Župan Tone Smolnikarje toplo pozdravil nastopajoče in spremljevalce, še posebej pa prve nastopajoče - Pevski zbor OŠ 27. julij Kamnik, ki je s pesmijo odprl 17. državno glasbeno revijo. Kolektivu OŠ 27. julij Kamnik z ravnateljico Mileno Brajer pa gre pohvala za odlično organizacijo.	VERA MEJAČ
Menina letos praznuje 55-letnico obstoja
Ob jubileju predstavljajo novo linijo Prestige in spominski diamant Menina ob letošnjem jubileju (praznuje namreč 55-letnico obstoja) pripravlja predstavitev svojih izdelkov. Prva novost je nova linija krst »Prestige«, v kateri še posebej izstopa vrhunsko oblikovana krsta »Diamant«. Še večja novost, ki jo ponujajo v sodelovanju s švicarskim podjetjem Algordanza, pa je izdelava spominskega diamanta iz pokojnikovega pepela, ki se lahko uporabi kot obesek ali pa vgradi v prstan. »Zanimanje za tovrstno ohranjanje spomina na pokojne se v drugih evropskih državah že povečuje in ker želimo to novost predstaviti tudi na domačem trgu, jo bomo v naslednjih dneh predstavili domači javnosti,« pravi direktor podjetja Jože Homar.
Več na 7. strani.
Turistična brošura Maja se potepa po Kamniškem s ponudbo, oblikovano za otroke in družine, ki jo je pred kratkim izdala Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, je konec minulega tedna zaznamovala prvi otroški festival, poimenovan Majin festival. V petek in soboto, 18. in 19- maja, so si otroci na treh prizoriščih
NAŠ POGOVOR na strani 4
S podžupanom občine Kamnik Rudolfom Pfajfarjem: »V politiko sem se vrnil na podlagi programskih izhodišč«
NE SPREGLEJTE - RAZPISI na straneh 2, 3, 10 in 14
KULTURA IN KOLEDAR PRIREDITEV na straneh 5 in 6
POGLEDI, ZANIMIVOSTI na straneh 10 in 11
ŠPORT na straneh 13 in 14
Aktualno:
V KATERO POKRAJINO SODI OBČINA KAMNIK?
V prejšnji številki Kamniškega občana ste dobili kar precej zanimivih informacij o bodočih slovenskih pokrajinah in regionalizaciji nasploh, tokrat pa pišemo o različnih možnostih vključevanja občine Kamnik v to ali ono pokrajino.
Več na 2. strani.
(pod malim odrom za kavarno Veronika, na Trgu svobode in na Glavnem trgu) ogledali lutkovne predstave, vragolije čarodeja, razstavo starih glasbil ter peli in plesali s priljubljenima pevkama Damjano Golavšek in Romano Krajnčan (na fotografiji).
Vec na 9. strani.	SASA MEJAČ
VSE ZA MOBILNO TELEFONIJO NA ENEM MESTU
•	sklepanje razmerij družbe Mobitel d.d.
•	odkup in prodaja rabljenih aparatov
•	avtoinstalacije, navigacije
•	prodaja mobilnikov
•	avtoakustika	#
•	servis	AvtoAkustika
POSLOVALNICE	www.avtoakustika.si
•DOMŽALE: 031 555 333 * JARŠE: 041 988 988
•KAMNIK: 031 555 2.2.2.	Pooblaščeni ziissoprikcIrdi&fMobite* d,d.
3$
ŠPORT
3S ŠPORT d.0.0. Perovo 25 Sl 1240 Kamnik
Tel: (0)1839 44 04 GSM: 031329 999
DO 33,33% POPUSTA
KUPI 3, PUŠČAJ 2

