filip-čič, Branko Jurič, Jože Žičkar, Pagrat d.o.o. Gorica, Kruno d.o.o. Brežice, pekarna Jager Maribor, Mago d.o.o. Novo mesto, Utrip Brežice) se je dr. Zorko v imenu bolnišnice zahvalil in dejal, da je bila akcija zelo odmevna ter da jo bi bilo prav na- daljevati kljub nekaterim zapletom. V letu 1995 so imeli že dve podobni akciji, na katerih so zbirali denar za bolnišnico, pa tudi posamezniki redno darujejo. (nic) Strožja merila za brezposelnost V veljavi nov Pravilnik o načinu in vodenju evidence zaposlitve in evidence o brezposelnih osebah. Iskalec zaposlitve po novem pravilniku je lahko tudi že zaposlena oseba, ki želi spremeniti delovno mesto, ter druge osebe, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika. S tem statusom pa imajo dolžnost sprejeti vsako ponujeno zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom, ki ustreza njihovi izobrazbi. Oseba se mora tudi sama vključiti v iskanje zaposlitve. Za evidenco brezposelnih oseb še vedno štejejo vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju v primeru brezposelnosti. Pravilnik je začel veljati 1. januarja, namen sprememb pa je dokončno oceniti, koliko brezposelnih dejansko v naši državi je. Kot drugje po Evropi se je s sistemom privatizacije podjetij in z nastankom velikega števila novih podjetij začela pojavljati tako imenovana črna ekonomija, ki je močno vplivala na pojav fiktivne nezaposlenosti. Ocenjeno je, da je realno število brezposelnih manjše od statistično ugotovljenega (le 60 %). Na črno zaposlene tisebe so na zavodih za zaposlovanje prijavljene kot brezposelne in dobivajo tudi finančno pomoč. Novi način evidentiranja bo torej populacijo brezposelnih ločil na iskalce zaposlitve in brezposelne osebe. Seveda pa bodo morali eni in drugi izpolnjevati na novo določene pogoje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve hoče s spremenjenim pravilnikom doseči, da bo država poleg politične in pravne strukture postala tudi socialna skupnost ter omogočala pomoč tistim ljudem, ki so je res potrebni, ostalim pa zagotovila delo in vse pravice iz dela, česar sedaj na črno zaposleni delavci nimajo, (ksenija) BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7 -19 URE SOBOTA: 8 -13 URE NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6 68257 Dobova, tel: 0608/67-583 Energetiki sprašujejo gospodarsko ministrstvo Kakšna je vizija globalnega razreševanja zapiranja tenorskega Rudnika? Na decembrski seji Območnega odbora sindikata delavcev energetike Posavja je predsednik sindikata Rudnika Senovo Lojze Šribar podat informacijo v zvezi s kronologijo dogodkov ter postopki predstavnikov ministrstev in vodstva rudnika ob zapiranju senovškega rudnika. Po razpravi so člani odbora sprejeli dva sklepa. Od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve zahtevajo pisno obrazložitev glede postopka upokojevanja rudarjev v skladu z upoštevanim zakonom iz teta 1969, saj je bilo upokojenih le 44 rudarjev namesto 56, dvanajst rudarjev pa je bilo brez kakršne koli obrazložitve poslanih nazaj na delo. Od ministrstva za gospodarske dejavnosti pa člani območnega odbora posavskih delavcev v energetiki zahtevajo v pisni oblikf vizijo globalnega razreševanja zapiranja Rudnika Senovo.fGaiex) Tako pa sta proti jutru zaplesala Meta Grahek in Krunoslav Filipčič, ki je po petih letih od Mete prevzel organizacijo prireditve. Ali je bil na kolenih zaradi veselja ali zato, ker mu Meta ni hotela predati organizatorske palice, ugibajte sami. KMETIJSTVO NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 BARBALONCEK Zima je Čas, ko na marsikaterem kmečkem dvorišču zacvili in tega običaja ne bodo mogle izkoreniniti niti zmrzovalne naprave. Gospodinja se potem pohvali z ravno pravšnjo plastjo slanine, z okusnim mesom prašiča, ki je jedel samo domačo, čisto hrano, gospodar pa čez čas iz dimnice modro privleče klobase, salame, šunke ali kar je še takega okrasja. Nekaj tega se seveda razdeli, ostalo porabi družina. Zato nam je prišlo na misel, da bi vam poiskali nekaj receptov za svinjsko meso. Kar tako, za spremembo. Pečen klobasni nadev Potrebujemo: 1/2 kg prašičjega flama, 3 zemlje, 1/4 I prašičje krvi, čebulo, sol, poper in dišavnice (majaron, limonina lupina) Meso skuhamo, ohlajenega sesekljamo ali zrežemo na drobne koščke. Zemlje zrežemo na drobne kocke in jih poškropimo z ohlajeno juho, v kateri se je kuhalo meso. K dodobra namočenim zemljam dodamo meso, precejeno prašičjo kri^ol žlice sesekljane čebule, malo soli, popra, majarona in nastrgale limonine lupine. Vse skupaj dobro premešamo, polijemo z razbeljeno mastjo in spečemo v pečici. Postrežemo lahko skupaj s kislim zeljem ali repo ter z ocvirki zabeljenim krompirjem v kosih. Hladetina (žolča) Potrebujemo: svinjske noge, ušesa ali celo glavo, jušno zelenjavo in nekaj kisa. Očiščeno meso s kožo in kostmi vred damo kuhat v vrelo vodo. Pridenemo očiščeno jušno zelenjavo, nekaj zrn popra, malo čebule in lovorov list. Osolimo in proti koncu kuhanja lahko malo okisamo (ni nujno). Kuhano meso ločimo od kosti, zrežemo in položimo v ustrezno skledo. Kot okras (in v skladu s svojim okusom) lahko k mesu v skledo dodamo tudi kose kuhane jušne zelenjave ali na polovice prerezana trdo kuhana jajca. Z juhe poberemo maščobo in jo precedimo v skledo z mesom (in zelenjavo). Na hladnem naj se žolča vse skupaj strdi, nato pa jo lahko postrežemo kar v isti skledi. Lahko pa jo pomočimo v vročo vodo ter vsebino zvrnemo na krožnik. Lahko jo razrežemo, solimo in popopramo, lahko dodamo tudi drobnjak, narezano čebulo, olje in kis, lahko jo okrasimo z zelenim peteršiljem. Razen svežega prašičjega mesa je za pripravo hladetine primerno tudi prekajeno meso, parklji, ušesa in podobno, ali pa telečje kosti. Za tiste, ki mesa ne marajo, lahko v skledo zložimo samo kuhano zelenjavo in tu bosta prišla do izraza predvsem naša domišljija ter okus tistih, za katere pripravljamo obrok. Dušeno srce Dušeno srce. Za štiri osebe potrebujemo dve svinjski srci (ali eno telečje ali pol govejega), sol, poper, 6 dag slanine, 3 dag masti, eno čebulo, en korenček in en paradižnik (dober bo tudi tisti iz konzerve ali zamrznjen ali tudi mezga), lovorov list, rezino limone, žlico moke, 3 žlice kisle smetane in nekaj rdečega vina. Srca operemo in prerežemo na polovici, nato pa nadrgnemo s soljo in poprom ter pretaknemo s slanino. Nekaj slanine drobno narežemo in na maščobi precvremo. Na tem srca skupaj z vsem ostalim opečemo. Malo zalijemo - najbolje, da zalivamo z juho -nato pa dušimo 30-40 minut in po malem zalivamo z vročo vodo ali juho. Omako zgostimo z v smetani razžvrkljano moko ali z masleno kroglico in malo začinimo z rdečim vinom. Za prilogo ponudimo rezance, krompir ali zelenjavo. Maslene kroglice Še o masleni kroglici: z njo zgoščamo predvsem svetle ribje in smetanove omake pa tudi pečenkin sok ali svetle juhe. V maslo vgnetemo enako količino moke, kot je masla. Oblikujemo kroglice in jih razpustimo v jedi, ki naj nato še nekaj minut vre. Jed dobi izrazit okus po svežem maslu. Ocvrta jetra Za jetra poznamo veliko načinov priprave, vsi so dobri, danes pa si izberimo ocvrta jetra. Za štiri osebe jih bo dovolj pol kilograma. Operemo jih, odstranimo kožico in jih narežemo na rezine. Povaljamo jih v moki, jajcih in drobtinah ter ocvremo. Solimo jih šele, ko so pečene, ponudimo pa jih z rezinami limone in poljubno prilogo. Prav gotovo pa se bo zraven prilegla kuhana ali dušena zelenjava. s Bistrenje vina, drugi pretok vina Drugo tradicionalno žegnanje konj v Kapelah Kapele, 26. decembra - V torek so rejci konj iz Kapel in bližnjih krajev Posavja pripeljali več kot tristo konj pred farno cerkev Marije Vnebovzete v Kapele. Tako je potekalo že drugo žegnanje oziroma blagoslov, za katerega pravijo rejci in tudi krajani, da mora postati tradicionalno. Organizatorji so bili rejci iz Kapel pod vodstvom Ivana Hot-ka, blagoslov pa je opravil kaplan Peter Orešnik. Prireditev so popestrili člani pihalnega orkestra Kapele z dobrim in prijetnim igranjem. Glede na veliko število obiskovalcev in iz pogovorov rejcev je razvidno, da bo nastalo tudi na tem področju kar nekaj močnih konjerejskih kmetij, na mnogih kmetijah pa kot dopolnilna dejavnost. Pravijo, da je konjereja predvsem ljubiteljska panoga. Na področju gospodarske dejavnosti pa prireja konjskega mesa, za kar imajo na tem področju tudi predelavo. Na drugi strani je ta dejavnost zelo povezana s turizmom. Ivan Hotko: "Vesel sem, da smo zbrali tako veliko število konj kljub slabemu vremenu. Hkrati pa je to znak, da se uresničujejo cilji našega Posavskega konjerejskega društva - ki smo ga ustanovili leta 1992 -ponovno oživeti konjerejo kot kmetijsko panogo. V društvo smo aktivno vključeni tudi rejci iz Kapel, saj smo le tako stro- ji Pri vinih letnika 1995 je bilo marsikje bistrenje počasnejše kot običajno. Mnoga vina se tudi po prvem pretoku niso zbistrila. Vzrok temu je prisotnost najrazličnejših koloidnih delcev, ki lebdijo v vinu in preprečujejo bistrenje. KMETIJSKA SVETOVALNA SLU2BA SLOVENIJE Potrošnik pričakuje bistro vino, kletar je v zagati. Kaj storiti? V vinarstvu je že dolgo znan ukrep, dodatek primernega bistrila. Prav zaradi tega svetujemo dodajanje bentonita že ob vrenju ali vsaj ob prvem pretoku. Koloidi - motni delci - imajo pozitiven ali negativen električni naboj, zato jih moramo nevtralizirati z bistrilom - snovjo z nasprotnim nabojem, da pride do sesedanja oziroma bistrenja. Temu primemo izberemo enolo-ško sredstvo na osnovi predhodnega testa ali izkušenj. Količina potrebnega sredstva je odvisna od stopnje motnosti vina, ki je lahko vse od rahlo meglenega do kalnega stanja. Motnost bomo odpravili z uporabo bentonita (Pentagel, Bentonit special...) ali z uporabo kombinacije kremenčevega čistila (Tokosil, Kieselsol...) in že-latine (Tekoča želatina) ali s kombinacijo bentonita, kremenčevega čistila in želatine. Pri uporabi posameznih eno-loških sredstev moramo upoštevati navodila proizvajalcev. Le tako bomo lahko nalili bistro vino. Pri negi vina letnika 1995 smo svetovali prvi pretok kmalu po končanem alkoholnem vrenju, posebej še pri nerazsluzenih moštih. Tako je bilo mlado vino v večini primerov bolj ali manj kalno. Izjema je veljala pri rdečih vinih z višjo kislostjo, kjer smo čakali na biološki razkis. V primerih čiščenja - bistrenja vina moramo po določenem času, ko se vino zbistri, ločiti vino od usedline. Zaradi tega priporočamo drugi pretok prej kot običajno - po 6-8 tednih. Pred prvim pretokom in takoj po njem je mlado vino neskladnega vonja in okusa. V času, ki sledi, se vino bistri in dozoreva. V njem se odvijajo mnogi zapleteni fizikalno-kemični procesi, na katere vpliva predvsem vsebnost alkohola, kislin, ekstraktnih snovi, nepovretega sladkorja, dodana žveplasta kislina (žve-planje) ter kisik, ki pride v vino med pretokom in skozi pore v leseni posodi. Dostop kisika v plastično, kovinsko ali stekleno posodo uravnavamo le s pretokom. Dozorevanje vina spremljamo z redno pokušnjo. Tako ugotovimo stanje vina oziroma organo-leptično oceno, ki zajema bi-strost, barvo, vonj in okus. Če smo z vsemi kriteriji zadovoljni, kar pomeni, da je vino bistro, značilne barve, vonja in okusa, lahko opravimo normalen drugi pretok. To pomeni brezzračeii pretok in primerno žveplanje. Primerno žveplanje pomeni, da bomo toliko dožve-plali, da bo vino imelo po pretoku med 15 in 30 mg/l prostega žvepla, rdeča vina manj, bela in vina z nepovretim sladkorjem pa več. Vina, ki jih bomo rabili takoj, žveplamo manj, tista, ki bodo skladiščena dalj časa, pa več. Pred pretokom svetujemo ugotavljanje vsebnosti prostega žvepla v vinu in na tej osnovi žveplanje. Če te možnosti nimamo, bomo žveplali po občutku in izkušnjah. Ne pozabimo na dolivanje, dožveplanje in redno pokušnjo vina. Le z redno pokušnjo lahko spremljamo razvoj in stanje vina ter po potrebi ukrepamo. Kmetijska svetovalna služba Krško Vinko BRKOVIČ, dipl.kmet.ing. Rudninske snovi v prehrani govedi Živali potrebujejo rudninske snovi za vzdrževanje življenjsko pomembnih funkcij organizma, za rast in vse oblike proizvodnje, med drugim tudi za nemoteno razmnoževanje oziroma dobro plodnost. Že dolgo vemo, da je velik del reprodukcijskih procesov pri živalih obeh spolov odvisen od oskrbe živali s temi snovmi. Pravilno izbran mineralno-vi-taminski dodatek nam lahko poviša izkoristljivost krme za 10 odstotkov in več, to pa pomeni za toliko večjo prirejo mleka in mesa. Delovanje rudnin je med seboj odvisno, kar se kaže v tem, da presežejo ali pomanjkanje določene rudnine v krmi vpliva tudi na izkoriščanje druge rudnine. Oskrbo z določenimi rudninami moramo zato obravnavati povezano, da dosežemo določeno ravnovesje med njimi. Na pomanjkanje določene rudninske snovi organizem različno reagira, to je odvisno od stopnje pomanjkanja in od tega, koliko časa pomanjkanje traja. Slabšo oskrbo določene rudninske snovi lahko organizem do določene mere nadomesti z boljšim izkoriščanjem iz krme in z uporabo telesnih rezerv. Splošne posledice pomanjkanja posameznih rudnin se kažejo v slabšem uspevanju živali, manjši ješčnosti, slabši prebavi krme, manjši prireji in slabši plodnosti. Pri kravah molznicah se ob pomanjkanju rudnin v mleku pojavi nevezana voda, vsebnost beljakovin in tolšče pa je manjša. Redkeje se pojavijo znaki, ki so značilni za pomanjkanje posameznih rudninskih snovi. Hranilno vrednost krme lahko dokaj dobro ocenimo po videzu, nekoliko težja pa je na osnovi videza ocena vsebnosti rudnin. Na vsebnost posameznih rudnin v obroku vpliva vrsta okoliščin: odnos med voluminozno in močno krmo, vrsta voluminozne in močne krme, gnojenje, ranost in način spravila krme. V primeru večjih težav v hlevu je potrebna kemična analiza krme ali celo določitev rudnin v krvi živali. Približne potrebe po mineral-no-vitaminskih dodatkih za krave se gibljejo med 80 in 150 g/ dan (to je 4-6 zvrhanih velikih žlic), za plemenske telice in pitance pa 50-100 g /dan (2-4 velike žlice). Vsaka mineralno-vitaminska mešanica vsebuje celo paleto rudnin: kalcij, fosfor, natrij, železo, mangan, baker, kobalt, cink, jod, žveplo in selen. Vsebnost posameznega elementa v mešanici je odvisna od potreb živali. Nekaterih rudnin potrebujejo živali zelo malo (mikroelementi), zato jih je malo tudi v mineralno-vitaminski mešanici (npr. selena). Rudninske mešanice vsebujejo največ kalcija, fosforja in natrija. V različnih mešanicah, ki jih lahko dobimo v trgovinah, so ti trije elementi v različnih količinah in različnih medsebojnih razmerjih. Predvsem razmerje med kalcijem in fosforjem je zelo različno. Mešanice, ki imajo širše razmerje kalcija in fosforja (3:1 ali 2:1), uporabljamo zlasti ob koru- zni silaži in oljnih tropinah (sončnične, sojine tropine). Mineralne mešanice z ožjim razmerjem med kalcijem in fosforjem ali celo brez kalcija pa uporabljamo ob senu, travni silaži ali poleti -ob zeleni krmi. Za presušene krave in visoko breje telice je važno, da jim ne dodajamo rudninske mešanice z veliko kalcija, ker bi to po telitvi utegnilo povzročiti motnje v presnovi tega elementa (poporodna mrzlica). Primerni mešanici zanje sta zato ORVIT in KRAVIMIN 2. Kravam molznicam velikokrat primanjkuje natrija (soli), zato jim sol dodajamo običajno poleg mineralne mešanice 2-4 dag/ dan (eno veliko žlico). Če sami pripravljamo močno krmo za govedo, moramo vanjo prav tako primešati posamezne rudnine ali premiks oziroma mineralno- vitaminsko mešanico za pripravo močne krme (npr. Kravimin 6). Kmetijska svetovalna služba Sevnica Brigita BERDIK, kmet.inž. kovno vodeni, imamo določene rejske cilje in program, kako do njih priti. Na področju Kapel nas je 18 rejcev, ki redimo 32 kobil." Tajnik Posavskega konjerejskega društva Jože Kramar pa ugotavlja, da gre v bistvu za velik napredek konjerejcev. S povezavo v društvo lahko organizirajo strokovne ekskurzije, različne prireditve, kot so omenjeno žegnanje, razstava konj, svečani prevozi ... O nadaljnjem delu društva je povedal: "Prihodnje delo rejcev konj je usmerjeno predvsem v selekcijsko delo, doseganje pravilnega rejskega cilja glede na usmeritev rejcev v ustrezno pasmo konj. Omenjeni rezultati bodo razvidni že v prihodnjem letu, ko bo društvo iz Posavja organiziralo prvo razstavo konj na našem področju. Drugi segment proizvodnje je trženje in promocija konjskega mesa. Slednje se že izvaja z namenom, da bi ljudje spoznali kakovost in namen mesa iz zdravstvenega vidika kot tudi prepričanja." Razvidno je, da se rejci zavedajo, da pomenita znanje in stroka pa tudi panožna povezanost napredek razvoja določene panoge v kmetijstvu in razvoj določenega kraja oziroma regije. (Milena Vranetič) Cesta in voda še vedno največja problema Krmelj, 21. decembra - Na zadnji seji sveta KS v letu 1995 je predsednik KS Krmelj Jože Knez podal poročilo o realizaciji zastavljenega programa in izpostavil probleme, s katerimi se bo potrebno soočiti letos. V preteklem letu so razširili telefonsko omrežje, uspešno je potekala tudi sanacija posameznih odsekov vodovoda, stanovalce južnega dela Krmelja pa je v dnevih okoli božiča prijetno presenetila javna razsvetljava. Kljub temu ostajajo še vedno največji problem prometne površine. Glavna vpadnica v Krmelj je dotrajana, polna razpok in potrebna nove prevleke, trije cestni odseki čakajo na preplastitev, ki jo je preprečilo sneženje. Izgradnjo pločnikov v smeri proti stari šoli pa že deseto leto ovirajo slabo finančno stanje in nerešena razmerja z lastniki zemljišč. Prav tako je potreben sanacije krmeljski vodovod, ki je že star in dotrajan. Z novo čistilno napravo bodo odpravili samo nekaj težav, ki pestijo uporabnike vodovoda. (Jakob) Štefanje v Stari vasi Šentjernej, 26. decembra - Nekaj čez sto konjenikov s šentjer-nejskega polja in bližnje okolice se je letos udeležilo tradicionalne turistično-enološke prireditve Štefanje oziroma blagoslov konj, ki je kljub slabemu vremenu na ogled privabila izredno veliko ljudi, predvsem ljubiteljev konj. Po šentjernejskih ulicah so konjeniki slavnostno jezdili pod vodstvom praporščaka Franca Frančiča, spremljala pa jih je domača godba na pihala in narodne noše z Gorenjske. Sprevod se je najprej ustavil v Dolenji Stari vasi, potem pa so pot nadaljevali do cerkve svetega Štefana, kjer je bila maša in blagoslov konj. (Lea) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 PO NAŠIH KRAJIH Posavski "Sonček" Ustanovitev društva za cerebralno paralizo Krško, decembra - Tik pred prazniki so se v kulturnem domu zbrali vsi, ki se srečujejo s cerebralno paralizo - starši, invalidi, delavci Centra za socialno delo in drugi - da bi sestavili Društvo za cerebralno paralizo Posavja. Na ustanovnem zboru je delovna skupina predstavila pravila in programske smernice društva. Njegova naloga naj bi bila združevati vse tiste, ki živijo s to boleznijo, in jim pomagati pri različnih aktivnostih. Namen društva je tudi sodelovati z organizacijami s področja zdravstva Letališče v Cerkljah bo kmalu znova zaživelo Prihod brniške letalske enote - v Brežicah ne bo več praznih vojaških stanovanj____________ Cerklje, 22. decembra -Nekdanje vojaško letališče v Cerkljah, ki je po osamosvojitvi naše države postalo 210. učni center slovenske vojske in gosti tudi edino povsem profesionalno oklepno-meha-nizirano enoto v Sloveniji, že spomladi ne bo več nosilo oznake "nekdanje". Semkaj se bosta namreč preselili helikopterska in letalska enota, ki sta bili doslej nameščeni na Brniku. Kot je na prednovoletnem srečanju z novinarji povedal brigadir Janez Butara, bo s tem konec ugibanj glede nadaljnje usode cerkljanskega letališča, ki z vsemi objekti zavzema 700 hektarjev površine Brežiško-krškega polja. Nove letalske enote pa seveda ne bo mogoče primerjati z nekdanjo jugoslovansko, saj bodo tu ob helikopterjih le šolska letala, med katerimi bodo tudi štirje pilatusi, ki jih je slovensko obrambno ministrstvo nabavilo