Maribor, dne 14. novembra 1007. Št. 53. Lis! ljudstvu v pouk in zabavo. i K, ¡vol lota i K b » tttrt i«» i K, Km&Ja» ca TSamiHo 8 K, »pivdirja^ t Mariboru. - Liot m ¿©p««^ ¿b «4f«wedi. — BcleinOri Izhaja, vsak četrtek In t«!]» t požtnin» »t<*i ta 7 Maribor« « pdffiailjaa na doa la celo lirUi bodi sam poni, pisi-a na leto Kmo X K. Kajaiaiaa m poSitJa na: Upravi ¿t* o Slor^ask.:fa Goapudi Hrt tre« pWbn* aar^jua. — Posatnejaii listi «Uaejo 10 Tia. — 0r*daiJlrn: Koiožira eesU ta». 6. — Boknelai m m vračajo — BBgmtttf» Eiro&a cavta itrr &. — Za iaseniUi se plačuje ud enoatopao petkvr*« »4 «sta* 16 vi*, «a dvaknu 26 vbjL, ca trikrat Stt rin. It, r«i9reatae ogiaaa pdacre« ¡»pa*. hotrvd» ' m poitMimi pnta JNa shod S. K. S. Z. v Ptuj! Dne 28. novembra bode v Ptuju ob 10. uri predpoldan shod Slovenske krščansko socialne zveze za Štajersko, Vabimo na ta shod vsa društva, ki so v organizaciji, pa tudi vse one katoliške rodoljube iz Spodnjega Stajerja, ki se zanimajo za nepolitično krščansko izobraževalno organizacijo. Posebno pričakujemo obilo udeležbe iz okolice in mesta Ptuj. Razven navadnih poročil bo tudi znani spod-nještajerski organizator govoril o nalogah naših nepolitičnih društev v bodočem bližnjem času ter se bo o tem predmetu otvorila razprava. Prijatelji krščanske misli, iskreno vabljeni! Novi ministri. Sedanji ministrski predsednik baron Bek velja kot izredno spreten politik. Najbolj zamotane in težavne položaje zna .zmagonosno obvladati in jih celo izkoriščati v svojo korist, da je njegovo stališče po vsakem takem položaju še tem trdnejše. Cez volilno preosnovo sta padla ministrska predsednika Gauč in Hohenlohe, a prišel je Bek in je vspel. Za ogrsko nagodbo sta se trudila Badeni in Koerber, a zaman, toda o Beku se lahko reče, da je tudi to težavno nalogo že izpeljal. To nam potrjuje spretna preosnova ministrstva, kateiro jje baron Bek ravnokar izvršil. Češka ministra Fort in Pacak sta odstopila. Bila sta že lani vzeta v ministrstvo, ko še so bili Mladočehi močni. Toda pri volitvah so bili tepeni, in niso mogli več držati dveh ministrov. Za to sta Port in Pacak odstopila. In sedaj je vzet med nove ministre j eden izmed Mladočehov, in sicer profesor šFiedlar kot trgovinski minister, jeden pa iz agrarne (kmečke) stranke, in sicer njen načelnik Karol Prašek kot češld minister. Ob enem pa je baron Bek hotel ob tej priliki navezati na se tudi krščansko-socialce in nemške agrarce (kmečke poslance). Tudi to se mu je posrečilo. Odstopiti je moral poljedelski minister grof 'Auersperg, ki je kot uradnik stopil v ministrstvo. Nobena stranka torej ni užaljena, ako on odstopi. Na njegovo mesto pa je prišel krščanski socialec dr. Ebeohoch, deželni glavar gornjeavstrijski. Ker pa j je krščansko socialna stranka v državnem zboru i najmočnejša, za to se ni mogla zadovoljiti samo z ; enim ministrom. Toda katerega ministra poslati v i pokoj, da se lahko na njegovo mesto postavi kr- j ščanski socialec in da vendar ne bo nobena stranka užaljena? Takega ministra ni, in za to si je bar 1 ron Bek pomagal iz zagate s tem, da je ustvaril • novo ministrstvo za javna dela, nakratko se bo ime- i novado delavsko ministrstvo, in na to mesto je po- I sadil organizatorja krščansko-socialne stranke dr. ! Gesmana. j Da je baron Bek privezal tudi nemške agrarce na-se, poslal je nemškega ministra Prade v pokoj ter na njegovo mesto pozval načelnika nemške- ; ga agrarnega kluba Franca Peško. S tem si je zagotovil baron Bek, da bodo za avstro-ogrsko nagodbo glasovali skoro vsi Cehi, vsi ; Nemci, vsi krščansko-socialci, in ler so tudi Po- : ljaki prijatelji nagodbe, tudi Poljaki. S tem je na-godba rešena! Zakaj pa Jugoslovani ob tej priliki niso dobili svojega ministra? Glavno krivdo nosijo pač oni, ki so bili na vsak način za to, da se vzamejo tudi štirje slovenski liberalci v skupen jugoslovanski klub, ter so s tem odbili večino na odločno krščanskem programu izvoljenih slovenskih poslancev. S tem, da so ti odbiti od skupnega jugoslovanskega kluba, se je skupni stvari veliko škodovalo, ako bi pa ostali samo štiri liberalci ob strani, ne bilo bi za slovensko in hrvatsko stran nobene škode. V takozvanem sedanjem jugoslovanskem klubu pa se je storilo tudi vse, da se zjedinjenje ne doseže. Da so si v onem klubu izvolili podpredsednikom političnega uskoka Ploja, je nepremagljiva ovira, kajti noben slovenski poslanec ne bo šel več pod komando političnega značaja, kakor je Ploj. In pred kratkim so člani „jugoslovanskega" kluba zopet poslali svojega tovariša Tresiča nad Slovence, da jih je ozmerjal. Na tak način seveda se ne dela na zjedinjene. In zraven pa še se opazuje od jugoslovanske strani marsikatero nelepo zahrbtno delovanje, katero bi le kak državni poslanec nam znal natanko opisati. Pribiti se mora, da ravno oni, ki naj č govorijo za skupnost, so ji največja ovira in da u>h ovir ne odstranjujejo, ampak jih celo množijo. V tem oziru bi se dalo o Ploju mnogo pisati. V, narodnem oziru nam je to ministrstvo nevarno po Deršati, v krščanskem oziru pa je postalo mnogo ugodnejše, ker sta vstopila dr. Ebenhoch in Gesman. Dr. Dečko in volitev. Deželni poslanec dr. Dečko je tako bolan, da so je morala razpisati nadomestna volitev za deželni zbor, v kojem je dr. Dečko zastopal kmečke občine okraja Celje-Vransko-Gorujigrad-Laško-Smar-je-Konjice. Volitev se vrši dne 23. januarja, in ako bi bila potrebna ožja volitev, dne 27. januarja. Zupani bodo sedaj dobili nalog, da sestavijo volilne imenike. Kadar bodo pristojna okrajna glavarstva pregledala zapisnike, se bodo predložili v vpogled volilcem. Zupane prosimo, da skrbno sestavijo volilne imenike, posebno da ne pregledajo nobenega pristaša Slovenske kmečke zveze, volilce pa že danes opozarjamo, da gredo pregledat volilne imenike, kadar bodo razpoloženi. Kmečka zveza je v vseh sodnih okrajih tega volilnega okoliša organizirana, in naloga teh okrajnih odborov naj bo, da postavijo v vsaki vasi zaupnika, ki bo pazil, kedaj se razpoložijo volilni imeniki, jih pregledal ter izvršil potrebne reklamacije. Volili bodo glasom volilne pravice samo isti, ki plačujejo 10 K direktnega davka, nadalje duhovniki, državni in deželni uradniki, doktorji. Vsaka občina, ki ima čez 400 prebivalcev, je volilni kraj. ,V zelo razsežnih občinah se lahko doseže, da je več volišč, če se občina obrne na na-mestništvo. Za volilno dobo v deželni zbor veljajo vse postave v varstvo zborovanj in za svobodo volitev, kakor pri državnozborskih volitvah. Slovenska kmečka zveza bo samoumevno stopila v volilni boj. Kdo bo postavljen kandidatom, o tem bodo odločili pristaši Slovenske kmečke zveze iz volilnega okoliša» Veliko pritožb se je slišalo zaradi šole, zaradi Šolskih zamud, zaradi počitnic, zaradi lovske postave, reguliranja rek itd. Sedaj je čas, da kmečko ljudstvo izvoli svojega prijatelja, ne pa hlapca liberalnih učiteljev. Podlistek, Roparji v Ussatski jami. Francoska povest (Konec.) Naglo je prijezdil polkovnik s tretjo četo. BU je visok, suh, trdih potez. Vsa njegoya zunanjost je pričala, da je videl in bil mnogo bojev. In ker je bil vajen težavnih ekspedicij, si je mislil, da bo lov roparjev le igrača, nevredna resnega vojaka. Toda ko je zaslišal raport stražečega poddastuika, se je stemnilo njegovo lice. Nemirno je hodil pred vhodom. Ko ni bilo po preteku celo ure nobenega glasu iz jame, je ukazal polkovnik vojaku, da naj leze v luknjo. On sam mu je sledil za petami. Vojaki so videli še ostroge na Črev^jih polkovnika. Ustavil se je . . . Slišal se je njegov klic, na katerega ni odgovarjal nikdo . . . Naglo se je pomikal polkovnik nazaj — smrtno bled je bil, ko jo vstal . . . Pošljite po dva zidarja v Taraskon, je rekel s čudno izpremonjenim glasom svojemu častniku. Naj prideta z orodjem in malto. Prestrašeni so slišali vojaki te besede. Kri se je strdila, lasje so vstajali . . . Njih nesrečni tovar-riši so tedaj izgubljeni! Zidarja sta prišla. Polkovnik, ki je hodil kakor teman oblak pred vhodom, jih ni pogledal. Nobeden od vojakov se ga ni upal sedaj nagovoriti. Polkovnik je čakal do večera. Ko ni bilo ves dan nobenega znaka življenja iz jame, je mignil zidarjem. .Ozka odprtina je bila,skoro zazidana. Dvajset mož je ostalo na 'raži pred jamo, do stanovanja polkovnika so bili razstavljeni. Oblak se je vlegel na Taraskon. Polkovnik in vojaki, meščani in kmetje, vsi so vzdihovali pod težko moro tega dogodka — vsi so pričakovali. Preteklo' je tri dni. Jutro četrtega je našel dav-kar v Foiiu blagajno davkarije odprto. Mesto polnih vrečic je, našel v blagajni listek z besedami: Pozdrav ropcrjev iz Ussatske jame! S to novico se je razširil nov strah po okolici. Praznoverni ljudje s«o. Kaj namerava učiteljstvo s poučevanjem v naravi? Piše učitelj Milan Vršič (Slor. B strica.;. Tekom lanskega šolskega leta je bilo osobito v mariborskem političnem okraju pogostoma opazc vati, da je prirejalo učiteljstvo z učenci nekake iz-prehode na polja in travnike, v gozdove ali pa h kakim razvalinam, tovarnam, železnicam itd.; marsikdo ja ugibal, kaj neki to pomeni, da vodi ta ali oni učitetj svoje učence zunaj okrog, dočim drugi vestuo poučujejo v šoli. A tako si tega ne smemo tolmačiti; tudi oni zunaj šole vrši svojo dolžnost in to še razmeroma v večji meri, kakor njegovi tovariši, ki imajo svoje učence v šolskih klopeh. To je namreč poučevanje na prostem, ki je mnogo težavnejše, a tudi koristnejše od onega, ki se vrši v slabem vzduhu med štirimi stenami. V drugih deželah je že dokaj uvedeno in je prepričanje o veliki važnosti poučevanja v naravi že vsestransko prodrlo. Prvi poskusi, ki so se vršili na nekaterih šolah mariborskega okraja pod vodstvom okrajnega Šolskega nadzornika, so se izredno posrečili; učenci so sledili z napeto pozornostjo učiteljevemu predavanju ter so na vsa vprašanja izredno dobro odgovarjali. Le na ta način pa se bo tudi ugodilo upravičeni želji, naj se bavi šola v vtečji meri s kmetijskim poukom; iz knjig se vsega ne moremo naučiti, aato pa le kolikor mogoče ven z učenci v prosto naravo. Pa tudi šolski vrt bi naj bil pri vsaki Šoli vzorno urejen, ker tudi ta služi učiteljstvu v omenjeno svrho. Vsak mladinoljub bo torej z veseljem pozdravil odredbo okrajnega šolskega sveta, vsled katere ' se bode uvedel odslej tak pouk redno na vseh šo- ' lah mariborskega, slovenjebistriškega in šentlenar-škega okraja. Nadejati se je, da se bodo i v drugih okrajih zelene Štajerske uverili o veliki vrednosti ' pouka v naravi ter prav kmalo sledili navedenim ' okrajem v tej stroki. j Dotični odlok, ki je izšel v uradnem listu j mariborskega okrajnega glavarstva, se glasi: Par, 76. stalnega Šolskega in učnega reda določuje v zadnjem odstavku sledeče: „Kolikorkrat pripuščajo razmere, naj se z učenci priredijo poučni, učni smoter pospešujoči izleti," Važnost te določbe je v pedagoškem, didaktiš-kem in higijeniškem oziru tako jasna, da se je okrajnemu šolskemu svetu zazdelo, načrtoma osnuti v tem šolskem okraju uvedbo takih izletov, poučevanja v naravi j Ker pa je ta pouk velikemu delu prebivalstva novost, koja se mnogokod prav ne razumeva in od mnogih tudi ne odobrava, naprosijo se občinska predstojništva in krajni šolski sveti, da poučno in pojasnujoče vplivajo na prebivalstvo. Takšen izlet ni učitelju sprehod, tudi ne olajšava njegovega de1 la, temveč je nasprotno napornejše delo nego pouk v šolski sobi, in je popolnoma neopravičena misel, da prirejajo učitelji takšne šolske izlete v svojo pri-ležnost. S tem izvršujejo le svojo dolžnost in ska-zujejo svojim učencem veliko dobroto. Kajti najboljši pouk je oni, ki temelji na nazornosti. Ce torej hočejo stariši, da se njihovi otroci čim največ in čim najbolje uče, morajo torej z veseljem pozdraviti uvedbo poučevanja v naravi, nikakor pa ne smejo ovirati Posebno se mora povdariti, da teh šolskih izletov ni zamenjavati s takozvanimi majnikovimi izleti, ki se prirejajo zgolj v odpočitek. Šolski sprt -hodi so marveč odmenjeni resnemu delu, so isto-tako pouk, kakor oni v šolski sobi; zategadelj bi bilo vsako motenje teh sprehodov prekršek zakona, kojega, kakor je znano, strogo kaznuje kazensko sodišče^ Da se torej to poučevanje v naravi, ki se bode sedaj uvedlo po vseh šolah v okraju, more vršiti brez vsakega motenja, naprosijo se občinska predstojništva in krajni šolski sveti prebivalstvu v prilog, da poučno vplivajo na isto in tako pospešujejo navedeni pouk. Državni zbor. Finančni minister dr. Korytowski je predložil državni proračun za 1. 