r i Največji slovenski dnevnik-▼ Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 Ve{ja za vse leto - -Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto List slovenskih delavcev v Ameriki. H The larfje^i Slovenian Daily in t ne United States. ;;1 h □ issued every day except Sundays a and leg\l Holidays. 75.000 Re der*. rjB= jni^aci- TELEF0N: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 387? NO. 224. — ŠTEV. £21. = NEW YORK, TUESDAY, SEPTEM BER 24, 1929. — TOREK, 24. SEPT EMBRA 1929. VOU ML XXXVII. — LETNIK X.\X\:! RUSIJA PRETI Z OKUPACIJO KITAJSKE ZELEZNICE SPOPAD VSTAŠKE KITAJSKE DIVIZIJE Z VOJAŠTVOM NANKINŠKE VLADE Ce bi se pogajanja izjalovila, se bo Rusija s silo polastila kitajske iztočne železnice. — "Železna*' divizija se je morala s precejšnjimi izgubami u-makniti. — Spopad med kitajsko policijo in japonskimi čuvaji. TOKIO. Japonsko, 23. septembra. — Vlada je dobila iz Mukdena v Mandžuriji poročilo, da se vr-vroči boji med kitajsko policijo in japonskimi stražniki južno-mandžurske železnice pri Tiehlingu. I rije japonski stražniki so bili ranjeni. Pozneje je bil poslan na policijsko stražnico bataljon japonskih vojakov, ki je *rse policiste razorožil. MUKDEN. Mandžurija, 23. septembra. — Japonski časopis "M ainichi' poroča, da je sovjetski podkomisar L. M. Karakhan, ki zastopa Rusijo v H. HOOVER BO OSUŠIL WASHINGTON Predsednikova obljuba vznemirja suhače. — Senator Howell je rekel, da ni nameraval napasti predsednika. WASHINGTON, D. C., 23. sept. Lastniki washingtonskih špelunk so bili danes zelo vznemirjeni ob prvih naporih suhaških uradnikov, da osuše Washington. Izjave predsednika Hooverja, da mora Washington pokazati pot ter odgovoriti na napade senatorja Howella iz Ne-braske so se uresničile. V ugotovilu Bele hiše se je glasilo: — Predsednika veseli, da je senator dvignil to vprašanje. Senator Howeil je predlagal, naj predsednik poklice skupino moz ... . H! i . . .. . tajne službe, da uvedejo intenziv- .^poru glede iztočne kitajske železnice, izjavil, da'no preiskavo glede vseh središč noč- bo Rusija enostavno zasedla iztočno kitajsko že-Uega življenja v glavnem mestu. leznico, če se najkasneje V dveh mesecih ne bodo Predsednik nima nobenega na- i i mena, da bi direktno involviral Be- pogajania uspe^. končala. , * ... 1 ° J J r lo hiso v izvršitev tega programa. v r — Le pravično je, — je rečeno v SANGHAJ, Kitajska, 23. septembra. - So-( ugotovilu Bele hiše, — te se nudi glasno z nepotrjenimi poročili je prišlo do vročega ckrajnim uradnikom priliko, da i 1». - •* i • .'v i j . i nastopijo proti tem obdolžitvam. s popada med četami nacijonahsticne vlade in vsta- Howell rekel da v Blavnem tke četrto takozvano "železno" divizijo, kateri poveljuje general Cang Fah Kvej. j dobro vero in zmožnost, komisarja Boj se je završil pri Ichangu v Kupeh provinci., Daughertyja, ki načeluje policiji; Četrta divizija se je morala z velikimi izgubami MACD0NALD PRIPRAVLJEN NA POTOVANJE TAJNOSTI MED NEMCI IN FRANCOZI SPLOŠNA NA KITAJSKEM ZMEDA V NINIKAKE AVSTRIJI DRŽAV. VOJNE MacDonald j e priprav- Nacijonalistični voditelji S.le, ki se bore za vojno in Centralna vlada je vpri- 1 jen izpostaviti se vihar-j obeh dežel so jako vzne-; ju konfeti-jev. — Peljal, mir jeni. — Prikriti na-' črti za zvezo proti sovjetski Rusiji. se bo po Broadwayu do Pennsylvanije postaje. mestu nihče ne izvaja prohibicij-ske postave. To pa resno ogroža umakniti. Japonska brzojavna agentura poroča, da so izbruhnili boji med vojaštvom provinc Icnang in Hankau. Kitajska vlada označa to kot "propagando, ko-je namen je škodovati nacijonalistični vladi in njenim glavarjem". Kitajske in ameriške konzularne oblasti so še vedno v Ichangu oziroma v Hankavu. Včeraj je državni svet ofic.ijelno objavil, da je oil general Cang spoden iz službe kot poveljnik četrte divizije. Predsednik Kaj Sek, ki je vrhovni poveljnik nacijonalistične vlade, je poslal infanterijo, artile-rijo in zrakoplove z naročilom, naj razorožijo lezno" divizijo. ta. okrajnega pravdnika Roverja in par suhaških agentov. Predsednika zelo veseli, da je senator prišel na dan s tem vprašanjem. Prepričan je, da bi senator ne dvignil teh obdolžitev, razen če bi ne temeljile na definitivnih dejstvih. Howell bo predložil justičnemu departmentu vsa potrebna dejstva, in predsednik bo gledal na to, da bodo vsi tozadevni predpisi strogo izvedeni. WASHINGTON. D. C. 23. sept.— Državni department in angleško poslaništvo sta objavila danes program za obisk angleškega ministrskega predsednika MacDonalda v Washingtonu pričetkom prihodnjega meseca. Ministrski predsednik bo dospel v New York dne 4. oktobra s parni-kom "Berengaria *. Ob Kvarantin-ski postaji ga bo vzel na krov neki drugi brod. ki ga bo odpeljal na Battery, odkod se bo najbrž peljal po Broadwayu do Pennsylvania postaje. ter bo deležen na poti iste plohe konfetijev, katero morajo pretrpeti vsi ostali slavni obiskovalci. Ko se bo izkrcal na Union postaji v Wasingtonu, bo- sedel v posebni avtomobil, katerega bo stavila na razpolago Bela hiša. Kot spremstvo bo služila kavaierija iz | forta Myers. Odpeljal se bo naravnost v angleško poslaništvo. Predsednik Hoover bo nato povabil ministrskega predsednika in njegovo hčerko, naj ga obiščeta nato v Beli hiši. Nato bo treba predsedniku in Mrs. Hoover vrniti obisk v angleškem poslaništvu v teku dvajsetih minut ali pol ure. PARIZ, Francija, 23. septembra. Med nemškimi in francoskimi na-cijonalisti se vrše tajni dogovori, kojih namen je ustvariti francosko-nemško vojaško in politično zvezo. To je vzbudilo tukaj precej veliko senzacijo. Pariško časopisje hoče izvedeti i od vlade, kaj je pravzaprav na tej stvari. Nemško nacijonalisticno časopisje ne podaje nikakih komentarjev. toda vlada pripisuje poročilom veliko važnost, Med Francozi, katere omenjajo v zvezi s tem. so prejšnji francoski vojni minister Lerrond ter generala Nollett in Walsh. Z nemške strani pa omenjajo dosti častnikov reihswehrja. Proti vsem tem poskusom je vpri-zorila napad agentura nemške ljudske stranke, ki je glasilo zunanjega ministra Stresemanna. Tozadevni napad je bil objavljen v raznih nemških dnevnikih. Nekateri domnevajo, da nameravajo Francozi in Nemci skleniti zvezo proti sovjetski Rusiji pod pogojem, da bosta izpraznjeni Poren-ska in Saar dolina in da se izbriše iz Versaillske pogodbe klavzulo, ki naprtuje Nemčiji vojno krivdo. mir v Avstriji, skušajo dobiti kontrolo nad Avstrijo. — Zmerni upajo zmagati v tekmi, ki traja že več tednov. DUNAJ, Avstrija. 23. septembra. V Avstriji se vrši borba med silami boja in med onimi postave in reda in vsa znamenja kažejo, da bo zmagala stranka miroljubne reforme ustavne strukture, da se pospeši blagostanje dežele. »Iv ze- POSLANIK GIBSON BOLAN BRUSELJ, Belgija, 2^, septembra. Poslanik Hugh Gibson iz Amerike je zbolel vsled prenapornega dela ob priliki ameriških pogajanj za svetovno razorožitev. Zdravniki so mu ukazali, da mora vzeti mesec dni počitnic. SINCLAIRJU SE BAJE GODI VELIKA KRIVICA Pravi, da ga imajo zapr* tega, čeprav ni izvršil nobenega zločina. —. Bal se je, da bi ne naščuvali porotnikov proti njemu. ZBOROVANJE LIGE NARODOV Včerajšnje zborovanje ni zaznamovalo nobenega uspeha. — Gospodarska konferenca se bo vršila prihodnje leto. ŽENEVA. Švica. 23 septembra Včeraj je vladalo na zborovanju Lige narodov pravcato mrtvilo. Niti ena zadeva ni bila rešena v popolno zadovoljstvo. Posvetovali so se glede angleških razorožltvenih predlogov, gled? odprave ekstra-teritorij alnosti na Kitajskem in glede zahtev centralno-ameriških republik. Sporazumeli se pa niso niti v eni točki. KARDINAL DUBOIS UMRL V PARIZU Francija žaluje za cerkvenim dostojanstvenikom, ki je umrl v starosti triinsedemdesetih let. PARIZ. Francija. 