lani. Oktobra povsem obnovljena vzletno-pristajalna steza, ki sedaj ustreza vsem mednarodnim predpisom, je sicer sposobna sprejeti tudi najmodernejša vojaška letala (lahko tudi Iforjeva), vendar o tem, kdaj bodo takšna s slovenskimi oznakami na njej dejansko pristala, nismo uspeli izvedeti. Nova "dejavnost" v Cerkljah bo terjala tudi precejšnjo kadrovsko okrepitev. Kljub temu, da se bo sem preselilo praktično vse osebje 15. letalsko-helikopterske brigade, bodo morali zaposliti še dosti novih strokovnjakov, predvsem s tehničnega področja, do sedaj prazna vojaška stanovanja v Brežicah pa bodo tako kmalu dobila nove stanovalce. V enoti bodo zaposlovali tudi pogodbeno, kar bo morda kaj prispevalo tudi k zmanjševanju brezposelnosti v Posavju, nekaj strokovnjakov pa se že šola v tujini. Poleg tega, da bodo letos v naši neposredni bližini torej znova brnela letala, bo v Cerkljah poleti tudi velika desetdnevna športna prireditev. Gre za svetovno padalsko prvenstvo, katerega glavni pokrovitelj bo Slovenska vojska, prireditelji pa pričakujejo velik obisk športnikov in gledalcev z vsega sveta, kar bo lahko ob promociji Slovenije tudi priložnost za gospodarsko dejavnost vseh treh občin ob spodnjem toku reke Save. (ES) Nenapovedan protest v Kostanjevici Z začetkom leta 1996 naj bi zaprli bencinsko črpalko v Kostanjevici, novo pa postavili v Podbočju in sociale, z vzgojnimi, izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami, da bi čim bolj vključile prizadete osebe v svoje programe. Opozarjalo naj bi tudi na potrebe po strokovnjakih različnih profilov za delo z osebami s cerebralno paralizo ter drugimi motnjami v telesnem in gibalnem razvoju. Naloga društva bo tudi seznanjati javnost o invalidski problematiki ter tako vzpostavljati možnosti za integracijo prizadetih oseb v okolje. Zbranim je spregovorila tudi Zora Tomič, predsednica Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki je novi Sonček pozdravila kot "korak dalje v prizadevanjih, da bi bilo storjeno vse, kar osebam s cerebralno paralizo pripada". Predsednik novorojenega posavskega "Sončka" je postal Senovčan Jože Ribič, ki je o po- trebnosti takšnega povezovanja prizadetih in njihovih bližnjih menil: "Sin ima težave pri gibanju roke pa tudi brat ima cerebralno paralizo, tako da me ta bolezen spremlja vse življenje. Kljub temu sem do letos le malo vedel o njej, o možnostih in pravicah, ki jih imam, na koga se lahko obrnem. Tudi drugih staršev nisem poznal. Zadeve so se precej hitro začele spreminjati, predvsem spomladi, ko so pripravili okroglo mizo in ustanovili posavski modri telefon za informacije in pomoč. Takrat se je tudi že pričelo snovati društvo, ki bo - upam - cerebralcem in njihovim bližnjim precej olajšalo življenje. Udeležili smo se že letovanja in terapevtske kolonije, na Centru za socialno delo pa so društvu ponudili prostor (in seveda pomoč), kjer bo ves čas nekdo na voljo z informacijami." (nic) Prehod preko tirov strogo prepovedan Ta napis je postavljen na vseh delih železniške proge, vendar ljudje kljub temu raje tvegajo življenje, kot da bi se predpisa držali. Posnetek je bil narejen v Sevnici, na tistem delu proge, kjer je urejen železniški podhod - šmarski podhod. V pogovoru s krajani smo izvedeli, da podhoda ne uporabljajo zaradi zanemarjenosti, predvsem v času hudournih voda, ko vanj nanese vejevje. V njem tudi ni razsvetljave, včasih pa ga uporabljajo tudi za javno stranišče. Ker nihče ne ve, kdo naj bi podhod urejal, smo se odpravili najprej na železniško postajo, kjer smo izvedeli, da ga niso dolžni urejati. Poslali so nas na Komunalno stanovanjsko podjetje. Direktor nam je povedal, da urejanje podhoda ni v njihovi pristojnosti. Zato smo se odpravili na občino ter prosili za odgovor tajnika odbora za okolje in prostor Romana Perčiča, ki pa je na tem delovnem mestu šele dva meseca in okolja še ne pozna tako dobro. Povedal pa je, kaj vse je v njihovem načrtu dela za leto 1996. Seveda je glavnina njihovega dela usmerjena v gradnjo cest, poleg tega pa nameravajo urediti vertikalno signalizacijo in kažipote pa tudi problem plakatiranja in odpadkov. Pristojnosti za nekatera dela še niso točno opredeljene, predvsem na področju urejanja javnih površin. Zato bodo še v zimskem času objavili razpis za najbolj ugodnega izvajalca. (ksenija) in travnikih, zato se jim zdi nepojmljivo, da bi se v bodoče morali samo zaradi goriva voziti kam drugam. Res je, da črpalka že kar nekaj časa ne ustreza predpisom in je velika črna pika v Kostanjevici. O tem so že večkrat razpravljali, toda krajani menijo, da bi jo morali obnoviti in posodobiti ali pa postaviti novo. (Lea) Kostanjevica, 23. decembra - Ob 11. uri so krajani zaprli vhod v mesto in iz njega. S treh strani so kar vzdolž cestišča ali mostu zaparkirali tovornjake in traktorje z napisi ("Kostanjevica, zakaj si od boga odpisana", "Ne dovolimo zaprtja bencinske črpalke" ...) in tako popolnoma blokirali promet. Do protesta je prišlo, ker naj bi v začetku leta 1996 zaprli bencinsko črpalko v sklopu Mercatorja Preskrbe, novo pa naredili v Podbočju. To pa je seveda dvignilo prah med krajani KS Kostanjevica in okoliških vasi, saj so nekateri popolnoma odvisni od te bencinske črpalke. Najtežje je tedaj, ko se prične delo s traktorji na njivah Zbor KO DIS Globoko-Pišece Globoko, decembra - V tukajšnji šolski telovadnici so se zbrali člani krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Globoko-Pišece. Beseda je tekla o vsebini Zakona o žrtvah vojnega nasilja, obrazložitev pa je podal predsednik IO DIS Slavko Kunej. Člani domače organizacije so bili natančneje seznanjeni s postopkom vlaganja zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in njihovih pravic. Kot je povedala predsednica KO DIS Globoko-Pišece Ljudmila Petan, gre za pomembno vsebino, ki se nanaša na posameznega člana in njegove naloge pri uveljavljanju pravic iz,i Zakona o žrtvah vojnega nasilja. (Galex) •2 NA KRATKO: Dedek Mraz na Centru za socialno delo Krško, 28. decembra - Center za socialno delo Krško je v svojih prostorih organiziral srečanje rejniških družin in rejencev z manjšo pogostitvijo, kasneje pa je rejence in otroke iz socialno ogroženih družin v gasilskem domu obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom. V okviru programa sta se predstavila tudi mlada plesna para iz plesnega kluba Bolero. Center za socialno delo Krško se zahvaljuje WZ Krško - enoti Pravljica za izvedbo programa, še posebej pa krškim gasilcem, ki so brezplačno odstopili svoje prostore. (A. Virant Tkalec) Božični muzejski vlak v Sevnici Sevnica, 23. decembra - Božično-novoletno praznovanje je lani popestril Božičkov muzejski vlak. "Hlaponček" je iz Brežic do Sevnice vozil vsako polno uro in razveseljeval otroke z zabavnim programom. Seveda tudi daril ni manjkalo. Čuhalo in puhalo je do 11.30, ko se je moral umakniti rednim vlakom. Upati je, da bo "hlaponček" pripeljal tudi letos in vnesel malo veselja v drugače precej pusto Sevnico. Otroci in starši se Slovenskim železnicam zahvaljujejo za organizacijo in darila, s katerimi so obdarili otroke na vlaku, (ksenija) Na pragu novega leta Tržišče, 19. decembra - Tako so učenci in učitelji OŠ Tržišče poimenovali odprti dan šole, posvečen prihodu božiča in novega leta. Osemnajst ustvarjalnic je vabilo učence, ki so se odločali po svojih interesih in bili po besedah mentorjev nad tako obliko dela navdušeni. Delo so popestrili zunanji sodelavci - Vera Kelc je popeljala učence v svet cvetličnih aranžmajev, Franci Lindič je obujal znanje pletenja adventnih venčkov, v Vidmarjevi pekarni pa so si ogledali postopek priprave testa in peke kruha. Ravnateljica Breda Rman nam je v pogovoru povedala, da tako obliko nadaljujejo že tretje leto in da je vsakič rdeča nit ustvarjanja druga tema. Kljub mlačnemu odzivu staršev bodo nadaljevali, zato si v letu 1996 želijo predvsem medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, obenem pa obilo zdravja in sreče. (Jakob) Novoletni živžav z Branetom Lindičem Krmelj, 26. decembra - Kljub temu, da čas ni naklonjen prostovoljnim dejavnostim in je težko pridobiti sredstva za organizacijo prireditev za otroke, so neutrudne akterke Društva prijateljev mladine pripravile novoletni žur z ansamblom 12. nasprotje in pevcem Branetom Lindičem, starim znancem krmeljskih otrok. Fantje so dobro dvigali temperaturo v športni dvorani, tako da so z otroki zaplesali tudi starši. K prijetnemu vzdušju sta pripomogla še pestra gostinska ponudba in bogat srečelov, ki so ga pripravili osnovnošolci. Čeprav je bila prireditev namenjena najmlajšim, se je zbralo veliko število mladih, ki v prazničnih dneh razen domačih zabav niso imeli veliko izbire. Mogoče se bo kdo zamislil in ugotovil, da jim je treba kdaj tudi kaj ponuditi, ne samo prepovedati. (Jakob) Veseli december v dobovskem vrtcu Dobova, decembra - Da bi lažje pričakali dedka Mraza in se pripravili na novoletno praznovanje, so bile v vrtcu Najdihojca v Dobovi v polnem teku prepraznične dejavnosti. Pričele so se s krasitvijo vrtca, peko prazničnih dobrot, izdelavo daril in voščilnic, pripravo programa in zbirko zimskih zgodbic. Poslušali so tudi koncert priljubljene skupine Čuki v osnovni šoli in se skupaj s starši veselili na novoletni zabavi. Ogledali so si še lutkovno predstavo Jane Stržinar Zaljubljeni zmaj in končno dočakali dedka Mraza. Želeli so še, da bi se lahko pripeljal z vprežnimi sanmi tako kot lani, pa se žal ni. (Marija stanjko) Osvetljena cerkev sv. Vida Bizeljsko, decembra - Cerkev sv. Vida je bila v lanskem decembru posodobljena, saj so uredili zunanjo in notranjo razsvetljavo, mogočne zvonove pa sedaj poganja električni motor. Pri vseh delih je aktivnosti vodil Anton Blaževič iz Dobove, posodobitev so financirali domačini, notranja elektrodela pa so tudi opravili domačini kar sami pod vodstvom električarja Milka Veršca. Tako se cerkveni zvon še vedno oglaša s starim zvokom, le da ga danes poganja motor. Žal pa prijetnim zvokom ne more več prisluhniti Betka Gregi, dolgoletna "mežnarica", ki je pred kratkim umrla. Ob oglašanju zvona se Bizelanci spomnijo domačinke Gre-glove, kateri so za marsikaj hvaležni. (Galex) RAZVEDRILO NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA ČAS MED 11. IN 17. JANUARJEM Letošnji januar je, astrološko gledano, izjemen, saj se bodo na nebu in posledično tudi na Zemlji dogajale nenavadne reči. Merkur, Mars, Uran in Neptun so v steliju (skorajda so poravnani na isti točki), ravno v tem trenutku pa se mu je približalo tudi Sonce. To ponavadi pomeni izredne dogodke tudi na Zemlji, vendar pa ne morerno napovedati kakšne, ker se tega ne da. Ugibamo lahko samo, da bodo energije V višjih ravni, ki jih predstavljata Uran (novo, nepredvidljivo, silovito, mistično) in Neptun (sanje, mistika, magija), v večjih količinah spuščene na fizično raven, kot jo predstavlja Mars in hkrati vsi planeti v Kozorogu. Ta znak je namreč zemeljski in v mistični astrologiji mu je dodeljen simbol satana, kozjeglavega bitja, velikega upornika. V bistvu ta simbol najbolje predstavlja materijo samo ali, drugače povedano, Zemljo in bivanje na njej. Kozorog je padli angel, ki je pozabil na boga, na svet, iz katerega je padel. Kopica močnih planetov v tem znamenju pa lahko pomeni prebujanje tega padlega angela (morda ste ugotovili, da angel predstavlja nas, ljudi). To prebujanje vsekakor bo, ne vemo pa v kakšni obliki. Morda bomo doživeli dogodke, ki bodo trenutno pretresli svet, morda pa bodo te energije počasi kapljale in nas dosegle šele po daljšem času, kot je bilo to v navadi doslej. Vendar osebno menim, da bo vse to dogajanje bolj trenutno, saj je blizu Uran. Kritični dnevi bodo vsekakor okrog 20. januarja, ko bo mlaj in Luna, Sonce, Merkur, Uran in Neptun v steliju. Zelo nenavadno, kajpak. Če ne bomo doživeli ničesar nenavadnega, bomo vsaj začutili ogromno energijo, ki bo še mnogokratno povečala napetosti v ljudeh. 11. januarja Uran preide iz Kozoroga v Vodnarja. Pa poglejmo, čemu Uran vlada: zt^menju Vodnarja, egzaltiran pa je v Škorpijonu, to pomeni, da se tam poleg znamenja vladanja tudi dobro počuti. Predstavlja odkritja, originalnost, znanost, elektriko, magijo, okultno, astrologijo, psihologijo, uvid v naravne zakone; humanitarnost, bratstvo, enakost, višji intelekt, eks-centričnost, bohemstvo, egotizem, utopičnost; nenadne spremembe, revolucije, individualnost, neodvisnost; je vedno proti tradicijam in je v bistvu božanska volja, ki da in vzame kot in kadar hoče; predstavlja višjo raven Merkurja Merkur je intelekt, naš razum. Uran pa predstavlja čisto znanje, ki izhaja direktno iz izvora. 5 potepanja po Južni Afriki 3 OVEN 21.3.-21.4. H BIK 22.4.-20.5. DVOJČKA 21.5.-21.6. 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. RIBI 20.2.-20.3. Precej napeto stanje se bo še nadaljevalo in vam postavljalo pred noge predvsem ovire v povezavi z denarjem. Tudi komunikacija z okoljem bo precej slaba. Vendar pa se boste lahko zanesli na nekega pravega prijatelja, če ga imate, seveda. On vam bo pomagal. Ljubezenski odnosi se bodo precej izboljšali, ampak česa posebnega ni treba pričakovati, razen več miru. Morda srečanje z neko nevsakdanjo osebo, ki utegne biti zanimiva, vendar preveč zaprta vase. Sicer pa težave v službi in nesporazumi z nadrejenimi. Pozor glede zdravja! Energije boste imeli dovolj, pametno pa bi jo bilo usmeriti v samoizboljšavo na vseh področjih. Dobro bi bilo, da bi se nečemu posvetili tako močno, da bi prišli do konca. Sicer pa so mogoče težave z nadrejenimi in starejšimi ljudmi, tudi avtoritetami. Nič kaj prijetno obdobje se nadaljuje. Treba bo le pogledati malo vase in si priznati napake ter si tudi odpustiti. Šele po tem si boste oddahnili. Zelo se boste morali prilagajati partnerju, vendar to ne pomeni, da morate ves čas popuščati. Treba je pristajati na kompromise. Tokrat bo vaša lastna energija precej delovala proti vam samim, če se je doslej niste naučili krotiti. Živčni boste, impulzivni, morda tudi preagresivni, ker neka zadeva" ne bo stekla, kot bi morala. Vse preveč bo nepredvidenih situacij v službi. Pred vami je čudovito obdobje, polni boste energije in zdravi kot dren. Vse, kar ste si zastavili, lahko brez težav izpeljete. Sedaj je čas, da se vam izpolni ena izmed velikih želja in mogoče je, da bo prišlo do velike pozitivne spremembe v vašem življenju. Precej ste in še boste živčni, vendar vzroka najbrž ne boste zlepa našli. Ne skrbite preveč, boste že spoznali, za kaj gre. Vsi odgovori so v vas samih. S partnerjem, če ga imate, boste šli skozi obdobje prilagajanja, ko ne bo nikomur nič prav, vendar se nekako le morate sporazumeti. Ste v kar prijetnem in dobrem obdobju, ko lahko spoznate veliko novega, vendar pa v vašem poklicnem življenju ne gre ravno vse gladko. Mogoče so izgube, paziti pa morate tudi na promet in druga sredstva, zaradi katerih lahko pride do nesreč. Najdite način za umiritev. Težave s starši in nadrejenimi se kar vrstijo. Obstaja velika povezava med strogim očetom in strogim šefom in to je tudi razlog, zakaj ste tako samosvoji in ne prenašate, da vam kdo govori, kaj in kako je treba delati. Vi ste upornik in zato tako radi potujete - da ne bi bili doma. Ste v dobrem obdobju, ki pa vam bo morda prineslo velike dogodke na področju osebnostne preobrazbe. Nekateri med vami bodo zelo živčni, napeti in prepirljivi, drugi se bodo še bolj kot doslej umikali. To je pač odvisno od osnovne osebnostne naravnanosti. S prehodom Urana v vaše znamenje ste še bolj pod njegovo zaščito in tudi vam se bodo dogajale velike reči. Tudi Mars je sedaj v vašem znamenju, kar vam daje moč, da nekaj ustvarite, da svoje ideje tudi uresničite. Morda dobite večji denarni dobitek, vsekakor pa boste uspeli. Venera v vašem znamenju vas bo umirila, prinesla bo boljše odnose z drugimi in morda malce več uspeha na denarnem področju. Lahko si privoščite kakšno mimo zabavo. Rešiti morate svoj odnos do staršev. Saj nimajo pravice, da usmerjajo vaše življenje, če ste ga sposobni sami. Bono Baršek SUN CITY - MESTO ZABAVE IN SPROSTITVE Moram priznati, da sem si Sončno mesto pred odhodom v Afriko predstavljal drugače, kot povsem običajno dopus-tniško mesto, nekakšen rezervat za turiste. Pa sem bil ob prihodu in tudi potem prijetno presenečen. Sun Citv je zagotovo mesto, ki si ga je vredno ogledati in preživeti nekaj dni v njem. Pa ne velja to samo za tiste, ki imajo preveč denarja, tega se namreč zlahka znebijo, ampak tudi za navadne smrtnike - in teh je tudi največ - ki od dopusta pričakujejo nekaj več. V tem mestu prav gotovo ne bodo razočarani. Zraslo iz nič Sun City je eno najbolj znanih južnoafriških letovišč, dobrih 150 kilometrov severozahodno od Johannesburga. Odk.il ga je južnoafriški turistični magnat Sol Kerzner leta 1970 in osem let kasneje začel uresničevati svojo idejo, da sredi afriškega grmičevja zgradi luksuzen igralniški kompleks. Konec leta 1979 je Sun City že odprl svoja vrata. Takrat je imelo mesto le en hotel s 340 sobami, igralnico s 50 igralnimi mizami, stotinami igralnih avtomatov, v njegovi neposredni bližini pa je zrasla še vrsta spremljajočih objektov: bazen, umetno jezero, teniška igrišča in veliko igrišče za golf, ki ga je oblikoval Gary Player, eden največjih in najbolj znanih projektantov za golfigrišča na svetu. Potem so v petih letih v Sončnem mestu zrasli še trije najso-dobneje opremljeni hoteli - Ca-banas, Cascades in Palače v Lost Citvju. Ob njih pa še velik zabaviščni center, zračna železnica, številni parki, bazeni in igrišča. Vsekakor preveč, da bi lahko vse naštel, kaj šele opisal. Mesto igralnic in hazarda Eden glavnih razlogov, zakaj je Sun City nastal, je prav gotovo igralništvo, ki je bilo tedaj v tem delu Južnoafriške republike dovoljeno. Pokrajina, v kateri se nahaja, je imela namreč nekakšno avtonomijo. Da ta ni bila le na papirju, največ pove podatek, da tu ni bilo apartheida in da so v lokalih za belce lahko delali tudi črnci. Zdaj imajo v tem mestu skoraj tisoč petsto igralnih avtomatov, v katere obiskovalci pridno mečejo žetone. Ti so na razpolago 24 ur na dan, in to v zabaviščnem centru pa tudi v glavnem hotelu. Večina jih seveda ostane praznih rok, le nekaterim uspe priigrati večje zneske. Na nekaterih igralnih avtomatih je mogoče zadeti več kot pet tisoč južnoafriških randov, to pa je skoraj dva milijona ameriških dolarjev. Želja po hitrem in lahkem zaslužku je seveda vse večja, zato obiskovalcev nikoli ne zmanjka. V igralnici glavnega hotela so gostom na razpolago številne igre, od blackjackov do ameriških in drugih rulet. Premorejo tudi zasebni salon, kjer se igra za večje zneske, in Regency Club, ki je rezerviran za igre z astronomskimi zneski. Tudi ca-sino je na razpolago gostom ves dan, odpre se ob enih popoldan, dobro zaseden, največ igralcev pa je v njem zvečer in ob koncu tedna, ko si podjetniki, hazar-derji in drugi lahko vzamejo čas za to zabavo in za mnoge tudi pogubno strast. Zabaviščni center Sun City je eno samo veliko zabavišče. Za zabavo je poskrbljeno skoraj na vsakem koraku, največ pa je nudijo v velikem zabaviščnem centru. Tu je poleg ogromnih dvoran z igralnimi avtomati, video in drugimi igricami na voljo še klasična, tridimenzionalna in "živa" filmska dvorana, da številnih barov, plesišč in di-sko kluba niti ne omenjam. Zabaviščni center skriva v sebi še veliko dvorano za različne prireditve s šest tisoč sedeži. V tej je bila tudi zaključna prireditev izbora za miss sveta, pred Umetni valovi so visoki kar dva metra, sprožijo se vsako poldrugo minuto, na njih pa je mogoče tudi surfati s pravimi surfi. Dolina valov Mnogi mislijo, da je Sončno mesto ob morju. Pa ni tako. In čeprav je voda v Afriki prava dragocenost, v Sun Cityju kar razmetavajo z njo. No, to je le zuanji videz, v resnici pa vsako kapljico vode trikrat obrnejo, očistijo in še enkrat uporabijo. Vse to s pomočjo sodobne tehnologije, ki jim omogoča, da vse, kar v mestu je, ohranijo pri življenju. Številni parki, eksotični gozdovi, palme, kaktusi in druge V Sun Cityju premorejo tudi pravo peščeno plažo s palmami in vsem, kar sodi zraven, čeprav so od morja oddaljeni več kot tisoč kilometrov. tem pa so v njej nastopali svetovno znani pevci in ansambli, naj omenim le skupino Oueen, Eltona Johna, Franka Sinatro in Shirley MacLaine. V tej dvorani, ki so jo poimenovali Superbowl, v prostem prevodu velika posoda, pa pripravljajo tudi druge prireditve, kot so superkros, boks, vvrestling, plesna tekmovanja, revije in še in še. Takšnih dvoran, seveda v precej manjši izvedbi, pa je v tem mestu še nekaj. Koliko, mi ni uspelo prešteti, saj so razmetane povsod, omeniti pa moram še dve, v katerih se vsak dan odvijajo predstave, to sta Galaxy Theatre z dvesto sedeži in gledališče v hotelu Sun City, ki lahko sprejme 620 obiskovalcev. rastline so namreč zasajeni umetno in jih pri rasti ohranja človeška roka. Če ne bi slučajno videl videoposnetkov, ki prikazujejo, kako so mesto gradili, bi le težko verjel, da je bilo prej tu le nizko grmičevje in gole skale, pa še teh ni bilo veliko, tako da so jih morali pripeljati od drugod. Iz vode so naredili prave čudeže. Omenil sem že umetno jezero, na katerem je moč jadrati, se voziti z motornim čolnom, skuterjem, smučati na vodi in početi še vrsto drugih neumnosti, kot je na primer vožnja z jadralnim padalom. To, da premore vsak hotel svoj bazen, verjetno ni treba posebej omenjati. Zato bom raje več prostora namenil Dolini valov. To je prečudovit vodni park s številnimi potoki, rekami in slapovi, katerega osrednji del je Roaring Lagoon. To je skoraj sedem tisoč kvadratnih metrov velik zaliv s pravo peščeno plažo in palmami, na katerem se vsakih 90 sekund pojavi dvometrski val, ki plavalce odnese na obalo, na njem pa je možno tudi deska-ti. Ne manjka toboganov, počasnih in hitrih rek, otočkov, mostov in številnih restavracij, ki dopolnjujejo to s človeško roko izoblikovano naravo. Seveda so tu arhitekti lahko dodobra dali krila svoji domišljiji, tako da se nam bližnje Čateške toplice zazdijo kot kakšno predmestno kopališče. (Goran Rovan) Se nadaljuje. Se vedno brez naslova Tokrat še 41^/ brez teksta. wK? Edi verjetno ^r še praznuje?! Vhod v hotel Palače v Lost Citvju, ki je en sam spomenik živalskemu svetu, seveda ne le vhod, ampak ves hotel in njegova okolica. 