TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica
Humanitarna akcija zbiranja denarja za sodobno reševalno vozilo
POPOLN USPEH
Ant °r-na dvorana osnovne šole je °na Žnideršiča iz Ilirske Bistrice se v n® s°botni večer, 18. aprila, prelevila Po8ala Prireditveni prostor. Več kot tristo žbi 3 . n'h8ostov je humanitarni akciji v0z'|3n*a denarja za novo reševalno prj1 ? dalo še poslednji ton - uglajenost, it, rcn°st in spoznanje, da solidarnosti a*Urnevanja na Bistriškem nikakor ne
Pr'Hi,
anjkuje.
na lepo pripravljen in izredno 'daden bife. Za aperitiv šampanjec,
^abljence, ki so se že od sedmih špQrer naprej začeli zbirati v preddverju ŽniHtn?. ^vorane osnovne šole Antona pr ®rš'ča, je prijetno presenetila nova objeka dvorane. Ob velikih, lepo ng|rr!len'h okroglih mizah v štirih vrstah, tp eli smo jih kar šestinštirideset, je bilo $e a Za štiristo gostov. Njihovim očem p0 na sedmih ovalnih mizah, p av|jenih v sredini, ponujal slasten 6'ed na ■
ES5hlacfe.-----------------—r-N—
p0r ^Pogled po navzočih, nekaj minutk, p0p )enih za kratke družabne neL°v°re- in večer se je ob osmih in yJ.čez uradno tudi začel. Celoten turi'111 kulturni del so lahko spremljali Po^r Pnslušalci Radia 94, ki je bil PovI°Vitfj večera; program je kph ^0va'a in vodila sodelavka radia nata Vasle.
tječe° uv°dnih taktih bistriške »Tječe, BjStr*' . J0 je zapela in zaigrala skupina Pob 'S' je prišla na oder dr. Ivica Smajla, bop °nica akcije, ki je bila središče vsega PrirpianJa med akcijo in na sami ž(jr d|tvi. Ponovila je, zakaj so se v načinStVenem domu odločili za takšen So nn ^iranja, zahvalila se je vsem, ki s®bn | bršen koli način prispevali, da je s | ia uspešno zaključila. Pohvalila Prec|, e^ovanje z Radiem 94 in kljub rte k °dnim izjavam, da se s podobnim jo Q?. n'koli več ukvarjala, je dejala, da prir ).n uspeh akcije in udeležba na poj /tv' kar vabita k začetku kakšnega kljpb ne8a dejanja, saj je očitno, da je Vg|ji Vsej revščini na Bistriškem čutiti q srce prebivalcev.
kottrj°Same Prireditve je bilo malo manj D0 i ^'kjone tolarjev zbranega denarja. akcija°nca aPrila, ko se bo zaključila Prie-C' Pa po besedah dr. Ivice Smajla štirib U!ei° končni znesek v višini cca Pr^ P^ijonov tolarjev/ kar presega vsa P°o, °yanja. »Če si sami ne bomo je 0b ' nam ne bo pomagal nihče,« žak|j . odobravajočem ploskanju *a tgjj1 a dr. Smajlova, ki se ji je takoj ^4 $ n.a odru pridružil direktor Radia •n ebg ' ^-urk- Radio 94 je pokrovitelj Pok °d soorganizatorjev akcije ter lte'j same dobrodelne prireditve
Pogled na goste, zbrane v soboto, 18. aprila, na dobrodelni prireditvi, kije bila višek humanitarne akcije zbiranja denarja za reševalno vozilo za bistriški Zdravstveni dom. V ospredju je omizje župana Stanislava Prosena, ki je spremljal kulturni program v družbi soproge Milke, Marjana Tislja, predsednika Območne gospodarske zbornice iz Postojne, ter bivšega direktorja LIV-a in sedanjega predsednika upravnega odbora slovenskih zavarovalnic Mirka Kaluže (oba s soprogama). Slika: P. Nikolič
(poleg njega pa so bili pokrovitelji še podjetje CA Commerce, OŠ Antona Žnideršiča, Srednja šola Postojna, Simon Jenko, Primorje Ajdovščina, Šiviljstvo Sanja Udovič in Salon Estetica). Direktor radia se je ponovno zahvalil prisotnim, da so se v takem številu odzvali na povabilo in s tem pokazali, kaj vse zmore Ilirska Bistrica: speljati izredno uspešno humanitarno akcijo in jo kronati z več kot uspešno prireditvijo. Dogodek, ki mu po njegovem mnenju vsekakor ni para na Bistriškem. Na koncu je dr. Smajlovi čestital za uspešno akcijo in prireditev ter za rojstni dan, ki ga je imela ravno na dan prireditve.
Na prireditev je bil vabljen tudi minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb, ki pa se je zaradi smrti v družini ni mogel udeležiti, zato se je dr. Smajlova vsem zbranim opravičila v njegovem imenu. V pismu, ki ga je prebrala voditeljica, je dal svojo podporo humanitarni akciji in nesebični medsebojni pomoči tudi dr. Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
V dobro uro trajajočem kulturnem programu so poleg slovenske 'mega' zvezde Vilija Resnika sodelovali tudi
Matjaž Perenič, Baletna šola Sežana, Franc Kompare, skupina Malibu, Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica pod vodstvom Marije Lenarčič-Slosar,

■sr
750.000,00
’' *Cek : nxum, li. 51400-62(163
^ 00/100____________________________________________________
fjjjfsuvdtu&U dam	'SotrUczt - y<i te&evolM

* A'*«**« m drug# tmbdfi
in-dotum	7Z. čtfrtfl
ItBanlaiMopar,
.............
M*j Številka tek, računa JjjTx[Žnesek

[xS3|
DQli?043DJ’
h 1 ?
cn,b3fl50i.,r ish
^cijj Č°Se darovalce se je vključila tudi Banka Koper, banka s tradicijo in posluhom, ki je enila 150 tisoč tolarjev na simboličnem čeku.
Po uradnem delu se je pričela zabava s pojedino in plesom. Na plesišču pa je v spremstvu župana Stanislava Prosena ponovno zablestela pariško modra zvezda večera dr. Ivica Smajla. Njun ples je veljal tudi za uradno otvoritev drugega dela prireditve, ki seje zaključil šele v zgodnjih jutranjih urah. Slika: P. Nikolič
Ansambel lllyricus in pesnica Barbara Smaila z recitatorjem Franetom Dolganom.
Nadaljevanje na straneh 3., 6. in 7.

(-/vtART
grafična dejavnost d.o.o.
Tomšičeva 2, Ilirska Bistrica
BEEEEEBHREii^HflflEHH^^^H
UVODNIK
Velikokrat se na teh straneh obregnemo ob to ali ono, kar nas muči in kar nam ni všeč. Motijo nas propadajoči objekti, neurejena okolica, neučinkovita zakonodaja in s tem posledično tudi ves upravno-politični aparat, število brezposelnih ali referendumi za nove občine, prometni znaki in še kaj. Malo kritike in samokritike nikomur ne bi smelo škoditi, še več. Kritika bi vsem nam morala dati vzpodbudo, poleg tega pa nam še lahko pove, kaj oz. kje delamo narobe.
Kritika je torej potrebna. Seveda pa tudi tu pretiravanje ni zdravo. Da ne zaidemo v kritiziranje brez meja, moramo tudi kaj pohvaliti. Ob pravem razmerju kritike in hvale si bomo ustvarili pravilno sliko dogajanja okoli nas. Kaj lahko se zgodi, da Janezek to, kar drugi Janezek zelo hvali, kritizira in obratno. Neka splošno veljavna družbena merila nam vendarle velikokrat pomagajo, da se večina zedini o tem, kaj je vredno hvale in kaj potrebuje kritiko.
Na Bistriškem je že tako, da se zadnje čase več stvari kritiziramo, kot hvalimo. Resnično nam primanjkuje dejanj ali dogodkov, ki bi jih lahko hvalili in se z njimi strinjali. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo vsaka humanitarna akcija med nami požela samo pohvalo in prav je tako. Ob tem pa se lahko vprašamo, koliko dobrodelnih akcij so naredili npr. v Ljubljani, da so dobili vsa potrebna reševalna vozila ali kaj drugega. Verjetno nobene ali pa skoraj nobene. Enako velja za samoprispevke in podobne načine pobiranja denarja za neke skupne želje ali cilje. Humanitarne akcije bodo tako potuha centralistični državi, ki vedno bolj pozablja na periferijo, služile podeželju, da si samo in po svojih močeh čim lepše in čim bolje uredi svoje življenje.
Humanitarna akcija zbiranja denarja za novo reševalno vozilo za potrebe ilirskobistriškega Zdravstvenega doma je veliki finale doživela z izredno uspelo dobrodelno prireditvijo. Tudi sama akcija je dokazala, da širokih src in dobre volje posameznikov pri nas na Bistriškem pa tudi drugod nikakor ne primanjkuje.
Pa vendar Bistričani ne bi bili Bistričani, če akciji in sami prireditvi ne bi spustili kakšne pikre, izrazili kupa sumničenj o poteku akcije, pošiljanju vabil na dobrodelno prireditev, višini zneska darovanega denarja in še česa.
Toda tako je verjetno povsod. Vsak bolj ali manj pomemben dogodek med nami vedno sproži takšna in drugačna mnenja, sodbe, misli, polresnice in popolnoma izmišljene stvari. Tako pač je. Ostaja pa nesporno dejstvo, da je humanitarna akcija potekala, da je izredno uspela, da je bila dobrodelna prireditev osvežitev mlačnih družbenih dogajanj na Bistriškem, da so se organizatorji marsčesa naučili in nabrali izkušnje in da bo ob naslednji podobni akciji vse še boljše in še lepše.
In za zaključek smo tu vsi mi, vsi Jožeti, Janezi, Lojzke, Ančke, Pepce itd., saj kljub vsej neizprosni resničnosti, ki tako močno pesti naše kraje in ljudi, najdemo v sebi žarek svetlobe zase in za sočloveka. Takšne akcije so tudi zaradi tega še kako potrebne. Da ne pozabimo na solidarnost, na pomoč ljudem v stiski, na svojo svetlo plat značaja, na dobro voljo in srčnost, ki sta potrebni, da sivina dnevov včasih tudi malce zbledi.
K. M.
v-------:__________________i_l___________________________J
OBELEŽILI DAN UPORA PROTI OKUPATORJU
Med nastopajočimi sta bila tudi Moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice in Recitator Franc Combač. Slika: P. N.
Predpraznični dnevi marsikoga obremenijo z načrti in pripravami, kako čim bolj pestro preživeti prihajajoče praznike. Nekateri prazniki pa si zaradi svojega družbeno-zgodovinsko-kulturnega pomena zaslužijo tudi priprave na proslavo in seveda samo proslavo. Zveza kulturnih društev in Zveza združenj borcev iz Ilirske Bistrice sta v petek, 24. aprila, v Domu na Vidmu organizirali proslavo ob dnevu upora proti okupatorju.
Maloštevilno občinstvo je lahko spremljalo kulturni program, primeren tej priložnosti: svečan in tradicionalen. Res pa je, da se postavlja smiselnost takšnih prireditev, ki jih organizatorji tako vestno pripravljajo, obišče pa jih le peščica ljudi. Očitno se Bistričani pred podobnimi prazniki raje pripravljamo na piknike in izlete, kot da bi obiskovali podobne proslave. Zato bi bilo mogoče vredno razmisliti, kako osvežiti in predrugačiti vsebino takšnih in podobnih praznovanj, da bi postala del predprazničnih priprav še za koga drugega.