Q-G
Jakna Haglofs ROČA	Planinski čevlji	Otroško kolo
330 C	179 C	179 €
PRI NAKUPU TREH IZDELKOV VAM NAJCENEJŠEGA PUUARIMUI
Velja za vse izdelke v trgovini, razen koles Canyon. Popusti se ne seštevajo in veljajo do razprodaje zalog.
Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo
V petek, 18. maja, je v Kulturnem domu Kamnik in v Športni dvorani pri OŠ Frana Albrehta potekala 17. državna glasbena revija otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Udeležba je bila izredna - kar 876 nastopajočih in spremljevalcev je prišlo z vseh koncev Slovenije, zato se je prireditev odvijala na dveh prizoriščih.	Več na 12. strani.
OTROŠKI FESTIVAL V KAMNIKU TUDI PRIHODNJE LETO!
... mi imamo...
Mirna naprave
S* 041/631-148 J že za 290 EUR + ddv 3
Maturanti Šolskega centra Rudolfa Maistra so se minuli četrtek, 17. maja, že po tradiciji poslovili od »svojega« mesta, kjer so preživeli pomemben delček življenja. Potem, ko so v avli šole na slovesni prireditvi predali ključ 3. letnikom in se poslovili od profesorjev, so se napotili proti mestu, ki jih je pričakalo v čudoviti, sončni podobi. Po Šutni je odmevala maturantska himna Gaudeamus Igitur. 280 maturantov se je nato prepustilo še zadnjim trenutkom veselja pred zrelostno preizkušnjo - maturo in na Glavnem trgu razigrano zaplesalo četvorko ob zvokih Straussovega Netopirja.
Več na 9. strani	VERA MEJAČ
Naslednja številka Kamniškega občana izide 7. junija. Članke in oglase oddajte do petka, 1. junija; zahvale in oglase pa do srede, 6. junija, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.mejac®siol.net
		Tbdstccva.Uzz na dom.
		Naročila m td.: 040335226
'1	PIZZERIA	
-1 I	CMaj boljša zgodba, v w.abt	vrt	^
	TKpviKccrska. 36, 6K.si.ywlk, td: 0183117 60	
L	CMercnUr center	
V KATERO POKRAJINO SODI OBČINA KAMNIK?
V prejšnji številki Kamniškega občana sem pisal o bodočih slovenskih pokrajinah, osredotočil sem se zlasti na institucionalno obliko pokrajin, vendar pa so me nekateri opozorili, da bi veljalo nekaj napisati tudi o različnih možnostih vključevanja občine Kamnik v to ali ono pokrajino. Še preden pa o tem napišem kaj več, Za širšo predstavo o pokrajinah navajam naloge in pristojnosti, s katerimi se bodo ukvarjale.
S ČIM SE BODO TOREJ UKVARJALE POKRAJINE?
Novoustanovljene pokrajine bodo pristojne za sprejemanje pokrajinskih prostorskih aktov, gradile in vzdrževale bodo pokrajinske ceste, sprejemale programe razvoja gospodarstva in načrtovale politiko spodbujanja razvoja turizma. V pristojnosti pokrajin bo oblikovanje energetskega koncepta pokrajine in koordinacija programov uveljavljanja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Pokrajine bodo zadolžene zagotoviti sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj in stanovanjskih stavb ter ustanovitev pokrajinskega stanovanjskega sklada. Zemljiška regionalna politika in varovanje okolja sta, poleg ukrepov strukturne kmetijske politike regionalnega pomena, tudi del pristojnosti pokrajin.
Pokrajine bodo skrbele za razvoj šolstva, visokega šolstva in športa, sprejemale in izvajale pa bodo tudi programe zdravstvenega varstva, ustanavljale, organizirale in financirale javne bolnišnice in zagotavljale njihovo mrežo na območju pokrajine. Prevzele bodo tudi načrtovanje in organiziranje socialnovarstvenih storitev in programov s področja dela, družine in socialnega varstva. Pokrajine bodo skupaj z državo soustanovile center za socialno delo in zagotavljale dejavnost centrov na svojem območju. Prav tako bodo pokrajine skrbele za kulturne dejavnosti in izvajale ukrepe zaščite in reševanja.
OBČINA KAMNIK VEDNO NA MEJI?
Občina Kamnik je zaradi svoje geografske lege praktično »objekt«, ki ga je tehnično gledano mogoče priključiti v kar pet predvidenih pokrajin. Občina Kamnik je tako lahko del Osrednjeslovenske pokrajine (Ljubljana), del Zasavske pokrajine (Trbovlje), del Gorenjske pokrajine (Kranj), del Savinjsko-Šaleške pokrajine (Velenje), lahko pa Vlada RS usliši tudi želje severno ljubljanskih občin po ustanovitvi Severnoljubljanske pokrajine, ki bi se oblikovala okrog t.i. Podjetne regije, ki združuje občine Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Prednost občine Kamnik pred ostalimi severno-ljubljanskimi občinami je samo ta, da v kolikor vlada ne bo podprla ustanovitev Severnoljubljanske pokrajine, občina Kamnik še vedno lahko zahteva izvedbo referenduma o priključitvi posamezni pokrajini, kar nekatere druge občine ne morejo, saj ne mejijo na dmgo pokrajino.
OSREDNJESLOVENSKA POKRAJINA (Ljubljana)
Občina Kamnik leži v Ljubljanski kotlini, z Ljubljano ima od vseh predvidenih pokrajin najboljše prometne povezave (cesta, železnica, direktne avtobusne linije), z Ljubljano jo veže tudi ogromno zaposlitvenih povezav, saj precejšnje število občanov in občank občine Kamnik dela v Ljubljani. Občina Kamnik je z Ljubljano povezana na številnih področjih, poleg že omenjenih dnevno-migracijskih povezav so tu še gospodarske, kulturne in druge povezave. Potrebno je omeniti, da je precej družbene infrastrukture, ki jo bodo zahtevale pokrajine, znotraj Osrednjeslovenske pokrajine že zagotovljene (bolnišnice, šolski centri,...). Največja bojazen, ki se pojavlja v primem velike Osrednjeslovenske pokrajine z Ljubljano na čelu, je: ali bi občina Kamnik znotraj tako velike pokrajine sploh lahko uveljavljala svoje interese, še zlasti, če vemo, da je politični organ pokrajine, pokrajinski svet, sestavljen tako, da je na podlagi enakega števila volivcev voljeno enako število pokrajinskih svetnikov, kar pomeni, da bi bila praktično polovica pokrajinskih svetnikov iz Ljubljane. Ljubljana bi tako imela veliko politično premoč, ki bi se kazala tako, da bi se pokrajinski svet večinoma posvečal ljubljanskim težavam, kar bi pomenilo, da bi bile številne naše težave prezrte. Poleg vsega že omenjenega bo Ljubljana s svojo nadpovprečno razvitostjo izredno dvigovala kazalnike, na podlagi katerih se bodo delila razvojna sredstva. Zagotovo je, da bo Osrednjeslovenska pokrajina upravičena do najmanj razvojnega denarja.
ZASAVSKA POKRAJINA (Trbovlje)
Če pogledamo z zgodovinskega vidika, ugotovimo, da kraji, ki naj bi jih obsegala Zasavska pokrajina od Kamnika do Trbovelj, nikakor ne sodijo skupaj. Če pogledamo samo nekatera zgodovinska dejstva, ugotovimo, da je Kamnik do leta 1918 sodil pod deželo Kranjsko, Trbovlje pa so sodile pod Štajersko. Če pogledamo še bolj nazaj, ugotovimo, da je Kamnik v času Napoleonove okupacije (1809 - 1813) sodil k francoskim Ilirskim provincam, Trbovlje pa še naprej pod Avstrijo. Kamnik je bil od dmge polovice 19. stoletja pa do sredine 20. stoletja sedež velikega Kamniškega političnega okraja, ki je segal od Trzina do Kamniških Alp in od Vodic do Trojan. V času nemške okupacije je Kamnik spadal pod Koroško (gau Karaten), medtem ko sta bila Zagorje in Trbovlje priključena k Štajerski (gau Steiermark). Če pogledamo še nekatere druge značilnosti ugotovimo, da ima občina Kamnik z mestom Kamnikom dolgo meščansko tradicijo, s Tuhinjsko dolino in ostalimi podeželskimi deli občine pa kmečko tradicijo, medtem ko na drugi strani Trbovlje, Zagorje in Hrastnik predstavljajo mesta z močno delavsko populacijo in rudarsko tradicijo. Občina Kamnik torej s Hrastnikom, Trbovljami in Zagorjem nima praktično nobenih povezav, ne zgodovinskih, ne infrastrukturnih ali kakršnih koli drugih. Zasavska pokrajina od Trbovelj do Kamnika bi pomenila povsem umetno tvorbo, ki bi bila ločena tudi s številnimi naravni pregradami (hribovje). Politični vpliv občine Kamnik znotraj Zasavske pokrajine bi bil sicer neprimerno večji kot v veliki Osrednjeslovenski pokrajini, vendar pa bi številne razvoje in okoljske težave trboveljskega okoliša pomenile predvsem veliko breme celotne Zasavske pokrajine. Poleg že omenjenega pa Zasavski pokrajini manjka še veliko družbene infrastrukture, kar bi prav tako bremenilo pokrajino. Definitivno bi Zasavska pokrajina prejela največ razvojnih sredstev med vsemi naštetimi možnostmi, vendar bi jih najbrž bore malo ostalo v občini Kamnik.
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail:
sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: torek in četrtek od 8. do 12. ure, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 24. 5. 2007.
GORENJSKA POKRAJINA (Kranj)
Trenutno predvidena Gorenjska pokrajina je precej velika, z morebitno priključitvijo občine Kamnik bi se še dodatno povečala, zato se postavlja naslednje vprašanje: kako bi našo priključitev h Gorenjski pokrajini sprejele nekatere »zgornje« Gorenjske občine, ki že sedaj zahtevajo svojo pokrajino.
Ne glede na vse, ima občina Kamnik veliko več skupnega z Gorenjsko pokrajino kot z Zasavsko. S Kranjem in ostalo Gorenjsko nas vežejo predvsem kulturno - narečne in zgodovinske vezi. Kamnik je bil skozi vso zgodovino precej časa v isti upravno - politični enoti kot Kranj. Gorenjska pokrajina za občino Kamnik pomeni definitivno boljšo možnost kot Zasavska pokrajina. S Kranjem imamo na primer relativno dobre prometne povezave, v prometnih konicah je mogoče iz Kamnika priti v Kranj hitreje kot pa v Ljubljano, vendar pa Kamnik nima neposredne železniške povezave s Kranjem. V gospodarskem kontekstu je Kamnik manj vezan na Kranj kot na Ljubljano, vsekakor pa veliko bolj kot na Trbovlje. Če bi se občina Kamnik priključila Gorenjski pokrajini, bi imela, glede na število pokrajinskih svetnikov, večjo težo pri odločanju kot v Osrednjeslovenski pokrajini, vendar manjšo kot v Zasavski. Zaradi nekoliko slabše razvitosti Gorenjske pokrajine bi bili upravičeni do nekoliko več razvojnih sredstev kot v Osrednjeslovenski pokrajini.
SAVINJSKO-ŠALEŠKA POKRAJINA (Velenje)
Priključitev občine Kamnik k Savinjsko-Šaleški pokrajini je sicer realno najmanj verjetna, vendar teoretično povsem mogoča. Občina Kamnik je sicer v precejšnji meri od Savinjsko-Šaleške pokrajine odrezana z gorsko pregrado (Velika planina in Menina planina), vendar pa med območjema obstaja prometna navezava preko Tuhinjske doline do Vranskega in preko Črnivca do Gornjega Grada. Ključna stična točka s Savinjsko-Šaleško pokrajino so definitivno Kamniško - Savinjske Alpe in s tem povezan turizem, pri večini dragih, tako zgodovinskih, kot tudi narečno - etnografskih, pa se povsem razlikujemo. Tudi ta pokrajina bo »obtežena« s problemi industrijskega Velenja. S političnega vidika bi bil glede na število pokrajinskih svetnikov vpliv občine Kamnik v Savinjsko-Šaleški pokrajini relativno velik, vendar pa bi ta vpliv težko uporabljali, saj imamo z omenjeno pokrajino zelo malo skupnih projektov. Priključitev občine Kamnik k Savinjsko-Šaleški pokrajini bi bila zelo nenavadna in bi najbrž služila zgolj za zadovoljitev določenih administrativnih pogojev pri ustanavljanju pokrajine. Zaenkrat se v javnosti ni pojavil niti eden predlog, ki bi občino Kamnik vključeval v Savinjsko-Šaleško pokrajino.
SEVERNOLJUBLJANSKA POKRAJINA (KAMNIK)
Morebitna Severnoljubljanska pokrajina bi vključevala občino Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, odprta pa bi bila še za morebitne druge sosednje občine. Z vidika občine Kamnik bi bila ta pokrajina zagotovo najbolj zanimiva, saj imamo s temi občinami največ skupnega, najpomembnejše pa je, da ima omenjeno področje resnično zelo podobne probleme, ki terjajo skupen način reševanja. Pokrajina bi na tem področju lahko odigrala izredno pomembno vlogo kot institucija, ki bi se uveljavila kot mediator pri reševanju skupnih problemov in hkrati izredno pomembna razvojna vez. Severnoljubljanska pokrajina bi bila popolnoma primerljiva s številnimi drugimi pokrajinami, tako po številu prebivalcev, kot tudi po številnih drugih kazalnikih, prav tako bi bila ta pokrajina po številnih kazalcih ena izmed najbolj uravnoteženih slovenskih pokrajin. Zaenkrat se Severnoljubljanska pokrajina ni pojavila še v nobenem vladnem predlogu, je pa res, da si za takšno pokrajino izredno prizadevajo župani s tega področja. Možnosti, da pride do ustanovitve Severnoljubljanske pokrajine, so sicer majhne, vendar ne nemogoče. Do takšne pokrajine lahko pridemo, če si bo mestna občina Ljubljana izborila status samostojne pokrajine, saj bo potrebno »obljubljanske« občine vključiti v sosednje pokrajine. Seveda pa to ni edini pogoj, drugi pogoj je tudi to, da Vlada Republike Slovenije ne sme preseči končne številke pokrajin, to je 14, kar pa med drugim pomeni tudi to, da se morajo zasavske občine priključiti eni izmed sosednjih pokrajin.
KAJ NA VSE TO PRAVI KAMNIŠKA POLITIKA?
V torek, 15. maja, smo se pri županu Tonetu Smolnikarju zbrali predsedniki političnih strank in vodje svetniških skupin, razpravljali smo o pokrajinah. Cilj srečanja je bil pripraviti stališče do predvidene regionalizacije (»parcelizacije«) Slovenije, ki bo predložen v obravnavo občinskemu svetu občine Kamnik na prvi naslednji seji. Vsi prisotni smo bili enotni, da za občino Kamnik ne pride v poštev Zasavska pokrajina in da je za občino Kamnik najboljša rešitev Severnoljubljanska pokrajina.
MATEJ TONIN
Prejeli smo: o aktualni temi ustanavljanja pokrajin
IZJAVA ZA JAVNOST
V petek, 11.5. 2007, smo se sestali župani občin t.i. Podjetne regije, ki vključuje občine severno od Ljubljane: Domžale, Kamnik, Trzin,Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in se opredelili do najnovejšega predloga Vlade Republike Slovenije o ustanovitvi pokrajin. Ocenili smo, da predlog o vključitvi teh občin v Zasavsko regijo, s sedežem v Trbovljah, nima nobenih utemeljenih osnov, težko bi opredelili kakršnekoli skupne interese, ki bi povezovali severno-ljubljanske z zasavskimi občinami. Pozdravili smo predlog, da se mesto Ljubljana oblikuje kot samostojna pokrajina, medtem ko dosedanje izkušnje povezovanja in dobri rezultati sodelovanja v okviru občin Podjetne regije dokazujejo, da bi bila povezanost v tem okviru najboljša rešitev. Tem občinam bi se v tej pokrajini lahko pridružile tudi nekatere »mejne« občine: Vodice, Dol, Šmartno pri Litiji in morda še katera. Nekateri kolegi župani so takšen interes že izrazili.
Dogovorili smo se tudi, da pozovemo vse poslance Državnega zbora našega območja, da podprejo naša prizadevanja, saj samostojno pokrajino v okviru današnje Podjetne regije lahko utemeljujemo z večino kriterijev, ki izhajajo iz predlagane zakonodaje.
Župani smo podprli tudi pobudo, da bomo o celoviti problematiki uvrščanja naših občin v prihodnje pokrajine oz. o zahtevi po oblikovanju samostojne pokrajine »severno-ljubljanskih občin« razpravljali tudi na skupni seji vseh občinskih svetov.
V imenu županov Podjetne regije Župan Občine Kamnik, Anton Tone Smolnikar
Občina Kamnik na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) objavlja
J AVN I RAZPIS
A)	ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM
1)	Posojila so namenjena mladim družinam za:
-	nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja;
-	za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja;
-	za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava). Opomba: za mlado družino se šteie družina z vsai enim otrokom, v kateri nobeden od staršev v letu 2007 še ne bo dopolnil 37 let.
2)	Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala naslednja merila:
-	stanovanjske razmere;
-	socialni položaj;
-	ekonomski položaj;
-	zdravstvene razmere.
3)	Splošni pogoji, kijih morajo prosilci izpolnjevati:
-	da so državljani Republike Slovenije;
-	da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in da na naslovu dejansko prebivajo;
-	da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik;
-	da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah 196. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03).
Opomba: Primerno stanovanje po Stanovanjskem zakonu je tisto stanovanje, ki ima ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oz. najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.;
-	da so kreditno sposobni.
4)	Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti v celoti izpolnjen. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/ 05 s spremembami), ki znaša 3,55 EUR. Obrazec je prosilcem na voljo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) ali na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik. sj). K vlogi je potrebno priložiti še:
-	pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo (v primeru nakupa stanovanja oz. hiše);
-	veljavno gradbeno dovoljenje;
-	zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt in za katerega se bo uporabilo posojilo (dokument ne sme biti starejši od 30 dni);
-	potrdilo o državljanstvu (pridobi razpisovalec neposredno od pristojnega državnega organa); potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 2006 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo);
-	potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti;
-	predračun načrtovane gradnje oziroma rekonstrukcije in prenove stanovanjske hiše ali stanovanja.
5)	Doba vračanja odobrenega posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo je fiksna 4,0% oz. spremenljiva 3M EURIBOR + 0%. Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca.
Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predračunske vrednosti in števila upravičenih prosilcev.
Posojilo, ki bo dodeljeno prosilcu, ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti za namen, za katerega bo uporabljen.
6)	Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila:
Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, najkasneje do vključno 22. 6. 2007 do 12. ure. Prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane.
Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje župan Občine Kamnik, obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. O odobritvi bo odločala Občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 60 dni po zaključku razpisnega roka.
B)	ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV
Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov.
Doba vračanja odobrenega posojila je 8 let. Obrestna mera za posojilo je fiksna 4,0% oz. spremenljiva 3M EURIBOR + 0%.
Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05 s spremembami), ki znaša 3,55 EUR. Prosilci morajo vlogi na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si) ali v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju), predložiti še:
-	smernice pristojnega Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva ulica 7, Kranj;
-	potrdilo o lastništvu objekta, ki se bo obnavljal in
-	veljavno gradbeno dovoljenje.
Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov.
Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojil je enak kot za posojila mladim družinam.
Dodatne informacije je mogoče pridobiti na oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik (tel.št. 8318-138; ga. Fujan).
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2007 (Uradni list RS, št. 30/07) in 22. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 86/02 in 16/04)
Župan Občine Kamnik objavlja
RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva
1.	PREDMET RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v obliki:
-	subvencioniranja obrestne mere za dodelitev kreditov
-	pospeševanja zaposlovanja
2.	POGOJI IN MERILA, POD KATERIMI SE DODELJUJEJO SREDSTVA
2.1. Subvencioniranje obrestne mere za dodeljevanje kreditov
Subvencioniranje obrestne mere se lahko nameni za materialne in nematerialne investicije. Subvencijo lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev. Višina kredita ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije.
Upravičeni stroški za dodelitev subvencije so:
-	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
-	stroški nakupa, graditve in prenove poslovnih prostorov;
-	stroški nakupa opreme - osnovnih sredstev;
-	stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-how).
Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter majhna in srednje velika podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori in kraj investicije morajo biti na območju občine Kamnik. Subvencije se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev bančne organizacije in določil pravilnika izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite;
-	razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih;
-	opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnost, ki zagotavlja sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces.
Odplačilna doba je 5 let. Trajanje subvencije je 60 mesecev.
Končna obrestna mera za kreditojemalca znaša 2,5 % letno.
Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: z zastavo nepremičnine, premičnin, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev; za samostojne podjetnike obstaja tudi možnost zavarovanja pri zavarovalnici po pogojih zavarovalnice.
Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom.
Vloga mora vsebovati:
-	izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
-	zahtevek za posojilo;
-	dokazilo o plačani upravni taksi;
-	poslovni načrt ali skrajšan investicijski program;
-	izjavo vlagatelja, da za namen razpisa dovoljuje Občini Kamnik pridobitev podatkov iz uradnih evidenc;
•	za samostojne podjetnike
-	EMŠO in davčno številko;
-	izjavo o opravljanju dejavnosti;
-	izjavo o plačanih davkih;
-	potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti;
-	dokumentacijo za namensko porabo kredita;
•	za podjetja
-	matično in davčno številko podjetja;
-	izjavo, da je vpisano v sodni register;
-	zaključni račun za pretekli dve leti.
Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik.
2,2. Pospeševanje zaposlovanja
Pomoč za pospeševanje zaposlovanja se dodeli za:
-	odpiranje novih delovnih mest;
-	pospeševanje samozaposlovanja;
-	zaposlovanje mladih.
Pomoč se dodeli za zaposlovanje ljudi, ki še niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve. Brezposelna oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	je državljan Republike Slovenije;
-	je prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najmanj en mesec pred dnem zaposlitve (razen za prvo zaposlitev);
-	ima stalno prebivališče v občini Kamnik;
■	sedež dejavnosti mora biti v občini Kamnik;
■	da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v obdobju od zaključka za dnjega razpisa (14.6.2006) do zaključka odprtega razpisa.
Pomoč brezposelni osebi za samozaposlitev znaša 20 točk.
Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe na novo delovno mesto za nedoločen čas, ki je bila na Zavodu Republike Slovenije za statistiko prijavljena kot brezposelna oseba znaša 15 točk.
Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe na novo delovno mesto za nedoločen čas, ki ji je to prva zaposlitev, znaša 15 točk. Vrednost točke znaša 42,00 EUR.
V primeru, da višina zaprošenih sredstev presega zagotovljen obseg pomoči za zaposlovanje, se višina odobrenih pomoči oziroma vrednost točke sorazmerno zniža.
Vloga mora vsebovati:
-	izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
-	vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev z obrazložitvijo;
-	EMSO in davčno številko vlagatelja;
-	izjavo vlagatelja, da je prijavljen v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje;
-	izjavo vlagatelja, daje bila brezposelna oseba prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje (razen v primeru prve zaposlitve);
-	izjavo vlagatelja, da za namen razpisa dovoljuje Občini Kamnik pridobitev podatkov iz uradnih evidenc;
-	dokazilo o plačani upravni taksi
-	če je vlagatelj samozaposlenec
-	priglasitveni list ali potrdilo o opravljanju dejavnosti;
-	če je vlagatelj delodajalec
-	izjavo, da je vpisan v sodni register;
-	izjavo o opravljanju dejavnosti;
-	izjavo o plačanih davkih;
-	zaključni račun za pretekli dve leti;
-	pogodbo o zaposlitvi;
Novo odprta delovna mesta in samozaposlitve morajo obstajati vsaj dve leti po prejeti pomoči za ta namen.
3.	POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV
Komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik, prouči vloge, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev.
Posojila odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju banč-ne organizacije, s katero bo Občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil. Po-sojitojemalec sklene z bančno organizacijo posojilno pogodbo najkasneje v roku JO dni od sprejema sklepa o odobritvi. O dokončni odobritvi odloča občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem in banki posreduje v 8 dneh po odločitvi.
4.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN NJIHOVE ODDAJE
no r vlog lah*<0 dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisar-a ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance), na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.gi
Rok za oddajo vlog je 26.6.2007.
Karn°uen,orai? vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na naslov Občina Kamv’/ fn! trg 24 ■ Kamnik ali vložene v sprejemno informacijski pisarni Občine EUR oz 850 SIT 1>’ ^ °dda^ vlog je Potrebno Pečati Upravno takso v višini 3, 55
kni*OCla!nfi.formacije: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in (Alojz 8318-ICHi ali Irena Studen, ,el. 83,8-1071.	Tone Smo“
ŽUPAN OBČINE KAMNIK
f "
Vi sprašujete, župan odgovarja
J.C. sprašuje, ali je podjetje Tisa, ki kuri odpadke, res dobilo obratovalno dovoljenje.
Občinska uprava Občine Kamnik je pred nekaj dnevi prejela odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje. Ne gre za obratovalno dovoljenje, ampak za okoljevarstveno dovoljenje, s katerim se Tisi d.o.o. dovoljuje predelava nenevarnih odpadkov v parnem kotlu EMO-OMNICAL, 9,3 MW v obdobju naslednjih petih let. Nad izdajo okoljevarstvenega dovoljenja smo zgroženi. Občinska uprava, župan in vsi ostali, ki smo že nekaj let dobesedno »na preži«, kar se tiče delovanja omenjene kurilne naprave, in si v skrbi za zdravje prebivalcev v okoliških krajevnih skupnostih, prizadevamo, da bi naprava stalno delovala v skladu z veljavno zakonodajo, težko razumemo, da se je to lahko zgodilo.
Občina Kamnik je na Ministrstvo za okolje in prostor vložila pritožbo zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje. O izdaji okoljevarstvenega dovoljenja in pritožbi je osebno obveščen tudi minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik, ki dobro pozna problematiko. Pričakujemo, da se bo osebno zavzel za to, da bo njegova služba ustrezno odgovorila. V pritožbi navajamo, da Agencija RS za okolje pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja, saj je upoštevala le dokumentacijo, ki jo je predložil vlagatelj - Tisa d.o.o., ki pa ne izkazuje dejanskega stanja in onesnaževanja okolja, kateremu smo priče predvsem okoliški prebivalci, pa tudi ostali občani. Navedli smo argumente, ki to potrjujejo, med drugim smo ponovno opozorili na dejstvo, da je Agencija RS za okolje v obdobju od 14. 9-2005 do 22. 1. 2006 sama na dveh lokacijah na območju Duplice izvajala imisijske meritve onesnaženosti zraka, ki so pokazale, da je bila povprečna dnevna koncentracija kar 43 dni višja od mejne vrednosti koncentracije prašnih delcev PMio, ki znaša 50 gg/m3. V 36 dneh so
merilne naprave izmerile koncentracijo PMio, večjo od 100 gg/m3, štirikrat pa je bila izmerjena maksimalna urna koncentracija celo večja od 200 gg/m3. Samo v 24 dneh povprečna urna koncentracija ni nikoli presegla mejne vrednosti koncentracije prašnih delcev PMio (50 gg/m3). V istem obdobju so se v prisotnosti inšpektorja RS za okolje izvajale tudi emisijske meritve v družbi Piroliza d.o.o. (sedaj Tisa d.o.o.), ki pa so pokazale, da so bila vsa povprečja izmerjenih vrednosti pod mejnimi emisijskimi vrednostmi!? Pri tem je potrebno poudariti, da so tudi meritve, ki jih je v istem obdobju opravljala Agencija RS za okolje, v dneh, ko so se izvajale emisijske meritve v družbi Piroliza, d.o.o. (sedaj Tisa d.o.o.), pokazale, da je bila onesnaženost zraka pod mejnimi imisijskimi vrednostmi. Primerjave, s katerimi je bilo v začetku leta 2006 seznanjeno tudi Ministrstvo za okolje in prostor, so namreč pokazale:
-	Elektro inštitut Milan Vidmar je izvajal meritve emisijskih koncentracij snovi v dimnih plinih na izstopu iz kotla Pirolize d.o.o. (sedaj Tisa d.o.o.) 24. in 25.11.2005; tudi rezultati imisijskih meritev, ki jih je izvajala Agencija RS za okolje 24. in 25.11.2005 kažejo, da so bile v teh dneh koncentracije merjenih parametrov nižje od mejnih vrednosti;
-	Elektro inštitut Milan Vidmar je v Pirolizi d.o.o. (sedaj Tisa d.o.o.) izvajal meritve črnine dimnih plinov 08. 01. 2006; tudi rezultati imisijskih meritev, ki jih je izvajala Agencija RS za okolje 08. 01. 2006 kažejo, da so bile tega dne koncentracije merjenih parametrov nižje od mejnih vrednosti - to je bil celo eden izmed najbolj idealnih dni v štirimesečnem obdobju izvajanja meritev in edini dan v mesecu januarju brez prekoračitve mejnih vrednosti!
Upamo, da bo naša pritožba zdržala, da bo ugodno rešena in da bo v smislu vse strožjih evropskih predpisov tudi naša slovenska zakonodaja prisilha onesnaževalce k razumnemu ravnanju v smislu prilagoditve proizvodnje oz. delovanja naprav tako, da zaradi emisijskih obremenitev ne bo ogroženo zdravje okoliških prebivalcev. Ni naš namen, da se sporna kurilna naprava ukine. Zahtevamo pa, da neprestano, tudi ponoči, med prazniki in ostalimi dela prostimi dnevi deluje po predpisih in v skladu z vsemi potrebnimi dokumenti.
O tej problematiki želim seznaniti tudi najbolj prizadete prebivalce krajevnih skupnosti Duplica, Volčji Potok in Smarca na zboru krajanov vseh treh krajevnih skupnosti, ki bo 4. junija 2007 ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Marije Vere na Duplici.
ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
Odeovor
Naj župan odgovori na prava vprašanja
V rubriki Vi sprašujete, župan odgovarja, v prejšnji izdaji Kamniškega občana, je župan Tone Smolnikar odgovor na vprašanje domnevnega anonimnega bralca izrabil za grob napad na podjetje Calcit. Izjemno težko je odgovarjati na takšen napad, ki temelji na namernem prikrivanju dejstev in neresnicah. Zato je nujno, da je javnost seznanjena tudi z nasprotnimi dejstvi, ki zelo jasno kažejo, da je eden od ciljev napada na Calcit v resnici prikrivanje lastne neaktivnosti in nesposobnosti župana, da prispeva k reševanju problemov. Problemi, predvsem s cesto, so zahtevni in Calcit je bil vedno pripravljen sodelovati pri njihovem reševanju. Podobno velja tudi za druga odprta vprašanja. To kažejo tudi dokumenti in številke. Zato želimo opozoriti na nekaj ključnih dejstev in podatkov, kijih je potrebno poznati in jih želi župan skriti.
1. Zaposleni
VCalcituje zaposlenih skoraj 100 delavcev in večina jih je iz
kamniške občine. Ali koga zares zanimajo zaposleni, njihova socialna varnost, perspektiva njihovih otrok in usoda 100 družin. Se komu zdi zanemarljivo? Obetajo se še nove zaposlitve in s tem tudi novi prispevki za državo in občino. Ali to sploh zanima občino in župana? Izobrazbeni nivo zaposlenih se dviguje, Calcit se z lastnimi močmi razvija v visoko tehnološko firmo, ki bo vedno bolj temeljila na znanju. Ali gospodarski razvoj v Kamniku sploh koga zanima in ali zanima župana?
2. Ceste
Prav zaradi svojih ljudi je Calcit najbolj zainteresiran, da se uredi regionalna cesta Kamnik Stahovica in s tem doseže varnost za svoje ljudi in krajane. O tem pričata najmanj dva dokaza: naše dolgoletne zahteve občini in županu naj vendarle pripravi načrt sanacije ceste, naj se loti tudi pločnikov in ureditve kolesarskih poti. Calcit res ne more biti grešni kozel, ker tega občina ni naredila. Drugo
pomembno dejstvo: kljub temu, da ni običajno, da bi podjetja financirala regionalne ceste, smo jasno povedali, da bomo sofinancirali sanacijo ceste (dokaz je zapisnik sestanka na ministrstvu za promet 6. decembra 2006), vendar pa kljub temu občina do zdaj ni pripravila niti osnovnega projekta. Zakaj župan ne omenja tega sestanka, vsebine dogovora, pripravljenosti Calcita na sodelovanje?Jasno je zakaj: ker bi se potem sesula njegova kritika Calcita in ker ne bi mogel jeze krajanov, ki živijo ob neurejeni cesti, usmerjati samo proti Calcitu.
3.	Koncesija
Calcit plačuje koncesijsko dajatev, kot mu je določila država. Ta znaša skupaj okoli 100.000 evrov. Calcit ni določil svoje koncesije, zato je tudi ne more spreminjati. To je stvar države, ki ima za to opredeljene kriterije. Koncesijska dajatev ne more biti stvar posameznika, če želimo biti pravna država.
Koncesijska dajatev je odvisna tudi od količine. Količina odkopane rudnine se je v letu 2006zmanjšala, saj je strategija Calcita, da izdeluje tehnološko vedno bolj zahtevna polnila in tako zmanjša količine ter s tem dolgoročno zmanjša tudi obremenitve okolja. Zakaj župan to v svojem odgovoru na (svoje) vprašanje zamolči?
4.	Pomoč mladim, športu, šolam, kulturi
Calcit vsako leto nameni za sponzorstva in donacije v kamniški občini prek 240.000 evrov. Naš prispevek dobi poleg odbojkarskega kluba še več kot 25 klubov, šol, kulturnih projektov v občini Kamnik. To je več kot za te namene prispeva sama občina. Zakaj župan sistematično prikriva tudi to dejstvo? Si kdo želi, da se Calcit zaradi pritiskov umakne iz podpore dejavnosti mladih, mladi pa iz športnih terenov rajši v bifeje in gostilne?
5.	Kamnolom
V kamnolomu in okolici Calcit sistematično skrbi za zmanjšanje vseh obremenitev. Zavedamo se namreč, da kamnolom pomeni obremenitev za krajane, vendar ne samo to. O tem pričajo dokazi in številke, in zanimivo, da se nekaterih stvari celo župan ne upa zanikati, na primer zmanjšanja obremenitev okolja zaradi miniranja. Drugi dokazi pa govorijo še o sistematičnem financiranju re-kidtivacije kamnoloma (v letu 2007 načrtujemo ozelenitev na približno 6.000 m2površine na
končni brežini.) V ta projekt smo vložili že preko 240.000 evrov.
Prav tako poteka sistematično širjenje sistema močenja kamnoloma in s tem zmanjševanje prašenja. To so dejstva. Zakaj jih župan prikriva?
6. Krajani in komisija
Konstruktivno in odgovorno sodelovanje s krajani je usmeritev Calcita. Calcit živi s krajem in se zaveda svoje odgovornosti. Zato podpira dejavnosti Krajevnih skupnosti in redno sodeluje v delu posebnega odbora. Odbor za koordinacijo KS in Calcita je sestavljen iz uradnih predstavnikov obeh KS (oba predsednika), krajanov ter predstavnikov Calcita. Dokaz so redni sestanki in sklepi Odbora. Zato je najmanj neprimerno žaliti krajane, ki si prizadevajo za iskanje dobrih rešitev in boljših življenjskih pogojev za vse.
6. Nov obrat
Calcit se je odločil za gradnjo novega obrata popolnoma legalno, v skladu z zazidalnim in razvojnim načrtom ter zaradi možnosti proizvodnje zahtevnejših polnil. Nova linija bo omogočila doseganje višje dodane vrednosti, na drugi strani pa bo v perspektivi pomenila relativno zmanjšanje količin izkopa in s tem tudi vseh obremenitev. Proces mokre predelave v zaprtem krogu lahko imenujemo tudi dokončna ekološka ureditev v skladu z zazidalnim načrtom, saj gre za vrhunsko tehnološko proizvodnjo, ki poleg visoko kakovostnih produktov zmanjšuje tudi morebitne vplive na okolje.
Zaključek:
Nasprotujemo nepotrebnemu zaostrovanju odnosov, ki ne more nadomestiti dela, ki ga tudi občina ni opravila. Calcit kot eno (žal preredkih) kamniških uspešnih podjetij lahko veliko prispeva kamniški občini in to direktno ter posredno. Tega ne smejo skriti ne osebni interesi ali predvolilne politične zamere, saj gre za skupen interes razvoja Kamnika. Umik tožbe proti županu, ki jo omenja župan Tone Smolnikar, je bila dobronamerna gesta s strani Calcita, ki naj bi omogočila sodelovanje in reševanje odprtih problemov. Strategija sovražnega spodkopavanja uspešnega podjetja je bumerang, ki lahko škodi krajanom. Zato odločno zavračamo nenačelne napade župana na Calcit. Takšni napadi lahko resno ogrozijo tudi poslovanje Calcita. Namesto tega predlagamo večjo aktivnost tudi pri iskanju dolgoročnih in celovitih rešitev, ki bodo razvoj v občini spodbujale in ne zavirale.
MATEVŽ KIRN, CALCIT
OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg 24 1240 KAMNIK
VABILO
Na podlagi 49. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) vas vabim na
zbor občanov
iz krajevnih skupnosti Duplica, Šmarca in Volčji Potok, ki bo
v ponedeljek. 4. iuniia 2007. ob 18. uri
v športni telovadnici Osnovne šole Marije Vere na Duplici.
Na zboru občanov bomo spregovorili o odprtih problemih onesnaževanja okolja, ki je na območju navedenih krajevnih skupnosti zelo intenzivno in o možnih ukrepih, ki bi pripomogli k varovanju oz. izboljšanju življenjskih pogojev bivalnega okolja.
Vabljeni!
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN
Pogovor s podžupanom Rudolfom Pfajfarjem
»V politiko sem se vrnil na podlagi programskih izhodišč«
Po lanskoletnih volitvah ima naša občina dva profesionalna podžupana - Rudolfa Pfajfarja in Braneta Goluboviča. Po nekaj mesecih spoznavanja novega delovnega okolja ter področij, ki jih bosta pokrivala, je čas, da njuno delo in projekte, s katerimi se že ukvarjata, kamniški javnosti tudi podrobneje predstavimo. Tokrat smo se pogovarjali z Rudolfom Pfajfarjem, pogovor z Branetom Golubovičem pa bomo pripravili prihodnji mesec. Pfajfar je pristojen za celotno infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo, ceste, ravnanje z odpadki, promet...), sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, v zadnjem času pa se - tako kot celotno občinsko vodstvo - veliko ukvarja tudi s trenutno
Kako napreduje občinsko prevzemanje upravljanja z vaškimi vodovodi - kakšne težave spremljajo ta projekt, v kakšnem stanju so ti vodovodi, koliko sredstev bo potrebnih za njihovo sanacijo in do kdaj bo ta izvedena?
O tej tematiki je treba najprej povedati to, da občini Kamnik tako intenzivno ukvarjanje z vaškimi vodovodi narekujejo lanskoletne spremembe zakonodaje, zaradi česar na občino vse bolj pritiskata zdravstvena inšpekcija in ministrstvo za okolje in prostor. Zato moramo čim prej pripraviti podrobne evidence in analize o stanju voda na celotnem vodovodnem omrežju v občini s poudarkom na vaških vodovodih. Dolžnost občine je redna preskrba vseh občanov s pitno vodo in skrb za njeno neoporečnost. Pri vaških vodovodih pa občina ni izvajala obvezne javne gospodarske službe, zato nismo imeli nadzora nad njimi kljub naši veliki odgovornosti, ki jo zakon predpisuje. Ker naš koncesionar Komunalno podjetje Kamnik do vaških vodovodov ni imel dostopa in ker se pogovori z upravljavci teh vodovodov niso premaknili z mrtve točke, se je občina odločila, da te vodovode po pripravljenem programu in v dogovoru z lastniki, vaškimi odbori in krajani postopoma in z njihovim privoljenjem prevzame v upravljanje. Prva naloga, ki smo si jo zastavili, je ugotoviti, kakšno vodo pijejo občani in za kakšne trajne vire in pretoke gre. Hkrati z analizami vode, ki jih vsi niso opravljali redno, nameravamo ugotoviti tudi to, v kakšnem stanju ti vodovodi sploh so. Na osnovi ugotovitev bomo izdelali prioritetni seznam obnavljanja najbolj dotrajanih. Na tem mestu je treba povedati tudi to, da smo
prvega izmed vaških vodovodov v preteklih dneh tudi že prevzeli - s krajani v KS Gozd smo se namreč dogovorili o prevzemu njihovega vaškega vodovoda. Prevzem bo formalno dokončan v prihodnjem mesecu, ko bodo vsi porabniki namestili tudi števce za porabljeno vodo in bo pripravljena pogodba o prevzemu. Junija se bodo intenzivirali tudi naši pogovori z upravljavci ostalih vodovodov.
Glede na to, da stanje teh vodovodov še ni ugotovljeno, verjetno še ne morete napovedati, koliko sredstev bo treba vložiti v njihovo sanacijo in v kolikšnem času bodo te investicije lahko izvedene?
Ob pregledu stanja vodovodnega omrežja po celotni občini smo ugotovili, da bo tudi pri vodovodih, s katerimi koncesionar že upravlja, treba urediti celo vrsto pomanjkljivosti. Ena izmed teh je tudi to, da precej zemljišč, na katerih stojijo zbiralniki vode, ni v lasti občine, zato ponekod ni možno postaviti zaščitne ograje ali dograjevati. S tem problemom se bo vsekakor treba čim prej spopasti. Zakonski rok, do katerega moramo dokončati z urejanjem vodovodov, je sicer še precej oddaljen (leto 2015 na poselitvenih območjih z manj kot 15000 prebivalci), vendar se pritiski na občino v zvezi z vaškimi vodovodi pojavljajo že sedaj. Še posebej to velja pri gradnji na območjih, ki jih pokrivajo vaški vodovodi, in zahtevkih za pridobitev vodovodnega dovoljenja. Težava je v tem, ker tega dovoljenja nima kdo izdati - Občina Kamnik ga ne more izdati, ker vaški vodovodi niso v njenem upravljanju, drugega organa, ki bi ga lahko izdal, pa ni. Zato je prenos upravljanja vaških vodovodov na občino in pozneje na koncesionarja
Kdo je Rudolf Pfajfar?
Družine Pfajfar kamniški javnosti ni treba posebej predstavljati.' Triinpetdesetletni Rudolf je po izobrazbi višji upravni delavec. Spiva je delal na občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo, kjer je vodil področje vojaških zadev in mobilizacije. Še tesnejše je bilo njegovo sodelovanje z lokalno skupnostjo v drugi polovici osemdesetih, ko je bil pet let sekretar kamniške SZDL. Po razpustitvi te organizacije v začetku devetdesetih seje podal v gospodarstvo - najprej je dve leti vodil kamniško predstavništvo Elektrotehne Elkop, nato pa je ustanovil podjetje Daruna Kamnik, d.o.o., ki se je ukvarjalo s posredovanjem in storitvami, trenutno pa je podjetje v mirovanju. Njegova žena Nadja je zdravnica, specialistka splošne medicine in je zaposlena v kamniškem zdravstvenem domu, sin Damjan pa ravnokar dokončuje doktorski študij ekonomije na ugledni britanski univerzi Cambridge.
Za povratek v lokalno politiko seje Rudolf Pfajfar odločil, ko je videl možnosti, da se da z dobro ekipo, močno voljo, znanjem in kar nekaj izkušnjami za svoj kraj veliko narediti. To pa pomeni veliko odgovornost do programa, ki ga je potrebno skupaj s koalicijo in podpisano koalicijsko pogodbo uresničiti. »Za sodelovanje na listi sem se odločil zato, ker sem podpiral program in prizadevanja župana Toneta Smolnikarja za še hitrejši razvoj občine. Tudi sam sem želel prispevati k uspehu liste na volitvah. Ker je lista Toneta Smolnikarja - Za Kamnik dobila izjemno veliko podporo volivcev, sem sprejel tudi funkcijo podžupana,« pravi Rudolf Pfajfar.
Rudolf Pfajfar, podžupan občine Kamnik: »Pri gradnji kanalizacijskega omrežja ima Komunalno podjetje Kamnik precej težav pri pridobivanju služnostnih pravic. Zato lastnike pozivam, da ne zavirajo izvajanja tega projekta in da pogodbo podpišejo. Ta projekt je velika pridobitev za našo občino, zato bi bila neprecenljiva škoda, če bi projekt propadel.«
nujen, da se izognemo tudi zapletom pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Pričakujemo, da bodo upravljavci teh vodovodov pri tem aktivno sodelovali in nam pomagali. Ko že govoriva o vodovodih, pa je treba povedati še to, da se pripravlja projekt, ki bo predvidel, da bi vzporedno z gradnjo kanalizacije po Tuhinjski dolini lahko položili cevi za povezovanje vaških vodovodov, s čimer bi odpravili težave s pomanjkanjem vode v tistih delih občine, kjer vodni viri v sušnih obdobjih oslabijo.
Kako pa napreduje projekt obnove CČN Domžale - Kamnik, izgradnja manjkajoče kanalizacije in čistilnih naprav - koliko nas bo to stalo in kako daleč so že priprave tega projekta na evropski razpis?
Ta projekt, pri katerem sodeluje več občin in katerega skupna vrednost znaša 48 milijonov evrov, je razdeljen na dva dela. Prvi del projekta (vrednosti nekaj več kot 19 milijonov evrov) obsega obnovo in rekonstrukcijo čistilne naprave, drugi del pa obnovo in izgradnjo manjkajočega zbirnega kanalizacijskega omrežja. Ima izjemen naravovarstveni pomen, zato je projekt prednostno uvrščen v evropski kohezijski sklad. Obnova in dograditev komunalnega omrežja v naši občini (ki je rezervat pitne vode za veliko število ljudi) je pomemben del tega projekta in je ocenjena na enajst milijonov evrov. Od tega bo dve tretjini sredstev prispevala EU, deset odstotkov bomo morali zagotoviti sami, preostanek pa bo prispevala država. V okviru tega projekta se bo kanalizacijsko omrežje gradilo od Stahovice, Tunjic in po celotni Tuhinjski dolini do Kamnika in naprej do CČN. Dokončan naj bi bil do leta 2017, z njim pa bomo pokrili območja občine, kjer na enem hektaru živi več kot 50 občanov. Drugod bo potrebno zgraditi manjše kanalizacijske sisteme z lastnimi čistilnimi napravami. Problemi, s katerim se trenutno soočamo, pa so predvsem povezani s težavami izvajalca projekta (Komunalno podjetje Kamnik) pri pridobivanju služnostnih pravic na projektiranih trasah.
Zato ob tej priložnosti občane pozivam, da storijo vse za podpis in overitev teh pogodb. Ta projekt je namreč za našo občino izjemnega pomena in predstavlja veliko pridobitev za vse nas. Take ugodnosti pri financiranju projekta ne bomo več deležni, zato bi jo bilo škoda zapraviti.
Krajani si lahko proces čiščenja in delovanja Centralne čistilne naprave ogledajo v soboto, 26. maja, od 9 30 do 12.30 ob Dnevu odprtih vrat. Presenečeni bodo, ko bodo videli, kako lahko po trifaznem postopku čiščenja odpadnih voda pridemo do skoraj popolnoma čiste vode. Zelo pomembno je tudi, da kljub obsežni infrastrukturi z ničemer dodatno ne onesnažuje okolja.
Kaj pa je novega v zvezi z gradnjo centra za obdelavo odpadkov v Suhadolah - ali se bodo tja vozili tudi naši odpadki in (če se bodo) koliko bo morala naša občina prispevati h gradnji tega centra?
Deponija odpadkov v Suhadolah je nastala še v času, ko je z odpadki upravljala še vsaka občina zase, danes pa se ravnanja z odpadki lotevamo regijsko, kar je tudi prav. V zadnjem času se na področju obdelave odpadkov razvijajo nove tehnologije, ki so do okolja precej prijaznejše kot nekoč, vseeno pa ljudje centrom za ravnanje z odpadki v svoji bližini še vedno nasprotujejo in jim ne zaupajo. Center, ki se načrtuje v Suhadolah, je projekt občine Komenda, glavni razlog za nasprotovanje javnosti pa je po mojem mnenju v tem, da tehnologija obdelave odpadkov javnosti še ni bila dovolj nazorno predstavljena. Poleg tega ta projekt spremlja še nekaj drugih odprtih vprašanj, med drugim tudi to, kam se bodo odlagali ostanki odpadkov. Nenazadnje pa je vprašanje tudi to, ali je smotrno urejati številne manjše centre za obdelavo odpadkov in nato ostanke voziti na druge lokacije namesto, da bi takšne centre uredili tam, kjer bi lahko ostanke tudi odlagali oziroma sežigali.
Občina Kamnik ima s podjetjem Snaga sklenjeno pogodbo, po kateri lahko odpadke do leta 2009 vozimo na deponijo na Barje. Za odločitev o tem, kam bomo naše odpadke vozili po lem 2009, imamo torej še nekaj časa, na izbiro pa bomo imeli več možnosti, saj podoben center, kot v Suhadolah, načrtujejo tudi na Gorenjskem, možno pa bo tudi, da odpadke še naprej vozimo v Ljubljano. Od podjetja Snaga smo prejeli zagotovila, da so nas po količinah vključili v evropski projekt, kijev pripravi. Za to, da izberemo najboljšo izmed možnosti, ki jih bomo imeli na voljo, imamo torej še nekaj časa in smo trenutno v bistveno boljšem položaju kot občine, ki so odpadke doslej vozile na deponijo v Dobu, ki ni dobila dovoljenja za širitev.
Kakšni pa so načrti občine na cestnem področju, za katerega je letos v proračunu namenjenega precej denarja?
Za zimsko in letno vzdrževanje 450 km javnih in lokalnih cest je potrebno zagotoviti 626.000 evrov. Od tega je približno 130 km še ne-asfaltiranih. Ker vemo, da si občani želijo, da bi jih čim prej asfaltirali, smo razmišljali tudi o tem, da bi občina za asfaltiranje makadamskih cest najela namensko posojilo, ki bi ga odplačevala iz sredstev, ki so sicer namenjena za vzdrževanje teh cest. Tudi brez posojila smo se odločili, da v letu 2007 v občinske ceste in komunalno opremljanje vložimo bistveno več sredstev kot v preteklih letih. Prav to višino bo težko ohraniti zaradi predvidenih manjših prilivov
EVROPSKI PROJEKT NOVEGA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI KAMNIK
Občina Kamnik je skupaj z občinami Cerklje na Gorenjskem, Domžale, Komenda, Mengeš in Trzin pristopila k projektu dograditve in obnove sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, vezanih na CČN Domžale - Kamnik.
S pomočjo koncesionarja, t.j. Komunalno podjetje Kamnik, in podjetja Sl Consulting d.o.o. Ljubljana je bila izdelana študija primernosti projekta za financiranje iz evropskega kohezijskega sklada. Projekt je bil uvrščen na prednostno listo investicij, katere vrednost znaša 11.000.000,00 evrov, od tega bo 6.700.000,00 e,vrov evropskih sredstev, ki se bodo koristila v obdobju 2009-2013.
V naši občini projekt pokriva območje sklopa A - Tunjice, sklop B - Stranje, Godič, Bistričica, Zagorica, Županje njive, Kregarjevo, Zg. in Sp. Stranje, Stolnik in sklop C - Tuhinjska dolina, naselja: Sela, Božično, Znojile, Markovo, Poreber, Hrib, Srednja vas. Loke, Šmartno v Tuhinju, Laze-Cirkuše in pozneje v povezavi s kamniškim omrežjem.
V tej fazi priprav pa so nujno potrebne potrjene služnosti s strani notarja in lastnikov na celotni trasi. Tu pa se pojavljajo težave, saj nekateri lastniki zaradi različnih vzrokov služnostne pogodbe še niso podpisali ali overili in je s tem lahko ogrožen celoten projekt, za katerega si naša občina močno prizadeva. Tudi sredstva, ki so predvidena, ne bodo več na razpolago, zato bi prišlo do daljšega zamika, ki ga je težko predvideti.
Da bi olajšali potek podpisovanja, vas bo Komunalno podjetje Kamnik sprotno obveščalo o možnostih in rokih, da bi podpisi potekali nemoteno. Vse lastnike zemljišč na omenjenih trasah naprošam, da s svojim podpisom prispevajo svoj delež k realizaciji projekta, izredno pomembnega za občino in krajane. Naj vam ne bo odveč stopiti do notarja in overiti podpis.
S samostojnim projektom bo evropska sredstva črpala tudi Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik.
podžupan RUDOLF PFAJFAR
in večjih projektov, ki jih načrtujemo. Pristopiti pa bomo morali tudi k načrtovanju prepotrebne severne obvoznice, dokončati moramo tretji pas med mostovoma, nadaljevati z obnovo Ljubljanske ceste, celo vrsto povezav ob Kamniški Bistrici, vključno s karbonskim mostom in še bi lahko naštevali.
Vaše področje delaje tudi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Kako ocenjujete njihovo aktivnost in kako bi jo lahko še izboljšali?
Moj namen je, da čim prej obiščem vse krajevne skupnosti, saj se želim seznaniti z njihovimi potrebami in problemi ter okrepiti sodelovanje med občino in krajevnimi skupnostmi. Slednje je pri številnih projektih v veliko pomoč občini, zato se bom potrudil, da bo imela občina za krajevne skupnosti in njihove potrebe odslej še več posluha. Ker pa vseh želja in potreb ne bo mogoče uresničiti čez noč, si bom prizadeval, da se želje in potrebe posameznih skupnosti natančno popišejo in razporedijo po pomenu, da bi jih lahko vključili v občinske plane. Še naprej pa bo občina dajala prednost tistim projektom, v katerih je javni interes pred zasebnim, in projektom, iz katerih je razvidno, da so zanje pripravljeni kaj narediti tudi občani sami. Kar pa zadeva aktivnost posameznih krajevnih skupnosti, je treba priznati, da je ta precej odvisna od zagnanosti članov sveta in predsednika krajevne skupnosti. Zato si bom prizadeval, da bodo manj aktivne krajevne skupnosti postale bolj aktivne.
Po najnovejših informacijah bo občina Kamnik sestavni del Zasavske pokrajine s sedežem v Trbovljah. Kaj namerava naša občina storiti, da do tega ne pride?
Kot je bilo napovedano, smo se pred dnevi sestali predsedniki strank in vodje svetniških skupin iz našega občinskega sveta in o
tem oblikovali enotno stališče. Po našem mnenju bi morale biti pokrajine razvojno naravnane, zato si bomo prizadevali, da se občine Podjetne regije povežejo v svojo pokrajino - Severno ljubljansko regijo. Glavni argument je dobro sodelovanje, ki se je med občinami Podjetne regije v preteklih letih že razvilo, medtem ko nas z zasavskimi občinami ne povezujejo interesi in bi težko govorili o neki razvojni naravnanosti. Zato v naši občini menimo, da v to pokrajino enostavno ne sodimo.
Kaj pa, če nam to ne uspe?
V tem primeru bomo kot obmejna občina izkoristili možnost in se z referendumom odločali o priključitvi h kakšni drugi pokrajini - recimo h Gorenjski. Po drugi strani pa si z Ljubljano v nobenem primeru ne želimo regijsko povezati zaradi moči in prevlade njenih interesov.
Pred dnevi so bili javnosti predstavljeni tudi že prvi dokumenti o prostorskem razvoju občine. Čeprav bo o tem v prihodnje verjetno še veliko govora, nas vseeno zanima, kaj že lahko poveste o njih?
Gre za dve študiji (Analizo razvojnih možnosti in Študijo ranljivosti prostora), ki bi ju vsekakor morali upoštevati pri pripravi naših prostorskih dokumentov. Ti dve študiji prikazujeta, na kakšni stopnji prostorskega razvoja je naša občina trenutno in v katero smer se giblje naš prostorski razvoj. Na podlagi teh analiz in razvojnih možnosti moramo opredeliti smernice našega nadaljnjega razvoja. Ob hitrem pregledu teh dokumentov sem ugotovil, da so nekateri trendi v naši občini spodbudni, imamo pa tudi nekaj perečih problemov - eden takšnih je na primer velika vsakodnevna migracija v Ljubljano. Pomembno je torej, da iz teh študij pridobimo podlage za nadaljnje upravljanje s prostorom, pripravljamo zaposlitvene možnosti in ne ponavljamo napak, ki so jih storili drugod.
ZORAN JEREB
Ob zaključku poklicne poti Ivana Pristovnika, dolgoletnega direktorja občinske uprave Občine Kamnik
Pred nekaj dnevi, 30. aprila, nas je natanko po 12. letih vztrajnega in trdega dela z odhodom v zasluženi pokoj zapustil Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave Občine Kamnik, sodelavec in prijatelj, za katerega je brez dvoma mogoče reči, da sodi med vidnejše tvorce slovenske lokalne samouprave. S prevzemom direktorske funkcije v maju 1995je pri prenosu teorije v prakso začel polagati temelje, na podlagi katerih seje ob začetni - več kot skromni kadrovski zasedbi - razvijala tudi lokalna samouprava v kamniški občini. Pri tem je v prvi vrsti posebno pozornost namenil pravnemu urejanju številnih odprtih vprašanj, za katere pogostokrat niti stroka ni prav dobro vedela, kako jih rešiti. Z izjemno energičnostjo in še zlasti s posluhom za argumentirana mnenja drugih je bil pobudnik in vrsto let tudi predsednik stanovske organizacije Združenja tajnikov slovenskih občin. Rezultati Združenja se odražajo v prizadevanjih za sprejem manjkajočih predpisov, kot tudi pri spreminjanju in dopolnjevanju tistih, za katere se je v vsakdanji praksi izkazalo, da so ovira in ne gonilo razvoja lokalne samouprave. Tako, kot v stanovski organizaciji tajnikov oz. direktorjev slovenskih občin, je z enako mero prizadevnosti sodeloval tudi pri delu Skupnosti občin Slovenije, za kar mu je to reprezentativno združenje podelilo posebno priznanje. V imenu Skupnosti slovenskih občin pa je od začetka uvajanja novega plačnega sistema v javnem sektorju sodeloval tudi kot član vladne pogajalske skupine. Izjemnim osebnostnim lastnostim Ivana Pristovnika gre zasluga, da so mu bila odprta vrata pri marsikaterem visokem državnem uradniku, ti pa so se nanj prav tako pogosto obračali, ko so potrebovali konkretno strokovno pomoč.
Sicer pa je tudi sam v dvanajstih letih ustvarjalne poklicne poti Z zgodnjim prihajanjem na delo in pogosto celodnevnim angažiranjem pri reševanju številnih odprtih vprašanj že mnogo pred sedanjo usmeritvijo državne uprave k prijaznejšemu odnosu do državljanov in izboljševanju upravnih storitev s svojim načinom dela dokazoval, na kakšen način je potrebno prisluhniti občanom in jim pomagati pri reševanju njihovih vsakdanjih večjih ali manjših problemov. Vrata njegove direktorske pisarne so bila vsem zainteresiranim vselej na stežaj odprta, s stroko vno podkovanostjo, umirjenostjo in vztrajnostjo pa je znal zgladiti marsikateri konflikt, ki bi zelo verjetno še leta in leta zaposloval pravosodne organe. Prav tako mu gre pomembna zasluga v prizadevanjih Občine Kamnik za prepoznavnost v skupnem evropskem prostoru ter prejemu dveh odmevnih mednarodnih priznanj.
Vsi tisti, ki smo imeli na takšen ali drugačen način čast in priložnost sodelovati z Ivanom Pristovnikom, smo mu za njegovo dvanajstletno trdo delo ter njegovo neizmerno pomoč pri reševanju tako službenih obveznosti kot tudi osebnih težav, nadvse hvaležni. Čeprav z zaključkom aktivne poklicne poti ne bo več čutiti njegove vsakodnevne navzočnosti v naši sredini, pričakujemo, da se bo še naprej intenzivno ukvarjal z nerešenimi vprašanji pri razvoju lokalne samouprave in dokončanju zastavljenih projektov, v katere je vložil izjemno veliko osebne energije. Tako kot doslej - naloge, ki se jih je lotil, je tudi vselej uspešno dokončal!
Anton Tone Smolnikar, župan
\_______________________________________________________J
Pesem fe most, ti povez
Minuli petek, 18. maja, je v dvorani razstavišča Veronika odmevalo od ubranega zborovskega petja. Na tradicionalnem letnem srečanju pod imenom SREČANJE SO-LIDARCEV so nas pevci, tako najmlajši - otroška pevska zbora Cicibani in Vrabčki pod vodstvom zborovodkinje Marinke Aparnik, kot Ženski pevski zbor in Moški pevski zbor, oba pod vodstvom Marka Tirana, popeljali na glasbeno popotovanje, ki so ga spremljale lepe misli in besede pevca Martina Gorenca. Koncertni del
Pesem iz otroških grl pevskih zborov Cicibani in Vrabčki, ki ju vodi zborovodkinja Marinka Aparnik, je še posebej topla in prisrčna.
Ko ima pesem prvo in zadnjo besedo: Ženski pevski zbor Solidarnost pod vodstvom zborovodja Marka Tirana...
... in Moški pevski zbor Solidarnost, ki ga prav tako vodi Marko Tiran. Zbor je za prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture ob letošnjem občinskem prazniku prejel Srebrno priznanje Občine Kamnik.
so zaokrožile pesmi združe-	že v navadi, je bila to pesem	je nadaljevalo ob prijatelj-
nega ženskega in moškega	Domovina naša je svobodna,	skem	pomenku in seveda
pevskega zbora ter skupna	ki jo je uglasbil Kamničan	stalni	spremljevalki - pesmi,
pesem vseh zborov - kot je	Viktor Mihelčič. Srečanje se	VERA MEJAČ
Balet na odru Doma kulture Kamnik
Tik pred prvomajskimi počitnicami se je v Domu kulture Kamnik plesalo: odvil se je prvi letošnji večji javni nastop vseh učenk plesa Glasbene šole Kamnik, kot gostje so nastopili učenci Baletne in Srednje baletne šole iz Ljubljane in skupinica mladih plesalk iz Glasbene šole Radlje ob Dravi.
Plesna predstava se je začela z modernimi plesnimi
točkami ljubljanskih plesalk (v koreografiji Tanje Pavlič), nadaljevala s predstavitvijo razredov mladih nadobudnih kamniških plesalk in plesalk iz Radelj ob Dravi (vse pod mentorstvom Ane Troj n ar), učencev baleta 4. razreda BŠ iz Ljubljane (mentorica Alenka Tomc), 2. letnika SBŠ (mentorica Marinka Ribič) ter z divertissementom iz baleta Gusar, v katerem so
zaplesali maturantje SGBŠ Ljubljana s solistoma Kamni-čanko Leji o Šindrič Pantič in Igorjem Cupkovičem. V drugem delu predstave so ljubljanske plesalke navdušile občinstvo s temperamentnim in dovršeno pripravljenim 3. dejanjem iz baleta Napoti ter Lej la s svojo zapeljivo in radoživo variacijo! Dvorana Doma kulture je bila lepo polna in najmlajše učenke so po svojem nastopu z navdušenim ploskanjem spremljale predstavo iz prvih vrst! To je bilo prvo tovrstno sodelovanje GŠ Kamnik z oddelkom SGBŠ Ljubljana za ples in upam, da se bo nadaljevalo. Vrste baletnih plesalk v Kamniku pa se bodo prav gotovo okrepile. V 1. razred baleta se lahko na podlagi sprejemnega izpita vpišejo tudi učenke, ki bodo jeseni obiskovale 4. razred OŠ in ki niso pred tem obiskovale plesnih pripravnic.
Ana Trojnar
Ljubke baletke Plesne pripravnice 1 Glasbene šole Kamnik.
V Šmarci zadonela pesem dveh zborov
V začetku meseca maja je Kulturno društvo Šmarca v sodelovanju s KPZ Šutna-Kamnik pripravilo prijeten pevski večer v Šmarci. Medse smo povabili Mešani pevski zbor Andraž iz Andraža nad Polzelo, ki se je tako prvič predstavil v kamniški občini.
Zbor deluje že devetnajsto leto in je v svojem širšem okraju znan kot dober in urban sestav, ki rad posega tako po lažji, kot tudi zahtevnejši zborovski literaturi slovenskih in tujih avto-
rjev. Zbor, ki ga že enajsto leto ga vodi Katarina Pustinek Rakar, s pesmijo popestri številne javne kulturne prireditve v domačem kraju in drugod, redno sodeluje na občinski reviji pevskih zborov, vsako leto pa pevci svoje poslušalce nagradijo s samostojnim koncertom in jih neredko presenetijo tudi z različnimi gosti.
Gostje v Andražu nad Polzelo smo bili na prvo majsko soboto pevci KPZ Šutna iz Kamnika. Vsak zbor se je predstavil
s šestimi pesmimi, na koncu pa smo nekaj pesmi zapeli skupaj. Da bi prijetno pevsko druženje »podaljšali«, smo koncert v nedeljo ponovili v šmarski kulturni dvorani in, upamo, navdušili poslušalce.
Komorni pevski zbor Šutna Kamnik, ki ga vodi zborovodja Rok Rakar, letos praznuje deseto obletnico delovanja in pripravlja 2. junija v kamniškem kulturnem domu jubilejni koncert.
TINA TONIN
Razstava likovnih del Bogdana Potnika
Preplet tradicije žlahtne slovenske ljudske umetnosti in modernizma
Kamniški slikar Bogdan Potnik je kamniški in širši slovenski javnosti najbolj poznan po svojih številnih akvarelih, v katerih beleži vtise slovenske krajine, vedute in ljudi, ki tod živijo. Se posebno mu je pri srcu Kamnik z bližnjo okolico, kjer zavzema osrednje mesto Mali grad s planinami v ozadju. Sledi ljubezni do likovnega ustvarjanja, ki mu je Bogdan Potnik posvetil večino prostega časa, ostajajo v številnih risbah, akvarelih in oljnih slikah, grafikah, pa tudi v reliefih, mali plastiki, oblikovanju v bakru in glini ter drugih materialih. Del bogatega ustvarjalnega opusa Bogdana Potnika je v teh dneh na ogled v galeriji Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Razstava je odprta do 1. junija med tednom od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Bogdan Potnik, ki je 6. aprila letos dopolnil 80 let in še vedno z veseljem in neizmerno predanostjo ustvarja, nam je zaupal, da je pričujoča razstava njegova zadnja samostojna razstava, zato jo je simbolično postavil ob 30-letnici prve samostojne razstave v istih prostorih, kot je bila na ogled pred tremi desetletji.
Risanje, slikanje in kiparjenje ga spremljajo že od otroštva. Likovni izraz je izostril ob druženju z likovniki, predvsem pri ex-tem-porih in likovnih kolonijah ter z izpopolnjevanjem pri poklicnih slikarjih. Med drugim je obiskoval tudi znano Sovretovo slikarsko šolo. Leta 1972 je postal član domžalske likovne skupine Petra Lobode, pozneje pa je pristopil v društvo likovnikov v Ljubljani, kjer je lansko leto prejel priznanje častnega člana. Sodeloval je na številnih razstavah matičnega društva, na revijah Likovnih skupin Slovenije, ex temporih, pomembnih razstavah v okviru slikarskih kolonij doma in v tujini. Za svoje bogato delo je prejel več priznanj in nagrad, med njimi kar pet nagrad mednarodnega značaja, in zlato priznanje Občine Kamnik. Kot je povedal, pa mu je med vsemi nagradami najbolj pri srcu posebno priznanje, ki ga je
v lanskem letu prejel za 25 risb - portretov vaščanov Podgore pri Vidmu-Dobrepolje.
Že pokojni kamniški slikar in likovni kritik Dušan Lipovec je Potnikove akvarele opisal kot realistične, v katere pa vnaša močne osebne barvne in včasih tudi ekspresivne poudarke: »Vsvoji tradicionalni maniri je dosegel solidno, včasih kar perfekcioni-stično obvladovanje akvarela. Potnikovo slikarstvo je vsekakor tudi nadaljevanje in ohranjanje realistične tradicije v slovenskem akvarelizmu: od krajinarstva Kamničana Maksa Koželja in figuralike Saše Šantla, do realistično usmerjenih sodobnih likovnikov, Potnikovih umetniških sopotnikov«.
Ob tokratni pregledni razstavi
slik v Domžalah je v programski zloženki prof. dr. Mirko Juterš-ek med drugim zapisal: »Vloga slikarja Bogdana Potnika je ob skrajno modernistični umetniški ustvarjalnosti, ki lovi korak s sodobnimi likovnimi iskanji v svetu, zaradi njegove tipično
ljudske umetniške širine vsekakor vidna in pomembna za podobo sodobnega likovnega življenja Slovenije. »Kot pravi dr. Juteršek, umetniški svet Bogdana Potnika ostaja na treh temeljnih slikarskih tematskih zvrsteh: na krajinarstvu, portretnem slikarstvu ter na tihožitju. Glede na nemirni raziskovalni duh slikarja, ki je s prisvojenim tehnološkim znanjem že zdavnaj presegel meje samorastništva, posega kot ustvarjalen umetnik tudi na področje kiparstva, predvsem reliefnega modeliranja. Vsemu pa je podlaga odlična risba, ki mu pri portretih dovoljuje razpon od podajanja že kar naturalistične resničnosti do deformacij karikature. Glavna njegova slikarska tehnika je akvarel, ki ga mojstr-
sko obvlada, vsebinsko pa išče poglobljeno osebno čustveno sprejemanje okolja. In prav zato so slike Bogdana Potnika ljudem blizu, jih cenijo in jih imajo radi po svojih domovih.
SAŠA MEJAČ
Kamniški slikar Bogdan Potnik razstavlja del svojega bogatega likovnega opusa, ki sta mu osnova predvsem risba in akvarel, v galeriji Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Na fotografiji je ob razstavljenih slikah z naslovom Fefika in Domačija Fefike Mavrin, kiju je ustvaril na prvi slikarski koloniji v Slovenskih Goricah leta 1974, sodita pa med prva dela, s katerimi se je uspešno predstavil širši slovenski javnosti. Zgodbo slik dopolnjuje pismo, ki ga je upodobljena 80-letna kmečka ženica Fefika Mavrin napisala Bogdanu Potniku.
6	24. maja2007	KULTURA IN DEDIŠČINA	___________Kamniški ObČAN
Prepoznavnost Slovencev v vojaških ljudskih pesmih
V četrtek, 26. aprila, na predvečer državnega praznika Dneva upora proti okupatorju, je ob 19-30 v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku potekalo predavanje Kamničanke dr.
Marije Klobčar (Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU) z naslovom »Prepoznavnost Slovencev v vojaških ljudskih pesmih«.
Predavanje, že drugo po vrsti, je organiziralo Društvo sv. Jakoba, ki ga vodi predsednica Marjeta Humar. Predavanje predstavlja povzetek zadnjih znanstvenih spoznanj dr. Klobčarjeve na temo slovenskih ljudskih vojaških pesmi. Ob pripravi študije in spremne besede k zgoščenki Regiment po cesti gre so se ji namreč vojaške pesmi razkrile v drugačni luči, kot je veljalo doslej. V svojem predavanju je zato dr. Klobčarjeva skušala dokazati, da ni upravičen v javnosti sicer zelo uveljavljen stereotip o tem, da so slovenske vojaške pesmi samo otožne, še manj pa je upravičeno mnenje, da ta otožnost izhaja iz podrejene drže Slovencev. Predavanje je bilo na zanimiv način popestreno z diapozitivi in zvočnimi posnetki obravnavanih pesmi.
V	uvodu je dr. Marija Klobčar povedala, da slovenska ljudska vojaška pesem ni le tisti del slovenske ljudske pesemske ustvarjalnosti, ki je vsebinsko povezan z vojnami, s pripravami nanje, s služenjem vojaškega roka in s posledicami tega dogajanja. Na podlagi svojega poznavanja vloge vojaške službe v življenju Slovencev je namreč ugotovila, da podobe teh pesmi niso narekovale le te okoliščine, temveč tudi njihovo življenje v zakulisju vojn in vsega dogajanja, povezanega z njimi. Pri interpretaciji teh pesmi, še bolj pa pri razumevanju njihove spremenljivosti, je zato potrebno upoštevati tudi njihovo živost in spremljajočo se vlogo v vsakdanjem življenju. Prav v tem je tudi novost tega pogleda, ki v slovenski ljudski vojaški pesmi išče novo razmerje med otožnostjo in junaštvom in s tem razkriva tudi drugačno podobo slovenskih vojakov.
To trditev, ki spreminja dosedanje vrednotenje vojaških pesmi, je dr. Klobčarjeva naslonila na predstavitev izbranih pesmi iz zgoščenke Regiment po cesti gre. Predstavila je najstarejše slovenske ljudske vojaške pesmi, ki so nastale v povezavi s turškimi vpadi na slovensko ozemlje. Kljub skromni ohranjenosti tega izročila - sistematično zapisovanje ljudskih pesmi se je začelo šele v 19. stoletju, zato so te pesmi komaj še uspeli zapisati, večinoma brez melodij - te pesmi dokazujejo, da smo Slovenci poznali tudi junaške pesmi. Do najnovejšega časa sta se ohranili dve pripovedni pesmi, povezani z likoma Adama Ravbarja (16. stol.) in Gideona Ernsta von La-udona (18. stol.).
V	isti čas sodijo tudi pesmi, ki ohranjajo spomin na najemniške vojske. Na Slovenskem so bile v
drugi polovici 15. stoletja že stalno navzoče tudi najemniške čete. Iz tega obdobja je npr. pesem »Oj ta vojaški boben«, kar doslej prav tako ni bilo znano.
Veliko prelomnico v vojaški službi je pomenilo obdobje naborni-štva in uvedbe dosmrtne vojaške službe. Ravno v tem času je nastalo
največ slovenskih vojaških pesmi, od katerih smo slišali dve pesmi iz Tuhinjske doline (Paršle so nove novice, Donsje mofrišnojutro) in pesem Vsako nedeljo zjutraj.
Sledilo je obdobje Napoleonovih vojn in Ilirskih provinc. V zgodovino Slovencev sejeta čas zapisal kot čas odločnega upiranja tujemu, ki ga je še vzpodbudilo razočaranje nad francosko oblastjo. Za to obdobje je značilen verz ene od pesmi: »Kajpa nam v Estrajh (Avstriji) fali? Dobre vole smo do zdaj bli.« V času, ko je nastalo največ vojaških pesmi, torej do sredine 19. stoletja, se je nacionalna zavest med preprostimi ljudmi šele porajala, zato otožnost pesmi ni povezana s
podrejenostjo tuji oblasti. Sicer pa dr. Klobčarjeva ugotavlja, da se je v slovenski ljudski vojaški pesmi do danes vendarle ohranila otožna podoba o Napoleonovem času (Vojska po polji gre).
Nato sledi obdobje, ko se je vojaška služba skrajševala in ni bila več dosmrtna. In ravno iz tega časa izvirajo nekatere najotožnejše pesmi. V tem obdobju so se tudi izoblikovale šege v zvezi z naborom. Te šege nasprotujejo tezi o bojazljivosti slovenskih vojakov, saj so izredno poudarjale zvezo med vojaško službo in častjo.
Naslednji mejnik v razvoju slovenskih vojaških pesmi je revolucionarno leto 1848. V tem letu je bila namreč slovenska ljudska vojaška pesem prvič vključena v vojaško godbo,, kar doslej ni bilo znano. Zapis, ki ohranja spomin na ta čas, izpričuje izjemno ponosen pogled na slovensko vojaško izročilo.
Sledi obdobje avstrijskih vojn v severni Italiji. To obdobje z ohra-
njenimi poročili z bojišč (bitka pri Custozi) močno oporeka otožni naravnanosti slovenskih ljudskih vojaških pesmi. Iž tega obdobja je pesem »Radeckije en fajn gospod«, ki je ena od redkih ponosnih vojaških pesmi, ki so se ohranile skozi več rodov.
To se navezuje na eno od ugotovitev dr. Klobčarjeve, do katere je prišla s primerjavo več vojaških pesmi, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih: s tem ko so se dogodki, na katere se navezujejo, časovno odmikali, je bledela tudi aktualnost teh pesmi. Vojaške pesmi, vezane na zgodovinske dogodke, torej niso bile podvržene le splošnim procesom spreminjanja, značilnim za ljudske pesmi, temveč so jih ljudje ob nadomeščanju z aktualnejšimi tudi hitro pozabljali ali pa zavedno ali nezavedno vpletali v nove pesemske pripovedi o vojnah. Tiste junaške pesmi, ki so jih slovenski vojaki v času zapisovanja ljudskih pesmi še peli, pa so bile velikokrat izločene iz zbirk slovenskih ljudskih vojaških pesmi, ker so bile v njih še razpoznavne sledi avtorstva.
Najpomembnejša novost v pogledu na slovensko ljudsko vojaško pesem pa je povezana s prvo svetovno vojno in s snemanjem vojaških pesmi avstrijskih narodov. Snemalec dr. Leo Hajek, ki je leta 1916 s fonografom za dunajski Phonogramm-Archiv med drugim posnel tudi petje slovenskih vojakov, je med petjem vojakov raznih narodov Avstro-Ogrske opazil pomembno razlikovanje. Zapisal je namreč, da južnoslovanski narodi za razloček od drugih narodov najraje pojejo potem, ko zaključijo svoje obveznosti, torej pri počitku, temu pa ustrezajo mirnejše pesmi baladnega značaja.
Ta zapis pri obravnavah slovenske ljudske vojaške pesmi doslej ni bil upoštevan, čeprav je izjemno pomemben. Opozarja namreč na to, da otožnost slovenskih ljudskih vojaških pesmi ne izraža bojazljivosti slovenskih vojakov, temveč pomeni, da so naši vojaki svoje pevske navade iz vsakdanjega življenja prenesli v vojaško okolje. Tudi doma so namreč Slovenci navadno peli po opravljenem delu.
Ob sklepu predavanja je dr. Marija Klobčar predstavila še eno pomembno odkritje, ki se nanaša na pesem-koračnico »Regimentpo
cesti gre«. Taje namreč - v nasprotju z dosedanjim prepričanjem - po izvoru slovenska pesem. To je odkrila na podlagi neke zbirke vojaških pesmi nekdanjih narodov Avstrije, ki je izšla leta 1939. Tam je namreč zapisano, da je prva kitica nemške pesmi z istim naslovom nastala po slovenski vojaški pesmi. Doslej je namreč veljalo prepričanje,da to ni slovenska ljudska pesem in da Slovenci nismo imeli svojih koračnic.
Na koncu naj še omenimo, da je pred kratkim izšla pri Založbi ZRC SAZU posebna zgoščenka (CD) z naslovom »Regiment po cesti gre«, kjer je posnetih 26 slovenskih vojaških pesmi iz Arhiva Glasbenonaro-dopisnega inštituta. Naj naštejemo nekatere: »Holchakermarš«, »Fantje se zbirajo«, »Stoji, stoji tam Beli grad«, »Prišuje taisti dan«, »Triglav marš«, »Fantič sem star komaj 18 let«, »Sonce je tak nizko sjalo«, »Leži, leži ramo polje«, »Vojska po polji gre«, »Radecki je bil m fajn gospod«, »Naš cesar, naš kralj«, »Oj ta vojaški bobm«, »Tam na karpatski gori« (ista melodija in večina vsebine kot v znani partizanski pesmi »Tam na Pugled gori«) in seveda naslovna »Regimentpo cesti gre«. Zgoščenka s kamniškim območjem ni povezana le z vključitvijo treh pesmi iz Tuhinjske doline, temveč tudi s slikovnim gradivom, ki sta ga prispevala Aleš Koželj in dr. Niko Sadnikar.
Kot je zapisala avtorica besedila k zgoščenki dr. Marija Klobčar, izbor pesmi na tej zgoščenki na eni strani razkriva pesemske sledi vojn, ki so se zarisale v spomin naroda, po drugi strani pa upošteva odsev življenja v njih, bodisi tistega, ki je
Težke sive gmote kamnolomov severne VVestfalije skrivajo v svojih plasteh obilo skrivnosti iz pradavnine. Pozoren gledalec opazi, da so te gmote presekane s tanjšimi plastmi nekoliko drugačnega sivega odtenka. Ko to plast začneš pazljivo luščiti, se prikažejo kot iz vesolja prenesene spiralne meglice - ostanki prednikov današnjih sip, hobotnic in kalamarov - amoniti. So vseh velikosti, majhni kot kovanec ali veliki celo kot umivalnik. V okolici vvestfalskega mesta Beckum so plasti s fosili teh bitij izredno bogate. Prav tam je slikar Thomas Stuvve začel svojo raziskovalno pot spoznavanja amonitov.
Thomas Stuvve je mlad, priznani slikar iz Ennigerloha, ki se je že večkrat predstavil nemški publiki z razstavami slik na temo amoniti. O njegovem deluje lokalni kritik gospod VValterTilman zapisal, da je umetnik zelo jasen in pregleden v izražanju zgodb okamenelih bitij, ki jih je našel na svojih raziskovalnih poteh po kamnolomih. Na njegovih slikah je namreč polno labirintov, s katerimi v svojem umetniškem izražanju upodablja bitja iz pradavnine kot večen tok časa. Prav njegovo zadnje delo Daljna dežela (Weites Land) predstavlja globino brez konca.
Zanimanje za davno preteklost je v Thomasu Stuvveju vzbudil oče, ko mu je kot otroku pripovedoval o dinozavrih in drugih bitjih prazgodovine. Najbolj so ga očarali prav amoniti. Ustvaril je bogato zbirko, ki ji dodaja vedno nove primerke. O sebi pravi: »Nisem tipičen zbiratelj fosilov, moj namen je predvsem povedati posamezne zgodbe svojih odkritij in primerkov na slikarski način.«
Likovna tehnika Stuvvejevih slik ni zelo pogosta, je pa znana. Barvne pigmente meša s peskom, tako da dobi barvno maso, ki jo nato z nožem nanaša na trše podlage, kot so lesene plošče ali lepenka. S to tehniko skuša na ploskvi prikazati tretjo dimenzijo, s pomočjo vmešanega peska pa nastajajo zanimive strukture.
Slikar Thomas Stuvve izhaja iz priznane umetniške družine iz nemškega mesta Ennigerloh, s katerim naše mesto Kamnik prijateljsko sodeluje že skoraj dve
bil neposredno povezan z vojnami ali s pripravami nanje, bodisi spominjanja vojnih dogodkov, potem ko je že davno izzvenelo grmenje
desetletji, še zlasti na kulturnem področju. V juniju se bo mladi slikar ob obisku našega mesta s skupino meščanov iz Ennigerloha Kamničanom predstavil v razstavišču Veronika s svojimi
topov. Prav to življenje je namreč določalo o trajnosti teh pesemskih sledi med ljudmi.
DAMJAN HANČIČ
slikami na temo Amoniti v slikarski tehniki, ki bodo obiskovalce razstave gotovo pritegnile k razmišljanju.
MARTA JANEŽIČ
JANA BRATUŽ
‘•>1 www.kd-domzale.si
J
unij
nedelja, 27. maj ob 19:30 GLASBA ZA NAŠE OTROKE
organizira: La Escuelita argentina
petek, 1. junij ob 19:00 Zaključni koncert učencev Zasebne glasbene šole PARNAS
koncert
sreda, 6. junij ob 19:00 Zaključni koncert učencev GLASBENE ŠOLE DOMŽALE
koncert
četrtek, 7. junij ob 20:00 DAŠA PAVLI - violina
koncert učenke Glasbene šole Domžale
sobota, 9. junij ob 19:30 KONCERT MLADIH PEVCEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE
nastopajo: Helena Omrzu, Tadeja Capuder in Janez Kuna var
INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Turistično-informacijski center Kamnik
Tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK tel.: 01/831 12 17, http://www.kam.sik.si
Sreda. 6. iunii. ob 19. uri
Predstavitev knjige TAKO SO ŽIVELI IN KUHALI avtorice Ive Šubelj Kramar
SADOM KULTURE KAMNIK
Tel.: 041/360-399 ali 01/839-76-06.www.domkulture.ora Petek. 25. mar, ob 20. uri
Uroš Potočnik: KAZIMIRJEVE IZBRANE PESMI, za izven.
Sobota. 26. mai. ob 20. uri
PSPD Ura: URIN LETNI KONCERT, za izven
Četrtek. 31. mai. ob 18.30
Glasbena šola Kamnik: ZAKLJUČNI KONCERT
Za izven, vstopnine ni
Petek. 1. iunii. ob 11.30
Občina Kamnik: EKOKMETIJE Z ZDRAVO PREHRANO V VSAK DOM IN VSAKO ŠOLO
Otvoritev razstave v Domu kulture Kamnik, za izven
Sobota. 2. iunii. ob 20. uri
Komorni pevski zbor Šutna: KONCERT OB 10-LETNICI DELOVANJA Za izven, vstopnine ni!
Nedelja. 3. iunii. ob 20. uri
Fani teater: SAŠO HRIBAR V ZADNJI PREDSTAVI
Dobrodelna predstava Leo kluba Kamnik, za izven, vstopnina 15€ (3594,6 SIT)
Torek. 5. iunii. ob 10. uri
Trio Kučma: GLAS, zaključena prireditev za OŠ Frana Albrehta
Četrtek. 7. iunii. ob 16.30
Mestno gledališče Ljubljansko: GLEDALIŠKA URA
Zaključena prireditev za abonma Rudolf
Nedelja. 10. iunii. ob 19.30 uri
KUOD Bayani: LETNA PRODUKCIJA
Za izven, vstopnina 5€ (1198,2 SIT)
ŽA-
JSKD, OBMOČNA IZPOSTAVA KAMNIK
tel. 83 19 830, e-mail: oi.kamnik@iskd.si
Sobota. 26. maia. ob 20. uri - Župnijska cerkev Zgornji Tuhinj
SPOMINSKI KONCERT ob stoletnici smrti rojaka, skladatelja p. ANGELIKA HRIBARJA. Prostovoljni prispevki so namenjeni obnovi orgel v Zg. Tuhinju Sreda. 6. iuniia. ob 20. uri - Galerija Veronika Kamnik Thomas Stuewe: AMONITI V SLIKARSKI TEHNIKI □kovna razstava v okviru kulturnih izmenjav med občinama Kamnik in Ennigerloh.
Dr. Marjanca Klobčar s predsednico društva sv. Jakoba prof. Marjeto Humar.
Sašo Hribar v Zadnji predstavi v Domu kulture Kamnik
Dobrodelni LEO klub Kamnik se je od svoje ustanovitve pred poldrugim letom predstavil Kamniku z več akcijami, s katerimi je pomagal posameznikom in družinam s socialnega obrobja. Od ustanovitve kluba se je s prepoznavnostjo povečalo število članov, mladih Kamničanov in Kamničank, ki so s svojim delom in časom pripravljeni pomagati bližnjim. Nazadnje seje sprejem treh novih članov datumsko pokril z redno aprilsko skupščino kluba, na kateri je bilo izvoljeno novo predsedstvo kluba s predsednico Špelo Bovha. Novi člani so v društvo prinesli nov val elana in navdušenja, ki se bo v prihodnjih dneh v Kamniku še najbolj pokazalo v Domu kulture, ko bodo LEOti organizirali dobrodelno gledališko predstavo Sašo Hribar v Zadnji predstavi, znani tudi kot Radio Ga Ga show. V predstavi nastopajo: Sašo Hribar, Jure Godler, Jure Mastnak, Marjan Šarec in Tilen Artač. Najboljši slovenski imitatorji na zabaven način prikažejo odziv na aktualno nacionalno in mednarodno dogajanje. V dvorani DKK vas bodo nagovorili in razvedrili eminentneži in strokovnjaki ter vam razkrili in vas poučili o marsikateri stvari, ki nemalokrat ostaja skrita ušesom in očem. Nastopajoči člani Fani Teatra so se širokosrčno odpovedali svojim honorarjem, zato bomo s celotnim izkupičkom večera pomagali Ninu Rakoviču.
Dvajsetletnemu Ninu je usoda postavila težak življenjski izziv s cerebralno paralizo, tetraparezo spastiko, hudimi govor-no-jezikovnimi težavami ter bivanjem v manj ugodnih socialno ekonomskih razmerah. Z izkupičkom bomo podprli pogosta popravila komunikatorja, preko katerega Nino vsakodnevno sploh lahko komunicira, in nakup ustreznega prevoznega sredstva, s katerim bo Ninu omogočena in olajšana potreba premagovanja vsakodnevnih obveznih poti.
Vabljeni torej 3. junija ob 20h v Dom kulture Kamnik na poldrugo uro smeha in zabave z razlogom. Pomagajte nam pomagati, s smehom gre vse lažje.
. ___________________________________LEO klub Kamnik
Thomas Stuvve, gost iz nemškega mesta Ennigerloh v razstavišču Veronika
Slikar prastarih bitij - amonitov
Menina letos praznuje 55-letnico obstoja
Ob jubileju predstavljajo novo linijo Prestige in spominski diamant
Menina ob letošnjem jubileju (praznuje namreč 55-letnico obstoja) pripravlja predstavitev svojih izdelkov. Ker se želje svojcev tudi pri ohranjanju spomina na pokojne spreminjajo, so ob jubileju pripravili dve novosti. Prva je nova linija krst »Prestige«, v kateri še posebej izstopa vrhunsko oblikovana krsta »Diamant«. Še večja novost, ki jo ponujajo v sodelovanju s švicarskim podjetjem Algordanza, pa je izdelava spominskega diamanta iz pokojnikovega pepela, ki se lahko uporabi kot obesek ali pa vgradi v prstan. »Zanimanje za tovrstno ohranjanje spomina na pokojne se v drugih evropskih državah že povečuje in ker želimo to novost predstaviti tudi na domačem trgu, jo bomo v naslednjih dneh predstavili domači javnosti,« pravi direktor podjetja Jože Homar.
DELAVNICA »IZDELOVANJE POROČNIH ŠOPKOV«
V Menini že nekaj let poteka intenzivni investicijski cikel, v okviru katerega so najprej robotizirali lakirnico, nato pa so se lotili še posodabljanja ostalih delov proizvodnje. »Lansko leto smo s posebno linijo v strojnem oddelku bistveno povečali pretočnost proizvodnje ter s tem zmanjšali medfazne zaloge ter izboljšali odzivnost na potrebe kupcev. Letos pa bomo z nakupom še ene montažne linije (za sestavljanje italijansko - francoskih modelov) dokončali tudi po-sodobljanje montažnega oddelka. Sredi leta naj bi nova linija že začela obratovati in s tem bomo lažje sledili povečanemu povpraševanju po to-
Vabilo na ogled razstave
Letošnji jubilej bodo v podjetju zaznamovali s tridnevnim programom. Prvi dan bo namenjen njihovim poslovnim partnerjem, drugi vsem zaposlenim, tretji dan - v nedeljo, 27. maja, pa bo v Galeriji Repanšek v Rudniku od 10. do 17. ure na ogled razstava njihovih izdelkov in nagrobnih dodatkov.
Javnosti bodo ob tej priložnosti predstavili tudi dve novosti. Prva novost je linija Presta ki jo sestavlja izbor njihovih najkakovostnejših izdelkov iz preteklih obdobij, sedanjosti in tistih, ki jih serijsko še ne izdelujejo. Druga novost, ki bo prikazana na tej razstavi, pa je izdelava spominskega diamanta, ki ga iz pokojnikovega pepela izdelajo v švicarskem podjetju Algordanza.
vrstnih modelih in še dodatno povečali odzivnost naše proizvodnje na potrebe trga,« pravi Homar. V prihodnjih letih bodo največ pozornosti posvečali organizacijskim izbo-
z večjo fleksibilnostjo lahko tudi zmanjšali zaloge gotovih izdelkov. Skratka povečevanje odzivnosti proizvodnje je osrednji cilj naših trenutnih in tudi prihodnjih investicij,« pravi direktor podjetja in dodaja, da nameravajo povečati tudi proizvodne kapacitete v Srbiji, kjer že nekaj let izdelujejo lepljene plošče.
Osnovni cilj investicij je povečevanje odzivnosti proizvodnje
Čeprav se je investicija v proizvodnjo lepljenih plošč v Vojvodini izkazala za zelo uspešno potezo, nadaljnje selitve podjetja v tujino vsaj zaenkrat ne načrtujejo. »Proizvodnje v tujino nikakor ne bomo preselili, ker se je v Menini doslej akumuliralo veliko
r
,415
razvoj Menine
jsavam, še zlasti skrajševanju nastavitvenih časov strojev m naprav. »To nam bo pomagalo zmanjšati serije, ki jih še lanko rentabilno izdelujemo, s tem pa se bo naša prilagodljivost potrebam naročnikov se P°večala. Poleg tega bomo
Najnovejši dosežek Menine - krsta Diamant (foto: arhiv Menine)
ne samo oblikovalskega, ampak tudi proizvodnega znanja in izkušenj, tega pa ni tako enostavno preseliti v tujino. Namesto tega se bomo še bolj posvečali tehnološkemu raz-
Direktor podjetja Menina d.d. Jože Homar: »Menina ob letošnjem jubileju - 55-Ietnici obstoja pripravlja predstavitev svojih izdelkov in novosti. Občane vabim, da si v nedeljo, 27. maja, med 10. in 17. uro v Galeriji Repanšek v Rudniku, ogledajo razstavo naših najnovejših dosežkov.« (foto: Zoran Jereb)
nejšim delom. Toda mi smo si s kakovostnimi izdelki ustvarili ugledno blagovno znamko, ki pa je s selitvijo proizvodnje v tujino ne želimo ogrožati. Znanje, ki ga imamo, mora namreč prodreti v praktično vse pore podjetja, do vsakega zaposlenega - od vodstva pa vse do proizvodnje. Nekateri naši konkurenti so svojo proizvodnjo že preselili v tujino, vendar se je to kmalu izkazalo za ne najboljšo potezo.«
Menina doma proda petino proizvodnje, štiri petine pa jo izvozi. »Predvsem smo se usmerili na zahodnoevropske trge, med katerimi je najpomembnejši še vedno nemški, kjer naša prodaja ves čas narašča. Sledijo mu madžarski, hrvaški, belgijski, slovaški, angleški in švicarski trg. V zadnjih letih uspešno povečujemo prodajo na francoskem trgu, v prihodnje pa veliko pričakujemo tudi od italijanskega. Pomembno je tudi, da naš položaj na praktično vseh naštetih trgih utrjujemo, saj se zaradi vse hujše konkurence število izdelovalcev pogrebne opreme v Evropi počasi zmanjšuje, vzrok za to pa ni samo predrago delo ampak tudi zaostajanje v razvoju,« pravi Jože Homar in dodaja, da Menina s svojimi dosežki določa trende in postavlja merila za konkurente.
ZORAN JEREB
Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev OOZ Kamnik pod vodstvom cvetličarke Jakupak Natalije s.p, (Cvetličarna Lokvanj) je izpolnila obljubo o nadaljevanju usposabljanja cvetličarjev v izdelovanju cvetličnih aranžmajev. Tokrat je žalni floristiki sledila delavnica v izdelovanju poročnih šopkov. Ženini in neveste so na »veliki dan« izjemni v svojem izgledu, ki ga zaokrožuje šopek. Vsaka nevesta želi imeti najlepši šopek, ki ga kamniški cvetličarji vsekakor znajo izdelati. Tudi tokrat je delavnico, ki je potekala v prostorih OOZ Kamnik, vodil Aleš Ovčak iz Gardenie Ljubljana, ki je na praktičnih primerih prikazal nove trende v cvetličarstvu.
Poročne šopke so izdelovali tudi zaposleni pri samo-
Kamniški cvetličarji znajo izdelati čudovite, izvirne poročne šopke.
stojnih podjetnikih, stroške izobraževanja jim je kril Sklad za izobraževanje delavcev Ljubljana, članom pa so se stroški izobraževa-
nja črpali iz sredstev Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev Območne obrtne zbornica Kamnik. IRENA TONIN, Območna Obrtna zbornica Kamnik
ZGODBA O BLATU, KI CISTI
Ste kdaj pomislil, kaj se zgodi z odplakami, ko operete solato, splaknete vsebino iz stranišča, ... Vse se nam zdi precej samoumevno, v resnici pa za vsem stoji obsežen sistem čiščenja. Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik že skoraj tri desetletja čisti odpadne vode. Brez nje bi naše reke in potoki odmrli ter se spremenili v greznice.
Občine Domžale, Kamnik, Trzin in Mengeš so vključene v isto kanalizacijsko omrežje. Nekaj več kot 80 odstotkov vseh gospodinjstev (tj. okrog 53.000 prebivalcev) je priklopljeno na Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, na katero doteka mešanica komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode. Tako so odpadne vode polne hrane, fekalij in industrijskih odplak. 37 volumskih odstotkov celotne odpadne vode, ki se steka sem, je industrijskega izvora, saj je v lokalnem območju razvito kar nekaj industrije od farmacevtske, klavniške, prehrambne, pohištvene, do kemijske, kovinsko predelovalne, tekstilne in depo-nijsko izcedne. Poleg odpadnih voda ostalih profitnih dejavnosti in gospodinjstev se tako letno nabere toliko odpadne vode, da bi z njo napolnili desetino Blejskega jezera. Seveda količina dotočne odpadne vode niha dnevno, povprečno pa v čistilni napravi dnevno očistijo 20.000 m’ odpadne vode (tj. za skoraj 10 olimpijskih bazenov).
Čiščenje vode poteka v treh
fazah, najbolj zanimivo dejstvo pa je, da se odpadna voda čisti z blatom. Vendar ne s katerimkoli blatom, temveč z aktivnim blatom, sestavljenim iz drobnih, prostemu očesu nevidnih mikroorganizmov. Po organski obremenitvi se odpadna voda tako očisti do 90-od-stotne čistosti. Čistilna naprava že dalj časa načrtuje nadgradnjo,
ki bi vodo očistila tudi dušika in fosforja, ki sedaj ostajata notri. Ta nadgradnja naj bi bila izvedena do leta 2011. Za vse, ki bi si kapljico vode pod mikroskopom in postopek čiščenja odpadne vode želeli ogledati v živo, bo Centralna čistilna naprava odprla svoja vrata to soboto, 26.maja, med 9.45 in 12. uro.
Menina je kot obrtna zadruga nastala v letu 1952, pet let pozneje pa se je razvila v mizarsko delavnico in dobila sedanje ime. Leta 1964 so v Menini začeli izdelovati krste, štiri leta zatem pa se )e podjetje preselilo v Šmarco, kjer deluje še danes. Pomembna prelomnica je bila za podjetje tudi izguba jugoslovanskega trga v začetku devetdesetih let, ko se je moralo podjetje hitro preusmeriti na zahtevnejše evropske trge. Pred petimi leti se je pričela internacionalizacija podjetja, saj so v Vojvodini postavili obrat za proizvodnjo lepljenih plošč iz topolovega lesa. Zadnja leta podjetje najbolj zaznamuje intenzivno posodabljanje in avtomatizacija proizvodnje, njihov najn°vejši dosežek pa je linija Prestige, ki jo sestavlja izbor njihovih najkakovostnejših izdelkov iz preteklih obdobij, sedanjosti m tistih, ki jih serijsko še ne izdelujejo.
voju in povečevanju produktivnosti. Selitev proizvodnje je namreč poteza, ki se jo izvede samo enkrat,« pojasnjuje Homar. »Če bi želeli izdelovati le povprečne izdelke, potem bi bilo proizvodnjo res smiselno preseliti v kakšno državo s ce-