2. revija simfoničnih orkestrov SGŠ Novo mesto, 23. decembra - V kulturnem centru Janeza Trdine je potekal drugi koncert 2. revije simfoničnih orkestrov Slovenskih glasbenih šol. V začetku decembra so se v Krškem predstavili Komorni orkester z Vrhnike, simfonični orkester Srednje glasbene šole iz Ljubljane in mariborski simfonični orkester SGBŠ. Tokrat pa sta nastopila novomeški simfonični orkester in simfonični orkester Glasbene šole Krško pod dirigentsko palico prof. Draga Gra-diška. (Galex) V Oazi so pripravili PARTY Senovo, 30. decembra - V okrepčevalnici Oaza so pripravili srečanje s svojimi najbolj zvestimi strankami. Dan pred silvestrovim so jih povabili na družabno srečanje. Lastnik se je izkazal, saj je pogostil vse prisotne. Udeleženci so se dobro zabavali in zdržali daleč v jutro. Tudi v bodoče v Oazi pripravljajo razne prireditve, med njimi pa bo še kakšen "party". Upati je, da ga bodo posnemali tudi drugi gostinci in se na nek način oddolžili svojim zvestim flostom. (Toni) NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 PRILOGA - GARAŽNA HIŠA IZGRADNJA GARAŽ V KRŠKEM Pripravljena idejna zasnova prvega kompleksa garaž na Vidmu Župan je že pred časom dal pobudo svojim službam, vendar pa je idejno zasnovo pripravil IR INŽENIRING Krško in jo ponudil uradu župana v realizacijo. Bo županu uspelo izpeljati nadaljnji postopek, da bi se gradnja pričela v tem letu? Bosta občina in upravna enota končno prisluhnili željam in potrebam občanov?! Kakšno je sedanje stanje v naših stanovanjskih naseljih? Pretežni del koncentrirane stanovanjske gradnje v občini Krško sega v obdobje med leti 1970 in 1990. Takratni standard prebivalstva in družbene usmeritve so v današnjem času povzročili precejšnje probleme, saj urbanistična dokumentacija pa tudi dejanska gradbena praksa v stanovanjskih naseljih ni predvidela nadstreškov, še manj garaž ali gražnih hiš; v večini primerov ugotavljamo tudi pomanjkanje parkirišč, saj so bili standardi za njihovo projektiranje, tudi tam, kjer je prostora dovolj, zelo skromni. Posledice: - pomanjkanje parkirišč, predvsem v stanovanjskih območjih mesta Krško, - nezadostno število garaž, zaradi česar se srečujemo s črnimi oz. nedovoljenimi posegi v prostor (pločevinaste garaže, nadstreški), število razpoložljivih parkirnih mest pa se še zmanjšuje, ker inšpekcijske službe ne izvajajo svojih nalog, - intenzivnejše propadanje vozil zaradi agresivne klime. Sklep, ki izhaja iz zgornjih ugotovitev, je, da so na območju občine, predvsem pa mesta Krško, potrebne garaže in dodatna parkirna mesta. Zanje so na razpolago določena zemljišča, ki jih praviloma ni moč nameniti za druge potrebe. Dosedanji razgovori z županom in odgovornimi delavci županovega urada so nas prepričali, da je tudi interes izvršnih organov občine, da se ta problematika reši. Župan na to že nekaj časa opozarja odgovorne delavce v svojem uradu. Na podlagi interesa stanovalcev, izraženega v bistvu na vsakem srečanju, najsi bo to uradni sestanek lastikov in uporabnikov stanovanj ali neuraden razgovor, ter jasno izraženega županovega interesa, da se končno prične urejati to pereče vprašanje, smo v "IR" INŽENIRINGU Krško pristopili h konkretnim aktivnostim za realizacijo izgradnje garaž, garažnih hiš ipd. ter pripravili konkreten predlog programa izvedbe, ki smo ga že posredovali v obravnavo županovemu uradu. Kaj ugotavljamo, kaj predlagamo? Večina bralcev časopisa v glavnem ve, kje se nahajajo večstanovanj-ski objekti v občini Krško, pa vendar ne bo odveč ponoviti lokacij. Ti objekti so v naslednjih mestih oz. naseljih mestnega značaja: 1. Krško 1571 enot 2. Kostanjevica 72 enot 3. Brestanica 142 enot 4. Senovo 585 enot Manjše večstanovanjske enote so še na Raki, v Podbočju in Koprivnici. Pretežno se potrebe za ureditev problema parkiranja in gara-žiranja porajajo v stanovanjskih območjih Krškega, nadaljnji razvoj pa bo prav gotovo zahteval rešitev tega problema tudi v drugih naseljih, zato bi kazalo plansko predvideti lokacije za gradnjo garaž po naslednji prioriteti: Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Raka, Podbočje in Koprivnica. Krško, kot najbolj pereče za ureditev tega vprašanja, delimo na naslednja stanovanjska naselja, poimenovana po urbanističnih dokumentih: 1.1. Videm - pozidava ob C. 4. julija 2. Videm - kare 12 3. Videm - kare C 4. Videm - Koresov breg, Zdolska (širše) 5. Grič I - Gubčeva 1 6. Grič II - Kovinarska ulica predv. 7. Staro mestno jedro Krško - območje lll-V - območje I - območje II Ker je potrebno za rešitev te problematike v drugih naseljih še predvideti lokacije, problematika pa je v tem trenutku najbolj pereča v Krškem, smo se v tem trenutku odločili, da temeljiteje obdelamo možnosti za njeno razreševanje v Krškem. Število navedenih enot predstavlja stanovanjske enote in poslovne prostore v večstano-vanjskih objektih. Čisti poslovni objekti, ki pa prav tako povzročajo dodatno obremenitev parkirnih površin, v ta pregled niso zajeti. 175 enot 280 enot 160 enot 200 enot 11.246 enot 00 enot 280 enot 80 enot 50 enot 1.1 do 1.3 Glede na koncentracijo števila prebivalcev, razpoložljive parkirne možnosti in klimatske razmere ter dejstvo, da so na tem območju na razpolago ustrezna zemljišča v lasti občine, predlagamo, da se prične projekt realizirati na tem območju. Delno gravitira nanj tudi kare C, čeprav je bližje Koresovemu bregu. V tem območju je 615 enot, kar govori o veliki koncentraciji potreb. Predlagamo, da se rešuje ta problem z gradnjo dveh "du-pleks" garažnih objektov na lokaciji med železniško progo in obstoječo stanovanjsko pozidavo, Kolodvorsko in Aškerčevo cesto. Ocenjujemo, da bi bilo možno na tej lokaciji zgraditi cca. 250 garažnih enot. Ker menimo, da je možno pričeti realizacijo projekta na tej lokaciji najhitreje, smo že izdelali zasnovo za garažni objekt med Kolodvorsko in podaljškom Cankarjeve ceste ob železniški progi, ki ga podrobneje predstavljamo v tem prispevku. Predvidevamo, da bi se z izgradnjo garaž bistveno sprostila parkirišča med objekti, tako da bi bil na tak način rešen tudi ta problem. Prav tako bi kazalo v te namene proučiti zemljišče med hotelom in karejem "C". 1.4 Enote, 200 po številu, se nahajajo na Papirniški, Zdolski. Sre-miški, Partizanski in na Resi. Prostih lokacij v lasti občine v tem kompleksu ni na razpolago, razen če se prouči možnost gradnje ustreznega garažnega objekta na obstoječem zaklonišču ali delu igrišča ob Papirniški. Morda bi prišli v poštev tudi manjši objekti ali nadstreški. Pod Papirniško je nezazidana večja parcela, ki je verjetno v zasebni lasti, vendar pa bi bila umestna proučitev v navedene namene. 1.5 Območje Griča I ima podobne značilnosti kot prvo navedeno območje, s tem, da tu praktično ni večje koncentracije poslovnih prostorov. Kompleks se deli na dva dela, in sicer na Gubčevo 1 -3, ki ima možnost tovrstne izgradnje med objektom Gubčeva 2 in kompleksom Kostaka v kombinaciji z ustreznimi poslovnimi prostori in delnim vkopom kompleksa. Drugi del se zaključuje z obstoječo pozidavo oz. parkirišči ob objektih Gubčeva 8 in 11. Obstaja možnost gradnje "dupleksa" ali "tripleksa" na območju obstoječe pozidave (med objekti in zeleno bariero) ter na nepozidanem delu med sedanjim naseljem in bodočim srednješolskim centrom. Idejne zasnove in podrobnejšo dokumentacijo bomo pripravili takoj po potrditvi lokacij. Glede na status zemljišča bi bilo dela možno pričeti takoj. 1.6 Na tem kompleksu je problem že rešen. 1.7 Staro mestno jedro predstavlja z vidika mirujočega prometa večplasten problem, saj gre za kombinacijo velikega števila poslovnih prostorov in glede na njihovo funkcijo tudi velikega števila zaposlenih, poslovnih partnerjev oz. strank na eni ter stanovalcev na drugi strani. Oživitev zasebništva je še poudarila to problematiko. To velja predvsem za območja II do V, medtem ko je območje I izrazito stanovanjsko s specifičnim problemom, da na stanovanjsko enoto ni zagotovljeno niti pol parkirišča, kar predstavlja strahovite probleme. Menimo, da je možno reševati problematiko v območju ll-V predvsem z gradnjo garažnih hiš (občina in kompleks med CKŽ in Bohoričevo) ter z maksimalnim izkoristkom kletnega dela objektov, katerih gradnja je še predvidena, za garaže. V območju I pa je potrebno proučiti možnost najenostavnejše rešitve, za parkiranje pa urediti površine, ki so bile temu namenjene, pa niso tako urejene. 2.-4. Za ostale kraje bi bilo potrebno plansko opredeliti lokacije, na katerih bi bilo možno graditi garaže. V kakšnem času bi bilo možno realizirati projekt? opredeliti možne lokacije in pristopiti k pridobivanju zemljišča. Območje 1.5 bi bilo prav tako možno vsaj deloma realizirati v naslednjem letu, če bi občina sprejela odločitev, da se lahko garažni objekt med obstoječimi bloki reši z lokacijsko dokumentacijo ter prenese na nas zemljišča za gradnjo. Računamo, da bi bilo možno pričeti realizacijo projekta v drugi polovici leta. Območje 1.7 bi bilo v naslednjem letu potrebno rešiti s premoženjskopravnega vidika (lastništvo zemljišča na Bohoričevi), prav tako pa zemljišča v območju občine oz. območja SMJ III in II (zasebna lastnina, denacionalizacija). Takoj po ureditvi tega predhodnega vprašanja bi bilo možno projekt nadaljevati. Menimo, da bi bilo možno relativno hitro rešiti to vprašanje v kompleksu med Bohoričevo in CKŽ, medtem ko bo reševanje lastniških odnosov v kompleksu II verjetno zahtevnejše. Ureditev garažiranja v kompleksu I bo možna šele po natančni proučitvi mikrolokacije. Iz navedenega izhaja, da je možno, ob ureditvi predhodnih vprašanj, ki se nanašajo predvsem na zemljišče in opredelitev mikrolokacij, večino projektov zaključiti v roku šestih mesecev po njihovem začetku, zato bi bilo možno, ko bi premoženjskopravna služba občine ažurno opravila svoje naloge, velik del projekta končati še v tekočem mandatnem obdobju občinskega sveta. <&. d.o.o. inženiring podjelje 20 izvedbo, trženje In inženiring Kako zagotoviti sredstva za ta projekt? Kakšna bo cena garaže? *^^TTm. Menimo, da bi bilo mogoče projekt izvajati po naslednjem zaporedju in v naslednjih rokih: Območje 1.1 do 3 (VIDEM) bi lahko realizirali v letu 1996, seveda v obsegu interesa med kupci. Pogoj za to je, da: - občina odproda zemljišče za realizacijo projekta najkasneje do konca januarja 1996, - v tem primeru izdelamo lokacijsko dokumentacijo in pridobimo lokacijsko dovoljenje v I. kvartalu leta 1996, - pridobimo projekt in gradbeno dovoljenje najkasneje do konca aprila oz. do 15. maja 1996, - pričnemo gradnjo v maju 1996 in predamo objekte z uporabnim dovoljenjem kupcem do 1.10.1996. Območja 1.4 ni možno fizično realizirati v naslednjem letu, primerno pa bi bilo proučiti možnosti z vidika urejanja prostora, Občina naj bi zagotovila komunalno opremljena ali neoprem-Ijena zemljišča za gradnjo garaž odplačno, tako da nam omogoči plačilo zemljišča ob prodaji posamezne garažne enote, kar pomeni, da bi bila s svojim deležem vključena v investicijo z odstotkom vrednosti zemljišča. Na tak način bi omogočila znižanje investicijskih stroškov, saj ne bi bilo potrebno najemati posojil za nakup zemljišča, občanom pa bi omogočila za stroške kapitala cenejši nakup garaž. Temeljni koncept izgradnje garaž bi bila gradnja za trg za znanega kupca. Plačnikom, ki bi vplačali avans, bi se za njegovo višino priznale fiksne cene, ne glede na nihanje tečajev in rast cen. Končna cena garažne enote po do sedaj znanih podatkih (zemljišče, vrednost po popisu idejnega projekta, soglasja) v "dupleks" gradnji ne bi smela preseči 11.000,00 DEM. Fiksno ceno bo možno določiti, ko bo občina sprejela odločitev o vrednosti zemljišča in načinu njegove prodaje ter izdelavi projekta za izvedbo, ki bo, zaradi znižanja investitor-skih stroškov, čim bolj tipski. Garažna hiša bo po m2 nedvomno dražja, saj je način gradnje in opreme bistveno drugačen kot v prejšnjem primeru. Do sedaj je izdelana samo groba ideja garažne hiše na lokaciji med Bohoričevo in Cesto krških žrtev, zato cene še ni mogoče napovedati. Uradu župana predlagamo, da občina za to investicijo prav tako prenese zemljišče odplačno na našo družbo, s tem da omogoči plačilo zemljišča v obdobju ekonomske amortizacije objekta, kar naj bi bilo predvidoma 15 let, z možnostjo predčasnega odplačila. Banke bodo projekt podprle tako, da bodo kupcem kreditirale nakup do polne vrednosti, če bodo to želeli, pod najugodnejšimi takrat veljavnimi pogoji. Kreditne pogodbe bodo lahko sklepali pri nas in jim ne bo po trebno individualno nastopati v bankah, razen če bodo to posebej želeli. Uradu župana smo predlagali tudi konkreten rokovnik za realizacijo prvega objekta v skladu z zgoraj navedenimi roki. PRILOGA - GARAŽNA HIŠA NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 IZGRADNJA GARAŽ V KRŠKEM Kako rezervirati garažo? v V predlogu, ki smo ga posredovali uradu župana, smo se zavezali, da bomo med potencialnimi koristniki pred pričetkom konkretnih aktivnosti za gradnjo posameznega garažnega objekta izvedli anketo in tako ugotovili med občani dejanski interes za nakup garaž. To priložnost izkoriščamo za objavo anketnega lističa, ki nam bo pomenil prvi konkretni stik z vami, če ga boste vrnili. Od prejema izpolnjenega lističa vas bomo obravnavali kot potencialnega kupca ter vas obveščali o vseh zadevah, povezanih s predmetno gradnjo. V nadaljevanju objavljeni anketni list je namenjen predvsem ugotovitvi interesa po garažah na območju zgoraj opisanega objekta (Videm), veseli pa bomo, če bomo dobili odgovore tudi z drugih območij mesta, da bomo lahko ugotovili vaše potrebe. Dostavljen izpolnjen anketni listič vas v ničemer ne obvezuje v zvezi z nakupom garaže. Kupoprodajna razmerja se bodo vzpostavljala izključno s pogodbami. Prosimo vas, da izpolnjen anketni listič pošljete na naš naslov: "IR" IN2QgiRING KRŠKO, Cesta krških žrtev 53, Krško ali na telefax št. 21 -044, najkasneje do konca januarja 1996. Grafične priloge: - fotografija makete - fotografija risbe objekta - risba tlorisa - risba garaže Kaj naj bi kupec dobil za zgoraj navedeno ceno? Kratek odgovor na gornje vprašanje je: GARAŽO. Vemo pa, da ta podatek premalo pove, zato naj vam ponudimo še kratek opis: V prvem garažnem objektu predvidevamo v dveh etažah 134 garaž. Vsaka predstavlja enoto zase, s čela zaprto z dvižnimi vrati. Med enotami so v idejni zasnovi predvidene pregrade v mrežnih okvirih, lahko pa je na željo kupca izvedena tudi polna lahka predelna stena. Vhodni in izhodni rampi sta predvideni na obeh straneh objekta in sta ogrevani v izogib težavam v zimskem času. Objekt bo osvetljen s skupno razsvetljavo in opremljen z nekaj vtičnicami za uporabo sesalca za prah ali pa bo montirana ustrezna sesalna naprava. Velikost garaže bo 3 m x 5 m, torej skupno 15 m2. Objekt bo protipožar- no opremljen v skladu s predpisi (hidrant). Vizualno vam predstavljamo objekt, ki se na najbližji točki približa obstoječim stanovanjskim objektom na petnajst metrov, na fotografijah in skicah, ki so sestavni del tega prispevka. // ' . i ¦ ¦ > - [ . i ¦ ' f ¦ 1 > ' ¦ ' - ¦ L r ¦ , L j I WDST(?C PJE '? -10 t«. (/ ¦L i J- i 1 , 1 « * • i 1 1 < I ' // / • ¦ 1 1 < 1 , L _ /f t . ¦ . 