Snežnik - stran 2

PO OBČINI
30. april 1998
SKLEPI OBČINSKEGA SVETA
ZAKLJUČNI RAČUN
NI BIL SPREJET
Obravnava in sprejetje dveh pomembnih dokumentov: zaključnega računa za leto 1997 in proračuna za leto 1998 sta bili v sredo, 15. aprila, dnevni točki 2. nadaljevanja 38. seje občinskega sveta bistriške občine. Svetniki so zavrnili zaključni račun za preteklo leto, zaključili sejo ter občinsko upravo zadolžili, da do naslednje seje odpravi pomanjkljivosti zaključnega računa in proračuna.
Predstavniki občinske uprave v triurni razpravi niso prepričali svetnikov, da je zaključni račun primeren za sprejem, saj so ga le-ti ocenili kot nepreglednega in pomanjkljivega. Prepričal pa jih ni niti ugovor uprave, ki je dejala, da so vsi občinski odbori razen enega predlagali zaključni račun v sprejem, sedaj pa mu isti ljudje kot svetniki nasprotujejo.
Na koncu 2. nadaljevanja 38. seje občinskega sveta so bistriški svetniki soglasno pooblastili župana Stanislava Prosena, da prebivalcem Posočja, ki jih je na velikonočno nedeljo prizadel potres, predvidi do milijon tolarjev materialne pomoči.
Tudi mnenje nekaterih, da se tistega, kar je bilo, pač ne da spremeniti, ni omajalo svetnikov. Vztrajali so pri tem, da mora uprava jasno povedati, kje je bila ustvarjena izguba in zakaj pri nekaterih postavkah ni bil porabljen denar. Tako mora občinska uprava do naslednje seje pripraviti podroben pregled plana in porabe ter presežkov in izgub po posameznih postavkah. Vsa neporabljena sredstva se morajo za iste namene prenesti v proračun za tekoče leto.
PREJELI SMO
V tej rubriki avtorji izražajo svoja osebna mnenja in prepričanja.
Sporočilo bralcem
V skladu z določili Zakona o javnih glasilih si uredništvo pridržuje pravico do objave, krajšanja ali povzemanja prispevkov bralk in bralcev, skladno z uredniško politiko časopisa Snežnik, ki je neodvisni nestrankarski dvotednik. Prispevkov, ki niso podpisani s polnim imenom in priimkom ter naslovom avtorja, ne objavljamo.
ODGOVOR TREM BISTRIŠKIM
SVETNIKOM
V zadnjem Snežniku (15.4.1998) je bil v tej rubriki objavljen članek Antona Šenkinca, Vojka Tomšiča in Vladimirja Čeligoja z naslovom: Stečajni upravitelj Lipolt ne vodi Lesonit d.d. - v stečaju, kot je bilo programirano in kot je obljubljal. Na članek odgovarjam, ne zato, da bi podpisnike poučil o dejanskem stanju v Lesonitu (to bi bilo brezsmiselno početje), ampak da bralci Snežnika dobijo poštene informacije o stanju stečajnega postopka v Lesonitu. Poleg tega pa bodo pravilno informirani vsi, ki jih dejansko zanima potek stečaja v Lesonitu in ki bi jih utegnila zavesti pritlehna, neresnična in zlonamerna natolcevanja omenjenih treh piscev.
Stečaj v Lesonitu je bil zaradi plačilne nesposobnosti podjetja (več mesecev blokiran žiro račun in trimesečno neizplačevanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov zaposlenim) uveden 19.5.1997. Stečaj se vodi na okrožnem sodišču v Kopru. S sklepom o uvedbi stečaja me je sodišče glede na zakonsko določilo, ki odreja, da je za stečajnega upravitelja lahko določen tisti, ki je glede na naravo in obseg stečajne mase ter ostale okoliščine primera strokovno usposobljen in v katerega nepristranost in poštenost ni mogoče dvomiti (78. člen ZPPL), imenovalo za stečajnega upravitelja. Smešne so trditve piscev, ki trdijo, da me je stečajni senat imenoval zaradi politične in moralne podpore, ki sem jo dobil na občinskem svetu. (Nihče od teh treh podpisnikov mi ni dal te podpore, ki so mi jo ostali svetniki dali.)
Po temeljiti analizi stanja podjetja sem kot stečajni upravitelj skupno s sodelavci izdelal ELABORAT o upravičenosti nadaljevanja proizvodnje v Lesonitu (5.6.1997) in IZKAZ FINANČNIH TOKOV za družbo Lesonit (10.6.1997). Sodišče je sprejelo predlagani koncept vodenja stečaja in dovolilo nadaljevanje proizvodnje in opravljanje drugih tekočih poslov. Tega gotovo ne bi storilo, če ne bi šlo za prepričljiv in utemeljen koncept nadaljevanja proizvodnje. Se več. Kot stečajni upravitelj moram mesečno poročati o poslovanju Lesonita d.d. - v stečaju in dostavljati Stečajnemu senatu mesečne IZKAZE USPEHA. Sodišče bi gotovo takoj ustavilo proizvodnjo, če bi ugotovilo, da je poslovanje nerentabilno ter v škodo upnikov.
Lesonit je v relativno kratkem času (od 19. 5.1997 do 31.12.1997) dosegel nadpričakovane poslovne rezultate, saj je iz tekočega poslovanja ustvaril dobiček v višini 200 milijonov tolarjev. Da ne bo dvomov in podtikanj, je bila bilanca revidirana od pooblaščene revizijske družbe.
Proizvodni proces oz. celotno poslovanje podjetja se je v dobršni meri
stabiliziralo in racionaliziralo, povrnjen je bil tudi Lesonitov poslovni ugled na trgu. Vsi ti rezultati so bili ustvarjeni z veliko truda, angažiranostjo in odrekanjem vseh zaposlenih. Vse to bi morali ceniti tudi pisci članka, ki pa razen kritike žal ne premorejo niti vzpodbudne besede ali pohvale za 275 zaposlenih delavcev.
Ker se je Lesonitovo ekonomsko-finančno stanje toliko izboljšalo, je insolventnost za tekoče poslovanje podjetja v stečaju odpravljena. Tako so se na podlagi finanče reorganizacije poplačali do določene višine upniki pred stečajem podjetja. 24. 2.1998 sem skladno z dogovorom pred stečajem sodišču predlagal, da začne postopek prisilne poravnave v stečaju.Sodišče je razpisalo predlog. Tako se sedaj za Lesonit vodi postopek prisilne poravnave in na naroku, ki ga bo razpisalo sodišče, se bodo upniki odločali o tem, ali sprejmejo predlagano finančno reorganizacijo podjetja. Kot upravitelj prisilne poravnave v stečaju upam, da bo večina upnikov glasovala za prisilno poravnavo. Veliko upnikov je pripravljeno potrditi prisilno poravnavo.
To je resnično stanje dosedanjega poteka stečajnega postopka v Lesonitu. Trdno verjamem, da bo v bližnji bodočnosti podjetje poslovalo brez besed stečaj ali prisilna poravnava.
Čeprav se mi upira, da bi odgovarjal piscem članka, ki jim gre zgolj za to, da bi prikrili svoje nične rezultate, moram javnosti dati odgovore na njihove očitke: Zakaj je v Lesonitu zaposlenih samo 275 delavcev, ko pa je bilo pred uvedbo stečaja zastavljeno, da jih mora biti 350? Odgovor je na žalost zelo preprost: nikakršen program ne more predvideti točnega števila delavcev, dokler se proizvodnja v stečaju ne stabilizira. Očitno je za nekatere zelo enostavno začeti s proizvodnjo v podjetju, kjer zaposleni tri mesece niso dobili plač, podjetju pa zaradi dolgov nihče več ne zaupa.
Nadaljevanje na strani 10.
DELAVCI LESONITA PODPRLI
STEČAJNEGA UPRAVITEUA
Nezaupanje nekaterih bistriških svetnikov glede dela in načina vodenja podjetja Lesonit je razburil kar precej ljudi. Med njimi tudi zaposlene v Lesonitu, ki so se ob takšnem nezaupanju postavili na stran stečajnega upravitelja Franca Lipolta.
Delavci Lesonita so svojo podporo Lipoltu in njegovemu načinu dela izrazili kar z nekaj trditvami in pojasnili. Povedali so, da so po stečaju ponovno pridobili vse prejšnje kupce in nekaj novih, da kljub razmeroma velikim dolgovom še vedno poslujejo s prejšnjimi dobavitelji, kar kaže na svojevrstno zaupanje. Tudi zaposlovanje 'od zagona po stečaju se je povečalo za 34 zaposlenih in trend povečevanja zaposlenih postopno narašča. Važen podatek je tudi to, da je bilo poslovanje po stečaju ves čas pozitivno, produktivnost pa je, čeprav ima Lesonit sedaj skoraj pol manj zaposlenih, bistveno večja.
Po njihovem si mora podjetje najprej zagotoviti obstoj in preiti iz stečaja v normalno poslovanje ter širiti obseg proizvodnje. Prejšnji obseg proizvodnje je z 278 zaposlenimi že presežen. Da bi lahko zaposlili 350 ljudi, so potrebne investicije. Pogoj za investicije je lahko samo uspešno poslovanje. Omenili so tudi italijanskega kupca, ki je hotel odkupiti podjetje, in je obljubljal, da bo po poldrugem letu (v tem času bi tovarna mirovala, izkoristil pa bi ga za posodobitev proizvodnje) povečal kapaciteto na 100 tisoč kubičnih metrov vlaknenk na leto. Ne da bi tovarno predali tujemu kupcu, Lesonit že sedaj dela s kapaciteto od 85 do 90 tisoč kubičnih metrov vlaknek na leto. Poleg tega pa so poudarili tudi, da obrat Kaširnica, ki so ga svetniki nekako pozabili omeniti, zaposluje 34 ljudi in ustvari 15 % vse Lesonitove realizacije (enako kot Žaga in Furnirnica). Vsi obrati poslujejo pozitivno kljub manjšemu številu zaposlenih, kar se odraža v dobrih finančnih rezultatih. Menijo, da
želi vodstvo povečati proizvodnjo in odpireti še več delovnih mest (kar je tudi zapisano v programu za nadaljnjih pet let).
Bojijo se, da bo zaradi takšnih izjav in nezaupanja v Lesonitu kaj kmalu 350 zaposlenih manj. Tako pa jih je zaradi prizadevanja stečajnega upravitelja manj samo 72 od menda obljubljenih 350. Če bo Lesonit nadaljeval s takšnim trendom, pravijo, bo do leta 2000 prav lahko zaposloval 350 ali še več ljudi.
Delavci se sprašujejo, ali se svetniki zavedajo teže svojih odločitev, sprejetih na podlagi natolcevanja in govorjenja "na pamet"? Vse kar se na sejah z lahkoto na pamet izreče, se v Lesonitu odrazi z vso težo posledic. Vse skupaj se delavcem zdi kot metanje polen pod noge in navadno sprenevedanje svetnikov, ki skrbijo za vse kaj drugega kot gospodarski razcvet svoje občine.
Posledice takšnih informacij se med drugim, po njihovem mnenju, odražajo tudi na poslovanju, to je nezaupanju Lesonitovih poslovnih partnerjev in posledično na poslovnem rezultatu.
Na koncu so delavci dejali, da je nov način dela zaradi krčenja števila zaposlenih naporen in zahteven, vendar se zavedajo, da je moč rešiti podjetje, ki je do vratu zadolženo, le z nadpovprečno storilnostjo. Pri tem jih s svojim zgledom in delom stečajni upravitelj Franc Lipolt nenehno vzpodbuja k delovni disiplini in maksimalni angažiranosti. Poleg tega pa jih na zborih delavcev redno obvešča o reševanju problemov in doseganju rezultatov poslovanja, zato so zelo ogorčeni nad neobjektivnimi in obrekljivimi pisanji treh občinskih svetnikov.	Ksenija Montani
DRŽAVNI ZBOR RAZPRAVLJAL O STANJU SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA
Državni zbor RS je sedmo točko 21. izredne seje namenil razpravi o stanju slovenskega gospodarstva. Poslanev Vladimir Čeligoj se je 21. aprila vključil v parlamentarno razpravo z naslednjim prispevkom:
Državna politika po osamosvojitvi - po moji presoji - ni načrtovala, da bomo morali državljani Slovenije bolj delati, več ustvariti, biti uspešnejši, poiskati nadomestne trge in izboljšati kakovost svojih izdelkov.
Enostavno povedano: Za svojo domovino bi morali biti bolj pridni. To, da bi začeli spreminjati miselnost ljudi že od samega začetka, bi predstavljalo miselni preskok in naravnalo ljudi k realnim razmišljanjem in pričakovanjem.
Spremembe ekonomskega sistema, zamenjava bivšega državnoplanskega v nov tržni sistem nas je našla nepripravljene in preveč navajene na poslovno ležernost. Premnogi stečaji firm pa tudi likvidacije so bile v mnogih primerih posledica, neprilagojenosti firm za nove razmere tržnih zakonitosti. Sam izhajam iz okolja ilirskobistriške občine, kjer so se in se negativne posledice še odražajo v veliki meri.
Zapirati so se začela podjetja. Brezposelnost se je začela povečevati in je januarja letos dosegla 20-odstotno stopnjo nezaposlenosti.
Lesonit nekdajni gospodarski paradni konj ilirskobistriške občine, se je zamajal v začetku leta 1997. Obrnili smo se na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Moram reči, da se je minister Dragonja zelo hitro odzval. Tako je Lesonit dobil prepotrebna obratna sredstva za nadaljevanje proizvodnje.
V svojem imenu in v imenu vseh delavcev, ki lahko danes še služijo kruh v tem podjetju, se zahvaljujem ministru Dragonji. Želim pa opozoriti na več kot tisoč nezaposlenih v naši občini, zato je še kako pomembno ohraniti ali pa na novo odpreti kakršnokoli delovno mesto.
Območjem z obmejno lego, demografsko ogroženostjo in šibkim gospodarskim potencialom bi morala vlada nameniti poseben status in poskrbeti za oživitev gospodarstva, odprtje novih delovnih mest in zaposlovanje ljudi. Od gospodarsko šibkih občin državava nima prihodkov, ampak jim mora dajati sredstva za izravnavo in druge oblike pomoči. Vlada mora zato vzpostaviti vzvode za odpiranje novih delovnih mest. Edino ustvarjanje in večanje produktivnosti pelje k napredku in višji razvojni stopnji. Vstopamo v Evropo, v Evropo regij, zato je nujno čimprej izpeljati regionalizem zaradi prenosa sredstev Evropske unije za regionalni razvoj Slovenije. Strukturni skladi, ki so namenjeni spodbujanju regionalnega razvoja v Evropski uniji, bodo tako odigrali pomembno vlogo za prihodnost Slovenije.
Vladimir Čeligoj poslanec DZ RS
AKTUALNO
TUDI LETOS BO POTEKALA AKCIJA V MOJA DEŽELA -LEPA, UREJENA IN ČISTA
Malokdo bi dandanes lahko dejal zase, da je brezbrižen do okolj3-Pospešena industrializacija, hitrJ življenje, napredek in vse višji standard d so na našem okolju pustili izredna ^ močno in globoko sled. Ko smo se začel1 11 zavedati, da živimo v grdem-onesnaženem in s smetmi nastlanem 'Ur okolju, se je začelo dogajati marsikaj; Pr( Čistilne akcije, dan Zemlje, pogovor' be najvišjih državnikov sveta o ohranjanj11 ta zdravega okolja, deklaracije, eko-šd6' -Iq zeleni ipd. Okolje in skrb zanj sta očita0 bij dve prvini, ki jima bomo v prihodnjem 0r^ tisočletju posvečali vse več in več čas3 ^ ter denarja.	po
Akcija »Moja dežela - lepa, urejefli 0j,( in čista«, ki v okviru oz. ob podp°rl Ministrstva za okolje in prostor- ^ Ministrstva za malo gospodarstvo i’1 tU(| turizem, Turistične zveze Slovenije in|0 seveda vseh občin vsako leto poteka v SJ Sloveniji, je poskus, kako motivirati v?e|(f' nas, da bi posvetili okolju več časa m j, pozornosti. Lanskoletna tovrstna akcij3 I v ilirskobistriški občini je imela izredno k velik odmev med našimi občani. Tu®1 .1
občinska komisija, ki je ocenjevala hišf k
vrtove, naselja ... je opazila, da je naš6
okolje iz leta v leto vedno bolj urejenj3 Jli in čisto. Vsako leto se ocenjuje v dve1! I(fe
krogih. Prvi se začne v sredini maja, dmfj! \
pa septembra. Celotna akcija se ponava1
& bo|
sklene s svečano razglasitvijo 11 Ivio podelitvijo priznanj oz. nagrad protl IH
id v|0
koncu leta.	~	org
Tako bo tudi letos. Občinsk3 i$,j ocenjevalna komisija se bo že v maj6' ko bodo zacveteli balkoni in vrtovl: ^ odpravila na svojo ocenjevalsko pot. Nfl de|, pa bo v sredini julija sledila tudi regjj5^ $pc komisija. Drugi krog ocenjevanj dne
septembra. Kaj bodo ocenjeva^:
Individualne hiše
ali?
vrtovi, krajev®6 pQ(
skupnosti, naselja, šole z okolicam6
Komidi3
sod
Hri
re$i
kmetije, turistične kmetije ... mjh"--■ pride nenapovedana, zato morajo 6,1 objekti, ki jih bo ocenjevala, ved®. pripravljeni - lepi, urejeni in čisti. T°rJ nam ne preostane drugega, kot da ja ^ zaželimo veliko dobre volje in veselja® urejanju vašega koščka sveta ter vel'K ^s sreče pri ocenjevanju.	-e'
ČRNA KRONIKA
TATVINE, POŽARI.
PROMETNE NESREČE, NAJDENA UKRADENO VOZIL6 IN ILEGALCI
V6lt
s
K
V času od 1. do 23. aprila so pojim, bistriške policijske postaje zabeležil' ■ kaznivih dejanj, med kateri prevladujejo tatvine in poškodbe tuj stvari.	j 4
Policisti so obravnavali t prometnih nesreč, največ jih je bil0., materialno škodo in nekaj z lahk'
telesnimi poškodbami.
Zabeležili so 3 požare; v enem njih so poginile ovce.	ji
Štirinajstkrat so posredovali kršitve javnega reda in miru, dva kršit® ^
pa sta bila pridržana do iztrezn-Poleg tega pa so obravnavali ej
nezgodo na delu, do katere je prišlo m^
podiranjem drevesa (gre za telesno poškodbo).	ji
Od italijanskega Interpola so d° obvestilo, da je bil v Torinu naj0r, osebni avtomobil znamke Ford Es® ki je bil februarja ukraden v Podgra
Obravnavali so še samomor in ža
mamila.
Policisti so imeli precej dela ^ varovanju državne meje. Prije1'^ namreč 23 ilegalcev, večin0'^ Romunov, ki so jih po konča'.^ postopkih vrnili hrvaškim obmejn organom.
do
K
S
SINERGIJA V
Mladinskih
organizacijah
$koc')neC februarJ‘a Je b'l v Rakovem Pfed f3011. organ'z'ran posvet za °r„ s.avnjke in predstavnice mladinskih Ce8rLni.Zac'J in občinskih struktur občin PivL n'Ca' *i'rska Bistrica, Loška dolina, ka ln Postojna.
Udei d.Bistričanov so se seminarja taL ezia predstavniki skavtov, iti ivvi ?v' Društva prijateljev mladine ^NZ-jevci.
fun^ Petek popoldne so organizatorji p c|0narjem z občin predstavili Pre[j ert1e mladih v sodobni družbi, ža aviii so pomen in naloge Urada RS S|0Ve ,aciino in Mladinskega sveta bi|a 'le- Glavna točka popoldneva je °rSa^ecistavitev prisotnih mladinskih
R^acij 2 besedo in plakatom.
'ar> j a interesov ne izgublja Nrio^6' sai niena lastna usmeritev še
p0oh.Va plakatov je potekala v marcu občjnClnsl<;ih središčih vseh sodelujočih
Preds^ezencl50 si bili edini, da so take tudi ma!i'tVe P°trebne/ kakor je potrebno °rRan- ebojno sodelovanje mladinskih s°de| IZac'j- Učinkovito bi bilo !eis,i|0vanJe pri sorodnih projektih <lejaVnne .akcije, tabori, počitniške (p0s 0st')/ na področju izobraževanja driij , ‘'z seminarji obveščanje) ter šport nib srečanj (nastopi, plesi, igre,. ^Potovanja). ■
;dri,<Sarnezna organizacija zaradi
id5?
bo|je .ostane. S takim sodelovanjem vložer.l2k°ristimo .kadre, sredstva in ie|a^°energijo (sinergija), učinkovitejši orgar|| oaštop do sponzorjev, če se več Isti Cji. ac'j poveže v skupen projekt za
pr ■'
Začutip °tni Bistričani smo na seminarju 'lulpjr . Potrebo po podobni predstavitvi SPorpn'jl organizacij v domačem kraju.' S, ' 1 smo se odmevne akcije ob skup j erT|lje, ko so taborniki in skavti Podob 0r8aniziraIi čistilno akcijo; s0de|onc) “Veter v laseh" računa na 0rgani anje več športnih in mladinskih \6n acij- Če je ciljna populacija ali % lsti- je vredno združiti sile in najti kdn .SOc*el°vanju.