am Bus
DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, TURIZEM IN VZDRŽEVANJE VOZIL d. d.
zaposli
čistilko vozil in poslovnih prostorov
Od kandidatke pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje:
-	končana osnovna šola,
-	državljanstvo Republike Slovenije,
-	aktivno znanje slovenskega jezika,
-	uspešno opravljen zdravniški pregled,
-	mobitel
Delo se opravlja v izmenah.
Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS, d. d., Perovo 30,1241 Kamnik.
s-PUBLICUS
UtKMm-Trja-VAMUMdil 11 432RIM
LOČENO ZBIRANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV
Ločeno zbiranje odpadkovje v občini Kamnik iz leta v leto uspešnejše. Količine ločeno zbranih frakcij na ekoloških otokih so vzpodbudne, saj smo v lanskem letu zbrali skoraj 230 ton papirja in kartonske embalaže, 69 ton plastične embalaže in pločevink ter približno 64 ton stekla.
Dolgoročni cilj je, da bi z ločenim zbiranjem odpadkov zmanjšali količino odloženih odpadkov na odlagališču kar za 50%. Tudi z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov, ki predstavljajo kar 30% delež vseh odpadkov iz gospodinjstev, lahko pomembno prispevamo k večji količini ločeno zbranih odpadkov.
Sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov smo v občini Kamnik uvedli leta 2002 in 2003. V ta namen smo ekološke otoke v blokovskih naseljih in ob privatnih hišah, kjer ni možna postavitev kompostnika, opremili z rjavimi posodami ali sivimi posodami z rjavim pokrovom. Radi pa bi opozorili, da smo pri spremljanju ločenega zbiranja bioloških odpadkov in analizi sestave ugotovili, da gospodinjstva zelo slabo ločujejo biološke odpadke. V posodah je namreč več kot polovica ostalih komunalnih odpadkov, tako da odpadki, zbrani v posodah za biološke odpadke, samo dopolnjujejo količine odloženih odpadkov na odlagališču. Samo pravilno zbrani biološki odpadki se lahko kompostirajo, iz njih pa pridobimo kvaliteten kompost, naravno gnojilo, ki je uporabno v kmetijstvu in vrtnarstvu.
V	posodo za biološke odpadke LAHKO ODLOŽITE:
•	vse vrtnine in kuhinjske odpadke (čebulni, krompirjevi olupki, ostanki solate, olupke agrumov, banan, ostanke starega kruha, jajčne lupine, lupine lešnikov ...),
•	kavno goščo in kavne filtre, čaj in čajne filtre,
•	ostanke hrane - brez embalaže (pločevink, kozarcev, folij),
•	papirne vrečke za sadje in zelenjavo,
•	vrtne odpadke (cvetje, trava, plevel, odmrle rastline, listje, ostanke rezanja dreves, grmovje),
•	druge lesene odpadke (žagovina, lesni sekanci, lubje, veje dreves in grmovja).
V	posodo za biološke odpadke NE ODLAGAJTE :
•	tekočih ostankov hrane,
•	higienskih papirjev in papirnatih plenic,
•	olje in maščobo,
•	iztrebkov malih živali.
Te odpadke odlagajte v posodo za ostale odpadke.
Sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov se v občini Kamnik lahko v celoti uveljavi le, če ga podpre tudi lokalno prebivalstvo. Zelo pomembna je sprememba miselnosti. Odpadkov ne smemo obravnavati le kot nekaj odvečnega, kar sodi na že tako prenapolnjena odlagališča, temveč lahko v njih prepoznamo potencialne surovine. Tudi biološki odpadki so surovina in bi jih bila velika škoda pomešati med ostale odpadke, če pomislimo, da lahko iz njih pridelamo kvaliteten kompost.
Okoljska zakonodaja predpisuje maksimalno količino bioloških odpadkov v ostalih odpadkih, ki se odložijo na odlagališču. V podjetju Publicus, d.o.o., Ljubljana se zavedamo, da lahko le z vašo pomočjo uresničujemo zastavljene cilje in sledimo razvojnim smernicam EU na področju okoljske problematike. Zato vas bomo tudi v prihodnje obveščali o vseh aktivnostih in rezultatih naših skupnih prizadevanj.
Tea Morčič
ŠD Šmartno in Občine Kamnik sodelovali še OŠ Šmartno, ŠD Češnjice, Občine Domžale, Mengeš in Komenda. Zahvala pa gre tudi sponzorjem.
UROŠ RAZPOTNIK
Srečanje športnikov in medijskih zvezd v Termah Snovik
TURNIR V ULIČNI KOŠARKI V ZG. TUHINJU
Na igrišču v Zg. Tuhinju se je v aprilu odvijal tur-	mesto Srednja vas, 2. mesto Čabr team, 3- mesto Cir-
nir v ulični košarki, ki ga je organiziralo ŠD Tuhinj.	kuše 1 in 4. mesto Tuhinj. Ostale nastopajoče ekipe,
Pod koši se je pomerilo enajst ekip. V predtek-	ki so imele nekoliko manj tekmovalne sreče, a zato
movanju so ekipe igrale v dveh skupinah, dvakrat	nič manj tekmovalnega duha so bile: Matej Tonin
po sedem minut, vsaka ekipa z vsako v svoji skupi-	team, Bajde team, Cirkuše 2, Šmartno 1, Šmartno 2,
ni. Najboljši ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v	Mekinje, ŠD Češnjice.
nadaljevanje. V razigravanju sta se poraženca po- Lepa sončna nedelja je preko celega dne na turnir merila za tretje mesto, zmagovalca pa sta zaigrala v	privabila okoli sto gledalcev. Zadovoljstvo je bilo ob
finalu. Prve tri ekipe so bile nagrajene s pokali in	koncu turnirja čutiti tako s strani igralcev, gledalcev,
denarnimi nagradami, četrto uvrščeni pa so dobili	kot tudi organizatorjev...
tolažilno nagrado. Končni vrstni red ekip je bil: 1.	Za ŠD Tuhinj: M. Slapnik
fotografiranje. V nadaljevanju je sledila tekma športnih in medijskih zvezd.
Tako so se med seboj pomerili mnogi znani Slovenci, kot npr. Doni Novak, Borut Bilač, Andraž Hočevar, Tomaž Klemenčič, Tomaž Pungertar, Rok Urbanc, Tomaž Strgar, Bojan Globočnik, Jure Velepec, Andreja Mali, Miran Stanovnik, Robert Englaro in ostali. Kljub zagrizeni igri je na koncu ostal izenačen rezultat 8:8. Po tekmi je v Termah Snovik sledilo sproščeno družabno srečanje.
Razveseljivo je, da pri projektu vsako leto sodeluje več društev, zavodov in občin. Tako so letos pri projektu poleg Term Snovik,
V želji, da bi mladim približali svet športa in da bi se lahko srečali s svojimi vzorniki, smo v Termah Snovik že osmič pripravili športno prireditev s srečanjem športnih zvezd in ljudi iz medijskega sveta. V sodelovanju z g. Jožetom Arkom iz Slovenske vojske in člani Športnega društva Šmartno v Tuhinju smo 8. maja na športnem igrišču v Šmartnem pripravili zanimivo športno popoldne. Najprej so se med seboj pomerili dečki, ki tekmujejo v kategoriji Ul2. Ekipa Domžal je premagala mlade Kamničane. Po tekmi je za vzdušje poskrbela mlada rock skupina Zooland. Hkrati je bil to tudi čas za skupinsko
www.aclovse.si
. ...V2ti»ŽčriSl<ŽiSVW-v...
■
8.