1908 ter ob tej priliki imel velik govor. Naznanil je posebno veselo novico, da je bilo 1. 1906 okroglo 146 milijonov kron prebitka. V proračunu za prihodnje leto je zvišan tudi zaklad za izboljšanje kmečkih zemljišč. Korytowski je izbo-ren finančni minister, zraven pa je tudi srečen, da vlada ravno v času, ko je v Avstrijo prišlo izredno veliko denarja. Kakor se kaže, smo bili že na višku narodnogospodarske blaginje v sedanji dobi, in prihodnja leta bodo zopet slabša. Dobro državno gospodarstvo nam je zunaj pridobilo velik ugled, posebno pa gledajo ogrski državniki zavidljivo na nas. • * • V državnem zboru sme vsakdo govoriti v svojem jeziku. Da pa se govori zvedo tudi zunaj zbornice, treba jih je stenografirati (brzopisno zabiležiti), V to svrho se je potegnil Slovenski klub, da dobimo v državno zbornico slovenskega stenograla in določen je za ta posel vladni komisar dr. Skaberne. Zadnjji petek je že bil v državnem zboru navzoč, ker je bilo pričakovati, da bo poslanec Jaklič že prišel kot govornik na vrsto, ki je javil, da hoče govoriti le slovenski. To je uvedba, za katero si je katoliški Slovenski klub dobil velike zasluge. * • Poslanci socialdemokraške stranke so vložili dva nujna predloga, v katerih se pritožujejo, da so živila postala tako draga, ter zahtevajo, da se od-pro meje proti Srbiji ter da se sme uvažati preko-morsko meso. Poslanci Slovenskega kluba so takoj določili dva govornika, da bosta vložila protest celega kluba in bodo seveda vsi glasovali proti so- cialdemokraškemu predlogu. • • • » V seji dne 12. t. m. je predstavil ministrski predsednik Beck svoje nove ministre. Somišljeniki novih ministrov so jih burno pozdravljali, socialdemokrati in češki iladikalci so jih pa grdo psovali. Le počasi je postal mir, da se je začelo zborovati. Med drugim je bil sprejet predlog, s katerim se vladi naroča, naj hitro izdela zakonski načrt, da dobivajo družine k orožnim vajam odišlih ubogih rezervistov in nadomestnih rezervistov podporo. Politični ogled. — Trgovinska pogodba s Srbijo. Kakor vse kaže, se bodo pogajanja za ugotovitev trgovinske pogodbe naše države s srbsko kraljevino zopet razbila. Pogoje Avstro- 0?r c SrblJ'a nikakor noee sprejeti. Avstrija ne dovoli. zmne iz Srbije v Avstro-Ogrsko in tudi ne prevozni gurnet srbske živine preko naše države. Avstro-Ogreka zahteva nadalje, da bi srbske klavnice nadzorovali avstrijski m ogrski živinozdravniki. Potemtakem bodo najbrž pogajanja brezuspešna. F 6 Mala pomična naznanila. .... D " e 7- u 0 v- v Crnogori so bili baje pri vo-litvi v skupščino veliki nemiri. Stranka so se obdelovale z noži in puškami. _ y ogrskem državnem zboru se naduti Ogri nič ne ozirajo na narodnostno manjšino, katero tvorijo Hrvati, Slovaki, Rumuni in Nem«. ^ * 8\nov- Listi poročajo, da v kratkem odstopi štajerski namestnik grol Clary. Kot njegov naslednik se imenuje sekcijski načelnik iz naučne^a ministrstva grof Wickenburg. - Vlada namerava predložiti državnemu zboru postavo za obdačenje avtomobilovi D n e 9. n o v. V Ausse na Zg. Štajerskem je bilo veliko zborovanje katoličanov, na katerem so ogorčeno ugovarjali proti blatenju vere v socialde-mokraškem listu „Arbeiterwille." — Danes je obiskala nemška cesarjeva dvojica angleški dvor. Dne 10. nov. V Pragi so priredili slovenski in češki dijaki shod, na katerem so zahtevali slovensko vseučilišče v Ljubljani. —, Novi sultan maroški skuša pridobiti zase Evropejce. Poslal je pisma evropejškim zastopnikom v Maroku, katerih' pa isti niso sprejeli. Stari sultan je obljubil, da bo ščitil Evropejce. — V Varšovi na Ruskem so zaprli več častnikov, ki so baje izdali vojaške tajnosti Avstriji. — Ruska duma se otvori dne 14. t. m. s pre-stolnim govorom. Dne 11. nov. Danes je cesar zaprisegel novo imenovane ministre. — Cesar je imenoval za namestnika upokojenega brambovskega ministra La-tscherja podmaršala Georgi. Pravijo, da bo Geiorgi imenovan za domobranskega ministra. Dne 12. nov. Italijanski visokošolci so na Dunaji demonstrirali in zahtevali italijansko vseučilišče v Trstu. — Cesar se namerava v četrtek, če bo lepo vreme, peljati prvikrat po bolezni iz Senbruna v dvorni grad v mesto. novice. * Osebne vesti. Pri celjskem okrajnem glavarstn je stopil v službo g. dr. Marko Ipavic. — Sodni oficijal Franc Cene je prestavljen iz Št. Pavla v Maribor. * Iz finančne službe. Nadpaznik finančne straže Anton Fnchs je prestavljen iz Šmarja v Šoštanj. * Imenovanje. Računski podčastnik F. Zolgar, je imenovan za kanclista pri politični ekspozituri % Mozirju, * S šole. Na Tezni pri Mariboru se ustanovi dvorazrledna ljudska šola. Nastavljeni so za stalne učitelje, oziroma učiteljice: v Braslovčah tamošnja začasna učiteljica gdč. Berta Meglič; v St. Juriju v Slov. gor. tamošnja začasna učiteljica gdč. Irena Slemenšek; v St. Lenartu v Slov. gor. g. Anton Zabukošek iz Sv. Marjete ob Pesnici; v St. Martinu pri Vurberku tamošnja začasna učiteljica gdč. Ida CokI; v Prihovi gdč. Božena Krek iz Stranic; v Zrečah gdč. Adela Fabiani od Sv. Duha v Ločah;; na okoliški šoli v Vitanju gdč. Marija Lindtner iz Dobja. Za učiteljico ženskih ročnih del v Razborju je imenovana gdč. Vida Jurko. nizdol, se obrnila v višino in se vila strmo v goro. V globokem molku, pri slabem svitu svetilnice, so korakali rahlo vojaki, mož za možem, po ozki poti. Srce vseh je bilo burno. Ce se jim rie posreči priti do širjega prostora predno zaslutijo roparji neljubi obisk — se ponovi lahko drama, ki se je odigrala pri prvem vhodu* Nekaj dolgih minut so hodili po nevarni stezi. Naredila je nenaden ovinek. Zasvetila se je luč in cev puške . ,, . Velik močan ropar je stal pred vhodom ter ga zamašil s svojim obširnim truplom. ^ Kdo je! ? je vprašal grozeče, pa ni pričakal odgovora. Vojak je hitel z nasajenim bajonetom proti njemu. Ropar je pomeril. Ze se je gibal petelin — pa predno je sprožil puško, ga je že prebodel bajonet . . . Vojaki so hiteli preko mrtvega trupla v širino, kjer jih je stalo lahko dvaflset v vrsti. Tu so si prižgali in stopali pogumno naprej. Razširila se je jama — zasvetili so se kapniki ob steni v bližini — a tam naprej — v višini, v sredini, — tam je vladala tmina, — tihota, — groza . . .. Pa kmalu je oživela tihota pokanja smrtno-nosnih strelov — tmino je razsvetlil blesk pogub nosnih bliskov. Vojaki so odgovarjali temu požrl*-vu . . . Krik se je razlegal pod veličastnim obokom. Grozen, vendar krasen prizor! Bili so boj uničenja. No ropar, ne vojak ni poznal usmiljenja. Pri svetu vojaških bakelj in ple-menic so grmeli streli, krogle so se odbijale od stropa. Veliki kapniki so se trgali, padali na bojev-nike< Pok strtelov je odmeval gromeče iz stotero kotov, . ¡Trikrat toliko je bilo vojakov kakor roparjev, Ali ti so poznali vsak kot, vsako votlino, vsako pot jame. Iz nedostopnih krajev, skritih za skalami so streljali na nasprotnike. Bili so spretni strelci. Od nevidne roke zadeti so padali vojaki. Premoč jo prisilila ' vtendar roparje po ljutem boju, da so bežali v čolnu preko jezera. Vojaki za njimi. Do pasu v vodi so gazili v dežju strelov gosto blato. Jeza.' nad smrtjo toliko tovarišev je podžigala poveljnika in može. V vednem boju za vsako ped zemlje so se umaknili roparji že do strmega brega, ki tvori prehod v nižjo jamo. Upali so, da se rešijo po tej poti. Mahoma so ugasnili svoje luči in zažgali kupe slame, ki so bili' njih ležišča. V, hipu je bil višji del jame zavit v oblak črnega dima. iZa hip le so zastali vojaki v nenadni tmini, ter se dušili v • nenadnem dimu. Tačas so plezali roparji urno preko strmega roba. Slama ja zgorela s svitlim plamenom. Vojaki so hiteli gori. Pa roparjev ni bilo več, kakor senoa sta izginila ravno poslednja dva v tmini. Iz tmine pa je zabliskalo — par vojakov, ki so se nagibali čez rob, Je padlo. Strel za strelom je prihajal iz te tmine, in vojak za vojakom je padaj , . . Vojaki so se umikali — se skrivali za kapnike ob steni. Ne oziraje se na nevarnost je pre-motril hrabri poveljnik položaj. Deset roparjev je stalo na plošči pod robom — morda dvajset jih je splezalo iz dolenje jame po tako visoki steni, da so streljali naravnost na vojake. V svitu bakelj so bili vojaki v tmino zavitim roparjem zanesljiv cilj. Poveljnik je ukazal vojakom ugasniti baklje. Nato je izbral dvajset boljših strelcev in jih potak- ' nil v zaseke skalovja nad brezdnom, Drugim je pa ukazal plaziti se tiho do roba, s pripravljenimi puškami in lestvicami. Ko je , bil vsakdo na svojem mestu, je vrgel sam poveljnik plamenico med roparje na plošči* Bliskoma je razsvetlil može, ki so se skrivali po steni nad brezdnom. V istem hipu je zagrmelo na poveljnikovo povelje. Dvajset strelov je zabliskalo. Mrtvi ali ranjeni so popadali roparji raz steno v globoko, temno dno. Njih poslednji grozni krik je odmeval strašno od visokega skalnatega oboka, je budil temno, tiho jezero . . . V istem hipu pa so se že spuščali neustrašeni vojaki s hrabrim poveljnikom v dolenjo jamo« Po treh lestvah so hiteli. Roparji v nižini so jiM sprejemali s streli, - z divjo kletvijo. Lestva se je pretrgala. Vojaki so izginili v tmini. Ostali pa so planili Še z večjo jezo na povzročitelje tolike nesreče. Boj, klanje, se je nadaljevalo po prostorni dolnji jami, odmevajoč po ozkihi hodnikih , . . Pa polovica roparjev je ležala mrtva, nekal jih je bilo ranjenih, drugim je pošlo streljivo. Dvanajst mož so polovili in zvezali. Poveljnik je pregledoval jamo. Vreča žita, zavoji sukna, zaloge živeža in blaga, ki so pričale o veselem življenju roparje/v, ga niso zanimale. Nekaj drugega je iskal priletni mož z rosnim čeiom. Tudi vojaki so hodili po hodnikih, med kapniki — so izpraševali ujete tolovaje. Pa ti so zrli v tla, so grizli konce brk in zvijali roke v tesnih vezeh. Krik groze je klical vojake k poveljniku. Stal je ob koncu hodnika, ki vodi skozi ozko luknjo na * Volitve v okrajni zastop mariborski, .V. dopisu o teh volitvah se je nam krivo porofialo o sestanku v Lembahu, da sta bila tudi na njem g. deželni odbornik Robič in g. dr. Rozina. Mi lojalno popravimo to vest, ker se je ta pomota zapisala po krivih zaključkih in dajemo v javnosti tema gospodoma tem rajši zadoščenje, ker nas veseli, da se izogibata sestankov Narodne stranke, ki je imela skrito svoje malo zborovanje o tej zadevi, na katerem so je sklenilo rovati proti poslancu Pišeku, kakor smo osvetili v dopisu. v Na vseavstrljski katoliški shod gresta iz Maribora g. stolni dekan dr. Ivan Mlakar in g. bogoslovni profesor dr. Hohnjec. * Naclučitelj Brinar je na glavnem zborovanju Narodne stranke v Celju poročal o šolskem vprašanju. Pri tem se je hudo zaganjal v našo duhovščino. „Narodni List" — torej avtentični vir — poroča o tem: „Narodna stranka ne zahteva nič več, kakor da se