23. septembra. Danes-je umrl pariški nadškof kardinal Louis Ernest Dubois. Dosegel je starost trinsedemdesetih let. Ž njim se je poslovil s sveta najbolj priljubljen prelat Francije. Za njim žalujejo vsi krogi J francoske republike. Ob mrtvaškem i odru ga je obiskal tudi predsednik Obveljal je edinole predlog, naj Francije Domergue. dobi Liga narodov posebno radio - postajo. Prihodnje leto se bo vršila gospodarska konferenca, ko je namen j bo začasno odpraviti carinske določbe. Pretirane carine so baje glavna ovira evropskega gospodarskega napredka. Kardinal Dubois si je pridobil velike zasluge za sporazum med Vatikanom in Francijo ter je z vsemi silami deloval za uravnavo spora, ki je nastal, ko je Francija ločila cefkev od države. Leta 1925 se je bil udeležil Evha-rističnega kongersa v Chicagu. BEG1ZDANNEM0RE DANNEMORA. N. Y.. 23. septembra. — Prvi kaznjenec, ki je ušel letos iz Clinton jetnišnice, je odšel enostavno iz lesnega skladišča, tri milje od tukaj. Bil je Andrej Roco, star 27 let. ki je bil tudi trusty. Rocco, ki je doma iz Tottenville, Staten Island, je bil obsojen na pet let ječe, ker je nosil revolver. Njegova kazen bi bila končana decembra meseca. KOMUNISTIČNI IZGREDI V BERLINU BCHLIN, Nemčija. 23. septembra. Spopadi med skrajnimi nacijona-listi in komunisti so se završili včeraj popoldne tekom procesije, organizirane od nacijonalistov za ljudsko glasovanje glede predloga proti "nadaljnemu zasužnjenju nemškega naroda". Ta predloga naj bi preklicala vse povojne pogodbe in dogovore, vključno Youngov načrt. Nacijona-liste so zasramovali po celi poti. Oddanih je bilo več strelov, ki pa niso ranfll nikogar. V celem je aretirala policija nekako pto ljudi, večinoma komunistov. WASHINGTON. D. C.. 23. se).t Milijonar Harry F. Sinclair, ki je zaprt za dobo šestih mesecev v o-krajni jetnišnici v Washingtonu, ker jc skušal podkupiti porotnike, je izdal ugotovilo, v katerem trdi. da ga zasleduje zvezna vlada. Slično ugotovilo je izdal njegov tovariš Day ter trdil, da je zaprt radi zločina, ki ga ni nikdar zakrivil. Obsojena sta bila na zaporno kazen. ker sta skušala vplivati na popotnike tekom procesa zaradi oljnega škandala. Rekla sta. da sta informirana, da je predsednik Hoover odklonil nju- FRANCOSKA BOJNA . LADJA DOSEGLA NOV REKORD PARIZ. Francija. 23. septembra. Tekom preizkušenj, ki so se vršile zadnje dva dni, v bližini zapadne obali Francije, je dosegel novi francoski rušilec "Verdun" novi rekord ter porazil onega, kater?ga je imela preje križarka "Vaimy". " Verdun" je včeraj napravil 40 vczljev na uro ter^s tem porazil rekord "Valmy-ja" ki je dosegel hi-trico 39 vozljev. "Verun" je istotako pokazal, da zna izvanredno varčevati s petrolejem. Največja mač takozvanih konšti-tucijonalistov tiči v dejstvu, da so voditelji proti-socijalističnih strani: razdeljeni med seboj glede uporabe metod močne roke. Fašistovska Heimwehr, ki je imela sestanek tukaj v soboto, je imela miroljubno zborovanje, kar jc nasprotovalo zadnjim zahtevam, naj se uvede ustavne reforme, to je državljansko vojno." Vsa znamenja kažejo sedaj. c!a : bosta zmagala kancelar Streeruwitz in policijski predsednik Schober. ki zastopata zmernostno stranko. Politiki domnevajo, da je Schober močnejši kot kanclear in da bo mo-' goče resigniral v njegov prid. To bi omogotila kabinet ki ' vključeval liberalce in celo me:'!-še so^ijaliste ter tudi hons?'''" tivce. Boj bo najbrž trajal še v?č tednov. Medtem pa se glasi, da je vlada Streeruwitza medtem dovršila program za ustavne reforme ki bo predložen parlamentu v četrtek, dva dni predno bo potekel ultimatum Heimwehrja glede "državljanske vojne". PODIVJAN AFRIKANEC UBIL OSEM OSEB i LONDON. Anglija. 23. septembra. Podivjan zamorec je ubil osem o-seb v Masindi. Uganda, predno so i ga mogli aretirati ter obdolžiti u-I mora. Umoril je nekega policijske-. ga korporala, konštablerja, nekega j Indijca in pet domačinov. zorila sumarično akcijo proti voditelju vstaje. — Nemir tudi v Mandžuriji. SANGHAJ. Kitajpska. 23 sept. — Nacijonalistični vladni voditelji so odločno zanikali, da je vnovič izbruhnila na Kitajskem državljanska vojna. Pravijo, da so vse govorice. da so se številne reakcionarne skupine dvignile proti vladi, povsem neutemeljene. Medtem pa preti Kitajski nov izbruh sovražnosti na mandžurski meji, kajti tako kitajske kot beloruske čete so involvirane v boje s sovjetskimi četami. Rusi so oficijelno sporočili, da i>o kitajske čete napadle Papigugutu-ru, ob transbajkalski sekciji fronte in da se poroča tudi o novih bojih pri Prograničnaji ob severni fronti. Nikakih poročil pa ni še na razpolago iz kitajskih virov glede vseh teh dogodkov in zanimanje tukaj se je osredotočilo vsled tega na kitajski notranji položaj. ARMADN1 LETALEC SE JE SMRTNO PONESREČIL V OHIJU DAYTON, o., 23. septembra. -Poročnik Mark Redman, častnik a; -madnega letalskega zbora, je bi; ubit voeraj popoldne, ko sš je motor njegovega aeroplana nenadno ustavil tekom odleta. Aeroplan je padel na tla ter pričel goreti. Uradniki na letalnem polju so izjavili, da si je Redman razbil črepinjo pri padcu, še predno je pričel areplan goreti. Redman zapušča ženo in dva otroka, stara po sedem in pet let. tn ADVERTISE "GLAS NARODA" oniiinsnniSin^iRin^ii.THiirj^iiT:" BanMBHBHi tsa&mMm V SPOMIN BITKE PRI GERMANTOWN PHILADELPHIA, Pa.. 23. septembra. — Dvanajst bronastih tablet, zgrajenih na mestih, kjer se je za-: vršila bitka pri Germantown, bo posvečenih na 152. obletnico te bit-( ke. dne 5. oktobra. Komite j, kateremu načeljuje dr.; Willis, je preiskal rekorde glede bitke ter odredil vse potrebno za tablete. Tablete bodo postavljene na poslopja, zidove in skale ob Ger- DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvr-1 šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem i ceniku: v Jugoslavijo Dim. 600 ........ $ 9.30 1,000 ........ $ 18.40 1,500 ........ $ 46.75 6,000 ........ S 90.60 " 10,300 ........ $180.00 ▼ Italijo Lir 10« _______________« 6.79 " 100 ......................$11.80 500 ......................$16.90 »00 ....................$27.40 " 1000 ......................$64.3£ no prošnjo za pomilostitev, da pa mantown Ave. in po drugih kra bosta slednjič vendarle pomiloščc-na. Sinclair je izjavil, da ni prosil predsednika milosti ker je slabega zdravi j a temveč zato, ker so ga zaprli zastran stvari, ki ni bila dose-daj še nikomu prepovedana. Porotnike je zato kazal špijoni-rati. ker se je bal, da bodo njegovi sovražniki skušali vplivati nanje. Noben član porote pa ni bil s Sin-clairjem v direktni zvezi. jih, kjer se jezavršila bitka. ROsAKl, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. NESREČA Z ZRAKOPLOVOM ANDERSON, Ind., 23. septembra. Charles Folson, star dvajset let ln Seth Baughen. star petnjast let, sta bila ubita včeraj, ko je padel aeroplan. katerega je pilotiral Folsom, nenadno na tla iz višine 200 čevljev, sedem milj južno-iztočno od tukaj. Baughen je radvedno ogleda val aeroplan, ko mu je stavil Folsom, ki je bil sam neizkušen letalec, ponudbo, naj se dvigne ž njim v zrak. Baughen je povabilo sprejel in oba sta nato našla smrt. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t naHm zvezam 9 starem kraju t> stanu znižati pristojbino za taka irplačila od 3% »a 1% Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih cneakov kot gora j navaden«, bodial v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfte pogoje. Pri velikih naka-«0ih priporočamo, da ee poprej a nam iporaramete glede načina nekaeila. IZPLAČILA PO POiTI eo REDNO IZVRIKNA V DVIH OO TH«» TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTMB Kg PRISTOJBINO 75t. SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STBEET, Telephone: Bareletf NBW XOMC, H. X. 0380 \ *QIAB H Al ODA" NEW Y(WK, TUESDAY, SEPTEMBER 24, 132» The LARGEST 8LOYEJOC DAILI to C. S. A. Owned and Published by v SLOVENIC PUBLISHING C O MP AN I (A Corporation) Frank Sakacr, President Louts Benedlk, Treasurer Place or business of the corporation and addresses of above officer* «6 w. isth Street, Boroiafh of ManhaUn, New York City, N. Y4 "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za cclo leto velja list za Ameriko In Kanado ...............................$6.04 Za pol leta ....................................$3.00 Za Četrt leta ..............................$150 Za New York za celo leto ........97.00 Za pol leta ..................................