/ ^
{‘	. s im
——	4r
Auris. Nova Toyota.
LavgE Tel: 01 /729-9000
TODAY TOMORROW
Si Mercator Center Kamnik
vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo
v petek, 25. maja, od 17. do 19. ure:
Otroška ustvarjalna delavnica Dan sonca
v soboto. 26. maja, od 10. do 12. ure:
ZABAVA S PODOKNIČARJEM IN ANSAMBLOM GORENJSKI KVINTET
v nedeljo, 27. maja, ob 11. uri:
PLESNI TEATER IGEN
v petek. 1, junija, od 17. do 19. ure:
Otroška ustvarjalna delavnica Mavrična ribica
v soboto. 2. junija, od 10. do 12. ure:
DAN OKOLJA - izdelovanje igrač iz odpadnih embalaž
sam "Dtopclom
Za male in velike mojstre.
Salon kopalnic in keramike
• kopalniška oprema (kad, tuš, umivalnik, bide, wc)
SAM d.o.o. Domžale
Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše
Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 03/729 88 00	WWW.Sam.Si
•	kopalniško pohištvo
•	stenske ploščice
•	talne ploščice
•	mešalne baterije
•	izris kopalnice
/ NOV \
C
^°Pa/n/c in l.
[v'"0da,n2eram'ke
V c An.ee»tru
IX SAM Jarše ,
OTROŠKI FESTIVAL V KAMNIKU TUDI PRIHODNJE LETOI
Turistična brošura Maja se potepa po Kamniškem s ponudbo, oblikovano za otroke in družine, ki jo je pred dnevi izdala Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, je konec minulega tedna zaznamovala prvi otroški festival, poimenovan Majin festival. V petek in soboto, 18. in 19. maja, so si otroci na treh prizoriščih (pod malim odrom za kavarno Veronika, na Trgu svobode in na Glavnem trgu) ogledali lutkovne predstave, vragolije čarodeja, razstavo starih glasbil ter peli in plesali v družbi Romane Krajnčan in Damjane Golavšek.
Po mestu smo srečevali tudi Veroniko z Malega gradu, skupine otrok v spremstvu palčka Snovička, Motniškega vzgojiteljic, staršev, babic in polža, popelje k veličastnemu