^Ogoč ie Poklican, da naredi ta korak? Posarn6 tkalna organizacija, ki za (■ bčeLZne akcije razreže skromen Vir '.(ne pogače), namenjen \0 ®niu mladinskih oranizacij. Vsi Zad°v’ |.a ie denarja malo in skupno i kegJStVo h' bilo večje, če bi drug n Pr' projektih podpirali in za ta rediM čim več dobrega.
Darinka Dekleva
GOSPODARSTVO
GOSPODARSTVO
OBČINE ILIRSKA BISTRICA V PRETEKLEM LETU
Pri pregledu podatkov o poslovanju ilirskobis riškega gospodarstva, ki jih je zbrala Agencija za plačilni promet, je najbolj neugoden podatek zmanjšanje delovnih mest z 2.206 zaposlenih na 1.672, kar predstavlja kar 25 % manjšo zaposlenost kot v letu 1996. S skoraj 20-odstotno stopnjo brezposelnosti je daleč na prvem mestu med notranjsko-kraškimi občinami. Razveseljivo je, da je za leto 1997 oddalo zaključni račun 162 podjetij, kar je za 14 več kot leta 1996.
Ekonomski kazalniki kažejo, da se ni poslabšalo poslovanje v letu 1997. Govorimo laho o umirjanju položaja in tudi rahli rasti.
1996
1997
INDEKS
PRIHODKI SKUPAJ	15.397	16.890	109,7
- domači trg	10.597	11.030	104,1
- tuji trg	4.188	5.248	122,9
- ostalo	612	712	
ODHODKI SKUPAJ	15.515	16.885	108,8
- material	10.770	11.506	106,8
- stroški dela	2.969	3.210	108,0
- amortizacija	840	1.096	130,5
- odhodki financiranja	649	694	106,9
- čisti dobiček	141	310	220,2
- čista izguba	271	325	120,0
Razlika	(-130)	(-15)	
Iz tabele je razvidno, da so prihodki narasli bolj kot odhodki, kar je prineslo tudi ugodnejši končni indeks, ki je sicer še vedno negativen, vendar znaša samo še 15 milijonov SIT. Amortizacija, ki je sorazmerno visoka in pomeni pozitivni kazalnik poslovanja, ima najvišji indeks v strukturi odhodkov.
Zunanja trgovinska menjava, izražena v ameriških dolarjih, je zaradi gibanja tečajev skromnejša kot v predhodnem letu. Izvoz v letu 1996 je znašal 34,97 milijonov ameriških dolarjev, lani pa 32,87 milijonov dolarjev. Tudi uvoz je bil manjši in je znašal leta 1996 28,64 milijonov^dolarjev, leta 1997 pa 24,94 milijonov ameriških dolarjev.	«-
Območna gospodarska zbornica Postojna je spremljala podatke tudi v ostalih občinah notranjsko-kraške regije in zaznala bistveno boljše poslovanje kot v letu 1996. Upajmo, da je bilo leto 1995, ko smo beležili izjemno slabe rezultate, prelomno in da se bo nadaljeval trend vzpona. Po dveh letih smo skupaj dosegli za 1.040 milijarde tolarjev več dobička kot izgube.
Izvoz s celega območja je znašal v letu 1997 196,67 milijonov ameriških dolarjev, kar je za 4 % več kotdeta 1996, uvoz pa 103,1 milijon dolarjev, celo nekaj manj kot predhodno leto. Izvoza je torej še enkrat več kot uvoza. Najvišji izvoz dosega občina Loška dolina, in sicer 63,2 milijona dolarjev, predvsem po zaslugi uspešne Kovinoplastike Lož.
Območna 'gospodarska zbornica Postojna Nadaljevanje z naslovne strani.
POPOLN USPEH
Obiskovalci in poslušalci ob radijskih sprejemnikih so lahko prisluhnili tudi kratkemu pogovoru voditeljice z bistriškim županom Stanislavom Prosenom. Dobro razpoložen župan je pozdravil vse prisotne (med katerimi so bili gospodar-
h^STAVITEV NOVIH VOZIL (Ilirska Bistrica)
Servis Dodič iz
^etrte a 18. aprila pripravil predstavitev Volksvvagnovih avtomobilov ti Ti0tj|enerac'je na parkirišču gostilne Škorpijon. Slabo in deževno vreme ieorpa 0 radovednežev, ki so si podrobno ogledali vsa štiri vozila. Tokrat Zape|ja, 'Zator pripravil presenečenje za obiskovalce. Vsakdo se je lahko na Poskusno vožnjo z novim tipom vozila, ki bo kmalu na tržišču.
Tekst in slika: P. N.
stveniki z Bistriškega, nekateri bistriški svetniki, člani občinske uprave, obrtniki, samostojni podjetniki, kulturniki ipd.) še posebej pa štiri poslance državnega zbora: Vladimirja Čeligoja iz Ilirske Bistrice, dr. Aleksandra Merla in postojnskega župana Josipa Bajca ter Davorina Terčona iz Sežane, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka in predsednika Območne gospodarske zbornice Postojna Marjana Tislja. Ni skrival zadovoljstva nad višino zbranega denarja in je pohvalil potek celotne akcije ter se vsem, ki so darovali denar za sodobno reševalno vozilo za potrebe Zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici, še enkrat zahvalil.
Večer se je po zahvali župana in povabilu dr. Smajlove na zabavo prevesil v drugi, sproščeni del. Bogato obložene mize so vsakomur ponudile kaj dobrega, skupina Malibu je s svojo glasbo privabila na plesišče skoraj vsakega gosta, dobra postrežba in kapljica vina pa so naredile svoje, zato ni čudno, da so se zadnji gostje od športne dvorane poslovili šele okoli tretje ure zjutraj.
Družabni večer je marsikdo izkoristil za koristen pogovor, navezovanje stikov in sklepanje novih ali utrjevanje starih poznanstev. Na vrsto so prišli tudi vsi, ki so se na Bistriškem že odvadili plesati, saj podobnih prireditev očitno močno primanjkuje. Dri Smajlova, ki je vse večer neutrudno skrbela, da so bili vsi zadovoljni, je tako vsevprek sprejemala čestitke za izredno prijeten večer, večer, ki bi ga na Bistriškem lahko kmalu ponovili. Razlog pa bi se prav gotovo tudi zelo hitro našel!
Ksenija Montani
Več o dobrodelni prireditvi si poglejte na straneh 6 in 7.
AKTUALNO
ZGODBA O JARI KAČI ALI REKONSTRUKCIJA CANKARJEVE ULICE
V začetku aprila je KS Ilirska Bistrica ponovno zbrala prebivalce Cankarjeve ulice, da bi jih nekoliko pomirila, ker prepočasi napredujejo dela na ulici. Različne obrazložitve zamude pri delih, kot tudi to, kaj vse je še treba postoriti, so delno zadovoljile občane, odprle pa so vrsto vprašanj, na katera prebivalci ulice niso dobili zadovoljivih odgovorov. Še najbolj jasno je zagotovilo, da naj bi se dela končala do konca maja.
Rekonstrukcija Cankarjeve ulice se vleče kot jara kača. Slika: P. N.
Čeprav so vsi občani enoglasno zahtevali, naj se sejem preseli z ulice na ustreznejšo lokacijo, so se morali zadovoljiti s pojasnilom Franca Keša, načelnika za gospodarsko infrastrukturo bistriške občine, da se bodo še nadalje pogovarjali z Lesonitom o eventualni preselitvi sejma v prostore bivšega Topola. Ker pa je istočasno pojasnil, da s prejšnjim vodstvom ni uspel doseči dogovora, je v celoti odprto tudi vprašanje, kako ga bo uspel s stečajnim upraviteljem, saj se občina in Lesonit ne moreta dogovoriti niti o višini medsebojnih obveznosti, kaj šele o obliki poplačila.
Prebivalci ulice ne razumejo, zakaj ob tako veliki rekonstrukciji ulice nihče ne poskuša pregovoriti podjetja Elektro Sežana, da bi napeljali električne kable pod zemljo, kot to počnejo 'na Partizanskem hribu. Ljudje se sprašujejo, ali se je sploh kdo pogovarjal z Elektro podjetjem. Kaj pa če Elektro Primorska v naslednjem letu planira ponovno prekopavanje Cankarjeve ulice? Kaj pa
glede dopolnitve javne razsvetljave? Izgleda, da je dodatna luč na tej ulici res problem samo za tiste, ki jih moti, da nerazsvetljen del ulice služi kot javno stranišče.
Občani so bili zadovoljni Ig ob zagotovilu g. Keša, daje ob rekonstrukciji cestišča predvidena tudi montaža ležečih policajev. To pa bo tudi poizkus, kako zagotoviti večje spoštovanje pri omejitve prehitre vožnje po mestu.
Trgovci so se morali potolažiti, da vsaj še dva meseca ne bodo imeli enakih pogojev poslovanja kot v preteklosti. Da bi kdo pomislil o kakšnih odškodninah ali nadomestilih za izgubljeni promet, kajti zaključek rekonstrukcije zamuja več kot tri mesece, pa so lahko le njihove pobožne želje.
Še komentar. Konec meseca aprila, ko bo izšel Snežnik, bodo res zaključili z glavnino priključkov osnovnih instalacij, tako da bodo mogoče res pričeli z urejanjem cestišča v začetku maja in ga po dogovoru tudi končali v maju.	jš
DAN ZEMLJE
Podpis eko listine
NAJ
Osnovna šola Antona Žnideršiča mora kot eko šola skrbeti za dobre medsebojne odnose, za lepo in čisto okolje, za varstvo narave. Vestno izpolnjuje svoj program in se poteguje za pridobitev eko zastave. Da bi jr jo dodelili, je morala narediti še zadnji , 7. korak v svojem programu: svečan podpis eko listine. Prvi med pdpisniki je bil tudi župan naše občine Stanislav Prosen (na sliki P. Nikoliča). Kaj več o prireditvi in programu eko šole boste prebrali v naslednji številki Snežnika.
DROBNO GOSPODARSTVO	Pripravlja: A. Penko •	-
PREMA -dobitnik Znaka kakovosti za hranilnik toplote
Domače podjetje PREMA, proizvodnja, trgovina, storitve d.o.o. je na sejmu 'MEGRA 98' v Gornji Radgoni 14. aprila prejela priznanje za najboljše dosežke v graditeljstvu - Znak kakovosti v graditeljstvu. V konkurenci več kot dvajsetih družb ga je dobilo devet slovenskih podjetij.
V PREMI d.o.o. izdelujejo (in ' montirajo) opremo za izkoriščanje sončne energije, izdelujejo kemijsko tehnološko opremo, izvajajo pa še razna ključavničarska dela. PREMA d.o.o. je .prejela znak za kakovost za trovalentni hranilnik toplote - kombinirani bojler za segrevanje tople sanitarne vode s pomočjo sončnih kolektorjev, centralne kurjave in elektrike. Meritve so opravili na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, s katero tudi sicer sodelujejo pri razvoju. PREMA tovrstne hranilnike izdeluje že nekaj let. Da pa so sploh lahko konkurirali za Znak kakovosti, so morali doseči ustrezen nivo kakovosti, količinske proizvodnje in celovitosti storitev za izvedbo solarnega sistema (sončnih kolektorjev, hranilnika in montaže). Merila za sodelovanje na natečaju so namreč zahtevna in primerljiva z evropskimi. Izdelki se točkujejo glede na kakovost in tehnične značilnosti, razširjenost prodaje ter servisnih storitev, plačilne pogoje ter ravnanje z odpadki, ki nastajajo v proizvodnji.
Pokrovitelj projekta ZKG je Gospodarska zbornica Slovenije, izvajalec pa Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane. Podprla so ga tudi ministrstva za gospodarske dejavnosti, okolje in prostor ter znanost in tehnologijo. V lahki - pilotski - fazi so v projektu ZKG ocenjevali okna, letos pa še notranja vrata, opečne zidne bloke, plinske grelnike, sončne kolektorje in hranilnike toplote. Vsako leto naj bi se še dopolnjevalo število elementov za ocenjevanje.	t
Podjetje PREMA izvaža na Hrvaško, med svoje reference pa štejejo montažo večjih enot hranilnikov toplote (od 1000 do 2000 litrov), ki jih med drugimi najdemo v nuklearki Krško in slovenskem parlamentu. So tudi ustanovitelji in član Centra za energetske in ekološke tehnologije (CEET) v Ljubljani.
Znak za kakovost pomeni za PREMO nedvomno veliko priznanje za nenehno vlaganje v razvoj in prizadevanje za kakovost. Nosilec ga mora po treh letih z dokazovanjem ponovno upravičiti. To je seveda najboljše zagotovilo za zadovoljstvo kupcev izdelkov. Vse koristi od priznanja, kijih v PREMI pričakujejo, pa niso odvisne le od njih samih, pač pa tudi od tega, koliko bosta pokrovitelj in izvajalec projekta vlagala v uveljavitev, razmeroma novega znaka v strokovni javnosti ter med potrošniki.
D. P.
31. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Za nami je trideset let in trideset uspešnih sejemskih prireditev Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Za letošnje leto smo se še posebej pripravili, saj se zavedamo težkih gospodarskih razmer in posebnosti slovenskega tržnega prostora. Naš trg je izredno majhen, zato je še toliko bolj občutljiv.
Mednarodni obrtni sejem pa pomeni priložnost, da širši slovenski javnosti predstavite svoje dosežke v proizvodnji in storitvah, saj sejem obišče prekcf 240.000 obiskovalcev.
> Sejem s ponosom nosi slogan OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI in prepričani smo, da predstavljate del te uspešnosti tudi vi.
31. Mednarodni obrtni sejem bo v Celju od 11. do 20. septembra letos.
Za obrtnike, ki bodo na sejmu razstavljali izključno lastne proizvode, velja 20% popust na ceno neopremljenega razstavnega prostora, za kar je potrebno priložiti.kopijo veljavnega obrtnega dovoljenja. Zadnji rok za prijavo je 15. maj 1998.
12. BIENALNA RAZSTAVA DOMAČIH IN UMETNOSTNIH
OBRTI
Na 12. Bienalni razstavi domačih in umetnostnih obrti, ki bo od 8. do 31. maja letos na Ljubljanskem gradu, bodo na ogled mojstrovine slovenskih pletarjev, lončarjev in keramikov, tkalcev in tkalk, pletilj, suhorobarjev in mizarjev, umetnostnih kovačev, steklarjev in steklopihačev, oblikovalk medenega peciva in lecta, svečarjev in medičarjev. Razstavljeni bodo tudi izdelki raznih sestavljenih gradiv iz slame in koruznega ličja, ročno izdelanega papirja, poslikave na svili, lesu, steklu, kamnoseški izdelki, vitraži in tiffany, poslikana velikonočna jajca, razne vrste dekorativnega nakita in seveda znamenite slovenske klekljane čipke. Vsekakor vredno ogleda!
ZA SPRETNE VRTNARJE
Agrotrgovina Zemonska vaga
j Aprilsko vreme je bilo sila neprimerno za spomladanska opravila na vrtu, zato bo nemara prav zadaj primeren čas, da postorite, kar ste se namenili. In zato ne bo najbrž odveč, če vas spomnimo, da je skoraj že poldrugi mesec odprta nova prodajalna z vrtnarsko opremo, semeni, gnojili, škropivi in drugimi nujno potrebnimi pripomočki za vrtnarjenje ali zahtevna kmečka opravila. "Agrotrgovina Zemonska vaga " na Dolnjem Zemonu tik ob glavni cesti Ilirska Bistrica -Jelšane vam ponuja vse to.
Gornja Radgona - podelitev Znaka za kakovost v graditeljstvu.
AMPAK
Rast prebivalstva nekega območja je najbolj enostaven pokazatelj njegove rasti ali nazadovanja. Ta pokazatelj je različen od območja do območja.
Ampak nas zanima predvsem naše. Od konca 2. svetovne vojne naprej je naša krivulja rasti prebivalstva konstantno negativna. V zadnjih sedmih letih se je npr. število prebivalcev zmanjšalo za 91 duš. Izseljevanje se torej nadaljuje. Ampak to so znane stvari, stare več kot 50 let. Gre še za nekaj drugega. Se bo morda ta tok izseljevanja obrnil in se bo kdo začel k nam priseljevati? Imamo namreč nekaj osamljenih primerov, ko ljudje od drugod vidijo pri nas možnost poslovanja. Ampak ena lastovica ne naredi pomladi, lahko pa jo napove.
Onemoglemu človeku je za "oživitev" potrebna transfuzija krvi. Onemoglemu območju pa "transfuzija" ljudi. Takšne smo zelo potrebni in skrajno dobrodošla bi bila. Ampak počakajmo. Pred nami je pomlad, vsaj tista vsakoletna, meteorološka.	i.s.
ZRCALCE, ZRCALCE NA STENI POVEJ, KATERI ZA ODSTREL JE ZDEJ
Neučinkovitost in prepirljivost naših svetnikov se zrcali v naše bivalno oK [ Dogodki in stvari nam govorijo, v kakšnem odnosu so s svojo okolico. Bijejo strank /. boj, kdo bo koga odstrelil. A pozabili so, kdo jih je volil in komu so odgovorni- M r se moramo spomniti svoje moči. Priprave na volitve so ravno pravšnji čas, da tem® k razmislimo, komu bomo podarili svoj glas. To je gala predstava, marketing pridobivanje glasov. Ja, dragi občani, v tem je naša moč. Vsak glas šteje in je neizm dragocen. Se sploh zavedamo, kako dragoceni posamezniki smo? Jaz veliko raznim o tem.	,
Živeti pomeni, da smo v neprestanem toku sprememb. Edina stalnica v živi) je nenehno spreminjanje. O tem pa nam pripoveduje tale zgodba:
Zgodba o muhi in psihiatru
Sedi psihiater v lobiju hotela in opazuje muho, ki se zaletava v okno. želi priti iz hotela, vendar pa ji skozi zaprto okno to seveda ne uspe. Poskusa poskuša, vendar se vedno dogodi isto: bzzzzzzz in bum z glavo v okno. Psih& iz svojega naslonjača nekaj časa opazuje muho, nato pa vzame časopis /n muho pozabi. Muha seveda še dalje poizkuša priti ven. _	e
Vendar pa jo po vsakem poizkusu bolj in bolj boli glava in vse bolj it utrujena je. Močneje in z večjo ihto poizkuša, vse jo bolj boli, okna pa ji 5ev'e., ne uspe prebiti. Po uri in pol, v hotelskem lobiju zavlada tišina - muha je omahn mrtva na tla.	.
Psihiater si misli: Se lahko od muhe česa naučimo? Le meter stran od zaprte?, okna je bilo odprto drugo okno. Če bi muha le za meter spremenila smer, 0 1 bila pot v svobodo odprta. Ker pa je muha pač muha, se je zaletavala v okno smrti. Ničesar ni spremenila, zato je tudi končala na hotelskih tleh.
Kako lahko nauk te zgodbice prenesemo v vaš posel? Če boste še naprej
i\cir\v iai ii\u i iciuiN ic ž.guuuiv,c |ji ci icaci i iu v vao puoci; v,c uuotc ov	> , ■
tako, kot delate danes, boste tudi v prihodnje dosegali enake rezultate, ne gl® j to, kako trdo si boste prizadevali. Edini način, da dosežete boljše rezultate, je ta' nekaj spremenite.	^
Ce ste se pripravljeni spremeniti, če boste kaj spremenili v vašem poslu, P , imate pravico pričakovati boljše rezultate. Drugače boste ostali na istem, k danes ali še slabše - popolnoma izčrpani boste obležali na tleh hotelskega
Neta V™
Anthony de Mello
TOLAŽBA ZA HUDI&
-eduF
Stara krščanska legenda pripon
Ko so božjega Sina pribili n a in je izdihnil, je šel s križa naravn^ pekel in osvobodil vse grešnike-tam trpeli hude muke.	j<
In hudič je jokal in žaloval, mislil, da ne bo več dobil grešn1 pekek	j
Pa mu je Bog rekel: »Nikar n U saj ti bom poslal vse tiste svete lju ^ so postali samozadovoljni zarao1■ . domnevne dobrote in farizej f svojem obsojanju grešnikov. In SPj bo pekel napolnil za vse čase, 0 ponovno ne pridem.«
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ EMILA IN MATEJE MARAŽ
Na predvečer občinskega praznika je bila v četrtek, 22. aprila 1998, v pr°^ Uprave za obrambo v Postojni odprta razstava fotografij Emila in Mateje Ma Ilirske Bistrice.	.-či
V krajšem kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole iz Po^Lj pesnica Vanja Strle s svojo jaoezijo. Uvodno predstavitev avtorjev in njunih podala gospodična Polona Skodič.	^
Dober mesec dni bo razstava na ogled med 9. in 13. uro v prostorih Up obrambo na Kolodvorski 5 v Postojni. Poleg že znanih fotografij iz sklopa "Izurr" » obrt" pa si boste lahko ogledali tudi manj znane fotografije premskega gradu z o ^ v barvni in črno-beli tehniki.	foto A- N/
Snežnik - stran 5
30. april 1998
PO OBČINI
DO KAM SEŽE NAŠ POGLED
SREČANJE NOVOKRAJCEV V AVSTRALIJI