-43.50 Za Inozemstvo za-celo leto........$7j00 Za pol leta V................................43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. Dopisi brest podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da sc nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 216 \V. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3878 •Mi^ryiMmu ^flMk-iiil'i-llini uaitiilj iMliiL.;... -^iv. tiaam-ri.'■ ■ ■ nj^y.»^rww^virnsj^pjftpaa HOYT O PROHIBICXJI ne. Vrt bivšega dvoglavega orla. I*m.lsnlnik iH'wyorskili mladinskih sodišč, sodnik Kranklin < 'lnuso Hovt, jo objavil f-laiiek, ki peča z uriir U\ ki jih proizvaja prohibicijska zakonodaja na tloraserr j or o mladino in na kriminalist iko mladine. članku prihaja zaključkov, ki govore proti pro" f: i h! o i i i. j roiiiuicijsjko zakonodajo smatra za škodljivo nr je po njegovem mnenju odgovorna za narasoujoče število zločinov. Trga mnenja pa ni sani Hovt, kajti v svojem pismu pravi:— Med vsemi sodniki, prol»aeijskimi uradniki in drugimi uradniki mladinskega sod i se a (njihovo število znaša loj), med vsemi soeijalnimi delavci, ki so v zvezi z drugimi organizacijami, katera pridejo v stik s tem sodiščem za oskrlm mladine, ne poznam niti enega, ki bi se strinjal s t h ko narodno prohibieijo, kakorsna j«- danes uveljavljena. Nekaj naših sodelavcev je. bilo ob sprejemu proliibicijskih postav teoretično za osemnajsti amendment. Vsi tisti so pa danes drugačnega mnenja Sixliiik iloyt govori kot strokovnjak. IVcd sodišča, ki jih vodi, pride na stotine neizmerno žalostnih slučajev. Zločine so zakrivili šolarji aJi pa. laki, ki so komaj prenehali hoditi v šole. Nfwyoi sko mladinsko sodišče je ena onih dobrih občihiskih naprav, v kateri prevladujeta usmiljenje in j socijabio razumevanje. l*redno je izrečena sodba, preiščejo vsak slučaj iz"! vi-dt iii probacijski uradniki in soeijalni dela vri. In pri teh preiskavah se neštetokrat dožene, da .-<> ; 4'dgi vorne za zločine doraščujoče mladine posledice pru" hibicije. Sodnik se pa ni s ti m zadovoljil, ampak je ovrgel tudi argument, ki ga suliači tako radi navajajo. V prvih letih po uvedbi prohibieije je število zločinov med mladino znatno padlo, kar so zagovorniki osemnajstega amendment a pozdravili z velikim veseljem ter se | m »nosno potrkali na prsa, češ. poglejte, kaj je napravila prohibieija. Prvim petim letom .je pa sledilo drugih pet let, v Uaterih je število zločinov med miadino strahovito naraslo. --'V-- ' Prvih pet let boljših razmer se ne sme pripisati bla- jnun uČiiikofii prohibieije. pač jki povojni }) ros peri tet i. V splošnem je prohibieija precej podivjala ameriško mla med temi 5 mr-tvorjencev. Umrlo pa je v istem mesccu 4C moških in 47 žensk, skupaj torej 95 oseb. in sicer: 11 oseb za jetiko, 11 za boleznijo na srcu. 11 za prirojeno slabostjo, 10 za rakom. G za ostarelostjo. 4 za pljučnico, 4 za škrlatinko. 3 za vnetjem slepiča. 3 za zamotan jem dreves. 3 za vnetjem ledvic, 2 za davico. 1 za vnetjem možganske mrene, l za vnetjem črevesa, 1 za krčenjem jeter. 18 oseb zaradi drugih narav-| nih smrtnih vzrokov, 3 zaradi smrtne nezgode. 3 osebe pa so izvršile samomor. Starost nad 70 let je doseglo 20 oseb. Za nalezljivimi bolez j nimi je obolelo 14 oseb: G za škrlatinko. 5 za davico. 1 za legarjem. 1 za ošpicami in 1 za šenom. j Tragična smrt uglednega moža. j Pred nekaj časa jc odšel z doma j in sc ni vrnil domov trgovec Ru-doll Baš Svoji hčerki jc pri odhodu ickcl. da gre v bclnico in k temu šc pristavil, naj prižge zanj dve sveči. Hčerki sc jc zdelo to govorjenje sicer jako čudno, na nc-srcoo pa jc sklepala šele pozneje, ko očeta ni bilo od nikoder in ko ro tudi drugi pripovedovali, da sc jim je zdel zelo čuden. O nesreči se je dalo še posebno sklepati ker so našli njegovo palico ob vodi. Že tedaj so iskali ob Savi truplo nesrečnega moža, truplo pa se jc pojavilo šele nekaj dni pozneje na desnem bregu Save blizu Renk. Truplo so opazili ljudje, ki so bili na poti v Zagorje. Reševanje jc bilo nevarno, ker je voda napravila truplo pod Cesarsko kamro, kjer sc dvigajo nad strmo strugo visoke stene in so okrog njih hudi vrtinci. Eden od reševalcev se je po vrvi spustil navzdol do vode in so morali truplo utopljenca z vrvjo potegniti navzgor. Nesrečni Baš si je vzel življenje v duševni zmedenosti Zapustil jc ženo in štri otroke. Dve smrtni nesreči v celjski okolici. 7. septembra sta bila v celjsko javno bolnico sprejeta dva ponesrečenca. ki pa sta oba zaradi neozdravljivih. absolutno smrtnih poškodb kmalu po sprejemu umrla. Prvi je bil pripeljan v bolnico 15. letni tovarniški delavec Karol Čcr-nak iz Brnicc v občini Petrovče. ki ic imel razbito lobanjo. Med zabavo s tovariši ga je neki znanec baje ponesreči zadel z debelim kamnom v glavo in ga takoj pobil na tla. Kljub vsam naporom zdravnikov da bi ga obdržali pri življenju, jc mladi delavec podlegel težki poškodbi. Kmalu nato so pripeljali v bolnico GG-letnega berača Antona Sto-klasa, ki je brez stalnega bivališča, pristojen pa v Roginsko gorco. Sto-klasa je povozil na glavni državni cesti blizu Spodnje Hudinjs neki osebni avtomobil, in ga na pol mrtvega ptlstil ležati v prahu sred: erste. Kmalu po prevozu v bolnic« je ubogi brczdomcc umrl. Sredi schocnbrunnskcga .p« , ka se razprosLcra tih in zapuščal vrt. ki ni velik, toda med drugimi posebno skrbno obdelan in slikovit s svojimi cvetličnimi gredami, zavitimi stezicami in nasadi redkih rastlin, j Državljani republike Avstrije ga ne posečajo v velikem številu in tudi zadnji vladar mogočne monarhija, cesar Karel, ga ni ljubil. Trdil jc da mu jc zrafc pretežak in sc jc .sprehajal rajši po širokih poteh o-koli znamenite "Gioriettc". Toda prihajal cesar ob rani uri iz parka peš. sam,, na zajtrk in pomcnck. Nato se jc vrnil po isti poti v grad na delo. Vse to je minulo, časi so se spremenili. Vila v Gloricttcgassc je o-stavljena in zaprta, manežo cesarice Eiizazctc preurejajo v rastlinjak za tropska drevesa, tam kjer so se nekoč sprehajali in zabavali najmogočnejši mogočniki razpadle države, sc šetajo nekdanji "podlož-niki" vseh slojev, ki jim je bil vstop Peter Zgaga i njegov prednik Franc Jožef, se jc j semkaj nekoč prepovedan. 1 počutil tu najbolje in ni bilo dne- i Shoebrunn jc javen park in od va, kadar jc prebivaj, v tej razkoš- nekdanje slave mu je ostala samo ni rezidenci habsburške gospode, j lepota in tu pa tam skoraj brez-da bi ga ne obiskal. Ta vrt je bil j brižno vržena ugotovitev iz republi-j njegov "Kammergartcn . j kanskih ust: ' Tisti naši vladarji pa Vsak dan ob solnčnem vzhodu se so znali dobro živeti". je odpravil sam samcat, z rokami j---- prekrižanimi na hrbtu iz gradu I proti temu delu Schoenbrunnskega | parka. Vrtnarji so imeli strikten ukaz, naj se ne zanimajo zanj in ! naj mirno nadaljujejo svoja dela 'Sc nikolž toliko učenosti Nihče med njimi, kolikor jih še ži- na svctu kakPf danes", začenja Ar MODERNA NEVEDNOST vi, se ne spominja, da bi ga bilo Nj. Veličanstvo kdaj ogovorilo. Šlo je mimo z drobnimi hitrimi koraki z cčmi uprtimi predse in je komaj odkimalo z glavo na spoštljive po-klone z leve in desne. Vendar ni staremu gospodu ušla nobena mc-lcnkost. Tu pa tam se je ustavil, da bi opazoval počasno rast iz novega semena. Čim je stopil v vrt, jc usmeril korake naravnost proti ribniku, ki obdajajo breze hi v katerem so gojili množico zlatih rib. Tu sc je ustavil, dokler sc ni pojavila med njimi velika lesketajoča sc riba, ki ie zaplavala v krogu okoli ribnika in spet izginila. Tedaj sc jc odpravil. Ta riba. ki jc uživala velik sloves met! scliocnbrunnskim osob-jem, jc preživela za celih enajst let thur Mcc svoj članek v nekem londonskem obzorniku, "a še nikoli niso bile nevarnosti neznanja tako velike kakor danes. Obdaja nas vse polno aparatov in izumov, čijih posebnosti ne poznamo in to nas o-groža Tako se dogajajo nesreče zaradi brezskrbnega ravnanja z brezžičnimi aparati. O nevarnostih elektrike, s katero prihajamo v do-tiko vsak čas. pa je In malo ljudi dobro poučenih. Vsak dan se dogajajo smrtni