1 i C i i * C HIPOTEKARNA BANKA*) d.d.Brežice J MAISTROVA '2. BREŽICE. TEL: (Mi08'M-.V2'2, 61-660. FAX; 63-231, TELEX: 35804 (Dumi mofint ktmuimhmi, m ehlaMjcmt želimfr zdww&, SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. XXL JEANS&CASUAL KRŠKO REPLAY-DIESEL-GAS BIG STAR-EMANUEL in BOMBI ITALCO SEVNICA y "N^ "N^ "S^" >^P ^P >^o >^b ^o ^o >*o S\> St> Stz .xS> SSs Anketni list 1. Ime in priiimek ali pravna oseba __________________________________________________ 2. Naslov 3. Zainteresiran/i sem/smo za garažo ali garažno mesto v kompleksu (ustrezno obkrožite): a) garažni objekt med Kolodvorsko in podaljškom Cankarjeve na Vidmu b) garažni objekt med podaljškom Cankarjeve in Aškerčevo na Vidmu c) garažni objekt v kareju "C" (C. 4. julija 57, 59, 67, Cankarjeva 1, 1a, 3, 3a) d) garažni objekt na Koresovem bregu (Papirniška, Zdolska itd.) e) garažni objekt med Gubčevo 2 in Žlapovcem f) garažni objekt med Gubčevo 7 in 11 g) garažna hiša med Gubčevo 8 in bodočim srednješolskim centrom h) garažna hiša v starem mestnem jedru med Bohoričevo in CKŽ i) garažna hiša v starem mestnem jedru med Bohoričevo in občino 4. Garažo ali garažno mesto bi kupil na naslednji način (ustrezno obkrožite): a) z lastnimi sredstvi b) s kreditom c) kombinirano (lastna sredstva in kredit), prosimo, da navedete višino kredita:......................DEM d) najbolj bi mi ustrezal najemni odnos ., Hvala za sodelovanje! NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 RAZVEDRILO PA SE SLIŠI, Poslanci navijajo za Interier? Ob izteku lanskega leta smo bili priča pomembnemu športnemu dogodku. V leskovški športni dvorani je domači košarkaški klub Interier gostil aktualnega državnega prvaka, ljubljansko ekipo Smelt Olimpija. V prepolni dvorani smo opazili tudi nekatere vidnejše predstavnike političnega življenja, še najbolj pa so nam v oči padli poslanci Jane, Šetinc in Anderlič, ki so zadovoljnih obrazov zapuščali športno prizorišče. So to novi navijači KK Interierja? Pozor, ledene sveče! V dneh, ko je zima pokazala svoj pravi obraz, so z mnogih hiš in drugih objektov visele ledene sveče. To so mnogi tudi opazili in so svoj pot raje nadaljevali kar po cestišču. Nikjer pa ni bilo opaziti kakšne opozorilne table, da obstaja nevarnost ali kaj podobnega. Prav obratno sliko pa je bilo mogoče opaziti na ljubljanskih mestnih ulicah, kjer je pred leti prav zaradi visečih sveč ugasnilo človeško življenje. Nas bo moral res tragičen dogodek prebuditi, da vsaj na malo večji kos papirja napišemo: Pozor, ledene sveče! V krškem kulturnem domu slavi že pregovorno odlični izbor programa, vedno pa presenetijo svoje goste še s kozarčkom šampanjca. Vse skupaj začinijo še s prijaznostjo - drobne uslugice tu in tam dajo tako veliki kulturni ustanovi še poseben čar... V majhnem majhnem mestecu je nekoč za novo leto vladar otrokom svojih podanikov "zrihtal" zastonj darilca za dedka Mraza. Malčki so bili veseli, starši so imeli malce dolge nosove, ker z zastonj darili niso (nikoli) pretirano zadovoljni, dolg nos pa je imel tudi dedek Mraz, ko je videl, da je dobrotnik pripeljal že enega s seboj. Sta se morala kar sama zmeniti, kdo bo "delal". Kaj se če, konkurenca je velika ... Novoletni koncert kostanjeviške godbe je, kot vsako leto, uspel, spet pa se je pokazalo, da je najljubši hobi prebivalcev otoškega mesta - bla-bla. Dvorana je bila polna, vendar jih kar nekaj ni prišlo zaradi "muzike", ampak da srečajo znance in malo poklepetajo... Pri NG-ju imamo radi pohvale, ne branimo pa se niti kritik. Ampak konstruktivnih. Ondan nam je nekdo poslal rešeno križanko s pripombo, da se "začetnik" ne reče "delitant", pač pa "diletant". Nagrade ne bo mogel dobiti, ker pač ni pripisal naslova. Pa nič ne de. Aja, še to: začetnik se namreč drugače imenuje tudi "debitant", kar bi pokazal otok v jadranskem morju, ki se mu ne reče Ral, ampak RAB! V Našem glasu je zavladala najprej panika, sledila je jeza. Naš horoskopar nam je za leto 1996 sestavil tako črnogled horoskop, da bi teh 366 dni večina najraje kar preskočila in se lotila naslednjega leta. Čeprav brez Miklavža, Božička in dedka Mraza. Potem je zaglodalo še vprašanje: "Pa ti to njemu za povrhu še res plačuješ!" Edino upanje nam je še bilo, da naš horoskopar slabo vidi in so se mu poti planetov nekoliko pomešale. Pa ni res. Tudi TOF ondan kljub vsej svoji humorističnosti ni mogel spraviti skupaj bolj optimističnega horoskopa. Lahko je samo neprijetne napovedi zavil v šalo. Torej je jasno, zakaj nam za letos med drugim napovedujejo tudi sporazum med uradno znanostjo in medicino ter alternativci. Samo še na neznane višje sile lahko računamo. Pa na lastno iznajdljivost menda tudi, kaj! SE PRI PO RO ČA NOt na FRKJ A RAMOVŠ 1~J) 1 direktor: "^ mva roic ^^SIVNIOCvV na. igr. - VRTNARSTVO - CVETLIČARNA "SILVA" - TERMOTEHNIKA Ribniki J« 68290 SEVNICA tli (06081 81 - 36S , 81 ¦ 320 tU. (0(011 81 - 3(5 OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU NAGRAJENCI DOLENJSKIH PEKARN IN KOPITARNE SEVNICA Rešitve križanke iz enainštiridesete številke - Geslo: DOLENJSKE PEKARNE. Po vodoravnih vrstah: ADAMS, MA-DON, ONAN, RIK, POJATA, MADEMOISELLE, AMETIST, LEAN, RAB, ROT, ČO, AZI, AR, SELAN, KOTA, NOTRINA, ANADIOMENA, NANAK, RESNIH, ASTRA, ENTAZA. Za pravilno rešeno križanko Dolenjske pekarne iz Novega mesta podarjajo tri nagrade: 1. Zdravko KERIN, NHM 21, Sevnica (izlet v Gardaland); 2. Darila KAVČIČ, Črešnjiee 60 a, Cerklje ob Krki {vrednostni bon za 4.000 SIT); 3. Albina .TOMIN, Bizeijska cesta 31, Brežice (torta po izboru). Nagrajenci naj pokličejo vodjo korrtericiale Dolenjskih pekam gospoda Ivanaf Brumta na številko 068/321-574. Rešitve križanke iz dvainštiridesete številke - Gesto: VAŠE NOGE V NAŠIH ROKAH. Po vodoravnih vrstah: HE-RAT, OTAVA, RANT, ELIOT, ABONMA, STUKEU, NAAB, ARZENIK, TU, RAUSSEAU, EMS, CB, LAKAJ, NI, PH, fTALA, INPLET, TALON, CERADA, ILIJA, ACETET. SANA. Za pravilno rešeno križanko Kopitarna Sevnica podarja tri nagrade: 1. Rozina PEZDIRC, Cesta 4. julija 64, Krško (obutev GALLA); 2. Ana JERšlč, Trebež 30, Artiče (obutev CLOGS); 3. Marija KVENDERC, Mrčna seta 30, Koprivnica (obutev WINTER TIME). Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v industrijski prodajalni Kopitarne Sevnica. Demolition group Naj bend in zlata ptica '95 HlffiiKffi Demolition group so bili ob koncu preteklega leta proglašeni za "naj bend '95" v Sloveniji po oceni slovenskih novinarjev, ki pišejo in poročajo o glasbenem dogajanju. To je le ponoven dokaz, da skupina sodi v sam slovenski glasbeni vrh, načrti pa potrjujejo, da tam želijo tudi ostati. V začetku decembra je skupina Demolition group prejela tudi nagrado Zlata ptica '95, ki se podeljuje za izjemne dosežke na različnih umetniških področjih. Izjemen dosežek je zagotovo njihova plošča Deep true love z glasbo za gledališki predstavi Roberto Zucco in Butterendflv Slovenskega narodnega gledališča. "Skupina, ki je nastala leta 1982, je postala rokenrol institucija, priljubljena v artističnih in populističnih krogih. Svoj status so učinkovito izrabili tudi za skrb za podmladek, in tako postali zaščitniki posavske glasbene scene," je bilo zapisano v obrazložitvi ob podelitvi Zlate ptice. Da pa jih prejeta nagrada in naslov najboljše slovenske skupine nista uspavala, pričajo številni načrti, ki so si jih člani skupine zadali za letošnje leto. Ob številnih koncertih doma in v tujini (Avstrija, Italija, Hrvaška), nameravajo v februarju dokončati glasbo za predstavo Matjaža Pograjca (SNG), katere premiera bo maja, poleti načrtujejo končati glasbo za prvi slovenski celovečerni film v režiji Saša Podgorška, člani skupine pa naj bi se predstavili tudi v glavnih vlogah. Nova plošča naj bi izšla jeseni. Prvi letošnji korak skupine Demolition group je že za nami, saj smo v torek lahko v oddaji Roka ročka videli premiero videospota You Never Cry. (Galex) Vibrofon Adi Smolar Bognedaj, da bi crknu televizor Adi Smolar je izredno plodo-vit kantavtor, znan po osupljivem številu lastnih skladb, ki jih nadvse uspešno predstavlja na svojih nastopih po Sloveniji in v zamejstvu. Medijska popularnost ga ne zanima, zanj je najpomembnejši pristen in neposreden stik s poslušalci, kar je pravzaprav osnovno poslanstvo kantav-torstva. V svojih besedilih združuje toliko svežine, duhovitosti in iskrenih občutij, da lahko zadovolji povprečnega kot tudi najzahtevnejšega poslušalca. S prekipevajočim humorjem in obenem resnobnim pogledom na svet nas zabava, hkrati pa zelo nevsiljivo opozori na kopico življenjskih resnic. Smolar je samosvojo kantav-torsko pot začel v zgodnjih osemdesetih letih. Čeprav je veliko nastopal in postajal iz dneva v dan populamejši, je prvo kaseto v samozaložbi izdal šele leta 1991 in jo poimenoval Naš svet se vrti. Po dveh letih je pri glasbenem založništvu Helidon izšla njegova druga kaseta No ja, pa kaj..., posneta v živo, ki je hitro postala tudi prodajna uspešnica in popularizirala Adija po celi Sloveniji. Tretji projekt izpod Smolarjevega peresa sta bili kaseta in kompaktna plošča Neprilagojen, ki ju je lani posnel skupaj z Letečimi potepuhi. Kot vedno so bile njegove teme nadvse aktualne, življenjske in tople. Najnovejši izdelek Adija Smo-larja Bognedaj da bi crknu televizor, ki je v obliki kompaktne plošče in kasete ob koncu preteklega leta izšel pri glasbenem založništvu Helidon, potrjuje vse, kar smo spoznali že na njegovih prvih treh kasetah in eni kompaktni plošči. Bognedaj da bi crknu televizor je celovit projekt in težko bi rekli, da katera koli od pesmi dominira nad drugimi. Adija Smolarja je preprosto treba poslušati od začetka do konca. Kljub temu, da so njegova besedila jasna in na videz preprosta, smo izzvani, da si ploščo zavrtimo še enkrat, saj imamo sicer nelagoden občutek, da nismo slišali vsega. Na vprašanje, katera generacija ga najraje posluša, odgovarja Adi Smolar: "Meni je zelo všeč, da nisem omejen na določeno starost glede poslušalcev, edina meja je navzdol pri starosti 16 let, saj pesmi že zahtevajo zrelejšega poslušalca. Navzgor pa ni nobene meje, igral sem tako za srednješolce kot za upokojence in sem bil povsod enako dobro sprejet, edino, kar sem prilagodil, je bil vrstni red pesmic, ki sem ga zamenjal tako, da sem starejšim zapel kakšno resno pesem, pa potem šel na zafrkantsko, pri mladih pa obratno, od štosnih pesmi sem prešel na bolj resne. Prilagodim se starosti poslušalcev, ali pa razpoloženju." Adi Smolar je nosilec najple-menitejšega izročila avtorske glasbe, saj, ne meneč se za tre; nutne glasbene trende, ostaja zvest samemu sebi in znova prinaša tisto, kar od njega pričakujemo - življenjske resnice. !jPo-daja jih na sebi lasten način, zavite v humor, ironijo, hudomušne domislice in v navidezn'* lahkotnost, kljub temu pa nas resno sooči z vsakdanom in našimi napakami ter slabostmi. (Gaiex) Posavski RnR za seboj beleži plodno in zelo uspešno leto. Koncertna ponudba je bila kar pestra, bolj kot katero koli leto, za to se gre predvsem zahvaliti FUK-u in DZMP, ki sta v zelo težavnih pogojih predstavila ducat dobrih skupin iz tujine in doma ter prinesla s tem splošno osvežitev dobre glasbe željnih konzumentov. Teh ni primanjkovalo, saj kakovost zagotaljva obisk. Leto je bilo plodno tudi pri izdelkih posavskih skupin, ki so se vrstili: Polska malca s kaseto Children Game, ...A je to s kaseto Dejmo in CD-jem Juriš v svobodo, Demolition group s kaseto in CD- jem Deep true love in ob izteku leta Spiritual Pvrotechnics s CD- jem The material empire is dying. DG in ...A je to pa so bili poleg z nosilci zvoka zastopani tudi z video-spoti na nacionalni TV. Verjame-no, da bo letošnje leto vsaj tako uspešno kot leto za nami. Na naših odrih so se pojavile vse delujoče posavske skupine, ki si prav tako zaslužijo izdelek in preskok iz anonimnosti. Imamo dobre skupine, ki bodo lahko kandidirale za letošnji Novi Ročk. Predvsem mislim na originalne skupine, kot so sevniška NOVA 3 in krške Maže. Spomnimo se, lani je to uspelo brežiškim hardeorovcem ...A je to, ki so na vrhuncu zaradi razlogov (?!) prenehali z delovanjem. Zasledili pa smo tudi akustično varianto v razvoju, Super Vaja, na katero bo v bodoče vredno biti pozoren. Koncertni zaključek leta v Po-savju pa se je zgodil v dopoldanskih urah zadnjega šolskega dne starega leta v Brežicah, kjer so se srednješolski mladini predstavile štiri skupine: Nova 3, Spiritual P., Senzacija Fantomskih Udov s svojo varianto trash co-ra, kot presenečenje pa še brežiška Depresija s svojim drve-njem kitar in hitrih ritmov, ki pa so najmlajši med posavskimi RnR artisti, v povprečju so stari 15-16 let. Juriš v svobodo! (Mr. Jožo) Nasvetek ali dva I Ker je karo pozimi pač vedno "in", si ga lahko privoščite tudi letos. Kavbojke in debele puloverje smo gulili do silvestrovega, potem pa je verjetno vsakogar "pičilo", da bi tudi za vsak dan dal nase kaj bolj zanimivega ... Karo pa pride človeku najprej na misel. Če ste od lani prihranili rdeče plisirano minikril-ce, letos pa vam je dedek Mraz prinesel še odlične čevlje na vezalke do kolen, vam ne preostane drugega, kot da najdete (ali si sami napravite) ozko zeleno karirano krilo, ki naj malo pokuka izpod rdečega. Potem pa kje izbrskajte črn (volnen!) puli in morda kak karov dodatek za zraven - črne tople nogavice prav gotovo imate - pa ste gotovi. Ko boste šli ven, si pa ne pozabite ogrniti še česa toplega! Urš' Tečaj za turistične vodnike Turistična agekcija Karantanija v sodelovanju s sevni-šiofžl zavodom za zaposlovanje_________ Turistična agencija Karantanija je kot organizator in izvajalec v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje, OE Sevnica, ki tečaj financira, v decembru pričela tečaj za turistične vodnike. Namen seminarja, ki se ga udeležuje 16 slušateljev, predvsem brezposelnih oseb iz vseh treh posavskih občin, je zapolniti potrebe po turističnih vodičih v posavskem turističnem prostoru. Tečaj obsega 100 ur predavanj, vaj in seminarjev, ki seznanja z osnovami turizma in najpomembnejšimi dejavniki turističnega utripa v Posavju. Zato potekajo predavanja iz različnih predmetov, od zgodovine, geografije, etnologije, zoologije do kmetijstva, tujih jezikov, kartografije, topografije in orentacije, osnov turizma ter strategije in tehnike vodenja izletov. Udeleženci tečajo bodo opravili tri krajše ekskurzije po Posavju, odpravili pa bodo tudi na dvodnevni izlet po Sloveniji in Benečiji. Kot nam je povedal prof. Roman Ple-terski iz agencije Karantanija, je program široko zasnovan in dovolj strokoven. Ob koncu tečaja bodo slušatelji opravljali izpite, pripravili seminarsko nalogo ter samostojno vodili del posamezne ekskurzije. Za uspešno opravljen tečaj bodo prejeli tudi certifikat, ki bo potrjeval njihovo usposobljenost za vodenje skupin po Posavju. (Galex) PO NOVEM LETU NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 Zaključili prireditve ob 50-letnici DKD Svoboda Senovo Predstavili so se pihalni orkester, oktet in recitatorji Senovo, 26. decembra -DKD Svoboda Senovo je uspelo, da je v mesecu decembru dostojno predstavila svoje sekcije in proslavila 50-letnico neprekinjenega delovanja. Prireditve so bile kar tri in so nazorno pokazale, s čim vse se ukvarjajo. Kot zadnji so bili na vrsti pihalni orkester, oktet in recitatorji. Kljub slabim vremenskim razmeram se je na zaključni prireditvi zbralo več kot 250 ljubiteljev domače pesmi, dobre glasbe in izbrane umetniške besede. Dobri nastopi pihalnega orkestra so na Senovem tradicija in dogodek, ki vedno napolni dvorano. V letu 1988 so praznovali 60-letnico. Po nastanku v letu 1928 je godba prehodila dolgo in burno pot. V letu 1949 so se priključili takratnemu KUD Bo-hor Senovo, predhodniku današnjega DKD Svoboda. Z godbeniki je delalo kar 10 kapelnikov. Zadnji med njimi je prof. Janez Ceglar, ki je s svojo strokovnostjo popeljal godbo v vrh med godbami, saj so dosegali odlične rezultate in osvajali laskava priznanja doma in v tujini. Na vseh nastopih so dokazovali, da so dobro pripravljeni in sposobni osvajati tudi najvišje naslove. Tudi na tem slavnostnem,koncertu so godbeniki in njihov ka-pelnik želi burne aplavze. S svojim nastopom so navdušila tudi člani okteta, ki jih vodi Janko Avsenak. Tudi oktet je prehodil dolgo in plodno pot. Z oktetom je začel dirigent Janez Zupančič, nadaljeval Adolf Mo-škon. Danes ga vodi Janko Avsenak, ki počasi pomlajuje članstvo. So s»alen gost na raznih proslavah, fiogosto jih srečamo tudi na pogrebih, ko z zapetimi žalostinkami izvabljajo dodatne solze. Z izbrano umetniško besedo so recitatorji predstavili prehojeno pot in povezovali program. Tudi njih srečamo v delu številnih sekcij, še posebej aktivni so v dramski sekciji. Slavnostni govornik na prireditvi je bil senovški svetnik Vidko Budna, ki je orisal dogodke v daljni in bližji preteklosti. Teh je bilo veliko in skoraj vsi so usodno vplivali na življenje v dolini. Tudi danes se dogajajo zanjo usodne stvari. Zapira se rudnik, ki je v preteklosti dajal kruh skoraj vsem prebivalcem Senovega in okolice. Odločitev o zaprtju bo izpeljana v zelo kratkem času. S tem dejanjem bo Senovo dobilo novo podobo, ki bo v veliki meri odraz naših sposobnosti in naše delavnosti. Upamo lahko le, da bo ta podoba lepša kot je bila do sedaj. Predsednik DKD Svoboda Senovo Anton Pleterski je podelil spominska darila najbolj zaslužnim članom nastopajočih sekcij. (Toni) Slavistično društvo Posavja v ustanavljanju Brežice, decembra - V Gimnaziji Brežice je potekalo srečanje slavistov osnovnih in srednjih šol iz Posavja, ki imajo namen ustanoviti lastno slavistično društvo. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi članica republiške predmaturitetne komisije za slovenski jezik in književnost mag. Majda Potrata in pedagoški svetovalec za slovenski jezik prof. Tone Virant, so spregovorili o slovenskem jeziku in književnosti na "veliki" in "mali" maturi. Omenjena gosta sta s prisotnostjo potrdila pomen nalog, ki so si jih zadali posavski slavisti. Gre predvsem za težnjo po izboljšanju položaja, spoštovanju in večjemu vrednotenju sloven- skega jezika v Posavju, za oblikovanje narodove in kulturne identitete in nenazadnje za zmanjšanje učne obveznosti profesorjev materinščine, zaradi izrednega pomena, ki jo ima ta v novi državi. Menijo, da je slovenski jezik na nekaterih področjih izredno zapostavljen (reklame, odnos do učbenikov, raba in skrb za jezik v slovenski politiki, kjer govorečim na razpravah postane jezikovna kultura deveta skrb ...). Ko bo društvo s sedežem na Gimnaziji Brežice po vseh formalnostih tudi uradno potrjeno, bodo aktivnosti temeljile na medsebojni pomoči, večjem povezovanju z Ljubljano, organiziranju predavanj in razprav za stroko in okolje, (ana) Krško, decembra - V krški občini je pred božičem pote-kalafakcija obdarovanja otrok, starih od enega do sedmih let. v*; skupino 2.568 otrok so bili zajeti tudi begunski otroci, vseh obdarjenih pa je bilo 2.510. Samaritan's Purse je humanitarna organizacija v ZDA, ki vsako leto pripravi akcijo, imenovano SHOE BOX, za katero pripravijo nekaj milijonov kosov lepo pripravljenih daril in jih nato namenijo otrokom po svetu. Po nekaj le- Akcija "SHOE BOX" - darila za otroke v občini Krško Več kot 2.500 obdarjenih otrok Obdarovanje je potekalo po krajevnih skupnostih, odziv staršev in otrok pa je bil po pričakovanjih skoraj stoodstoten. Obdaritev za vse otroke v starosti 1-7let. pomagajo komu v stiski. Gre predvsem za to, da bi otroci pomagali otrokom. Bogatejši starši v ZDA naj bi pri svojih otrocih dosegli, da bi sami razumeli, kako plemenito je pomagati. Otroci naj bi tako sami med svojimi igračami in drugimi stvarmi izbrali tiste, ki jih bodo zavestno spravili v škatlo za čevlje in jih poslali nezanemu prijatelju -vrstniku, ki je nekje in mu je hudo. Sicer pa je zgodba o dobrem Samaritanu, ki je od svojega de- Dedek Mraz med otroki na Drnovem Župan med begunskimi otroki v Zbirnem centru v Krškem tih mrtvila so otroci v Krškem vsaj nekaj trenutkov lahko živeli pravljično življenje, ki je, po njihovih besedah seveda, precej lepe in prijaznejše kot tisto ta pravo. Kako je v Krško prišlo toliko daril za otroke, je vprašanje, na katerega se ne da na hitro odgovoriti. Po dolgih premislekih in veliki želji župana Danila Siterja, da bi ob božiču in novem letu otrokom občine Krško le nekako uspeli pripraviti nekaj zabave in nepozabnih uric, se je želja uresničila: v Krško bo prišlo dva tisoč petsto zapakiranih daril za vse otroke, se je glasilo sporočilo, veseli pa so ga bili vsi, ki so se trudili in želeli razveseliti vse otroke. Akcijo SHOE BOX vsako leto pripravi humanitarna organizacija Samaritan's Purse iz ZDA (sa- maritanov mošnjiček), ki želi spodbuditi stare in otroke premožnejših slojev ameriške družbe, da bi se vsaj v dnevih, ko je vsega v izobilju, spomnili, da je na svetu mnogo otrok, ki nimajo miru, staršev, svojcev, ljubezni, hrane, oblačil, igrač in ostalega, kar sodi k spokojnemu in lepemu otroštvu. V organizaciji želijo doseči, da bi se v akcijo vključili vsi, ki lahko kakor koli narja prispeval za neznanega, pretepenega in okradenega človeka, da bi okreval in ozdravel, mnogim znarfa. Tudi župan Danilo Siter in dedek Mraz sta jo pripovedovala staršem in otrokom z namenom, da bi vsaj nekateri, če že ne vsi, doumeli, da sta dobrota in ljubezen do bližnjega vredni veliko več, kot se da izmeriti ali prešteti z denarjem, (dama) Program dedka Mraza za otroke Kot preteklo leto je tudi tokrat dedek Mraz pripeljal v gasilski dom svoje spremstvo in ga predstavil otrokom v polni dvorani. Že popoldne se je s spremstvom popeljal v kočiji skozi Leskovec, po levem in desnem bregu Krškega in do gasilskega doma, kjer so ga pričakali številni otroci s svojimi starši. Program je potekal štiri dni vsaj po uro, v njem pa so se predstavili plesalci kluba Bolero, vzgojiteljice vrtca z lutkovno igrico Piščanček Pik, učenci osnovne šole z novoletnim recitalom in plesna skupina Aleja. Živahen program so pripravili tudi snežinke, mušnice, zajčki in palčki. Otroci so se lahko ob novoletni jelki slikali z dedkom Mrazom. Srečni pogledi otrok in staršev so izražali priznanje za uspelo prireditev. Prepričani smo, da so bili organizatorjem in izvajalcem prireditve, od