'Ve novokrajskih izseljencev v Alburyu v Avstraliji.
MLADI PO OBČINI
dolgo je že let,
£ *ar °dšli smo v širni svet.
Prav odšli smo daleč iz domovine, es" s seboj novokrajske smo korenine.
v Albury - Wodonga smo se,
Mšli iz vseh vetrov Avstralije,
5P°mine naše stare obudimo,
°a mladih dni prijatelje, kraje in rodovino.
^to na zdravje zdaj si voščimo «gna &las ponosno zakličimo : in nas ž'vi vse' kar nas Novokrajcev je ^Zraven še partnerje in prijatelje!"
Marija Iskra
Novokrajci so se zbrali konec ^'Vladi v Alburyu N.S.VV. v Avstraliji.
Jbfž se malo čudno sliši, vendar je 1. yr rca v Avstraliji nastopil prvi dan jeseni, k 6lTle ie zelo čudno za naše razmere, £ 11..25. marca so namerili 42 stopinj pr Zlla- tako da jih vsakodnevni požari Zaprav nič ne presenečajo, sp n. ^aj počnejo naši rojaki? Radi se Lajajo domačih krajev, zapojejo Ull Sn° slovensko pesem (pravkar je za pt|. 1 6. slovenski festival), nestrpno raa- ujej° Hrušiške fante in se nasploh
a' družijo.
liih^3 vam vsai nekoliko pričarala Zv °Va srečanja, naj povem, kako je ^ ne' uvod za prej omenjeno srečanje, ^aie pripravila gospa Vera Brne:
Prin ®anašnji večer naj v naša srca „as ese obilo lepih želja in spominov, saj p tu zbrane veže le ena sama nikoli (jg a°/yena, a tolikokrat izgovorjena Seda 'domačiia'. Ostala ie za nami.
Tu daleč od doma se vsi zatekamo k istim spominom. K sliki matere, ki si v predpasnik zavija skorjo kruha. Skorjo, ki jo bo zaužila po opravljenem trdem delu, ko bo trudna sedla na rob njive, da si pogasi glad. K sliki očeta utrujenih, izčrpanih rok, ki mu je trdo delo na skoraj neplodni zemlji zarisalo globoke gube na obrazu. K sliki bratov in sestra, ki so se znašli vsak po svoje, kot ste se vi, kot sem se jaz.
Odšli smo. Nekje tam daleč pa spokojno počiva vasica v mirni dolini, obdana z neštetimi borovimi lesi, tako majhna in nežna, tako drugačna od novih krajev. Sveta Katarina, nekoč osamljena in zapuščena, ponosno zre na vaščane, ki se zbirajo k sveti maši.
Za nami je vaška cerkvica, njen zvon nam je naznanjal sveto jutro in sveti večer. Svoj čas je za to skrbela Fanica Minkina, danes za to poskrbijo drugi. Pustili smo prijatelje in znance, sosede, domače, sodelavce, naše drage.
Zbrali smo se daleč od doma v kraju, ki ga pred štiridesetimi leti nismo poznali. Avstralija, kaj je to? Velika uganka! Ko smo prvič stopili na vroča tla tega petega kontinenta, smo spoznali, da tudi tu ni vse obljubljeno in dano. Treba je bilo poprijeti za delo. Eldorada ni nikjer! A dela se nismo nikoli branili. Od nekdaj smo znali poprijeti za kramp in lopato, kot nas je vedno učila mati. Tako daleč od doma smo še toliko bolj povezani, skoraj kot ena družina smo. Skoda le, da se danes ne moreta poveseliti z nami zdaj že pokojna Ivan Iskra Malinov in Ivan Iskra Vahtarjov. A kaj ko se usodi, ki nam ip Hana nh rnistvn np Ha '\7npniti."
TITANI K RAZVNEMA
ve|j|<a IT|' da so po ogledu filma Titanicvse bolj obsedeni s tem nekdanjim morskim filrrip Eden med njimi se je naučil ilustrirati Titanik tako, kot ga je videl na Atlam , ^irih minutah in pol nariše velikana, ki je 1912. leta potonil v ledenih vodah ke8a oceana.
presniko
FRUCTAL RASTE
Minuli teden je minil dokaj mimo, saj je predpraznično razpoloženje dodobra vplivalo na obseg trgovanja in "poskočnost" delnic. Ko bo takšno vzdušje za nami, že lahko pričakujemo večje število sklenjenih poslov ter občutnejše premike delniških tečajev. Malo večje premike smo zaznali v petek, ko so tečaji v povprečju padli, padec pa je spremljal malo večji obseg trgovanja. Sicer pa so v štirih dneh trgovanja borzni posredniki sklenili čez 2.600 borznih poslov v skupni vrednosti!.389 milijonov tolarjev. Najpomembnejša novica minulih dni zadeva ajdovski Fructal, ki je objavil finančne rezultate poslovanja za minulo leto. Podatek o porastu čistega dobička za skoraj polovico glede na leto 1996 je takoj pognal tečaj proti nebu. Že v četrtek je cena narastla za dobrih 13 odstotkov, nato pa v petek še za skoraj 9. Prazniki so delnico nekoliko ustavili tako, da je enotni tečaj 1.790 tolarjev, ki ga je delnica dosegla v petek, zaenkrat ostal nepresežen. Tako je cena delnice v dobrem tednu zrastla s 1.460 tolarjev na 1.713, saj so po rekordnem petku ekstremni rasti in pregrevanju tečaja razumljivo sledili popravki. Zelo zanimive pa so bile ponovno delnice Radenske, pri katerih smo iz dneva v dan beležili najvišje vrednosti. Najvišji sklenjeni posel je bil sklenjen pri 2.389 tolarjih, petkov enotni tečaj pa je znašal dobrih 100 tolarjev manj. Še večjo rast smo zaznali pri delnicah Finmedie, katerim je tečaj od torka pa do petka poraste! za 45 odstotkov, porast pa si lahko razlagamo s tem, da je Državna založba Slovenije izrazila željo po priključitvi Finmedie k DZS-ju.
Tudi farmacevtske delnice niso izgubile sijaja. Rast izpred praznikov sicer ni več tako intenzivna, vendar je bilo popravke, ki so končno utrdili nove temelje, s katerih se bodo tečaji pognali naprej, seveda pričakovati. Popravke bi v primeru Leka in Krke kar težko imenovali s tem imenom, saj je bilo vse bolj podobno stagnaciji kot pa padcem. Do minule srede je tečaj Leka porasel s 48.511 na 49.681 tolarjev - rast sicer ni izjemna, vendar se ob upoštevanju nizkega prometa (nizke ponudbe) pokaže, da je potencial za rast še vedno prisoten. In res je tečaj nekajkrat dosegel 50.000 tolarjev, toda v petek smo zaznali večji obseg ponudbe, ki je potisnila tečaj na 49.000 tolarjev. Borzni indeks SBI je v minulem tednu dni izgubil 26 točk, toda vrednost indeksa se še zmeraj zadržuje nekaj točk nad 1.700 indeksnimi točkami.
Intereuropine delnice so končno začele, sicer nekoliko boječe, pot navzgor. Z nivoja okoli 1.660 tolarjev so se povzpele do najvišjega posla tega tedna, ki je bil v sredo 1.710 tolarjev. So pa te delnice še vedno dovolj likvidne, da tako z nakupom in prodajo ni večjih težav. To pa v petek ni najbolj držalo, saj je tečaj ob majhnem obsegu trgovanja padel za odstotek in pol. Pri Luki Koper pa je pesem nekoliko drugačna. Še vedno dovolj likvidna delnica niti z objavami o visokih preseganjih poslovnih planov investitorjev nekako ne uspe prepričati o smiselnosti nakupa. Z 2.098 tolarjev ji je cena padla za 2 tolarja, kar je komajda omembe vredno - večjih padcev ni pričakovati, saj se je na območju okoli 2.100 tolarjev zgradil precej močan "obrambni zid", ki bo preprečeval drsenje tečaja -je pa seveda tudi vprašanje, če bo delnica v bližnji prihodnosti zmogla večji
Porast'	Ob napovedi, da se za delnicami pida Modra linija
pričakuje še prihod delnic Nike in Pulsarja, pa poglejmo še na pidovsko področje. Delnice pida Vipa Invest Nanos so izgubile nekaj odstotkov in se sedaj držijo okoli 600 tolarjev. Zaradi dokajšnje "nepreverjenosti" pa bo ta delnica lahko še nekaj časa igrača špekulantov. Kompasovim skladom pa se zdi usojena vrednost med 170 in 180 tolarji, na katero so se precej močno navezali.
Matej Tomažin
ILIRIKA
TABORNIŠKA ZABAVA IN DEZ
22. april je za tabornike poseben dan. Praznujemo ga kot dan tabornikov. Ker je to tudi dan Zemlje, in ker je naše delo tesno povezano z naravo in materjo Zemljo, združimo obe praznovanji.
NA OBISKU PRI PIKI NOGAVIČKI
V torek, 14. aprila, smo imeli učenci predmetne stopnje kulturni dan.
Zjutraj smo se zbrali na železniški postaji in se skupaj z učitelji odpeljali z vlakom v Ljubljano, kjer smo si v Mladinskem gledališču ogledali predstavo Pika Nogavička. Predstava se je začela z risanim filmom, v katerem je bilo prikazano Pikino življenje z očetom. Nato je na oder prišla Pika z gospodom Fickom. Pridružila sta se ji Anica in Tomaž. Skupaj so se igrali. Naslednji dan so se zopet igrali in ponagajali publiki, in sicer našemu profesorju fizike. Ker sta morala Tomaž in Anica v šolo, se jima je pridružila tudi Pika in se neprimerno obnašala. Učiteljica jo je poslala domov in ji rekla, da se lahko vrne v šolo, ko se bo naučila lepega vedenja. Na dom so prišli policisti in jo hoteli odpeljati v sirotišnico, a se jim je uprla.
Anica in Tomaž sta jo povabila na čaj. Tam se je Pika grdo vedla in polivala kavo. Ančina in Tomaževa mama sta svojima otrokoma prepovedala druženje s Piko.
Predstava se je končala z obiskom Pikinega očeta, kralja ljudožercev, v družbi svojih podanikov.
Po predstavi smo se odpravili proti železniški postaji. Obiskali smo še Mc Donald'sovo restavracijo in se podkrepili z njihovo hrano. Vstopili smo na vlak in se varno pripeljali v Bistrico ob 16.30.
Vsem nam je bilo zelo lepo.
A/en Iskra učenec 5.a razreda OŠ Dragotina Ketteja
ŠEST NAJLEPŠIH
Običajno so lepe samo tri in ena je najlepša, izbrana.in okronana, rezultat razpisov in komisij. Te "moje" pa so tako redke in malokdo se zmeni zanje, celo mimoidoči ne, ki so jim namenjene. Ne, niso lepotice na dolgih nogah, so le imena naših trgovin, premnogokrat podobna vsiljivemu tujcu, ki nas ogovarja v svojem jeziku, kot da smo njegove krvi v prvem kolenu. Bilo bi še najbolj prav, da bi mimo takšnih šli brezbrižno, ker nismo tisto, za kar nas imajo.
Med njimi pa so tudi napisi "naše krvi" in izmed njih sem izbral šest najlepših; po lepi in razumljivi besedi in po vsebini, ki jo ima notranjost, v katero nas vabijo. In to je šest naj lepših: Domek - trgovina s čistili, Klas - trgovina s prehrano, Metulj - trgovina s kozmetiko, Obutek - trgovina s čevlji, Škrat - trgovina za otroke in Veriga - železnina - barve.
Vseh šest sem postavil na najvišjo stopničko in z njimi še nekaj drugih neimenovanih, ki nosijo naša "krstna imena", a kaj ko nisem ne komisija ne žirija.	is
Na ta dan se obvezno posvetimo ekologiji in ukvarjanju z našim planetom. Danes je premalo neokrjene narave, da bi jo počastili, zato podrobno obravnavamo problematiko, ki ogroža Zemljo in življenje na njej.
Praznovanje dneva Zemlje in dneva tabornikov smo letos prestavili na soboto, 18. aprila.
Sprva smo si zamislili nekakšno vrtno zabavo, kjer bi se igrali in nasploh zabavali. Vstopnina bi bile šolske potrebščine, ki bi jih kasneje podarili otrokom socialno ogroženih družin iz Ilirske Bistrice. Potem pa nam jo je vreme pošteno zagodlo in ko so vodnice v petek, dan pred zabavo, razočarano zrle v sive oblake, iz katerih je deževalo kot za stavo, se je v njihovih glavah porodil nov načrt. Dan Zemlje in dan tabornikov smo morali praznovati. In domislile so se ekološko obravnavanih delavnic, ki smo jih lahko izvajali v naši mali taborniški hiši. Iz knjig smo se učili o najbolj perečih ekoloških problemih na našem planetu. Gosenica na plakatu je nastala iz delčkov, na katere smo vsi napisali, kaj nam pomeni 22. april kot dan Zemlje in dan tabornikov. Ravno tako je drevo na plakatu dobilo bogato krošnjo iz zvezdic, na katerih so bili odgovori na vprašanje, kaj lahko storimo posamezniki, da bi ohranili čisto okolje. Tudi dva modra kroga smo polepili: enega s prijetnimi stvarmi na planetu (rožicami, drevesi, ptički...), drugega z neprijetnimi in škodljivimi (tovarnami, avtomobili, letali ...). Seveda smo tudi reciklirali in delali nov papir iz starega časopisnega. V razvitem svetu je reciklaža eden od najpomembnejših dejavnikov skrbi za okolje. Za konec pa smo si ogledali še zanimiv film Knjiga o džungli.
Seveda nikakor ne smem pozabiti predpremiere potopisnega predavanja Marka Mršnika, ki nam je ob diapozitivih pripovedoval o svojem poletnem skavtskem potepanju po Angliji in Irski, svoje besedilo pa je prijazno priredil za mlajšo publiko medvedkov in čebel.
Čeprav nam je vreme pošteno zagodlo, smo se taborniki kot vedno odlično znašli. Košček narave smo prenesli v naš skromen domek in si v njem pričarali čudovito ekološko taborniško dopoldne.	Dina, RSR
POMLAD JE PRIŠLA - Pomlad že diha naokrog. Prišla je tudi v skupino sredinčkov pod vodstvom vzgojiteljice Bernarde. Otroci so se cel dan veselili zalotrjavega zajčka, ki ga je prinesla Špela. Zanj pa je bilo trba skrbeti cel dan, mu dati svežo vodo, ga hraniti, mu očistiti kletko, jo postiljati s senom in dolgouhca varovati na travniku, ko je skakal za regratom. Vedno je tekal za otroki. Z njim so malčki ravnali nežno in previdno, da ne bi postal plašen. Prejšnji teden so ves dan skrbeli za dva piščančka. Pri pogovoru z otoki so bili poudarjeni skrb za žival, prijaznost brez strahu in spoznavanje mladičev živali, ki jih otroci še niso videli. Sledila pa je lutkovna pravljica o zajčku in piščančku, ki sta postala velika prijatelja malih radovednežev. Tekst in slika: P. Nikolič
Snežnik - s.,,. 6 DOBRODELNA PRIREDITEV KRONA HUMANITARNE AKCIJE =<>. -p'=' < »»a
»Naj cvet ostane cvet in življenje nemirni val.« S tem posvetilom je župan ilirskobistriške občine Stanislav Prosen podprl humanitarno akcijo. Na vhodu v dvorano župan v družbi svojih sodelavcev (od leve proti desni): Nevenka Tomšič (načelnica za gospodarstvo in finance), Franc Keš (načelnik za gospodarsko infrastrukturo), Zdravko Kirn (načelnik za družbene dejavnosti) s soprogo in župan Stanislav Prosen.
Ko je prišel na oder direktor postojnskega Radia 94 Sandi Curk, so gostje zvedeli še za eno drobno skrivnosti: * "> prireditve je bil tudi rojstni dan dr. Ivice, ki je iz rok direktorja radia prejela šopek in kot gostiteljica in slavij^p' popolnoma zasluženo blestela ves večer. Po besedah Sandija Curka smo s to akcijo in prireditvijo na Bistriškem pon«^ u dokazali, kaj vse zmoremo.
Na sobotni prireditvi smo opazili tudi nekaj znanih javnih osebnosti. Na sliki: predsednik Gospodarske zbornice Slovenije jožko Cuk in njegova soproga v pogovoru s poslancema državnega zbora Vladimirjem Čeligojem iz Ilirske Bistrice in Aleksandrom Merlom iz Postojne.