strogo izvaja ta zakon (namreč državni šolski zakon), nikdar ne bo pripustila, da bi imela duhovščina po krivici še večji upliv na šolo, kakor ga ima danes. Hujskanje proti šoli in učiteljstvu je duhovščini dandanes vsakdanji kruh." G. Brinar, vi si upate trditi, da je naši duhovščini hujskanje proti šoli in učiteljstvu vsakdanji kruh! To je pa vendar že več nego preveč. Zoper tako grdo in neosnovano obrekovanje in pavšalno sumničenje vsega slovenskega štajerskega duhovništva odločno protestiramo! Tega niste govorili kot učitelj,, ampak kot strasten političen nasprotnik. In zato se ne čudite, da kot tak tudi dobite odločen odgovor. Predno še ste vi bili na svetu, in predno je še sploh bilo kaj modernega, liberalnega učiteljstva, so že slovenski duhovniki s tisto vestno in sveto skrbjo, ki jo je katoliška cerjkev že od nekdaj, ko se nikdo drug ni brigal za šolo, posvečevala poduku in izobrazbi ljudstva, pridno delovali v šoli, ustanavljali šole in prinašali za izobraževanje mladine velikanske žrtve, bodisi duševne, bodisi denarne. Marsikateri izmed tistih, ki dandanašnji marširajo v prvih vrstah Narodne, veri in duhovnikom sovražne stranke, bi se še danes po pašniku, kamor tudi po svojem obnašanju spada, podil za svinjami in drugo živino, da mu ni prišla na pomoč ljudomilost in požrtvovalnost naše duhovščine. Sicer pa taki ali enaki izbruhi politične strasti ne bodo slovenskega duhovništva niti za las premaknili s tistega stališča, na katerem je in na katerem mu njegova vest veleva ostati, da namreč ima pri odgoji mladine Cerkev gotovo veliko več govoriti, kakor liberalno, v jarem Narodne stranke uklenjeno učiteljstvo. Pot, po kateri hodi naša duhovščina v šolskem vprašanju, torej ni pot krivice, gospodine Brinar, temveč pot pravice, zajamčene nam po božjih, naravnih in tudi državnih zakonih. In kaj naj porečemo k temu, da je nad-učitelj Brinar se tudi potrudil doseči teatraličen, šolski stvari zelo škodljiv efekt ter je z vprašanjem: „Kaj zasluži narodni voditelj, kateri ljudstvu pripoveduje, da učitelji ljudstvu kazni za šolske zamude narekujejo", po poročilu „Domovine" pri poslušalcih vzbudil burne klice: „Pasji bič!" Mi svarimo gospode učitelje pred tako strankarsko zaslepljenostjo ter jih v imenu dobre šolske stvari prosimo, naj si vendar sami ne pletejo tistega biča, ki preti švigniti po predrznih in oholih liberalnih glavah, in ta bič je — ljudska nevolja. * General Vekoslav Kukovec, ki je po prvem letu svojega poslovanja dobil prvo zvezdo ter ima upanje, da bo enkrat mogoče tudi prišel na konja in dobil ostroge, je na glavnem zboru Narodne; stranko zopet slovesno zatrjeval, da ni proti veri in cerkvi Ker se smatra za voditelja slovenskega naroda je najbrž tudi v mislih imel vero in cerkev tega naroda - katoliško vero. Njegovo izpoved vzamemo na znanje. V njegov prid pa ga svarimo, če hoče ostati mož beseda, naj Vekoslava II„ to je urednika Spindierja, pošteno zgrabi za ušesa, da ne bo več v „Narodnem Listu" priobčil tako skrajno laž-njivih ter katoliško cerkev in katoliško duhovmštvo tako grdo in brezstidno sramotečih člankov, kakor „Veiia ljubezni v srednjem veku." Sicer pa mu ob-ljubujemo, da bomo kot dobri varuhi skrbno spremljali njegove besede in njegova dejanja, da se ne bi pregrešil „proti veri in cerkvi." * G. ravnatelj Jošt nam pošilja sledeči popravek: „P. n. uredništvo „Slovenskega Gospodar- prosto polje? Vojaki so hiteli tja - se stresli - in jokali.^ tovarigev so ležala nakopičena na eni strani - na drugi, njih odrezane glave Grozen duh so je širil od oblatenih, krvavih trupel - skalovje v krogu je pordelo krvi, po jamicah so še stale strjene mlake. S težavo je ubranil poveljnik vojakom, da niso raztrgali roparjev na kose. In ko so jih privedli očrnjene dima, povaljane, krvave, bolj zverini kakor človeku podobne iz jame, je planila čakajoča množica s kamni in koli nad nje. Kup cunj in krvi so pripeljali v Foi&e. Cez tri mesece so jih obglavili —" Tako pripoveduje moj vodnik — se zamisli in vzdihne: Bodi jim večni Bog tudi milostljiv! Skesali so se pred smrtjo, prosili ljudstvo odpuščanja! — Tako naj jim odpusti Bog, — kakor smo jim odpustili mi! ja", Maribor. Sklicuje se na par. 19 tiskovnega zakona, prosim, da priobčite glede na notico „G. ravnatelj Jošt", priobčeno v št. 51. „Slovenskega Gospodarja" od 31. t. m. pod rubriko „Razne novice" v zakonitem roku naslednji popravek: Ni res, da sloni moje postopanje in pa snovanje na politični stranki „Narodnega Lista." Res pa je, da se trudim že od nekdaj delovati v splošni napredek na zadružnem polju brez razlike na stan in politične liste ali stranke. Ni res, da sem se odrezal, če so zahtevali po nekod v odbor novega denarnega podjetja svojega župnika: Brez črnih bomo že opravili. Res pa je, da pri snovalnih zborovanjih zadrug takih besed nikdar nisem rabil. Ni res, da delam pri snovanju denarnih zavodov iz strankarskega namena in ni res, da je to dognano. Res pa je, da v teku dolge vrste let nisem snoval nikakih strankarskih zadrug. S spoštovanjem: Franjo Jošt." Tako toreS popravkar g. Jošt! Iskati bo le treba med našimi zavednimi naročniki človeka, ki bo temu popravku verjel ! G. Jošt, vsi vaši ožji pristaši: dr. Kukovec, dr. Stiker e tutti quanti vam naj v obraz povedo, da v popravku ne govorite resnice, Zakaj ste ustanovili posojilnice v onih krajih, kjeir je že obstala prej posojilnica ustanovljena od Kmečke zveze? Zakaj se je začela nečedna gonja zoper večino načelstva pri posojilnici v Poljčanah, ki ni hotela pri vaši zvezi ostati? Ko ste videli, da je celo načelstvo — izvzemši liberalnega učitelja — proti vaši Zvezi, ste dali nadzorstvu, ki je bilo liberalno, navodilo, da odstavi načelstvo. Ali se je že kaj takega zgodilo v slovenskem zadružništvu? Kakšni so vzroki za ta korak nadzorstva? Ali se to pravi delovati v splošni napredek zadružništva? Vemo sicer dobro, kaj žene gospoda Jošta k tem popravkom. To je znani poziv v koroškem „Miru", ki hoče vedeti, kako je z Joštovim liberalizmom. G. Jošt, znano je, da si ne upate stopiti v Časnikih pred slovensko občinstvo in povedati tega, s čemur se radi bahate v zasebnih družbah po Celju, da ste namreč odločen pristaš liberalne Narodne stranke. Ali nam boste poslali tudi popravek, če trdimo, da z velikimi denarnimi žrtvami podpirate delovanje bogatajca Spindierja, s tem da podpirate njegov „Narodni List"? Vi in vaši uslužbenci ste že trdili, da se pri zadrugah tudi brez „črnih" opravi. Vi si upate poslati nam popravek, ki je lepo zavit, prav po ovinkih! Trdite namreč, da takih besed niste rabili na snovalnih zborovanjih. -No, tega znabiti res niste govorili na snovalnih zborovanjih, lepše bi pa na vsak način bilo, če bi si upali popraviti, da kaj takega sploh niste govorili. Potem vam bomo postregli s par slučaji iz Istre. Kaj ne, kako daleč gre naš dobri nos? Ali ste že naročili svojim revïzorjem in drugim uradnikom, naj pri snovanju posojilnic ne hujskajo ljudi zoper duhovne, češ, da se jih ne sme sprejemati kot ude ali pa vsaj ne dati jim po več deležev!? Da se to godi, vam je znano! Pošiljajte nam veliko popravkov, pa boste še marsikaj zvedeli! Informacije naše so dobre, a liberalen zadrugar boste ostali vendar-le! Kakor že gori rečeno, vam bomo postregli v prihodnje še s par slučaji, iz katerih se bo razvidelo, da popravljate resnico v neresnico. Malo več poguma v strankarskem prepričanju bi pa vendar morali imeti, zlasti, če ste mislili postati ravnatelj ljubljanske Hri- ška banka. Ali bo sledila tudi Avstro-ogrska banka svojim tovarišicam, bomo slišali danes ali jutri. Na Ogrskem vlada veliko pomanjkanje denarja, ker se je avstrijski kapital umaknil. - Pšenici je promet jako neznaten, ponudbe skromne, pa tudi kupcev ni. Tendenca stalna. Tekom tedna si je pridobila pšomca 20 v. Tu pa tam je seveda cena za nekaj odnehala, ali v splošnem je vendarle višja. — Cena rži je jako visoka. - Oves: 8.35 do 9.20 glede na kvaliteto. Konzum sicer ne posega živahno po blagu, vsekakor pa so cene jako stalne. — Draginja drugega zrnja je pomogia seveda tudi turšici do precej visoke cene, akoravno se je turšice veliko in lepe pridelalo. — Zopet višje cene pšenice so prisilile mlinarje, da so dvignili cene tudi svojim izdelkom, seveda posledica ni izostala. 2e preje se je konzum omejeval na najpotrebnejše, in danes se še bolj boji moke. Kupčija z moko je tedaj jako slaba. Ržena moka vživa vedno enako živahno zanimanje, promet živahen, cena zategadelj visoka, kakor omenjeno, konzum brca in se brani vedno dražjega blaga z vsemi štirimi, ali ker ni zalog in sklepov cenenega blaga, ne pomaga nič, počasi le plača dražje. Otrobi in klajna moka primanjkujeta, plačujejo so najvišje zahteve. — Svinjska mast ima živahen konzum, cena nekoliko nižja, vsled znatnejše ponudbe blaga. — Hmeljska tržišča so nespremenjena. — — Živina. (Dunaj 7. t. m.) Pripeljalo se je jako veliko živine, južni kraji so slabeje prišli na trg s svojo živino. Množina živine je pritiskala na cene^ Plačevalo se je za 100 kg žive teže za ogrske pitane vole 65 do 90 K, druge 62—74, krave 60—70. Svinje 68-106, pitane 100-113 v kg, žive teže (brez vžitnine). * Ali je to delo za naše ljudstvo. Na shodn Narodne stranke v Celju je začel urednik Narodnega lista Spindler hujskati proti družbi sv. Mohorja in to hujskanje se sedaj po vseh liberalnih listih vrlo nadaljnje. Neizrecno duševno korist je prinesla ta družba že našemu narodu, povišala je naš ugled pri drugih narodih, in za to pač ne more biti prijatelj ljudstvu, kdor mu hoče uničiti to koristno družbo! * Veleučeni g. Roblek. Državni poslanec Roblek, ki igra v državnem zboru skrajno klaverno ulogo, čutil se je na shodu Narodne stranke v Celju duševno tako zviša-nega nad vsemi zborovalci, da se je povzdignil v duhu tudi nad dr. Šusteršiča in dr. Korošca ter ju po poročilu „Naroda" imenoval bornirane, t. j. zabite. Revček Andrejček! Pogrešali smo v Narodu pri tem poročilu samo dostavek: (bučen smeh). Kako daleč zna ta človek misliti, kaže dejstvo, da je vkljub tej psovki obžaloval, da ne sedijo dr. Šusteršič, Korošec in on v enem klubu skupaj. Seveda, tako psovanje je posebno pripravno, združiti naše poslance! * Prijaznost „Slovenskega Gospodarja." „Narodni List" pričakuje poročilo „Slov. Gosp." o glavnem zbora Narodne stranke ter meni, da „bo gotovo prav prijazno." Zakaj pa ne? Mi smo prijazni in uljudni z vsakim človekom, tudi s političnim nasprotnikom. In to je bil vzrok, da o tem zborovanju, ki je bilo 3. novembra v Celju, nismo poročali. Kar je namreč bilo dobrega v socijalnem in gospodarskem programu, predloženem na tem shodu, to je le posnetek in posnemanje krščansko-socijalnega programa, ki so ga veliko popolnejšo izdelali katoliški shodi in ki ga veliko doslednejše in poštenejše zastopa naša Kmečka zveza. Kaj slabega pa še ni treba posebno poročati, ker je sploh vse, kar počenja in kar stori Narodna stranka na Štajerskem, slabo. Ker smo prijazni, zato nočemo izraziti lastne sodbe, temveč poročamo sodbo nekega tako zvanega naprednega kmeta, ki je bil na tem shodu. Pravil je, daje bilo na zborovanju prav malo kmetov, kar se mu je čudno bar-Llenarčičeve Zveze slovenskih zadrug! Kaj bi zdelo, kar je do zdaj veroval zatrjevanju Narodne stranke, ,«mi t a„ ,ja je prava kmečka stranka. Bilo pa je tam več učiteljev, za katere je bil čas prav ugodno izbran, ker so bili v petek, soboto, nedeljo prosti šole. O Ježovnikem govoru se je izrazil, da je govoril tako slabo in gurovo, da se je on sam za njega sramoval. Ali se je Ježovnik tudi kaj sramoval, tega ni povedal; samo generalom Narodne