vzgojiteljic vrtca Ciciban in Pravljica, učiteljic in učencev osnovne šole Jurija Dalmatina Krško, plesalk in plesalcev plesnega kluba Bolero in skupine Aleja, moderatorjev Centra za socialno delo, kočija-ža Lada Packa, fotografa Ljuba Potočnika, do članov gasilskega društva Krško, dovolj velika nagrada za njihov trud. Posebna zahvala pa gre vzgojiteljicam, ki so pripravile program, in dedku Mrazu, ki je s skupnim nastopom osrečil otroke. Številni prispevki raznih sponzorjev so omogočili, da smo skromno obdarili otroke z bon-bončki in nagradami za igre. Vsem se v imenu srečnih otrok zahvaljujemo za njihove prispevke. Hkrati se vsem krajanom zahvaljujemo za izkazano pomoč in jih vabimo k sodelovanju tudi v prihodnje. Obenem pa vsem želimo veliko sreče in uspehov v letu 1996. Vse otroke vabimo, da nas obiščejo tudi ob koncu tega leta. Dedek Mraz je obljubil, da nas bo zopet obiskal. (Slavko Šribar) Orgelski božični koncert Krško, 24. decembra - Na predpraznični dan je bil v Kulturnem domu Krško orgelski koncert. To je bila prva predstavitev orgel, ki so bile s pomočjo sponzorjev nabavljene za Glasbeno šolo Krško. Vsekakor je to velika pridobitev za šolo, predvsem pa za mlade glasbenike, ki se bodo v naslednjem šolskem letu lahko vpisali k pouku tega instrumenta. Ne preveč polna dvorana je koncert sicer s simpatijami sprejela, velja pa spregovoriti malo tudi o strokovni plati. Solist na orglah Milko Bizjak ni upravičil svojega sicer zvenečega imena v slovenskem glasbenem svetu. Ni izkoristil vseh možnosti na odličnem instrumentu ali pa mu to ni dovoljeval program, ki si ga je za koncert solist izbral. Pri samem izvajanju je bilo pogrešati sočnosti in predvsem muzikaličnosti. Manjkalo je predvsem skupne igre, ko je spremljal oba solista. Pri solistu na trobenti Davidu špecu je bilo opaziti njegovo glasbeno sposobnost, talen-tiranost ter obvladanje instrumenta, čutiti pa je bilo utrujenost (najbrž zaradi predolge vaje pred koncertom), ki se je na tako delikatnem instrumentu, kot je piccolo trobenta, še bolj odraža. Sicer pa drobni spodrsljaji niso motili splošnega dobrega vtisa njegovega izvajanja. Najsvetlejša točka koncerta je bila sopranistka Marjetka Podgoršek. Čista intonacija, lepo izoblikovan glas in krasno priznanje so odlike te mlade solistke, na katero je naše okolje resnično lahko ponosno. Pravi zvok orgel so poslušalci lahko slišali na prireditvi Pozdrav novemu letu, saj je solist Franc Križnik znal iz instrumenta potegniti malo več, čeprav se mnogi poslušalci z izbranim programom niso strinjali. Nekateri zveneči solisti se bodo pač morali zavedati, da je na našem območju kar veliko zahtevnih in kritičnih poslušalcev. prof. Drago Gradišek Finale otroškega pevskega Čao-bao festivala '95 Brežice, 20. decembra - V okviru prireditev "Veseli december '95" je posavska radijska hiša Radio Posavje - Studio Brežice pripravila v dvorani brežiškega prosvetnega doma javno snemanje oddaje Finale pevskega čao-bao festivala '95. Na finalu otroškega pevskega čao-bao festivala, ki ga je vodil Renato Zorko, je nastopilo 11 mladih pevcev, ki so si skozi tedenske in mesečne sredine radijske oddaje Pevski festival '95, katere generalni pokrovitelj je bila Turistična agencija TAJ Brežice, izborili pravico nastopa na zaključni prireditvi, katere posnetek so poslušal- ci lahko slišali teden dni kasneje, v sredo, 27. decembra, ob 16.30 uri. V finalu so nastopili mesečni zmagovalci Klavdija Kerin iz Le-skovca, Tanja Ernest iz Krškega, Tina Kodrič iz Župeče vasi, Tanja Blaževič iz Kapel, Kristina in Irena Koprive iz Brežic, Janja Bogovič iz Artič, Toni Ivanšek iz Arnovih sel, Jasmina Movrin iz Stare Cerkve, Goran Pinterič iz Krškega in Klavdija Kerin iz Krške vasi, nastopiti pa bi moral tudi Andrej Laznik iz Črešnjic, ki pa je žal tik pred snemanjem oddaje zbolel. Prireditev sta popestrila tudi duet Spidi in Gogi ter pevka Haidi. Vse finaliste in njihove nastope ter prepevanje je spremljala strokovna ocenjevalna žirija v sestavi Borut Pečenko - glasbeni urednik Studia Brežice, Vilko Urek - učitelj glasbene vzgoje, Majda Arh -pevka zabavne glasbe, Marina Benič - učenka 7. razreda OŠ Brežice, Nevenka Sember - učenka 8. razreda OŠ Krško in Tadeja Abram -'dijakinja Glasbene šole Sevnica, ki je razsodila takole: zmagala je Klavdija Kerin iz Gorenje vasi - Leskovec z zbranimi 64 točkami pred drugouvrščeno Janjo Bogovič iz Arnovih sel - Artiče, ki je zbrala 59 točk, na 3. mesto pa se je uvrstila Jasmina Movrin iz Breg pri Stari Cerkvi - Kočevje. Vsi nastopajoči finalisti so iz rok direktorja Radia Posavje - Studia Brežice Srečka Zoreta prejeli priznanja za sodelovanje, prav tako so vsi prejeli tudi posebna darila Zlatarne Zlati M Meke Brežice in Bomboniere ter vinoteke Mozart Brežice. Ob koncu velja vsa pohvala organizatorjem, predvsem pa pokrovitelju letne oddaje Pevski festival '95 Turistični agenciji TAJ Brežice in sponzorju javnega snemanja finala festivala Baby centru Brežice. (Ahil) NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 OD TU IN TAM Amaterski slikar Stane Fabjančič na Senovem Senovo, 26. decembra - V avlo Doma XIV. divizije je svoje slike postavil amaterski slikar Stane Fabjančič iz Brestanice. Nekdanji Senovčan je tako popestril praznovanje visokega ljubileja DKD Svoboda Senovo in državnega praznika, dneva samostojnosti. Fabjančič je na ogled postavil dela iz različnih obdobij in v različnih slikarskih tehnikah. Tako smo lahko občudovali slike z oljem, tempero, pastelom, ogljem in svinčnikom. Med 53 razstavljenimi deli so prevladovali portreti znanih Senovčanov, manjše število pa so predstav- ljale upodobitve krajine, tihožitja in ena rezanka. Razstavo so odprli nekaj minut pred zaključno prireditvijo ob praznovanju 50-letnice dela DKD Svoboda Senovo. Na otvoritvi je spregovoril Rudi Stopar, tudi sam slikar in kipar, ki je Fa-bjančiča ocenil kot zrelega slikarja, ki mu uspe na platno ali papir preliti kar najbolj verno podobo slikanega objekta. Razstavljeni eksponati so samo del bogate zbirke del plodnega amaterja, ki se je pred časom posvečal tudi fotografskemu delu. To ni njegova prva razstava, saj je Fabjančič že večkrat razstavljal, tudi skupaj z drugimi amaterji iz krške občine in Posavja. Z različnimi slikarskimi tehnikami mu je uspelo za- namcem ohraniti veliko obrazov in dobre posnetke narave in ljudi s tega konca naše lepe Slovenije. fToni) Koncert brežiške glasbene šole Brežice, 20. decembra - V avditoriju brežiškega gradu je Glasbena šola Brežice pripravila koncert pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Predstavilo se je 13 bivših in sedanjih učencev glasbene šole, ki so številnim poslušalcem zaželeli vse najlepše v novem letu. Od novega leta pa veliko pričakujejo tudi v glasbeni šoli, saj jih še vedno pesti prostorska stiska. Vse aktivnosti so namreč vezane na izgradnjo nove ekonomske srednje šole in po besedah ravnatelja Dragutina Križaniča se stvari premikajo, saj je brežiški občinski svet že imenoval gradbeni odbor, ki bo pristojen za reševanje problematike glasbene šole. "škoda je v tem, da v letu, ko naša glasbena šola slavi 50. obletnico delovanja, problema verjetno še ne bomo rešili," dodaja Križanič. Visoki jubilej bodo obeležili junija s svečanim koncertom bivših in sedanjih učencev ter s srečanjem vseh generacij, tako učencev kot učiteljev. Da pa bi bili novi prostori jubilantu zagotovo najlepše darilo, ni potrebno posebej poudarjati. (Galex) Alenka Bogolin (klavir), bivša učenka GŠ Brežice, na prednovo-letnem koncertu. : OTROCI NOVEMU LETU Leskovški drugošolci so uprizorili Medeno pravljico Leskovec, decembra - Učenci 2.a razreda z OŠ Leskovec pri Krškem so pod vodstvom učiteljice Tanje Pernar pripravili lutkovno igrico Medena pravljica. V igrici, ki so jo pripravili na podlagi istoimenske pravljice Svetlane Makarovič, so nastopili vsi učenci. Lutke so si izdelali sami ob pomoči staršev in potem z njimi tudi zaigrali. Izkazalo se je, da so mnogi med njimi že dobri igralci, predvsem pa zainteresirani za tovrstne aktivnosti. Predstavo so si ogledali njihovi starši pa tudi učenci razredne stopnje in vse skupine iz vrtca. (Melita Zagorc) Novoletna koncerta KIJ 1) Brežice Brežice, decembra - Vsi trije pevski zbori Kultumo-umetniške-ga društva Brežice so v predprazničnih dneh skupaj pripravili dva koncerta, katerih izkupiček je bil namenjen v dobrodelne namene. Oba koncerta, tako na Čatežu kot v Brežicah, sta prinesla veliko zadovoljstvo poslušacem in nastopajočim. Povejmo še, da sta se predstavila tudi Lucijan Cetin (orgle) in Boris Kuzmin (orglice). (Galex) Novoletna prireditev krških šolarjev Krško, 28. decembra - Učenci nižje stopnje Oš Jurij Dalmatin so pripravili prikupno predpraznično prireditev za svoje sošolce. Vsebina je bila pač predpraznična, babica je otrokom ob ognjišču pripovedovala zgodbice - na koncu so pričakali dedka Mraza. Sodelovali so učenci in učitelji 2., 3. in 4. razreda, glasbena-plesna skupina. Glasbeno pravljico so potem otroci ponovili še 28. decembra v gasilskem domu za otroke iz Krškega, (ika) V kulturnem domu Krško nastopile domače skupine in posamezniki Pozdrav novemu letu Krško, 28. decembra - V kulturnem domu Krško se je odvijala tradicionalna prireditev amaterskih skupin iz krške občine z naslovom Pozdrav novemu letu. Večina izvajalcev je tudi drugače krojila kulturno in zabavno življenje v občini in imelo uspeh e tudi na drugih tekmovanjih. Na prireditvi so nastopili: Big band Krško, MPZ Brestanica, mešani PZ Svit iz Krškega, folklorna skupina DKD Svoboda Senovo, dixie-land band, plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice, gost orglar Filip Križnik iz Trbovelj, pevka zabavne glasbe Majda Arh iz Krškega, skupina harmonikarjev pod vodstvom Tonija Sotoška ter plesalca Urška Klakočar in Sebastijan Vodlan. Prisotne je obiskal dedek Mraz, ki je zelo razveselil najmlajše, vsem skupaj pa je voščil veliko sreče in zdravja v letu 1996. Obiskovalci so vse nastopajoče nagradili z glasnim ploskanjem. Takih in podobnih prireditev z domačimi izvajalci si občani še želijo, saj posebno ob turobnih zimskih večerih popestrijo vsakdan. (Toni) "Modri" novoletni koncert Krško, 7. januarja - Kulturni dom Krško je v okviru svojega modrega abonmaja takoj po praznikih pripravil novoletni koncert v izvedbi Opere in baleta SNG Maribor. Solisti, zbor in orkester so pod taktirko dirigenta Borisa Švare izvedli najlepše arije Verdija, Donizettija, Mascagnija, Puccinija, Bizeta in Straussa. Dvorana je bila kot po navadi spet polna, obiskovalci pa nad odlično interpretacijo seveda navdušeni. Koncert so podprli Ministrstvo za kulturo RS, Občina Krško in Sitotiskarstvo Marjan Geršak. (nic) Božični koncert s "Slavčkom" Velika Dolina, decembra - Člani kultumo-umetniškega društva Slavček so s svojim pevskim zborom priredili božični koncert v domači župnijski cerkvi na Veliki Dolini. Zapeli so božične in nekaj narodnih pesmi. Nastop domačega pevskega zbora je bil med poslušalci sprejet z navdušenjem. Vsa pohvala gre zavzetim članom zbora za njihov trud in ker je lepa domača pesem del njihovega življenja, je poplačan, če vidijo, da so poslušalci zadovoljni. (Božidar Zore) Godalni kvartet v Posavskem muzeju Brežice, 19. decembra - V avditoriju je nastopil godalni kvartet Slovenske filharmonije, ki je teden prej odpadel. Gostje - Miran Kolbl in Monika Zupan na violini, Aleksander Milošev z violo in violončelist Igor Škerjanec - so predstavili odlično izvedbo Sere-nade za godalni kvartet Benjamina Ipavca in prvega Brahmsovega godalnega kvarteta. Tisti, ki so prišli na koncert že prvič, pa so prejeli zgoščenko komornih zasedb Slovenske filharmonije, (nic) Prednovoletne prireditve na naši šoli Pred novoletnimi počitnicami so nam učitelji pripravili marsikatero presenečenje. Nižji razredi so uživali ob ogledu pravljice v Krškem. Vse je vzpodbudil k plesu in petju Miki šarac, ki nas je v torek dobro uro zabaval, da smo lahko do sitega plesali, peli in kričali.-V sredo popoldne nas je razveselil dedek Mraz s kočijo, s spremstvom, programom in darili za najmlajše predšolske otroke, ki so se ob pecivu svojih mamic še malo zadržali v šoli in zaplesali s starši. V četrtek smo učenci višjih razredov z mešanimi občuti spremljali življenje Božička, njegovega sina in matere v kinodvorani na Senovem. Petek je bil naše praznovanje. Kulturnemu programu ob prihodu dedka Mraza je sledil super ples po novoletno okrašenih in zatemnjenih učilnicah ter sladkanje s pecivom naših pridnih mamic. Sobotno dopoldne je spet privabilo občinskega dedka Mraza, ki je malčkom razdelil darila. Koledarsko leto smo šolarji zaključili navdušeni in zadovoljni z naj željami za prihodnje leto. Roki Stritar 5.r. OŠ Koprivnica ŠOLA NI SALA Ko je gospodinjil oče Ko gospodinji očka, gre vse narobe. Neko nedeljo je bila mamica dežurna v bolnišnici. Oči je kosilo pripravljal sam. Jedli naj bi goveje zrezke ter krompir. Komaj je začel kuhati, so na telviziji napovedali nogometno tekmo. Hitro je stekel v dnevno sobo, da bi si jo ogledal in čisto je pozabil na tiste uboge zrezke. Po končani tekmi se je spomnil, da je tistega dne gospodinja on. Zrezki so bili že kar pošteno osmojeni. Rekel mi je: "Boš videla, Katja, da z zrezki na bo nič narobe. Le na tej strani jih bom malce postrgal." Vsi smo bili že zelo lačni, ko so na mizo priro-mali zrezki. Sestradani smo segli po njih, a so se nam vsem skremžili obrazi. Meso je bilo grenko, zato je očka dejal: "Da ne boš jutri povedala rnamici za to osmojeno kosilo." Drugi dan, ko je prišla mami domov, je takoj vprašala, kakšno je bilo kosilo. Rekla sem ji, da je bilo dobro, a šlo mi je na smeh. Mami je posumila in morala sem ji povedati resnico. Tudi sama se je smejala, oči pa ni bil jezen. Mamici je obljubil, da bo drugič bolj pazljiv pri kuhanju kosila. Katja Rainer, 6.r OŠ Cerklje ob Krki J. Strauss: Netopir Prispeli smo do operne stavbe in komaj sem dočakal začetek predstave. Medtem sem si ogledoval dvorano, ki je bila po stropu poslikana. Ogledal sem si ansambel. Nekatera glasbila sem videl v živo prvič. Prvi del operete mi ni bil tako všeč, ker ni bilo skoraj nič smešnega. Začel se je drugi del, ki je bil smešen in zabaven. Najbolj smešen mi je bil zadnji del, v katerem je igral Janez Hočevar (Rifle). Na koncu smo mu vsi ploskali, kot bi znoreli. Kmalu smo odšli iz dvorane in se pogovarjali o predstavi. Dejan Zidar, 6.r Moj občutek v operi je bil sijajen. Veliko je bilo šal in dobre volje. Najbolj bi pohvalil kostume, bili so ravno pravšnji za igralce, ki so zelo dobro igrali. Kar zmrazilo me je po hrbtu, ko sem zaslišal visoki C. Mislim, da bi s šolo večkrat morali iti v opero. Simon Turšič, 7.r Ko se je začelo prvo dejanje, me je popadla groza, ne zaradi igralcev, ampak zaradi petja. Seveda mi je bilo nekaj tudi všeč, in to je bilo tretje dejanje, ko je nastopil Rifle. ker je znal razveseliti ljudi s soajo hojo in popivanjem v zapofti. No, saj tudi drugo dejanje ni bilo slabo, saj so bile dame oblečene v kar živahne obleke, ampak ko so začeli vsi skupaj peti, sem pomislila, da bi pobegnila kar domov. Morda se sprašujete zakaj? Nekateri obožujejo to glasbo, a jaz je na žalost ne. Upam, da ne bomo šli več v opero, ampak raje kam drugam. Marija Stanič, 8.r OŠ Cerklje ob Krki Moja stara mama in Abraham Moja stara mama se v teh dneh srečuje z Abrahamom. To pomeni, da bo stara okroglih 50 let. če je malo bolje pogledam, se mi zdi kar nekam mlajša. Kadar pa je sitna, predvsem v šoli, bi ji prištela pa še kar kakšno leto zraven. Sliši se smešno, ampak še vedno hodi v šolo. Moja stara mama Bina je namreč učiteljica in zelo rada hodi v šolo. Klicati jo moram kar mama Bina, ker noče biti stara mama, češ, saj še nisem tako stara. Pa jo bom še naprej tako klicala. Zanimivo pa je to, da imam na isti dan rojstni dan tudi jaz. Še vedno pravi, da je najlepše darilo za rojstni dan dobila takrat, ko sem se rodila jaz. Tudi meni je to zelo všeč. Moji mami Bini želim vse lepo, poskrbela pa bom, da bova rojstna dneva lepo praznovali. Lucija Novšak, 3.d. nov. krožek OŠ Sava Kladnika Sevnica To smo mi Ali veste, kdo smo mi? Kdo? Četrtarji! Zdaj veliki smo in pridni, da na šoli smo vsi vidni. Znanja imamo na pretek, z zanimanjem gremo na potep. Smreka, bukev, bor, pri naravi gremo z lupo dol in gor. Od severa do juga in že se nam zemljevid v rokah guga. Luknja in jama, ne v pameti, ampak v dinarsko-kraški pokrajini. Ena in ena ni nobena ocena! Potenca, obseg in ploščina, to je matematika fina. Kaj pa slovka? Te zadosti imamo, ker vse pri njej že znamo 1 Telovadba, to je šport za vse, premet naprej, slata nazaj, ali bi še radi kaj? če se čopič v roki prav vrti, na hitro sliko naredi. Kaj pa morje? Tja v šolo v naravi se bomo podali. Morsko dno raziskovali. Delfinčke v plavanju mi bomo osvajali. To smo mi četrtarji! Lovro Blatnik, 4.r OŠ Krmelj Misli o sami sebi Živijo! Sem Maja, obiskujem 3. razred in sem sploh pridna novinarka. Tudi sicer sem pridna, saj sem odličnjakinja in tudi z učiteljico se lepo razumem. Imam svetlo rjavo polt in kostanjeve, kratko pristrižene lase. Rada berem pustolovske knjige. Ker imam veliko domišljije, so mi učiteljice že prerokovale, da bom pisateljica. Seveda bom, če bom le uspela izkoristiti svoje možnosti. Pišem pa zelo rada. Pravzaprav pa najmanj rada pišem pri predmetu spoznavanja narave in družbe. To je pa zame zelo težko. Pa vendar sem se do sedaj tudi tu kar dobro "izmuznila". Moja najboljša prijateljica je Lucija Mlakar. Kadar se ona smeji, je ta dan nekaj čisto posebnega. Najbolj pa me jezi, če se kdo malo "pozafrkava". Tako sem jezna, da se tedaj obrnem proč in mu pokažem hrbet. Spominjam pa se, ko sva se nekoč z Lucijo sprli. O tem ne želim veliko govoriti, ker bo to ostala najina skrivnost. Glavno je, da sva spet najboljši prijateljici. Oh, tudi grdih stvari sem že nekaj doživela, pa so jih prekrili lepi sončni dnevi. In tako naj tudi ostane. Glavno je, da rada hodim v šolo in da se s prijatelji in učiteljico razumemo. Oh, danes pa že ves ljubi dan tuhtam, kaj bom počela. Ah, pa saj imam bujno domišljijo! Maja Kužnik, 3.d. nov. krožek Oš Sava Kladnika Sevnica ŠPORT - REKREACIJA NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 KOŠARKA KK Interier : KK Rogaška Donat Mg 82 : 88 (39:50) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 600, sodnika Fišer (Murska Sobota) in Pukl (Maribor). Po osmih zaporednih zmagah so Krčani pred TV kamerami na domačem igrišču doživeli poraz. Igra je bila izenačena do 5. minute, potem pa so gostje prevzeli pobudo. Domači igralci so se večkrat približali, vendar jim kaj več ni uspelo. Poznala se je odsotnost poškodovanega Kraljeviča, pa tudi najboljši strelec, Nakič, ni bil razpoložen za igro. KK Interier Zaturovski 9, Krajcar 4, McDonald 32, Nakič 18, Ademi 15, Kralj 4. KK Republika : KK Interier 84 : 105 (42:50) Dvorana SŠ Postojna, gledalcev 500, sodnika Lovšin (Ljubljana) in Poljan-šek (Žiri). _ Na začetku srečanja je sicer kazalo na zmago domačih, vendar so jih Krčani v 7. minuti ujeli in kmalu tudi povedli za 4 totfce. Domači so nato ponovno vodili vse do 17. minute, ko so jih igralci Interierja ujeli in po zaslugi izjemno razpoloženega Nakiča prišli do prednosti 8 točk. V drugem polčasu so svojo prednost le še poviševali iz minute v minuto in na koncu prepričljivo zmagali. KK Interier: Bordelius 2, Zaturovski 9, Rozman 4, Kraljevič 12, Krajcar 4, McDonald 26, Nakič 41, Ademi 2, Kukič 1, Kralj 4. KK Interier 81 KK Smelt Olimpija 73 (42:35) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 1.200, sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Potočnik (Slovenske Konjice). Polna leskovška dvorana je bila priča prvi zmagi igralcev Interierja nad favoriziranim aktualnim državnim prvakom. Domači košarkarji so srečanje odigrali nadvse disciplnirano in v nobenem trenutku niso dovolili gostom, da bi se