Kot je povedal Letošnji maturanti Šolskega centra Rudolfa Maistra, večina oblečenih v slovesna oblačila, so se s sprevodom direktor agend- po Šutni poslovili od »svojega« mesta, v katerem so preživeli pomemben delček svojega življenja, mnoga je Igor Kralj, bo doživetja so zaznamovala njihovo nadaljnjo pot. otroški festival,	^
i=ar=,eoga;zodpt Gaudeamus Igitur in četvorka
Občina Kamnik,	-g	>_	_ ___
postal tradcio pred matur o
nalen, tako ze JT razmišljajo o —	Ott
programu za pri-	HF	heeJ j ”"1^®
hodnji festival, mBL	I	-|
ki bo dopolnjen aM ■	1 M 1<».
s programom za |I*m » f	-Si. !-
otroke prve tri-	\ Km
ade osnovne šole. _	.___________________________________1	I
Prav gotovo pa je VIr	..........n.*__
vsem ustvarjal-	BBr- f*"	~j j j Ujt^UH

Župan Tone Smolnikar je toplo pozdravil letošnjih 280 maturantov ŠCRM in jim zaželel uspehov in sreče na maturi in v življenju.
pozdravil na Glavnem trgu. 280
ga roka mature s pisanjem eseja iz slovenščine je že za njimi). Sledijo pisni izpiti drugih predmetov, ustni izpiti pa se začnejo 14. junija. Kako uspešni so bili kamniški maturanti pa bo jasno 9. julija za poklicno maturo in 16. julija za splošno maturo gimnazije. Veliko uspehov pri opravljanju mature jim je zaželel tudi kamniški župan Tone Smolnikar, ko jih je minuli četrtek toplo
maturantov se je nato prepustilo še zadnjim trenutkom veselja in razigrano zaplesalo četvorko ob zvokih Straussovega Netopirja. Z nostalgijo je njihovo slovo od »brezskrbnih« srednješolskih let in mladostništva spremljalo precejšnje število obiskovalcev, med njimi mnogo ganjenih staršev in starih staršev.
VERA MEJAČ
x7y
iluiTli MF	t /M	*
Z zanimanjem so spremljali lutkovne predstave na malem odru za kavarno Veronika.
Med zadovoljnimi obiskovalci Ma-
Vando Trobevšek iz Kamnika s 3- obiskal, prireditve m s, tud, v letnim Valentinom in 4-mesečno prihodnje želijo tovrstnih do-Živo. Tudi v prihodnje si želijo gajanj v Kamniku. _ tovrstnih dogodkov v Kamniku.	SASA MEJAČ
Mladi zgodovinarji tekmovali v Kamniku
športa z gostom telovadcem Mitjem Petkovškom.
VERA MEJAČ
vijo rezultatov in podelitvijo priznanj najboljšim se je v avli SCRM predstavil tudi Muzej
Letošnje, šesto državno tekmovanje mladih zgodovinarjev, ki ga je organiziral Šolski center Rudolfa Maistra v sodelovanju z Društvom učiteljev zgodovine Slovenije je 31. marca potekalo v Kamniku, rojstnem mestu Rudolfa Maistra in v času zadnjih prireditev praznovanja občinskega praznika. Zato ni naključje, da je bila z veliki Kamničanom povezana tudi tema tekmovanja, ki je nosila naslov Slovenci v prvi jugoslovanski državi in Rudolf Maister. Po reševanju pisnega dela se je 76 ekip s po tremi tekmovalci različnih srednjih šol in gimnazij iz vse Slovenije spopadlo f tlerenskimi nalogami na treh lokacijah v starem delu mesta: pred Maistrovo rojstno hišo na Sutni, pod Malim gradom in pred Maistrovim spomenikom na Trgu talcev. Pred razglasit-
Zelo ugodne obrestne - mere in darilo do §29. junija 2007*1
° Poslovalnica Duplica,"
2" tel. 831 83 71 in Poslovalnica 1 Kamnik, tel. 831 85 24
",	" '	.7 .'	: -	. ,
V zadnjih trenutkih brezskrbnosti
Mladi zgodovinarji iz vse Slovenije so reševali terenske naloge po starem pred maturo sta uživala tudi Nina mestnem jedru Kamnika,^med drugim tudi pri kontrolni točki pred	Urh in Matej Mavrič. Kot nam je
Maistrovo rojstno hišo na Šutni, kjer smo zmotili tričlanski ekipi sred-	zaupal parček, sicer sta tudi sošol-
nješolcev Poklicne in tehniško-gradbene šole Celje (na levi) in ekipo ca 4.a gimnazije, bosta nadaljeva-gimnazije ŠCRM Kamnik (na desni), v kateri so znanje združili (z des- la študij - Nina psihologije, Matej ne) Jan Novak, Blaž Kranjc in Jure Hrastovec.	pa medicine.
* Ob najemu NLB Osebnega kredita v znesku nad 5.000 EUR in hkratni sklenitvi katerega koli NLB Postopnega varčevanja, vam v času akcije podarimo darilo. Ponudba velja le za NLB Osebne kredite in izključuje BanKredit, kredite iz povezanih poslov, NLB Študentski kredit, NLB Kredit na osnovi varčevanja mladih, NLB Kredit za študij in NLB AvtoKredit.
	