stranke je znano, ali ta dični politik Šaleške doline sploh ve, kaj je politična rekli Lenarčič, Hribar in dr. Žerjav, če si niti v Ljubljani ne bi upali priznati, da ste liberalec z dušo in telesom. Sedaj jim je menda prav, da se niste mogli vglihati! Ce še kaj mislite priti v Ljubljano, no pošiljajte v svet popravkov, iz kojih odseva le strah pred koroškimi duhovni! Ako pa mislite ostati v Celju, vam pa nihče ne bo zameril ovinkarskega delav * Naročnikom „Mladoslovenca." Na razna vprašanja odgovarjamo, da dotični, ki so list prejemali, morajo list plačati, če ga tudi niso naročili. Najboljše je hitro plačati, predno dobi celo stvar odvetnik v roke. * Tržne vesti. Na tržiščih vlada vedno ista tišina, ni življenja. Tendenca jako krepka, jako skromne ponudbo dvigajo itak visoke cene, ki plašijo kupčijo, da si ne upa seči po blagu. Promet je tedaj jako neznaten in počasen, ker ga ovirajo tudi prevozne težkoče, pomanjkanje vagonov. Kakor se glaso poročila, je položaj na Ogrskem precej neugoden. Toplo, suho vreme je oviralo prej poljedelsko delo, kmetovalci niso mogli vsled suše orati in spraviti zimine v zemljo, sedaj pa naenkrat je nastopil mraz, ki vsaki večer pobeli polja. Ta položaj bo tudi največ kriv, da so naša tržišča danes tako stalna in da je šla cena za toliko navzgor. Današnja draginja je postala opasna za konzum, pa tudi za malega poljedelca. Vpoštevati je treba le draginjo otrobov, koruze, sena. Nova koruza stane danes že čez 7.30 v Budimpešti. Tudi svetovna tržišča so precej napeta ter jih ne omaja veliki izvoz Severne Amerike. Amerikanci so zadnji čas spravili veliko pšenice na trg. Prede jim za denar in vsled tega so prišli z blagom na svetlo. Amerikanci sedaj prodajajo kar imajo, v prvi vrsti seveda evropejske papirje. Dokaz temu je, da je angleška banka dvignila obrestno mero za 7%, katere višine ni imela skozi 30 let. Angleški je sledila francoska in nem- dostojnost. Toliko bodi „Narodnemu Listu" v prijazen odgovor. * Drnžba duhovnikov. Odborova seja bo v ponedeljek dne 25. novembra ob štirih popoldne. * „Verni" dr. Kukovec. Na glavnem zboru „Narodne stranke" v Celju dne 3. t m. je govoril „verni" dr. Kukovec tako-le: „Nismo nasprotniki niti duhovščine niti vere... Tudi najljutejši navali nas ne bodo napravili za nasprotnike cerkve in vere." A sedaj poglejmo, kaj piše „Narodni List," ki je glasilo stranke, kateri načeluje dr. Kukovec. V Št. 13. z dne 28. marca t. 1. piše, „da po misijonih padajo ljudje v versko blaznost," V ravno isti štev."piše nadalje, „da se po spovednicah vliva strup v nedolžna srca naših kmečkih deklet." V št. 29. t. 1. piše, da je najzlobnejše izrabljanje verskega čuta ljudstva, če se vabi ljudi na romanje v Lurd in Rim. Ko so zborovali letos v Celju dijaki, ki so zahtevali odstranitev vere iz naših šol, jih je pozdravil „verni" dr. Kukovec; in kdo podpira dijaški list „Svobodo," kjer se dijaki še celo hvalijo s svojim brezverstvom ? Zopet isti „verni" dr. Kukovec, ki imu hitro na razpolago denar, kadar se gre za kak brezverski namen. In sedaj si upa ta „verni" mož še reči, da ni nasprotnik niti duhovščine, niti j vere. Kdo naj to verjame? Seveda le tisti, ki še dosedaj ni poznal ovinkarstva „vernih" pristašev „Narodne stranke " Mariborski okraj. m Slovensko društvo v Mariboru bode imelo občni zbor v nedeljo dne 24. novembra dopoldne ob 10. uri v Narodnem domu v Mariboru. Dnevni red:, I, Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. m Odlikovanje. Vitežki križ Franc-Jožefovega reda je podelil cesar deželnosodnemu svetniku Jos. Kronvogel v St, Lenartu v Slov. gor. m Osebno-dohodninska cenilna komisija. Volitev za iiločene ude te komisije bo: za I. razred dae 28. t. m., za II. razred dne 29. t. m., za III. razred dne 30. t. m. Legitimacije z volilnimi listki, ki pa morajo biti podpisani, se naj pošljejo vsaj do 27. t. m. zjutraj na uredništvo „Slov. Gospod." m Tinje. Lep križ v zahvalo za prejeto zdravje je postavil naš vrli župan Janez Ferk. Slovesno blagoslovijenje križa vršilo se je v nedeljo 10. t. m. po večemicah. Vde-ležilo se je te slavnosti mnogo občinstva, ki je bilo potem v gostoljubni županovi hiši prijazno pogosteno. m Umrl je v Gradcu pri usmiljenih bratih četrti dan po hudi operaciji 6. t. m. in bil v Mariboru materni zemlji izročen 8. t. m. gospod Alojzij Majcen, posestnik v Leiters-bergu pri Mariboru in pri Sv\ Jakobu v Slov. gor. Rajnki je bil blag, trden značaj ter zato povsod ljubljen in spoštovan. Prahu pokoj, duši mir! m Sv. Trojica v Slov. goricah. Minuli teden se je vdrugič poročila mlada udova Jaiika Vogrin, hči našega veleposestnika Antona Vogrin v Spodnjem Porčiču. Vzela je domačega mladeniča Vincenca Dvcršak, iz jako spoštovane Dvoršakove hiše istotam. Želimo, da bi mladi, jako nadarjeni gospodar bil tako naroden, delaven in značajen kakor njegov tast Vogrin, kateri je po vseh Slovenskih goricah znan kot iskren in neustrašljiv slovenski rodoljub in kot zaslomba narodnosti v trojiški fari. Bog živi mladi par prav mnogo let. m Kamuica. Kaj pri nas posilinemci počenjajo, je že preveč. Vršila se je volitev v cerkveni konkurenčni odbor. Nekateri njihovi agitatorji so na nepostaven način pred voliščem in na volišču skc raj vsiljevali slovenskim volilcem volilne lističe, pc pisane z njihovimi kandidati. Ali menijo naši posilinemci, da smo slovenski volilci tako nerazsodni in nespajnetni, da se jim bomo takoj ponižno vdali in njihove volilne lističe hvaležno sprejeli? Tako počenjanje je res predrzno in protipostavno. Ker se je torej volitev vršila na nepostaven način, bi se morala razveljaviti in nova razpisati, da se odpre pot do pravice. Sploh, kaj pa hočejo liberalni posilinemci in Nemci v cerkvenem konkurenčnem odboru, ko se vendar za cerkev kaj malo zmenijo in nekateri celo zunaj fare prebivajo, torej so jim naše razmere neznane. m Poljčane. Molčali smo o nelepem postopanju našega nadučitelja g. Svetlina in ravnatelja celjske Zadružne zveze g. Jošta glede prvotne polj-čanske posojilnice. A ker sedaj „Narodni List" laž-njivo napada naša dušna pastirja, smo prisiljeni javno ožigosati njuno ravnanje. O g. SVetlinu je občo znano, da ni bil nikdar slovenski narodnjak. Tudi tukaj v Poljčanah se je takoj po svojem prihodu približal nemškutarjem. Toda ti so kmalu spoznali g. Svetlina ter so mu obrnili hrbet. Ker pa med dvema stoloma nihče rad ne leži, začel se je dobrikati Slovencem. Sladek obraz in še slajše besede lahko premotijo neizkušenega človeka, posebno Še kmeta. Ko je torej g. Svetlin na pritisk g. Jošta lansko jesen sklical ustanovni zbor za posojilnico v Poljčanah, je s sladkimi besedami srečno dosegel, da so ga povabljeni kmetje volili za načelnika; v ostali odbor so bili voljeni najboljši naši kmetje. Mimogrede omenimo, da na ta zbor g. Svetlin v svoji previdnosti ni povabil naših duhovnikov; nedvomno se je bal, da bi se mu sicer ne posrečilo postati načelnik. 2e na tem zboru so zahtevali nekateri previdnejši kmetje, naj .pristopi posojilnica k ljubljanski Zadružni zvezi; toda g. Svetlin je pregovoril večino za celjsko Zadružno zvezo. Grda laž je torej, da je hotel g. župnik spraviti posojilnico pod ljubljansko Zvezo; saj ni bil nitunjen ud. Sicer je prišel g. Svetlin takoj drugi dan po ustanovnem zboru h g. župniku s prošnjo, naj pristopi kot zadružnik, češ, župnikovo ime bo privabilo veliko drugih zadružnikov. Toda g. župnik je odklonil, ker ni maral biti za kako vabo. Ko je nato g. Svetlin hodil okoli najbolj zagrizenih nemčurjev in Stajerčijancev ter jih vabil k pristopu, so kmečki udje načelstva odločno zahte*-vali, da se po pravilih edino le v seji načelstva smejo sprejemati zadružniki. Nadalje so zahtevali v smislu pravil tajnika, da se dobro nauči poslovanja, pa tudi vsak posamezni ud se je zanimal za to poslovanje, kar vse ni bilo po volji g. Svetlinu, ki je hotel vso posle le sam voditi, da bi se tako storil nenadomestljivega ter si tudi za prihodnjost zagotovil vodstvo posojilnice. Tako je nastala po krivdi Svetlinovi nezaup-nost med načelnikom in ostalimi udi načelstva; slednji so vedno bolj spoznavali, da g. Svetlin ni ustanovil posojilnice za slovenskega kmeta. Saj je predlagal v sejah načelništva, da se posodi denar manj zanesljivim slovenskim nasprotnikom, kar bi bilo lahko spravilo v neVarnost kmečki denar. Ker pa mi slovenski kmetje dobro vemo, da Nemec ali nem-čur navadno še le takrat išče slovenski denar, ko nemškega več ne dobi, so se kmečki udje načelstva tudi v tem odločno uprli g. Svetlinu. Po pravici so se začeli bati za svoje premoženje, s katerim jamčijo za vložfeni denar; saj bi trpeli škodo le kmetje, ne pa g. Svetlin, ki je vlagal v posojilnico svoj denar edino le na ime svoje žene. Do popolnega spora v načelstvu pa je prišlo, ko je naenkrat g. Jošt kot ravnatelj celjske Zadru- žne zveze odpovedal kredit pod izgovorjenimi ob-j restmi ter zahteval tako visoke obresti, da bi nova i posojilnica morala delovati le z izgubami, kar bi jo seveda bilo v kratkem uničilo. Zdaj so se kmečki udjo načelstva obrnili na ljubljansko Zadružno zvezo ter dobili zagotovilo, da dobijo potrebni denar pod ugodnimi pogoji, ako priglasijo pristop. To so z voljo g. Svetlina tudi takoj storili, A g. Svetlin je urno poklical g. Jošta v Poljčane, ki si je na vse moči prizadeval, odvrniti kmete od ljubljanske Zadružne zveze, češ, saj vam da tudi celjska Zveza pod prejšnimi pogoji denar. Toda kmetje so ostali pri svojem sklepu. Nato je g. Svetlin kratkomalo odložil priljubljeno mu načelstvo ter zahteval za vsak uradni dan kar pet kron odškodnine, akoravno so se vsi udje načelstva zavezali, da bodo vsaj eno leto brezplačno opravljali posojilnične posle. Odstop g. Svetlina se je vzel drage volje na znanje; saij so se ga kmetje že do dobra naveličali. Ker pa niso kmečki udje načelstva takoj spopolnili, so udje nadzorstva, ki pripadajo tako imenovani Narodni stranki, od katerih dva niti nista imela pravice biti v vodstvu, odstavili kmečke ude načelstva, a g. Svetlin je v svoji resnicoljubnosti izjavil, da od načelstva ni nikdar odstopil. Užaljeni kmetje so mu po pravici rekli v obraz, da je to neresnica, na kar si g. Svetlin niti ni upal odgovoriti. Po tem junaškem činu, s katerim je vrgel g. Svetlin najboljše naše kmete iz vodstva posojilnice, se je začel z vsemi silami pripravljati občni zbor, ki bi naj izvolil novo načelstvo; sprejemal je kot zadružnike najhujše Stajerčijance in nemčurje, še celo kikle so mu dobro došle. In tako se je zgodilo, da je občni zbor izvolil v novo načelstvo njega in najbolj zagrizene Stajerčijance, in celo znanega pekelskega Nemca, ki je pri pekelskih občinskih volitvah se pokazal strastnega nasprotnika slovenskega kmeta. Vrlih poljčan-skih kmetov ni mogel nobenega več premotiti, da bi se podali pod njegovo komando, ampak ti so še na dan občnega zbora sklicali ustanovni zbor za novo kmečko posojilnico v Poljčanah, ki že zdaj uspešno delujo celi mesec. Kmetje se z veseljem priglašajo kot zadružniki v prepričanju, da je vodstvo te res slovenske in kmečke posojilnice v izbornih rokah. G. Svetlinu pa želimo v družbi Stajerčijancev, nemčurjev in pa Nemcev prav obilne zabave ter ga zagotovimo, da smo do dobra spoznali njegovo lice in pa njegove besede. Vse, kar očita „Nar. List" g. župniku, ozir. g. kaplanu, je grda laž, ki ima le ta namen, grditi našo res slovensko in res kmečko posojilnico in hvaliti takoimenovano Svetiinovo — a laž ima kratke noge in vrli poljčanski kmetje zdrave možgane. Na druga napade, ki so mogoči le v nenarodnem „Nar. Listu", odgovorimo prihodnjič. G. Svetlinu pa povemo, da na nadaljne