slučaji z električimi kurilnimi napravami v kopalnicah, slabo nameščena ali pokvarjena električna stikala so usmrtila že mnogo ljudi in pred nekoliko dnevi jc d"bil neki londonski natakar težke opekline, ko jc prižgal samo namizno svetiljko. Tudi navadni svetilni plin ni nič manj nevaren svejega gospodarja. Zadnja straš- od elektrike. Plinske naprave so ne- j na zima jo je vzela. Voda jc zaledc-| n^la do tal in spomladi, ko se jc i led stajal jc pripravala s svojimi j tovarišacami na površje: vse so bi-| le mrtve. Biizu ribnika raste šc vedno nekoliko oranžnih dreves, ki so jih j zasadili na cesarjev ukaz. Negovali j so jih z največjo skrbjo. Celo to so i dosegli, da so sc oplodila toda ' ko jc okusil cesar prvi sad. ga je | zagnal proč. Vsa skrb ni zalegla, da J bi pričarali v sadove sladkost, ki jim jo daje južno solnce. i Pot je vodila starega moža da-i 1 jc, do majhnega paviljona med go-j stim drevešjem. v katerem je bila j nameščena jahalna šola in gojU-' niča za konje. Cesar .se je tu vadil v jahanju vsakokrat pred velikimi {manevri in cesarici Elizabeta jc imela tu svojo manežo. Posebno živahno jc bilo na tem kraju i>o odhodu celotnega dvora na poletno bivanje v Ischl, ko so dresirali živali. da bi bile prikladne za njegove priprege. Konji se niso smeli ustrašiti niti najmanjšega šundra. ropotanja bobnov, zvokov fanfar, kričanja konjarjev in streljanja v i salvah. Po kratkem času so jih pri-piavili do tega, da se niso zganili niti sredi pokanja topov. Skozi skrita vratca stopiš iz schoenbrunskega parka na najbolj gosposko in mirno ulico dunajskega mesta na Groriettegasse. To je živela v majhni, razkošni vili zvesta in lepa prijateljica Franca Jožefa i.. Katarina Schrattova, ki jo jc carska milost dvignila iz igralke do najvplivnejše in najodličnejse o-sebnosti v monarhiji. Semkaj je prestano vir nesreč, zlasti pa plinske peoi. Z bencinom ravna večina ljudi skrajno lahkomiselno in nič drugače ni z ncštcvllnlml medicinskimi preparati, ki jih ljudje uporabljajo. nc da bi poznali njin sestave in učinke. 0DN0ŠAJI MED ANGLIJO IN SOVJETI V intervjuvu. ki ga jc dal Litvinov predstavniku novinarske. agencije Tas. jc sovjetski komisar zunanjih del obrazložil stališče sovjetske vlade napram odnošajem med Anglijo in Rusijo. Litvinov je naglašal, da je sovjetska vlada pripravljena proučevati vprašanje postopka pri pogajanjih o spornih vprašanjih med Anglijo in Rusijo, ako Anglija najprej vzpostavi diplomatske odnosa je z Rusijo. Litvinov je Jcdftfeho izjavil, da je pripravljen sofriati se s Henderse-nora, toda na tem sestanku naj bi se obravnala samo ona vprašanja, ki bodo predmet bodočih pogajanj. RADIJ UNIČEVALEC ŽIVLJENJ Že cela desetletja umirajo rudarji. ki so zaposleni v jahimovskih radijskih rudnikih na Češkem, za-rac'i skrivnostne bolezni, ki jc znana med ljudstvom pod imenom "rudarska bolezen", a ji v ostalem nc vedo pravega vzroka. Ta bolezen sc odlikuje tudi po Izredno nizki starostni dobi. v kateri spravlja svoje žrtve na oni svet. Dočim znaša povprečna starostna doba za jahimov-sko prebivalstvo 59 let. se giblje pri ondotnih rudarjih okoli 42. ieta. Med to umrljivostjo in rudarskim delom obstoji torej neka očitna zveza, ki jo hočejo sedaj preiskati po nalogu čehoslovaškcga ministrstva za narodno zdravje in ministrstva za delo. Že od letošnjega julija dalje preiskujeta profesorja Pelnar in Nonnebruch ob ponedeljki vsak po tri jahimovske rudarje. ne da bi bila doslej prišla do kakšnega pozitivnega rezultata. Večina zdravnikov je mnenja, da gre pri tej bolezni za raka v plju.lh. vendar so tudi takšni, ki opozarjajo na smrtne učinke radijevih žarkov. ki so jim rudarji neprenehoma izpostavljeni. Moja prijateljica iz Clcvclanda se nt že dolgo oglasila. Če Je huda odtakrat, ko sem jo bil povabil na vciscrjo. naj ml oprosti. 2c najmanj dva mcscca sta minila izza onega časa. V dveh mesecih se pa marsikaj prebavi, tudi jeza. če ni drugače. Romunskega kralja so bili začeli pošiljati v navadno šolo z drugimi otroci vred. Toda v vsaki ljudski šoli vlada demokratizem. ki ga šestletni kralj Mahael najbrž še ni vajen. Njegovi sošolci so ga parkrat prav pošteno pretepli, nakar je bil ko-nec njegove ljudskošolske izobrazbe. Ja. otrokom je težko vladati. Lažje jc vladati romunskemu narodu kot pa otrokom. V New Yorku je vse naprodaj. In v New Yorku jc naprodaj, vse j>o znižanih cenah Tudi sv. Pismo Ta trgovina prav pošteno cvete v gotovih okrajih dolenjega dela mesta. V izložbah je videti sv. Pisma, vezana v platno, v usnje, v trd papir, z zlato in srebrno obrezo In naprodaj jc po znižanih cenah, ka- kopa. Neki trgovce prodaja sv Pisma tako poceni. da oglašuje v svoji izložbi z velikimi in debelimi črkami: — Sam hudič sc trese, ko vidi, kako poceni BibUJe prodajamo. Nclivaležnost jc plačilo tega *>%-r-ta. Trikrat je premeril Uraf Zcpi»e-lin" Atlantski ocean, in vsaki po! so na*ll na njem stow a way a. Sami mladi fantje, misleč, da se bodo proslavili s svojim dejanjem. Ko so našli prvega stowaway a. so v:a kraljevski pogostili ter mu rekli, kaj naj piše za časopise, da j" zaslužil par stotakov Drugemu stowawayu je že slabša predla. Eckcner mu jc napravil doluo pridigo .ter ga poslal v kuhinjo, kjer jc moral pomivati posodo. Tretjega stowawaya sc pa po pri-stanju v Nemčiji enostavno izročiti sodišču. Da tako jc z napredkom. Po par letih sc bo stvar Uiko poboljšala oziroma poslabšala, da bi Lindbergh padci pri skušnji za pilota. Glavna privlačna sil^L, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg iočnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti 0 '/t —m e 8 e ^ n ° res i P° ? A2^L/obrestovanje. Sakser State Bank 82Cortlandt$ti»et BwrAkrlfcJi.Yr » . i ■>. . IT_i-Jj_I_ V Jugoslavi ji so se morali začet-i kom tega meseca javiti na jxjliciu j vsi moški ter pustiti tam odtise svo-' jih prstov 1 Dosti zanimivejši seznam bi bil. čc bi podali nazore svoje vesti in svojega srca. To jc pa zaenkrat v Jugoslaviji šc prepovedano. Debeluha so vprašali, zakaj po vsaki jedi uro navije. — Zato. — jc odvrnil. — ker mi je zdravnik priporočil po vsaki jedi nekoliko premikanja Star švedski tmet jc umiral. Videč. da se mu bliža zadnja ura, je zbral svoje moči in dajal ženi razna navodila, kako naj ravna po njegovi smrti. — Nc pozabi Marija. — jc jecljal. — da mi dolguje Johnson 25 kron. — Čujte. — jc dejala žena sosedom okoli postelje, — šc zadnjo u-ro jc tako previden. — In ne pozabi Marija. — jc nadaljeval umirajoči, — da staremu Pettersenu dolgujem 60 kron. — Siromak. — je menila žena. — že zopet sc mu blede. * Mussolini je prepovedal v Italiji knjigo, v kateri jc opisal Nemec Remarque svoje vojne doživljaje. Pisal je baš tako kot je bilo. In vsledtega sey&ia ni mogel o-meniti, da so bili Italijani junaki in da so zmagali. Zato je pa tudi Mussolini knjiico prepovedal. - / T»t'A8 HAROBA1 NEW TOKE, TUESDAY, SEPTEMBER 24, 1929 H. J. MACiOG : — Halo! ... Naveličan le neprestane vsiljivosti, likratu pa radoveden kdo bi ne-ki utegnila biti skrivnostna da.n.i. ki ni hotela Izdati svojega imena, čes da mora govoriti "z ministrom samim'*, jc Norbcrt Vauvrcy besen poRrabil za .slušalko. Toda ko je spoznal smejoči -e glas. se mu je obraz razjasnil. — Halo. gospod minister tam? Menda vos vendar ne nadlegujem? — Ne, ne! jc hotel zatrjevati ck-Rcclcnca In se nasmehnil v telefon. Madame ini niste nikdar nadležni. Narobe! Sami dobro veste, kako rad vas slišim, in vidim, česar ta trenutek na žalost ne morem i oči. A saj mi je žc dovolj, da vas flUlm — To ste mi rekli s tolikšno toploto v glasu, da sem vam skoro dolžna verjeti in se Yaziieziti. Od prijetnega presenečenja !»i bil Vauvrcy .skoro iz'pustil slušalko. V dvajseti1 letih parlamentarnega življenja je vendar imel priliko toliko doživeti, da ga takale stvar ne bi bila smela kar tako vr^-či Iz ravnotežja. Toda človek je lahko star prevejanec. a je v ljubezni nerodnejšl od petošolca KRIZA birati lepe besede, ko so se odprla vzkliknil Vauvrcy. Pozovite moj vrata in mu jc glas zastal v grlu. avto! V sobo je stopil njegov kabinetni Ne meneč