rr
		
		
		
		
Prva, ki jo je na oder povabila voditeljica prireditve Renata Vasle, je bila seveda v' ’ pariško moder žamet odeta direktorica Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica dr. Ivica Smajla. Gostom v dvorani in vsem poslušalcem Radia 94, ki so jo poslušali v neposrednem prenosu, je zaupala trenutni znesek zbranega denarja (cca 2,9 milijona SIT). Zahvalila se je vsem, ki so pomagali, da je akcija uspešno potekala, in Radiu 94 kot glavnemu pokrovitelju prireditve.
Matjaž Perenič, simpatičen fantič s Prema, ki poleg šolskih klopi pridno 'guli' tudi tipke svoje trobente, je s čistim, jasnim glasom zapel Avsenikovo »Slovenija, od kod lepote tvoje«. Da je Matjaž fant. ki veliko‘obeta in na katerega bi bila ponosna< vsaka mama, je pokazal tudinekoliko kasneje, ko je družno z učiteljem Frandtom Dolganom vsem prisotnim gospem in gospodičnam poklonil rdeče vrtnice, ki so nekaj trenutkov prej krasile glasbeni oder. Dekleta in žene s odbile navdušene.
Med kulturnim delom prireditve it ^
zabavo s plesom so za zbrane goste skr^. priiazni in dobro raznnlnženi eostin„.
prijazni in dobro razpoloženi 8ostlr’lt j Gostinska ponudba pa brez dobre in o®', *
* ipflarp bi SP ip nnnnizl^ na corlmih	,
“ jedače, ki se je ponujala na sedmih '/e'
ovalnih mizah, in dobre kapljice seveda te bila tako dobra, kot je sicer bila.
Franc Kompare, znanec z valov Radia 94, je na trobento zaigral dve skladbi. Če je komu njegovo izvajanje zelo priraslo k srcu, pa si je na prireditvi lahko kupil tudi njegovo zgoščenko.
Tudi Baletna šola Sežana je v kulturni program prireditve prispevala svoje. Deklice od štirih do enajstih let so v Ilirski Bistrici odplesale svojih t minut, za kar jih je občinstvo nagradilo z glasnim ploskanjem.
Izredno lepo urejena dvorana je na obraze premnogih znanih Bistričanov spravila izraze začudenja, češ 'Glej no, kaj vse premore naša Bistrica'. Ob 46-tih okroglih, lepo pogrnjenih mizah je kulturni del prireditve spremljalo več kot tristo gostov, ki so si kasneje lahko postregli z bogatim in izredno dobrim hladnim bifejem.
Če je bila dr. Ivica Smajla zvezda večera, ki je nenehno skrbela, da vse teče kot namazano, je bil Vili Resnik prav g°t0 najbolj znana gostujoča zvezda med nastopajočimi.
m
POSTOJNA
Dim STMM DOM Alli-ska©lWic-
POSTOJNA
Silili! OSTASE (
' žtl UE.\JE ii§M
POSTOJNA
ZDRAVSiMM DOM SlirskiSlSisžkU* .
POSTOJNA
CVET OST a:
Ul XJl \
DOM


Na sliki je skupinica mladih hostes. Dekleta, ki so sprejemala goste in ki so jim prijazno odvzela garderobo in jo obesila na za to, pripravljeno mesto, so tudi zaslužna, da je' prireditev uspela. Tudi one so se malo naužile -nočnega življenja, plesa in zabave, verjetno pa so najbolj uživale, ko je nastopil Vili Resnik.
Ko se zvezda trči v zvezdo: Le kaj je dr. Ivica Smajla v tem trenutku zašepetala simpatičnemu Viliju?
Ksenija Montani
<°in
. 0 Pol dolgem uradnem delu so si gostje končno lahko postregli z dobrotami, ki jih je bilo vse polno. Ves preostali	Skupina Malibu, ki je skrbela za dobro vzdušje in plesno kondicijo gostov, je zabavala povabljence vse do zgodnjih
19 d° jutranjih ur - pa /e minil v dobrem razpoloženju, zabavi in plesu.	jutranjih ur. Pomembno je tudi to, da se je znala prilagoditi veselemu razpoloženju gostov, ki so navdušeno poplesavali
' 1	ob njenem igranju.
so. april 1998 FOTOREPORTAŽA SKOZI OBJEKTIV KAMERE PETRA NIKOLIČA s""nik -s,ran 7
POSTOJNA
:V A J O El OS r i a: I O ■ t i Al
¥ in i,j?foPa Komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice, vsi potihnejo in prisluhnejo. Glasovi deklet se kot koprena dvigajo Uradni del prireditve se je začel, kako drugače kot z bistriško » Tječe, tječe« v izvedbi ansambla Bistre.
V/ spustijo nad poslušalce, ki kot začarani prisluhnejo znani glasbi v drugačnem zvenu, in so vredni vse pohvale.
¥ >hpii°T°n prof. Marije Lenarčič-Slosar in ob klavirski spremljavi Martina Lenarčiča seje dvorana za nekaj trenutkov 3 skuPaj z dekliškimi glasovi.
'e, v%J'Ca Renata Vasle je v sobotnem večeru da se Pr' nas na bistriškem f, ?0,ovo ,'nn°g/ talenti. Ena med njimi je prav %lisS^s!°šolka Barbara Smajila, ki je letos t ‘H(i L M,° Prvo pesniško zbirko z naslovom ■ \ »e«- Barbara, ki sicer obiskuje %'na j 50f° v jelšanah, zase pravi, da je %>e D°f nieni vrstniki, le pero ji lažje teče. esmi je recitiral Frane Dolgan.
Zadnji govornik, ki ga je voditeljica povabila na oder, je bil župan občine Ilirska Bistrica Stanislav Prosen. Dobro razpoložen župan je izrazil svojo zahvalo vsem, ki so karkoli prispevali v uspeli akciji zbiranja denarja za reševalno vozilo. Če si ne bomo sami pomagali, nam ne bo pomagal nihče, je misel, ki jo je pred njim izrazila tudi dr. Ivica Smajla in ki jo je ponovil tudi on. Zahvalil se je vsem prisotnim, ker so se odzvali povabilu na prireditev in tako potrdili uspeh akcije.

pr,,v‘č Breda Štembergar in Bojan Glavina, člani Ansambla lllyricus, ki sicer združuje same akademsko izobražene glasbenike in kije *n°val pet let svojega obstoja ter delovanja, so publiki predstavili dve kratki baročni skladbi.
Ko se je zaslišala glasba, je vse pohitelo na plesišče, kjer je bilo dovolj mesta za vse navdušene plesalce. To pa je še en dokaz več, da je Bistrica željna podobnih prireditev, ki bi tudi srednji in malo bolj srednji generaciji nudila zabavo in ples. Vsekakor je prireditev uspela in o njej bo še velikokrat padla pohvalna beseda.

KINO
Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica informacije o sporedu na tel.: 81-569
VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO
POLETJE, amer. barv, triler
Režija: Jim Gillespie
Igrajo: Jennifer Love Hevvitt, Sarah
Michelle GeIIar, Ryan Phillippe, Freddie
Prinze-Jr.
30.4.98	ob 20.30, 1.5.98 ob 20.30 in
2.5.98	ob 20.30
ŠKRATI, angl, barv, komedija Režija: Peter Hevvitt Igrajo: John Goodman
1.5.98	ob 18.00 in 2.5.98 ob 18.00
FILMI V MAIU
ALJASKA, amer. barv., pustolovski Režija: Fraser C. Hestor Igrajo: Dirk Benedict, Charlton Heston, .Duncan Fraser
7.5.98	ob 18.00
BOLJE NE BO NIKOLI, amer. barv., komedija
nominiranec za 7 Oskarjev, dobitnik dveh
Oskarjev: Jack Nicholson za glavno
moško vlogo in Helen Hunt za glavno
žensko vlogo
Režija: James L. Brooks
Igrajo: Jack Nicholson, Helen Hunt, Greg
Kinnear
8.5.98	ob 20.30, 10.5.98 ob 18.00 in 20.30
ROMEO IN JULIJA, amer. barv, romanca Režija: Baz Luhrmann ■
Igrajo: Leonardo DiCaprio, Claire Danes 8.5.98 ob 18.00
RAZTRESENI PROFESOR, amer. barv., komedija
Režija: Les Mayfield Igrajo: Robin Williams
15.5.98	ob 20.30, 16.598 ob 18.00 in
17.5.98	ob 20.30
L .A. ZAUPNO, amer." barv., triler
nominiranec za 9 Oskarjev, dobitnik
enega oskarja: Kirn Basinger za stransko
žensko vlogo
Režija: Curtis Hanson
Igrajo: Kevin Spacey, Russell Crdvve, Guy
Pearce, Kirn Basinger
16.5.98	ob 20.30
MIŠJI LOV, amer. barv., komedija Režija: Gore Verbinski Igrajo: Nathan Lane, Lee Evans, Christoper VValken
22.5.98	ob 20.30, 23.5.98 ob 18.00 in
24.5.98	ob 20.30
PRIDRŽUJEMO Sl PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
MAJ V KINU
Bi radi spoznali res sitnega soseda? Potem se seznanite z Melvinom (Jack . Nicholson), piscem romanov, cinikom, * ljudomrznežom, čudakom, samotarjem in nevrotikom, ki ignorira psihiatrovo terapijo, saj uživa v tem, da je suženj zadrtega značaja, vsakodnevnih nepotrebnih opravkov in predsodkov. Melvin, ta absolutna groza od človeka, je strah in trepet soseščine ter nočna mora natakaric. Ko že vsi mislijo, da bolje ne bo nikoli, Melvinova sitnoba trči ob Carol Connelly (Helen Hunt), ki ji niti Melvinov strupeni jezik ne more do živega. In bolj kot se Melvin in Carol sovražita, bolj sta si všeč. Dvoboj nabrušenih dialogov, mojstrska, z Oskarjema nagrajena igra obeh glavnih protagonistov in pristno vedro vzdušje so aduti, ki film BOLJE NE BO NIKOLI strnejo v sproščeno komedijo nravi in nasprotij, ki se privlačijo.
Vsi sosedje pa le niso zoprni, trdijo ŠKRATJE, prijazno malo ljudstvo, ki prebiva v votlih zidovih in tleh starih hiš. Škratje so v skrivanju in nabiralniških akcijah dobro izurjeni, saj jih imamo ljudje za izmišljena bitja, ker jih pač nihče ni videl. Kaj pa se zgodi, ko med velikimi in malimi pride do bližnjega srečanja tretje vrste? Takrat nastane britanska filmska pravljica, ki je med branjem Gulliverjevih potovanj z enim očesom gledala Svet igrač, z drugim pa Sam doma. Torej film, v katerem majhni
velike učijo lepih manir. Kajti če nimate manir in glave na pravem mestu, utegne kdo reči VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE, in znašli se boste v klasični grozljivki s serijskim morilcem v glavni vlogi. Kot gruča najstnikov, ki priredi bučen žur na začetku počitnic. Vesela četverica nato skoči v BMW, po vijugasti cesti švigne proti domu in vmes vztrajno prazni steklenice. Naenkrat močno trešči in zavore zacvilijo. Uf, kaj je bilo to, se sprašujejo in v isti sapi tolažijo, da je šlo pač za žival. Pa ni šlo. Krvava sled za avtomobilom vodi do čisto pravega človeškega trupla. Kaj zdaj? Šoku sledi panika, panika preraste v histerijo in na koncu sklenejo, da truplo vržejo v morje in molčijo. Po letu dni zatišja dobijo pisemce, v katerem piše tisto, kar berete v naslovu. Nekdo je vse videl, nekdo
vse ve. Nekdo izstavlja račune za lanskoletno objestnost, ki jo bo četverica plačala z življenji.
Robin VVilliams je kot RAZTRESENI PROFESOR izumil letečo gumo, zeleno želatino z magičnimi lastnostmi in svobodno voljo, ki frči, pleše, skače, divja, provocira znanstveno konkurenco, rešuje profesorjeve težave, v vseh pogledih zadosti standardne družinske zabave po receptih Disneyjeve kuhinje ter razveseli ljubitelje živih risank in dovršene računalniške animacije. Podobno kotMIŠJI LOV, kjer nabrito želatino zamenja bolj nabrita miška. Za vsak slučaj, če vam bo že spomladi prevroče, je tu še ALJASKA, zemljevid srca, ki ga rišeta otrok in njegov najboljši prijatelj beli medved. Skratka, ne hodite predaleč.	Max Modic
KUPON KINO NA VIDMU št. 8
Nagradna vprašanja:
7. Koliko Oskarjev je do zdaj dobil igralec Jack Nicholson?______________
2.	Kdo je režiral laanskoletno ameriško uspešnico Kriki__________________
3.	V katerem filmu katastrofe sta nastopila Helen Hunt in Bill Paxton?___
Kupon s pravilnimi odgovori in pošljite na naslov:
Uredništvo časopisa SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Ne pozabite napisati vašega imena in priimka ter naslova. Izžrebali bomo pet bralcev, ki bodo pravilno odgovorili na postavljena vprašanja. Kino na.Vidmu jim bo podelili vstopnice za ogled filma. Upoštevali bomo samo tiste pravilne odgovore, ki bodo v uredništvo prispeli do ponedeljka, 25. maja.
SLIKARSTVO
Razstava domačina Rajka Kranjca
MOTIVNI SVET STARE KMEČKE ARHITEKTURE
Za Rajka Kranjca bi lahko rekli, da je znanec iz sosednje ulice. Doma je iz Trnovega, tako kot mnogi med nami hodi v službo, ima družino in otroke. Nič posebnega. Vendar pa nas je vse prijetno presenetil, saj je svoje veselje do risanja in slikanja letos prvič poklonil tudi javnosti. Razstavama v gostilni 'Pri Davorju' in v postojnski 'Upravi za obrambo' je pridal še tretjo: razstavo v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica jo je organizirala, otvoritev je bila v petek, 17. aprila, obiskovalci pa so si jo lahko ogledovali do 30. aprila.
redukciji barvne palete na svetlostne tone od črne do bele. Na njej se odvijata igra svetlobe in sence.«
Slikarja in njegovo delo je na trinajstdnevno gostovanje v bistriški galeriji Doma na Vidmu pospremil predsednik Zveze kulturnih društev Franc Gombač, o svojem delu in nagibih, ki so ga pripeljali do slikanja starih kmetij, pa je spregovoril tudi sam slikar Rajko Kranjec.	K. M.
Slikarski samouk in samorastnik Rajko Kranjec je znan le ožjemu krogu ljubiteljev likovne umetnosti. Zelo rad slika živali in portrete, na pričujoči razstavi pa se je predstavil kot krajinar, kar je značilno za avtorje, ki jih običajno označujemo za ljubiteljske slikarje. Frane Dolgan, ki je slikarja predstavil na otvoritvi, pravi: »Privablja ga motivni svet stare kmečke arhitekture, ki ima dokumentirano vrednost in nas opozarja na ohranjanje, naše kulturne dediščine. To so motivi, ki gledalca očarajo prav zaradi svoje domačnosti, čudoviti so v svojem miru in ubranosti. V njegovih delih ne gre za napadalno realnost niti ne za odkrivanje zastarelega, marveč za občuteno prikazovanje njegovih neposrednih nagibov, kjer vzdržuje jasne ločnice pred nevarnostjo dekorativnih učinkov. Opušča podrobnosti, ki niso bistvene za slikarsko urejeno celoto. Slikarska površina je živahna kljub
Razstava črno-belih slik v akrilni tehniki v bistriškem Domu na Vidmu je očem ljubiteljev slik ponudila motive stare kmečke arhitekture. Odprta je bila od J 7. do 30. aprila. Na sliki otvoritev razstave: Slikar samouk Rajko Kranjec je prisotnim spregovoril o svojih nagibih, ki so ga pripeljali do slikarskega čopiča, in o svojem delu. Slika: P. Nikolič
Po smučinah od pradavnine
ZGODOVINA SMUČANJA
V sredo, 22. aprila, je bila v Ljubljani ena izmed predstavitev knjige znanejj slovenskega smučarskega strokovnjaka Aleša Gučka, v kateri je govor o zgod°tf
smučanja v svetu in pri nas.
Pionirji slovenskega (in svetovnega) alpskega smučanja slepih ob 45-letnici, 22. aprila
Navdušen nad knjigo je tudi njen recenzent Tone Vogrinec, direktor slovenske alpske reprezentance, ki prizna, da mu je knjiga postregla z novimi podatki in številnimi dogodki, za katere je prvič slišal in bral. Pravi, da smo lahko ponosni, ker se je nekdo lotil tega dela, saj Slovenci v taki obliki še nismo obdelali zgodovine smučanja. Poglavja Si v*knjigi sledijo v tem zaporedju: Slovenci in starosvetno smučanje, Pojav športnega in tekmovalnega smučanja, Rojstvo lilientalske alpske tehnike, Mednarodna in domača smučarska srenja, Začetek in razvoj tekmovanj, Šola alpskega smučanja in razvoj tehnike, Klasične discipline, Visokogorsko smučanje, Smučamo vsi, Razvoj smučarske opreme, Smučarski centri in žičnice. Na koncu knjige so nanizani najpomembnejši podatki iz zgodovine smučanja, od leta 3500 pred našim štetjem do danes.
Čeprav gre za izjemno delo v ^ pogledih, je mojo pozornost še poS pritegnilo dejstvo, da je bila ena čl T predstavitev knjige prav na Zavod J slepo in slabovidno mladino v Ljub1) kjer so prsv ns t3 dsn prosldviIi 45 ^ ^ slepih smučarjev, ki so se prvi na.. lotili organiziranega alpskega smuca t Ravno o tem piše avtor v pog|a; Smučamo vsi. Druščina slepih smučki ki so bili pionirji alpskega srnU^J doma in v svetu, je ta jubilej sveCJ proslavila. Prejeli so posebna pnzliaj in nagrade. Med njimi je bil tudi H gore list, Bistričan Franc Perovič. Cef J so jim avtorji knjige Aleš Guček, j Vogrinec, sekretar Ministrstva za s° 1 in šport Janko dr. Strel, številni g05^. , prireditvi in pisno tudi predsednik Janez Drnovšek. Tokrat se čestd našemu Francu pridružujemo t Bistričani.	..rt
Dimititl
POČASTILI
DAN KNJIGE
Tudi v ilirskobistriški knjižnici Makse Samsa so počastili dan knjige. Vsake^l obiskovalcu knjižnice so 23. aprila v čast dneva knjige podarili zbirko pe^. I
ne Ddmsa so pucasmi aan Knjige, vsa-- •
1 čast dneva knjige podarili zbirko peS I Makse Samsa. Gesta, čeprav skromna in je nikakor ne moremo primerjat' bogatim dogajanjem, ki se ob dnevu knjige dogaja v Ljubljani, je vseka* I vredna pohvale.
Knjižnica Makse Samsa in njena okolica sta že od novega leta spremenjeni v grad0 . Za staro Šketovo stavbo se dviga nova stavba, ki že sedaj kaže, da bo Bistrici vJJ°,nd
Knjižnica pa bo s to stavbo ter z obnovljenim pritličjem in prvim nadstropjem ^el%. hiše dobila prostore, ki bodo oplemenitili knjižnično dejavnost na Bistriškem. Slik3''
VOŠČILO
Te dni sta slavila svoj okrogli jubilej, 70- letnico življenja, Bistričana Volkova, ki živi v Kopru in Miloš Strletov v Kanadi.	a
Bistričani jima pošiljamo šopek snežniškega cvetja s čestitkami in voščilom za vse najboljše, ter da bi se velikokrat še vračala v domači krti ^ stare prijatelje.	.j
Prijatelji iz B&1
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
AU (IMEJ POJETE?
Primorci smo tudi letos dočakali Novo pomlad - revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Zvrstile so se in se še bodo v Sežani, Tolminu, Izoli, Novi Gorici, Kopru, Ajdovščini, Idriji in v Pivki. V lično pripravljeni knjižici NAŠA POMLAD najdemo vse potrebne podatke o letošnjih pevskih revijah.
K sodelovanju se je prijavilo kar 93 otroških in mladinskih zborov. Za tako množičnost gre zasluga Združenju pevskih zborov Primorske, Zvezi kulturnih društev v vseh primorskih občinah in ne nazadnje mladim pevcem, njihovim zborovodkinjam (in maloštevilnim zborovodjem) ter vodstvom šol.
Na Bistriškem je bila revije poverjena kolektivu osnovne šole Knežak, ki je odlično izpeljal manifestacijo otroškega in mladinskega petja. V petek, 17. aprila, je vsa šola živela za ta pevski dogodek - učitelji, ostali delavci šole in seveda učenci z obema zborovdkinjama. Še en dokaz, da postaja Knežak močan kulturni center na Bistriškem.
Nastopilo je osem pevskih ■ zborov: šest otroških in dva mladinska pevska zbora. Lahko trdimo, da je to doslej ena najboljših tovrstnih revij pri nas. Mladi pevci in pevke so s svojimi zborovodkinjami pripravili lep pevski popoldan. Zaslužijo si pohvalo in čestitke!
Škoda, res škoda, da niso nastopili predšolski otroci. Pogrešali smo tudi otroške in mladinske zbore nekaterih šol. Ponuja se vprašanje: »Ali pri vas (ne) pojete?« Želimo in upamo, da bodo prihodnje leto vse predšolske in šolske ustanove pritrdilno odgovorile na to vprašanje.
Dimitrij Grlj
Pevski zbor OŠ Pregarje, ki ga vodi Romana Benigar.
Mladinska pevska zbora OŠ Knežak in OŠ Dragotina Ketteja (zborovodji: Irena Rep in Kristina Polh).
Pevski zbor OŠ Podgora Kuteževo pod vodstvom Elene Sedmak.
Vski zbor OŠ Antona Žnideršiča po d vodstvom Nadje Čebokli.
Otroški pevski zbor OŠ Podgrad - vodi ga Fanči Kapun.
Otroški pevski zbor OŠ Knežak z zborovodkinjo Moreno Hostinger.
KNEŽAK ŽIVI S PETJEM
Krajani vasi Knežak, Bač in Koritnice ter učitelji OŠ Toneta Tomšiča so bili letos prvič soorganizatorji in gostitelji zelo obiskane kulturne prireditve - revije otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol ilirskobistriške občine, ki jo vsako leto organizira Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica.
Na reviji je sodelovalo 270 učencev iz sedmih osnovnih šol ter mladinska pevska zbora iz Knežaka in Ilirske Bistrice. Zavidljivo visoka številka pove predvsem to, da ima glasba v šoli še vedno velik pomen, da mladi kljub hrupu, ki jih vsakodnevno obdaja, čutijo zadovoljstvo, ki ga prinašata ubranost in zlitje glasov v pevskem zboru in navsezadnje tudi to, da imajo v šolah prizadevne in uspešne učitelje, ki znajo iz mladih izvabiti pesem. Sodelujoče na reviji, krajane in številne goste je pozdravil Darko Urbančič, predsednik KS Knežak, ki je poleg ostalega povedal:	»V teh
prostorih se je zvrstilo že toliko lepih prireditev, domačih in tujih pevskih skupin, da lahko po pravici rečemo: 'Knežak živi s petjem'. To bogato kulturno življenje podpira ravnatelj s svojim kolektivom, vodstvo KS in nenazadnje vsi Ijrajani naše krajevne skupnosti.«
Zmagovalca ni bilo, zato pa so bile uspešno izvedene pesmi nagrajene z aplavzom priznanja in zadovoljstva.
Tekst in slike: Petar Nikolič
Otroški pevski zbor OŠ Dragotina Ketteja - vodi ga Kristina Polh.