nadejali uspeha. Za zmago je bila potrebna odlična igra vse ekipe ob pomoči trenerja Maho-riča in pomočnika Duriča. še posebej velja pohvaliti odličnega McDonalda, ki je zaustavil Hauptmana ter Kraljeviča, ki je kraljeval pod košem. Izjemno borben je bil tudi Nakič. KK Interier: Zaturovski 2, Kraljevič 12, Krajcar 9, McDonald 21, Nakič 24, Ademi 9, Kralj 4. (J.A.) Ariel McDonald je zaustavil Hauptmana, dosegel pa je tudi 21 točk. Športna dvorana v Leskovcu premajhna! Srečanju med Interierjein in Olimpijo je prisostvovalo več kot 1.200 gledalcev. Dvorana je bita nabito polna, tako tribuna kot tudi ves prostor ob igrišču. Lahko bi se reklo, da več gledalcev v tej dvorani še ni bilo. Ob tako velikemu številu košarkarskih navdušencev pa se samo po sebi poraja vprašanje, koliko gledalcev sploh lahko sprejme leskovška športna dvorana oziroma koliko so ti v njej vami. Po nestrokovni oceni je zadeva kar nevarna. K sredi je tokrat potekajo vse tako, da je bilo v redu. Kaj pa, če pride do kakšnega nepredvidljivega dogodka? Kako hitro bi gledalci lahko zapustili dvorano? Med tekmo z Olimpijo sem ob nepopisni gneči pomislil tudi na to. Dvorana ima glavni in stranski izhod, kar pa je za tolikšno množico ljudi, na primer ob požaru, zagotovo premalo. Tisti, ki so odgovorni za organizacijo tekem s tako velikim številom gledalcev, se morajo glede tega problema gotovo zamisliti m tudi nekaj storiti, da bodo gledalci varni tudi v nepredv idljivih situacijah. Na takšnih tekmah prihaja še do nekaterih težav. Sanitarije v dvoran) premorejo eno žensko stranišče in eno za moško uporabo. To pa je očitno premalo za množico ljudi, ki prihajajo od vsepovsod. Tako se dogaja, da moški opravljajo potrebo kar v okolici dvorane, ženske pa se skrijejo za bližnji vrtec. To nikakor ne more biti v ponos organizatorjem prireditev v teskovški športni dvorani. Povsem tem iahko ugotovimo, da je leskovška dvorana s 500 sedeži mnogo premajhna za potrebe krškega športa. V preteklem letu je bit dosežen velik napredek, tako da se Je zanimanje gledalcev potr ojilo. To velja predvsem za košarko. Ob uspehih, ki jih dosegajo, bo potrebno poskrbeti tudi za primemo dvorano, saj je kar težko verjeti, da bi v sedanji telovadnici gledali tudi evropska tekmovanja. (J.A) KK Satex : KK Interier 93 : 79 (38:47) Dvorana Tabor, gledalcev 400, sodnika Jeršan in Turk (oba Ljubljana). Po odlični igri z Olimpijo so igralci Interierja vzdržali le 15 minut, tako da so domačini v imenitni predstavi zasluženo zmagali. Prvi del so Krčani dobili z 9 koši razlike in vse je kazalo na zanesljivo zmago. Vendar pa se to ni zgodilo. Kljub odlični igri Nakiča Krčani niso bili kos razigranim domačinom, ki so povsem zagospodarili pod košem. Kraljevič se je sicer trudil, vendar še pošteno čuti posledice poškodbe ter težke tekme z ljubljansko Olimpijo. KK Interier: Lučev 4, Kraljevič 4, McDonald 13, Nakič 44, Ademi 12, Kralj 2. (J.A.) KK Interier : KK Idrija 80 : 90 (47:52) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 900, sodnika Lindič (Ljubljana) in Strnad (Domžale). Interier je tekmo z Idrijo odigral slabo. Že na začetku so gostje povedli 10:0, domači pa se nikakor niso mogli razigrati. Do odmora so sicer znišali rezultat, kaj več pa jim ni uspelo. V drugem delu je Interier zaigral nekoliko bolje in se v 29. minuti približal gostom na vsega eno točko razlike. Omeniti velja slaba sodnika, ki sta imela različen kriterij pri dosojanju osebnih napak in sta gostom dovoljevala igro na meji incidenta. Na koncu tekme so imeli domači redarji obilo dela, da so zaščitili sodnika pred razjarjenirrii gledalci, ki so bili prepričani, da sta sodnika pomagala gostom do zmage. KK Interier: Lučev 2, Kraljevič 11, Murovec 11, McDonald 14, Nakič 38, Ademi 4. (J.A.) A-tSKL Smelt Olimpija 19 14 5 1606:1388 33 Interier 19 13 6 1600:1489 32. Kovinotehna Sav. 19 12 7 1614:1525 31 Rog. Donat Mg 19 12 7 1544:1557 31 Idrija 19 11 8 1466:1405 30 >« Satex 19 10 9 1619:1568 29 Litostroj 19 10 9 1500:1480 29 Bavaria Wolltex 18 10 8 1530:1544 28 Republika 19 7 12 1486:1493 25 Helios 19 5 14 1401:1512 24 Iskra Litus 18 5 13 1184:1353 23 Triglav 19 4 15 1418:1654 23 PLAVANJE KK Elektra - KK Brežice 75 : 92 (33:46) Brežičani so vodili vse srečanje. V prvem delu niso imeli težav, saj so odlično zadevali. Sredi drugega polčasa pa so močno popustili in zmanjšali rezultat na koš razlike. Potem pa se jim je spet odprlo in so na koncu zasluženo zmagali. Nastopili so: Rozman 17, Kurajič, Antolovič 21, Salmič, Šantelj 4, Krivokapič 4, Ogorevc, Rostohar, Boh, Marčetič 18. (J.A.) RK Krško : RK Bruck 26 : 22 (12:12) Po petdnevnih pripravah v Rovinju so se krški rokometaši doma pomerili v prijateljskem srečanju z avstrijsko ekipo Bruck. Kljub temu, da so dopoldan že odigrali tekmo z ekipo iz Bjelovarja, so Krčani zaigrali dobro in zanesljivo zmagali. Najbolje se je izkazal vratar Imperl, ki je izvrstno branil. Pokazalo pa se je, da je nova okrepitev, Sirčo, dobra pridobitev ekipe. Trener Zovko je zelo zadovoljen z opravljenimi pripravami in pravi, da je ekipa nared za nadaljevanje prvenstva. Zadovoljen je tudi z igro, ki so jo pokazali proti Brucku in proti hrvaškima ligašema Sisku in Bjelovarju (Krško - Sisak 28:24, Krško - Bjelovar 31:26). Do sobotnega nadaljevanja v 1. SRL Krčani nadaljujejo s treningom v domači dvorani, kjer se temeljito pripravljajo na srečanje s trboveljskim Rudarjem. (J.A.) Vunjak in Medved v Dobovi V RK AFP Dobova v mini prestopnem roku niso sedeli križem rok. Ekipo so okrepiii z odličnim srednjim zunanjim igralcev Vunjakom, ki je prišel iz Fructala Ajdovščina, in levim krilom Medvedom, ki je igral za trboveljski Rudar. Ekipa Dobove se na nadaljevanje prvenstva pripravlja doma ter na brežiškem atletskem stadionu. Vodja strokovnega štaba Ostrelič je zadovoljen z delom igralcev, ki se po njegovem mnenju maksimalno trudijo ter dobro pripravljeni pričakujejo nadaljevanje prvenstva. Vsekakor je njihova želja zadržati visoko uvrstitev na prvenstveni lestvici, čeprav se zavedajo, da jih čaka težka naloga. (J.A.) Drugi polfinalni turnir za mladince Na drugem polfinalnem turnirju za državno prvenstvo so mladinci Lisce gostovali v Veliki Nedelji in izgubili tekmo z RK Spot Rudar iz Trbovelj z rezultatom 27:30 (17:16), nato pa dosegli z domačo ekipo RK Velika Nedelja neodločen rezultat 21:21 (11:10). Sevniški mladinci so v obeh tekmah prikazali dobro igro. Zadetke proti ekipi Rudarja so dosegli: Požek 7, Močivnik 5, Sirk 4, Teras 4, Rupret 3, Povše 2 in Kristofič 2. V drugi tekmi z domačini se je Sevničanom na koncu že poznala utrujenost, sredi drugega polčasa pa se je poškodoval še Močivnik. Za Sevničane so ob strelcih Sirku (7), Rupretu (7), Teražu (3), Povšetu (2) in Močivniku (2) igrali še vratar Medved ter Požek, Kristofič, Božič, Dernovšek, Mlakar, Dražetič in Fele. Ekipa iz Trbovelj si je z zmago nad Sevnčani že zagotovila nastop v finalu državnega prvenstva ne glede na rezultate zadnjega polfinalnega turnirja v Velenju, na katerem bodo sodelovale ekipe Gorenja, Velike Nedelje in Sevnice. To bo še ena zelo pomembna izkušnja za mlade sevniške igralce, predvsem v nadaljevanju državnega prvenstva za kadete, ki večinsko sestavljajo mladinsko ekipo RK Lisca. (MoL) Brežiške dijakinje četrte v državi Konec decembra je v Škofja Loki potekalo finalno državno tekmovanje za dekleta iz slovenskih srednjih šol. Prvo mesto je obranila ekipa Gimnazije Šiška, drugo mesto je pripadlo Ptujčankam.v dvoboju za tretje mesto pa so Škofjelokčanke na domačem igrišču premagale Brežičanke, ki pa so s četrtim mestom zadovoljne, (ana) ŠAHOVSKI KOTIČEK Prvi memorial Jožeta Radeja Blanca, decembra - Šahovskega memoriala v spomin na Jožeta Radeja so se udeležili šahisti iz Sevnice, Krškega in Blance. Med člani je bil najboljši Lazič (ŠK Milan Majcen) pred Grilcem (ŠK Triglav) in Mesojedcem (ŠK Milan Majcen). Med mladimi do 16 let pa je slavil Novak, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Župevc in Tomažin (vsi ŠK Triglav). (J.B.) Mesojedec prvak v hitropoteznem šahu Sevnica, decembra - Na zadnjem mesečnem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za mesec december se je med trinajstimi tekmovalci najbolje odrezal Grilc pred Lazičem in Kuzmičem. Prvak po dvanajstih mesečnih hitropoteznih turnirjih za leto 1995 je zasluženo postal Zvonko Mesojedec, ki je prejel pokal v trajno last. Prvi mesečni hitropotezni turnir v letošnjem letu bo v nedeljo, 21. januarja ob 9. uri v prostorih ŠK Milan Majcen Sevnica. (J.B.) Meštrovič med zmagovalci v Niči Na odprtem prvenstvu Niče je med 200 šahisti, od tega tudi nekaj velemojstrov in mednarodnih mojstrov, nastopil tudi mednarodni mojster Zvonko Meštrovič iz ŠK Triglav Krško, ki je z enakim rezultatom kot zmagovalec zasedel odlično drugo mesto. To je eden največjih uspehov krškega šahista. (J.A.) . Kos soliden na Češkem V češkem mestu Litomvšle je na odprtem šahovskem turnirju sodelovalo 126 šahistov iz 12 držav. Med njimi so bili tudi šahisti ŠK Triglav Krško. V močni konkurenci je Kos zasedel 22. mesto s 4,5 točke, Božič je zbral 3,5, Volčanjšek pa 3 točke. (J.A.) Novoletni miting Trbovlje Trbovlje, 23. decembra - Na novoletnem mitingu so tekmovali krški plavalci Vitacel - Celulozarja v absolutni članski konkurenci so se solidno odrezali. Člani 100 m prosto: 3. Povhe; 200 m delfin: 17. Kelhar; 200 m hrbtno: 13. Molan; 200 m prsno: 11. Baje: 200 m mešano: 7. Povjie, 13. Kerin; 400 m prosto: 11. Furst, 15. Herakovič. Članice 100 m prosto: 14. Bizjak; 200 m hrbtno: 6. Bizjak; 200 m prsno: 8. Čargo, 10. Herakovič, 11. Kozole; 400 m prosto: 8. Pribošič, 16. Herakovič. (Galex) Mednarodni miting Mladost Zagreb Zagreb, 30. decembra - Plavalci PK Vitacel - Celulozar so zabeležili naslednje uvrstitve. V 50 metrskem bazenu je v disciplini 50 m prosto Pavlic zasedel 8. mesto, Rok Kerin je zasedel 2. mesto na 200 m hrbtno, 5. mesto v disciplini 200 m prosto si je priplaval Jevnik in 8. mesto Pavlic. V 25 metrskem bazenu so moški zasedli naslednja mesta: 50 m prosto: 10. Jevnik, 13. Furst; 200 m hrbtno: 6. Brili; 50 m prsno: 11. Marušič; 100 m prosto: 7. Kerin; 100 m hrbtno: 3. Brili, 4. Komočar; 50 m hrbtno: 5. Furst; 200 m prosto: 7. Pavlic, 8. Jevnik; 200 m prsno: 1. Marušič, 3. Leskovar; 100 m prsno: 6. Leskovar; 200 m mešano: 2. Kerin; ženske 100 m hrbtno: 4. 4. Leskovar; 200 m prsno: 4. Leskovar. (Galex) Ilirijin novoletni miting Ljubjana, januarja - Na tradicionalnem llirijinem novoletnem mitingu so krški plavalci zasedli naslednja mesta: štafeta 4 x 50 m prosto je zmagala in dosegla rekord RS za dečke; v disciplini 100 m prosto je 2. mesto v ženski kategoriji osvojila Čargova, ki je bila v diciplini 50 m prsno najhitrejša; v disciplini 200 m prosto je Pribošičeva zasedla 2. mesto; Bizjakova pa je v disciplini 100 m prsno osvojila 3. mesto. (Galex) STRELJANJE Drugo mesto za Grabnarjevo Ljubljana, 6. januarja - Na prvi kontrolni tekmi slovenskih strelcev so nastopili tudi strelci leskovske Kanje in Kruna Brežice. Tina Grabnar se je uvrstila na mednarodna tekmovanja, Brežičan Fridl in Zorič (Kanja) pa sta se med mladinci uvrstila v širši izbor za državno reprezentanco. Prvič je v članski konkurenci nastopil Leskovčan Župane in zasedel solidno 12. mesto. Rezultati - mladinke: 2. Grabnar 380, Arh U. 368, 10. Arh Š. 366 (vse Kanja); mladinci: 5. Fridl (Kruno) 565, 7. Zorič 563, 11. Mlakar 555, 12. Arh B. 555, 14. Vrščaj 551 (vsi Kanja); člani: 12. Župane (Kanja) 576. (J.A.) TRGOVINA 4S Krško Bohoričeva 5 in CKŽ 35 Tel.: 0608/31-883, 31-622 Izbrana ponudba vrhunske ženske, moške in najstniške konfekcije, znanih domačih in tujih proizvajalcev MURA, SENS, PIK, BUNNY, LEVIŠ, CASUCCI, CHEVAN, RUSSEL ATHLETIC, AMERICAN LEGEND - čudovita oblačila za prihajajoče praznike - do konca leta veliki popusti za posamezne artikle JU-JITSU Slavnostna seja ju-jitsu zveze Slovenije Sromlje, 22.decembra - V gostišču Kranjčič v Sromljah je potekala slavnostna seja ju-jitsu zveze Slovenije, ki sta jo pripravila slovenska zveza in domače Športno društvo Policist Krško. Seje se je poleg predsednika zveze Srečka Kropeta udeležilo tudi več funkcionarjev in tekmovalcev te zanimive borilne veščine, ki pri nas velja bolj za "policijsko". Med njimi sta bila tudi letošnja evropska prvaka Grega Novak in Sandi Majhen. Predsednik Srečko Krope je podal oceno dela v preteklem letu in predstavil plan za delo v naprej. Poudaril je, da ima njihova zveza velike finančne težave, saj so morali za nekatere najpomembnejše turnirje, ki so bili v tujini, poseči kar v lasten žep. Tako se je moral marsikateri borec odreči pomembnim turnirjem, zato bo njihova osnovna naloga v letošnjem letu iskanje glavnega sponzorja. Ta vzhodnjaška borilna veščina, s katero se ukvarja več kot 800 članov v Sloveniji, od tega 60 odstotkov policistov, se po zaslugi Globočana Staneta Preskarja, ki je vodja ju-jitsu sekcije pri krškem športnem društvu "Policist", vse bolj uveljavlja tudi v Posavju, saj je v pravkar minulem letu Klemen Kranjčič iz Sromelj osvojil naslov državnega prvaka med mlajšimi mladinci, veliko pa obetajo tudi ostali člani sekcije, ki redno vadijo v telovadnici osnovne šole v Globokem. (Bobby) Drugo mesto za Irta Na novoletnem kajakaškem spustu za pokal Sportskih novosti so sodelovali tudi člani Kajak kanu kluba Razlag Čatež. V kategoriji K-1 je v članski konkurenci Boris Irt osvojil drugo mesto s časom 37:03,76, Mtjaž Avšič pa je osvojil tretje mesto s časom 37:11,48. (R.2.) Občinsko rekreativno prvenstvo v veleslalomu športna zvntti Brežice pripravlja v petek, 12. januarja, občinsko rekreativno prvenstvo v veleslalomu, M bo potekalo na smučišču Planina (Gorjanci). Nastopijo lahko ekipe in posamezniki osnovnih Športnih organizacij iz občine Brežice ter ekipe podjetij in drugih organizacij s sedežem v občini Brežice. Na tekmovanju ne smejo nastopati registrirani tekmovalci ter mlajši od 16 let Tekmovanje bo potekalo posamično in ekipno tako v moški kot v ženski konkurenci. Prijavite se lahko do petka, 12. januarja, do 10. ure pisno ali telefonsko na sedežu Športne zveze Brežic«. Prijavnina znaša 1.000 SIT. (Oalejf} NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 ŠPORT - KRONIKA "Naši športniki Posavja za leto '95' • V Zmagovalci Levičar, Lopaticeva in C.P.S. Krško Manj uspešna akcija kot preteklo leto, vendar vseeno zaključena__________________ V uredništvu Našega glasa smo tako izvedli že drugo akcijo izbiranja "Naših športnikov Posavja", vendar to ne pomeni, da so zmagovalci (lahko sicer so - o tem naj presoja stroka) tudi najboljši, zagotovo pa so po mnenju bralk in bralcev našega časopisa najbolj priljubljeni. Prejeli smo sicer manj glasovnic kot v predhodni akciji, vendar pa to ne pomeni, da akcija ni uspela. Smo celo mnenja, da se je tokrat pokazala kar prava slika o posavskem športnem dogajanju, ki ga spremljajo tudi bralci in bralke. Med športniki je prepričljivo največ glasov prejel Dušan Levičar, član Kluba praktičnega streljanja iz Krškega. Takoj za njim pa sta se uvrstila speedvvav dir- kača Krešo Omerzel in Gerhard Lekše, pa tudi mladi Izak Šantej je vedno bolj popularen. Lanskoletni zmagovalec Jure Rovan je prejel sicer manj glasov kot smo pričakovali, kar pa ne pomeni, da ni priljubljen. Med športnicami je ponovno zasedla prvo mesto brežiška atletinja Vladka Lopatic (AK FIT Brežice), na drugo mesto pa se je uvrstila plavalka Nika Pribošič iz Plavalnega kluba Vitacel - Ce-lulozar Krško. Tudi naslednja tri mesta so zasedle atletinji in plavalka, in sicer Suzana Kos (AK FIT Brežice), Barbara Bizjak (PK Vitacel - Celulozar) in Petra Ra-dišek (AK Sevnica). Da so krški strelci nadvse popularni potrjuje tudi prvo mesto med moškimi in ženskimi ekipa- mi, saj so člani Kluba praktičnega streljanja iz Krškega osvojili rekordno število glasov v letošnji akciji. Lanski zmagovalec, Košarkaški klub Interier je pristal na drugem mestu. Na tretjem in četrtem mestu sta pristali dve speedvvav ekipi, in sicer Omerzel team in AMD Krško. Plesalca Posavskega plesnega kluba Lu-kec Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar pa sta se uvrstila na peto mesto. Športniki: Levičar 233 glasov, Omerzel 115, Lekše 73, Rovan J. 44, Šantej 31, Sotelšek 17, Povhe 15, Kraljevič 9, Grojzdek 8, Zagorc 7, Kos 5, Dular 4, Ve-ber 4, Cvirn 2, Rovan A. 1, Vaš 1, Urbanč D. 1. Športnice: Lopatic 133 glasov, Pribošič 97, Kos 67, Bizjak 47, Radišek 37, Vučajnk 14, Vo-glar 13, Radej 11, Krejan 9, Grabnar 8, Kozmus 5, Mihelič 4, Repec N. 3. Ekipe (moške in ženske): C.P.S. Krško 367 glasov, KK Interier 91, Omerzel team 88, AMD Krško 73, Sebastjan & Urška 62, AK FIT Brežice 27, PK Vitacel -Celulozar 19, PAK Krško 16, RK Krško 12, KD Savaprojekt 8, Karate klub Sevnica 6, RK AFP Do-bova 6, ŠK Triglav Krško 4, SD Kanja Leskovec 3, RK Sevnica 2. Incident na krški avtobusni postaji Dijaki kljub brezplačnemu prevozu niso šli v šolo Ministrstvo predolgo molčalo, zato so Izletnikovi šoferji blokirali avtobus zasebnega prevoznika. Krško, 3. januarja - Na prvi šolski dan v novem koledarskem letu smo bili priča sila nenavadnem dogodku. Na krški avtobusni postaji so šoferji domače Izletnikove poslovne enote s svojimi avtobusi dobesedno obkolili vozilo zasebnega prevoznika Francija Božnarja, ki v Novo mesto vozi dijake iz Krškega in okolice. O neljubem dogodku Alojz Androjna, vodja Izletnikove PE v Krškem: "S 1.3.1995 je zasebni prevoznik pričel s prevozi na liniji Krško-Novo mesto, po našem voznem redu in po naših postajališčih. Vendar pa je to linija, ki jo mi upravljamo že skoraj 10 let. Zato dejanje zasebnega prevoznika ni v skladu z zakonom o prevozu v cestnem prometu in smo na podlagi tolmačenja že večkrat urgirali na ministrstvo za promet in zveze in prometni inšpektorat. Ker pa odgovora še do danes nismo dobili, smo problematiko obravnavali na zboru delavcev, ki je odločil, da se temu naredi konec. Pristojno ministrstvo smo obvestili bomo, da v kolikor do sredine decembra zadeva ne bo urejena, stvari vzeli v svoje roke." Na prvi delovni in tudi šolski dan v novem koledarskem letu so Izletnikovi šoferji fizično preprečili odhod zasebnega avtobusa, ki je stal na peronu krškega Izletnika. Prometnik je dijakom ponudil brezplačen prevoz v šolo v Novo mesto in tudi nazaj. Ker pa dijaki tega niso sprejeli in niso odšli v šoto, je razumljivo razburjenje njihovih staršev. Prevoz s strani Izletnika je bil omogočen, celo brezplačen. O tem je bilo obveščeno pristojno ministrstvo, ki je bilo pri-morano izdati ustrezno odločbo, o njeni vsebini pa zaenkrat še nismo izvedeli ničesar. Kako pa na incident gleda zasebni prevoznik Franci Božnar, s.p. iz Malkovca: "Zaradi interesa dijakov smo jih po individualnih pogodbah začeli marca 1995 Franci Božnar voziti v šolo, in sicer na progi Šentjanž - Sevnica - Senovo -Brestanica - Krško - Leskovec - Drnovo - Novo mesto. Ker smo imeli ugodne cene, jih je bilo vedno več, z Izletnikom pa se jih je vozilo čedalje manj. Zadeva je tekla, zaradi velikega števila potnikov smo uporabili še en avtobus. V načrtu imam še enega, s katerim bom lahko dijakom omogočil, da bodo prišli pravi čas tudi na predure. Dokler bo dovolj interesa, bom potnike vozil. Izletnikovi šoferji pa so mi že od vsega začetka grozili in delali težave. Spornega jutra sem ustavil ob železniški progi, da bi pobral svoje potnike, ko so nenadoma z vseh strani pripeljali avtobusi in me zaparkirali. Tako so me pustili vse do poldneva, čeprav so potniki vztrajali z mano. Poklicali smo tudi policijo, vendar ni veliko opravila. Potem so šoferje le nekako pregovorili, da so se spravili s ceste. Zdaj je stanje še vedno enako, vendar mi grozijo, da bodo spomladi blokado ponovili. Zadevo so policisti predali v postopek sodniku za prekrške. Dokažem lahko tudi, da so nekateri šoferji celo zavračali potnike, češ, "naj gredo kar z Božnarjem". Priznam, da je konkurenca boleča, vendar je po drugi strani tudi zdrava," zaključuje Božnar. (Ga-lex) Hrabra brata v Termopolisu : Le tri ure po prehodu v novo teto sta prišla brata iz Brežic v čateško diskoteko Termopolis. Takoj ob vstopu Sta na plesišču začela izzivati goste, jih vleči za oblačila ter spotikati. Prišlo je do prerivanja, nakar sta hrabra brata zapustita diskoteko in se po nekaj minutah ponovno vrnila. Pristopila sta k S.A. in mu na telo naslonita pištolo, eden od bratov F. pa je s palico za baseball udarja) po steni in po tleh. Pri vhodu na plesišče sta naletela na neznanega gosta in ga s pištolo prisilila, da je legel na tla. Grozila sta mu, da ga bosta ubila. Tudi redarju sta grozila s pištolo. V diskoteki sta poškodovala vhodna steklena vrata, več pregradnih sten ter okrasne dete steklenega stebra, pri čemer je nastala materialna škoda za približno 200.000 SIT. Pretepal prijateljico in njeno hčerko Z.J., roj. 1963, iz Zavratca je 1. januarja doma v vinjenem stanju pretepal prijateljico in njeno hčerko. Ob prihodu policijske patrulje PP Sevnica se ni hotel pomiriti, temveč je razgrajanje nadaljeval. Odpeljali so ga na policijsko postajo, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Odnesel lesen križ Neznani storilec je v noči s 5. na 6. januar prišel do zgradbe Župnijskega urada Kostanjevica na Krki. Z zunanje stene je snel lesen križ in ga odnesel neznano kam ter oškodoval župnijski urad za okoli 100.000 SIT. y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel PL NOVO MESTO LjubljiMkie.27 068/323-000 Zadnji David, prva Maja Tudi v brežiški porodnišnici so uspešno stopili v novo leto. Tako se je zadnji lansko leto rodil deček David, drugi otrok Biserke Martek s Čateža, ki je ob porodu tehtal 3.200 gramov in bil velik 51 centimetrov. Prvega otroka letos pa je povila Martina Žibert z Rake. Deklica Maja je njen drugi otrok, ob porodu pa je tehtala 3.750 gramov in merila prav tako kot David 51 centimetrov. Obema mladima mamicama tudi naše iskrene čestitke. (Kati) Martina Žibert z Majo BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 17. decembra do 8. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Silva Medvešek iz Krškega - dečka, Vesna Kovačič iz Straže - dečka, Karolina Kocjan iz Stare vasi - deklico, Tatjana Jane iz Sevnice - deklico, Branka Hočevar iz Podbočja - dečka, Zlatka Kunšek iz Sevnice - dečka, Marjana Tršelič iz Vel. Podloga - deklico, Nataša Baznik iz Hrastja - deklico, Melita Furlan iz Mihalovca - . deklico, Darja Orbanič- Preskar iz Brežic - dečka, Marija Klavžar iz Kozjega - dečka, Anica Bogolin iz Mrtvic - dečka, Draženka Horvat-Krstič iz Slovenske vasi - deklico, Damjana Stare iz Dol. Lepe vasi - deklico, Biserka Martek s Čateža - Davida, Martina Žibert z Jelenika - Majo, Marta Jurečič iz Vel. Mraševega - Evo, Irena Erjavc iz Brezjega - Nušo, Jožica Arh iz Krškega - dečka, Renata Nečemer iz Krškega - dečka in Zdenka Kukec iz Sevnice - Tadejo. Čestitamo!!!! Podatki OKČ kažejo na Dokaj miren prehod v novo leto Po podatkih Operativno-komunikacijskega centra Uprave za notranje zadeve Krško v predprazničnih dneh niso beležili večjih kršitev javnega reda in miru, slišati je bilo le manjše število pokanja petard in drugih pirotehničnih sredstev. Da so opozorila in vse akcije, ki so opozarjale na nevarnosti uporabe vseh pirotehničnih sredstev, zares zalegle, pričajo podatki, da v nobenem od zasavskih zdravstvenih domov niso beležili poškodb zaradi uporabe omenjenih sredstev. Tudi v Poklicni gasilski enoti Krško so bili mrtenja, da so prazniki v primerjavi s preteklimi leti minili dokaj mirno. Intervenirali so le v dveh primerih, in sicer zaradi manjšega požara v stanovanju na Vidmu in uhajanja plina iz jeklenke v kleti, prav tako na Vidmu. Vseeno pa velja omeniti razgrajanje in razbijanje "veselega mladeniča" v gostinskem lokalu Šinkovec v Krškem. Pozabiti pa ne smemo niti na težave zaradi obilnih snežnih razmer, ko so mnoga drevesa ležala na voziščih. Veliko pa se je govorilo tudi o "nasilni" Senovčanki, ki je v svojem stanovanju močno kričala, udarjala, se agresivno vedla do sosedov, proti policistom pa nameravala metati krožnike. Ti so jo pomirili in jo odvedli na pridržanje, elektronski alkotest pa je pokazal kar 4,2 g/kg alkohola v izdihanem zraku. (Galex) Vi nam petarde - mi vam ... Sevnica, decembra - Slovenski mediji so poročali, da je vsesplošna slovenska akcija vračanja petard po načelu "Vi nam petarde - mi vam sladkarije", uspela. To so nam potrdili tudi na policijski postaji v Sevnici, kjer smo za podatke prosili komandirja policije. V času praznikov je 14 oseb na postajo prineslo 60 petard. Ta podatek nam skoraj nič ne pove, saj so številke zelo nizke. Vendar pa moramo pomisliti na to, da vrnjene petarde pomenijo 60 preprečenih možnih nesreč in 14 oseb, predvsem otrok, obvarovanih pred poškodbami. Pa tudi krajani so bili zadovoljni, saj so se med prazniki lahko mirno naspali, (ksenija) OBVESTILA NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 Slovenska vlada o romski problematiki Romi, ki avtohtono živijo v naši državi, predstavljajo ogroženo skupino prebivalstva, in jih brez organizirane pomoči velik del ne bo mogel premagati splošne zaostalosti, revščine in diskriminirano-sti. Glavne ovire za uveljavitev Romov v sodobni družbi so predvsem socialna ogroženost, tradicionalizem, nizka izobrazbena raven in skromne aspiracije njih samih. Kljub prizadevanju državnih organov in občin, v katerih Romi živijo, procesi integracije in socializacije potekajo zelo počasi. Gre za zapletene procese, ki zahtevajo veliko strokovnega dela, vztrajnosti in materialnih sredstev. Velikost naloge presega moč občin. Veseli pa podatek, da se je v razreševanje romske problematike pri nas aktivno vključila država. V 20. aprila 1995 je vlada RS obravnavala informacijo o položaju Romov v RS, ki sta jo pripravila Urad za narodnosti pri vladi in njegova Komisija za zaščito romske etnične skupnosti. Vlada je takrat zadolžila pristojna ministrstva in vladne službe, da pripravijo program ukrepov, ki naj skupaj z aktivnostmi v občinah prispevajo k urejanju življenjskih razmer Romov v našem prostoru ter pripomorejo k vključitvi Romov v normalne življenjske okvire ni ohranjanju njihove kulturne in jezikovne identitete. Pristojna ministrstva in vladne službe so prvi del svojih nalog opravile in vlada RS je na svoji 171. seji dne 30.11.1995 spreje- la program ukrepov za pomoč romski skupnosti. Posamezna ministrstva so zadolžena za točno določene naloge, posebna kvaliteta svežnja ukrepov je, da je do konca leta treba pripraviti poročila o realizaciji omenjenih programov in jih predložiti vladi. Tako je ministrstvo za okolje in prostor dožno zagotoviti občinam, v katerih živijo Romi, strokovno in materialno pomoč pri pripravi prostorskih in izvedbenih dokumentov za ureditev romskih naselij. Ministrstvo za šolstvo bo ukrepalo na področju vzgoje in izobraževanja romskih otrok. Ministrstvo za delo, druži- no in socialne zadeve bo sodelovalo pri zaposlovanju, samo-zaposlovanju in usposabljanju Romov. Predvideva se finančna stimulacija različnih oblik samo-zaposlovanja, proučili bodo možnost stimulacije delodajalcev, ki zaposlujejo Rome, ministrstvo pa bo še naprej imelo skrb za varstvo družine. Na področju socialnega varstva bo proučilo mehanizme, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti racionalno trošenje sredstev, ki pripadajo romskih družinam iz naslova socialnega varstva. V program ukrepov je vključeno tudi ministrstvo za notranje zadeve, ki si bo ob pomoči uprav za noranje zadeve Krško, Novo mesto in Murska Sobota prizadevalo za zmanjšanje kaznivih dejanj med Romi. Seveda nista izostali niti ministrstvo za zdravstvo in za gospodarske dejavnosti. Lokalni radijski postaji v Murski Soboti in v Novem mestu že emitirata program v rom- ščini. Studio D emitira polurno oddajo v romskem jeziku vsako nedeljo ob 19.30. Služba vlade RS za lokalno samoupravo bo zagotavljala dosledno izvajanje 39. člena Zakona o lokalni samoupravi; ki določa, da imajo Romi na območjih, kjer živijo'kot avtohtona skupnost, najmanj enega predstavnika v občinskem svetu. Prej omenjeni Urad za narodnosti bo podpiral delovanje romskih društev, spodbujal ustanavljanje novih in pomagal pri ustanovitvi Zveze Romov Slovenije kot krovne romske organizacije v naši državi, ki bo tudi član mednarodnih romskih asociacij. Kot že povedano, morajo vsi nosilci nalog do 15.11.1996 pripraviti poročilo o uresničevanju svojih nalog in jih predložiti vladi RS. Urad za narodnosti in njegova komisija za zaščito romske skupnosti bosta vse aktivnosti usklajevala. (Piiip) OBČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI objavlja POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA PODJETNIKE IN ZA VSE TISTE, KI BI TO ŠELE RADI POSTALI Gotovo ste že v.lanskem letu opazili, da smo pričeli objavljati ponudbe in povpraševanja, ki nam jih posreduje POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO (EURO INFO CORRE-SPONDENCE CENTRE). Podatke občina Krško redno dobiva kot članica pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva, zato na tej osnovi objavljamo najnovejše informacije o ponudbi in povpraševanju s te EIC BORZE. Objavljanje informacij bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu, zato vam priporočamo, da sledite objavam v časopisu NAŠ GLAS. Informacije so zelo raznolike, so iz raznih dežel pa tudi z zelo različnih področij in, kot že rečeno, "vsakokrat nove". Če ste zainteresirani za poslovno sodelovanje ali morda celo za sklenitev posla, vas vabimo, da pošljete izpolnjen vprašalnik (EIC BORZA-Prijava) na naslov: POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO, KOTNIKOVA 5, 61000 LJUBLJANA (tel. 061/171 32 30; fax 061/132 42 10 (za Ireno Rezec ali Teo Mrkovič). Rok prijave velja 7 dni od objave v Našem glasu. Obrazec EIC pa lahko dobite na Občini Krško - Oddelek za gospodarske dejavnosti (soba 212). Bralcem oziroma vsem zainteresiranim podjetnikom in obrtnikom iz občine kakor tudi iz širše okolice, ki jo pokriva časopis Naš glas, so danes namenjene naslednje informacije: Številka objave/ Message identif ication VSEBINA: 319 clp Angleško podjetje išče partnerje, ki bi imeli eksklu- zivne pravice za prodajo elektronskih oglasnih desk ter rezervnih delov in opreme. 611 bc2 Izraelsko podjetje išče partnerje za raziskave in razvoj, "knowhow" in tehnično pomoč na področju klimanaprav (oris posameznih delov klimanaprav ter oris in sestava proizvodnje klimanaprav). 624 bqh Izraelsko podjetje išče agente in distributerje ter proizvajalce, ki izdelujejo ventile na področju vrtnarstva, poljedelstva ter na vodnem področju. 614bhf Izraelski proizvajalec plastičnih predpražnikov (za kopalnice, hodnike, avtomobile ...) išče partnerje za distribucijo, trženje, knowhow in proizvodnjo. 616bpt Izraelsko podjetje išče distributerje za umetniški ročno izdelan nakit. 617 bs3 Izraelski proizvajalec fitnes opreme išče distribu- terje. 618btn Izraelsko podjetje išče partnerje za sodelovanje in skupna vlaganja na področju optike v medicini, industriji ter znanosti. 621 bzc Izraelsko podjetje išče partnerje, ki imajo izkušnje na področju programskih in informacijskih sistemskih rešitev. 619bsw Izraelsko podjetje išče partnerje za sodelovanje na področju umetnosti, procesiranja videopred-stavitev (strojna in programska podpora), hkrati pa pričakujejo podporo pri prodaji svojih izdelkov, tehnično podporo ter pripravo aplikacijske programske opreme, sami pa nudijo tudi svoje izkušnje ter "knowhow". 322 cvj Italijanski proizvajalec čevljev (moških, ženskih in otroških) išče distributerje (majhne trgovce). 323 cwj Italijanska izvozno-uvozna družba išče partnerje, ki bi želeli uvažati ali izvažati različne izdelke. 324 cwq Italijansko podjetje išče distributerje na področju industrijske opreme in opreme za pisarne (vozila, oprema, rezervni deli, pnevmatike, barve). 325 css Italijansko podjetje išče distributerje za riž. 329 cs9 Italijanski proizvajalec termostatov, merilcev in de- tektorjev išče distributerje in ponuja svoj "know-how". 369 c2m Špansko podjetje išče distributerje za keramičar- ske izdelke. 333 cz6 Italijanski proizvajalec proizvodnih zapornic ter opreme za gašenje ognja išče partnerje, ki bi trgovali z njihovimi proizvodi, v zameno pa nudijo "knowhow". 320 b46 Špansko podjetje išče distributerje za lesene roko- delske izdelke. 346 czj Španski proizvajalec ženske in moške usnjene garderobe išče distributerje. 429 c7k Škotsko podjetje išče trgovce na debelo za škotski viski pod imenom "Douglas". 427 dbs Angleško podjetje išče distributerje za pisemske ovojnice. 323 b2s Italijanska tržna agencija svetuje in distribuira ter svoje storitve ponuja partnerjem, ki želijo prodajati svoje izdelke na italijanskem trgu. 328 b4m Italijansko podjetje je aktivno na področju recikla- že odpadkov in ostankov ter tehtanja le-teh. Iščejo partnerje, ki bi nastopali na tem področju kot njihovi zastopniki. 260 b18 Italijansko podjetje, ki se ukvarja z montažo in sestavljanjem težkih tesarskih izdelkov, išče podi-zvajalce na področju proizvodnje in sestave tesarskih izdelkov. 330 dcn Francosko podjetje z mednarodno prodajno mre- žo se ukvarja z direktno prodajo in želi prodajati slovenske proizvode. 319dgc Grško podjetje išče proizvajalce suhega cvetja. 322 dhx Grško podjetje išče distributerje za dekorativne izdelke, še posebej za petdeset let stare lončene posode. 486 b56 EBI/265 - Angleški distributer išče prodajalce pnevmatik za skupno sodelovanje. 627 dng Izraelsko podjetje išče distributerje za kopirni papir (role in listi) ter za samolepilni papir (primeren za etikete, post-it...). 352 djd Angleško podjetje išče proizvajalce elektronskih komponent (polprevodnikov ...). 380 c77 Avstrijsko podjetje (Koroška) išče kooperacijskega partnerja za proizvodnjo klobas (barjenih in kuhanih) po njihovi licenci. Partner je lahko manjše ali večje podjetje, prednost imajo podjetja, ki so higiensko in tehnično usposobljena. 355 bqp Angleško podjetje išče distributerje za hrano hi- šnih živali. 326 cpc Angleško podjetje išče dobavitelje za pisarniško komunikacijsko opremo. Prednost imajo manjša srednja podjetja. 335 dxh Avstrijsko podjetje išče v Sloveniji kooperacijske- ga partnerja za proizvodnjo klobas, in sicer barjenih in kuhanih, po njihovi licenci. Trenutno izvažajo in prodajajo izdelke preko sestrske firme blizu Maribora. Radi bi del svojih izdelkov v Sloveniji tudi proizvajali, zato iščejo podjetja, ki so tehnično in higiensko usposobljena. 478 dw8 Grško podjetje je zainteresirano za izvoz prehram- benih izdelkov kot tudi za promocijo tovrstnih tujih izdelkov na svojem trgu. 309 bt7 Francosko podjetje deluje na področju distribucije različnih izdelkov iz papirja in išče partnerje, ki bi želeli svoje izdelke prodajati na francoskem trgu. 389 fgp Turški proizvajalec protikorozijskih barv, barv za les, industrijskih barv, lepil, razredčil, lakov in trdil-cev išče distributerje ter partnerje za skupna vlaganja. 647 bjv Izraelski proizvajalec elektronske opreme (stabili- zatorji, pretvorniki ...) išče distributerje, partnerje za skupno proizvajanje ter ponuja lastni "know-how". 321 d6k Italijansko podjetje, specializirano za proizvodnjo svilenih oblačil, išče potencialne distributerje. 321 d6k2 Italijansko podjetje, specializirano za proizvodnjo modernega lesenega pohištva, išče distributerje. 347 b13 Kamnolom iz Španije išče distributerje za kamen (kalcijev karbonat - 99,6 % čistost). 661 b3r Izraelski proizvajalec sterilnih vrečk in vrečk za shranjevanje sadja in zelenjave išče agente ter distributerje. 338 b42 Trgovsko podjetje iz Italije želi uvažati hrastov, bukov ter borov les. 339 b5m Trgovsko podjetje iz Italije želi navezati stike s ponudniki električnih jeklenih izdelkov po standardu DIN 45400. 862 b61 Maroško mizarsko podjetje želi uvoziti hrastov, borov, bukov, mahagonijev les in les rdeče jelke. 863 b6x Maroško mizarsko podjetje proizvaja tradicionalne rezljane izdelke, ki so narejeni iz barvnega lesa (okrasne strope, vrata in okna, pohištvo in dekorativne lesene stene). Iščejo distributerje za svoje izdelke. 656 b2d Izraelski proizvajalec osvetljenih desk, risalne in merske opreme išče distributerje. 660 b3d Izraelski proizvajalec telekomunikacijskih izdelkov (PABX sistemov) išče partnerje za skupna vlaganja, tehnično podporo, distribucijo. 873 cbj Maroški proizvajalec oblek išče distributerje in uvoznike ter partnerje na področju moških srajc in hlač. 337 bx5 Špansko podjetje išče proizvajalce lesenih hiš. 338 cgn Špansko podjetje išče prodajalce novih ali rablje- nih kontejnerjev za smeti. 323 b7z Angleško podjetje je pripravljeno delovati kot agent za tuja podjetja na angleškem trgu - uvažali bi uporabne odpadke s področja gradbeništva. 877 cjh Maroško podjetje išče partnerje, ki delujejo na področju transporta in distribucije, ter partnerje, ki delujejo na področju trgovine (za vse vrste maroških izdelkov - keramiko, usnjene izdelke, tradicionalna oblačila, lesene izdelke, preproge ...). 478 cws Mednarodni poslovni center iz Nemčije nudi nove poslovne prostore, parkirišča, sejne sobe ter tehnično opremo in išče partnerje, ki želijo poslovati na območju Nemčije. 671 cql Izraelsko podjetje želi predstavljati tuja svetovalna podjetja v Izraelu kot predstavnik ali agent. 669 cnm Papirnica iz Izraela išče distributerje/agente za pa- pirnate izdelke. f18okt Italijansko podjetje deluje na področju vzdrževa- nja, prodaje in zakupa strojev (opreme) za obdelovanje zemlje. Iščejo uvoznike/distributerje za tovrstne stroje. f30 okt Italijansko podjetje želi trgovati z lesom, drobnimi deli za pohištvo in oblačila ter lesenimi in plastičnimi izdelki za domačo uporabo in zato iščejo podjetja, ki so za to specializirana. f28nov Nemško transportno podjetje išče možnosti za ekspresno dostavo blaga na relaciji Nemčija-Slo-venija, za tovor z maksimalno težo 1000 kg in dostavo v 48 urah. f1 dec Švedsko podjetje prevzame prodajo in trženje iz- delkov slovenskih proizvajalcev ter jih zastopa v EU v skladu z direktivami EU na osnovi predhodno dogovorjene provizije. Storitve so namenjene podjetjem, ki želijo izvažati, vendar nimajo primernega kadra, znanja ali poslovnih povezav. Poslujejo tudi v angleščini. NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 OBVESTILA - REKLAME ,tRMA»f 3m POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO Dalmatinova ulica 8 vabi v naslednje tečaje: k vpisu - VODENJE POSLOVNIH KNJIG - VARSTVO PRI DELU - VOZNIK VILIČARJA - STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (buldožer, greder, nakladalec komblnirka) - KLETARJENJE IN STEKLENIČENJE VIN - pridobitev dovoljenja za točenje odprtih vin in vinskega mošta - TUJI JEZIKI: - nemščina - italijanščina - angleščina - francoščina - ruščina - voditelji čolna - higienski minimum - izpit iz aktivnega znanja slovenskega jezika - osnove gostinstva in tehnike strežbe - vodenje poslovanja v manjših podjetjih - Čiščenje in vzdrževanje prostorov - industrijsko šivanje - trening osebne prodaje - usposabljanje za vodenje delovnih skupin - trening učinkovite komunikacije - turistični vodič - poslovna tajnica Prijave sprejemamo po telefonu številka 31-152 ali 22-811, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure. MOTEL f^lK^ PACtFtC MDB 1, LESKOVEC 68X73 K SODELOVANJU VABIMO OSEBE Z ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI PRI DELU V GOSTINSKI STROKI NA PODROČJIH: - STREŽBA V RESTAVRACIJI ¦ STREŽBA V DISCOTEKI - PRIPRAVA JEDI - RAZVOZ HRANE PRIČAKUJEMO: RESNO IN POŠTENO DELO, SPOSOBNOST KOMUNICIRANJA, KREATIVNOST IN ŽELJO PO USPOSABLJANJU TER PREBIVALIŠČE V KRŠKEM ALI BLIŽNJI OKOLICI NUDIMO: REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV, KONKURENČNE DELOVNE POGOJE, DOBRO PLAČILO OD INTERESENTOV PRIČAKUJEMO PISNE VLOGE NAJKASNEJE DO 31.01.96, NA NASLOV: PACIFIC TGT d.o.o. MDB I LESKOVEC 68273 L Kmečka zadruga Krško Cesta krških žrtev 57 68270 Krško Na podlagi sklepa Upravnega in Nadzornega odbora objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB za oddajo v najem 1. trgovski lokal in bife na Velikem Trnu (280 m2) 2. trgovska poslovalnica v Leskovcu (120 m2) Podrobne informacije dobite na tel. 21-024, 21-424 in 21-336 pri direktorici zadruge. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov do vključno 19.1.1996. mm POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO DALMATINOVA ULICA 8 VABI ČETRTOŠOLCE in ČETRTOŠOLKE K VPISU V PROGRAM PRIPRAVE NA MATURO IZ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI IN IZ MATEMATIKE V OBSEGU 20 IN 30 UR. CENA: 20-urna priprava - 12.000 SIT 30-urna priprava - 15.000 SIT Možnost plačila na obroke. Majhne skupine. Prijazni učitelji. Rok za prijavo: 20 januar 1996 Telefonska številka za evidenčne prijave je 31 -152 in 22-811. VLJUDNO VABLJENI VSI, KI ŽELITE BITI NA MATURI ČIM BOLJŠI! Obvestilo vsem političnim strankam V Našem glasu se na drugi strani, namenjeni politiki, pojavljajo tudi komentarji in Stališča, ki jih ne pišejo samo člani uredništva, ampak tudi predstavniki političnih strank aH posamezniki kar tako. Zgodi se pač, da so v določeni stranki člani nekoliko bolj prodorni, zato se njihova besedila večkrat pojavijo v Našem glasu. Posledica tega je žal tudi očitek strank, ki se v Našem glasu ne pojavljajo, da je Naš glas enostransko politično usmerjen. Radi bi povedali, da to ne drži in da je druga stran Našega glasa odprta mnenjem in stališčem vseh strank, da pa naši novinarji v imenu njihovih vodstev ne morejo pisati stališč in mnenj. Vse politične stranke v Posavju zato obveščamo, da imajo možnost v imenu svojih strank in imenu lastnih stališč poslati svoje besedilo v Naš glas. Prednost imajo seveda institucije (stranke in tisti, ki pišejo v njihovem imenu}, a to je omejitev, ki jo postavljamo samo zaradi razjasnitve odnosov. V vsakem primeru bomo skušali objaviti čim več besedil. Pogoj je le, da niso daljša kot 30 do 35 tipkanih vrstic in da ustrezajo kriterijem kolikor toliko uporabnega pisanja. Zavedamo se, da v začetku morda niti ne bo navala na drugo stran, da pa bo čedalje več besedil prihajalo v času, ko se bomo bližali volitvam. Zato si pridržujemo pravico, da pred volitvami postavimo drugačna, za vse enotna pravila igre, saj nas bodo k temu prisilili omejeni prostor v časopisu, bralci in (nenazadnje) tudi denar. S tem mislimo na čas, preden bo stopil v veljavo zakon o predvolilni kampanji. Za siceršnje sodelovanje pa vetja osnovno pravilo, če bo tekstov preveč, jih bomo na drugo stran uvrščali v skladu s prostorom, ki bo na voljo (ob ostalih strankarskih dogodkih, ki jih spremljajo naši novinarji), in v skladu z vrstnim redom, kot bodo prihajali. Zavedamo se, da s tako zastavljenimi pravili tvegamo vse mogoče obtožbe in napade z vseh strani politične mavrice, kljub temu pa vse skupaj prosimo za temeljito razumevanje in fair play» Krško, 5.12.1995 Ivan KASTELIC, urednik P. s. Gornje pismo je uredništvo pred časom poslalo županom občin, ki jih Naš glas pokriva, vendar so (po daljšem obotavljanju) nekateri sodelovanje v akciji strankarske propagande (kot so jo označili) odklonili. Zato smo se odločili, da besedilo v celoti objavimo v Našem glasu. STUDIO ea oilvi via CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 68270 KRŠKO TEL.: 0608/2 1-781 - FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. ELEKTRARNA BRESTANICA ponovno razpisuje JAVNO PRODAJO naslednjega stanovanja: 1. Trisobno stanovanje na EC 28, štev. 1 v skupni izmeri 71,92 m2 s pripadajočim zemljiščem. Izklicna cena je 2.795.024,50 SIT. Ogled stanovanja je mogoč vsak dan od 10. do 12. ure. t JAVNA DRAŽBA bo 16.1.1996, ob 7. uri v prostorih Elektrarne Brestanica. Pogoji za pristop k javni dražbi: 1. Dražitelji morajo 1 dan pred dražbo vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun št. 51600-601-10014 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje Krško ali sedežu prodajalca. 2. Pogodbo mora kupec skleniti v 3 dneh po končani javni dražbi, celotno kupnino pa poravnati v 15 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe. Kupec postane lastnik stanovanja takoj, ko predloži dokazilo o vplačilu kupnine. 3. Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 3 dneh in plačal kupnine v danih rokih, bomo sklepali, da odstopa od dražbe - nakupa, plačano varščino pa OBDRŽI PRODAJALEC. 4. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo pri vplačilu varščine predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 5. Dražitelji, ki bodo sodelovali na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo za dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Sloveniji. 6. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve, zemljiškoknjižne vpise ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnin plača kupec. 7. Prodajali bomo po načelu "videno-kupljeno", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. 'fc 8. Vse informacije o nepremičninah so na voljo v Elektrarni Brestanica, telefon 0608/79-100 interno 134 ali 148, kjer se lahko tudi dogovorite za ogled. ELEKTRARNA BRESTANICA Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Nudimo vam odličen zaslužek za delo doma. Potrebujete telefon in prijeten nastop. Ce ste iz' Krškega, Brežic, Sevnice ali okolice, nas pokličite v sredo, četrtek in petek od 8. do 10. ure po telefonu 061/161 «32-68, Najamem garažo področju Vidma (Krško). Tel.: 31-194. 58-letna, urejena, nudi pomoč v gospodinjstvu osebi, potrebni pomoči. Ponudbe pod Dogovor osebno. Prodam kave z dvema foteljema.' Dobro ohranjeno, za 35.000 SIT. Bojana Zorko, Grajska pot 20,68273 Lesko-vec. FILMSKI SPORED "Kino servis" Brežice 11. in 12. i. ob 18. uri, 13. in 14. I. ob 18. in 20. uri in 15. I. ob 20. uri: DEVET MESECEV (dts), komedija 11 .in 12.1, ob20. uri: PLITVI GROB, triler 16.1.: ni predstav 17. I. ob 20. uri: CARRIN-GTON, ljubezenska drama dts: 6-KANALNI DIGITALNI TON v v v PREROCISCE DELFI 090 41 lO astrologija, vedeževajne, razlaganje sanj, izračunavanje vaših srečnih številk za igre na srečo |78 SIT/pol min Kulturni dom Krško 11. in 12. I. ob 20. uri in 14. I ob 18. uri: OBLEGANI II, akcijski Kino Kostanjevica 13. t. ob 18. uri: APOLLO 13, triler 14. 1. Ob 16. uri: POCAHON-TAS, risani film Kino Šentjernej 12.1, ob 18. uri: POCAHON- tas, risani film 12.1, ob 20. uri; APOLLO 13, triler _r ^PAPIROTI Nudimo usluge GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA IN TISKANJA V KNJIGOTISKARSKI IN 0FFSETNI TEHNIKI v eno- ali večbarvnem tisku: prospekti, brošure, katalogi, časopisi, koledarji, etikete, različni obrazci... • Porabniki nevtralnih ŠPECERIJSKIH IN MANUFAK- TURNIH VREČK lahko vrečke naročijo kadarkoli, saj jih imamo vedno na zalogi. Za potiskane vrečke pa se bomo dogovorili o dobavnem roku. Enako velja za ponudbo VREČK ZA KRUH iz 40-45 gramskega rjavega rebrastega natron papirja, ki jih lahko tudi potiskamo. • Potiskamo OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE za potrebe trgovskih hiš, manjših trgovin in cvetličarn v eno do pet barvnem tisku v fleksotehniki. Prav tako ustrezemo vašim potrebam po fleksotisku na tripleks folijah. • Vsem uporabnikom SPIRALNO NAVITIH KARTONSKIH CEVI lahko ponudimo kakovostno izdelane kartonske cevi različnih dimenzij po zahtevah kupcev. • NOSILNE VREČKE v treh osnovnih formatih ter vrečke brez ročajev v ENO ali DV0SL0JNI izvedbi nosilnosti od 0,5 do 10 kg iz belih ali rjavih kraft papirjev. Zaradi spoznanj o prijaznosti papirja je povpraševanje tolikšno, daje potreben predhodni dogovor za rok dobave. • Zagotavljamo vam dober servis in ugodne cene. • Ge smo pri Vas vzbudili zanimanje za našo ponudbo, prosim pokličite nas in potrudili se bomo, da zadovoljimo vaše potrebe iz papirnega dela sveta. PAPIR.OTI, Vse iz papirja, Krško d.o.o. Tovarniška 14, 68270 KRŽK0 Telefon: 0608/22-002, 22-009 • Telefax: 0608/22-284 ZADNJA STRAN NAŠ GLAS, 1-11. JANUAR 1996 Naša anketa: Sneg kot dodatek k praznični' zimski pravljici ali kot naravna katastrofa Že vrsto let smo okrog božičnih in novoletnih praznikov ter okrog zimskih šolskih počitnic ugibali: bo sneg, ne bo snega? Včasih smo zaradi snega in smučanja otrok celo prestavili počitnice. Končno res ni vseeno, ali se otroci med počitnicami lahko izdivjajo in sprostijo na snegu ali pa se morajo zdolgočaseno in brezdelno potikati okrog, ker nimajo kaj početi. Povrhu vsega pa smo bili Slovenci še narod smučarjev. Smučanje smo dejansko šteli za nacionalni šport. Skoraj ga ni bilo frkolina, ki ne bi znal smučati in ne bi imel opreme. Ko je zrasel, je enako vzgojil svoje otroke. Danes je seveda drugače. Vzemimo primer - kar tako: od petindvajsetih osnovnošolcev enega izmed razredov v Krškem jih zna smučati sedem. To s'smučanjem sem potegnil samo kot ponazoritev spremembe. Nekoč so bile spremembe pač bolj prijetne. Po vojni smo najprej napeljali elektriko v vsako vas v domovini, potem smo asfaltirali ceste, kolovoze in poti, na koncu pa smo se lotili razvoja telefonije. Vselej je šlo po istem scenariju: zainteresirani so zbrali pogum, nato so se organizirali in zagotovili še potrebna sredstva. Posegli so v žepe, zategnili pasove in našli sponzorje ter se lotili dela. Seveda s tem mislim predvsem na one, ki so živeli izven urbanih mestnih okolij, kamor tekoča voda, elektrika, asfalt ali telefon niso prišli samoumevno. Za vsako pridobitev se je bilo treba krepko potruditi. Sedaj sjp "telegrafarce", ki so jih postavjjj pred približno petdesetimi leti, že nekoliko preperele. Sicer jih vzdrževalci kolikor toliko sproti krpajo, če je sila, zamenjujejo in če je mogoče, kable tudi zakopljejo. A tokratni sneg nam ni podaril samo zimske bo-žično-novoletne pravljice, pač pa tudi cele skladovnice polomljenih električnih drogov, potrgane električne in telefonske napeljave ter drevesa, podrta na prometne poti. Ekipe dežurnih vzdrževalcev so pljunile v dlani, da je bilo veselje. Skoraj brez prestanka so delale, dokler je bilo treba. In treba je bilo veliko, saj je bila škoda ogromna, ljudje pa nejevoljni. Škoda na napeljavah je namreč povzročala škodo v njihovem gospodarstvu. Zato smo tokrat namesto klasične ankete pripravili nekakšen zapis izjav dela prizadetih ljudi z obeh strani: tistih, ki so ostali brez elektrike, vode ali telefonov, ter tistih, ki so se v resnici zelo trudili, da bi nastalo škodo popravili in odstranili napake, (ika) France Kraševec, kmetovalec iz Globočic pri Kostanjevici: "Ker ni bilo elektrike, nismo mogli molsti ob času. Pomolzli smo drugo jutro, čeprav s težavami, ker je toka še zmanjkovalo. To, da molzni stroj med molžo ugaša, za krave ni dobro. Z vodo pri nas ni bilo večjih težav, v višjih vaseh pa so bili brez nje kar dva dni. Mislim, da so zadeve z elektriko uredili, kolikor se je dalo hitro. Sneg je polomil veje na sadnem drevju in podrl nekaj sliv. Ko sem na novo leto zjutraj oral cesto do Podbočja, sem naletel na kar zajeten podrt gaber, vendar so ga fantje s cestnega podjetja kmalu odstranili." Improvizirana "telegrafštanga" na Bojsnem, kjer so bili nekateri brez elektrike kar dva dni. Nič čudnega ni, da se je v skrajni sili v naročju "bele" narave znašla tudi vsebina kakšne zmrzovalne skrinje. Na možnost podobnih okvar bi veljalo misliti že sedaj, zato si ne pozabite nasoliti (in ohraniti) zadostne količine snega, dokler ga še je! (ana) Drago Deželak, vodja obratovanja pri Elektro Celje, PE Krško: "Že v torek okoli dvajsete ure so začeli daljnovodi izpadati. Z dežurnimi ekipami smo jih poskusili selekcionirati, vendar je vedno bolj snežilo, zato nismo več uspeli vsega pravočasno popraviti. Do srede je izpadlo 22 daljnovodov in 789 tansformator-skih postaj. V prvih dneh smo angažirali 90 svojih monterjev. Ker smo imeli zlasti na sevniškem območju veliko posekov, smo poklicali tudi 15 zunanjih sodelavcev, usposobljenih za odstranjevanje podrtega drevja in pomoč elektromonterjem. Večino izpadov smo popravili do silvestrovega - ponekod so delali na silvestrovo celo do večera - nekaj smo sanirali še takoj po novem letu. Na težko dostopnih mestih smo, kjer se je dalo, žice podaljšali in zvezali, ponekod pa so še ostali brez toka, vendar gre za posamezne odjemalce ali vikende. Škodo smo že ocenili, in sicer je je za 25,9 mio SIT, v glavnem na nizkonapetostnem omrežju, prekinjenih je še za 2,5 km daljnovodov. Trafopostaje pa so že vse pod napetostjo. Naj omenim še, da odjemalci v tem primeru niso upravičeni do odškodnine. Nekateri nam očitajo, da je omrežje slabo vzdrževano, vendar smo letos vložili veliko naporov v preventivo. Očitek je tudi, da smo ažurni samo pri pošiljanju položnic, v takih primerih pa ne. Menim, da gre tokrat vendarle za nekaj popolnoma drugačnega, saj so bile vremenske razmere izredno težke." Dr. Božo Sok, župan občine Kozje:" Na Kozjanskem smo imeli nekaj prekinjenih daljnovodov, predvsem zaradi podrtega drevja. Na srečo so bili izpadi kratki, po nekaj ur. Posamezni deli so bili brez električnega toka tudi do pol dneva. Kljub vsemu pa je bilo tega dosti manj kot v drugih občinah. Pohvaliti moram vzdrževalce izpostave Elektra Krško v Bistrici ob Sotli, kjer so uspeli hitro odpraviti okvare. Situacija pri nas je bila boljša tudi na telefonskem omrežju, pa tudi ceste so bile hitro splužene in prevozne." ^ JTlCllllCO HERMES Računalništvo, trgovina, poslovne storitve d.o.o. 68270 Krško, C. 4. julija 57, p.p. 46, Slovenija tel: 0608 21-710, 21-720, 21-730, fax: 21-760 RAČUNALNIŠKI PROGRAMI HermeS ¦ SIMBOL DOBRE ODLOČITVE -rfCPO1! UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3. Brežice Tel./Fax: 060B 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows3.1x MS Office 95 MS Office Jože Kunšek, kmetovalec s Padeža pri Sevnici: "Sneg v našem naselju ni povzročil večjih težav, ker kmetija stoji nad 600 m nadmorske višine, kjer je padal suh sneg in ni lomil drevja ali električnih drogov. Elektrike je sicer nekajkrat za kratek čas zmanjkalo, vendar nas to ni oviralo pri opravilih. Imamo sicer veliko krav, vendar se ne ukvarjamo z mlečno proizvodnjo. Ceste so bile v kratkem času prevozne, saj jih plužimo sami po dogovoru s Cestnim podjetjem Sevnica, ker so lokalne ceste za to zadnje na vrsti." Hermina Špan, uslužbenka iz Zabukovja: "V Zabukovju je največji problem predstavljala elektrika. Večina kmetov, ki se ukvarja z mlečno proizvodnjo, ima za molžo krav električne stroje. Elektrike ni bilo v torek, v sredo pa smo jo dobili med osmo in deseto uro zvečer. Dokončno pa se je stanje popravilo šele v četrtek popoldne. S cestami ni bilo večjih težav, dokaj hitro so bile splužene pa tudi avtobusi so že isti dan vozili po normalnem voznem redu." Roman Šekoranja iz Vitne vasi: "Ja, bilo je kar precej nerodno, saj smo bili brez elektrike s 26. na 27. december vse do enih popoldne. Poleg tega, da smo bili tako rekoč odrezani od vseh električnih pripomočkov, smo morali tudi dojiti na roke, kar je trajalo uro dlje. Na izpad smo mislili opozoriti električarje, vendar smo od namere odstopili, ker smo izvedeli, da so tudi oni ostali brez elektrike." Anton Povše, direktor Cestnega podjetja Sevnica: "Vsi delavci cestnega podjetja so bili takoj pripravljeni na sneg, tako z opremo kot z materiali za posipavanje. Za ceste so poskrbeli po prednostni listi. Njihovo področje dela je tudi občina Krško, kjer je bila najbolj problematična cesta Krško-Dobruška vas. V Sevnici so imeli največ dela na cesti Sevnica-Zabukovje in v Mirnski dolini. Problematična so bila bolj podrta drevesa kot sneg. Vendar so delo uspešno opravili, ker so jim pri tem pomagali tudi kmetje, ki so za lokalne ceste v glavnem poskrbeli sami. Delati so morali vse praznike, saj jim vreme ni bilo naklonjeno. Na sjlvestrovo je zapadel sneg in -nazaj na delo." Vera Sevnik z Brezjega: "Pri nas niti ni bilo tako hudo, kljub temu, da je prihajalo do nepredvidenih občasnih prekinitev električnega toka vse torkovo dopoldne in popoldne. No, največ problemov sem imela pri šivanju, ker sem imela prav v tem času veliko naročil. Ce bi prišlo do daljše prekinitve, bi bilo po mojem najbolj kritično z zamrzovalno skrinjo ... Pomagati bi si morali s snegom ali pa z ledom ..." Peter Kačičnik, vodja enote Elektro Sevnica: "Sneg, ki je zapadel te dni, nam je povzročil res veliko preglavic. Bil je težak, zato je lomil drogove in trgal žice, predvsem tam, kjer so prebivalci sami postavljali drogove, da bi ceneje prišli do električne energije. Največje probleme imamo v okolici Tržišča, Šentjanža in Zabukovja. Delamo nepretrgoma, vse ekipe so na terenu do noči. Tako bomo najprej usposobili visokonapetostno omrežje, nato pa še nizkonapetostno." Statistični podatki Elektro Celje, PE Krško: Med 27. in 31. decembrom rta območju PE Krško (Sevnica, Krško, Brežice, Mokronog) ni obratovalo 22 daljnovodov in 789 trafopostaj. V sredo je bilo brez električne energije kar 1.500 oziroma 4,1 % odjemalcev. V četrtek so angažirali 90 monterjev, ki so Opravili 1.964 ur dela, 56 monterjev je delalo tudi v soboto in nedeljo. Pri delu so uporabili tudi tujo delovno silo, največ 15. :0608/62-905,62-906 svobode 37, Brežice Xk*ina d.o.o. Ob kofetku Alfa in ornega sevniškega kulturnega delovanja Pri Albertu Felicijanu, predsedniku Zveze kulturnih organizacij Sevnica, smo se oglasili zaradi njegovega izjemnega delovanja na področju kulture v občini Sevnica. Kdaj ste se prvič srečali s kulturo? "V mlajših letih sem bil bolj* športen tip. Poleg športa pa je bilo moje življenjsko vodilo knjiga. Pri sedemnajstih sem začel pisati poezijo. Po zaposlitvi v konfekciji Lisca sem se začel bolj poglobljeno ukvarjati s kulturo. Bil sem urednik literarnega glasila Mladi svet, sodeloval sem pri organizaciji likovnih raz- stav, bil sem glavni urednik in-formativno-literarnega glasila šivi in verzi in sodeloval pri Odru mladih." V 80-ih letih ste se s kulturno dejavnostjo začeli ukvarjati profesionalno. Kakšni so vaši spomini na takratni čas? "V letu 1978 je ZKO Sevnica potrebovala osebo, ki bi amatersko prevzela mesto predsednika. Prevzel sem ga in hkrati deloval v Lisci na vseh področjih. Vsa ta leta se je ZKO močno krepila. V skupnih službah je nastala potreba po strokovnem delovanju in tako sem postal taj- nik kulturne in raziskovalne skupnosti. Leta 1990 so ukinili SlS-e in ostala je ZKO, znotraj katere se je odrejalo vse kulturno delovanje. V prvih letih je manjkalo volje in kadrov, zato se določene stvari niso premikale. Vendar pa se je razvoj kulturnih dejavnosti s časom bogatil." Kako ste dvignili nivo kulture v Sevnici? "Delovati so začele določene kulturne skupine, ki po svoji kakovosti segajo v sam slovenski vrh: Oktet Jurija Dalmatina, Mešani pevski zbor Primoža Trubarja iz Loke, Delavska pihalna godba Sevnica, Oder mladih. Uspelo nam je pridobiti nove prostore knjižnice. V Sevnici sta zaživela tudi dva kulturna spomenika: sevniški grad, ki nam z obnovljeno podobo nudi pestro kulturrto ponudbo (muzejske zbirke, likovna galerija ...), in Ajdovski gradeč, ki je toliko obnovljen, da ga lahko vidimo kot urejen arheološki spomenik." In kako v bodoče? "Idej je veliko, vendar vemo, da kultura nima dobrih materialnih pogojev. Ce bi se izboljšali, bi se v Sevnici dalo še veliko več narediti. Vsak večji kraj v naši občini ima svoje kulturno društvo in kulturne skupine, ki skrbijo za popestritev življenja v svojem kraju. Zelo dobro nam uspeva program različnih gledaliških predstav, ki jih ponudimo vsem šolam v naši občini, tako da tudi otroci iz bolj oddaljenih krajev doživijo čar kulture." Albert Felicijan opravlja svoje delo-z ljubeznijo. Sam pravi, da to ni nanizano delo, časovno odmerjeno. Njemu je uspelo združiti veselje do kulture, znanje in trud; dokaz tega so številne nagrade in priznanja, na katera je zelo ponosen. (Mateja)