sc za šefov prepadeni i,ef cbraz. je minister brez slovesa — Položaj v kabinetu postaja planil iz sob Dvajset minut kas- nevaren. Vlada vas prosi, da ta- nejc jc pozvonil pri gospe Scn- koj pridete. — V trenutku bom tam, je odvrnil Vauvrey. prekinjajoč na tihem nevšečnega motilca. The LARGEST SLOVENE DAILY to TJ. 8. A. Lovski spomini z Malajskega. Bil sem na MalajaJcem polotoku. Ves dan smo jezdili ponije i z Langsuana v smeri proti jugovzhodu v osrednji del pogorja, ki se razteza skozi Malajski polotok od severa proti jugu. Poglavitna naloga ini je bila. da proučim nova Ležišča kositrove rude, o kateri so poročali domačini. . Na tem pohodu sta me spremlja- Fišc Inž. Ferilo La^pša. sva bila zgrešila pot in po velikih ovinkih sva prišla na drug gorski greben, nego sva bila prvotno namenjena. Zata borila sva se pod vz-l.ko skalo na grebenu, kjer bi moral biti medvedji brlog. Ta skala nama j e od treh strani nudila zavetje. Podnevi sem bil ustrelil gozdnega petelina, dve papigi in veliko rlnoceroa ptico , torej dovolj za lu- ncryjevi. — Najavite gospoda Vauvrcya! ... — Gospa je pravkar odšla, je odgovorila mična sobarica. Priča- Slišal ga jc bil le na pol. Ko je kovala jc veselo vest. .. padec mini-kabinetnl šef zaprl vrata za se- strstva... Gospodu so namreč ob-boj. ne naglo spet pograbil za slu- ljubili ministrski sedež... tako ;e šaiko. bila vesela! Človek bi mislil, da je — Halo Oprostite mi. zmotili so ostavka vlade njena zasluga, samo J me. Povedali ste mi stvari, ki so ne vem. kako bi naj bila to napra- rnc navdale z veseljem in nado. vila. potok s čisto in hladno vodo. — Minister je zmerom preoblo- — To pa jaz vem ... jc vzdihnH f žen! je potožil glas na onem kon- Vauvrey. cu. Ali mu vobče ostane kaj časa ___________ za ljubezen? ' — O, isa ljubezen Si ea kar u.r- KATERI IMA PRAV? la moj osebni siamski uradnik Nai i k ulično večerjo. V ospredju naji-Choen in Laote Seng. V neselbmi | nega zavetja sva zakurila ogenj Ban Pa Deng, obstoječi iz nekate- in nato spckla na ražnju ptice. 7* rili primitivnih bambusovih bajf. ognjem sva se za vsak primer za-na kolih, smo najprej taborili. Pu- s varovala tudi pred nepričakovanim jaban (poglavar naselbine) nam obiskom zverjadi. Blizu je drvela ponudil za prenočišče majhno, iz v- neznane globine gJasna gorski bambusa sestavljeno in spleteno brzica, ki nama je s fantastičnim kolibo ob robu naselbine pod o- šumenjem džungle pela večerno u-gromnim mango drevesom. Vsa o- spavanko. kolica naselbine, ki je ležala v gor- j Padec starega strohnelega dre-| 5ki soteski, obdani z mogočno vesa me je nenadoma vzdramil iz džunglo, je bila divje romantična.1 prvega spanja. Luna se je trenutno Sredi soteske v neposredni bližini skrila za oblak: kakor iz džungle rdela v jutranji zarji, rosne kaplje so bleščale po vnanjem listju v tisočerih odsevih solnčnih žarkov. Hladna sapa i nvojn divje Jlore sta še poživljala jutranje življenje. srcu nekako radostno nastrojenje - in z nJim vred lepe spomine. Inženir Ferdo Lupša je več let Prvi pogled s trdega ležišča pod bival na Malajskem xn ima mnoso skalo mi je obtičal na skupini are- povedati o lepoti tega »jiotokr. ves tam ob robu prepada, v kate- V jturišnjem nadaljevan v te^a o-rem se je zgubljal potok. Zavijači pisa b o povedal kako je Sa-at in lijane so tvorili ondi mogočne zašei v kremplje medveda in ka.co girlande. Rastlinska skupina je že se je konečno rešil življenje. Plini v bodoči vojni. I. .M. Scarumcl. Vedno znova nam pripoveduje- vrč nedoločen, da bi ga natančno jo. da so strokovnjaki obvestili dosegle krogle, se laiiko uporablja pa! je razposajeno odvrnil ekscc- lenca Srčne zadeve so pred vsemi --__ drugimi. ; 110 letnega Angleža Danicla Ro- — Kdo ve, ali so vaše besede binsona. po podatkih najstarejšo o-iskrcne! i sebo v Angliji, so nedavno vpraša- — Iskrene! Vstop kabinetnega šefa je že v ki jo je učakal. Odvrnil je: Čisto naselbine je žuborel divji gorski stepivša posast je temna senca objela slabo svetlobo ugašajočega o-Kakor je že navada, smo zvečer gnja. Tovariš je vrgel nova polena! , pred kolibo zakurili ogenj. Krog na žerjavico. Enakomerno padanje j 1 njega sc je kmalu zbralo staro ia 1 m odbijanje potoka po skalnatih ! mlado, moški in ženske, skoro sa- ; čereh ie bilo podobno hropenju raz-mi na pol nagi ljudje lepih zago- . jarj^ne pošasti, ki se je na dnu relih postav. Nudila se mi je kaj ; brezna valjala v onemogli jezi. Iz lepa slika, zlasti ko je plamen v ve- : globine džungle so prihajali fan-černem hladu jarko obseval tem- ; tastični glasovi, podobni grmečemu rožljanju, smejanju ali ljubezenskemu šušljanju gozdnih demonov. --Med te glasove se je vmešalo nekje v daljavi tudi razburljivo in nevolj- na in na videz divja lica živahne eksotične in neizprijene družbe, li. kako si razlaga visoko staros:,' Govorili smo o dnevnih doživljajih v džungii, o dekletih, roparjih, gor- drugič pretrgal Vauvreyevo zgj- -preprosto. Nikoli v svojem življenju r±ih demonih m lovu. Starejši mc.ž no rjovenje leoparda. Kdaj pa kdaj vernost. nisem izdal pennvja za tobak. Me- z imenom Sa-at, je prip.. edoval in je zaskovikala še sova. cije melan- z živahnimi gestami poudarjal, da hoiičen glas je nekako otožno od- Društvo narodov o novo iznajdenih bombah s strupenimi plini, ki imajo tako silen smrtilni učinek, da se lahko z njim uničije cele armade in miljoni civilnega prebivalstva. Približno pred letom dni je predaval ameriški poslanik v Berlinu dr. Jacob C. Sehurman. da se dado s plinom uničiti velika mesta z vsem njihovim' milijonskim prebivalstvom. Nekaj dni pozneje pa se je kakor nalašč zgodila \ Hamburgu nezgoda s plinom, ki jc začel uhajati iz tankov. Sicer o novinarji trdili, da se je v Hamburgu potrdila bojazen ameriškega poslanika o katastrofalnem u-činku plinov, toda v resnici se je baš v tem primeru pokazalo narobe. Ta slučaj nam je nazorno pre-dočil jalovost poizkusa, da se iz zraka zastrupi civilno prebivalstvo napadenih mest. V mirnem času je plin. Toda največja prr.v za prijetima .splošna vrednost .sraruiiiega plina, je v njegovem moramem i-činku. v pa.iiki in v strahu ki ga vzbuja. C2 sovražniku uspe. da zanese zmedo v obrambne vrste, jc /e to velik uspeh. Nesmiselno *e govoriti o "poplavi" jojUč .s plinom. Da napolniš površino I00OX1000 m s plinom moras ; imeti za tako delo cel polk poljske-' ga topništva. Nobeden strateg ne 1 bo Izpostavljal celega polka za takšno tvegano ali brezkoristno počet -i je. Pričakovati pa smemo od plina . kapitulacijo jokajočih. kihajojčlli, bruhajočih vojakov. To je vse To-| da daj tem usmiljenja vrednim | ljudem deset minut trajajočo dozo klorovega plina v slabi raztopin:. ; kakor se daje zoper prchlack pa bo-t do spet zdiavi kakor poprej. v gosto naseljene m mestu nenacio- j Mnotio sc govori in piše o bodj-ma ušla iz tankov precejšnja koli- j čem zastrupijenju eivilncga prebi-čina smrtno strupenega plina in j valstva s plini. Če res obstoje t.i-navalila na čisto nepripravljeno \ jinstvenc in mogočne iznajdbe, ki — Mudi se, je šepnil vsiljivec. sto vina sem pil mleko." In tu je bila nedvomno ljubezen Poslanci vas interpelirajo. Da bi preizkusili resničnost nje- je na gorskem grebenu iz- meval od skale do skale in po po sredi: v.