Snežnik - stran 10
ZANIMIVOSTI
30. april 1998
N
PRAZNOVANJE 1« MAJA
od 30.04. do 02.05 na
ČRNIH NJIVAH
ČETRTEK - 30.04.
OB 20.00 KRESOVANJE NA DRAGI;
po kresu na ČRNIH NJIVAH
žur
s skupino
KVATRORITI
in skupino
MAJKE
PETEK - 01.05.
ob 11.00 - predstavitev programa
ČAROVNIK - ANIMATOR
TONI MEŽAN HARMONIKARJI SNEŽNIŠKA KONJENICA PIHALNI ORKESTER ILIRSKA BISTRICA Mladinska plesna skupina 'PODGORA'
DSO - Ženska pevska skupina 'UPANJE'
LJUDSKI GODCI Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ilirska Bistrica GOVOR -
g. DUŠAN SEMOLIČ DRUŽABNE IGRE HUMORIST TILIJO FRTACIN
(oddaja DU JEST - Radio Koper)
zabava in ples
s skupino M A L I B U.
SOBOTA - 02.05.
OD 21.00 totalni žur s skupinami ABSEN MINDED ZABLUJENA GENERACIJA RACIJA
Vse dni bo
POD ŠOTOROM
LUNA PARK.
BREZ VSTOPNINE!
VESELJA, HRANE IN PIJAČE NE BO MANJKALO, PA TUDI ZA MIZE IN KLOPI JE POSKRBLJENO.
VABLJENI!!!
v______________________/
OKOLJE
4. SPOMLADANSKA ČISTUNA AKCIJA V KNEŽAKU
Na pobudo študijskega krožka, katerega glavna dejavnost je ekologija in ki deluje v okviru Ljudske univerze iz Postojne, smo v sodelovanju z KS Knežak letos izpeljali že četrto spomladansko čiščenje vasi Knežak in okolice.
Akcija je potekala v soboto, 4. aprila. Pred kneškim gasilskim domom seje zbralo veliko vaščanov različne starosti, a z istim namenom - poskrbeti za čisto in urejeno okolico vasi. Nismo izgubljali časa, razdelili smo se v tri skupine in odšli na že prej določena območja. Ženske in mladina smo se podali pod kneško pokopališče in začeli s temeljitim čiščenjem grmovja in travnatih površin okrog zidu, moški in fantje pa so začeli spravljati v red lokev pod Obrobo in območje "Evangelija" ob cesti v Koritnice. Na vseh treh območjih se je pridno delalo. Medtem ko so se pod pokopališčem polnile velike vreče smeti z rokami, so si morali drugje pomagati z buldožerjem. Napolnili smo veliko vreč in prikolic. Ugotovili smo, da se je od lanske akcije vseeno nabralo kar nekaj smeti. Ker pa med delavci ni manjkalo dobre volje, smo zopet vse spravili v red. Ko je traktor odpeljal še zadnje vreče in je utihnil buldožer, smo vedeli, da je dela konec. Med skupno malico z okrog petdesetimi udeleženci akcije, med katerimi je potrebno še posebej pohvaliti osnovnošolce OŠ Knežak, smo zadovoljno ugotovili, da se je naš trud povrni! v obliki čiste in bolj urejene okolice. Tako se je uspešno končala naša četrta čistilna akcija, jeseni bomo pripravili posebno razstavo, na kateri bomo prikazali delo vseh štirih let. Upamo, da bomo s to razstavo vzpodbudili tudi druge kraje, da se bodo odločili za podobne okolju in nam koristne akcije.	Petra Slavec
{Snežnik
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič
Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič
Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic,
Ivko Spetič /predsednik/
Urednik in novinar: Ksenija Montani Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič
Tisk: “GA Commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1400 izvodov
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa.
' NAGRAJENCI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE	^
Prejeli smo kavr nekaj rešitev križanke iz 6. številke Snežnika, vendar sta bili le dve pravilni. Žreb je določil, da:
1.	nagrado - izdelavo vizitk podjetja GA Commerce prejme Zorka Saje,
Rozmanova 5, 6250 Ilirska Bistrica,
2.	nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis Snežnik prejme Vanja Štembergar,
Brce 7, 6250 Ilirska Bistrica.
Nagrajenki bosta nagradi prejeli po pošti. Obema iskreno čestitamo!
Izpolnjeno nagradno križanko št. 8 jzrežite in jo pošljite na naslov:
Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica.
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli:
1.	nagrada: darilni bon podjetja PRINS v vrednosti 3.000 SIT
2.	nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK
3.	nagrada: majica časopisa SNEŽNIK.
Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do ponedeljka, 11. maja 1998.
Želimo vam veliko uspeha pri reševanju!
X-------------------------------------------------------------------------------
Nadaljevanje s strani 2.
ODGOVORTREM BISTRIŠKIM SVETNIKOM
Število zaposlenih v stečaju je odvisno od ekonomsko-finančnih učinkov proizvodnje. Ko sodišče mesečno določa število začasno zaposlenih, so odločilni zgolj rezultati poslovanja podjetja v stečaju.V Lesonitu je zaposlenih 275 ljudi, ki od uvedbe stečaja redno dobivajo plačo. Če bi poslanec g. Vladimir Čeligoj, ki tako skrbi za zaposlene, pomagal ustvariti pogoje vsaj za enega zaposlenega, bi bilo v Lesonitu zaposlenih 276 delavcev. Žal do sedaj ni utegnil niti vprašati, kako premagujemo težave, kaj šele, da bi jih pomagal reševati.
Podpisniki mi očitajo, da žaga ne dela, da furnirnica deluje le s tretjino zmogljivosti, zavračal naj bi tudi najem oz. njuno prodajo. Ugotavljajo celo, da namerno preprečujem delovanje obeh obratov. Kar mimogrede ugotavljajo, da sta obe vedno poslovali rentabilno. Še vedno trdim, vendar ne mimogrede, ampak na osnovi podatkov, da je Lesonit možno rešiti le kot celoto.
V furnirnici na Škarpi smo v letu 1997 kljub remontu in zastoju popravil (posledica požara na sušilniku vlakneke) projzvedli 2.711 kubičnih metrov furnirja s povprečno 84 zaposlenimi v celem obratu. Zaradi pomanjkanja surovin smo obratovali veni izmeni od junija do konca julija, od septembra dalje pa po planu. Celo leto 1996 je bilo na Skarpi proizvedeno 3.520 kubičnih metrov furnirja z 220 zaposlenimi v celem obratu. Poslovanje žage in furnirnice pa je bilo naslednje: leta 1992 - 101.167.533 tolarjev izgube, leta 1993 - 195.222.011 tolarjev izgube, leta 1994 - 108.382.253 tolarjev izgube, leta 1995 - 136.285.269 tolarjev izgube in leta 1996- 151.402.659
luidijev izguue. ruuaiKl piscev o poslovanju vse skozi brez izgube" so očitno točni in ne zavajajo bralcev, mar ne?
Glede prodaje tega obrata GG Postojna za enako ceno, kot jo dolguje Lesonit Banki Koper, tako je izjavil g. Vojko Tomšič na seji sveta, pa mi je direktor GG Postojna g. Kovač pismeno izjavil, da ne ve za višino Lesonitovega dolga do Banke Koper. Kako naj torej ponuja ceno, če ne ve, kolikšen je dolg?
Na očitek, da so ljudje med remontom, bolovanjem in prazniki na Zavodu za zaposlovanje naslednje: V stečaju zakon ne dovoljuje redne zaposlitve; to bi pisci kot poznavalci zakonov skoraj morali vedeti. Zaposleni so dopuste (tri dni po zakonu) izkoristili večinoma med rednim remontom v avgustu. Ali naj v takšni gospodarski situaciji podjetja delavci, ki med remontom ne delajo, opazujejo delo drugih? Ali lahko podjetje v stečaju plačuje praznike in bolovanja?
Nadaljnji očitek je, da o stanju v Lesonitu nisem dajal informacij nikomur; ne občini, ne občinskemu svetu, ne Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Očitno gre pri piscih za nepoznavanje stečajnega zakona in vloge stečajnega upravitelja. Po ZPPSL (Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji) delo stečajnega upravitelja v celoti ndzoruje sodišče (predsednik stečajnega senata). Vsak ukrep stečajnega upravitelja mora predhodno ugotoviti stečajni senat. Poleg tega mora stečajni upravitelj mesečno poročati sodišču o poslovanju- stečajnega dolžnika; senatu mora mesečno dostavljati IZKAZ USPEHA. In nenazadnje je stečajni upravitelj po zakonu odgovoren sodišču. Če ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ga sodišče (in samo sodišče) odstavi.
Iz navedenega je menda jasno, da je vsak upravičenec glede stanja stečaja v
Lesonitu lahko dobil ustrezno infom)3! na sodišču. Zaradi lastnega neznanja se pisci zato ne čudijo, zakaj n,i‘
dostavil predloga prisilne pora' občinskemu svetu. Predlog je upr dolžan predložiti sodišču. Ko ga "
a'5
s0
isi
sprejme, razpiše narok za prl , poravnavo, ki ga objavi in obenem p°!i‘ vse upnike, da se na sodišču seznami predlogom. Tako tudi v tem primer1) gre za to, da nisem hotel obv^ občinskega sveta, gre za spoštoval)! zakonom predpisane procedure, *! morajo spoštovati tudi svetniki. , Na koncu ne morem mimo našle ugotovitev: pisci se v svojem članku zavzemajo za večje število (350) dela* v Lesonitu, istočasno pa se po laS! izjavah ne morejo odločiti, da b , svetniki glasovali za odpis terjatev. Lesonita (občina 8.794.815,20 SIT ^ 18.414.299,00 SIT). ,	,
Hvalevredna so opzorila g- A Šenkinca, predsednika upravnega KSP, kaj bo s tem podjetjem, če n.e poplačanega dolga. Škoda, da ^ predsednik ničesar ukrenil, ko je izdalo garancijo firmi KASTEL; ta l vnovčila, denarja pa ni vrnila. K" kako brez tega denarja dela KSP?
Menim pa, da je najbližje <e... naslednje: volitve so pred vrati. A , članka pa upajo, da bodo volivce pri“ . z blatenjem drugih, ker jim ne m° prikazati nikakršnega rezultata sv°l
dela.	J
Po objavljenih mislih piscev vc (Snežnik, 15.4.1998) je za obč^ Bistrica nepomembno, ali Lesonit pj - važno je vse kaj drugega. S pisci <-v Snežniku ne mislim več polem|Z|: Nimam časa niti želje za odgovore M pamflete. Upam, da bodo to razume1 bralci Snežnika.	,
Franc Lipolt, o,j,L Ilirska Bistrica, 26
NAGRADNA KRIŽANKA št. 8
Rešitev nagradne križanke številka 7.:
VODORAVNO: Robin, AA, VVilliams, Rakavec, Vazal, La, Ati, Emir, K, HJ, Ing, Lai, Nit, Mead, Jopa, Emu, Ulceracija, Obrazek, Oker, Do, Da, W]<]' Iran, Asti, Hiavvatha, Dir, Puccini, AS, Ani, Inhalatorji, Iga, Sto, Sl, Rovt, Sedem, Leo Slezak, Trasa, Son, Klara
ZANIMIVOSTI
KAKŠNE BODO REGIJE V SLOVENIJI?
bodR®8'ie in regionalizem vse bolj postajajo realnost našega (jr. °^ega življenja v Sloveniji. Tako bomo poleg občin in prjst f dobili tudi pokrajine, ki bodo prevzele prenekatero
v$ yjada Slovenije še kako zaveda, da je projekt regij Ob|,lnsl<0 zelo zahtevna naloga. Ko bodo le-te enkrat nai k0Vane in sprejete, bodo takšne ostale. Zato bo vlada »d ^ Posl<rt>ela za predhodno obravnavo Predloga zakona “krajinah, da bi z njo temeljito razčistila odprta vprašanja. I64 štev'lki Poročevalca Državnega zbora RS je bil Za' '1998 objavljen Predlog zakona o pokrajinah s tezami do^teativno ureditev. Nekaterim je omenjeni Poročevalec 2 e8ljiv in so si vsebino zakonskega predloga o pokrajinah ^“gledali. Za večino ljudi, ki omenjenega gradiva nimajo f^i^Polago, predstavljam izdelane variante oblikovanja ^Sloveniji (glej priložene zemljevide, vir Poročevalec
EVr 0 Osam°svojitvi se je Slovenija odločila za pridružitev Pribili zvezi- Eden od pomembnih elementov v procesu |y Sq Zevanja evropskim integracijam je oblikovanje pokrajin, pre P°trebne zaradi primerljivosti z državami EU in zaradi n°Sa sredstev iz strukturnih skladov EU v posamezno
regijo, ki bo glede na svoj položaj in status deležna finančnih pomoči. Že več kot leto dni javno zastavljam vprašanje: V
kateri regiji bo naša občina Ilirska Bistrica?
Vladimir Čeligoj
;v
V'" <
V	\ S-

SODELOVANJE Z ZAMEJCI
OBISK NUMIZMATIKOV IZ OPČIN
llirskobistriško numizmatično društvo že vrsto let sodeluje s Slovenskim numizmatičnim društvom J. V. Valvasor iz Opčin, ki je tudi edino tovrstno slovensko društvo v Italiji. Uspešno sodelovanje med obema društvoma traja že od same ustanovitve tega društva v letu 1994.
Obe društvi dolgoročno načrtujeta tudi nekatere skupne aktivnosti. Do prvega delovnega srečanja je prišlo v nedeljo, 19. aprila, ko so opčinski numizmatiki prišli v Ilirsko Bistrico z društvenim predsednikom prof. Andrejem Štekarjem. Srečali so se z bistriškimi numizmatiki, izmenjali izkušnje in si ogledali nekatere zbirke svojih gostiteljev. Še posebej jih je pritegnila zbirka rimskih novcev g. Franca Poklarja iz Podgraj, ki jim je predstavil vsaj petstoletno vladavino Rima na Bistriškem, kar seveda najlepše dokazujejo novci, ki so jih uporabljali tedanji prebivalci v naših krajih.
Gostom, numizmatikom iz Opčin so bistriški gostitelji predstavili svoje zbirke starega denarja, še posebej jih je pritegnila zbirka rimskega denarja g. Franca Poklarja. (Slika: V. Č.)
Bistričani so svoje goste popeljali še na slikoviti Tabor nad Zagorjem in si ogledali tamkajšnje gradišče, ki pripoveduje o bivanju ljudstev v naših krajih pred tri tisoč leti.
V jeseni nameravajo numizmatiki iz Opčin in Ilirske Bistrice oditi na skupen ogled arheoloških posebnosti, odkritih v Novem mestu.
Vojko Čeligoj
triglav premoženje
1= zavarovalnica triglav, d.d.
!j.tjf
POTRESNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV
V skupini naravnih nesreč, ki ogročajo človeštvo, ima potres zelo pomembno mesto. Sedem stalnih opazovalnic v Sloveniji zapiše na leto povprečno 2.500 potresov, od tega okoli 400 z žarišči na ozemlju Slovenije, prebivalci Slovenije pa zaznajo na leto od 20 do 50 potresov.
Slovenija je potresno območje, kjer so potresi večkrat povzročil hude posledice. 14. aprila 1995 je minilo 100 let od rušilnega potresa, ki je prizadel Ljubljano in okolico. Tudi potres, ki je imel žarišče zunaj Slovenije, je leta 1976 povzročil materialno škodo v Posočju in drugih delih zahodne Slovenije. Ob veliki noči letos je prav to področje spet prizadel hud potres, katerega posledice bodo še dolgo trpeli tamkajšnji prebivalci.
Potres je naravna nesreča, ki lahko prizadene vse vrste gradbenih objektov in premičnine v njih. Tej nesreči se je mogoče delno izogniti z upoštevanjem inženirskih zahtev o protipotresni gradnji, vendar pa tudi protipotresno grajene zgradbe niso popolnoma varne pred škodami, ki jih lahko povzroči močnejši potres.
Ko se zamajejo tla pod nogami, je najpomebneje, da rešimo življenje sebi in najbližjim. Zavarovalnica Triglav pa vam z novim potresnim zavarovanjem zagotavlja povrnitev nastale škode in s tem ohranja vrednost vašega premoženja.
Predmet zavarovanja so vse vrste gradbenih objektov in premičnin. Zavarovalnica Triglav krije uničenje in poškodovanje zavarovanih stvari, ki nastaneta neposredno zaradi potresa ali v vzročni zvezi z njim.
Ker pa po potresu običajno nastane zelo velika materialna škoda, je Zvarovalnica Triglav poskrbela za ustrezno pozavarovanje potresnega rizika pri eni največjih svetovnih pozavarovalnic, kar zagotavlja zavarovancem in Zavarovalnici Triglav optimalno ekonomsko varnost.
Vse potrebne informacije o potresnem zavarovanju lahko dobite pri svojem zavarovalnem zastopniku ali pa v najbližjem predstavništvu. Glede na vaše želje in potrebe bomo skupaj izbrali kar najboljšo zavarovalno zaščito za vaše premoženje.
I
H
"X r
\
Občina
Ilirska Bistrica
\
Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, te!efax: 067/81-042

JE T /? O L
TRANSPORT
v	/	V	J		v		v			-V
X		X	v		<	v			Z
									
z			X		z			
•'an
Hel
lr?ce
‘tih
K
''arh.
ade
PUR^TEX
h
Gradišče 51 6243 OBROV
PE PODGRAD
Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210
Vj\PlRNJOt
JUstea&sit
-Ji
\
COMMERCE
GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica
GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/61-297, fax. 067/41-124
\
ProVITA*
Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820
ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7
h
H
i
S
Nt
tel;
’aša
Hai
farat
h
*0r;
'se.
Ne,
Nir
for,
C
b
vadi
bo
k
k
k
‘a f
k
\
Nii
h
l‘lc



a %
•X?>
FIZIOTERAPIJA
TE fr IN TRGOVINA
# % % e #
\V
Rozmanova ul. 1
6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156
•	zelena zdravila
•	čaji in čajne mčsanice
•	ortopedski pripomočki ■ ortopedski vzglavniki
•	medicinska kozmetika
•	preventivne in terapevtske kompresijske nogavice
•	ohvczilni program
•	Chicco program za otroke in otroška hrana
Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke za naročilnice (recepte).
■h primorje hm
MajdovščinaM
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
V
TOUUS
\
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188
GOSTILNA • TRGOVINA • DISKONT
6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207
CENJENI KUPCI, .
VSAK PRVI TEDEN V MESECU
10 ARTIKLOV V AKCIJI!
------------------
v's0
k
V
Hi
N
bol
I
v
05 CAR
GOSPODINJSKI APAPARATI
Maistrova 17, 6250 ILIRSKA BISTRICA, TELEFON: 067/41-101
TRGOVINA - SERVIS - REZERVNI DELI
	<	POOBLAŠČEN SERVIS		
V MESECU MAJU - AKCIJSKE CENE!
PRALNI STROJ -	49.900,00	SIT
PRALNI STROJ -	59.900,00	SIT
PRALNO-SUŠILNI STROJ - 99.900,00	SIT
POMIVALNI STROJ	-	72.900,00	SIT'
CENE VELJAJO OD 8. MAJA 1998 DALJE.
PRALNI STROJ -	99T
POMIVALNI STROJ -121
SIT 89.900,00 SIT SIT 109.900,00 SIT
I
DELOVNI CAS
VSAK DAN 800 - 1200 IN 1600 - 1900 SOBOTA 800 - 1200
J
CENIK OGLASOV
1. cela stran	28 x 35 cm	90.000 SIT
2. polovica strani	28 x 17 cm	45.000 SIT
3. četrtina strani	14 x 17 cm	22.500 SIT
4. osmina strani	14 x 8,5 cm	11.250 SIT
5. šestnajstina strani	6,5 x 8,5 cm	5.700 SIT
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite: "GA commerce",
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124
Snežnik
UREDNIŠTVO
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40
H,
H
k
b
h
NAROČILNICA
ime
priimek
se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov:
dne
podpis:

TRAP
KOŠARKA
■Aed PETIMI najboljšimi V DRŽAVI
^'^tabfetnški karate klub Samurai je z vzgojo mladih športnikov in uspehi neL,v ^oveniji in izven nje. Pred kratkim je od Športne zveze Ilirska Bistrica lfece'-r'Znanie za 20 let uspešnega delovanja. V tem času se je v klubu zvrstilo (ti|, * športnikov - karateistov. Stojan Šestan je bil nekoč sam tekmovalec, v zadnjih lo|ž pa ie učitelj in trener v karate klubu Samurai. V zadnjih letih opravlja tudi ^kn L Se^e^orja mladinske reprezentance Slovenije, in sicer v ekipi z Borutom adp ,°m in Juretom Oračem. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, na katera je Vo|ie od
l^obfctnški karate klub v zadnjih !ieŽo„o
Vo,ie odgovoril.
%lkob
L0>- res /epe uspehe. Kje je
X;u,!Sto' če.Sf Pomerjamo z | oo' v naši državi?
Lustracij0 naj povem, da v Brate, | rajih Slovenije težko najdemo N3tl!'1*3' te^)e Pa občino, ki bi ^ šen odnos do kluba, kot ga ima 'ekate b' 'judje, ki naj bi odločali o larater! | Zadevah kluba, vedeli, da ima ’star0KIub Samurai 43 tekmovalcev v •kora;$ n'b kategorijah, da tekmujemo •se (jeVsak teden doma ali v tujini, da Pop0Javnosti trenutno financiramo °ma sami in da smo v vseh N^i ' a[t kljub vsemu med prvimi ^Na i[Ub' v državi, bi bil ta odnos lil,,,, °'stveno drugačen. Kjerkoli fttttira'1310'nas najavijo kot Karate klub ?aprJ 'z 'krške Bistrice, kar pomeni, Nin5avliamo ali promoviramo naš V
°bčino.
kolektivih je prob-V °*ovni kader. Kaj pa pri vas?
Vadite|arateiu lahko skupino vodi samo Srto št!'- 'nštruktor ali trener. V klubu Sii-b® usposobljeni za vodenje in % (jv.le skupin. Prav v zadnjem času hlrrjL naši članici opravili izpit za tafa, “rja KARATE ZVEZE SLOVENIJE ^ti za šport v Ljubljani. Enako
lNihVa je.5°de'°vanie..na
linj seminarjih v Sloveniji in Sai le tako lahko spremljamo KJiu razvoj karateja. Mislim, da 8/ °Va za vsako resno delo.
Nin ,a,ri lahko povedali, na kakšen VHP 0$e§a/o vaši tekmovalci tako ^^Itate?
%0 ,,n ie zelo enostaven: sešteli
Ser;euPaj kvaliteto inštruktorjev/ 6Wv'i' pravilno selekcijo
V 'n sevecla de'0 5
S,r°koVe k°rn, pravilno vzgojo, n ln predvsem reden trening ter
Stojan Šestan - Karate klub Samurai Ilirska Bistrica. Slika: P. N.
motivacijo in pomoč staršev in OŠ Antona Žnideršiča. Tako lahko dobimo dober rezultat. Moram pa povedati, da bi bili rezultati še boljši, če bi imeli urejen status na občinskem nivoju. Upam, da se bo to v kratkem uredilo, saj smo brezpogojno izstopili iz nekakšne občinske športne zveze, torej se bomo zdaj lahko posvetili uspešnemu delovanju, izobraževanju in tekmovanju.
Kako se z vašim klubskim delom pokriva delo v reprezentanci?
Seveda ne morem biti na dveh krajih istočasno. Pri inštruktorjih, kot so Vojka Šestan, ki je pred kratkim celo prejela priznanje Športne zveze za 10 let uspešnega dela, Marjanca Šajn, Monika Kontelj, Rudi Jakupovič in ostalimi, ki prihajajo, ni nobene bojazni, da klub ne bi uspešno deloval tudi v prihodnje.
Petar Nikolič
KARATEISTI NA RAVNAH
Karate klub Ravne na Koroškem je tudi letos (18.4.98) organiziral že 10. KATA TURNIR RAVNE. Žal je letos tekmovanje minilo brez udeležbe sicer napovedanih karate klubov iz Avstrije in Italije, sodelovalo pa je 16 slovenskih klubov s preko 150 tekmovalci, in sicer v katah posamezno in ekipno.
Iz Karate kluba Samurai se je pod vodstvom Marjance Šajn tekmovanja udeležilo 12 tekmovalcev. Doseženi pa so bili sledeči rezultati: V kategoriji malčkov je Mark Ražem dosegel 5. mesto, prav tako se je uvrstila Doris Brne. V tej kategoriji se je tokrat izkazala malčica Matea Hrvatin, ki si ji z lepo izvedeno kato priborila 3. mesto. Pri mlajših dečkih jeTine Maljevac napravil napako v izvedbi, ki mu je seveda odnesla uvrstitev. Anja Čekada in Matea Dogančič sta se v svojihkategorijah uvrstili na 5. in 6. mesto. V kategoriji starejših dečkov sta Anej Ražem in Nejc Glavaš pristala na 6. in 7. mestu, medtem ko je Domen Hrabar dosegel 4. mesto. Ekipa v sestavi Martin Logar, Nejc Glavaš in Domen Hrabar se na tem tekmovanju ni izkazala, saj je pristala na 5. mestu. Kot zadn[i na tekmovanju sta nastopili mladinka Špela Muha, ki je v končni razvrstitvi dosegla 1. mesto in članica Marjanca Šajn, ki je pristala na drugem mestu.
Matea Hrvatin
Drugo kolo državne lige v trapu - zahod
BISTRIČANI EKIPNO NAJBOLJŠI
Kiti j|? kolo državne lige v trapu -l^ljjk '!° na olimpijskem strelišču v r>ovP,ri ^žani. Sodelovalo je 42 D* 'lepi C>ev' mec* njimi tudi 13 L vega) ' \ tem kolu so (za razliko od slrSre n-! dosegli slabše rezultate, alrn„ pr,Risati predvsem izredno
U temenu.
Sl dfžailjd je v tem kolu dosegel normo fii^etišoL Prvenstvo, je bil Gorazd S,rka v/.elan Trap kluba Ilirska Atih štirih serijah je zadel 87 ^Vhr0 obov in ie bil v posamični
Prepričljivo prvi. k ati:
slerr|enšek (87) - Ilirska Lr 0	' j-.Hideršič (80) - Koptex, 3. T.
^ ' l|rska Bistrica, 4. Drole (76) -* - l|jK'i ,rrT|ole - Dolomiti, 6. Petričič
a Bistrica.
VC|č(Mi " 'brska Bistrica, 3. Dr °(ia r " Grosuplje, 4. Vintar (48)
Komj
PL:	' - Svnk
,anc (48) - Koptex, 6. l]sS!cigno!~ Svoboda. t)r,i '	’ Trap klub Ilirska Bistrica
%iti gteKNova Gorica (167), 3.
■!: Qr85nbdamo labko še to, da sta bila h ^°t u$n C-*a 'n v°denje tekmovanja Sp v Rak'^na' Slovenske tekmovalce '^ni^i'Canu pri Murski Soboti čaka dvoboj s sosedi iz Hrvaške.
Petar Nikolič
Trap strelci bistriškega kluba tudi v letošnji sezoni nadaljujejo z odličnimi rezultati. Ob bok Andražu Lipoltu in Tamari Matko se je postavil še Gorazd Slemenšek.
Prva tekma trap lige - zahod je bila na strelišču v Panovcu v Novi Gorici že 28. marca. Naši strelci so bili v Gorici ekipno drugi. Le za tri zadetke jih je prehitela ekipa domačinov iz SK ZLD Gorica Koptex. V posamični konkurenci je Andraž Lipolt zasedel 2. in Gorazd Slemenšek 3. mesto. Tamara Matko pa očitno ni imela svojega dne in se je uvrstila na 16. mesto. V konkurenci 11 mladincev je bil soliden Ivo Kompan na 2. mestu, Marko Slemenšek je bil 6. in David Kožman 11.
Na tretji tekmi za pokal Slovenije, ki je bilo 4. in 5. aprila v Kazljah pri Sežani, so se bistriški strelci še bolj izkazali in potrdili vrhunsko formo. Andraž Lipolt je zmagal in tako izpolnil normo Strelske zveze, ki mu bo v celoti pokrivala nastope v reprezentanci po Evropi. Gorazd Slemenšek je bil odlično drugi in s tem utrdil svoje" mesto v slovenski reprezentanci, v kateri je še Boštjan Maček, tretjeuvrščeni s te tekme. Nastopila je tudi Tamara Matko, ki je po neuradnih podatkih uvrščena nižje na lestvici.‘Tudi ona že izpolnjuje normo za nastop na svetovnem prvenstvu letos v Barceloni.
NAPREDOVALI KOT KOŠARKARJI
Košarkarji KK Plama-pur po končanem prvenstvu v 3. SKL - zahod in kvalifikacijah za drugo ligo ne počivajo, saj dvakrat tedensko trenirajo v Športni dvorani osnovne
Medtem ko košarkarji samostojno igrajo za 'svojo dušo', njihov trener Mitja Muha, legenda bistriške košarke, nadaljuje s treningi dečkov iz bistriških osnovnih šol. Poleg rednih treningov v sodelovanju s profesorji osnovnih šol organizirajo Me'košarkarske turnirje, na katerih mladi košarkarji dobivajo izkušnje in rutino. Prejšnji vikend so dečki trenerja Muhe gostovali v Sežani. Čeprav niso zabeležili vidnejših rezultatov, so pokazali, da so napredovali v košarki.	^ ^
Na Tabor.
V Brkine: tudi krpanje zračnic je bilo potrebno.
naravnih in kulturnih zanimivosti naših krajev, o čemer pričajo tudi nekateri posnetki s kolesarjenja. Vsem, ki bi jih zanimala takšna zvrst rekreacije in izletništva, ponujajo
organizatorji program za mesec maj. Predstavljen je v pregledu športnih prireditev.
D. Z.
Slike: A. Lukančič
KOLESARJENJE
ORGANIZIRANO NA IZLETE Z GORSKIMI KOLESI
Športna zveza je v sodelovanju z Gorsko kolesarskim klubom Snežnik pripravila v tem letu redno organizirano obliko rekreacije z gorskimi kolesi, ki bo predvidoma vsakih štirinajst dni. Udeleženci se na vsakem takem izletu odpravijo na progo, ki ustreza njihovim sposobnostim, za vodenje pa poskrbijo izkušeni kolesarji iz društva.
V	prijetnem sončnem vremenu smo se 28. marca prvič odpravili na takšen izlet. Cilj izleta je bil Tabor (nad Zagorjem). Vračali pa smo se preko Prema in Smrij ter si po 32 prevoženih kilometrih ogledali še raftng tekmo na reki Reki.
V	mesecu aprilu je bil prvi izlet v soboto, 11. aprila. Pot je kolesarje vodila čez Brkine. Izkušeni kolesarji so si privoščili nekoliko zahtevnejšo progo, ki jih je popeljala poleg jezera Klivnik in v blatno strmino po Zajelšje. Za druge, manj pripravljene, je bila na razpolago krajša 28 kilometerska proga po urejeni asfaltni cesti skozi Harije. V nadaljevanju sta se skupini združeni vračali od Pregarij po dolini potoka Posrtev in končali uradni del izleta na okrepčilu pri Bubcu.Tokrat je kolesarje ves čas spemljalo pravo aprilsko vreme tudi z dežjem in sodro. Organizatorji so progo zato nekoliko skrajšali, vsi udeleženci pa so bili vseeno zadovoljni kljub "mokremu vzdušju".
V	mesecu aprilu je bil v nedeljo, 26. aprila, še en izlet. Kolesarje je pot vodila čez Črne njive, mimo Trnovske bajte za (na) Kozlek in potem v Kočanijo ter naprej po dolini reke Reke do izhodišča.
Ob takem načinu rekreacije si udeleženci lahko ogledajo veliko
Gorsko kolesarski klub 'SNEŽNIK' Ilirska Bistrica v soboto, 2. maja, prireja
gorsko kolesarsko dirko Ilirska
Bistrica - Sviščaki 1. MALI POKAL SNEŽNIKA
Prijavijo se lahko vsi ljubitelji kolesarstva,
saj je dirka rekreativnega tipa.
Start bo v Ilirski Bistrici pred blagovnico Agrina, cilj pa na RTC Sviščaki.
Prijave zbiramo na tel:
(067) 42-459 - non stop.
Ob prijavi morate navesti ime in priimek,
svojo telefonsko številko in število oseb, ki jih prijavljate. Startnino v višini 1.500 SIT boste lahko poravnali na dan prireditve med 8. in 9. uro. V startnino so všteti jedača, pijača in spominska medalja. Dolžina tekmovalnega dela bo 8 km, celotne trase pa 20 km. Višinska razlika je 800 m. Udeleženci bodo razvrščeni v dve kategoriji: moško in žensko.
Najboljši med njimi bodo prejeli pokale, nagradili pa bomo tudi najmlajšega in najstarejšega udeleženca tekmovanja.
Tekmovalci vozijo na lastno odgovornost.
Uporaba varnostne čelade je obvezna.
Poskrbljeno bo za redarsko službo in prvo pomoč.
Na cilju bo svečana podelitev nagrad in bogat srečelov.
Za zabavo bo poskrbljeno, zato so vabljeni tudi vsi ljubitelji kolesarstva in narave.
Kolesarski pozdrav GKK Snežnik!
	