njegove napade ne bomo molčali ; vestno bomo poročali o tomboli in krajnošol-skem gospodarstvu, o raznih makolskih in poljčan-skih Mickah, o požarnih agenturah itd., saj imamo gradiva dovolj. m Cogetinci. V naši občini se nam bliža volitev občinskega odbora. Dozdaj smo imeli za župana pravega posilinemško-liberalnega moža g. Holca, kateri nam je na vse mogoče načine delal ovire in zapreke pri vseh volitvah, naj je že potem bilo v državni ali deželni zbor. Sedaj pa, predragi krščansko misleči možje, na noge! Dne 21. novembra udeležite se volitev v polnem številu, ter volite može katoliško narodnega mišljenja, kateri bodo res v čast in korist občini! m Od Sv. Jurija v Slov. gor. se nam poroča: Gospod urednik! Prosimo vas, bodite previdni z dopisi od Sv. Jurija v Slov. gor. Glejte, zadnjič ste imeli vi sramoto, mi pa škodo. Zakaj pa pišete resnico o naših šolskih razmerah, zakaj ste pohvalili gospoda nadučitelja? Prej je on imel baje krasno vero, kakor trdi sam, je vse veroval, kar ste pisali, in je bil velik prijatelj „Slovenskega Gospodarja." Zdaj pa vam ne veruje nič več. Se celo več. Zadnjo številko je deloma raztrgal, in to (javno v krčmi, deloma odnesel s seboj. Ko je poslal krčmar svojo hčerko k njemu, da bi mu vrnil odnešeni del lista, je odgovoril: Jaz sem „Gospodarja" zažgal. To imate zdaj! Vas, gospod nadučitelj Peter Pavlin, pa vljudno vprašamo: Kdo vamj je dal pravico, da smete poškodovati tuje blago? List ni vaš, ampak je last bralnega društfva „Bdinost", in ga društvo pošteno plačuje, da ga svojim udom posojuje. Za društvo vi niste dali niti vinarja. Vi ste hoteli pobirati podpise,, da bi dobil St. Jurij orožnike. Ali mislite zato, da bi gospodje orožniki zasledovali po-žigavce in raztrgavce „Slovenskega Gospodarja"? Vi ste' celo pogumno še društvo kli,cali, naj vas toži radi tega vašega dejanja. Tega društvo ne bo storilo, ker bi vas spravilo v zelo nevaren položaj, v katerega vas pa noče tirati. Pač pa smo bili dolžni, ta vaš čin tem potom celi javnosti razglasiti. Čudne razmere na naši šoli trajajo od časa, odkar ste vi tukaj nadučitelj. Zato se ni čuditi, da ljudstvo tega ne more več prenašati. m „Lnmpacij Vagabund." Dne 17. t. m. se priredi v Narodnem domu v Mariboru veseloigra „Lumpacij Vagabund." Začetek ob 8. uri zvečer. m Št. Ilj V Slovenskih goricah. Na zadnjem občnem zboru „Narodne stranke" j« med drugim povedal njen ge-neraljdr. Kukovec, da se namerava v kratkem snovati pod- odbor „Narodne stranke" za naš jareninski okraj. Nikjer ni sloga tako potrebna kakor tukaj pri nas. Vsakfga, ki bo začel delati zgajo, bomo smatrali za narodnega izdajalca in ga neusmiljeno ožigosali. Gospodje, v tem okraju ne boste s svojo stranko prav nič dosegli. Ali vas še zdaj ni pamet srečala? Ali vam triumti vašega Slekovca v Jarenini ne dajo spati. Mislimo na njegove triumfe pri zadnjih državno-zborskih volitvah. Mogoče da grejo pri volitvah z vami volit vaši hlapci in viničarji — prisiljeni, drug pa noben. Ljudstvo vas že itak pozna in se vam smeje. Na ustanovni shod vašega pododbora pa pridemo vsi zaupniki „Kmečke zveze" za ceh okraj. Bomo vam že osvetlili vaše delovanje proti kmetom in duhovnikom. Na gotovo svidenje! m Kmečka zveza ima v nedeljo dne 17. t. m ob 1 uri popoldne shod v Brezulah pri gosp. Žagovcu. O državnem zboru bo poročal g. državni poslanec Pišek, o Kmečki zvezi posestnik g. Fr Mlakar. Kmetje iz Gorice Podove in Rač pridite na shod! Domačini pa morajo priti vsi! m Fram. Pobegnil je v ponedeljek edein izmed jetnikov, ki rigolijo v Serbaumovem vino* gradu. m Trgovski zabavni vačer v Mariboru. Dne 23. listopada priredi „Slovenski trgovski klub" zabavni večer, na katerem nastopi prvič slovenski salonski orkester iu trgovski kvartet. Po vsporeda prosta zabava. Ptujski okraj. p Poroka. V Ormožu se je poročil dne 10. t. m. g. dr. Milan Geršak, sodni pristav v Ljubljani, z učiteljico gdč. Melito Presker, hčerko deželnosodnega svetnika dr. Ivana Presker v Ormožu. Poročil ju je nevestin stric č. gosp. župnik Karol Presker. p Ptuj. V kleti Cellottija se je razpočil dne 11. t. m. sod karbolineja ter vnel klet. Pri tem se je en delavec hudo opekel. Požarna bramba je zadelala klet, da se je ogenj zadušil. p Veselo gostijo sta obhajala v Cirkovcah Frančišek in Ana Svenšek, rojena Celofiga. Bilo srečno! p V Cirkovcah je umrl dne 9. t. m. g. Jurij Frangež, oče č. šolske sestre Evfrozine, in sorodnik obeh čč. gg. župnikov Pernat. Štiridesetletnemu zvestemu naročniku našega „Slovenskega Gospodarja" želimo, naj počiva v miru! p Zabovci pri Ptuju. Dne 6. t. m. so potegnili pri mlinih iz Drave ostanke gnjilega in razjedenega mrliča, tako da se ni dalo dognati jeli moški ali ženska. Sodnijsko ni bil mrlič ogledan in je bil 7. t. m. pokopan Črez 2 dni so ravno na istem mestu potegnili iz vode črevelj (škorenj) in po tem se da soditi, da je bil mrlič najbrže Janez Cvetko, ki je dne 13. aprila t. 1. v blaznosti — vsled vročinske bolezni — skočil v vodo in utonil. Zna biti bo sedaj komisija kaj gotovega dosrnala. — Fanteka, ki je 5. t. m. v vodo padel, še niso našli. p Št. Janž na Dr. polju. Tukaj so dne 8. t m. potegnili iz Drave truplo 8 letne deklice Antonije Šparovic, ki je 22. m. m. utonila v Mariboru. p Kmetijsko bralno društvo v Dornovi ima v nedeljo t. j. 17. nov. svoj občni zbor v šolskih prostorih po večemicah. p Pri Sv. Lovrencu v SI. gor. se vrši shod čebelarjev dne 17. t. m. po rani mali. Vabijo se vsi za čebelorejo vneti. Govoril bo tudi g. Ju. ančič. Ljutomerski okraj. 1 Sv. Križ pri Ljutomera. Odgovor dopisniku „Narodnega Lista," Omenjeni list je v svoji 48. štev. priobčil dopis človeka, ki radi osebne mržnje m zavisti ter drugih okolnosti napada njemu neljube osebe. Posebno srdito napada g. župnika Veixla. Prvič, da s svojo sestro in materjo le nemški govori; drugič, da daje Julijani Zamuda delež od siromašnih denarjev, katere sta sporočila g. M?nner in g. Vaupotič za župnijske reveže. In resnica? Ni res, da g. Josip Veisel s svojo sestro in materjo le nemški govori; nadalje ni res, da daje Julijani Zamuda delež od siromašnih denarjev. Vsak pameten človek izprevidi, da brez dovoljenja občinskih predstojnikov g. župnik ne more nikomur dajati deležev. Imenovana oseba je dobila le denar, katerega ji je sporočila pokojna župnikova sestra na smrtni postelji. A siromašnega denarja Julijana Zamuda nikdar ni dobila, pa se tudi nI potegovala zanj. Ali more tedaj kateri izmed občinskih predstojnikov to dokazati, kar trdi dopisnik „Na rodnega Lista." 1 Šalinci. Tuje minoli ponedeljek dopolnil osemdeseto leto življenja gosp. Martin Karba, oče gospe dr. Lebarjeve pri Sv. Križu. Starček je duševno še čil m telesno razmeroma kreptk. Dne 18. oktobra mu je umrla dve leti mlajša sestra, udova Brumen ra Krapji. Čez nekoliko dnij potem pa se je od nas ločila njena soeha; tej je bila brana padla na nogo in železo ji je nastrupilo kri, vsled tega smrt. 1 Ljutomer. Gospod dr. Fr. Rosina, odvetnik itd. v Mariboru daroval j« „Podpornemu dru5t*u F-ianc Jožefove iole v Ljutomeru" 20 kron, sakar mu izreka odb r najiskrenejio lahvalo. Slovenjtfiuski okraj. s Belevode. V romarski cerkvi Sv. Križa pri Belihvodah se bo vršil dne 25. novembra, t. j. na Katarinino, sklepčni romarski shod v jubilejnem letu. V ta namen bo že v nodeljo poprej v imenovani cerkvi ob 9. sveto opravilo s slovesnim govorom. Na dan sv. Katarine pa bosta dva sv. opravila in sicer prvo ob 7., drugo pa ob 9. Dne 23., t. j. v soboto, bodo slovesne večernice ob večni luči. s Kmetijsko bralno društvo v Staremtrgu priredi prihodnjo ■nedeljo, due i,. Uu»e-.t)r4 lb07 poliiiriti. jopoidne v prostorih do naače gostilne pri g. Petntu š.lj vo ig o: „CeUjar!« Sarjuina vstopnin» Se vpoiabi v prid precej uoi gi Mignem D.ninig* drnSU»! K obilni udeležbi vabi odbor. Konjiški okraj. k V Spitaliču pri Konjicah je umrla dne 10 t. m. g. Angela Sivka, učiteljeva vdova. Blag ji spomin!' — Blaga rajnica je bila po celem okraju znana in velespoštovana gospa. Od njenih 5 otrok živita še samo dva, namreč Anton kot nadučitelj pri Sv. Juriju ob juž, žel., in Kari kot uradnik v Srbiji. Najprej je umrla edina hči Gelčka, potem Pepi, poštni kontrolor v Mariboru; lani pa najmlajši sin Franček (P. Leo) kot benediktinec v Admontu. Celjski okraj. C Odprto pismo g. Fr. Zupančiču, nadučitelju v St. Rupertu nad Laškem. Ker ste me že pogosto, zlasti zadnji čas, v vseh slovenskih liberalnih časnikih proslavili« na kar vam dosedaj še nisem niti črkice odgovoril, mi bodete že dovolili, da se vam danes za vse vaše ljubeznivosti skupnp zahvalim in tudi jaz vam pomagam do boljše luči, kot ste dosedaj v njej — sovraženi od vseh župljanov razun vam tako srčno udanega šolskega načelnika Mart. Tratnika. Najrajše bi to osebno storil, pa sva žali-bog nekoliko predaleč narazen. Po vašem računu kakih 100 m. Dovolite mi torej to pismeno, da bodo tudi drugi ljudje zvedeli kaj o šentrupertskem tr-pinu-junaku. Na vse vaše neštete napade vam nisem niti enkrat odgovoril — smatral sem to pod svojo častjo — ker so se le moje osebe tičale. Ko pa ste sprevideli, vi tožljivec, (kaj ne, v teh par letih, kar ste tu, ste imeli koliko tožb že, 20 ali 30?, in jih menda tudi ravno toliko zgubili, kaj ne, kar po 4 tožbe naenkrat), ker ste sprevideli,, da je kaplan neobČuten za vse vaše napade, pa bi se tudi ž njim radi tožili, zato ste se vtaknili v katehiziranje, češ, vsaj skupni interes šentrupertskih kaplanov bo menda vendar zagovarjal. Preložili ste mi svojevoljno ure katehiziranja in hoteli takorekoč meni kot katehetu milosti deliti, ali bolje rečeno, najraje bi krščanski nauk svojevoljno popolnoma izbacnili iz šole. Ker se vam nisem podal, zato ste vi, krivec, vložili pritožbo zoper mene na okrajni šolski svet v Laškem in tudi pri preč. kn.-škof. ordinari-jatu v Mariboru, češ, kaplan se ne pokori meni, Šentrupertskemu šolskemu vodju. In kako dosledno vi podpirate s tehtnimi razlogi svoje pritožbe, češ, da ste mj v 2. razredu zato prvo uro mesto druge odločili, ker je ta predmet najtežji. Dosedaj pa ni bil najtežji, ko se je v vašem razredu podučevalo vedno še le tretjo uro, od 11.—12? Prav. Ali pa za prvi razred, v katerega naj prihajam še le tretjo uro, ne veljajo pedagogi-čna načela, ko se otroci s črkami, kaj še le z vsebino, ka.r bojujejo? Glejte in občudujte svojo doslednost ! Trdite tudi, da bi se rad katehiziranja izne-bil, pa tega ne poveste, zakaj< in kako, ker sami ne veste in jaz tudi ne. Kot katehet sem, hvala Bogu, še povsod povoljne uspehe dosegel, kakor so se o tem moji vsakratni predstojniki in tudi sam mil. g. knezoškof izrazili, pa menda Vendar ne s svojo lenobo!? Ali pa ste, g. nadučitelj, ko se tako svetega delate, se pohvalili tudi pri preč. kn.-šk. ordinari-jatu, kaj ste govorili pred svojimi učenci o krščanskem pozdravu: Hvaljen bodi Jezus Kristus!, ko ste ga takorekoč prepovedali, vsaj do gotove meje, za sebe in za čas, ko bodo otroci iz šole izstopili! ? Pravite, da nisem niti enega učenca pripravil na pnvo sv. obhajilo. Tukaj v St. Rupertu ne, pač pa na svoji prejšni štaciji že na belo nedeljo. Tu pa radi tega ne, ker se mi je reklo, da je tukaj prvo sv. obhajilo običajno vsako drugo leto. In zato pravite, da vera peša! No, pri vernem šfentru-pertskem ljudstvu še ne, pač pa je škripnila že pri vas. Koliko vedo ljudje pripovedovati o vaši prejjšni pobožnosti, ko ste redno v cerkev prihajali in roke tako lepo sklenjene držali, kot moji učenci, dasi vas nisem jaz tega učil. Ljudje so o vas prej tole hvalo peli: Naše otroke uči v šoli, nas pa v cerkvi. Zdaj pa vas ni več pri pridigi. To bi se Še dalo razlagati, ker vam je gotovo najin glas z g. župnikom zopern. Bolj čudno pa je, da vas ni nikdar več tudi k sv. maši. V cerkev ste prišli zadnji čas menda le še dvakrat ko ste imeli obisk. Menda molit? Kaj še, malo na glas poklepetal, da sem vas v kaplanijo slišal. G. nadučitelj, kje vera peša? Najbolj pa vas peče to, da so meni St. Ru-perčani občinsko tajništvo poverili. Koliko srčnih vzdihov se vam je že v časnikih izlilo čez pero na potrpežljivi papir. Trdite, da sem komaj čakal, da bi vam to „mastno kost" odgrizel. In vendar vedo vsi župljani in vi tudi, da so mfcni občinski možje zoper mojo voljo to naložili, in, da bi še to uro najraje oddal to službo, ko bi le vedel komu. 2e par-krat sem prosil g. župana, naj si poišče drugega tajnika, pa vedno se izgovarja, da ni razun g. žup- nika in vas — kar tudi vi trdite — nihče sposoben, pa vam je ne da nikdar več. Ce se torej jaz za dobro šentrupertsko ljudstvo žrtvujem, in dostikrat po noči do polnoči delam, imam vaše blatenje po časnikih za plačilo. Pravite, da je občinsko tajništvo „mastna kost." Jaz vem le to, da je kost, ker še nisem beliča za to prejel, imel pa že dosti opravka. Mastna pa taka kost res lahko postane, če si človek na stroške občino vsako stvarico zaračuna, na primer za vrvice, pečatni vosek in luč 3 v na dan. Trdite nadalje, da jaz prižnico za občinske posle uporabljam. Res sem to storil, pa samo enkrat. Ta nesrečni g. E. Schwab, zdravnik v Laškem, ki je že vsako leto toliko župnijskih uradov na led peljal, je nekoč razun občine tudi župnijski urad naprosil — kakor to store vsako leto tudi dru gi gg- bode prišel otrokom koze stavit. To sem jaz siromak v svojo pogubo našel zapisano v oznanilni knjigi, in oznanil. Za vsako drugo stvar pa, ki sem jo za občinski urad na svojo roko oznanil s prižnice. pa prosim dokaza pod pričami, sicer vam, g. nadučitelj, moram reči, da ste in ostanete lažnik, dokler tega ne dokažete. Tudi trdite v svojih pritožbah enkrat, da ste se sami odpovedali tajništvu, drugič pa, da sva vam ga midva z g. župnikom odvzela. Ne eno, ne drugo ni res. Odvzeli so vam ga občinski možje dne 2. junija t. 1. Pa ne zato, ker¡ ste samo par hlapcev iz volilnega imenika izpustili, ampak 76 posestnikov in do 30 doletnih mladeničev in hlapcev. G. nadučitelj, ki poznate toliko doslednosti, kako se že pravi takemu človeku, ki vedoma neresnico govori I Potem pa vi meni laž očitate, ko sem pravil, da sva rojaka — žalibog — ker sem rekel, da sva blizu doma, kar še sedaj trdim in je tudi res — samo eno uro narazen. Zamenjali so le ljudje, ker so mislili, da nemška beseda „Krain" (Kranjjsko) pomeni gorenjsko mesto „Kranj." Od vas bi se pa žd smelo malo več znanja v zemljepisju pričakovati. Pravite nadalje, da se razumem na občinsko tajništvo, kot zajec na boben. Hvala Bogu, še vse uloge sem dobro rešil. Za vaše tajniške grehe pa se še sedaj pokorim, ker prihajajo nazaj vaši spisi kot nepopolni, ali brez podpisa, ali pa ste jih kam zamešali, da jih komaj najdem. Da res nisem kot „pečen tajnik" z neba padel, ne trdim, in da večkrat glede oseb, zlasti, ki jih v tako kratkem času še ne morem vseh poznati, pomoči iščem pri nekdanjem 201etnem tajniku, g. nadučitelju Uraniču v pokoju, tudi priznavam. Sicer pa ta gospod tudi sam pravi, kolikokrat ste vi na njegova vrata potrkali in prosili za tajniške darove. Sva torej pač oba zajca, le da meni še niso dolga ušesa zrasla. Morebiti se to zgodi po zimi vsled hudega mraza. Pa pustiva vse nadaljno, da ne bo predolgo. Saj vas bodo lijudje že iz teh vrstic spoznali zares kot trpina od strani duhovnikov. Vem, da ne bova šla pred sodnijo zaradi tega dopisa, čeravno boste vsaj desetkrat prebrali in podčrtali, kar je po vaših do-slednjih mislih tožljivo. Vi, g. nadučitelj, ' pa tudi veste, kako so vas pri sodniji v Laškem veseli zaradi vaših vednih in neprestanih tožb. Zato vam pa dajejo na znanje po sodnijskemu slugu, da dajte že enkrat mir, ker imajo tamkaj tudi drugih opravil zadosti, in se ne utegnejo samo z vami in vašimi tožbami pečati.. Pri sodniji in že pred več ljudmi ste rekli, da bi vi bili že mirni, ko bi bili tudi drugi. Dragi gospod, jaz sem vam dal do danes mir, in vi meni? Kje je zopet vaša doslednost? Jaz sem tu podpisan, in vi!? Samo v par dopisih. Drugi so brez podpisa, pa vseeno vaši. V „Slovenskem Narodu" pa ste se celo skrili zakrilo vaše žene, če je neka Vita Zupančič res vaša žena, ne sestra. Kolikor je znano, je ona krščena na ime Urša ne Vita. Toliko za danes, kmalu pa še kaj več, saj vi v svoj/i doslednosti itak že prej niste miru dali, kaj še le na ta dopis ! ? Pa pravite, gospod : Kdor prebiva pod stekleno streho, naj ne meče kamenja na soseda! Kaj pravite vi na to, če bi kak učitelj komur rekel: Ce si bova zanaprej dobra, pa lahko sin vsak teden 4 dni iz šole izostane, ali: če mi p&č hitro popraviš, pa lahko otroka doma brez kazni obdržiš, ali: če boš Roša volil, pa ne boš kaznovan, če ne boš otroka v šolo pošilfial. Kaj bi neki rekli predstojniki na postopanje takega učitelja?! In čp bi mu šla trda za kruh in službo, bi se pa zopet ría krščansko ljubezen pri duhovniku izgovarjal, kaj ne? No, Bog je tudi nad 100 let na spreobrnjenje hudobnega ljudstva čakal, nazadnje pa je le prišel vesoljni potop. Ne bilo bi menda kake posebne škode, če bi taka voda tudi do ,vas dosegla in tudi vas vzela s seboj s hriba, na katerem je vedno drugači lep mir in lepa razumnost med ljudmi. Na svidenje! 'Anton Penič, kaplan v St. Rupertu nad Laškem, pošta St. Jurij ob juž. žel., Spodnje-Stajersko c Trbovlje. Po večjih posvetovanjih se je posrečilo sestaviti imenik kandidatov za bodoče občinske volitve, ki bodo sredi prihodnjega meseca. Določenih je za odbor 10 Nemcev, 15 Slovencev, 1 so- cialdemokrat i!}. Namestniki so vsi (12) Slovenci Roš še ostane v odboru, a župan ne bo več Volil-cev je nad 700. L V Braslovčah Je u"irl abiturijent g. Rado-slav aibret. Bog potolaži njegovega očeta starčeka in sestrice. Rajnemu večni mir in pokoj' c Sv. Peter na Medvedovem selu. Pri nas se J*K ZaiT "edeljo vpeljala dekliška Marijina dru-xt * • je Pris'°Pil° že lepo število deklet. - Naše izobraževalno društvo je v nedeljo pričelo s knjižnico Kar prvikrat si je 45 udov izposodilo knjig. Prihodnjo nedeljo priredi društvo po večer-nicah v župnišču svoj prvi podučni shod z jako zanimivim govorom. Pridite, udje, polnoštevilno! Društvena soba je v župnišču. — „.^^Ji c Dobrna- Kam zavede človeka nevednost ob zdravniki -, naj oznani na prižnici, kedaj I S"?/® petolizanje Nemcem, pokazalo se je na^e- ..........- ~ J ■ brin zadnji četrtek. Občina je sklicala volilce, da se izjavijo, aii se naj prosi občinskemu nasvetu, da se proda nekaj občinske zemlje, višje privolitve ali ne Posojilnica namreč hoče pomagati kmetijski podružnici, da pride ta do krvavo potrebnega skla-dibča. In kaj se je zgodilo? Prišli so volilci in glasovali In izid? Za je 330 volilcev, proti 25! Z velikim trudom je nemškutarija nalovila 25 glasov Po vseh sejmih, ki so se vršili v zadnjem času, so nujska i slepi podrepniki znanih hajlovcev, da bi dobili kakega nevedneža; k nekemu volilcu so prišli 4 nemškutarji, a vse ni pomagalo nič. Kakor smo vedeli poprej, je slovensko ljudstvo na Dobrni pokazalo, da razume položaj. Smilijo se nam tisti ki so v nevednosti šli v boj za lačno nemškutarijo. Da sta zaSIa v družbo Hazenpihlovo, Kirbuševo in \Vreggovo tudi Voglar in Culk, je nekaj novega. Ljudje, katerim zaupa Dobrna poučevanje svojih otrok, bi smeli biti bolj previdni. Učitelji proti kmetijski podružnici!! Ce pa Voglar grozi, da bo morala biti nova šola, če pride do prodaje dotične zemlje, mu povemo, da je taka grožnja otročja, Ce bo za to postavna potreba, se bo nova šola stavila, če ne, pa ne. Voglar bo pa zadnji, katerega bomo za to vprašali. Kamen, ki ga je v tej zadevi samovoljne potočil po bregu navzdol, se vali z grozno hitrostjo. — Strašno hud je bil bojda v četrtek neo-ženjen mož Avgust Hazenpihl. Bodemo že pozvedeli, zakaj. Da je Avgust zelo občutljiv v zadnjem času, mu radi verjamemo. Odkar je slovenska trgovina na Dobrni, je njegova štacuna prazna. — Sicer pa nam cel svet lahko verjame, da še Dobrna stoji, četudi je morebiti kak neumen nemškutarček mislil, da bo razpadla v prah, če se 25 ljudi postavi po robu 330 volilcem — poštenjakom. Več prihodnjič! Da imenovani ljudje hočejo zabraniti, da bi kmetiljska podružnica ne dobila potrebnih prostorov, ne pozabimo nikdar! o Sv. Jurij ob Taboru. V živo so zadela poročila „Slovenskega Gospodarja" o delovanju tukajšnjih liberalcev. Začeli so napadati naša gg. župnika in kaplana v „Narodnem Listu", da ona dva dopisujeta „Slov. Gosp." iz St. Jurija. Pravijo, da sta ravnala protipostavno in da hujskata ljudstvo. Ako duhovnik vestno opravlja svojce dolžnosti in da svari in opominja, to ima „Narodni List" in njega dopisun za hujskanje. Mogoče je bil obrekljivi dopi-sun v kaki stvari prizadet (!) in če stopiš mačku na rep, zamijavka, pravi pregovor. Vprašamo vas, kdo je ravnal protipostavno. Kdo je hodil na dr. Povalejeve shode razgrajat, mesto da bi zadostil svoji krščanski dolžnosti in šel k maši? Kdo drugi kot dopisunovi zavezniki! Na kateri strani se je toliko popivalo ob času volitev in celo zastonj, kot iia vaši strani! Dalje imenuje g. župnika zamorca. Liberalni dopisnik naj se le prime za nos in naj pogleda svojo kosmato vest, in svoje vzorno življenje, potem bode kmalu videl, kdo je večji zamorec. Mi smo pa svojima vrlima dušnima pastirjema iz srca hvaležni in jima izrekamo popolno zaupanje. Ti, d' pisun, pa, ako hodiš le iz tega namena v cerkev, da pridigarju strežeš na besede in jih v svojem liberalnem glasilu tako farizejsko zavijaš, je boljše, da ostaneš domia. Nikar ne mislite, da smo mi kmetje tako nezmožni, da bi ne znali poslati kak dopis svojemu listu. Kaj takega si more misliti le od alkohola premagan dopisnik. Kaj mislite, da smo taki buteci. kot so na vaši strani? Sicer pa, če ne bodete mirovali, bodemo zaželi bolfi energično postopati !' c Umrl je v St. Petru v Sav. dol. Janez Dor-nik, nekdanji voznik, v 73. letu svoje starosti. Ni v. m. p.! c Dol. Dne 11. novembra jet tukaji umrl župan g. Franc Peklar. N. v. m. p.! c Smartin v Rožnem dolu. Zakaj vera peša? Morebiti ve kaj o tem organist — naprednjak — nadučitelj Kvac, goreč pristaš Narodne stranke. Iz same napredne narodnosti že nekaj nedelj ne orglja našemu g. kaplanu, ker ta ne odobrava Kvačeve politike. Kvac naj ne misli, da je on v Smartinu vsegamogočen, in naj ne čaka, da bi še imel naš župan enkrat pot k njemu. Ce je za to plačan, naj stori svojo dolžnost, drugače bomo pa drugi zaorg-ljali za Kvaca novo pesem. Smarčani nismo navajeni biti ob nedeljah in praznikih brez orgljanja in Kvac ni edin organist na svetu. Kvaca plačujemo za orgljanje, ne pa za politiko. Torej, Kvac, poboljšaj se! Več faranov. c Sv. Jurii ob juž. žel. Nesramna laž. Kakšne dopisnike ima „Narodni List", pokazala je posebno predzadnja številka. Nek dopisnik mi namreč očita, seveda po ovinkih, kakor da bi jaz neki cerkvi na Botrčnici sporočeni denar zapravil in poživlja zaradi tega kmete, naj nikar ničesar več ne sporočajo v cerkvene namene. Krono svoji hudobiji in lažnjivosti je pa postavil v tem dopisu s tem, da je podpisal nekega poštenega kmeta, kateri ni nikoli z menoj govoril o tej reči, še manj se pa kregal, ki tudi s prisego potrdi, da ni nikoli tega dopisa pisal in tudi ne podpisal, torej od začetka do kon,ca vse zlagano. Za danes samo toliko v pojasnilo! Kmalu bo pa sodnija o tej stvari govorila več in izrekla svojo sodbo. Čestitam „Nar. Listu", da ima tako čedne in resnicoljubne dopisnike. Val. Mifkuš, župnik. c „Katoliško delavsko društvo v Trbovljah" ima v nedeljo dne 17. t. m. ob treh iK>i>old*n v gostilni g. Lust-a (Špsnc) v Trbovljah svoj občni zl>or. Na »borovaniu bo p ■ioč»l o delovanju parlamenta r.aS državni pos'aneo g. dr Iv. B g Št. Jurij ob juž. žel. Hranilnica in posojilnica pri St. Juriju ob juž. žel. z veseljem na-zuanja, da je imela v mesecu oktobru prometa K 106.695 in 13 vin. Od 1. januarja 1907 pa do 31. oktobra 1907 je imela prometa 466.235 K 81 v. V tem času je prejela hranilnih vlog 145.981 K 32 v. Izplačala pa je hranilnih vlog 87.401 K 78 v. Posojil so je dalo 66.148 K 30 v. Vrnilo se je posojil 40.975 K 75 v. Posojilnica in hranilnica se nahaja v svoji hiši pri farni cerkvi in uraduje vsak četrtek od 8 .do 12. dopoldne in tudi vsako nedfeljo do» poldne; za prošnje za posojila, nasvete itd. je društveni tajnik vsak čas na razpolago. Hranilne vloge obrestuje po 454% in jih sprejema od vsakogar. Rentni davek plača hranilnica sama. Posojila daje na poroštvo in vknjižbo po 5%% vsem tistim, ki stanujejo v župnijah St. Jurij, Dramlje, Ponikva, Sv. 51(1, Slivnica in Kalobje. g Na influenci jo zbolelo ved konjev pri 9. topni-čarskem polku v Gradcu. Nekaj konjev je že poginilo. g 10 klg. težko repo SO letos pridelali pri graščini Šabac pri Vrbovcu. Pri tem pa so imeli letos še hudo sušo. Najnovejše novice. Cesar je potrdil postavo zaradi uravnave Pesnice in Hudinje. Gornja Radgona. Cesar je potrdil izvolitev g. Antona Trstenjak načelnikom, in g. Jakoba Zemljič podnačelnikom okrajnega zastopa gornjeradgonskega. Minister goljuf. V Rimu se sedaj vrši obravnava proti nekdanjemu italijanskemu ministru Nasiju. Obdolžen je poneverfjenja, ker je kot minister poneveril denar. Umrla je dne 12. t. m. v Stranicah nadučit. hči gdč. Fr. Arzenšek. V Slatini je umrl trgovec Loschnig. Ustnica uredništva. Loka pri Zidanemmostu: Brez podpisa se na sprejme! tno: Notica je razžaljiva. Šmar- Iilstnlca upravnlitva. Kol. pomočnik, Bizeljsko: Inserat stane za enkrat 60 vinarjev. Trst Line Loterijske številke. Dne 9. novembra 1907. 72 90 6 56 1 48 32 76 88 31 Trine cene v Maribora od 9. novembra 1907. Živila Píenle* rž . . ječmen . oves koran , proso ajda . . seno . . slama 100 kg fižola . . , grah . . leča . . , krompir sir ... , eorovo maslo maslo . . , Speh, svež zelje, kislo repa, kida mleko . . . , smetana, sladka kisla . zelje jajce Ikg 1 lit. 100 glav 1 kom. od K h 23 22 19 18 16 17 19 7 6 50 60 do K h *L. i ¿.W Sr^&Yr- '■ '-ji Podpisani občinski odbor naznanja pretužno vest, da je njegov dolgoletni član gospod Franc Peklar, gostilničar ia večkratni župan na Dolu umrl previden s svetimi zakramenti za umirajoče dne 11. novembra t. 1. ob osmih zvečer v 65. letu svoje starosti. 774 i-i Občinski odbor Dol. Hiša v le Dem trem Stajerskem D& i,rod»j1 obsega: i večji, •r 0 4 manjše, zračne in prijazne s.be, ku- hinjo z dvema Stedilnikama, veža z vodovodom, dve kleti, drvarnica t potrebnimi hlevi, prostran vrt in njiva. Solilo bi najbolje upokojenimi č. g. duhovnikom, ker je v bližini dveii cerkva in raznim pensionintom ali za letavisfe, zadosti gozdov naokoli. Naslov: Fran. Llpuer, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Zleufcxte-vejte xaitory, da se Vam pošlje iltutomui i sad KM» slikami. ^ St 866. Srebrna danska renoatoar «rt ftld. 3-60 St. 822. Srebrna ratea. ta&r ira ta g »«pode 3-50 St 887. Srekru anker ■r», 15 kMMMv, gld. 5, e-cfl dvoja! pakrov gltL O P« SM St 841. Srefcn« aiker »r», drojii pakm, 15 »«.c« kamenov, selo mofia gld. i w OW Garancija re6 let. Blago, ki ne ugaja, v«un« h proti pslii STfltl fi&S&j. Anton Kiffmsnn, Slika 1 pol nar. vaUkcstL "J^, "1*CP " ,rrtnli" J", b klas». Ekspert r ru detel«. !*£axrbor luT. Štajersko. Brzojavka iz Tirolskega!! Slavni v. č. duhovSčini vljudno naznanjam, da pridem na mojem potovar.ju začetka decembra na slovensko Štajersko, in brezplačno obiSčem vsak kraj, kjer bi mojega sveta o cerkveni umetnosti potrebovali, ali kakSno cerkveno delo naročili. Dopisnica zadostuje do 16. t. m., naslov 8t. Dlrich Oroden Tirol, potem: Poste restante Ljubljana, Zagreb, Celje, 'Maribor. Tudi prosim, za sv. Božič. Jeznstke in božične jaslice od 60 K naprej pravočasno naročiti, ker imam letos posebno veliko naročil. Z največjim spoštovanjem vdani Konrad Skdl3, delavnica za cerkveno umetnost 767 (2—1) St. Dlrich Groden Tirol. ■ zajamčeno pristno vino le iz ■ ■ ormoškega okraja, raznih let- ■ ■ nikov, ima veliko množino ■ po nizkih cenah na prodaj Kletar, društvo v Ormožu. Pristnega Ljutomerčana lastnega pridelka letnika 1906 in 1907 prodaje od 60 litrov naprej liter po 52 do 64 vinarjev Ivan Kočevar v Središču. Pošta in železn. postaja Središče. 756 10—2 akademični slikar in učitelj risarstva ?58 sedaj Gradec Muchargasse 33. se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni, proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kascin itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje. Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju registrov«na zadruga z lieouiejeno zavezo posluje od 1. septembra 1907 v svoji uradnici 11 Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo s 472% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama in ga ne zaračuni vložnikom, tako da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K glavnice polnih 4 K 50 v obresti, gjjggr Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se na obrestih kaj zgubilo. Posojila se dajejo le članom, ki pristopijo k zadrugi z deležom po 2 K, kateri je njihova last, in sicer na vknjižbo pri posestvih proti 5%, in 572% in na osebni kredit proti 6% abrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last in jih prenese na svoje ime (konvertira) proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. \ pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno ln hitro rešujejo. Uradni dan je vsak. torek ln petek od S. do 12. ure dopoldne. Pojasnila glede posojil in dragih denarnih operacij pa se dajejo vsak dan razun nedelje med navadnimi uradnimi urami, t. j. od 8. do 12. dopoldne in od B. do gj| 6. popoldne. Za pismena pojasnila naj se priloži v znamkah 20 v za navadno, ozir. 45 v za priporočeno pismo. Poštne |g hranilnice čekovno št. 92.595; položnice za poštno hranilnico so na razp»>Ia$o. N&Selstvo: Anton Cestnik, profesor v Celju, načelnik; Ivin Fon, profesor v Celju, prvi načelnikov namestnik; Franc Samec, posetnik in gostilničar na Ložnici pri Celju, drugi načelnikov namestnik, Jožef Kač, veleposestnik v Bukovemžlaku St. 84; Ivan Karba, posest, v Gaber ju pri Celju, Franc Kmecl, hiSni posestnik v Celju, Peter Kostld, trgovec v Celju, Karol Koželj, posestrik v Bukovem! laku St. 2, Franc Lipovšek, veleposestnik v Medlosru St. 2 Jože! Rebov, posestnik v C-etu St. 9. pri Teha^jah odborniki. N&diirstvo: Bil. gosp. Franc Ogradi, opat v Celja, gg. dr. Ivan Benkovič odvetnik v Brežicah, dr. Lavoslav Gregorec, kanonik pri Novicerkvi, dr. Lndovlk Filipič, odvetnik Celju, Matevž Glinšek, veleposestnik in župan na Gornji Hudinji, Franc Nidcrfer, v Vrbju pri Žalcu, Franc Zdolsek, župnik pri Sv. Juriju ob Taboru. Arlndlrano posestvo * Jarenini z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep sadonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, B minut od cerkve Več se izve pri Antonu Pavatec mizarju T Jarenini ŠtasspU]e b tati čuk», c.odelt za predtisktrtjr, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, flrmposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 8. Lepo, dobro obdelano posestvo se da na tet let v najem. Kje, se izve pri Franc Cukala, trgovcu na GomilBkem. 681 (8—4) Star srebrn denar kakor n. pr. tolarje Marije Terezije, križnike i. t d. kupuje A. Kiffman v Mariboru. 689 Driala sa časopise priporoča sL drustvam v vseh velikosti P. Ko-stič v Celju. 848 Hlapec za govejo živino se takoj sprejme v žu;m se proda ali skupno ali na drobno. Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugo obrt. Popraša se naj pri posestniku Mihaelu Cestniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št 56. 734 (6—2) Pekarija se da v najem pri Sv. Tomažu bi. Ormoža. Več se po-zve pri lastniku Joftef Luei. 735 (8—2) Proda se dobro ohranjen, malo rabljen harmonij (tov. Lenarčič) po nizki ceni. Kupci naj se oglasijo 14 novembra pri županu Šo-reju na Polenšaku pri Ptuju. 745 (8—2) Hiša v Mariboru, MeMjsita cesta štev. 56. se prod« po ceni. Na mesec da najemnike 40 gkt, zraven je lep vrt in stavbišče. 740 (1-2) Kovaškega nienoa, močnega, sprejme Silvester Zebe v Dagotah pri Mariboru. 748 2—2 Tinlčarja išče graščina Žubrinei, ožeujeniga z odraslimi otroci pod ugodnimi pogoji. Pmmme posuibe sprejema gospp Ljub. Sladovič, graščakinja v Zabrincik poH» Vinica (Kranjsko). 754 2—2 Knhariea želi st.it» v kaka» iupnišč«. Naslov pove upravni-štvo tega lista. 7ftt 2—2 ■ala trgovina v malem mestu na Sooduj. Štajerskem se da v nn-jem, od novega leta. 768 2-1 Proda se prostovoljno dobro idoča gostilna, lepo zidana hiša z gospodarskim poslopjem, z opeko krita, z zemljiščem vred na lepem kraju na Teini pri Mariboru številka 104. Primerna cena sa izve tamkaj. 768 2-1 Čevljarskega «Senca iprejme takoj Anton Koren v Mariboru Mflhl-gssse 7. 769 1—1 laMutf se proda trgovska hiša s trafiko in tri orale zemlje za 14000 kron. Ponudbe naj se pošiljajo Alojza Knez v Vo- rau. 75d 3—2 ■lin s posestvo« je v najem. Naslov se izve pri uredništvu. 713 (3-3) Hiša se proda na lepem prijaznem prostoru z velikim vrtom tik cerkve sv. Jožefa pri Mariboru. Naslov pore upravništvo. 710 8—3 Imam okoli 150 h) pristnega vinskega mošta in blizu 400 kg čistega medu. (Schleuderhonig.) Cena moštu po dogovoru, medu do 50 kg po 1 K, nad 50 kg po 90 vin. Opozarjam vse odjemalce, da se zglase kmalu, ker kupci itak radi povprašujejo po izborni letošnji kapljici. Oglasiti se je pri Janezu oegula, veleposestnike v Hlapom cih pošta Juršinci pri Ptuju. 709 (3—8) Novoildana hiša v Mariboru 3 sobe, 2 kuhinji, gospodarsko poslopje s pralno kuhinjo in vodovodom, se po ceni proda. K hiši sp»da še tudi precej velik vrt. Allorheiligengasse štv. 28. I. nadstropje, vrata 9. 718 (8—8) Učenec, poštdiih staršev se sprejme tskoj v špecerijsko trgovino. M. Hočevar, Celje. 721 3-8 Hiša s štirimi stanovanji in malo njivo v Zgornjih Pobiežjah 280 pri Mariboru ob cesti na Brezje se po ceni proda. Praša se pri lastniku ravnotam. 727 (3—2) Pridna prodajalka v konfekcijsko trgovino za gospode, zmožna slovenskega in nemškega jedka in šivanja na strej, se sprejme s 1. januarjem 1908. Ponudbe pod: L. K. Maribor, poste restanto. 732 (6-2) Novo zidana hiša s štirimi stano-veaji in s celim gospodarstvom, sposobna za vsako obrt, 10 minut od Sv. Magdalene, na prijaznem kraju v Lenaugassi 14 v Mariboru, je na prodaj, nese na mesec 74 bon najemnine. Vpraša se pri lastniku Spes-u ravnotam. 723 (2—2) kmetice in dekleta! V moji lekarniški prak.i, katero izvršujem in čes 25 let, posrečilo Be mi je iznajti najboljše sredstvo za rast la«, t. j. Kapilor št II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuj« prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko ns vsako pošto) je: eden lončid 3 K 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da ei vsaka obitelj naroSL Prosim, da se naroči samo Od mene pod naslovom: P. Jurišid, lekarnar, Pakrac, 81*. vonija Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Lepo posestvo, z mlinom, zraven je gostilna s tabaktrafiko in bra-njarijo, 10 oralov imenitne zemlje, velik sadoaosnik se takoj proda ali za kakim mlin z obstoječo vodo zameoi. Položit je 2800 gld. Anton Verbač. občinski tajoik v Dobrenju št. 90. pošta Pesnica. 