-aj prl Vauvrcyu. ki ic —Takoj pridem, vam pravim! govih besed, so se obrnili še na nje- ^edil pred nekaj dnevi medvedji džungli V kronah najvišjega drev- dvorM - v ostalem zelo diskretno i« nestrpno zagodrnjal Vauvrey. goveg* sina, 92letnega starca, ki jc briog Mož je bU pravi džungelski ja si čul cvilenje in frfotanje lete- ! - , in brez vsake nado - dražestni in Šef sc je priklonil in šel. stal zraven. Ta jc izjavil: "Gospod- I fiIovck in izvežt)itn lovec. Mikavno čih psov ki so uganjali svoje orgi- ! Preblvalstvo ^ tako velika skupi- naj bi imele katastrofalno-fanta- Mrensko zapeljivi gospe Sennerv- _ Q eem 5Va že govorila? je "i«, ne vem. če boste pogodili pra- Jc bUo nje5QVO porodilo. Sa-at je je. Marukateri nočni metulj je ob-; ^ letal ™ tako ma,- taetifien učinek, kakor ga ne pozna jevi. ženski, ki ni bil dozdaj se ni- Vauvrcy Aha dvomih ste O V0- ^ bOSte K^1"^11 bil u ver j en, da bi bil lov na črnega ! letaval najina lica in sc naposled ,hm Površlni koncentrirati toluco človeška zgodovina tedaj je vse- kjer čul ničesar nečastnega o njeni ^ iskrenosU Evo vam dokaza četa Jaz SC UhIt0 ^valim vsaj kostaatiaca prav uspesen. Meni se; 2gubil za vedno v ognju ! f0Sgena- In Vendar -16 blI° USmrČC" 5 kakur čudno da 0 njih nc vo n0" prošlosti Njen mož? Nepomembno bitje, ki je bi) splošni volilni pravici dolžnik za to. da Jc smel sedeti pokraj Vauvrcya v parlamentu. Toda Ic-ta te dane.s ni vedel, v katerem volilnem okraju jc bil izvoljen, nitS ne, kateri skupini jc pripadal. To ga ni zanimalo; vsa njegova pozornost sc je obračala k njegovi ženi. ki se s tolikim zdravjem kakor in in vendar sem vse življenje vlekel iz pipe. Vina se pa takisto nisem sra-1 moral nikoli." t Modrijani, ki so iskali formulo za neki večerji. Presunilo ga jc bilo J kakor blisk Poslej ni zamudil nobene prilike; kjer jo jc videl, se ji je približal in ji dal razumeti, da njegovo srce gori zanjo. Toda ona ie vse plašne prlbllževalne poskuse zaljubljenega ministra mrzlo p rezila. In zdaj ga jc osebno klicala na telefon! In niti neprijetno ji ni bilo videti, da Je pogovor zašel v čuvstvenost. Ali nI bilo prelepo? Norbcrt Vauvrcy jc bil v nebesih in kar si ni mogel najti besed. Ta trenutek tvegam, da mc vriejo v parlamentu, samo da lahko govorim z vami. Toda, če ne bom več minister, ali bom v vaših očeh jc Icaj veljal? Ali bom imel še kaj na-ac, da me boste kdaj ljubili? — Sto nad. nc samo chc. ic lirično odvrnila dama. Ali mar mislite, da jc državnik tisto, kar— cc- ___ ni m v vas? Strah me Jc politike, od- . . _ bij a mc O tem ste se lahko dovolj "GLAS NARODA*' je zahotelo lova: in tako sva se kmalu zedlnlla. da poj dem že naslednje jutro iskat medvoria. Zatem smo sc razšli k počitku, vsak na nih samo 12 ljudi. 200 nadaljnjih | ben kemik ali vojak. Nič ne vemo Tako jc bilo življenie in vrve- pa je zbolelo. Zastrupljenje mest o takih cpohalnih razkritijih — ni nje tropične noči v gorskih višavah iz zraka je torej neizvedljivo voja- ; jih bilo niti med vojno, ko so sc malajskega polotoka. ško početje. svoje ležišče pod mrežo, ki nas je čip. dtp," jc bila prva jutranja Če je beseda o strupenem pli- aoigo življenje, so kajpada prisn v j varovala pred nodnimi napadi nad budnica iz grla pernatega pevca v nu". se spominjamo tistega drama- zadrego in sklenili, da objavijo rezultat proučevanja kakor stoji zgoraj. Raznežili bi uvrrili Kaj hočete! Romantična ženska sem in rada sanjam o begu : | v neznane, daljne kraje, kjer bi ži- \ I vela s svojim dragim, sama. proč I od ljudi. Svet? Časti? Slava? Ah, < kako mak' |bi mi bilo do vsega te- i j C-a! Kaj jc hotel Vauvrcy na to od- s gcvariti? Moral je priznati, da tu- j dl on prezira oblast in vse posvetne ; ničevosti! > — Nekega dne mc utegnejo vre- j i či, je dejal zamišljeno. Tisti dan pridite k meni; po- 1 sc? jc zajcclšul. i tolažila vas bom. ADVERTISE POZOR GOZDARJI! Potrebujem od 8 do 10 ljudi za delati drva Gozd lep. Alojz Rolih, R. F. D. 2, Rexville. N. Y. (2x 24.25 > vse nadležnih moški tov. | krošnji visokega janj-drevesa tik Učnega aprilskega dne 1 1915.. Ko Ko ie ob prvem jutranjem sv!-|Prcd najinim taboriščem. Potem .vi so Nemci prvikrat uporabili v butanju nastalo v naselbini gibanje je pričelo v presledkih lepo ptičje ki pri Ypernu klorov plin Klor u-»počitega življenja, sva že s Sa- i- ' žvrgolenje. ki ni bilo močno in nc činkuje smrtno . Ko je bil prvič u-tam korakala po romantični sote- prisiljeno melodično , marveč slad- porabljen preti Kaaadcem. so bili ski navkreber ob potoku. Kmalu sva ko jn čisto. Neznana ptica je zdrža- popolnoma presenečeni in nemoč-bila v kraju, kjer je ležalo tu in ja dolgo in pogumno, kakor se.spo- ni. Vzlic temu so držali fronto in tam ob potoku izredno veliko ka- dobi za pevca v paradiževi prirodi. izmed mnogih tisočev vojakov so menjc. Človek bi mislil, da je mo- jfij je z nasprotne strani odgovar- Jih prenesli v ozdaje samo 4800. ki gočen gorski demon strgal to ka- jaja druga ptica. Včasi so dobili so se zastrupili s plinom. Nihče ne menje od čeri gorskih višin in ga zvoki ton globoke žalosti ali prlrod-! dvomi, da so zastrupljenci veliko nižave. Tu nega hrepeneja. Ti izrazi nedolž- | trpeli. Maske takrat še niso bile iz- plača S2J25 od korda. hudomušno pometal v I sva zavila na goro. KDO VE, kje jc moj sin CHARLES I nega čustvovanja so mi vzbujali v Plezanje je bilo težavno, povsod j__ sc je bohotno širila džungla. Kij j često sva bila morala sekati zavi- damo da nekaj reče . — Seveda, je odgovoril glas na drugem koncu žice. Kako naj bi o-stala neobčutljiva za izvestna čuv-stva.... če vidim, da so iskrena.... — Tak ste pogodili, da vas ljubim? jc vzdlhnil Vauvrey. — Nu, da.... — In vam to ni ... vam ni neprijetno? — Ne... Pijan njenih zapeljivih obljub sc' Vauvrey ni spomnil, da bi pogledal na uro. Parlament? Interpelacija?! Očitki kabinetnega sela? Mar mu j je bilo vsega jtega: in ko je tisti j trenutek vstopil šef, se mu je skoro ] zasmejal v poparjeni obraz. — Rekel sem vam bil, da idite v j parlament, je očitaje menil kabi - • netni šef. Stvari so se obrnil^ na; najslabše. Pravkar sem dobil tele-1 Jače in sc skozi trnjevo goščavo pomikati naprej. Včasi sem se pošte-PIRIH? Star je 16 let. bolj velike no opraskal na trnjevem rotangu. postave. Odšel je od doma 25. junija z namenom, da gre delat TRINAJSTLETNI ZAKONCI Od tedaj nI o njem nobenega glasu, niti ne vem, ali je šc živ ali mrtev. Ker jc s svojim odhodom napravil meni in očetu toliko skrbi in žalostnih ur, bom toliko bolj hvaležna, ako mi more kdo izmed cenjenih Slovencev naznaniti kje se nahaja. — Naslov: Mrs. Cccilija Pirib, najdene in tudi zdravilstvo si ui znalo pomagati Danes pa klorov plin nima več svojega prejšnjega vojaškega pomena. Moderna plinska maska varuje skoraj pred vsemi smrtilnimi plini. Ne daje pa nam zaščite pred cijanovim in ogljiko- Pred kratkim je razburilo angle Lovec prenese pač brez godrnjania ško javnost poročilo o poroki neke } vim monoksidom, toda ta plina sta vse križe in težave, posebno tedaj, 13 letne Mary s 14 letnim Fredi- j lažja od zraka in ker se vojna ve- če ima upanje na uspešen lov. Še jem. Mary je bila sirota in Fredijevi ; dno vodi na prostem, nimata vo- sedaj. po letih, mi vzbuja vsak spo- starši niso nasprotovali zvezi. Za- jaškega pomena Fosgen je edini min na te doživljaje v džunglah deva je naposled povzročila vpraša- smrtilni plin .ki mu vojaški krogi Zadnje Indije radostno nastrejene. nje v gospodski zbornici. Na splošno danes še pripisujejo resen pomen. Vedno višje sva se vzpenjala po začudenje so lordi ugotovili, da res Nemčija je kmalu prenehala v gorskem pobočju. Kdaj pa kdjj ne vsebuje angleški zakonik nobe- uporabljanjem klora in je upeljaJa sva ugledala skozi džungle preko nih nutančnih poročil o starostni nove vrste, ki niso bile kdo ve ka- globokih dolin skalne piramide ma- meji za zakonce. V imenu vlade je ko učinkovite Že 1 1915. so napra- lajskega pogorja, razjedene po dež- sporočil lord Salysbury, da je bilo vm poizkus s plinom ki povzroča i v laboratorijih vršili najrazličnejši in najbolj intenzivnejši poizkusi. Nc pozabimo, da sc sc vse dosedanje vrste plinov uporabljale, čeprav v manjši meri in slabši obliki, "C pred svetovno vojno. Vojaški veteran jc sam izkusil, da jc plin znatno bolj nuuiano o-rožje nego so eksplozivne krogle, ki raztrgajo meso. Tudi sc zdi. da niso upravičene govorice, češ. da plin povzroča tuberkulozo: Morda jo preje zdravi. Statistika ameriških vojaških krogov nam pravi, da jc izmed moštva, ki je bilo zastrupljeno s plinom, umrio samo 2 odstotka ljudi, dočim je estalo vojno orožje pobralo 24 odstotkov ranjencev. Nekdanji vo^ak George Witten je pisal nedavno v nekem časopisu, da mu je krogla povzročila neznosne bolečine, dočim je za plinom trpel znatno manj: v primeri s prvim se mu je to trpljenje zdelo malenkostno. Po njegovem mnenju povzroča strah pred plinom hujic muke nego plin sam. ZRCALA VARAJO Le zaljubljenec je mogel slišati | fonično obvestilo, da je vlada ostala to enozložno besedico, ki jo je sko- v manjšini. Nič več niste mini-ro neslišno zamrmrala. V brezum-; ster ... nem veselju je jel Vauvrey baš iz-\ — Ah, res? je skoro vesejo j! 8 a 16217 Waterloo Rd.. Cleveland, O. i ju in žarkih tropičnega solnca. če- na Angleškem tekom zadnjih 12 let solze*nje Napadli so z njim strelske Hcnr>' Masse priljubljeni angješk: <3x 21.23.24) j ri razpadajo v prah in pesek, voda sklenjeno 318 zakonov v starosti jarke in vzeli Francozom 2400 vo-i potretist daiTlskih obrazov ic po . - jjjj odnaša v doline — vedno 110"0 15 let. 28 zakonov v starosti 14 ie; ki so bili skerai vsi zdravi dolgotrajnih študijah prišei do za- BI VEDEL kaj povedati o j oblikovanje prirode. kakor povsod in celo tri zakoni s 13 leti. Poroče- pj-oti koncu vojne so začeli uporab-j tla og^c.ulo r.ikoii r.e je povzročujoči plin in ' cali naravne barve kože na our: BI FILIPU VELTU. rojenemu letalna zemlji! in mi vam bomo pošiljali y! 2 meseca "Glas Naroda" i io pre i smo, da boste potem naročnik. 1854 v Mariboru, Slovenija, (Štajersko), ki je pred 57 leti odpotoval v Ameriko. V domovini govorijo, da je leta I&27 umrl, v katerem mestu, pa nc vemo. Baje je imel tovarno !n zapustil je čez 3 milijone dolarjev. Izvolite poslati pojasnila čimprej na: J. Š p e s, Elcktr. mlin j« žaga, petuavska cesta 28, Maribor, Slovenija, Jugoslavija-<3x 21.23,241 valeč je obsojal te ' komunistične, ljali solzenje povzročujoči plii zr-azu ŽKNITNA PONUDBA. Prileten Slovenec, vdovec, Jji sc rad seznanil s Slovenko ali Hrvatico v starosti od 40 do dO let, ki je dobrega značaja. Jaz imam lepo majhno farmo in sejn brez otrok ter sem dobro preskrbljen. 4ko katero zanima, naj piše na naslov: G. B„ De nun on, Mich, (fix 20—26> S#i DpGARJS: Imamo dosti dobre iume v LOUISIANA Potrebujfmo 20 do 30 ljudi za francoske cloge. Plačapjo po tisoč 42" '$130.00 in plačamo" vsak .> " r. J, mesce. — Oglasite se a«: A. A. Laehrmaaa. t« Sevier Hotel, P. O. Box €1, 24. 2$ Hodila sva ves božji dan. ne da razmere" kot zlorabo nedoločnosti '< ^^ v večjem obsegu. To je ali na-j ž-votu- ampak da zmanjša nje-bi bila našla sled velike divjačine, postave. Zato so sprejeli lordi novo | pQi pa popolnoma nedolžno o- j nc resničnost za 10 do 20 odstotkov. Naposled se je jelo že večeriti, pa ; besedilo, s katerim so zvišali za po- j r0žje. V bodoči vojni bo sigurno i- ' Potemt^kem ni čudno, če se dame sva sklenila, da prenočiva v teh' roko potrebno starostno mejo na meio eno poglavitnih kemičnih nn gorskih višavah. V kaosu džungie | 16 let. OiiBiii laagMifiiasj^^sa W H m____• imajo velik u , w ii i J f* Prepričajt Ij^gSi^'i'lT^iili^lWTJI;^!^.. log. ker se ena sama bomba plina za solzen je učinkovito razširi na površini, ki je 500 ali celo 1000 krat večja od kroga, v katerem učinkuje bomba fosgena. Dan. ko so imeli smrtilni plini velik vojaški pomen. je že za nami. Na glede na dejstvo, da smrtilni plini niso bili med svetovno vojno polnoma preizkušeni, pa vidimo še drug vzrqk, da smatramo smrtilni pline za premagane. Dokler se je vojna, vršila v strelskih jarkih, so biii plini kolikor toliko učinkovito sredstvo. Med tem pa so stopile na dan nove iznajdbe; motorna transportna sredstva so prodrla na ysej črti in storila vojsko premično. Z motorji poganjani opazovalci preiskujejo zemljo od neba navzdol; tanki 2 motornim pogonom in top-ničarji podpirajo pehoto, ki se bo prepeljavala na težkih tovornih avtomobilih. To pa, kaj pa da, ne dokazuje, da smrtUni plin ne bi imel nikake vojaške vrednosti. Priznajmo: ima jo. Sovražnika prisili, da si natak -ne maske, s čimer se njegova spp-sobnost vojevanja in kretanja znatno omeji. Tam, kjer je cilj pre- pred zrcalom časih tako čudno na-šminkajo. Ton barvila, ki si ga nanese na kožo. nc more biti nikoli pravilen, njegova nepravilnost pa zavisi v glavnem od rožnate, od-nosne zelenkaste barve stekla. GROZDJE! GROZDJE GROZDJE! Letos zopet pošiljam — CALIFORNIJSKO GROZDJE fa Buffalo. N. T. 24 lbs. baksa set od S1.5* «!o S3.; NEWYORŠKO GROZDJE, (belo ali črno) od $40. do $95. tona. Se tebko naroči od l/* do 12 ton tt. B. kara. Kupec plača prevozne stenske in z naročilom se peMje ie« nar. Za obila naročila se toplo priporoča dobro znani trgovec y Pa.. W. Va., Ohio. N. ¥. driayah. MIKE KRAINZ GOWANDA. N. T. LAB R i I O D A" NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 24, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY ta D. B. A. as sc. 'irar ■"■mmmm Skrivnost sestre Marlen roman iz Življenja. a-aw Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Moral je misliti o tein, kakšna razlika obstaja med značajema Kaije in Marlene. Vprašava! se je, če bi bila Marlena sploh zmožna pretepati služabnico s svojimi lastnimi rokami, — ali sploh udarit!? Zmajal je z glavo. Kaj takega ne pusti dopasti v Nemčiji noben služabnik in tudi. ee bi Marlen živela tukaj, bi tega nikdar ne storila. O tem jt- bil trdno uverjen. Sedel je se nekaj časa in njegove misli so medtem hitele v Nemčijo. Zopet ga je lotiio domotožje. kot težka bolezen. Mislil je na svojo mater. Ce bi bila ona še živa. bi privede! Katjo k njej ter ji rekel: * „ — Pouči'jo, da bo taka kot ti. Ali je bilo to sploh mogoče? Ali bo mogla Katja pod uplivom plemenite. dobre ženske odložiti svoje napake? Ali bo mogla Mariena kaj upiivati nanjo? Sestra Marlena i Vzdihnil je, skoro brezupno. Sele sedaj mu je prišlo na misel, da sploh ni sporočil domov svoje zaroke s Katjo in svoje predstoje«.e poroke. On ni sicer nameraval poslati tiskanega obvestila, temveč le obvestiti o tem gospoda Zeidler-jt. ter Marlen, ki naj bi nato obvestila gospo Darlag, da pripravi sobo. v kateri bo stanoval s svojo mlado ženo. Vsled tega je sedel ter napisal takoj dolgo pismo na Marlen. Vse. kar ga je tožilo, je zaupal papirju ter sporočil vse svoje težave Mar-leni. kot da je v resnici dobra in zvesta sestra. Čudno olajšenega se je čutil po tem. Ko je dokončal pismo, je legel olajšan in vesel k počitku. Bilo je sredi meseca aprila. V hamburškem pristanišču je postal promet dosti živahnejši, kajti ob rednem trgovskem prometu so prišli sedaj tudi številni izletniki, ki so delali izprehode po pristanišču, prav do Cuxhavena, posebno k .dar je bilo vreme gorko in lepo. Tako je bilo tudi na to nedeljo. Solnce je sijalo povsem neprimerno gorko navzdoi. Bil je v resnici pristen, pomladanski dan. ^larlen je šla skozi vrt ter se veselila duha po zemlji in še belih popkov in odgonov rastlin, ki so skušale oprostiti se svojih vezi. Marlen je globoko zavzdihnila ter zrla z veselimi očmi na trdno zaseden parnik. Obšla jo je želja, da vprizori vožnjo po pristanu. Od-š:a je v hiso ter poklicala gospo Darlag: — Ali greste z menoj na vožnjo po pristanišču gospa Darlag? j Solnce sveti gorko kot maja meseca in v pristanišču je živahno vrve- j nje. Go-pa Darlag se je ravno pripravila, da zaspi nekoliko, a je takoj vrtala. Seveda grem. otroki Ali si že obvestila Krugerja? Še ne. Pohltlm r.aprej in vi se medtem lahko mirno pripravite. Marlen je vzela klobuk in ogriač ter odšla k pisarni, majhni ladji, ki je ponavadi prevažala uslužbence tvrdke. Voditelj te pinase je stanoval z vratarjem trgovske hiše v majhni hišici, tik poleg vode. Tjakaj je odšla Marlen. Potrkala je na okno. Kruger je odprl ter gledal začudeno na mlado damo. — Kruger, ali kaj nameravate danes? — Ne. gospodična Lassberg. Sedaj sem ravno malo dremal, ker jc nedelja in sedaj nameravam sedeti v solncn — Ali bi vam ne bilo neprijetno, če bi mene in gospo Darlag nekoliko peljali s čolnom po pristanu? Med tednom nimam nobenega časa in sedaj bi rada videla, kakšne ladje leže v pristanišču. Jaz bi seveda zelo nerada motila vaš dan počitka, a kot rečeno, med tednom ne morem. Ali hočete storiti to? Kruger se je prijazno nasmehnil. Vam ni treba izgubljati toliko besed, gospodična Lassbcrg. Z l veseljem vas rad popeljem na izprehod za toliko časa, kot hočete. Lepa jc moja "Liza" ter povsem pripravljena na ženski obisk. Včeraj sem o nažil ladjo. Sedaj morate počakati še par minut, dokler r.e c-Ulečem svojega jopiča ter si nataknem škornje. Marlen je po kimala. - Dobro, jaz !