KOČANIJA ZMAGOVALEC POKALA	ODHOD VOJKA KALCA
Športna zveza Ilirska Bistrica je v sodelovanju s klubi občinske lige v malem nogometu organizirala tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal občine Ilirska Bistrica. Za razliko od prejšnjega leta je organizator tokrat prijavil 13 ekip. Ekipe so nastopile v štirih skupinah, tekme pa so bile odigrane na igrišču OŠ Kuteževo in v Športnem parku Nade Žagar.
V polfinalu, ki je bil po kvaliteti prikazane igre 'finale pred finalom', sta se sestali ekipi Kočanije in Carine. V prvem polčasu je bila Carina enakopravni partner, v drugem delu pa je zmagovalca odločila fizična pripravljenost in uigranost. Tekma se je zaključila z zmago Kočanije 11:6 (2:2). V drugi polfinalni tekmi sta se sestali ekipi Brkini in Podbeže - rezultat tekme je bil 2:1 (1:1). V borbi za tretje mesto je Carina premagala Podbeže z rezultatom 4:3 (2:3). V finalu, ki ga je spremljalo preko 150 ljubiteljev nogometa, sta se sestali ekipi Kočanije in Brkini. Zmagala je Kočanija z rezultatom 5:2 (3:0). Zmaga je Kočancem prinesla prvo mesto in pokal občine Ilirska Bistrica, ki jim ga je v imenu organizatorjev izročil tajnik Športne zveze Zdravko Debevc.
Tekst in slika: P. Nikolič
Ekipa Kočanije. Z leve proti desni stojijo: B. Iskra, Bržič, B. Fabec, Poklar, Grlj, vodja ekipe. Čepijo: maskota Kočanije A. Iskra, Mahne, Prosen.
KOSEZE ČVRSTO PROTI VRHU
Po večmesečnem premoru se je konec aprila začel spomladanski del tekmovanj v občinski ligi malega nogometa za sezono 97/98. V desetem kolu OLM so bili doseženi naslednji rezultati: Kočanija:Brkini 7:4 (3:1), KM Favorit:VSE Kažot 1:10 (0:4), Kolar:Koseze 2:5 (1:3). Tekma Zlatorog utd:ŠD Carinik ni bila odigrana, ekipa Srovi pa je bila prosta.
LESTVICA
Kočanija	9	8	0	1	46:20	23
Koseze	9	7	0	2	40:21	21
V.S.E. Kažot	9	7	0	2	44:12	21
Srovi	8	4	1	3	27:18	13
ŠD Carinik	8	4	1	3	27:21	13
Brkini	9	4	0	5 ■	30:27	12
Kolar	9	2	1	6	25:43	7
Zlatorog utd	8	1	1	6	14:34	4
KM Favorit	9	0	0	9	8:66	0
Pari 11. kola: ŠD Carinik:Kočanija (derbi), V.S.E. Kažot:Zlatorog utd, Koseze:KM Favorit, prosta ekipa - Kolar.
P. Nikolič
NOGOMET
TEKMOVANJA V 3. SNL - zahod
BISTRIČANOM NI USPELO PREPLAVATI KOLPO
Po dveh neodločenih rezultatih so nogometaši bistriške članske ekipe doživeli pravi "potop" v Podzemelju. V gosteh so proti razigrani domači ekipi Kolpe izgubili s šestimi goli razlike (3:0). Poleg tega pa so Bistričani ostali brez bočnega igralca Radiča, ki je moral v 68 minuti zapustiti igro. Tudi v tej tekmi je dal bistriški trener Ljubišič priliko mlajšim igralcem, ki pa nikakor niso bili kos hitri igri domačih igralcev.
Rezultati 19. kroga: Naklo:Tabor 0:5, Koperinvest:Litija 1:0, Telmont:Brda 2:1, Bilje:Casino Bled 0:0, Svobodaddrija 0:0, Kolpadlirska Bistrica 6:0.
LESTVICA
Tabor Sežana	19	15	2	2	40:11	47
Koperinvest	19	10	3	6	30:19	33
Svoboda	19	8	8	3	27:13	32
Telmont	19	8	5	6	30:20	29
Piran	13	8	4	1	20: 8	28
Idrija (-5)	18	8	8	2	21:12	27
Brda	18	6	6	6	29:21	24
Casino Bled	18	6	7	5	20:22	24
Kolpa	19	7	3	9	35:30	24
Ilirska Bistrica	18	4	7	7	16:27	18
Litija	19	4	5	10	16:37	17
Komenda	18	3	5	10	14:27	14
Bilje	18	3	5	10	12:29	14
Naklo	19	3	2	14	18:52	11
V nogometnem klubu Ilirska Bistrica (nekoč NK Transport) že dobrih deset let dajejo velik poudarek delu z mlajšimi selekcijami. Po zaslugi tedanje uprave so bile oblikovane mladinska in kadetska selekcija, selekcija starejših dečkov ter tri mlajše selekcije.
Med prvimi, ki so poprijeli za težko in zahtevno delo vzgajanja bodočih bistriških nogometašev, so bili trenerji: Bojan Dovgan, Josip Čenadi in kasneje še Rihard Udovič.
Današnjo nogometno šolo 'Bistre', bila je ustanovljena pred desetimi meseci, je nedavno zapustil znan bistriški nogometni delavec Vojko Kalc. O svojem trenutnem 'izpadu' iz športa, na katerega je že leta vezan, pravi: »Iz nogometa sem se povlekel, ker potrebujem počitek in imam probleme s staro poškodbo kolena. Tu so mlajši, pa naj delajo. Ko bom saniral poškodbo in se spočil, se bom vrnil k nogometu. In ni nemogoče, da bom nekega dne v Bistrici ustanovil tudi žensko nogometno ekipo.«
NEODLOČEN IZID
Kljub slabemu vremenu je ekipa NK Ilirska Bistrica pred tristo petdesetimi gledalci na trnovskem stadionu gostila ekipo Svobode. Domača ekipa, željna zmage, je igrala napadalno že od začetka tekme in v 4. minuti dobila priložnost za gol, vendar se Šlosar ni najbolje znašel, zato je priložnost splavala po vodi. Priložnost za gol seje Udoviču ponudila v 15. minuti, vendar je Riki streljal mimo gola. Od 18. minute dalje so gostje zaradi izključitve Jordana igrali z igralcem manj, česar pa Bistričani niso znali izkoristiti. Čeprav so gostje v drugem delu posvečali največjo pozornost obrambi, jim ni zmanjkalo priložnosti za gol. Priložnost za zadetek se jim je ponudila še v 59. minuti, vendar je vratar domačih Starc preprečil najhujše. Poslej se je igra odvijala bolj ali manj na sredini terena. V 81. minuti beležimo poskus Mršnika. Pet minut pred koncem tekme je vratar Svobode Plavšič prestregel žogo, ki jo je v njegov gol poslal Nunič. Čeprav so Bistričani nekoliko bolje igrali, je bil rezultat tekme 0:0 realen.
MLADINCI - SUHO ZLATO BISTRIŠKEGA NOGOMETA
Trener Drago Ljubišič je ‘alfa in omega' trenerskega dela v ilirskobistriškem nogometnem klubu, ki nastopa v tretji ligi. Od kar je prevzel vlogo trenerja prve ekipe Bistrice, je vse bolj zadovoljen z delom nogometašev, ki so po zimskih pripravah kot prerojeni. Za tak napredek v igri in v odnosu do nje so zaslužni vsi nogometaši, ki nosijo dres članske ekipe. O vzponu, ki šele prihaja, trener Bistričanov pravi: »Tu ni nobene filozofije. Že na začetku smo se dogovorili, kako moramo igrati, da obstanemo v tretji ligi. Do sedaj gre vse bolj ali manj po načrtu. Od igralcev zahtevam, da igrajo disciplinirano in odgovorno. Samo takšna igra namreč prinaša uspehe. Veseli me, da imamo v klubu obilico mladih nogometašev, ki v vsakem trenutku lahko vskočijo in zamenjajo nekoga v ekipi. Med njimi ne bi omenjal nikogar posebej, saj so vsi skupaj svetla prihodnost bistriškega nogometa in jih je treba varovati kot suho zlato.«
Drago ne mara nedelavnosti, še manj pa nediscipline in mogoče prav zato v Bistrici uspešno vozi na treh tirih, saj trenira seniorje, juniorje in mlajše dečke. Kako uspešno je njegovo delo pa pričajo tudi aplavzi s tribun, ki so iz nedelje v nedeljo vse močnejši.
Pripravil: Petar Nikolič
ŠPORTNE PRIREDITVE V MAJU 199*
KOLESARJENJE
sob., 2. maja DIRKA Z GORSKIMI KOLESI: MALI POKAL SNEŽNIKA
Start: Trnovo - gostilna pri Matetu Organizator: Gorsko kolesarki klub Snežnik, II. Bistrica Informacije: Drago Hafner-Urbančič, tel. 067/400 160 IZLET Z GORSKIMI KOLESI Odhodi iz Športnega parka Nade Žagar, Ilirska Bistrica
Organizatorja: Športna zveza in GKK Snežnik,
Ilirska Bistrica
Informacije: ŠZ II. Bistrica, tel. 067/81 177 (Debevc)
KOLESARSKI SEJEM
Parkirni prostor pri TA Oaza, Bazoviška 8, Ilirska Bistrica
Organizatorja: Športna zveza in GKK Snežnik, II. Bistrica llnformacije: ŠZ II. Bistrica, tel. 067/81 177 (Debevc)
ob 10.00
sob., 16. maja ned., 31. maja
ob 10.00
sob., 16. maja
od 13. do 15.ure
MALI NOGOMET
vsak četrtek in
petek	OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 97/98
ob 17. in 18.uri Športni park Nade Žagar, II. Bistrica Organizator: Športna zveza II. Bistrica Informacije: ŠZ II. Bistrica, tel. 067/81 177 (Debevc)
ODBOJKA NA MIVKI
vsak dan	ŠPORTNA REKREACIJA
od 15. ure dalje Igrišče za odbojko na mivki ŠC Trnovo
Prijave, rezervacije igrišča in informacije:
Športna zveza II. Bistrica, tel. 067/81 177 (Debevc)
LOKOSTRELSTVO
sobota, 9. maja DRŽAVNO ŠOLSKO PRVENSTVO: POLFINALE ZAHOD
od 9. do 16. ure Športni center Trnovo, II. Bistrica
Organizator: Lokostrelski klub II. Bistrica Informacije: Igor Šuštar, tel. 067/41 300 služba ali 41 234 doma
NOGOMET
PRVENSTVENE TEKME 3. SNL - zahod ČLANI,
ned., 10.maja NK IL. BISTRICA : NK TELMONT ŠMARJE NK IL. BISTRICA : NK LITIJA NK IL. BISTRICA: NK BRDA
ned., 24.maja ned., 31 .maja
vse tekme ob 17.00
Športni center Trnovo
PRVENSTVENE TEKME MLADINCI,
sob., 2. maja NK IL. BISTRICA : NK JADRAN ŠEPIČ
sob., 23.maja NK IL. BISTRICA : NK JADRAN DEKANI
obe tekmi
ob 17.00	Športni center Trnovo
PRVENSTVENE TEKME STAREJŠI DEČKI,
sob., 2. maja sob., 16. maja sob., 30. maja
vse tekme ob 10.30
NK TIMBER TRADE : NK TABOR NK TIMBER TRADE : NK KOPER NK TIMBER TRADE : MNK IZOLA
Športni center Trnovo
TENIS
vsak dan	REKREATIVNI TENIS
od 9. do 20.ure Igrišče pri OŠ Antona Žnideršiča, II. Bistrica
Informacije: tel. 42 200, klubski prostori Tenis kluba
VETER V LASEH
sob., 16. maja KOŠARKA TROJKE, MALI NOGOMET,
ODBOJKA NA MIVKI, ROLKANJE	;
od 8. do 19. ure Športni park Nade Žagar, Športni center Trnovo, igrišče Dragotina Ketteja, II. Bistrica Organizator: Športno društvo Nogometna šola Bistre Informacije: Aleš Zidar, Rozmanova 27, tel. 041/688 62 j
STRELSTVO - TRAP
sobota, 9. maja 1. TRAP LIGA - ZAHOD, 3. krog
od 8. do 19. ure Strelišče Črne njive nad II. Bistrico
Informacije: Sandi Rolih, tel. 067/41 285 služba ali 81 814 doma
BISTRIČANI TRETJI
Na četrtem turnirju malega nogometa za cicibane v Škofijah, ki ga je organiziral NK Koper, je sodelovalo šest ekip. Bistričani pod vodstvom Borisa Galekoviča so , osvojili 3. mesto. Rezultati: za 3. mesto II. Bistrica: Sežana 3:3 (5:4 z ' enajstmetrovkami), za 1. mesto Koper:Ankaran 0:2. Vrstni red: 1. Ankaran, 2. Koper, 3. II. Bistrica. Najboljši igralec turnirja je bil Kočič iz Sežane. Dodajmo še to, da bodo bistriški cicibani 1. maja gostovali na mednarodnem turnirju v Portoguaru (Italija), kjer bo sodelovalo 25 ekip.

odkupujem0
DELNICE:
SAVA, COLOR, GORE^j
ILIRSKA BISTRICA Can&rf'1 Tel.: 067/41-935
P. Nikolič