	IP
I ■	
[ ■	
	rfi
	
	
fr	31
F**®		
B :: JU	1k • ApS	’ / %
f - JSS w- r		r
M	IBM	
Aktualno: denacionalizacija v naši občini
BO V TRETJE USPELO?
Že v letu 1998 je bila izdana prva delna odločba UE Kamnik, s katero je bilo agrarni skupnosti Meščanska korporacija Kamnik vrnjen del podržavljenega premoženja. Sledili sta še dve odločbi, ki sta vrnili še večino ostalega. Zaradi pritožbe zavezancev (Občine Kamnik, Državnega pravobranilstva in drugih), odločbe niso postale pravnomočne, ampak je o njih odločalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je z malenkostnimi spremembami potrdilo odločbe UE. Vendar so se Državno pravobranilstvo, Občina Kamnik in drugi zavezanci zopet pritožili, tako da je zadeva prišla preko Upravnega do Vrhovnega sodišča. Le-to je vrnilo zadevo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v letu 2006 izdalo odločbe za dopolnitev in ponovitev postopka. To se je tudi zgodilo.
Po ponovnem dopolnjevanju in preverjanju, ustnih obravnavah, ugovorih zavezancev je 15. maja 2007 UE izdala prvo delno odločbo, s katero zavezuje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, da po pravnomočnosti odločbe vrne v last in posest 2278 ha 12 a in 63 m^ bivšim članom Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik kot njihovo skupno lastnino. To zemljišče obsega predvsem nerodoviten svet (npr. Male in Velike pode, Planjavo, del Ojstrice, S steno Rzenika, varovalne gozdove in gozdne rezervate (dolina Konjske, Z pobočja Velike planine, Repov kot in podobno), nekaj visokogorskih pašnikov (Petkove njive, Vežica) pa tudi nekaj manjših gozdnih površin (pod Hudim koncem in nasproti Iverja, gozd na levem bregu Kamniške Bistrice od Kobilice do Kraljevega hriba, Vegrad, okolica Kopišč, parcela Za Vratam, nad Jermanco, pod Štritofom, med Sedelščkom in planinskim domom). Zato je tudi vrednost vrnjenega relativno zelo majhna - samo okoli 240.000 EUR (vrednost povprečne enodružinske hiše v okolici Kamnika).
Če bo torej naša država upoštevala zakone, ki jih je sama sprejela, in upoštevala predvsem njihov namen, bo torej MKK po več kot 15-ih letih težkega boja dobila nazaj tisto, kar bi po zakonu morala že pred devetimi leti in je z odločbami tudi že dvakrat dobila, a so pritožbe preprečile dejansko vrnitev. Če pa bo državno pravobranilstvo delovalo v nasprotju z državno politiko, se bo postopek vračanja še podaljšal in verjetno končal šele v Bruslju.
B. POLLAK
PRIPOMBE KRAJANOV KS PEROVO PRI UREJANJU PODROČJA Bll-TITAN-SVIT
V letošnjem letu je v okviru prostorskega načrtovanja Občine Kamnik predvidena ureditev območja BI 1-TI-TAN-SV1T. Pobudnik takšne ureditve je osem podjetij s tega območja, pripravlja-lec lokacijskega načrta je Občina Kamnik in načrtovalec ljubljansko podjetje Populus, Prostorski inženirig d.o.o.
Povzetki občinskega plana
-	površine v območju občinskega lokacijskega načrta so namenjene pretežno proizvodnji in skladiščem,
-	vitalni proizvodni programi se puščajo, preostale površine pa se uporabijo za programsko in funkcionalno prestrukturiranje območja v okviru obstoječih urbanih okvirjev,
-	v območje sodijo tudi površine za prometno infrastrukturo, parkovne in rekreacijske površine ter v manjši meri tudi površine za mestne javne službe in servise,
-	zaradi potrebe po širitvi obstoječih proizvodnih kapacitet ter spremljajočih dejavnosti se ureja tudi pripadajoča prometna in komunalna infrastruktura ter ureditev mejnih površin z drugimi dejavnostmi.
Delavnica v postopku priprave občinskega lokacijskega načrta
Za krajane ožjega območja smo 9. 5. 2007 skupaj s podjetjem Populus, d.o.o. organizirali 2. delavnico, na kateri je bil predstavljen postopek priprave občinskega lokacijskega načrta, osnutek podrobnega prostorskega načrta in rezultati ankete 1. delavnice (najpomembnejši: 71 % anketiranih ne podpira gospodarskega razvoja podjetij, 65% jih ne podpira prostorske širitve podjetij na tem območju). Prebivalci so se (nekateri še vedno ne) težko sprijaznili že s samo
osnovo lokacijskega načrta, v katerem so površine namenjene proizvodnji, saj so mnenja, da že obstoječi obseg le-te neugodno vpliva na življenje prebivalcev. Še bolj pa so skupaj z nami, člani KS, razočarani nad dosedanjim neupoštevanjem danih pripomb in zahtev pri urejanju območja. Želimo si, da bi nam odgovorni prisluhnili in da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za nas, ki živimo in bomo živeli v neposredni okolici tega območja ter bomo tako najbolj občutili posledice (hrup, smrad, nevarnost za vodotoke, podtalnico, osvetlitev, vibracije, cena nepremičnin, pomanjkanje parkirnih prostorov, povečan promet...).
(Ne)uslišanih 10. najpomembnejših pripomb oz. zahtev?
Pri načrtovanju ureditve zazidalnega območja BI 1-TITAN-SVIT želimo, da bi bile upoštevane naše naslednje pripombe in zahteve, ki smo jih obrazložene in še v širšem obsegu poslali načrtovalcu lokacijskega načrta Populusu d.o.o. Nekatere pa so prebivalci že naslovili tudi na župana Občine Kamnik Antona Toneta Smolnikarja, na Oddelek za okolje in prostor Občine Kamnik ter jih predali in predstavili na 1. prostorski konferenci 23.3.2007:
1.	izvesti je potrebno študijo vplivov na okolje načrtovane industrijske in infrastrukturne gradnje,
2.	postaviti je potrebno protihrupni zid,
3.	zasaditi je potrebno intenzivno zeleno bariero,
4.	upoštevati je potrebno pogoje iz-gleda, gabaritov, višine in orientacije predvidenih stanovanjskih objektov,
5.	prestaviti je potrebno traso ceste v izgradnji, ki poteka od novega krožišča
Industrijsko obrtna cona Kamnik
Na zadnji seji občinskega sveta smo imeli svetniki kot dodatno točko tudi razpravo o pokrajinah, ki se bodo formirale v naši državi. Na prvi pogled je bilo mnenje svetnikov zelo enotno, kako pa bo to v prihodnosti, pa bomo seveda
še videli. V SDS smo mnenja, da spadamo v severno Ljubljansko regijo ( če bo ta formirana) ali pa na Gorenjsko. Na vsak način pa si želimo, da bi bilo pri formiranju pokrajin upoštevano mnenje čim večjega števila občanov.
_
PISMA - MNENJA - ODM
O privatizaciji zdravstva - replika
Spoštovana gospa mag. Julijana Bizjak-Mlakar!
Ker se poznava, te bom kar tikal. Za razliko od neznansko dolgih tekstov, kijih berem v Kamniškem občanu v komunikaciji med teboj in gospo Berlec v zvezi s privatizacijo zdravstva, bom zelo kratek. Zanimajo me zelo konkretni odgovori, ki jih pričakujem od tebe kot poznavalke zdravstva:
1.	Kako razlagaš dejstvo, da konkretno: zasebni dermatolog v svojem delovnem času povprečno pregleda med 35 in 40 bolnikov na dan, dermatolog v javni ustanovi pa med 15 in 20?
2.	Kdo je nabavil opremo in prostore zasebne ambulante, kdo pa javne ambulante? (konkretna številka za skromno ambulanto je 150000 EUR)
3.	Ker poznaš podatek, koliko dobi zasebni zdravnik sredstev za svoje delo, me zanima tale primerjava: toliko sredstev, kot mesečno dobi zasebna dermatološka ambulanta za vse svoje delo (plače, oprema, zdravila, material....) dobi vsaj 15 slovenskih direktorjev zdravstvenih domov za svojo mesečno plačo - podatki izjavnih sredstev obveščanja!
4.	Ker si delala ali pa še delaš v zdravstveni zavarovalnici, me tudi zanima, zakaj so zasebniki deležni stalnih kontrol financ, kontrole predpisovanja zdravil, storitev, javne ustanove pa ne ali pa le minimalno?
5.	Iz katerih sredstev se financirajo novi instrumenti, nove aparature, vzdrževanja pri javni ustanovi in zasebni ustanovi?
Še bi lahko našteval, pa vendar bom na koncu komentiral samo tole: s sredstvi, kijih dobim kot zasebnik v javni zdravstveni mreži, ne bom obogatel, česar se najbolj bojiš, na žalost moram po službi vsaj še nekaj ur delati samoplačnike.
Vsem, ki se ukvarjate z organizacijo zdravstva, pa svetujem, da namesto, da se ukvarjate z bojaznijo, da bodo zasebniki zaslužili, raje zagotovite dostojne pogoje za delo dežurnih služb v zdravstvenih domovih, človeka vredno plačilo medicinskih sester, dovolj zdravniških ekip, predvsem pa povejte zavarovancem, da jim pripada čedalje manj pravic, ne pa da se mi v ambulantah z njimi pregovarjamo o pravicah, o katerih vemo le zdravstveni delavci, bolniki ali zavarovanci pa ne.
Poleg tega svetujem, dane mešate organizacije zdravstva, skrbi za bolnike in politike.
Naj na koncu povem samo tole: teorija prenese vse, ljudi, ki delamo v praksi, pa nihče ni in ne bo vprašal o našem mnenju in izkušnjah.
Prim. Boris Kralj, dr. med
Na jasi 22, Kamnik
Svetniki smo razpravljali tudi o Starem gradu. Seveda se svetniki SDS strinjamo, da tudi širše območje gradu postane kulturni spomenik, vsekakor s soglasjem sedanjega lastnika. Obenem smo izrazili zaskrbljenost zaradi projekta »rogovile«, ki jih občinski arhitekti postavljajo na stoletja starem kulturnem spomeniku. Po našem mnenju tam pač nimajo kaj iskati.
V	zadnjem članku sem zapisal, da je občinska uprava poskrbela za zadostno število trgovskih centrov. Izgleda pa, da je teh centrov še premalo, saj se je pred vhodom v Trival pričelo z gradnjo novega trgovskega centra. Ni mi sicer jasno, da so razni trgovci tako navalili na Kamnik, saj so v Kamniku v zelo kratkem času zaprli dve trgovini (TUŠ na Kranjski cesti in trgovino Noč in dan). Zato se mi poraja strah, da novi trgovci računajo na velik priliv novih ljudi. Če to prevedem v normalni govor, pomeni, da bomo v kratkem priča gradnji novih blokov. To bo za Kamničane pomenilo samo še večje težave, ki nas pestijo že danes. Seveda pa problem za trgovce ne bo rešen s prilivom novih krajanov, saj imajo le ti svoje službe po večini izven kamniške občine in v tistih krajih tudi opravijo večino nakupov.
V	SDS močno nasprotujemo stihijski gradnji blokovskih naselij, kot se je to dogajalo v preteklosti. Verjetno je občinska uprava kot predlagatelj zazidalnih načrtov za mnenje vprašala tudi stroko. Kot pa vidimo danes, glede na prometni kaos, ta »stroka« z resnično stroko ni imela veliko skupnega, ampak jo je vodil le kapital, ki pa je seveda v želji po čim večjem dobičku izgubil smisel za kulturo bivanja in če hočete tudi premikanja (o prometnem kaosu v Kamniku več kdaj drugič). Zato smo mnenja, da bi morala občinska uprava pred pripravo novih zazidalnih načrtov za mnenje vprašati vse kamniške arhitekte, krajinarje in gradbenike, saj bi le s skupnim mnenjem lahko prišli do odločitev kako zapolniti prostor, ki ga imamo na razpolago. Stihijsko zidanje več sto merskih blokov v naše okolje ne sodi. Zato smo se v SDS odločili, da organiziramo okroglo mizo, na katero
na Kovinarski cesti in naj bi se nadaljevala v območju Bil, tako da se bo maksimalno odmaknila od stanovanjskih objektov,
6.	uvoz ob stari vratarnici Titana naj ostane tak kot je ali pa naj se uredi brez krožišča (krožišče je vrisano preko stanovanjskih objektov),
7.	upoštevati je potrebno, da so objekti, vrisani na obstoječem Titanovem parkirišču, prevzeti iz ZN B7 vzhod, ki pa ni bil sprejet, hkrati se sprašujemo, kje se bo uredilo parkiranje za delavce
Titana, Cimosa in dodatnih novih poslovnih prostorov,
8.	nasprotujemo spremembi sedanje dovozne ceste do hiš Ljubljanske cesta 12, Bakovnik 1 in Bakovnik 2 v povezovalko za obrtno cono Titan-Svit,
9.	pred širitvijo industrijske dejavnosti je obvezna predhodna ureditev industrijske ceste (ob Mlinščici),
10.	urediti je potrebno odvajanje meteorne vode.
KS Perovo
POZIV KRAJANKAM IN KRAJANOM DUPLICE, ŠMARCE in VOLČJEGA POTOKA
ALI BO PIROLIZA NADALJEVALA S KURJENJEM?
bomo povabili kamniške arhitekte in občinsko upravo. Upamo na dobro udeležbo in konkretne zaključke.
V	zadnjem desetletju smo bili v Kamniku priča zaprtju veliko podjetij in s tem odpuščanju zaposlenih. Na drugi strani pa ni bilo odprtih skoraj nič novih delovnih mest. Kamniška občinska uprava se takrat, ko ji to godi, zelo rada primerja z drugimi občinami po Sloveniji. Število novo odprtih delovnih mest pa seveda ni ena izmed svetlih točk te uprave, zato bomo to primerjavo pokazali v opoziciji. Tako so na primer v prejšnjem mandatu odprli industrijsko cono v Komendi. Prav tako je bila odprta cona v Domžalah, za mene pa je največji napredek na tem področju naredila občina Logatec.
V	Kamniku pa take cone seveda nimamo. Verjetno je to tudi vzrok, da je podjetje File Mengeš kljub resnemu namenu in že kupljenem zemljišču na polju med bivšim Stolom in podjetjem Meso opustilo namero na selitev proizvodnje v našo občino in sej je raje odločilo za gradnjo tovarne v Škofji Loki. Naša občina je v podjetniških vodah poznana predvsem po neurejenih razmerah v bivši tovarni Stol, zato je sedaj skrajni čas, da se stvari za ograjo končno uredijo. Upam, da je to ena izmed stvari, ki bo vsaj malo doprinesla k ugodni podjetniški klimi v Kamniku.
V	naši občini nam je ostalo zelo malo dobrih podjetij. Eno izmed njih je seveda Calcit, ki pa je iz meni neznanega razloga stalno na udaru vodilnih občinskih mož. Občutek imam, da je pri tem največji problem dejstvo, da se je direktor firme Calcit javno opredelil za svojega županskega kandidata, ki pa seveda ni aktualni župan. Še več: vsi indici kažejo na osebne zamere, ki pa po mojem mnenju in po mnenju SDS ne sodijo v politiko. Zato v ŠDS predlagamo, da vsi skupaj svoje napore osredotočimo v prihodnost, da bi v naši občini imeli še več tako uspešnih podjetij, predvolilne zamere pa pozabimo v prid razvoja kamniške občine.
ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik
Ministrstvo za okolje in prostorje podjetju Tisa d.o.o. (Piroliza d.o.o.) ponovno izdalo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v starem STOLU za pet let z možnostjo podaljšanja.
KS Duplica in Občina Kamnik pa Ministrstvo za okolje in prostor že od leta 1999 dalje z dopisi, slikovnim gradivom in meritvami opozarjata na nepravilnosti, ki se dogajajo pri sežiganju odpadkov v starem Stolu.
Naša ustava v 72. členu določa, da ima vsakdo pravico do zdravega okolja, za katerega mora s svojo zakonodajo poskrbeti država.
Ker smo v okviru pristojnosti, ki jih ima svet KS, izrabili že vsa pravna sredstva, pozivamo občane in občanke, da s svojimi dopisi, pozivi, slikovnim gradivom, preko elektronske ali navadne pošte in telefona začnete opozarjati na naš problem tiste, ki imajo zakonito možnost ukrepanja.
Menimo, da je bilo 10 let dovolj!
g. Janez Podobnik Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska c. 48,1001 Ljubljana
gp.mop@gov.si
ga. Bojana Pohar
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
Dunajska 47, 1000 Ljubljana irsop.urad-lj@gov.si
g. Silvo Žlebir Agencija RS za okolje in prostor,
Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana,
01 4784 000
g. Janez Janša Kabinet predsednika Vlade RS
Gregorčičeva 20, 25 1000 Ljubljana
gp.kpv@gov.si
ga. Čebašek Travnik,
Varuhinja človekovih pravic. Dunajska cesta 56,
1109 Ljubljana
KS Duplica ima sedaj tudi e-naslov ks@os-mariievere.si, pripravljamo pa tudi spletno stran KS Duplica.
KS DUPLICA
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2007 (Ur. list RS, št. 30/07), in Pravilnika o sofinanciranju turističnih društev v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 88/05) Občina Kamnik objavlja
RAZPIS
o sofinanciranju turističnih društev v Občini Kamnik
1.	Predmet javnega razpisa je pospeševanje društvene dejavnosti na področju turizma v občini Kamnik.
2.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo društva, ki:
•	so registrirana v skladu z Zakonom o društvih;
•	imajo sedež na območju občine Kamnik;
•	imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo;
•	imajo poravnane vse davke in druge obvezna zakonske in poslovne obveznosti;
•	opravljajo dejavnost na neprofitni podlagi,
•	da redno - letno, do 28. februarja dostavijo strokovni službi občinske uprave, pristojne za področje turizma podatke o članstvu, poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta in načrt aktivnosti za prihodnje leto.
3.	V proračunu Občine Kamnik je za sofinanciranje društev s področja turizma v letu 2007 namenjenih skupaj 8.883 EUR
4.	Pri ocenjevanju vlog se upoštevajo naslednji kriteriji:
•	poročilo o delu preteklega leta in vrednost finančnega načrta za preteklo leto (do 25 točk);
•	strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (10 točk/ seminar);
•	promocijska dejavnost (10 točk/aktivnost);
•	število članov društva iz Občine Kamnik (do 20 točk);
•	organiziranje in sodelovanje na občinskih (10 točk/prireditev), regijskih (20 točk/prireditev) in državnih (30 točk/prireditev) prireditvah in tekmovanjih;
5.	Vlogi je potrebno priložiti:
•	izjavo o registraciji (na podlagi odločbe o vpisu v register);
•	izjavo o plačanih davkih in prispevkih;
•	izjavo, da za namen razpisa dovoljuje Občini Kamnik pridobitev podatkov iz predhodnih točk iz uradnih evidenc;
•	evidenco o članstvu.
6.	Obrazce vlog lahko dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance) in na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si).
7.	Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1), najkasneje do 26.06.2007.
8.	Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso v višini 3,55 EUR oz. 850 SIT.
9.	Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v roku 30 dni od zaključka razpisa.
10.	Dodatne informacije: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar, tel. 8318-106 ali Irena
Studen, tel. 8318-107).
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN
O dogajanju v Evropskem parlamentu in dejavnostih poslanke Mojce Drčar Murko
Za nami je praznovanje Dneva Evrope. Izjava francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana 9. maja 1950 je postavila temelje, na katerih se je lahko razvilo partnerstvo med nekdaj sprtimi narodi. In letos je bilo zaradi 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe še posebej slavnostno. Vse prireditve so bile pripravljene v sodelovanju z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Ljubljani. Njihov elektronski naslov je: epliubljana-@europarl.europa.eu Zadnjega zasedanja parlamenta v Bruslju se je udeležilo dvanajst Nobelovih nagrajencev, ki so predstavili svoje poglede na nastanek in prihodnost EU. Sledila je razprava poslancev o vrhu EU - Rusija. Obravnavali so tudi obveznosti javnih storitev v železniškem in cestnem prometu in približevanje trošarin-skih stopenj za alkohol na skupnem trgu. Potrjen je bil začasni odbor za podnebne spremembe v EP. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je ponovno opozoril na nujno zmanjšanje količin toplogrednih plinov. Evropski program proti klimatskim spremembam vsebuje že več kot 30 sprejetih ukrepov in politik, še dodatno pa se je EU zavezala k cilju zmanjševanja količin s sprejemom skupnega klimatsko-energetskega paketa. Ta prinaša nove oblike vzpodbud in ukrepov za zmanjšanje emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti ter konkurenčnosti, pa tudi predlog nove globalne pogodbe, s katero naj bi omejili globalno segrevanje na ne več kot 2 stopinji Celzija nad predindustrijsko ravnjo.
Evropska Komisija je predstavila predlog evropskega proračuna za leto 2008
Znašal naj bi 129,2 milijarde EUR in prvič doslej bo največji del proračuna namenjen področju rasti in zaposlovanja - kar 57,2 milijarde EUR - in bo presegel delež, namenjen kmetijstvu. Prenovljena lizbonska strategija ostaja v središču politike. Zlasti se povečujejo odhodki za raziskave, naložbe v čez
evropska energetska in prometna omrežja ter programe vseživljenjskega učenja. Poleg tega se bodo začeli izvajati tudi novi programi v podporo koheziji v Evropi. A to je šele prvi korak; za komisijo morata proračun dokončno potrditi Evropski parlament in Svet.
Aktivnosti evropske poslanke Mojce Drčar Murko
Tik pred prvomajskimi prazniki je poslanka skupaj s kolegom Jelkom Kacinom predstavila solidarnostno izjavo z Bronislawom Ge-remekom, evropskim poslancem s Poljske. Poljska vlada mu je namreč zagrozila z odvzemom mandata, ker je odklonil podpis ponižujoče izjave o svoji minuli politični preteklosti na podlagi t.i. lustracijskega zakona, v svoji izjavi sta slovenska evropska poslanca zapisala: »Gre za vrhunskega intelektualca, ki je v začetku osemdesetih let postavil človeško integriteto, inteligenco in znanje v službo delavskega gibanja Solidarnosti, s čimer je boj za demokracijo na Poljskem pridobil širšo podporo in mednarodni ugled, močno je vplival tudi na druge evropske države, med njimi na Slovenijo.«
Konec aprila je bila Mojca Drčar Murko povabljena na kongres Identiplast, ki ga je organiziralo evropsko združenje proizvajalcev plastike. Predstavila je predavanje z naslovom Ustvarjanje evropskega trga za reciklirane materiale.
Mojca Drčar Murko trenutno sodeluje pri treh pisnih izjavah v EP, ki jih je pripravila skupaj s svojimi kolegi. Ce izjavo podpiše več kot polovica poslancev, postane le-ta uradni dokument evropskega parlamenta.
L izjava je o požigu slovenskih otroških jasli v Trstu kot
napadu na slovensko manjšino v Italiji. To je že tretji tovrsten dogodek v zadnjih treh letih in daje slutiti, da je bilo dejanje namerno. S to izjavo poslanka skupaj s kolegi poziva proti nestrpnosti do slovenske manjšine v Italiji, od italijanskih oblasti pa zahteva, da ustrezno ukre-
pajo. Prav tako se od italijanskih oblasti pričakuje, da bodo objekte nemudoma obnovile.
2.	izjava je o uvedbi prepovedi prodaje žarnic z žarilno nitko v EU. V izjavi poslanci zahtevajo od Evropske Komisije, da do leta 2010 prepove prodajo teh žarnic na trgu EU. Varčevanje z energijo je pomemben del strategije EU za zmanjšanje emisij C02 in izboljšanje zanesljivosti oskrbe z elektriko. Večina gospodinjstev uporablja prav te žarnice, ki v svetlobo pretvorijo le 5% porabljene energije. Zamenjava bi zmanjšala emisije C02 za približno 20 milijonov ton. Kalifornija, Avstralija so že pričele z umikom teh žarnic iz prodaje. Poslanci pozivajo države članice, naj nemudoma sprožijo kampanje za osveščanje javnosti o gospodarskih in okoljskih prednostih učinkovitih sistemov razsvetljave in v najvišji možni meri izčrpajo obstoječo zakonodajo, da bi olajšali postopno odpravo žarnic z žarilno nitko.
3.	izjava pa se nanaša na znanstvene poskuse na primatih. Več kot 80% anketirancev v okviru javne razprave Komisije o poskusih na živalih je odgovorilo, da uporaba primatov za poskuse ni sprejemljiva. Vsako leto v laboratorijih EU uporabijo več kot 10.000 primatov. Napredne tehnologije pa zdaj omogočajo alternativne metode, ki se pogosto izkažejo za učinkovitejše in zanesljivejše od poskusov na primatih, kot so funkcijsko magnetno-resonančno slikanje, mikrodoziranje, računalniško modeliranje ali tkivna in celična kultura. Zato se v izjavi Komisijo poziva, naj pri znanstvenih poskusih za prednostno nalogo določi odpravo uporabe človeku podobnih opic in opic, ujetih v divjini, in pripravi časovni razpored za nadomestitev uporabe vseh primatov pri znanstvenih poskusih z alternativnimi možnostmi.
Več o delu evropske poslanke Mojce Drčar Murko najdete na spletni strani: httn://www.drcar-murko.si/
MATEJA POLJANŠEK, asistentka evropske poslanke
KONGRES YEPP-a
Matej Tonin se je srečal s predsednikom švedske vlade
V švedskem glavnem mestu Stockholmu je od 10. do 13- maja potekal kongresa YEPP-a (Youth ofthe European Peoples’s Par-ty), ki združuje evropske desnosredinske podmladke. Na kongresu so izvolili novo vodstvo organizacije in sprejeli številne vsebinske dokumente. Ob robu kongresa so se vrstili številni drugi dogodki, predsednik OO NSi Kamnik Matej Tonin se je tako srečal s predsednikom švedske vlade Fredrikom Reinfeldtom.
Na zasedanju kongresa YEPP-a, ki je med polnopravne članice YEPP-a sprejel tudi Mlado Slovenijo - podmladek NSi, se je zbralo preko 213 delegatk in delegatov iz vseh evropskih držav. Zasedanje je potekalo v švedskem parlamentu (Sveriges Riksdag).
Pred zasedanjem kongresa YEPP-a je udeležence sprejela švedska ministrica za mednarodno sodelovanje in razvoj Gunil-la Carlsson in dosedanji predsednik YEPP-a Norvežan David Hansen. Vrh predkongresnih dogodkov pa je bil sprejem in nagovor predsednika švedske vla-
de Fredrika Reinfeldta, ki je bil med drugim tudi prvi predsednik YEPP-a in je danes z dvainštiridesetimi leti eden izmed najmlajših predsednikov vlade. Matej Tonin je v kratkem razgovoru s predsednikom vlade Reinfeldtom v imenu slovenske delegacije na kratko predstavil Slovenijo.
Sam kongres YEPP-a je bil posvečen najrazličnejšim razpravam: delegatke in delegati so govorili o igralništvu in njegovem vplivu na družbo, o revitalizaciji Lizbonske strategije, o evropskem zdravstvenem varstvu in o demokraciji na Bližnjem vzhodu. Na kongresu
Matej Tonin (levo) in Robert Ilc s švedskim predsednikom vlade Fredrikom Reinfeldtom (na sredini).
je z govorom nastopil tudi predsednik Evropske ljudske stranke Wilfried Martens in poudaril velik pomen evropskega povojnega povezovanja pri zagotavljanju današnjega miru, stabilnosti in gospodarskega razvoja ter še enkrat izpostavil svetel primer Slovenije, ki je gospodarsko zelo napredovala in že v začetku leta 2007 uvedla evro.
Eno od osrednjih in najbolj žgočih vprašanj, ki jih je obravnaval kongres, je bilo tudi stališče YEPP-a do članstva Turčije v EU. Izid glasovanja je bil izjemno tesen, tako, da je med 213 delegatkami in delegati do izraza prišlo tudi vseh 9 glasov slovenske delegacije, katere član je bil tudi Matej Tonin. S samo tremi glasovi prednosti je namreč prevladal predlog, da Turčija lahko doseže zgolj »privilegirano partnerstvo«, ne more pa doseči polnopravnega članstva v EU. Celotna slovenska delegacija je glasovala za »privilegirano partnerstvo«. Kongres se je zaključil s sprejemom političnega programa YEPP-a za obdobje 2007-2009 z naslovom »Tomorrow’s Ansvvers Start Today«, v katerem se YEPP jasno opredeljuje do številnih aktualnih evropskih tem. Novi predsednik YEPP-a je postal Grk Giannis Smyrlis. Več zanimivosti v sliki in besedi o dogajanju na Švedskem si lahko ogledate na www.nsi-kamnik.net
NOVA SLOVENIJA Kamnik
SPORNA OBDELAVA ODPADKOV V SUHADOLAH
Okoljevarstveni forum 00 Socialnih demokratov Kamnik - Komenda se je brez kakršnihkoli zadržkov vključil v reševanje sicer že leta 2003 dokaj skrivnostno napovedane izgradnje MBO postaje in spremljajočih objektov. O nameri Občine Komenda smo bili seznanjeni s strani Civilne iniciative Odbora za ohranjanje kvalitete podeželskega bivalnega okolja. Že na prvem sestanku 9. marca 2007 smo se vprašali, zakaj investitor ni seznanil širšo javnost, da namerava v suhadolski gramozni jami (tromeja občin Kamnik, Mengeš in Komenda) izvesti projekt za mehansko biološko predelavo raznih odpadkov.
Člani Odbora za ohranitev kvalitete podeželskega bivalnega okolja in predstavniki Okoljevarstvenega foruma SD smo 2. aprila 2007 obiskali MOP, direktorico za okolje in prostor mag. Bernardo Podlipnik, in ji predstavili svoje poglede glede morebitne izgradnje MBO postaje v Suhadolah. Pojasnili smo, da za stališčem odbora stoji približno 845 prebivalcev iz ogroženih vasi, od tega je preko 130 podpisov zbranih v Mengšu. Torej to pomeni, da so podpisniki peticije proti izgradnji MBO postaje v Suhadolah. Člani odbora in foruma menimo, da je žeto število podpisane peticije dovolj tehten razlog, da občina Komenda odstopi od svoje namere in da bi morali uslužbenci ministrstva upoštevati voljo ljudi pred izdajo dovoljenja. Če pa bo potrebno nadaljevati z zbiranjem podpisov, bomo akcijo zbiranja sprožili tudi v Kamniku, kjer prebiva približno 27 tisoč ljudi, in v Domžalah s 50 tisoč prebivalci. Direktorica MOP je prisotne napotila na pogovor z županom občine Komenda, ki nas je sprejel v četrtek, 12. aprila 2007.
V korektnem pogovoru smo odgovorne funkcionarje občine Komenda seznanili z naslednjimi dejstvi:
-	Da program priprave lokacijskega načrta ni bil v skladu s statutom občine Komenda.
-	Da so bila na tej lokaciji pred potrditvijo in sprejemom lokacijskega načrta območja 03 Gramoznica že izdana dovoljenja posameznim podjetjem za opravljanje nekaterih spornih dejavnosti, kar potrjuje obstoječe stanje. Resje, daje občina Komenda lastnik posameznih parcel, kar pa ne pomeni, da niso znotraj tega območja tudi drugi lastniki, ki pa o nameri niso bili obveščeni v pisni obliki, kot je zapisano v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1) (Ur. I. RS, št. 110/2002) in tudi v Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur. I. RS, št. 33/2007).
-	Da Drnovsko polje leži na širšem vodovarstvenem območju (Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Komenda (Ur. I. RS, št. 11/03/2005).
-	Lokacija je del zaloge pitne vode za Domžale.
-	V oddaljenosti 2300 do 2600 m je vodno zajetje za Domžale, v neposredni bližini pa sta črpališči za Homec in Nožiče. Gre za izrazito prodnata tla z veliko in hitro absorbcijsko sposobnostjo spiranja nevarnih snovi.
-	Kmetijska funkcija okoliškega prostora ima gospodarsko funkcijo.
-	Umeščenost v prostor ni primerna zaradi bližine naselij,
-	Iz liste prisotnosti na 1. prostorski konferenci, ki je bila v torek 23.12.2003, je razvidno, da je bilo prisotnih enajst (11) udeležencev. Druge prostorske konference, ki je bila v sredo 20. decembra 2006, pa se je udeležilo devet (9) udeležencev. Med navedenim številom udele-
žencev na obeh konferencah so bili tudi predstavniki pripravljavca izvedbenega akta in nosilci urejanja prostora.
V petek, 2. februarja 2007, je občina Komenda sklicala Zbor občanov za območje vasi Moste, Suhadole in Križ.
Predlagan dnevni red: Predstavitev izvedbe projekta »Regijski center za mehansko biološko obdelavo komunalnih odpadkov v Suhadolah.«
- Zakaj Občina Komenda o nameri izgradnje MBO. postaje in spremljajočih objektov ni seznanila krajanov naselij: Topole, Podgorje, Šmarca, Nožiče, naselje Duplica, Bakovnik, manjši del Volčjega Potoka, je svojevrstno vprašanje? Če jih je pri odločitvi, da skličejo prostorski konferenci samo za vasi Suhadole, Križ in Moste vodila najmanjša linija odpora, ne moremo trditi, lahko pa sumimo, da je temu resnično tako. Zakaj sum? Zato, ker menimo, da je zračna razdalja do navedenih vasi oz, urbanih naselij krajša kot pa do centra Komende, kjer ima občina sedež in kjer je največja gostota prebivalcev te občine.
Predlog občinam Komenda, Mengeš in Kamnik, podan s strani odbora... in foruma je sledeč:
1.	Občina Komenda naj v celoti pristopi k sanaciji deva-stiranega območja na področju k.o. Suhadole.
2.	Celotno Drnovsko polje se v planskih dokumentih občin opredeli za namen ohranjanja kmetijske rabe in dejavnosti, povezanih s kmetijstvom.
3.	Občina Komenda naj pristopi k sanaciji Gramoznica 03 in jo rekultivira v zeleno površino oz. za namen rabe kmetijske dejavnosti.
4.	Pri zasutem smetišču, ki leži v neposredni bližini gramoznice severno proti Križu, še k.o. Suhadole, je potrebno odstraniti zgornjo plast zemlje, izkopati in odpeljati nakopičene smeti in ga sanirati po enakem postopku kot Gramoznico 03.
5.	Krajani bližnjih vasi Križ, Moste, Suhadole, Topole, pridružujejo se jim občani Mengša, so s podpisi izrazili demokratično voljo, da nasprotujejo izbiri lokacije za izgradnjo MBO postaje, kar pomeni, da so občine to voljo dolžne upoštevati.
6.	Občina Komenda naj se v okviru CERO Gorenjska (Centralno ekološko ravnanje z odpadki) pridruži kandidatom močnejših občin ali podjetju Snaga Ljubljana, ki po podatkih, ki so bili pojasnjeni na javni tribuni v Mengšu, načrtuje popolnoma zaprto tehnologijo. Tehnologija, ki jo načrtuje občina Komenda, še ni znana, sumimo pa, da ne bo po zahodno evropskem sistemu (kot je v Nemčiji, Avstriji, Angliji, Švici), temveč po italijanski tehnologiji, ki so si jo tudi ogledali odgovorni občinski funkcionarji in uslužbenci.
7.	Predstavnik podjetja Snaga Ljubljana je na javni tribuni v Mengšu povedal, da so pripravljeni sprejeti pod svoje okrilje tiste občine, ki so in še vedno vozijo na njihovo deponijo odpadke, kar pomeni, da ni nikakršnega problema za občino Kamnik in Komenda. Pojasnil je tudi, da so se pripravljeni pogovoriti tudi z občinama Mengeš in Domžale. Direktorica MOP je po telefonu dne 11.5.2007 povedala, da se s Snago pogovarjajo o podpisu pisma o nameri, ki opredeljuje priključitev v tem odstavku omenjenih občin.
Okoljevarstveni forum OO Socialni demokrati Kamnik - Komenda in Odbor za ohranitev kvalitete podeželskega bivalnega okolja^
Kamniški Desus uresničuje zastavljeni program
Zadnjo majsko soboto na prijeten pohod... —
»Smo stranka, ki podpira razvoj občine Kamnik, zato predlog, kije dober za občino, podpremo, čeprav ni prišel iz naše stranke,« pravi Tone Rajsar, predsednik OO Desus Kamnik in občinski svetnik, ko ga povprašamo, kako se kaj »njegova« stranka počuti pol leta po volitvah in kako uresničuje zastavljen program.
Pravi, da se kot stranka , ki je podpisnik koalicijske pogodbe, ne obnaša tako kot nekateri iz opozicije, ki so takoj proti, ko slišijo za sicer dober predlog iz koalicijskih vrst. Proti so namreč zato, ker ga ni predlagal »naš« človek. To je včasih težko razumeti, saj so se tudi programi opozicijskih strank najmanj v osemdesetih odstotkih prekrivali s programi koalicije. Seveda so tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo.
Toda to stranke Desus ne moti preveč, da se ne bi še bolj vztrajno zavzeli za uresničitve tistih nalog, ki so sijih zadali v predvolilnem obdobju.
Tone Rajsar poudarja, da ima urad župana polno razumevanje za uresničevanje predlaganih nalog. Tako bodo letos uredili ceste na območju Tuhinjske doline, na Hrib, Sidol, Zgornji Tuhinj, most v vasi Stebljevek, ki je bil obljubljen že za leto 2006, in še kaj, seveda v soglasju z lastniki zemljišč ob teh cestah.
Za vsa našteta dela so že pripravljeni potrebni projekti, vrednost del je ocenjena na okrog 80.000 EUR ali trideset milijonov nekdanjih tolarjev. Kot je dejal Rajsar, so si objekte že ogledali predstavniki občinske uprave in Ivan Kenda z oddelka za gospodarske javne službe.
Rajsar meni, da bo tudi z novim predsednikom območne organizacije Desus za Gorenjsko Dušanom Dermoto iz Naklega, kjer je sedaj sedež območne organizacije Desus, doseženo uspešno sodelovanje. Sicer pa stranka poskrbi tudi za rekreativno
Vodstvo kamniškega Desusa ne počiva...
zabavno dejavnost svojih članov in simpatizerjev. Tako bo v soboto, 26. maja, ob 9- uri organizirala pohod iz Šmartna (sedež KS) preko Kostanja, Gradišča (spomenik NOB) do cerkve sv. Miklavža na Gori. Desusovci vabijo tudi ostale krajane, da se jim pridružijo na tem prijetnem pohodu!
F. SVETELJ
Pojasnilo
V prejšnji številki Kamniškega občana smo v članku z naslovom Državna uprava za državljane tudi ob sobotah pisali o sobotnem dežurstvu na upravnih enotah po vsej Sloveniji, tako tudi na Upravni enoti Kamnik. Na podlagi uradnih informacij smo zapisali, da je med drugim mogoče vsako prvo soboto v mesecu opraviti upravne zadeve na območnih enotah in izpostavah ZZZS terZPIZ-a, kar pa povsem ne drži saj na izpostavah ni sobotnih dežurstev. Iz kamniške izpostave ZZZS so nas opozorili, da je sobotno dežurstvo le na območnih enotah - torej v Ljubljani, na izpostavah pa ne. To pomeni, da je odslej vsako prm soboto upravne zadeve možno urejati le na sedežu Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani.
Kamnik - prijazen gostitelj 17. državne glasbene revije otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo
V petek, 18. maja, je v Kulturnem domu Kamnik in v Športni dvorani pri OŠ Frana Albrehta potekala 17. državna glasbena revija otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Organizator srečanja je bila Osnovna šola 27. julij Kamnik ob pomoči Društva specialnih in
državne glasbene revije, katere se je udeležilo kar 876 nastopajočih in spremljevalcev, zato se je prireditev odvijala na dveh prizoriščih. Prijazno dobrodošlico je zbranim namenil župan občine Kamnik Tone Smolnikar z željo, da bi pesem pomenila skupno druženje,
krajem in vsako leto nam je lepo. Največ zaslug za letošnje srečanje ima ravnateljica OŠ 27.julij Kamnik Milena Brajer,« ki se ji je ob tem zahvalil s šopkom, prav tako je šopek cvetja izročil tudi glasbeni pedagoginji te šole Danici Grabnar za vsakoletno pripravo otrok za vseh dosedanjih 17 srečanj.
V športni dvorani pa je nastopajoče, mentorje in druge zbrane pozdravil podžupan občine Kamnik Brane Golubovič. O pomenu teh lepih glasbenih srečanj je govoril direktor Zveze Sožitje Slovenije Tomaž Jereb. Olga Repnik Krže, podpredsednica DSRP Slovenije, je med drugim dejala: »Prav glasbena kultura je zelo pomembna v vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Naši učenci glasbo,
Mladinski pevski zbor OŠ Roje, Domžale z zborovodkinjo Tino Jerman.
ples in igro doživljajo na poseben način, jih osrečuje. Prav to lahko danes skupaj doživljamo in se veselimo njihovih uspehov...«.
Besedilo in fotografije:
VERA MEJAČ
Predsednik sekcije pri Društvu defektologov Slovenije - LMDR Tine Kralj seje za vseh 17 let sodelovanja in priprave otrok na vsa srečanja zahvalil glasbeni pedagoginji OŠ 27. julij Kamnik Danici Grabnar. Še pred tem pa se je za izredno uspešno organizacijo letošnje revije s šopkom zahvalil Mileni Brajer, ravnateljici OŠ 27. julij Kamnik.
rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, Društva defektologov Slovenije - sekcija LMDR in Zveze Sožitje.
V Domu kulture Kamnik je zbrane pozdravila Milena Brajer, ravnateljica OŠ 27. julij Kamnik. Zahvalila se je vsem, ki so pomagali pri pripravi letošnje
spoznavanje med seboj in našega lepega Kamnika. Predsednik sekcije pri Društvu defektologov Slovenije - LMDR Tine Kralj je
poudaril, da so takšna srečanja za mentorje in nastopajoče najlepši kulturni dan: »Spoznavamo nove kraje, začutimo utrip življenja s
Pevski zbor Mlada srca, Društvo Sožitje Mežiške doline, Ravne na Koroškem. V njem že mnogo let prepeva tiidi najstarejša, a najmanjša, 87-letna Brunotova Gusta.
V športni dvorani pri OŠ Frana Albrehta so se med številnimi nastopajočimi sjtrisrčno glasbeno točko Enkrat je bil en škrat predstavili Pevski zbor OS Dragotin Kette, Novo mesto z zborovodkinjo Nušo Korče in plesna skupina Pande.
COMENIUSOVCIV PADOVI
V okviru evropskega projekta Comenius z naslovom »Ljudje na poti« - Migracije - včeraj, danes, jutri je od 20. do 24. marca v Padovi potekalo 2. srečanje projektnih članic iz Češke (Kut-na Hora), Nemčije (Oelde), Slovenije (Kamnik) in države gostiteljice Italije (Padova). Šolski center Rudolfa Maistra smo zastopali dijaka Sabina Ramič in Klemen Vozel ter profesorja Janez Klemenčič in Sonja Trškan.
Vsi udeleženci projekta smo predstavili svoje prve raziskave migracijskih tokov po posameznih državah. Naše ugotovitve bodo objavljene na spletni strani http:// migration.tk.
Za naslednje srečanje v Kutni Hori pa bomo raziskovali tekoče probleme v zvezi z migracijami, kot so trgovina z belim blagom, ilegalne migracije, in zakonsko
podlago v tej povezavi.
Dnevi, ki smo jih preživeli v Padovi, so bili posvečeni predvsem problematiki tujcev v Padovi in Benečiji. Na šoli gostiteljici Istitu-to Tecnico Statale Comemerciale e per il Turismo Luigi Einaudi iz Padove se izobražujejo tudi tuji dijaki in prav tem posvečajo še posebno pozornost. Zanje skrbi posebna šolska komisija, katere
" 'd
Slovenski predstavniki evropskega projekta Comenius v mestni hiši.
naloga je omogočiti, da se kar najbolje in najhitreje vključijo v novo okolje. Svoje izkušnje so nam predstavili dijaki iz Romunije, Albanije in Kitajske.
Migracijsko problematiko mesta Padova nam je v mestni hiši predstavila ga. Ruffini. Izvedeli smo, da so vsa prizadevanja v zvezi z migracijami stara tri leta, prej se s to problematiko niso načrtno ukvarjali. V mestu, kjer danes živi okrog 20000 tujcev (okrog 10 % prebivalstva mesta), poskušajo le-te naseljevati po različnih predelih mesta, da bi se hitreje in ob čim manjših konfliktih z domačini vključili v okolje. Urad za migracije posreduje prebivalcem Padove informacije o tujcih, njihovih kulturah in običajih, da bi ljudje doživljali migracije ne le kot nekaj, kar prinaša številne probleme, ampak tudi kot vsestransko pridobitev in prednosti za mesto in regijo.
V »Provinci di Padova« sta nam migracije v številkah in projekte v zvezi s tujci predstavila dr. Cla-udio Sarkona in Elizabeta Vergna-ni. V Benečiji, kamor spada tudi Padova, živi 320000 tujcev (31. 12. 2005), od katerih je največ Maročanov, Romunov, Albancev in Srbov, v mestu Padovi pa je največ Romunov. Število tujcev se je v primerjavi z letom 2004 povečalo za več kot 11%. Zaradi hitrega priseljevanja so pričeli z izdajanjem časopisov v različnih jezikih, tako tujce informirajo o mnogih zanje koristnih stvareh, kot so možnosti šolanja, organizacije, ki so jim na voljo in jim lahko pomagajo, da je preskok v novo družbo boljši in lažji zanje in za domače prebivalce.
Profesorji in dijaki so nam predstavili šolo, pouk, popeljali so nas po Padovi in Benetkah. Dijaki so bivali pri sovrstnikih in njihovih družinah. Vsi skupaj (dijaki in učitelji) pa ne bomo nikoli pozabili njihove izjemne gostoljubnosti in prijaznosti ter kulinarike.
SONJA TRŠKAN
Mednarodno srečanje dijakov-raziskovalcev v Istanbulu
Na 16. mednarodnem srečanju srednješolcev s področja kemije, fizike in biologije so dijaki Šolskega Centra Rudolfa Maistra že tretje leto sodelovali z raziskovalnim projektom s področja kemije. Srečanje je organizirala zasebna šola MEF Okullari iz Istanbula. Raziskovalno nalogo, ki so jo pripravili dijaki Peter Zabret, Gašper Slapnik in Živa Lavrinc pod mentorstvom Vida Kregarja in Renate Capuder Mermal, sta v Istanbulu zagovarjala Živa in Gašper.
Srečanje je potekalo na več ravneh. Raziskovalni projekti turških dijakov so se potegovali za nagrade. Dijaki iz tujine pa so svoje projekte, ki so poželi veliko zanimanja, samo predstavili. Poleg projektov so predstavniki vsake izmed sodelujočih dežel predstavili tudi esej na temo »Znanost in človečnost nimata meja«. Vzporedno s tekmovanjem so potekali številni bilateralni sestanki in konferenca, na kateri so si izkušnje s področja šolstva in kreativnosti izmenjali
predstavniki lokalnih skupnosti, ministrstev in šolskih ustanov iz Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Cipra, Hrvaške, Izraela, Kosova, Makedonije, Moldavije, Rusije, Slovenije, Srbije in Turčije. Konference, kjer so razpravljali o spodbudah, ki jih
različni šolski sistemi nudijo mladim raziskovalcem, se je udeležil Dobran Juričan, svetovalec na Občini Kamnik, s prispevkom »Šolski sistem v luči na znanju temelječe družbe«.
Renata Capuder Mermal, prof. kemije, ŠCRM
Kamniška delegacija v Istanbulu (z leve): Dobran Juričan, Živa Lavrinc, Renata Capuder Mermal, Gašper Slapnik.
/TA
r
vT
SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE
www.liiz-karantania.si
BELA TEHNIKA:
GAGGENAU
SIEMENS #BOSCH
BLANCO
—
Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike in vrhunskih
kuhinj | NEWF0BM v DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20
Del. čas: 8.00-19.00, sobota 9.00-13.00
www.newformcucine.it
ŠPORT
MLADI CALCITOVCI DRUGI V SLOVENIJI NA STOPNIČKAH TUDI V TRIATLONU
Odbojkarski klub Kamnik je gladko pripeljali do konca in se prejšnjo soboto v telovadnici v tako že veselili letos najboljše Stranjah organiziral finalni turnir uvrstitve kamniška ekipe. Da pa štirih ekip za dečke v mali odboj-	bo finale vse prej kot lahek, se je
ki. Četica Gregorja Hribarja se je pokazalo v drugi tekmi, ko so vi-kot prvouvrščena ekipa zahoda sokorasli igralci Prvačine gladko
Za ekipo Calcit Kamnika so igrali - stojijo z leve; v.d. trenerja Ja-roš Štekl, Anže Hribar, Nejc Urankar, Urban Hribar, Matic Janežič, Klečijo: Peter Lombergar, Pino Lenart Lah, Žiga Poljanšek in Jaka Volovšek.
setu sta se udarili dve najboljši trojki v Sloveniji, vseskozi pa so bili boljši Primorci. V drugem setu pa je bila popolnoma druga slika. Druga kamniška ekipa je nadigrala nasprotnike in o državnih prvakih je odločal tretji set, ki so ga bolje začeli domači, a so po nekaj blokih Janežiču pobudo prevzeli gostje. Drama se je začela odvijati prav ob koncu seta, ko so Kamničani zopet zapretili, a jim je do zmage zmanjkalo le malce športne sreče. Tako so se naslova veselili Primorci, mladi Kamničani pa so imeli prav tako razlog za veselje, saj že dolgo nobena kamniška ekipa ni bila med najboljšimi dvema v Sloveniji.
Na koncu so proglasili tudi najboljše igralce. Pri ekipi Svita je bil to Žiga Štern, pri Šempetru Jernej Vrhunc, pri Calcitu Jaka Volovšek in pri Prvačini Jan Gašparin, najbolj koristen igralec turnirja pa je postal Nathan Kavčič iz Prvačine.
Rezultati: Calcit:Svit 3:0 (18,8,19), Prvačina:Šempe-ter 3:0 (14,22,20), Šempeter: Svit 2:1 (11,-10,19), Prvačina: Calcit 2:1 (17,-20,21),
Vrstni red: 1. Marchiol Prvačina 1, 2. Calcit Kamnik, 3- Sip Šempeter, 4. Svit
Triatlonci TK POS Elektronček Trisport so se imenitno odrezali tudi na prvem triatlonu v letošnji sezoni v Termah Ptuj
Tekma za slovenski pokal je privabila veliko število tekmovalcev, tudi iz sosednje Hrvaške, ki so na novo pomerili moči. Generalna zmagovalca sta bila Dejan Patrčevič (Hrvaška) in Mateja Šimic (Trisport Kamnik).
Po plavanju v olimpijskem bazenu, kolesarjenju po novi, še neodprti ptujski obvoznici in teku po obrežju Drave so na zmagovalnih stopničkah stali naslednji Kamničani -
Mateja Šimic, Nataša Nakrst, Miro Kregar in Jani Železnikar. V super sprintu se je izredno odrezal mladi Domen Hribar, tako kot predhodno že Teja Jazbinšek, v cici akvatlonu pa »že« klasična prevlada TK Pos elektronček Trisport - Matevž Planko, Kristi Uršič, Liza Uršič, Tinkara Capuder ter Anja in Patricija Hribar.
Naslednji postaji tekem slovenskega pokala sta v našem kraju - v petek, 1. junija, popoldan bo akvatlon v Termah Snovik, v nedeljo, 3. junija, popoldan pa duatlon Kamnik
na mekinjskem stadionu. Obe prireditvi štejeta tudi za državni prvenstvi, možnost pa imajo nastopiti tudi vsi otroci in rekreativci, ki bi se radi pomerili v teh športih. Več informacij na wvyw.trisport-klub.si Se zadnja novica Mateja Šimic je osvojila 11. mesto med članicami na svetovnem prvenstvu v duatlonu v madžarskem Gyoru. Čestitamo Kamničanki! Obenem pa je mladi Bojan Čebin (TK Ribnica) osvojil naslov svetovnega prvaka med mlajšimi člani (U23). Izreden uspeh za malo Slovenijo!
redno tenni?5^€
UUMrn)
Y0K0HAMA C.DRIVE	'
GTIADIAL CHAMPIRO128 >*S/*0Rl4H3?
Miisms
COOPER ZEONKTC /S5ROT91
COOPER COBRAVHP I95/65R1SV91
redno imlSMffTš
redno tena 1M9$T6
BZUtMI
euemu
7.0X15 ET3S
GlRADIALCHAMPIROHPZ 205/45R16M?
TOKOHAMA C.DRIVE 205/MR15 H95
uvrstila na finalni turnir in zato so bila pričakovanja kar visoka. Da je bila veja, v kateri so tekmovali Kamničani, precej močnejša od vzhodne, se je pokazalo že v prvi tekmi, ko so se igralci Svita upirali Kamničanom le v prvem setu, nato pa so domači tekmo
premagali zmagovalce vzhoda - ekipo Sip Šempetra.
V	tekmi za tretje mesto se je po zmagi 2:1 na koncu veselila prav slednja ekipa, ki je imela s seboj tudi največje število navijačev.
V	finalu smo gledali boj za vsako žogo vse do konca. V prvem
Kamniški vaterpolisti postali slovenski prvaki
To soboto finale starejših deklic v Stranjah
V soboto, 26. maja, pa se v Stranjah obeta še zadnje letošnje odbojkarsko dejanje. Kamniški klub je namreč dobil še tretjo letošnjo organizacijo finalnega turnirja. Tokrat se bodo med seboj udarile starejše deklice, kjer Kamničani prav tako pričakujemo lep uspeh domače ekipe. Kamničanke se bodo v prvi tekmi ob 10.00 uri pomerile z Galejo Vega iz Maribora, druga tekma pa bo med Novo KBM Maribor in Lakolit Ankaranom. Finalna tekma bo okoli 16.00 ure !
Cicol.
Kamničani smo po letih suše ponovno na vrhu slovenskega vaterpola. Nova generacija fantov, starih od deset to štirinajst let, že vso letošnjo sezono daje vetra konkurentom iz precej močnejših klubov: Ljubljane, Maribora, Kopra, Kranja in drugih mest. Minuli vikend pa smo doživeli vrhunec: ekipa dečkov do štirinajst let je v Kranju, prestolnici slovenskega vaterpola, osvojila naziv slovenskih pokalnih prvakov!
Kot za šalo so v finalu pometli s Koprčani in jih premagali s 16 proti 6. Izjemno dobro kondi-
redno
umre
redno (eno 582^6
!35X9*5nr
ki* SBC
•	<tT6tni«i /‘UMPiDfl m /ra
<s
AiZOLTMPi 07.0X17035
GT RADIAL CHAMPIRO 328 2S/4SR17R«
ENZO d *W6.WU ET38
GTRADIAlCHAMPIRO 128 '5/65814®

redno cenaLMttTS
125OMrm
tswhy  .0X1« mo .
GTRADIAL CHAMPIRO 328 25/40613 W9!
THZOCUP 7.5X16(135 DUHLOP SP9000 205/55816 W91 INDEKSI HITROSTI: T - do 190 km/h
Nacionalni prodajalec in distributer NAJUGODNEJŠA PONUDBA?
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE.
^aš partner s profilom
telefon: 01/83 08 350 www.gum6.si Del. čas: od pon. do pet. od 8h do 18h, sob. od 8h do 12h.
* Cene so v evrih z DDV in veljajo za gotovinsko plačilo ali plačilo z BA kartico.
do 210 km/h V - do 240 km/h W = do 2?Q km/h
pričljivo uvrstili na Evropsko kadetsko prvenstvo, ki bo potekalo poleti na Malti.
In kaj na to pravi Luka: »Iščem sponzorja, ki jima ne bo ime mami in oči!«
Še kako resnična izjava, saj so se kamniški vaterpolisti do uspehov priborili predvsem sami, s pomočjo svojih staršev in pod strokovnim vodstvom trenerjev. In s tem postajajo nenadkriljivi predstavniki svojega kraja, katerega glas ponesejo izza lokalnih okvirov. Prav
v tem tiči svojevrstna ironija! Občina ne premore poštenega letnega bazena, kaj šele zimskega!! Tempo slovenskega vaterpola pa že narekujejo nove generacije, ki prihajajo prav iz okolja, ki temu prekrasnemu športu ne namenja pozornosti, ki mu gre!
In če vas zanima, kako bodo vaterpolisti namenili pozornost vam? Zabavajte se z nami na Dnevih slovenskih vaterpolistov, 16. junija, na kamniškem letnem bazenu.
cijsko pripravljeni fantje so pod taktirko trenerja Uroša Kralja in ob huronskem navijanju s tribun zabijali gole enega za drugim. Dobro uigrani igralci so ves čas imeli igro v svojih rokah. V zadnji četrtini so jih Koprčani le še s težka lovili po kranjskem bazenu.
Prav iz kamniške ekipe prihajajo tudi trenutno najboljši strelci v državi. Tako na prvih treh mestih top lestvice strelcev najdemo Tilna Leskovca, Sebastjana Novaka in Mateja Pinteriča. Kolegi iz ekipe jim tesno sledijo. Če bodo nadaljevali s tem tempom in zagnanostjo, bi lahko v prihodnje tvorili jedro državne kadetske reprezentance, kamor se že uvršča tudi Kamničan Kristijan Novak.
Prav državno kadetsko reprezentanco letos vodi Kamničan, kapetan Luka Komatar. Očitno z odličnim uspehom, saj so se na nedavnih kvali-
fikacijah v Kranju
po zahtevnih tek- Kamniški vaterpolisti - ekipa dečkov do štirinajst let je v Kranju, prestolnici slovenskega mah s Francozi, vaterpola, osvojila naziv slovenskih pokalnih prvakov! Z leve: NIKOLIČ NIK, STELE Angleži, Portu- URBAN, NOVAK SEBASTIJAN, ŽURBI GAŠPER, PINTERIČ MATEJ, BENKOVIČ galci, Avstrijci BLAŽ, DROLC ERIK, LESKOVEC TILEN, ŠUŠTAR GREGA, STELE MARTIN, in Belgijci pre- JERETINA LUKA, ZADAJ TRENER KRALJ UROŠ
tajskem boksu. Na Evropski pokal se je prijavilo rekordno število tekmovalcev, saj velja za najmočnejšo tekmovanje v tajskem boksu. Pokal se je odvijal pod okriljem svetovno znane organizacije IFMA. Na tekmovanju sta nastopila tudi dva slovenska tekmovalca iz Kamnika: Filip Bokalj, ki je nastopil v kategoriji do 71 kg in zabeležil zmago nad Poljakom, a zaradi poškodbe tekmovanja ni mogel nadaljevati. V kategoriji do 67 kg je nastopil Bruno Kozlevčar, ki je bil neposredno uvrščen v polfinale, v katerem pa je izgubil borbo proti španskemu tekmovalcu. Na koncu tekmovanja se
movalca sta izpolnila svoja pričakovanja in dokazala, da sta kljub svoji mladosti kvalitetna borca in da se lahko v nadaljnjih svetovnih in evropskih pokalih pričakuje in upa na doseganje še boljših rezultatov in priznanj.
Filip Bokalj
je uvrstil na 3. mesto tekmovanja v kategoriji do 67 kg. Oba tek-
Bruno Kozlevčar
Tradicionalni majski turnir Balinarskega kluba Duplica
Domače ekipe posegle po najboljših mestih
Balinarski klub Duplica je v počastitev občinskega praznika občine Kamnik v začetku maja pripravil uspešen tradicionalni balinarski turnir, ki so se ga udeležile številne balinarske ekipe iz Ljubljane, Golišča, Domžal, Vodic, Zadvora, Količevega in domačega balinarskega kluba z Duplice. Lepo sončno pomladansko vreme je pritegnilo tudi precej ljubiteljev balinanja.
Celodnevni turnir na štirih stezah BK Duplica je uspešno vodil sodnik Marjan Prelovšek. Predsednik kluba Marjan Golobje ob zaključku turnirja izročil lične pokale najboljšim štirim ekipam in povabil vse ekipe na jubilejni turnir ob 30-letnici BK Duplica v avgustu letos.
V finalni tekmi so domači Stari mački v postavi Cveto Petek, Franc Bedič, Igor Drčar in Janez Šraj s 13 :4 premagali balinarje ljubljanskega BS3 in tako že tretjič zapored osvojili prvo mesto na tem tradicionalnem turnirju. Tudi tretje mesto je v tekmi s vodiškim KUBUjem z rezultatom 13:4 pripadlo domači ekipi Montlesa. Tako organizatorji kot tekmovalci so bili s potekom turnirja zelo zadovoljni.
Rezultati: 1. Stari mački - BK Duplica, 2. BK BS 3 - Ljubljana, 3. Montles - BK Duplica, 4. BK KUBU Vodice, 5. BK Duplica, 6. BK Duplica Veterani, 7. BK Ilirija, 8. Golišče, 9. BK Hermes Ljubljana in 10. BK Domžale itd.
F. S.
Najboljše tri ekipe na turnirju: Stari mački-BK Duplica, BS3 Ljubljana in Montles-BK Duplica.
Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom (Uradni list RS, št. 74/04, 17/05, 88/05 in 43/07) župan Občine Kamnik objavlja
JAVNI POZIV za dodelitev finančne pomoči za študij
1.	Iz proračunskih sredstev se bodo dodeljevale naslednje finančne pomoči:
a/ enkratna finančna pomoč za dodiplomski in podiplomski študij v Sloveniji (povečane stroške, povezane z obveznim študijskim programom, izdelavo zahtevnih diplomskih in podiplomskih del in povečane stroške, povezane s študijskim programom na terenu)
b/ enkratna finančna pomoč za študij v tujini, c/ delna subvencija prevozov za študente in dijake, ki bivajo v domovih.
2.	Obseg razpoložljivih sredstev v proračunu Občine Kamnik za leto 2007 je 8.521 EUR.
3.	Pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati pod točko 1 a/ in 1 b/.:
•	da so državljani Republike Slovenije
•	da imajo stalno bivališče v občini Kamnik
•	da imajo status rednega študenta in na dan oddaje vloge niso starejši od 28 let,
•	da so v rednem študijskem roku končali najmanj 1. letnik visokošolskega zavoda,
•	da imajo povprečno oceno zadnjega opravljenega letnika najmanj 8,
•	vsaj eno priporočilo visokošolskega zavoda, kjer študirajo,
•	da je študijski program v interesu Občine Kamnik,
•	vsaj eno priporočilo drugih pravnih oseb, ki so v prijavljenem programu prepoznale lasten interes (podjetja, kulturne in druge institucije)
•	v zvezi s točko 1 c/ se upoštevajo pogoji le iz prvih treh alinej.
4.	Za subvencijo povečanih stroškov študija lahko v imenu študentov zaprosi tudi visokošolski zavod, pri čemer izpolnjevanje pogoja povprečne ocene ni potrebno.
Občina sofinancira do največ 50% zaprošenih povečanih stroškov študija.
5.	Vlogi za dodelitev sredstev pod točko 1 a/ in 1 b/ je potrebno priložiti:
-vlogo z življenjepisom in referencami,
-	potrdilo o vpisu ali fotokopijo študentske izkaznice,
-	potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami,
-	dokazilo o stroških, povezanih s študijem,
-	pooblastilo za pridobitev podatkov o dohodkih iz preteklega leta članov skupnega gospodinjstva,
-	priporočilo visokošolskega zavoda,
-	vsaj eno priporočilo s strani drugih subjektov.
-	v zvezi s točko 1 c/ se vlogi priložita potrdili le iz druge in tretje alineje. Dodatno pa potrdilo o bivanju v domu.
6.	Vloge kandidatov bomo upoštevali do porabe sredstev.
7.	Vloge bodo ovrednotene v skladu z merili iz Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom.
8.	Z izbranimi kandidati bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju.
9.	Vloge je potrebno predložiti na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik v zaprti kuverti s pripisom: »javni poziv za dodelitev finančne pomoči za študij«. Na kuverto obvezno napišite tudi naslov pošiljatelja.
10.	Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po predložitvi vloge.
11.	Dodatne informacije lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, pri Katarini Ščetinin Sever (tel.: 8318-139).
ŽUPAN
Anton Tone Smolnikar
i
suhomontažni gradbeni inženiring
z dosedanjim delovnim izkušnjami in kratkim življenjepisom pošljite v (8),osmih dneh po objavi na naslov: ALFA-M D.O.O.
ŠPRUHA19, 1236 TRZIN
KS PEROVO V NOVIH PROSTORIH
Ob odprtju novih prostorov KS Perovo (z leve) predsednik KS Perovo Andrej Perčič, župan Tone Smolnikar, članica sveta Viktorija Pinterič in podžupan Rudi Pfajfar.
Tri mesece vztrajnega dela članov KS Perovo, od prizadevanj za pridobitev prostorov za svoje delovanje, beljenja, pospravljanja, opremljanja in urejanja prostorov, je 5. aprila le obrodilo sadove. Odprli smo naše nove prostore na Steletovi cesti 25 in začeli z izvajanjem uradnih ur za prebivalce KS.
Odprtja se je udeležilo več prebivalcev KS, vabilu pa sta se odzvala tudi župan in podžupan Občine Kamnik, Anton Tone Smolnikar in Rudi Pfajfar. Najprej je vse obiskovalce pozdravil predsednik KS Andrej Perčič, nato pa je besedo predal županu, ki je v svojem govoru izrazil navdušenje nad našo pridobitvijo in bil prepričan, da bo naše delovanje odslej lažje in še kvalitetnejše. Dejal je, da je sodelovanje med Občino Kamnik in KS Perovo v preteklih letih potekalo dobro, da pa bo v prihodnje lahko še boljše, saj je sedaj za delo in sodelovanje s krajevnimi skupnostmi zadolžen novi podžupan.
Največ pozornosti je namenil aktualni zadevi - predvideni gradnji garažne hiše med Mercator centrom in asfaltiranimi parkirišči Zikove ulice in nam tako postregel z novimi informacijami. Povedal je, da o garažni hiši potekajo številni pogovori,
a poudaril, da se bo projekt pripravljal počasi. Projekt namreč zahteva kvalitetno pripravo, za kar je potrebno veliko časa, truda in prizadevanj. Najprej bo potrebno sprejeti spremembo zazidalnega načrta, nato pa bo občina za pomoč zaprosila tudi nas, KS in s tem vse prebivalce Zikove in Livarske ulice.
Po uvodnih govorih smo obiskovalce postregli z narezkom, domačim pecivom in piškoti ter pijačo. V pogovorih smo dobili kar nekaj namigov za naše delo. Teh si želimo še več, zaupate pa
nam jih lahko na naših uradnih urah vsak četrtek od 17. do 18. ure. S podžupanom, g. Pfajfarjem, pa smo se dogovorili za srečanje, na katerem mu bomo predstavili naše dosedanje delo in cilje ter problematiko našega področja: preplastitev Steletove ceste, umiritev prometa na njej ter ureditev pločnikov, kolesarske poti in klančin ob njej, postavitev ograje ob Ljubljanski cesti, parkiranje na nedovoljenih mestih KS in ureditev obeh mostov čez Mlinščico.
KATJA TROTOŠEK, tajnica KS Perovo
Prodaja plodov vrtnih jagod.
01/8342 163
Jenko, Mlaka 16, Komenda
Domžalski dom na Mali planini
Išče
pomoč v kuhinji in strežbi.
Sezonsko delo od junija do septembra, lahko študent. Bivanje in hrana zagotovljena.
Tel.: 040/340-730, 051/340-730
Akvareli Draga Bizjaka v občinski hiši
Mali oglasi
INŠTRUIRAM matematiko in fizike. Tel.: 723-81-57,041/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva1 informativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478. ODDAMO stanovanje 57m2, delno opremljeno, na Kajuhovi v Kamniku. Tel.: 03/897 1631.
V avli in po stopnišču občinske stavbe so razstavljene slike karanje. Na ogled je postavil 25 slik, pretežno akvarelov, dve deli pa je ustvaril v zahtevni tehniki oljnega pastela, v kateri se je poskusil v zadnjem obdobju.
Nekaj razstavljenih del je z njegove samostojne razstave v galeriji Veronika pred tremi leti, druga pa je ustvaril na kolonijah in za vsakoletne razstave gorenjskih likovnih društev Podobe Gorenjske.
Kot pravi, ga zanima in navdušuje arhitektura Kamnika, ki jo v svojih delih želi prezentira-ti ljudem, še posebej zanimive so vedute, ki jih razkrivajo tudi njegove slike. Enostavno ni moč prezreti, da je arhitektura zaznamovala poklicno pot Draga Bizjaka, ki pa se je že pred upokojitvijo pred petimi leti, ko se je resneje posvetil slikarstvu, vsaj nekoliko prepletala s slikanjem, saj je v akvarelu pripravljal tridimenzionalne poglede svojih projektov.
Bizjakove slike pritegnejo pogled, odkrivajo zelo različne poglede nam bližnjih motivov, tako je na primer pogled na
ŠPORTKOV kotiček
Dobro jutro Kamnik!
Prvi vikend v maju smo se odzvali na povabilo Društva prijateljev mladine iz Trzina in predstavili Društvo ŠPORTEK na Florjanovem sejmu, ki se je odvijal po trzinskih ulicah 5. in 6. maja. Kljub na trenutke kislemu vremenu je vikend minil v prešernem razpoloženju in ob kar precejšnem številu obiskovalcev.
Na prostorni stojnici smo promovirali predvsem športen in zdrav način življenja, obiskovalcem smo ponudili vodo iz Vasenega, za nekaj kulinaričnih užitkov pa je poskrbel naš leteči kuhar Boris. Vse obiskovalce smo prijazno povabili naj obiščejo Kamnik, kjer se bo od 28. maja do 3. junija odvijala vrsta najrazličnejših prireditev pod skupnim imenom »Dobro jutro Kamnik«.
Mali grad vselej zanimiv, drugačen. Prav delo, ki predstavlja pogled na Mali grad s ceste, ki pelje mimo novozgrajene soseske, je med deli realizma sprejeta na letošnjo razstavo Zlata paleta v Kočevju, ki v slovenskem merilu veliko pomeni. V
okviru te razstave umetniki sodelujejo tudi v kategoriji risbe in abstrakcije in Drago Bizjak je letos sodeloval tudi z risbo, v teh dneh pa ustvarja delo za udeležbo na področju abstrakcije.
SAŠA MEJAČ
Na podlagi 7. člena Pravilnika o merilih za oblikovanje cen za najem športnih objektov (Ur. list FIS, št. 34/2003) objavlja Občina Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik
JAVNI RAZPIS
ZA NAJEM IN KORIŠČENJE PROSTIH TERMINOV V ŠPORTNIH OBJEKTIH, KI SO OBČINSKEGA POMENA
1. Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v šolskem letu 2007/08, ki so občinskega pomena:
Športni objektov:	prosti termini v času:
OŠ Frana Albrehta Šolska 1 1240 Kamnik *športna dvorana	od ponedeljka do petka: od 17. do 23. ure
OŠ Marije Vera Ljubljanska 16 a -1241 Kamnik ♦velika telovadnica ♦mala telovadnica	od ponedeljka do petka: od 19. do 23. ure od ponedeljka do petka:od 19. do 23. ure
OŠ Stranje Zg. Stranje 22 -1242 Stahovica (tel.: 8325 -433) ♦telovadnica	od ponedeljka do petka: od 18. do 2230 ure
OŠ Šmartno v Tuhinju Šmartno 27/a -1219 Laze v Tuhinju ♦telovadnica	od ponedeljka do petka: od 19. do 22. ure
Športna zveza občine Kamnik Kajuhova pot 12 -1240 Kamnik ♦telovadnica na Kajuhovi poti 12 (ZD) ♦telovadnica OŠ Toma Brejca	od ponedeljka do petka: od 15.30 do 23. ure od ponedeljka do petka: od 18.45 do 23.15 ure
Opomba:
1.	Najem in koriščenje športnih objektov v času izven tega razpisa (med tednom, ob sobotah in nedeljah) po dogovoru z upravljalcem športnih objektov.
2.	Rok prijave: 20. junij 2007.
3.	Prijavo za najem in koriščenje športnega objekta z navedbo željenega termina in števila ur tedensko pošljite na naslov:
OBČINA KAMNIK, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik s pripisom:
»Javni razpis - najem šp. objektov«
Anton Tone Smolnikar Župan
KAM IM I K
Cankarjeva 1 1
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeva 11
ZAPOSLIMO
ELEKTROINŠTALATERJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	dokončana IV. stopnja izobrazbe elektro smeri
-	leto delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naš naslov: Komunalno podjetje Kamnik d.d., Cankarjeva 11,1241 Kamnik.