>om medtem sedla na "Lizo" ter čakala na vas in gospo Darlag. Z elastičnimi koraki je odšla Marlen po brvi k mali pinasi. ki se je vsa svetila Pet minut je pozneje je prišel Kruger in skoro ob istem času se je tudi pojavila gospa Darlag. Marlen je takoj skočila pokonci ter ji po.nagala vstopiti. Kruger ;e medtem pripravil motor in pinasa je odhitela v naglem poletu. — Kam naj peljem, gospodična Lassberg? — je vprašal Kruger. — Meni je vseeno. Napravite popolno "vožnjo po pristanišču, da bova videli kaj res poe'enega. Kruger je prikimal in motor je pričel zopet veselo brneti. Številna druga vozila so jih srečala. Neki pristaniški parnik je imel na krovu pevsko društvo, ki je delalo precej zabave. Pinasa je hitela naprej, skozi ponosno pristanišče, kjer so se vrstili parniki. opremljeni v nedeljske obleke. To je nudilo krasen prizor. Pomoli sami so danes seveda počivali, a vsepovsod je biio opaziti znake neumornega dela. — Ali si morete misliti kaj lepšega kot naše pristanišče gospa Darlag? — se je oglasila Marlen. — Ne. gospodična Marlen, ^ieni vedno prekipeva srce, kadar vidim vse te ponosne ladje. Marlen je globoko vzdihnila. — Če se čutim kdaj potlačenim, mi je treba le napraviti vožnjo po pristanišču in takoj sem zopet vesela in dobre volje. Toliko moči in življenja pulzira v tem pristanišču! Dežela, ki ima tako pristanišče, dežela, v kateri se toliko dela, ne more-poginiti. — Dal Bog, gospodična Marlen. — Poglejte ta parnik tukaj, pred nami. Ta vozi v Indijo. Napravil je skoro isto pot, katero mora premeriti gospod Horst, ko bo prišel s Sumatre-. Ko je pred petimi leti odpotoval, se je moral peljati preko Amsterdama, ker ni bil v Hamburgu še mogoč)noben redni promet. Sedaj pa se bo ponosno pripeljal v domače pristanišče. Peljal se bo mimo svoje hiše in lahko mu bomo že mahali v pozdrav, še predno bo zapustil ladjo. — Če hi bilo ž? tako daleč, gospodična Marlen! Meni pa se zdi. da se predolgo obotavlja. Olobok vzdih se je iz vil iz prsi Marlene. Če bi bilo že tako daleč! Kako pogosto je mislila na ta. Ob vsakem pismu, ki je oospelo iz Kota Rače, je njeno srce burno utripalo. Definitivni čas njegovega prihoda še vedno ni bil naznanjen. Tu-odfcovor na njeno pismo na Haralda ni še prišel. Ali ji bo sploh odgovoril — ali ji bc še enkrat osebno pisal? Njene oči so zrle sanjavo v daljavo. Bilo Ji je &ri srcu, kot da stagnira celo življenje, dokler ne bo prišel Harald Horst. In ko bo prišel? Kako se bo ustvarilo razmerje med obema?-Kot med bratom in sestro? — Gotovo ne. Nekoliko tuja si bosta med seboj. Seznaniti se bosta šele morala. t (Daije prihodnjič.) vesti iz Primoria. V Krminu je bila 1. septembra birma "Piccolo" poroča, da se je zbrala ogromna množica, ki je -sprejela goriškega nadškofa dr. Sede j a z navdušenjem in mif izkaza- ! la svojo vdanost in simpatijo. Poklonili so se mu zastopniki vseh o-blasti in na banketu sta govorila' krmmski župan in fašistični tajnik j nakar se je nadškof ganjen zahva- j ijeval nad veličastnim sprejemom. Tudi, ko je odhajal nadškof v Go- j rico. je bil na nogah ves Krmin, po- | slavlajoč se od njega s presrčnimi1 klici. — Premeščena je uuiteljica Ivla- j rija Čičigoj iz Bovca v Perugijo. j Stalno sta name f' eni učiteljica j Marija Rutar v Selih nad Volcami' in Marija Urbančič v Avberju na Krasu. 15 učiteljev in učiteljic je premeščenih v goriški deželi, baje na lastno prošnjo. Piccolo" napoveduje novo premestitev slovenskega učiteljskega osobja iz Julijske Krajine v stare province. — Na planini Razor na Tolminskem je poleti divjala strašna nevihta. Švigale so strele in ubile 22 glav živine revnim kmetom iz Po-ljubina. Goriški prefekt je izposlo-vai pri notranjem ministru podporo 3000 lir. ki se porazdeli med najpotrebnejše prizadete družine. — Vodstvo tržaškega dirkališča prevzame milansko "Societa Inco-raggiaments Razze Equine". Tržaška dirkališka družba je na zadnjem svojem zborovanju ugotovila, da jej njeno finančno stanje obupno, na- : kar je sklenila izročiti Montebeilo ■ v spretnejše regnikolske roke. — V Drežnici se zopet pripravlja večje število fantov in deklet na odhod v Buenos Aires. Tudi pri Sv. Luciji zapuščajo svoje domove najboljši mladeniči. — Svctolucijski župnik Josip Abram je premeščen v Pevmo pri Gorici. — Med "stolicami za tuje jezike" navaja naučno ministrstvo v svojem službenem iz vest ju stolice za slovenščino: na gimnaziji v Gorici in Tolminu, na tehničnem zavodu ,T Vidmu, na učiteljišču v Gorici in v Šempetru ob Nadiži, na komplementarni šoli v Vidmu. Stolice za srbohrvaščino so navedene: na tehničnih zavodih na Reki in v Zadru. na liceju v Pazinu in na komplementarnih šolah na Reki. — V načrtu ie gradba avtomobilske c •'ste Turin-Trst-Rcka. Dolga bo 580 km in široka 10 m Stala bo 675 milijonov lir. Trst in Reka pričakujeta od nje velike koristi. • — Tržaški vodovod, ki bo menda kmalu dograjen, se začenja pri iz-liovu Timava «t Honiir'c. Clierbourg Penni&r.::. Cherbourg. Antwerp#n Ilerlin. Cherbourg. Hr«-m»*n Rotterdam, l->u:«>Kiie »ur Rol- L»-rdam. 23. septembra: Albert RiUin. Cherbourg, Hamburg. Leviathan. Cherbourg I. oktobra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 2 oktobra: Aquitauia. Cherbourg Muenc' eii. Itolougue sur Mer. V.rt -men President Harding. Cherbourg. Bremen Reliance Cherbourg. Hamburg 3. ok'obra: itrriutn. Cherbourg, ISremen 4. oktobra: .Majestic, Cherbourg ' i«aj»ianourtr. Bremen St. Louis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne nur. Mer. Rotterdam Cot:te liiancanuiiu. N'upoli, Gin-' i 9. oktobra: Mtxi<|ue, . Havre lierengaria. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. I5i i men Kt.ilemluiu, Boulogne sur Mer, Rotterdam 10 aktobra: Rochainbeau, Havre II. oktobra ^ Olympic, Cheri»>org IVnrilati'l. C'heritourg, Anlwerpcn Kax'sruhe. Rremeti Kotna, NiiixtJi, Cenova 12. oktobra: Kranc«-, Havre laictzou*. Bremen Xe«- Vuk, f'bertwMir« .1 t;irrg Leviathan. Cherbourg. Bremen 15. oktobra: Saturiiia. Tr>t 16. oktobra: M.iuretaiiM. Cherbourg Ceorge Washington, Cherliourg. Bremen 17 oktobra: Stuttgart ,Roul«>gne sur Mer, Bremen 18 oktobra: Me de France. Havre Homeric. Che. Injur g 19. oktobra: Beige niam>. Cherbourg, Antuerpen l>eutMchland. Cherbourg, Hamburg Wen« lam. lk>u!ogne »ur Mer, Rotterdam .M imickahkda. Chert>ourir Cunt«- »Jraiide. Napoli, Genova. 23 oktobra: 1 AoU.taiiia. Cherbouig I 'resdeii. Chei b>>urg, Bremen Resolute. Cherbourg, Hamburg Oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg. .\litwerj>en A ■ 'SMstus, >"aiur; President 1 'arding. Cherbourg. 1-ro-nori Re lance. Cherbourg. Hamburg 3V -ktobra: MuezKi.'ii, Cherbourg, Bremen Jesenski, islet. — okt IS. Franc?" lie de Boiidni skupni Idst. — 6. dec., "tie de F-ince". P DNI PREKO OCEANA; NaJkraJSa In najbolj ugodna pot i* ootovanj« na ogromnih earnikih: ILE DE FRANCE 27. sep.: 18. okt. (4 P M-> 17 P. M-> MEXIQLE 9. oktobra. HI A. M.FRANCE 11. okt.; 22. novembra « 6. P. M. i « 10. P. M » S'*jkr«Jft& »>ot T»o trloinicl V*nkO ]e v posebni kabini z v!»eml nv-dernl ml udobnost* — Pijana In slavnt (resrodka kuidnja Izredno nizke <-ene VpraAaJte katereicako! T>oobla*fener» agent* FRENCH LINE 1« STATE STREET NIW YORK. N. V. cos il'r»>(«ti in na-. ter tuidi n:>jb> — I^t. P<»*ebne vene z.t tja i:, r.azaj. VeO nbVnsli na teh nn-tomih ladjah \klju Cno plavalni b:*.=«r!> v drugem rajtreiSu. PliELPS BROS. & CO Agvntje I. 17 Battery P>ace. New York vlak. Nekaj vagonov je bilo razbitih. ranjenih pa osem oseb, med njimi štiri težko. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New Yo«M, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Ee 2 Skupna IZLETA priredimo to leto. Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo še dva skupna potovanja v stari kraj to leto na najnovejšem, največjem in najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — "ILE DE FRANCE" JESENSKI IZLET BOŽIČNI IZLET - 18. oktobra 1929 8. decembra 1929 Kakor ve