746 (3-2) , Dčenea, pridnega in čvrstega sprejme takoj Fraae Varh, sodar, Sk>-verygradeč. 747 (2—2) Kamnoseški pomočnik, mlad. de-bro izurjen za grobne spominike se sprejme v delo sa eno leto, naslov Radoslav Gelobič, kipar Ljutomer. 75» 5—2 Priden nčenec se .sprejme v pe-karijo v PoberscherBtrasse Rad vanje pri Mariboru. 778 1—1 Dsn]e se je našlo na veliki cesti od Selnice proti Kamnlci. Kdo ga je zgubil naj se izkaže pri Anton Kavčiču aa ščamici št. 2. Pošta Sv. Ana na Krembergu. 771 1—1 ■ajer s 6 delavukmi močmi se sprtjme za dobro plačo. Predstaviti se je: Veinbaugasse številka 116. Maribor. 766 8-1 Stelaie, pripravne za vsako obrt, se prodajo po zelo nizki ceni. Stehže so še nove, rabile so se samo dve leti. Franjo Bureš, urar v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 88. 764 8-1 Lepo posestvo se da v najem na prijaznem griču četrt ure od župnijske cerkve. Več se poizve pri Neži Godec posestnici. Kameno pri Sv. Juiju ob jui. žel. 772 2-1 Karol Kocijančič - kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, priinice, podobo in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrii, spomenike itd. Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456 menlkov. Kdo gnoji s Tomaževo žlindro mora gnojiti tudi s kajnitom ali Mpo soljo. Ta gnojila prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno H SS iS trgovina z železnino in poljedeljskimi stroji iS iS SS P. Majdič („flUerkui*" Celjr> 3V Poučni spisi in ceniki zastonj. *3M Vinogradniki! L Štajerska traMa zadrega pošta Juršinci pri pfuju ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj. 720 (1) Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtja in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, v h peli siguren. Cena je za 13 steklenic (1 dvanajsto-rica) £5 K franko na vsako pošto po povzetja ali Ce se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurištča, 656 lekarnarja v Pakracu št 201. (Slavonija.) Svoji k svojim! F # flova trgovina Wt nrar, ofcalar in zlatar Mariboru, Teoetthoffovn cesta itev. 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrn sne po najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se točno e n ■ in hitro izvršijo. ■ m a Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovatel) motorjev in strojev Maribor, P%*/fgamme 9, Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo Cllmase Bohsel-moforJI pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1 ■/, do 2'/, vinarja. Ti motoiji se lahko ogledajo v teku pri meni. Karol Sinkovič, 76 Hitopnlk Cllmase Bohael motorjev kotlar Ptuj, Poštna uiioa «bos in MARIBOR, Kaserngasse št, 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše briz|alniee, pri katerih jamči za dobro in trpežno dela Popravki vsake vrste eene In hitre. Kapnjem stari baker, eluk In neslng po aajboljii eeal. ipiw: AOm Lupa diMik lic. Jkb^JútkuMti Pristna samo v izvirnih savojth s imenom Kathr»la*r. Nihfe na] M ne pil moine razburjajoče zrnati kave nemeianel KatalMrJsra Kneippa?a siadna fcava sama se je obnesla za aftjokussvijfco primes, prebavna, redil na la krrotvoro» sp«£i sdr*v}e. tm&SSí^SpM ^mmšm MššM WÉSm Otroke bi bHo Se nav Katbreit kave. C £ 705 9-3 Oznanilo. Naznanjam posestnikom vinogradov, da imam nad 30.000 na suho cepljenih trt na predaj, vse cepljene ma Rip. portalis in sicer: šipon 10.000, laški rizling 9.000, žlahtnina bela in rudeča 6.000, silva-ner 3.000, muškat in trunta 2.000; vse; vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene. Cena je vrsta za v jesen/ odvzete trte 1000 kom. 150 K, za na spomlkd pa 160 K. Kupci se blagovolijo oglasiti za v jesen odvzete trte do 15. novembra, za na spomlad pa dokler '»bo kaj v zalogu Franc MurSič, trtnar in posestnik v Senčaku* p. Juršinci pri Ptuju. Izjava. Jaz podpisani Krajnc Josip mlajši, žalil sem duhovniški stan z grdo besedo; obžalujem to žaljenje in se zahvaljujem gospodoma duhovnikoma v Gornjemgradu, da sta mi žalitev odpustila. V GORNJEMGRADU, dne 9. novembra 1907. 776 l-l__Josip Krajnc. Notarska pisarna c. kr. notarja Bratkoviča v Ptuju, nahaja se od 11. nov. t. 1. naprej v hiši gospe Skraber, na Minoritskem trgu, zraven spodnje lekarne, (apoteke) nasproti sodniji. 765 1-1 Prostovoljna prodaja lepo ležečih vinogradov, s v dobrem stanu stoječim hramom, s prešo, dve kleti, brez ali z vinom vred; nadalje se nahaja tudi blizo vinegradov, s prav primernim hišnim in gospodarskim poslopjem z obširno nasajenim sadonosnikom, dobro obdržana kmečka puša, ki se zraven proda. Vsa posestva merijo približno 23 oralov in ležijo na Kuaeniku, deloma v Jakobskem dolu. Cena zaradi smrti je nizka in se lahko, kakor tudi druge kupne pogodbe zvedo pri g. Špriceju, nadučit. pri Sv. Marjeti ob Pesnici ali pri lastniku Tomažu Reisman v Mariboru. Maribor, dne 8. novembra 1907. Toma£ Reisman, 76S 2-1 lastnik imenovanih posestij in mesar. ona Za zimske obleke, priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo došle volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro suknja za možke. Razven tega tudi največja izbira izgotovljenih oblek za moške in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni. Postrežba točna in strogo solidna. JE. HEPEO, trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom. MARIBOR, BupgplatZ 2. Grajski trg 2. % Maribor Ma Bsipcissjs Sofljin trg trg^i ina 8špecarijskim blagom in semeni priporoča: In Bartheluovo apno za poklaj®, š»rusiie in mlinske kamne vsafce velikosti. Kupuj«1 lepo pšenico po najvišji ceni. 3>. JUojz Sket pozlatar Maribor, Stolni trg 5 M ^ripOroi i Miti dtfittiH«' m ¡UummHto site« e »-irrkvtmf« vmk n (o »trsko tJofo^Ji iM in Restavracija .Narodni dom y Mariboru priporoča sortirati» viea dr. Tsrnsrja, oscbttc čisti mssSkat v gtfikbnloah, ZadravSev Ijatncieržan, dr.Stuhsie» haložao i. dr. = Piva: budljsvlini I« sit ve&elioah tudi aksljsko laško. = i Kabi-ija 8a»o »svežls?! jedili. S petkih In poslnlh dneh morske ribe, i Trgovina z železni«© j J@m» Pmîmm Maribor, 7>Mte meit ? priporoča svojo veliko «aJogo vsakovrstnega orsáj» KC rokometa, vse vrste ïîî««îIm, traver*«, hvM, peči, voiiorod*■> asprsT» Itd. land in 8»»ag «ase«!, »p Vbo po najnižji eeav: Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel trgovino s premogom i in raznimi drčami m za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim imenom naprej. Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. S spoštovanjem lwan Kowa5fčy trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.) Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Aagasse št. 15. Posor, ¡üupgtalcll t Jožef Ulag v Mariboi?«, Te&etkofova oa»U 21, priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo »¡aisiiife.felajta, kakor: velika izber volnene obleko sa jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velika nska zaloga v spletenih in dragih raznovrstnih robcev. Dalje priporoča tudi jako dobre modno «Jtat sa moike obleke. Vsako-vrstne preproga, «jti je in rjuhe, platno U p«ril9, moike in ženske »rile« ter eploh v«« najrazličnejše perilo, — Vse p« eeail Vsled ugodnega nakupa blaga mi Je mogoče prodajati blago lO*/» cenejše kakor drugod. Tovarna za glinske izdelke v Račju izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premiera gline prisaaM najboljše izdelke, kaka?: pateat«TM® iarwmo in vsakovrstno drago strela» opeko, opeke sa aid, z* obok«, ilrasiki, rokoatra. opeke, s» tlak, ksieee eerl itd. po najnižji eeii. ® /a/otf« tudi t Mariboru, Getartka testo, pri ktmetmrju A. BoHor-Ju, « t „Prt s*. Jolefa". t Sera irgivtsa s !fi«a Is premoga IVAN LAMPRECHT MARIBOR, Kw&vk» 138 ofe SlavEi cfesS, za gostilne Taferae. Prodaj« vs&i vtni !<»s&, dr? In premoga., Oene zmerne, postrežba točna. Špecerijska trgoviiut d. Vertnih \ Maribor, Koroška cesta St. 9 l priporoča mojo mUko zalogo Spe- l Voga tur raMSnega vina H3 pmi, Igarija itd. VeKka talog* premoga m drv. Delniška družba združenih piY0?arn Žalec in Laški trg .r IzSioriio pivo v Ljubljani priporoča svoje v sodcih in steklenicah. % i Zaloga pohištva Franca pieferšek. Mojim cenjenim odjemalce» naananjam, da se preselim v Koroško nlioo št. 10 in prosim tudi na novem mestu s» oecjeno zaupanje. Nova trgovina Mahorič & Šeliga • Ptuj e M3?p*tS pošt« !a jtttilss VrsSus j priporočata slav. občinstva svojo j BajMvejže ¡taista i »ega lilags t«? vabita k obitesa® j obiska. POSOJILNICA V MARIBORU ustanovljena 1. 1882. e> Šteje 3000 zadražnlkov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri Ih pol milijona kron. — Stanje posojil: tri nllljone kros, — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4'/o in 4Vi°/o' — Obrestna mera za posojila: 5°/o> 5*/»% za hipotekami, 6®/e za osebni kredit. Reatnl davek plafioje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo so glavnici poluletno brez posebnega naročila. Pisarna Jo v „Narodne« domu". UratSajc se v torkih, sredah, četrtkih In sobotah dopolodne, Izvzemii praznike. FELIKS ROP masaufaktsfi^na t^g^vane v Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo nanafaktarnega blaga za msSke In lanske obleke, vsakovrstnega Snega perila, predpasnikov, žepnih roboev, naglavnih rut, s^avSs itd. Zaloga ssbslh praprog, potia in posteljna ogrinja!«. Najnižje cene! Postrežba točna! m m tu trjiiviiss pri turi ccrkvi v 8lev. BJotrid (podrožaJisa aa fi*jr. Blitrlsl) | pripore^ celejim otersjv. rMličaa « eoiseca: d^ ' jno, traveo itd., galico, | Hčj« tsrah i ' —inija, lopate, kosa, 5. brizfškL. ;. . , i. fiicdro, Si\!eao ter ; OTjTSt, drcii 'j re6i po najnižji ceni. ANTON VIHER stavbeni in nmetni mizar Hengasse i Hiav*§bOI* Heogasse i (v lastni hiši) premam vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši r mjkrajšet* frsu po konkurenčnih cenah, Priporoia se tudi v izdelovanje Solskik in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pofttima ter vseh c trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica : Heugfa.se 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasse 1. Kapljice za želodčni krč. Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žgrje proti trganja. Prav ujbro maailo pri prehlajenja v zglobih in ndih. Ga ca 1 K. f. prull, mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg it. 15. Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi Sel za letošnjo jesen kam drugam blago kapovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufakturnega in modnega blaga na drobno in na debele R Stermecki, Celje, založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene «iudovito nizke. Postrežba strogo solidaa. Nakup neprisiljen Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. XROATt S llNil«1!! S 1 ipauoo m>j8¡ujisAOi od es a edina hrvaška zavaro valnloa, osnovana ci obSire svobodnega In kr. glav.» »sta Zagreba. ,CR0ATIA', osnovana na tm«!ju vzajemnosti, sprejema v savarova^je proti poiai-u in vpepelitvi po bliska nepremičnine vsake vrute: hiie, gospodarska poslcpja, tvornioo, mline itd. t«r pron>«nino, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, bhigo, tito, blago v trgovinah itd. po Jako agoGBib pogojih in Di*klii cenah. Vs» pojasnila d*jo: PodruJsil« .OROATIB' v Trik, Com »L 1. Narodne gestlloa ,Pri požtž' Mar(b«r,Tagetfe®fo?«e»rti4il priporoča vedno 5«že piv», iR-vr»tijs domača <\u ter mraie in tople ¡Mil, Mtr. MtiUru Pohištvo in poste] j ske priprave lastnega izdelovanja Kari Vesiak tapeeirar Karibor, FrelhaBsgasno 1. lwtfjatelj in saložnik: „Katolioko tiskovno druStvo". Odgovorni nrodnik: Forde Leskevar. Tisk tiskarne sv. Cirila 1 Siribora.