—	■ ~i
AGROPROMET CERKLJE j
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 j
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure	|
UGODNA PONUDBA;
ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, I sončnične tropine, krmilne moke)	I
VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, j kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene j
sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in | enodnevne piščance in kilogramske piščance |
SEMENSKA KORUZA, SEMENSKE TRAVE IN DETELJE
MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE CENE
JABOLKA AJDARED - ugodno!
11®!!
-
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega )? najbližjega ne veste kam so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
.—	.• — *
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
hitro, kvalitetno, s posluhom
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
Iščemo glas tvoje harmonike pa ga ni in ni.
Ostane nam le cvetje, ki zate cveti in sveča, ki zate gori.
ZAHVALA
Po težki bolezni je v 59. letu življenja tiho odšel od nas naš dragi mož, ati, ata, brat, stric in očim
MILAN ŽIBERT
iz Gradišča
Hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem tiskarne TKBM, še posebej pa sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in denarno pomoč. Zahvala g. župniku Avguštinu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Hvaležni smo dr. Jermanovi za njeno skrbno in požrtvovalno zdravniško pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
Maj 2007
ZAHVALA
V komaj 61. letu nas je zapustila draga mami, žena, sestra, teta in nona
VIKTORIJA Vika MATJAN
roj. HRIBAR, iz Mekinj
Hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom iz Mekinj, bivšim sodelavcem podjetja Belinka Kemostik, mojemu kolektivu pekarne Duplica za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno bi se rada zahvalila teti Zdravki ter patronažnima sestrama Katarini ln svakinji Nevenki za nesebično pomoč pri negi ljube mame. Hvala župniku, g Pavlu Piberniku za lepo pogrebno mašo, Krtovim pevcem za doživeto petje in moji prijateljici Marinki Mošnik za ganljive esede slovesa. Iskrena hvala vsem prijateljem, ki ste jo poznali in številno pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: hči Nives z Edijem, mož Tone in vnuk Aleksander
Maj 2007
POZIV
ZAVOD za GOZDOVE StOVENilE
LASTNIKOM GOZDOV
Zaradi specifičnih vremenskih pogojev v zimsko spomladanskem času in povečane količine polomljenih vrhov smreke zaradi mokrega snega, pričakujemo v nižinskih gozdovih prekomerno namnožitev podlubnikov.
V	skladu z veljavno zakonodajo so lastniki gozdov dolžni svoje gozdove redno pregledovati.
Najbolj prepoznavni znaki napada podlubnikov na smreki so:
-	pojav rjave črvine, kije dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu, ki porašča deblo na koreninskem vratu.
-	sprememba barve krošnje (zelenkasto siva, rdečkasto ijava, rdečkasta),
-	pojav gostega opada suhih, sivozelenih smrekovih iglic.
-	odpadanje lubja v spodnjem delu krošnje.
V	kolikor opazite zgoraj navedene znake napada podlubnikov v svojem gozdu, ste dolžni ustno obvestiti krajevno pristojnega revirnega gozdarja in nemudoma pričeti s pospravi lom napadenih dreves.
Stiki in informacije:
Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kamnik, Tunjiška 21, 1240 Kamnik, tel.: 01 83 91 946, ke_kamnik@t2.net Revirna gozdarka	Mojca Brejc	041 657	267
Revirni gozdar	Avgust Klančnik	041 657	216
Revirni gozdar	Jože Kozjek	041 657	226
Revirni gozdar	Rastko Skledar	041 657	266
Revirni gozdar	Miha Žnidaršič	041 657	268
Vodja KE	Miha Zabret	041 657 247
Vodja KE Miha Zabret, univ dipl. inž. gozd
*-'s2,LzT-a kop«ck
-N
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660	*
* ^5K/1AJVC	^ KOSTIMI	- I
, NOGAVlCt, HPLm	* K0PA1M BRISAČ j
NOGAVIČKI (p vse postave in velikosti)	^ ptRU-0 j
*xg*fi2st**>*	■
mKROlACt
Kkav)
OBIŠČITE NAS, IN NAŠLO SE BO KAJ ZA VAS!
*ŽENSKE I TORBICE |
Delovni čas: pon.-pet.: od 9. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure
SALON LEPOTE
KLARIS
Ličenje in friziranje nevest tudi na domu
Ugodni paketi sončenja
Vrhpolje 17« Kamnik (miti ti\r. A zrn); nam WiVW.salon-klarm.umi
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične In pravne osebe
1*11 BO# d.o.o. Kamnik, Zikova al. 4 tel.: Oi/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
25 % POPUST
na vse balkonsko cvetje in enoletnice
Samo v času od 26. 5. do 3. 6. nakup neposredno iz proizvodnje. Vhod v rastlinjak iz Vrtnega centra.
VRTNI CENTER ARBORETUM VOLČJI POTOK
STEKLARSTVO IRIVII HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Ločitev je potrebna, da lahko nekoga zopet srečaš.
Prijatelji se bodo čez nekaj trenutkov ali življenj zanesljivo ponovno srečali.
R. Bach
Mi vsi smo prah, nekateri so zlat prah....
ZAHVALA
Poslovili smo se od naše ljube mame
KATARINE GOLOB
iz Zg. Stranj
Vsem, ki ste jo spoštovali, jo imeli radi ter jo tako številno pospremili k zadnjemu počitku, se iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam ob dnevih bolečine nesebično pomagali, darovali cvetje in sveče ter z nami sočustvovali.
Vsi njeni
Maj 2007
mncuMMHmmmiMJcmtn
TEHNIČNA TRGOVINA
gereale	inrmcmtmltir
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGPIOIA RONUDM - &	BO, 6, JONU!
•	MALI GOSPODINJSKI	* MIKROVALOVNE
APARATI 10%	® PEČICE OD-10%
; Z /VODOVODNE :• ELEKTRIČNO	ARMATURE
7 oloDJE-10% _ O0-™
•	POSODA -15% STROJI-10%
BELA TEHNIKA GORENJE,
I0SCH, ELECTROLUX,
USSI, BEKO
•GLASBENI STOLPI, 15% TELEVIZORJI -10%
več na www.peraecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG
UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
• BREZPLAČNA DOSTAVA • BANK KREDIT 1+3 DO 1+24!
Ni te na vrtu več, ne med travicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumenju gozda in vej, ni te nikjer več, kjer bil si prej.
ZAHVALA
V 70. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak
FRANCE BAJDE
s Hriba
Hvala sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in njegovim nekdanjim sodelavcem iz KIK-a za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za opravljeno zadnje slovo, pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za
odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Mici, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Maj 2007
Življenje celo si garala, z veseljem zemljo obdelovala, za dom, družino si skrbela, za prijatelje vedno čas imela.
Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 84. letu starosti je zaspala naša draga mama. stara mama in prababica
ANASTAZIJA IVANKA PODJED
iz Godiča
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče in nam izrekli sožalja. Hvala g. župniku Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Krt in Solidarnost in trobentaču Marjanu za melodijo v slovo. Zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego mame v času njenega bivanja v doma Žalujoči: vsi njeni Maj 2007
Mercator
Center Kamnik
Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787
		
M		
S
ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK od št 16 - 4®
* CICIBAN
,	..	* SUPERFIT
iigovina z obutvijo * frodDO
Sandali leva za lahek poletni korak I
VINTERSPOKT'
*
Postani modna zvezda!
P« nora ugodnih tonah si priroiS »ZMUIVO la »TMKTlVItO pomladna poletno kolekcijt) * liggitoh Ante.

c3 n □ S r

§
l
I
i/k£Cr
V KORAK Z ZDRAVJEM

V mesecu JUNIJU: 25% POPVST
/NA ČIŠČENJE MERINO
,
POSTELJNINE!!
ČISTILNICA IN PRALNICA immmL&M
a\
Knjigarna in papirnica
‘p?''-.-
Velike ugodnosti za prednaročila učbenikov in delovnih zvezkov v maju in juniju.
A Ji

4a§§»iiMmsmMmmm
vedno nekaj zame
simptE
Frizerski salon SOI/839 47 10
Podaljševanje las...

O



1 8 4 4
Zlatarna Celje

mM
v,£..' z/v;	i
\Yw\v.zlatarna-cclje.eii	* fl
Vsa ženska pomladna kolekcija CLARK do 40% ceneje. Velja do razprodaje zalog.
SE^UT^VE

sipina (jq
Alf
www.alptna.si
Podarite sebi ali vam najdražjim
A W	katero od prelepili cvetlic,
I	rezanih aBj v lončka.
Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene.
A L* 1 XV Buti/c cvetlic Kalia, WWW.kalia.si	Telefon: 830 9752
2555?
Butiki za Male Živali
Strokoven nawet in Srtik izbor hrane, oprem® in -»ega tor potrebujejo val ijubijertci
ZOOTIC Kamnik, tel.: 01/839 52 16
WWW.ZDOttC.il

mESsnn □PSIHO
www.mestna-optika.si
9* M
tVe)(SX»

odc)l2!McfATiW4(5N»
Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si
v LOTERIJA * SLOVENIJE,id.
Gerbičeva ulica 99, Ljubljana
Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure.