Izhaja ra za n nedelj in praznikov ■■n ur. vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6, 1. nadstr,, ~ Učiteljska tiskarna. ——
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. ==
higoslovanske socialno detn&k. atifae stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7*50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33‘6U, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 1U v.
inserati: Enos topna petit vrstica 30 v ; pogojem prostor 5U v; razglasi in poslano vrstica po tiU v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust
Štev. 52.
V jLtjiibJJaiii, pondeljek cine 4. marca 1918,
Letu 11.
Mir z Rušilo.
Dunaj, 3. marca. Brzojavni korespondenčni urad po-poroča iz Litovskega Bresta z dne 3. marca:
Mirovna pogodba z Rusijo z vsemi dodatnimi pogodbami je bila podpisana danes ob 5. popoldne.
Berlin, 3. marca. Vsled sklenjenega miru z Rusijo so vojaške akcije v Veliki Rusiji ustavljene.
Jugoslovansko vprašanje
v graškem občinskem svetu.
Velenemci v graškem občinskem svetu so čutili potrebo, da protestirajo proti majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba in proti ‘jugoslovanskemu ujedinjenju. Socialno demokratični zastopniki v graškem občinskem svetu so odklonili ta protest in so mimo in stvarno raztolmačili svode naziranje o narodnostnem vprašanju v Avstriji, ki zahteva pravično rešitev, a ne zatiranja manjših narodov po večjih. Občinski svetnik profesor Bienert je predložil na seji 28. februarja sledeči nujni predlog:
»Majniška deklaracija jugoslovanskih strank v avstrijskem državnem zboru postavlja kot bližnji cilj njihovih stremljenj ustanovitev jugoslovanske države, kii naj obsega razen 'slovenskih jezikovnih 'Ozemelj tudi nemške naselbine in nemško posest. Ustanovitev take države bi ^odrezala avstrijskim Nemcem svoboden dohod do Adrije, udarec, M 'bi zadel živ-Ijensko žilo vseh nemških alpskih dežel, zlasti pa deželnega stolnega mesta Gradca. — Razen tega bi bili nemški prebivalci nameravane jugoslovanske države izročeni nacionalnemu na-silstvu. Zato izjavlja občinski zastop v imenu prebivalstva deželnega stolnega mesta Gradca, da ne bo nikdar dopustil teh načrtov •in se bo boril proti njim z vsemi sredstvi«.
Poročilo »ArbeiiiterwiHa« o tej seji pravi k tej resoluciji: Kar je za Nemce na češkem pravično, to •odreka dobri profesor Slovencem. Na Češkem razdelitev na dvoje, na Štajerskem enotnost. Tako si predstavlja rešitev nacionalnega vprašanja v Avstriji. Takšni'so pač nacionalisti: kjer mislijo, da imajo moč, tam so za najbolj brutalno zaitiranje.
Klub socialno demokratičnih občinskih svetovalcev je glasoval za nujnost 'tega predloga, da pojasni svoje stališče. V imenu kluba Ji izvajal sodrug M a c h ol d sledeče:
V	poteku meritorne 'debate bi ugotovil predvsem to, da smo tudi mi socialni damo-kratje odločni nasprotniki vsiakega nacionalnega nasilja Nemcev v alpskih deželah. To je pri nas samoD osebi ume vno, kajti po našem prepričanju ne sme noben narod drugega spravljati v stisko, ga omalovaževati ali nastopati proti' njemu nasilno. Slovanske stranke se sklicujejo v svoji majniški deklaraciji na hrvaško državno pravo. Socialni demokratje zanikujejo vse zahteve, izvirajoče iz zastarelih, državnopravnih zahtev^ Odobravamo pa vsa stremljenja, ki izhajajo 'iz pravice samoodločevanja narodov, a seveda ne smejo biti pri tem ogroženi pri tem interesi drugih narodov. Resnične ali dozdevne star* tradicije niso po našem prepričanju pri-
listek.
Občni zbor »Ljudskega odra“.
V	nedeljo se je vršil v Delavskem Domu v Trstu občni zbor »Ljudskega odra«, ki je v vsakem oziru sijajno uspel. Ob nabito polni dvorani
v velikem številu je bila zlasti zastopana mladina — je podal sodr. Golouh natančno poročilo o delovanju društva v zadnjih štirih letih. Oprostil je predvsem' dosedanjega obolelega predsednika društva sodr. A. Jernejčiča, ter poslal iskren pozdrav na vse -odisotne člane' in odbornike, zlasti na starega voditelja in ustanovitelja društva, sodr. Regenta, katerega dragoceno sodelovanje smo bridko pogrešali. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče: Zadnji občni zbor je biil jeseni leta 1913. Na teni zboru so bili začrtali društvu temeljit program dela. A prišli je grotzna vojna, prekrižala neusmiljeno vse načrte. Kljub temu je bilo društvo notranje in zunanje kolikor mogoče delavno, kar s« rje deloma tudi posrečilo. Priredilo je nekaj predavanj pred vojno in tekom nje ob jako lepi' (Udeležbi. Največ skrbi in dela je pa imelo dru-5tvo s svojimi podružnicami. Do izbruha vojne je štelo društvo 7 podružnic; pripravljalo je pa ustanovitev, še nekaj novih, zlasti v oddalje-
maran tiradi m	med «rst!r^-
mi naredi, deravme mecima po Aniffi strani, da nj*» '»iatiasiačd fcrenevinjsls« med« nobena tna-iwaka ?ri p.&tireihDj preureditvi p&tarn aparaz-itraa. Tudi mi smatram® samopo&eb!} »unev.-no, da s* mora. '»hraniti vj> £^p»darskiUi *air«v vsem naredom Avstrije, n« i* alpskim Nemcem, sv'8*ifttien dohod k Adriii- V fcoliker oVs»-ga predloženi nujni predlieg ta načela, izraža tudi na£» mnenj*.. Vzrok, a* n« glasujemo za pr edlog je pa glavno v tem, da edinole zanikuje, da ja le odklanjajoč, a da ne omenja z nobeno besedo, kakšno stališče naj s# zavzame vendar enkrat v pozitivnem zrnislu k tako potrebnemu vprašanju,. da se odpravi usodepoloi narodnostni spor. Predlog prehaja preko tega in le pravi, da se bo boril občinski zastop v imenu vsega graškega prebivalstva z vsemi sredstvi proti stremljenju Jugoslovanov. Ali čas je že, da povemo, kako si predstavljamo odpravo narodnostnega spora, da pride na mesto neprestanega boja razumna pot za konec tega boja. Gotovo trpe Nemci v sedanjih razmerah prav tako kakor drugi narodi. N. pr. tukaj na Štajerskem vemo prav dobro, da ne moremo priti do dela-zmožnosti v deželnem zboru brez sporazum-Ijenja s Slovenci in vendar bi bila ta delazmiož-nest v interesu vsega prebivalstva, zlasti tudi nemškega. Če hoče predlagatelj protestirati proti jugoslovanski deklaraciji v imenu vsega graškega prebivalstva, tedaj si dovoljujem pripombo, da spadajo k temu prebivalstvu tudi mase nemških delavskih plasti. Na vsak način smo mi bolj poklicani, da govorimo v njihovem imenu 'in ugotoviti moram, da je najgorečnejša želja delovnega prebivalstva, da se že enkrat konča nacionalni spor, ki razdira, razjeda im zastrupljuje vse javno življenje v Avstriji. Ta želja se pa ne izpolni s protesti, iteimveč le s konkretnimi predlogi in le tedaj, če 'izgine nacionalno geslo, nacionalna fraza tukaj in tam in če nastopi v nacionalnih vprašanjih pravična medsebojna strpnost in razumno, zdravo in pravično naziranje. Po našem najglobo-kejšem prepričanju se za vselej pofcoplj* nacionalna bojna sekira šele tedaj, kadar pridejo naredi do svobodnega sporazumi j etnja in medsebojnega sporazuma na popolnoma demokratični podlagi. Le s popolno odklonitvijo vsake-gra nacionalnega nasilja, le s pogajanji in sporazumi jen jem od naroda do naroda pridemo do tko potrebnega, mirnega sožitja avstrijskega prebivalstva, po katerem hrepeni vsak razumen človek. Z vsem poudarkom moram nastopiti tudi proti temu, da je pri nekaterih prikrita ali očitna želja, da pridemo do nasilne ureditve nacionalnih zmed z absolutističnim posegom od zgaraj v zrnislu radikalnih, nemško nacionalnih idej. To bi bila največja nesreča za nas vse in bi imelo najbolj usodepolne posledice. Mislim, da se ozira vsak naprednja-ški človek z grozo na ono absolutistično, samovoljno, nasilno in okrvavljeno vladanje, ki smo ga imeli toliko časa med vojno in mora daleč zavrniti vsako misel, da hi se obnovil enak absolutistični režim. S silo se ne bo in se ne more rešiti nacionalno vprašanje1 v Avstriji, in oni, ki sanjarijo o taki rešitvi, so v nesrečni prevari. Tudi mi socialni demokratje priznavamo potrebo reforme ustave, toda se izvrši lehko in edinole parlamentarnim poit orni. Naše naziranje o vprašanju, kii je na razpravi, smo strnili v predlog, ki vam ga predlagam kot iz-preminjevalna predlog'™ ki se glasi:
»Občinski zastop deželnega stojnega mesta Gradca izjavlja, da odobruje vsa stremljenja, ki izhajajo iz pravice samoodločevanja nrodov, v kolikor niso ogroženi interesi drugih narodov. Obstoječe kronovinske meje ne tvorijo pri preustroju nobene zapreke, predpostavljajoč, da se ohrani na eni strani avstrijskim narodom svoboden dohod k morju in da se očuva po drugi strani nemško prebivalstvo v tujih jezikovnih ozemljih nacionalnega nasiiilstva,. •bčinski zastop je mnenja, da se rešijo jugoslovansko vprašanje prav tako kakor tudi nemško češko
im to? diriifca nacionalna vpiasania letite* 1» enotna in 1» potom, s,vfebo«nih dogovorov in s* »razumljeni a, narodov med SAbog in »djnoil)» na pepetaoma d^mukratičneim temeljil. Y tem prepričanju prosi > .slano« deželnega stalnega mesta Gradca, da zahtevaj« v pariameaitu, naj s» prične a le tak« potretmo reform* H»iav» pariamentaričnim potom.«
Gospoda.! Nojem ves šel* prositi* da glasujete za naš predlog, ker vam, da tega n» bata storili' in storiti ne »met®, čeprav pretežna večina soglaša z našim naziranjem. Mala skupina med vami, ki je zaprisežena na radikalno' pran eniško dogmo nemške nadvlade v Avstriji, je onemogočila celoten izraz občinskega zastopa v tern vprašanju. Ta duh je treba šele zatreti, mirni pomislek si mora izvojevati šele povsod pot, potem se bomo šele približali ureditvi nacionalnega vprašanja v Avstriji. Končam z željov a tudi s prepričanjem, 'da ta čas ni več daleč in 'da končno' zmaga tudi tukaj razum, a podleže fraza in šovinizem.
Pri glasovanju je bil sprejet Bienentov predlog proti glasovom socialnih demokratov.
Poiitiuii pregieu.
= Parlamentarni položaj. Posvetovanja glede rešitve parlamentarne krize se nadaljujejo. V petek popoldne se je zbrala konferenca načelnikov strank, ki je po nasvetu zborničnega predsednika dr. Grossa sklenila, naj se za torkovo sejo poslanske zbornice postavi na dnevni red drugo čitanje proračunskega provi-zorija. Po dvadnevni razpravi nanj bi se glasovanje o predlogi vršilo v četrtek popoldne. A ( tudi ta konferenca ni prinesla razjasnitve polo-
1	žaja. Ministrski predsednik dr. Seidler je otvo-ril konferenco z izjavo, naj bi se skušalo doseči s poraz umi jen je o obliki, v kateri naj bi se razpravljalo o reformi ustave; ali naj bi se izvolil ustavni odsek ali mešana komisija, ki' naj bi se bavila s tem vprašanjem. Poslanca Hau-ser in dr. VValdner sta podpirala predlog rnini-ž strskega predsednika, poslanca dr. Korošec in ! Stanek pa sta izjavila, da morata o zadevi poročati klubu. Poslanec S e it z je razpravljal o' tozkočah ustavne reforme, ker se ne ve, ali Poljaki ostanejo v državi ali ne. Poslanec dr. A d 1 e r je zavračal misel, naj bi se razpravlja-
lo	le o obliki, a ne o vsebini ustavne reforme. Ministrski predsednik dr. Seidler je izjavil, da je treba najprej rešiti pripravljalna vprašanja; pripravljen pa je, predložiti od vlade izdelani načrt, čim .bodo rešene potrebne priprave. Jugoslovani in Cehi se bodo o zadevi v klubu posvetovali in konferenca se skliče vnovič, ko bodo skupine strank zavzele svoje stališče.
= Trutnovska afera. »Alldeutsche Korres-pondenz« poroča, da je ministrski predsednik dr. SeidJer umaknil svojo obljubo češkonem-škim poslancem glede ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnovu. Ministrski predsednik je
o	tem obvesti češke poslance, vsled česar je izostala nameravana nujna interpelacija v tej zadevi.
= O podržavljenju okr. šolskih nadzornikov je bila 28. februarja debata v naučnem odseku. Odsek se je izrekel za podržavljanje. Največ se je govorilo o vprašanju, katero učiteljsko osebje naj pride v poštev za nadzornike. Poslanec sodr. Glockl se je izrekel za to, da se reflektira le na ljudskošolske in meščanske učitelje, dr. Verstovšek pa, da se ozira tudi na osobje na učiteljiščih, v drugi vrsti pa na strokovnjake iz vrst srednješolskih profesorjev. Načelo, da se teh poslednjih ne izključi od imenovanja za okrajne šolske nadzornike, je obveljalo.
= Za poseben mir z Avstro-0 grško. »Cor-riere della Sera« poroča iz Londona, da je znani vojaški kritik polkovnik Repington pričel z obsežno propagando za dosego posebnega miru z avstro-ogrsko monarhijo.
nejših krajih tržaške okolice. Podružnice smio imeli v Rojanu, v Sv. Križu, na Opčinah, pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji, pri Sv. Ivanu, na Katinari in v Skednju. Sodelovali srno nadalje pri Ljudski knjižnici v Nabrežini in pri delavski čitalnici v Škofijah. Pridno so delale zlasti podružnice v Rojanu, v Sv. Križu in na Opčinah. Podružnica v Rojami je imela lastne, bogato opremljene prostore in je prirejala vsako nedeljo prijateljske sestanke, imela je lasten pevski, tamburaiški in dramatični odsek, ter lepo se razvijajočo mladeniško organizacijo. Lastne pevske zbore in druge odseke sta imele nadalje podružnici v Sv. Križu in na Katinari. Podružnica na Opčinah je priredila še pred vojno veselico, katere se je udeležilo -ogromno število ondotnega prebivalstva. Sodruga Regent in Golouh sta prirejala nadalje po vseh podružnicah razna, poljudna predavanja spojena s prostimi razgovori. Ravno ko se je jelo delo pri podružnicah najlepše razvijalci, je izbruhnila vojna in delu odvzela najboljše moči. Morali smo zato ustaviti polagoma vse podružnice ter združiti poslednje moči v osrednjem odboru, da vsaj delo pri Matici ne pr eneha. Društvo je nato priredilo še nekaj poljudnih predavanj v Delavskem Domu, in sicer predavanje sodr. Dr. Fer-folje o »Bojih z« kolonije«, sodr. Golouha o »So-
cialni literaturi in delavstvu«, sodr. Kopača o »Razrednem boju«, sodr. Regenta o »Predsodkih« ter Savana o »Slikarstvu«. Neprestani vpoklici 111 izbruh italijanske vojne, je ob-ustavilo končno z delom tudi pri centrali. Od meseca maja 1915 do pomladi' 1916 je društvo ustavilo delovanje. Šele z izvolitvijo skoraj docela novega odbora, je bilo mogoče pričeti zopet z rednim delom. Izposojevaii smo pridno knjige ter agitirali med občinstvom za pristop k društvu. Agitacija je uspela. Priglasilo se je čedno število novih članov, zlasti mladeničev in žen. Sedaj šteje društvo prav veliko število redno plačujočih članov, število, ki se bo v najkrajšem času še povečalo.
Razen članom, je društvo'izposojevalo kinji1-ge tudi vsem podružnicam, dasi so si bile nekatere nabavile lastno knjižnico. Članom so se doslej izposojevale knjige le enkrat na teden; in sicer ob nedeljah.
Stari odbor je imel skupno 22 sej; novoizvoljeni odbor pa 10. Predavanj v Delavskem Domu in v podružnicah je bilo skupno 14. Priredilo je društvo nadalje v veliki dvorani Delavskega Doma velik ples; pevski zbor »Ljudr-skega odra« je pa priredil v gostilni »International« več veselic. Pevski zbor se je razšel kmalu po izbruhu vojne.
^ Preganjanje aociaiistor r Italiji. Tajnik * LMiiidariAfrs socialno demokratične stranke Laz-aarH' je M, obsoflftn zaradi propagande proti roiai na di mesecev ječe in na 3oUU lir denarne gl»t»». ^»atajaik stranke Bombacci pa zaradi istega varejsa na 2? meseccv ječe m na 2100 lir eenarae globe .
=* Odstop celotnega srbskega ministrstva, £_Kria poroča Jriavas: Na sega srbske skupščine 27. februarja je dobil pri voiitvi preoseonika vladni kandidat Gjoka 54 glasov, kandiuat opozicij* pa 5U glasov. Vsled te neznatne večine je naznanil ministrski predsednik odstop celotnega kabineta,
== Biotour o možnosti mirovnih pogajanj.
V	angleški spodnji zoomici je poslanec ilolt naglasal, da je nejnški oržavui kancler, kakor se kaže, sprejel štiri temeljne mirovne pogoje preaseunika VVilsona. Poslanec zahteva torej kategoričen odgovor na sledeča vprašanja: ali pritrjuje angleška vlada tem pogojem? Ali jim pritrjujejo naši zavezniiki? Ce jim pritrjuje, je-li angleška viaua pripravljena, potrebno ukreniti, da se to soglasje na konkreten način uveljavi? V svojem odgovoru na tioltovo vprašanje je izjavil vnanji minister B alfo ur: Kar se tiče pogajanj med voj lijočimi se državami je diplomacija tako dolgo izločena, dokler se med voj uj očimi ne ugotovi toliko soglasja, da se od dipiomatičnih pogajanj sme pričakovati povoijen uspeh. Zal moram izjaviti, da do tega štadiua še nismo dospeli. Zgodila bi se stvari rnuru velika krivica, če bi dal duška upanju, da bi sploh imelo kak pomen pričeti' s pogajanji, preden je vsaj v daljavi vidno splošno soglasje. Dokler ne izgine pruski militarizem, ne bo mednarodnega sodišča, ki bi imelo izvršilno oblast. Wiison je proglasil načelo, da se pri vsaki mirovni pogodbi morajo upoštevati koristi interesiranih naro'1'"- Turkom naj bi se vrnile tri dežele; ali llolt zares misli, da bi se res upoštevale koristi Armenije, Palestine in Mezopotamije, če bi jih vrnili Turčiji? Ce bi Nemci mogli, bi neodvisnost Arabcev uničili, dovedli bi Palestino zopet pod turški jarem, pod katerim je bila, kakor tudi druge dežele, popolnoma opustošena. Baifour je nadalje omenjal prodiranje Nemcev v Rusiji ter rekel, da za nemško postopanje ne najde drugega razloga nego:	Nemčija	zasleduje	svojo
politiko trdovratno in edini cilj, ki ga pri tem1 menja, je le opravičevanje, ki ga uporablja za svojo politiko. Velika zmota je, če kdo misli, da pomeni nemški militarizem: le gospodstvo osamljene vojaške kaste, marveč je nansprotno dobropremišljen cilj znatnega dela intelektualne Nemčije, da uporabi vsa mogoča vojaška in gospodarska sredstva, da svoji državi pribori nadvladajočo pozicijo, ki jej po njihovem tnm&-nju gre. Ta zaslepljenost, ki hoče podjarmiti ves ostali civilizirani svet, otežuje diplomatična pogajanja, ki so priprava za mir. Ti razgovori so potrebni, a kako naj se vrše sedaj, ko pomenja H er dingov govor maksimum nemških koncesij. Jaz sem mnenja, in prosim zbornico, da veruje mojim besedam, da bi pričetek mirovnih pogajanj brez upanja na srečen uspeh bilo naj-večje hudodelstvo, storjeno bodočemu svetovnemu miru. Pogajanja morajo biti pripravljena po izmenjavi idej. Jaz hrepenim po tem, dnevu, mislim pa, da bi škodoval stvari miru, če bi verjel ali če bi druge navajal k veri, da bi moglo biti na kakršenkoli način koristno, če bi pričeli pogajanja, preden moremo upati na splošno sporazumljenje in preden državniki vseh dežel pritrde velikim linijam reši/tve.
Dnevne beležke.
—	Podaljšanje vojaškega dopusta. Kakor
se uradno razglaša, se je dovolilo vsem vojakom s fronte, ki so sedaj na dopustu, štimajs-dnevno podaljšanje -dovoljenega dopusta in se jim torej ni treba vrniti z dopusta 'dne 10. marca, marveč še Je 14 dni po poteku prvotnega dopusta.	1
»Ljudski oder« ima sedaj težavno, toda krasno nalogo pred seboj. 2e dejstvo, da je društvo premagalo vže težave vojne dobe in da se sedaj zopet krepko razvija ,nam kaže zgovorno korist in pomen te naše kulturne ustanove. Urediti bo treba izposojevanje knjig, otvoriti posebno čitalnico^ izpopolniti društveno knjižnico z vsemi najnovejšimi publikacijami, stopiti v dotiko s sodrugi po okolici, da se zopet oživi 'cndotne podružnice ter zlasti gledati na to, da se prične čimprej z rednimi javmiimj predavanji Delo na izobraževalnem polju ni lehko, ali prijazno je, ker zasleduje nad vse plemenite cilje. Z vztrajnim in smotrenini delom bo mogoče ojačiti »Ljudski oder« tako, da postane to, kar so želeli njega ustanovitelji: vsemu ljudstvu pristopna univerza...
Sodr. Vaupotič je nato podal blagajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da se je denarno stanje društva znatno izboljšalo. Članarino se je plačevalo redno; priglašencev je pa v zadnjem času vedno več. Opisal je še posebej vse težave društva v prvih letih vojne ter podal pri temu zanimive podatke O' blagajniškem prometu. Sodr. Šešek je poročal o številu izposojenih 'knjig ter podal poročilo o inventarju društvenega imetja. Citali so člani izredno veliko, zlasti romane. Najpridnejši čita-
Stran 2.
NAPREJ.
Star. 62.
— Sprejemanje strank pri oddelku za prehrano pri c. w. aezeiiu vladi. Raui oDseznm in juumti poslov, ki joti fluora opravljati ouoeieik za pieoranjevanti® Pri uežeJni vUm. (.ociaieietk 1.), je potreono, da se zgiaševanje in sprejemanje strank, v tem oddelku v splošnem interesu po možnosti omeji. — Za sprejem strank sta določena samo sreda in sobota, od 10. dio 12. dop. Da se omogoči redno poslovanje v oddelku za prehranjevanje, naj se stranke osebno zglašu-jejo le v najnujnesjiiih primerih.
— Za obnovitev slovenskega deželnega gledališča se je vršil v petek sestanek in osnoval konzotrcij, ki prevzame materialno jamstvo za obstofl. Ustanovni deleži so po 100 K. Upravni odbor se voli na dve l#tL Glavna skupščina &» bo vršila meseca aprila ter bodo skušali pričeti s predstavami že letos jeseni
— Kuaarii Alpinske montanske družbe so imeli glede svojib žalitev obravnavo pred pritožbeno komisijo v Ljubnu. Delavce sta zastopala ss. Sitter ia Trbovelj in Worescb (.termično skupino). Zahteve so stavili rudarji ruja-vega premiogovniika Seegraben-JViunzenberg. Razsodba jim je priznala; 1. namesto doseaanje 15 odstotne voiine doklade na pogojne plače plačuje družba odslej 45 odstotne, namesto dosedanje 20 odstotne doklade 55 odstotno doklado na gosposke plače pnčemši s 23. februarjem 1918. DaJje mora plačati pavšalno doklado za čas od 1. januarja do 22. lebruarja 1918 kopačem, proiesiomstom, tehničnemu osobju in istovrstnim delavcem po 18 K, voznikom in enakim po 15 K, doraslim moškim nadnevniirn delavcem in enaikim po 12 K, ženam in mladostnim delavcem po 8 K. Pripominja se, da se plača vozmkom huntov 45 odstotkov in delavcem v gosposki plači 55 odstotkov. — 2. Pogodbenim delavcem je plačati za postranska dela med delom 50 odstotna doklada k urnim plačam. — 3. Za izredne delavnike in delo čez čas se plačuje 50 odstotna doklada. — 4. Odtegljaji delavcem, izvzemši komandiiane delavce, za prejemke iz rudniških zalog v mezdni periodi ne smejo presegati 8 K. — 5. Druge dosedanje doklade ostanejo v veljavi. — 6. Delavcem, ki izostajajo od dela, se sme draginj-ska doklada lOdtegniti de za tiste dni; ko ne delajo. — 7. V zmlsiu te razsodbe se delavcem ne smejo odtegniti dosedanje ugodnosti, ne glede na dobavo živil iz rudniškega konsuima ne na hrano; oddajati se morajo zlasti' potrebščine po dosedanjih cenah. — Ta odločba se ujema z ono za iohnsdoriske delavce skoro popolnoma.
— Društvo »Ljudski oder« v Trstu naznanja vsem svojim članom, da se bo odslej izposoje valo knjige vsak četrtek od 6. im pol do 7. in pol zvečer, ter vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne.
— Za proslavo Krekovega spomina prirede
lV	Trstu, dne 10. t. m. v gledališču »f enice« posebno slavje in sicer ob 11. dopoldne z naslednjim sporedom; 1. A. Nedved; »Naša zvezda«, mešan zbor. 2. Slavnostni govor, govori državni poslanec dr. Otokar Rybar. 3. »Živa slika«; a) »Gozdič je že zelen«, slovenska, b) »Dragi je daleko«, srbska, c) »Prišla bo pomlad zelena«, slovenska, d) »Igra kolo«, hrvat-ska, mešanii zbor. (10 minut odmora.) 5. D. Jenko: »Molitev«, moški zbor. 6. A. Dvorak: a) »Vodica«, b) »Ujeta«, dvoglasna ženska zbora s spremljevanjem klavirja. 7. J. Lavrenčič: »Vstajenje«, slika. 8. J. Bartl: »Dneva nam pripelji žar«, mešan zbor s tenor solo. 9. D. Jenko: »Bože bratimstva«, mešan zbor.
— Odkar bosenski nadškof dr. Stadler ni več deklaraš, čitamo dolge prepire in prerekanja o njem v hrvaških in slovenskih listih. Med drugim očitajo nadškofu, da je prodal v Dalmacijo štiri vagone pšenice, in sicer po 8 K kilogram; Pri tej kupčiji 'je zaslužil dkofo 300.000 kron. Prodal je baje tudi nekaj svojih hiš za okolo pol milijona kron, ki pa niso dosti vredne, bosenski vladi. Spričo tega, da prebivalstvo tudi v Bosni nima kruha, bi bili gospodje meščani že lahko prej povedali svoje mnenje ne pa šele sedaj, ko jim je škof postal politični »nasprotnik«, takrat, ko je napravil to napako__________________________________________  —
Vojna.
Dunaj, 2. marca. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov. V Podolij i potekajo operacije po načrtu. Naše čete so dospele do črte Lahov stkij, Proskurov in Lipkanj. Pri Cho-tinu in Kamenjou Podolskem- sta se udala dva
'telji so žene in mladina. Naloga odbornikov ni bila posebno lahka; ima pa zavest, da je storil kar je pač bilo v danih razmerah mogoče storiti. — Sodr. Kolenc je nato poročal v imenu nadzorstva ter izjavil, da je našel vse poslovanje v popolnem redu. Predlagal je absolatar ji, ki je bil sprejet.	.
Po kratki debati je> bila predložena naslednja lista novih odbornikov, ki so bili vsi soglasno izvoljeni: Predsednik, dr. Josip Ferfolja; odborniki: F. Klemmayr, P. Hočevar, A. Hartman n, I. Bahiun, R. Golouh, A. Vaupotič, J. Sešek, 1. Kolenc; nadzorstvo: A. Jernejčič, A. Lesar, A. Regent in J. Klinc.
Sodr. F e r f o 1 j a je nato prevzel predsed-ništvo ter očrtal smotre in namene društva v tem težkem času, ko je treba delati z vsemi silami za .vzvišene cilje demokratizma. Za to imamo pred seboj bogato polje. Le krepke volje in združenih moči je treba. Apelira zlasti 'ia učiteljstvo, kii naj podpira s svojimi izkušenimi /močmi plemenite izobraževalne težnje društva.
Razvila se 'je nato zanimiva debata, v kateri so posegli sodrugi dr. Tuma, Sešek, Vaupotič Lovko in drugi. Sodr. dr. Tuma je priporočal zlasti otvoritev posebne šole za mladino, ki naj H se vršila vsako nedeljo. Novoizvoljeni odbor je vzel izražene želje na znanje. Predsednik je naito zaključil zborovanje ter izrazil nad o, da ga bodo vsi člani vneto podpirali pri društvenem delu. Zbor je napravil na vse navzoče najboljši vtisk.
ruska zbora in tri divizijska poveljstva. Uplenili smo doslej čez 300 topov, 200 voznih kuhinj, več sto vozov, kompletno radio-postajo, velike množine municije in drugega vojnega materiala ter znatne zaloge živil. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 2. marca. \Volffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče. V nekaterih odsekih proti večeru živahnejše artilerijsko delovanje. Naši izvidni oddelki so ujeli pri Hollebeke in pri St. Quentinu nekoliko Angležev. V Chaimpaigni smo na mnogih mestih fronte izvršili uspešna izvidna podjetja. Vzhodno Reiimsa so hesenske čete vdrla v razdejano utrdbo PompeUe. Še od februarskih bojev v sovražni posesti ostale dele jarkov smo izčistili sovražnih posadk. Pri Prosnis so renske in vestfalske čete vdrle globoko v sovražne pozicije. Na zapadmem bregu Moze so renske kompanije v naskoku vzele sovražne jarke pri Haucourtu. Pri izvidnih podjetjih smo »jeli čez 400 Francozov ter uplenili mnogo »trojnih pušk. Južnovzhodno Tahure smo osvojene jarke obdržali vkljub močnim francoskim protinapadom. Severovzhodna Seichepreya je naša inianterija s pionirji sunila v sovražnikove jarke ter ujela pri tem 12 mož amerikanske posadke. Stotnik vitez Tutschek je uničil sovražen privezni balon. Vzhodno bojišče. V Estlandiji in Livoniji napredujejo operacije po načrtu. Zasledujoč pri Rječici premaganega sovražnika simo danes zavzeli Gomel. Ukrajinci in saške čete so osvojile danes Kijftv, glavno mesto Ukrajine. — Z ostalih bojišč nič .novega.
—	Van Ludendarff.
Dunaj, 3. marca. (.Kor. ur.) Uradno se razglaša: Ob Piavi živahen artilerijski ogenj.
V	gorovju ovirajo snežni viharji vsako bojno delovanje. V Podolij! so avstro-ogrske' čete po kratkem boju zasedle Žmerinko. V Garodku se je udal cel sibirski zbor in poveljstvo neke iin-fanterijske divizije. Premirje z Rumunijo je bilo včeraj odpovedano. Rumunska vlada je na to izjavila, da je pripravljena stopiti v pogajanja za novo premirje ter ob en^m za mirovna pogajanja na podlagi pogojev, stavljenih od centralnih držav. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 3. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Vzhod n o bojišč e. O-peracije, katere smo uvedli po poteku premirja, so (imele velik uspeh. Čete generalober-sta grofa Kirchbacha, poslane na pomoč prebivalstvu Estlandije m Livonije, so v zmagoslavnem pohodu zasedle imenovani deželi. Pridružile so se jiilm čete z baltiških otokov in nekoliko estniških polkov. Vzeli smo Reval in Dor-pat. Druge čete stoje pred Narvo. Armade ge-Tieralobersta Kirchbacha - in feldmaršaila Eich-horna so preko Dvinska zmagovito prodirale ter vzele Minsk in po ljutih bojih tudi Pskov, Polock in Borisov.- Pri Bobrujsku so se naše čete zedinile s poljskim legijami. Deli armade Limsingen so v sporazuma z ukrajinsko vlado otvoniie železniško zvezo, preko mesta Lunin-jec in Rječice ob Dnjep.ru do Gom-ela. Druge divizije so, zlomivši sovražni odpor, osvobodile železnice, ki vodijo v Kijev in Zmerinko. Dne L marca srno s sodelovanjem Ukrajincev zasedli Kijev, nemške in avstro-ogrske čete pa Zmerinko. Plena še ni bilo mogoče prešteti. Kolikor je doslej znanv, simo ujeli 6800 častnikov in 57.000 mož ter uplenili 2400 topov, čez 5000 strojnih pušk, mnogo tisoč vozov, 500 avtomobilov, 11 oklopnih avtomobilov. 128.000 pušk, 800 lokomotiv, 8000 železniških vagonov in ogromno množino municije. Razim tega smo pri Revalu ujeli 13 častnikov in 500 mož ter uplenili 220 topov, 22 letal in mnogo železniških vozov. — A r m a d n a s k n p i n a Mac k e n-s e n. Premirje z Romunijo je bilo včeraj odpo-' vedamo. Rumunsika vlada je na to izjavila, da je pripravljena skleniti novo premirje na podlagi pogojev centralnih držav ter potem pričeti mirovna pogajanja. — Zapadno bojiš e e. Jugozapadno Lombartzyde smo ujeli nek oliko Belgijcev. Brandenburške čete so pri nekem naskoku ujele 66 Portugalcev, med njimi 3 častnike. Francoske kompanije so proti večeru po artiljerijskn. pripravi napadle naše pozicije pri Gorbeng ;vrgli smo jih v protisunku nazaj.
—	Z ostalih bojišč nič novega — Von Luden-dorff.
Zadnje vesti.
Pogajanja v Brestu Litovskem.
Dunaj 2. marca. Korespondenčni urad po-proča iz Bresta Litovskega: Nova mirovna pogajanja med četverozvezo in Rusijo so se včeraj zopet pričela. Pozdravivši rusko delegacijo, je predsednik poslanik pl. Rosenberg predlagal, naj se sklene kolektivna mirovna po-g( dba, kateri naj se pridajo štiri priloge^ ti-čoee se ureditve gospodarskih razmer Nemčije, Avsiro-Ogrske, Bolgarije in Turčije naprain Rusiji, ter končno posebni dostavki glede pravno-političnih odnošajev. Predsednik ruske delegacije Sokolnikov se je zahvalil za pozdrav ter izjavil, da ruska delegacija soglaša s formalnimi predlogi, nakar se je pričela razprava. Predsednik je izročil ruski delegaciji načrt kolektivne mi rovne pogodbe ter obširno obrazložil posamezna pogodbena določila. Seja, ki se je tud^ popoldne nadaljevala, je bila potem zaključena.
Pogajanja z Rumunijo.
B e H i n, 2. marca. Vesti, da so se nniirov-na pogajanja z Rumunijo razbila, niso utemeljene. Zdi se pa, da se Romunija trdovratno upira zahtevi glede odstopa Dobrudže Bolgariji, češ, da je zlasti posest črnomorskega p nastati išča Konstanca za Rumunijo vitalnega pomena. Tudi zahteva glede strategične korekture rumunskege meje nasproti Ogrski jn naletela na oster odpor.
Dunaj, 3. marca. Korespondenčni urad poroča iz Bukarešta:	Pogajanja z Rumunijo
se nadaljuHo in potekajo ugodno.
Plen v Rusiji.
Berlin, 3. marca. Wolffov urad poroča: Tekom meseca februarja so čete centralnih dr-
žav ujele v Rusiji 1066 častnikov in 30.994 ? mož; razen tega še več višjih štabov lin dva ruska polka. Uplenjenih je 1353 topov in 2146 strojnih pušk. Našim četam je prišlo v roke v Minsku 50.000 pušk, pri dosedanjem prodiranju pa 104 lokomotive, okolo 6000 vozov in 2348 železniških vagonov, med temi' 700 naloženih z vojnim materialom in živili.
Dogodki v Rusiji.
Stockholm, 2. marca. Agence Havas poroča iz Petrograda: Položaj je neizpreme-njen. Mesto je mimo. Izredni ukrepi glede pohoda Nemcev se nadaljujejo. Francoski in angleški poslanik sta 28. februarja Petrograd zapustila. Konzuli so ostali v Petrogradu.
Trockij odsiopii?
Bern 3. marca. »Dailjr Chronicie* poroča iz Petrograda: Ljudski komisar za vnanje za-vnanje zadeve Trockij je odstopil. Odklonil je sodelovanje pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem. Z Ljeninom Trockij ne soglaša več.
Japonska mobilizira.
London 3. marca. „Morning Post* se brzojavija iz Shanghaja, da je Japonska sklenila mobilizacijo za nastop v Sibiriji. Pričakuje se, da se Kitajska udeleži vojaške ekspedicije s štirimi divizijami.
VVtlson in japonska intervencija.
Washinghton2. marca. (Renterjevurad) Wilson se bavi z projektom ameriške udeležbe pri japonski akciji v Sibiriji. Domneva se, da se sklene mednaroden dogovor v svrho, da ogromne zaloge v Vladivostoku in kontrola Sibirske železnice ne pride v nemške roke.
Aprovizacifa.
Nakazovanje masti. V mestni aprovizacij-ski urad na Poljanski cesti št. 15 prihajajo dan za dnem stranke in prosijo uslužbence, da bi jim nakazalii masti. Tem potom naznanjamo, da mestni aproviizacijski urad na Poljanski cesti št. 13 nima več referata o masti in torej ne more masti več nakazovati. Stranke opozarjamo, naj ne prihajajo več glede masti v apro-vizaoijsko pisarno, ker so v tem oziru njih pota in prošnje brezuspešne.
Premog na rujave izkaznice (za peči) se bo oddajal po naslednjem redu: Na vsak odrezek št. 3 rujave izkaznice se dobi 50 kg premoga ki stane 3 K 50 vin. Na prvi in drugi odrezek rujavih izkaznic se ne sme več oddajati premog za slučaj, da bi kateremu prodajalcu zmanjkal premog, se ima zglasiti takoj v mestni posvetovalnici. Stranke in trgovci se opozarjajo, da se strogo drže določenega reda. — Na izkaznice za I. okraj se dobi premog pri gosp. Strupiju, Radeckega cesta št. 14, in sicer: na št.
1 .dne 6., št. 2 dnie 7., št. 3 dne 8., št. 4 dne 9., št.
5 dne 11.. St. 6 dne 12. marca. — Na Izkaznice za H. okraj se dobi premog:	a) pri Pleškotu,
Hrenova ulica št. 12, in sicer: na št. 1 dne 6., št. 2 dne 7., št. 3 dne 8., št. 4 dne 9., št. 5 dne 11. marca; b) pri gosp. Komarju, Krakovska ulica št. 13, in sicer: na št. 6 dne 6., št. 7 dne 7., št. 8 dne 8., št. 9 dne 9., št. 10 dne 11. marca. — Na izkaznice za III. okraj se dobi premog pri gosp. Richterju, Trnovska ulica, in sicer:	na št. 1
dne 6., št. 2 -dne 7., št. 3 dne 8., št. 4'dne 9., št. 5 dne 11., št. 6 dne 12., št. 7 dne 13., št. 8 dne 14., št. 9 dne 15. marca. — Na izkaznice za V. okraj se dobi premog v mestnem' skladišču pri Narodnem domu, in sicer onega dne, ki bo zaznamovan na plačilnem listu mestnega magistrata. Premog za ta okraj se plača na mestnem .magistratu, srednja hiša, pritličje in sicer dne 6. in 7. marca od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne in sicer stranke št. 1 do 13 dne 6. marca in št. 14 do 24 dne 7. marca. — Na izkaznice za V. okraj se dobi premog: a) pri gosp. Uherju, Slomškova ulica št. 12, in sicer: na št.
1 dne 6., št. 2 dne 7., št. 3 dne 8., št. 4 dne 9., št.
5 dne 11. marca; b) pri gosp. Schillerju, Dovozna cesta št. 4, na št. 6 dne 6., št. 8 dne 7., št.
9 dne 8., št. 13 dne 9., št. 10, 11, 13, 14, 15 dne 11. marca. — Na izkaznice za VI. okraj se dobi premog: a) pri gosp. Požiepu, Komenskega ulica št. 21, in sicer: na št. 1 dne 6., št. 2 dne 7., št.
3 dne 8., št. 4 dne 9. marca; b) pri gosp. Trdini, Slomškova ulica št. 21, in sicer: na št. 7 in 8 dne 6. št. 9 dne 7. marca; c) pri gosp. Lampertu, Kolodvorska ulica št. 24, in sicer: na št. 10 dne
6., na št. 12, 14 in 17 dne 7. marca. — Na izkaznice za VII. okraj se dobi premog: a) .pri gosp. Tavčarju, Dunajska cesta, Bežjigrad, in sicer: na št. 1 dne 6., št. 2 dne 7., št. 3 dne 8. marca; b) pri gosp. Treotu, Cesta na Rudolfovo železnico, in sicer: na št. 4 dne 6., št. 5 dne
7., št. 6, 7, 8 in 12 dne 8 marca. — Na izkaznice za VIII. okraj se dobi premog: a) pri gosp. Zdravje, Ahacljeva cesta št. 10, in sicer: na št.
I dne 6., št. 2 dne 7. marca; b) pri gosp. Hribarju, Bohoričeva ulica št. 33, in sicer: na št. 4 dne 6., št. 7 dne 7., št. 9 dne 8., 6 ,8 dne 9. marca; c) pri gosp. Karblnu, Selo in sicer: na št. 10,
II in 13 dne 6., št. 15 dne 7. marca. — Na izkaznice zaIX. okraj se dobi premog, pri gosp. Pleškotu, Hrenova ulica, in sicer: na št. 1 dne
12., št. 2 dne 13., št. 3 dne 14. marca. — Na izkaznice za X. okraj se dobi premog, pri gosp. Uherju, Kranjska stavbinska družba: na št. 1 dne 6., št. 2 dne 7., št. 3 dne 8., št. 4 dne 9., št. 5 dne 11-, št. 7 in 8 dne 12. marca. — Po končani prodaji, morajo trgovci takoj predložiti magistratu vse odrezke in sporočiti koliko imajo še v zalogi premoga.
S seje mestnega aprovizačnega odseka Za p eko k r uh a se v Ljubljani vporabijo 70% koruzne moke in samo 30% boljše moke. Uipati je zelo malo, da bii bil kruli boljši. Kakor hitro pa dobi mestna aprovizacija .zopet boljšo moko, jo takoj razdeli pekom. Skoraj gotovo ne bo perostajalo ničesar drugega, kakor da se peko kruha opusti in razdeli na izkaznice moko, ker iz koruzne moke ni mogoče peči užitnega kruha. Prebivalstvo naj bi j1© raje uporabljalo za kuhanje polente. Moke za kuho mestna aprovizacija ni prav nič prejela. Koncem pri-
hodnjega krušnega tedna razdeljuj« aprovizacija na izkaznice po lA kg ko4ruznega zdroba. Mestna aprovizacija bo dobivala odslej na mesec 48.000 kg govejegamesa za splošni konsum. Ubožna akcija dobi posebej, občina Vič in Moste sta všteti, 10.300 kg govejega mesa. Iz toga sledi, da odpad« na rsak«ga prebivalca v Ljubljani za cel mesec sama 1 ks govejega mesa. Zato bo prepogostokrart ostalo veliko dni sto in sto družin brez koščeka mesa. Aprovizacijo n« zaden« nobena krivda, fcecc .razdeli samo tisto, kar ji j« nakazano. Višjega mesečnega kontingenta od vlade pa rti mogla doseči. Celo k on iškega m«s« primanjkuj«, ker gr« vse blago v Trst. V Trstu a« prodaja konjsko meso že po 18 kron kg in j* visok« cena r Trstu izpodrezala vsak dovoa fcanj v Ljubljano.
izdajatelj in odgovorni urednik;
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani
MOJZES
ALI
DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „NAP R E J A‘
V	LJUBLJANI :-:
Roman
RIM ali MATI
dobi v dar
vsak zaupnik, ki pridobi „Napreju“ deset novih naročnikov.
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
rssgistmvana zadruga z tsrnaieiio zavez«.
Tiskovine za šoSe, župan* siva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za .*. sSmde in veselice.
Letne zaključke
f^Jm&cJsrneJša uradbs sa tiskanje listov, knjig, toro« sur, muKlkaliJ iid.
Sfiereetiipija. Litografija.
NajbeUj zanimiv 3n najboljši slov. ilustrovanl tednik so:
ki priobčujejo vsak teden mnogo zani" ntivih Slik Z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti,
jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
»TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SL1KE“ bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE* povsod in pridobivajte naročnikov.
^TEDENSKE SLIKE “ stanejo četrt leta K 3-80 pol leta K 7’50 in celo leto 15-— K. Naročite si * TEDENSKE SLIKE* takoj 1
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE“ zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upraviiištvo lista »TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, FrančiSkansUa iilic* 10,1
aSgMčHaHaBaesaHasan
rtMUBMB« • ijKii.imna«-..«. cm»»M»«■»»»»»»».»n»»»»■■■!n
Kavarna „(Jf1IONE"
^3 TRST Bi.
VehUa zbirka političnih In leposlovnih revij in časnikov v vseh jezlhih. Shajališče sodrugov vseh narodov.
 cn&rF® _______________________
Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom!