ISSN 0351-6407 ^stopada južnina, svečana mrzlo. Spremenljivo do pretežno oblačno V petek bo pretežno jasno, zjutraj bo po nižinah megla. Murska Sobota, 5. novembra 1998, leto L, št. 45, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT INTERVJU, str. 12 BankVVustria Creditanstalt mSSo1« LOKALNA SCENA, str. 5 JOŽE GRAJ M LMBOr »Pritožil se bom na vse živo!« Samo dobro? Pravimo, da je konkurenca zdrava, čeprav ne mislimo na njeno zdravje v pravem pomenu besede, ampak predvsem na to, da j. je dobra in koristna. Če namreč dobi kdo T^Urenč°. se za™e v večini Primerov na vso moč truditi, da ' k d tudi on boljši, da bi torej odpravil svoje slabosti in postal konkurenčen. To dela razvoj in do tod vse lepo in prav. S[.^ aJ naj bi me torej vseeno motilo oziroma begalo? Če mi-na Pdmer na medijsko konkurenco, ki je v zadnjem času , ^čnejša tudi v našem prostoru, se mi ne zdi prav, če le tdC'S^a izpodriniti predvsem s tako imenovano komerciali-z dumpinškim blagom in cenami, kakršne si lahkopri-je Cl ^rugi, ker zanj ne veljajo enaka pravila. Ceneno blago pa trsu’ za^ vedno zelo iskano. Takšna konkurenca te I $e sam P°Pldeaš komercializaciji pri delu. Dobra Pa ne more nadomestiti cenenosti besedila. me vznemiria konkurenca iz tujine. Želel sem si ’ obrre^' b°d° tuJci Pr‘ nas odpdali nove tovarne ali vsaj delavnice in s tem okrepili našo proizvodnjo; dogaja pa č a. ^oraj vsi tuji vlagatelji odpirajo na našem trgu samo j ‘n banke. Kot da tega ne bi imeli dovolj?! No, tudi v ki Je nekaj dobrega, vse pa gotovo ne. Vse poti vodijo v Ste tudi vi iz Kriijovec? Predstavniki nemške firme Hugo Boss, s katero Mura že 20 let uspešno poslovno sodeluje, so si ogledali proizvodne obrate in hkrati zagotovili, da bodo sodelovanje z Muro še razširili. Nove možnosti se obetajo tudi pri proizvodnji ženskih oblačil. str. 21 -28 Bliža se zima Zima je pred -vrati! l^vas v Shajajočih *Mih dneh ne puhlo, so . i pripravili'« žagana drva. AKTUALNO DOMA Volitve 2000: dvokrožni večinski volilni sistem str. 3 LOKALNA SCENA Županskih in svetniških kandidatov kot listja str. 4 FINANCE Logika kapitala str. 6 GOSPODARSVO »Sibirci« sekajo piščančje glave Hajdinjakova vrnitev str. 7 Vnit .*.k°sih, rlavi Lednika Obiščite PE Kurivo v Murski Soboti in PE Les pohištvo v Beltincih ter se prepričajte o kakovostni ponudbi drv in premoga, ugodnih cenah ter prodaji na obroke in čeke. - Pri gotovinskem plačilu nad 30.000,00 sit 5 % popusta - Posojila na 3, 6 in 12 mesecev Potrošnik, d. d., Ulica arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 ZIMSKI /Ah"I^A^ VRTOVI, d- 0. 0. Lendavska 29,9000 Murska Sobota VRHUNSKA S™ 0609630898, 041630898 Tel.: (069) 35 555 nEIBICVnai^ Faks: (069) 32 093 LJrllidTR AL AKTUALNO OKOLI NAS 5. november 1998, HUB Z rdečim cvetom v gumbnici Charles v deželici na sončni strani Alp Ko se je v sivo suknjo oblečeni vvaleški princ (najbrž historično zmotno poimenovan prestolonaslednik ali pa pravilneje poimenovan prestolonaslednik, ki na prestol ne bo nikoli sedel) prikazal v deželici na sončni strani Alp, je v gumbnici nosil rdečo rožo. Okoli njega so se zgrinjali njegovi pribočniki, senco mu je delalo 28 novinarjev, ki spremljajo njegovo veličanstvo. Sprejel ga je nihče drug kot slovenski dedič Milan Kučan. Popotovanje waleškega princa po slovenskih gorenjskih krajih še najbolj spominja na eno od načičkanih štorij o monarhih. Ali še bolje: na soap opero. Za slednje je bilo potrebno princa spremeniti v okoljevarstvenika in biopridelovalca hrane, ki je, če že ne drugo, slovenskega »monarha« spomnil na kolobarjenje. In princ je vzkliknil: »Nice!« Seveda je bil protokol bolj razvlečen: najprej sta gost in gostitelj cingljala v blejski cerkvici, nato sta se potikala po Mojstrani, za večerjo skočila na turistično kmetijo (kjer so princa obdarovali s fotografijo kralja Aleksandra) pa nakrmila na Brdu petdeset slovenskih odličnikov in novinarsko srenjo in dvorne spremljevalce ... in ob koncu je Charles vzkliknil: »Hvala za čudovit sprehod po temi!« Ne, ne, nič ne namigujemo ... Pa sije princ ogledal še Namo in se pri Viki Potočnik vpisal v zlato knjigo. Mimogrede se je navdušil še ned ljubljansko arhitekturo in se nato odpravil k veleposlaniku Lloydu, ki ga je pogostil kar v slovenskem Narodnem muzeju. In nato v Romunijo, Bolgarijo in Makedonijo. O tem, koga bo pripeljal naslednjič, pa nič. No, predstavnik okostenele monarhične britanske folklore je seveda dobra promocija za Slovenijo. Njegovi novinarji zagotovo niso prezrli niti olimpionika Štuklja niti slovenske želje po tricolori olimpijskih igrah. No, princu bi seveda lahko postregli tudi z ogledom posoških kontejnerjev. Ali pa ga celo odvlekli k začetkom biokmetovanja v Prekmurje. Ali ga celo s kočijo popeljali h goričkemu Gradu. Morda pa bi si princ zaželel kdaj prespati v kateri od dvestotih soban. In bi morda za to kaj primaknil. Morda ... No, resda je bila njegova bivša soproga medijsko dosti bolj priročen material kot princ s štrlečimi ušesi. Pa vendar, Charles je med drugim znan kot sponzor klasične glasbe. S kakšno so mu postregli Slovenci? Kokorkoli že, princa brez kilta smo preživeli. Potočenih je bilo manj solza kot ob prihodu Esmeralde. V zraku je obviselo manj besed kot ob premierovih obiskovalcih. Na turistični kmetiji v dolini reke Radovne pa bodo lahko potomci čez sto let naslednjemu protokolarnemu obiskovalcu postregli s fotografijo nekdanjega waleškega princa ... Mularija iz Fužin pa si bo najverjetneje zapomnila, da se za kokošnjakom (v stilu princa Charlesa) ne splača kaditi, kot jim je bo obisku šole razložil sam presvetli dedič. In princ nam bo ostal v spominu kot tisti, ki ga je predsednik obdaroval s pravim velikanskim čebelnjakom z desetimi poslikanimi panjskimi končnicami. V zameno je dobil uro z ornamenti. Hmm, se še spominjate, tovariši, kdo in ob kakšni priložnosti je delil urice? AP ■ Iz New Yorka Honorarno delo s polnim delovnim časom Tudi v ZDA, tako kot v Sloveniji, čeprav iz drugačnih razlogov, vse več ljudi bolj kot redno sprejema honorarno zaposlitev oziroma, kot temu pravijo Američani, »part-time job« edtem ko v Sloveniji ljudje delajo honorarno zaradi razlogov, kot so manjši stroški delodajalcev, katerim tako ni potrebno odvajati dodatnega denarja za socialo, zaradi dodatnega zaslužka »honorarcev« ter tudi neizpolnjevanja pogojev slednjih za re- dno zaposlitev, pa Američani v zadnjem času tako zaposlitev sprejemajo predvsem zaradi prostega časa. Zaradi specifičnosti ameriške tradicionalne družbe se na ta način vse bolj zaposlujejo ženske, ki morajo ob graditvi osebne kariere skrbeti tudi za družino. Pri tem ne gre za slabo plačana dela, ki v družinski proračun prinesejo dodatna sredstva, ampak za tako imenovane bele ovratnike, kot so zaposleni v upravi podjetij, svetovalnih službah, novinarstvu in pravu. Za boljše razumevanje procesa je potrebno opozoriti na pojma redna in honorarna zaposlitev, kot ju vsaj uradno razlikuje ameriška vladna terminologija. Po vladnem pojmovanju je redno zaposlena tista oseba, ki dela na teden 35 ur ali več, tam nekje do 40. Potemtakem bi morali honorarno ali »part-time« zaposleni delati manj kot 35 ur na teden. Tako pravi teorija, vendar ljudje v resnici delajo mnogo dlje. Glede na študijo Inštituta za družino in delo se je delovni teden za prej omenjene poklice v letu 1997 raztegnil na 48 ur, v kar pa še vedno ni prišteto delo na domu, po izteku uradnega delovnega dne od 8. zjutraj do 4. popoldne ali od 9. zjutraj do 5. popoldne. Američani postajajo vse bolj podobni Japoncem, ki živijo za svoje podjetje, ali pa delodajalci enostavno zahtevajo preveč. Zaradi razvoja in spolne enakosti ženske ne ostajajo več le doma in skrbijo za otroke, ampak sledijo svoji karieri v visoko zahtevnih službah, ki terjajo odrekanja v zasebnem življenju. Glede na prej omenjeno raziskavo Inštituta za družino in delo je število zakonskih partnerjev, ki opravljajo »karierno« službo vsak po svoje, naraslo z nekaj manj kot 50 milijonov v letu 1987 na skoraj 60 milijonov v letu 1997. Število žensk v takih službah seje v istem obdobju z 12 milijonov povečalo na 18 milijonov. Ob tem ljudje v takih poklicih delajo povprečno 3 ure več na teden, vedno več pa jih pravi, da bi raje delalo manj ur na teden. Od teh, ki bi si želeli manj delaje od leta 1987 za 25 odstotkov več žensk in le 10 odstotkov več moških v primerjavi med letoma 1987 in 1997. To pomeni; da v zadnjih letih ženske vse bolj prevzemajo vodilna mesta na ameriškem trgu delovne sile, obenem pa sijih vedno več želi več časa zase ali družino. Enake težnje so opazne tudi pri moških, vendar manj kot pri nežnejšem spolu, kljub temu pa je precej narasla skupina delovne sile, ki si želi več prostega časa. Honorarno delo je doslej pomenilo nekako lagodnejši odnos do zaposlitve tako s strani delodajalca kot delojemalca. Honorar-ci so prihajali in odhajali, bili manj vidni pri delu, niso računali na različne prednosti, ki jih prinaša redna zaposlitev, kot so zavarovanja in varnost zaposlitve. Novi ameriški honorarci, večinoma visoko izobraženi, pa se obnašajo popolnoma drugače. Delajo enako ali celo več od redno zaposlenih, pri čemer ob manjši plači opravijo več dela na domu kot v podjetju. Vzorec mišljenja delodajalcev se le počasi prilagaja novi realnosti. Večina še vedno ocenjuje zaposlene po času, ki ga preživijo na delovnem mestu, ne pa na podlagi opravljenega dela, obenem pa redno zaposleni mislijo, da bodo morali delati več. V Iz Zagreba piše IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna,Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWN stran: http://www.p-inf.si. enem največjih podjetij za P® vodnjo računalnikov IBM j6 . slenih okrog 1000 honoraren so morali pozabiti na del ug° sti, kot so zagotovljene P0^1^ zdravstveno zavarovanje in , dodatki, vendar so s tem d® $ dan ali dva več na teden, k°s° lahko posvetili družini ali zadevam, obenem pa po .. izkušnjah niso delali skora^( manj kot prej, saj so na P« dan ali dva izostanka iz služ6 domestili z delom doma so otroke spravili spat. Dejan ugotavljajo, da na račun 1Z^f Ijenih bonitet in prostega časa lajo skoraj enako kot prej- Po mnenju ameriških vnjakov prihaja v sedanje® do nekakšne »kulturne sPre® ( be« v procesu prilagajanja de ® sile na zahteve časa ter prav delodajalcev na želje zaPoS Spreminjanje mišljenja ljudi o in delovnih navadah nikoli ni enostavno. Podjetja ali delo le stežka sprejmejo dejstvo, njihovih glavah delovni ted6^ meni morda celo 60 ur na j Po drugi strani pa deloje®2 novopečeni honorarci n® mejo, da prinašanje dela na zaradi nekaj prostih uric čet ni tako učinkovito, kot sijn sami mislijo. Enostavne morda edino v zavesti A®6‘ nov, če bi le-ti ugotovili, da P prav ni potrebno imeti o olimpijskega bazena in dva ® desa ali BMW-ja za norma®0' veka vredno polno življenj6’ ROBI PORE^ PETER POTOČNI^ Vsake zgodbe je enkrat kon^ Ko so jo razglasili za najlepšo Hrvatico, so ji dovolili, da je »prešlatala« novi fiat bravo. »Vaš je in srečno vožnjo,« ji je dejal direktor in lastnik Zadarko-merca Ante Jurjevič ter ji ponosno izročil ključe novega vozila. Pozneje se je izkazalo, da 22-letna Lejla Šehovič ni najlepša Hrvatica, ampak muslimanka oziroma Bošnjakinja, čeprav se je rodila v Dubrovniku, leto in deset dni po preselitvi svojih staršev iz Bosne, pa tudi to, da je namesto ključev novega avta dobila le obesek z etiketo torinske tovarne. Po škandalu, ki je zelo odmeval na Hrvaškem in v tujini, je objokana Lejla vendarle dobila vozovnico za Sejšele, kjer bo na začetku prihodnjega meseca potekal izbor za miss sveta. Toda v rokah ji je ostal le obesek novega fiata brava, ki ga je zaradi dolgov hrvaškega uvoznika Fiatovih vozil zaplenila Dalmatinska banka. Tako je lepotni škandal, bržkone zaradi nečiste krvi uradne in čez poldrugi dan odstavljene mišice, dregnil v osir hrvaških dolžniško-upniških razmerij, ki opozarja na to, da je tudi uradnega gospodarskega čudeža, kakršnega je še do včeraj razglašal državni poglavar dr. Franjo Tudman - konec! Še v prvem polletju se je finančni minister Borislav Škergo hvalil, da se je z uvedbo davka na dodano vrednost v državnem proračunu zbralo za poldrugo milijardo nemških mark več prispevkov od načrtovanih. Toda 22-odstotni davek, ki so ga morali vsi plačniki obračunati in plačati v petnajstih dneh, je ob umetno vzdrževani nacionalni valuti od L novembra 1993 do današnjih dni izzval verižno reakcijo. Podjetja so bila prisiljena najemati draga bančna posojila, da so lahko pokrila obveznosti do države, zdaj pa skoraj ni nikogar, ki bi lahko ta posojila vračal in obenem plačeval prispevke za državni proračun. Na bobnu so se ob podjetjih znašle banke, oblast pa je zajela panika in tako poskuša rešiti državo pred bankrotom. Zato je premier Zlatko Mateša pred dnevi napove- dal prodajo državnih podjetij na drazban, * zaradi splošne nelikvidnosti lahko kupijo letV pa za taka podjetja, kot so Ina, razvpiti H vaško elektrogospodarstvo), ki od konca julija' va toka iz krške nuklearke, ker nima denaO krivanje računov, HTP (pošta) in druga. Pada' J na opozicija je poslala v tujino apel vsem državnega premoženja, da zavrnejo premier0 dbo, »saj se zavedamo, da oblast poriva drž^0 polno kolonialno odvisnost od razvitega svet ’ tiskovni predstavnik šestih opozicijskih strank hrvaških narodnjakov Radimir Čačič. A sed J samo zato, kako napolniti prazno državno ° temveč, kako zagotoviti normalno delovanje < J računskih porabnikov, brez katerih si ni zamisliti kolikor toliko normalnega živlfl" take prav gotovo spada hrvaško zdravstvo, okoli milijardo nemških mark v rdečih fi/i« tako nima niti denarja za nakup osnovnih S Mimogrede, gre pa za zdravstvo, ki s svojih1 spada prav v vrh svetovnega. To so seveda posledice tako imenovane Pr'm? rane inflacije, ki jo je L novembra 1991 danja vlada premiera Nikice Valentiča, premier, ki se je za letošnji dan spomin^ poslovil od politike in odstopil kot hadezej^ , nec, ki si je do konca svojega mandata dokončno ureditev tudi hrvaško-slovenskt1 in prav tako zaman za oživitev hrvaškega % stva, ki je od tedaj čedalje bolj romalo v,r° zejevskih kapitalistov, »tajkunov«, Zadnje sta se res cedila med. in mleko, a mnogi od njih približali veliki množici ob11 prebivalstva. Medsebojna zadolženost v se že giblje okoli 70 milijard kun ali tolarjev! To pa je lahko le trenutna cena 1 ga »gospodarskega čudeža«. S I Bi, 5. november 1998_______________________AKTUALNO DOMA Merica ustavnih sodnikov ustoličila nov volilni sistem Volitve 2000: dvokrožni večinski volilni sistem ^stavni sodniki so v odhajanju prisolili parlamentu zaušnico in slovensko prepričanje ^uspešnosti referenduma o volilnih sistemih izpred dveh let postavili na laž Zagotovo se še spomnite, kako so pred dvema letoma Janševci zbirali podpise za izvedbo referenduma o spremembi volilne ., zakonodaje. Navijali so za dvokrožni večinski volilni sistem. je zbrati 43.000 podpisov in parlament ni imel druge izbi-°! da referendum razpiše. Toda, malo za sdsovci se je na referen-spomnil tudi državni svet in predlagal svoj predlog: pol poslancev J/01ili po proporcionalnem in pol po večinskem sistemu (kombi-sistem). Za njimi so svoj predlog privlekli na dan tudi liberalni ""hkrati in v imenu tridesetih poslancev predlagali korekcije propor-OllaInega sistema, po katerem smo volili od nastanka države. Pojavitev treh referendumskih fešanj je vsaj pred dvema leto-sijala za manever, ki bo one-^oil zmago katerega koli od .^Predlogov. Nepredstavljivo . 7° namreč, da bi kateri od M* zbral potrebno večino, ' zato, ker so šteli tudi glasovi '1 in neveljavne glasovnice. Za /Oglasov in način uveljav-"j" izida glasovanja je bil na ('o sprejet zakon za enkratno ?°tabo, iz katerega je štrlel iz Prepisan stavek: »Izglaso-Predlog, za katerega je gla- Ali je samo Trubar dovolj? kulturni pomen ^otestantizma s^estantsko društvo Primož Trubar j Prostorih zavarovalnice Triglav pred kVorn reformacije pripravilo predavanje ki so odločilno vplivali A 'dentitete sloven-it^^jti teh je bilo v osred-J^^nskem prostoru še ve-l6%rav tako pa so svojo po-St*10 V'°8° odigrah tud're' 'na teveni bregu Mure, 110 zato, ker so bili t. i. jL^tei tako dolgo ločeni od $ Slovenskega prostora. Iiltj^^rnem pomenu prote-3 'n Pr*sPevku za razvoj ^^da se da prav gotovo 'ič^ °Vedati. Zato so bila tudi ristih, ki so prišli avanje o kulturnem po-'Har ^estantizma, velika, f Se specifike našega ob- sovala večina volivcev, ki so glasovali.« Torej, na lističu (za katerega ustavno sodišče ni ugotovilo, da je pojavljanje treh referendumskih vprašanj naenkrat sporno) je lahko volivec obkrožil enkrat za in dvakrat proti ali samo enkrat za. Seveda, pri vprašanju »za« ni smel obkrožiti tudi »proti«. Glasovnica je bila neveljavna tudi v primerih, ko iz nje ni bilo mogoče ugotoviti volje glasovalca, če se volivec npr. ni opredelil do nobenega od referendumskih vprašanj ali je glasoval kar več- močja tiče. Zato nikakor ne more biti dovolj, da je predavatelj z našega območja omenil samo Štefana Kuzmiča, druge reformatorje in pisce materne besede pa je poimenoval »manjši pisatelji«. Prav gotovo je 31. oktober dan, ki kar kliče po tem, da bi dali domačim reformatorjem, ki so v zgodovini odigrali tako pomembno vlogo, kot so jo v osrednjem slovenskem prostoru Primož Trubar, Jurij Dalmatin in drugi, pa čeprav se po obsegu z njimi morda ne morejo kosati. Vedno se nekako počutimo odrinjene na rob, po drugi strani pa svojih pomembnih mož ne znamo postaviti na pravo mesto in jim dati veljave, kakršna jim gre. Ni veliko daleč od resnice, da večina, ki je tisti večer prišla na predavanje, ni slišala veliko novega o reformaciji, morda so si edino obudili spomin, to pa bi jim lahko prihranili za druge priložnosti. O reformatorjih na levem bregu Mure pa je namreč še veliko nepovedanega. ANRR1 krat »za«. Pri posameznem vprašanju so se štele odločitve »za« in odločitve »proti«. Janšev predlog o 88 volilnih okrajih, v katerih bo izvoljen po en poslanec (po potrebi tudi v drugem krogu), je podprlo 44.52 % odstotkov, proti pa je glasovalo 23.9 % ljudi. Za predlog državnega sveta je glasovalo 14.38 %, proti pa jih je bilo 40.46 %. Za poslansko vprašanje je glasovalo 26.19 %, proti pa je bilo '35.65 %. 4.11 % glasovnic je bilo s tremi glasovi proti, neveljavnih pa jih je bilo kar 9.76 odstotka. In leta 1996, natančneje po 8. decembru, je veljalo, da ni dobil noben predlog ustrezne podpore. Čeprav so socialdemokrati sprva priznali referendumski poraz, saj niso dobili absolutne večine, so se osem dni po referendumu pritožili na ustavno sodišče, češ da je zmagal njihov predlog. In skorajda dve leti pozneje jim je dalo ustavno sodišče prav!? Naenkrat v »špilu« niso bili pomembni vsi trije referendumski predlogi hkrati in iz njih izhajajoča absolutna večina, temveč je postal pomemben vsak posamezen predlog. Čeprav je glasovalo 583297 volivcev, seje ustavno sodišče odločilo, da bo upoštevalo samo razmerje glasov »za« in »proti« pri posameznem referendumskem vprašanju. Odmislilo pa očitno vse neveljavne in tiste, ki so bili proti vsem trem! Tako se je razmerje pri Janševem predlogu spremenilo v 65 za in 35 proti, pri državnosvet-niškem 26 % za in 73 proti ter pri poslanskem 42% za in 57 % proti. Torej, podobno, kot če bi šli na referendum trikrat, čeprav bi bil v slednjem primeru rezultat neugodnejši, saj bi štele tudi neveljavne glasovnice. Za zmago Janševega predloga oziroma 43.000 podpisov volivk in volivcev je glasovalo pet od 'osmih ustavnih sodnikov: dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, dr. Lovro Šturm in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločitev so sprejeli samo dva dni prej, preden je štirim od navedenih petih potekel mandat. Proti so glasovali mag. Matevž Krivic, Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukič. Seveda je odločitev ustavnega so dišča dokončna. Državnemu zboru nalaga, da v šestih mesecih sprejme zakonodajo, ki bo skladna z referendumskim (ustavno-sodiščnim) izidom. Ob vsem tem ne smemo spregledati: tik pred objavo odločitve ustavnih sodnikov je državni zbor za ustavno sodnico izvolil univerzitetno profesorico dr. Mirjam Škrk, sodnika vrhovnega sodišča Dušana Ogrizka pa ni izvolilo. Zmanjkal mu je en glas. Predsednik Kučan je začel z novim kandidacijskim krogom. Ustavno sodišče se je odločilo za salomonsko rešitev: do izvolitve petega člana (članice) ustavnega sodišča bo sedanja četverica, ki ji je 30. oktobra potekel mandat, nadaljevala delo. Ustavni sodniki so krivdo za zaplet naložili državnemu zboru. A. POTOČNIKI V kroniki, ki smo jo zaključili v torek popoldne, smo zapisali, da v zadnjem času na območju Pomurja ni bilo hujših prometnih nesreč; včerajšnji (sreda) tragični dogodek v Lendavi pa to demantira. 29-letna Marija M. iz Velike Polane je malo pred 5.50 parkirala avto na parkirišču pred lendavsko pekarno v Industrijski ulici in se napotila proti tovarni Mura, v kateri je bila mojstrica. Kakih 100 metrov pred vhodom v tovarno naj bi prečkala cesto in v tistem hipu je za njo iz trimlinske smeri pripelja 43-letna Marija P., državljanka Hrvaške, ki je s svojim avtom trčila v peško, ki jo je nato vrglo na levi sprednji del vetrobranskega stekla, od tam pa je padla na vozišče. Prav v tistem hipu pa je pripeljal iz nasprotne smeri (od križišča z magistralno cesto) 29-letni Antal Č. iz Kota, katerega avto je z lenimi ' olesu prevozil peško, kije na kraju nesreče umrla. Z njo pa je ugasnilo tudi življenje, ki ga je nosila pod srcem. - N. N., foto: N. J. 107. razlog za avto PEUGEOT 106’ Komentar JANEZ VOTEKi Ne vem, ali je to naključje, toda na eni strani so sovpadali medijska obdelava razvitosti slovenskega prostora, na drugi pa praznika, posvečena reformaciji in dnevu mrtvih. Absurdno se morda zdi povezovanje treh tako različnih zadev, toda nekaj imajo kljub vsemu skupnega vsaj na simbolni ravni pod pogojem, če jim poskušam najti skupni imenovalec. In ta skupni imenovalec nam morda ponuja letošnji Nobelov nagrajenec Amarty Sen. Bistvo njegove misli, ali če hočete ideje, za katero je dobil nagrado, je postavitev sedanje liberalistične ekonomske paradigme, ki sledi logiki dohodka in čim cenejšega Revščina in človek proizvoda, na glavo. V ospredje namreč namesto profita ponovno postavlja človeški dejavnik in dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja ljudi. V eseju »Umrljivost kot kazalec ekonomske uspešnosti ali neuspešnosti« je dokazoval, da se uspešnost kaže v zmanjševanju revščine in rasti zaposlenosti - torej v izboljševanju kakovosti življenja najrevnejših. V svoji misli Sen poudarja, da je rast dohodka pomembna, če služi ljudem in odpravljanju materialnih in socialnih razlik. Gledano z našega zornega kota, dobiva postavljeno izhodišče svojo težo. Pred pojasnitvijo prej omenjene simbolne zveze je potrebno poudariti še nekaj izhodišč. V kmetijstvu so posledice profitne usmeritve že znane, sindikati pa ponovno aktualizirajo vprašanje najnižjih plač in opozarjajo na neenakomerno porazdelitev plač. Posredno se to kaže tudi v izžemanju delovnointenzivnih panog. Navsezadnje Senovi tezi pritrjujejo empirični kazalniki položaja posameznih okolij znotraj slovenskega prostora, ki samo potrjujejo lokalno revščino v odnosu do preostale države. In če sedaj preidem k simbolni zvezi navidez nezdružljivega: podatki o položaju regije nam pokažejo realno podobo naše revščine. Dan reformacije ima ob svojem kulturnem pomenu za slovenstvo nedvomno izredno težo in s tega zornega kota ga najpogosteje tudi praznujemo. Toda brez kakršne koli namere vzbujanja nestrpnosti je potrebno pristopiti k protestantskemu etosu tudi z ekonomsko logiko. Če se ozremo k njemu s tega vidika, pridemo v nasprotje z Nobelovim nagrajencem Senom. Navsezadnje, ali se hi ravno na ta etos zaklinjal eden od vodilnih ekonomskih ideologov sedanje liberalne usmeritve v predsedniški volilni kampanji. In če k temu dodamo še spominski dan na mrtve v nekoliko drugačni podobi - v smislu naslova Senovega eseja -Je dejansko potreben razmislek. Resnici na ljubo ta razmislek ni potreben samo v lokalnem prostoru, ampak ga potrebujemo tudi na državni ravni. Radio Murski val 94,6 Mhz Četrtek, 5. novembra ob 14.00 Bo Pomurje izgubilo očesni oddelek v bolnišnici, Nataša Brulc Šiftar z gosti SEJEM SADJE 2. mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme 6. -10. november '98 Gornja Radgona Petek 6.11. Tema dneva Krst mošta 7 treh slovenskih vinorodnih dežel LI H POMURSKI SEJEM LOKALNA SCENA 5. november 1998,J®» i Na občinski seji v G, Radgoni Kar po domače d občinskih sej v Gornji Radgoni ni več kaj veliko pričakovati, saj se kaj pretresljivega ne more zgoditi. Tudi na zadnji redni in izredni seji se ni, vse se je odvrtelo po ustaljenem koloteku. Razpravljali so o nekaterih pomem- bnih zadevah, vendar niso ravno sprejeli kakšnega sklepa, ki bi se lahko zapisal v zgodovino tega občinskega sveta. Ostali so kar pri svojem, kjer so razpravljali znani akterji z znanimi zahtevami. Spet se je vrtelo okoli znamenitega stavka svetnika Feliksa Petka, da lahko župan sklene pogodbo šele potem, ko si k aktu pridobi mnenje občinskega sveta. Razpravljali so o kategorizaciji občinskih cest, plinifikaciji in še nekaterih drugih občinskih odlokih. Najbolj temeljito se je na dnevni red pripravil svetnik Feliks Petak, ki seje aktivno vključil v temeljitejše razlage posameznih točk dnevnega reda. Stvari so namreč po njegovem mnenju premalo pojasnjene. Prepričanje, da vse, kar se zreducira na župana, ni sprejemljivo, saj se na tak način izključi iniciativa občinskega sveta. S tem da bi sprejeli županove predloge, pa bi sami sebi zaprli vsako možnost, da bi lahko o kateri stvari kar koli odločili.. Dodal je tudi, da bi moral biti župan vesel podobnih predlogov, saj bi na tak način delil usodo, ki se tiče vseh občanov. Prav ta sklep seje navezoval tudi na odlok o oskrbi prebivalstva s plinom, kjer so imeli svetniki veliko dodati, ukvarjali pa so se tudi z vprašanjem, ali je pravilni termin soglasje ali mnenje. Razpravo pa je hotel končati svetnik Franc Fašalek, kije opozoril, daje pri drugi obravnavi potrebno dajati amandmaje, kar je po statutu občinskega sveta, ne pa da se o tem odloku pogovarjamo po domače. Spregovorili pa so tudi o odloku o občinskih cestah ter kategorizaciji občinskih svet. Kategorizacijo cest je pripravil Borut Praček iz Cestnega podjetja Murska Sobota, ki je med drugim povedal, da nikjer doslej niso imeli toliko težav in pripomb, kot jih imajo prav v občini Gornja Radgona. Svetniki so bili namreč prepričani, da cest niso dovolj dobro preučili ali, kot je povedal Anton Tropenauer, da bi morali to temeljito prečesati, razžalostil pa seje nad dejstvom, da ni našel poti do svoje hiše. Svetnik Fašalek pa je prepričan, da imajo prav zaradi teh klasifikacij in takega odnosa vsako leto manj cest. ANRR Spominske slovesnosti Ob dnevu spomina na mrtve so bile v Pomurju številne spominske slovesnosti. Osrednja žalna komemoracija v Murski Soboti je bila pred spomenikom padlim za svobodo (piramido) na mestnem pokopališču. Pripravila jo je krajevna organizacija ZZB NOV. V priložnostnem programu so sodelovali recitatorji in upokojenski mešani pevski zbor Vladimirja Močana. Delegacija mestne občine in borcev je položila vence k vsem pomembnejšim spominskim znamenjem iz NOB, ruska delegacija pa je na grobišče 521 ruskih vojakov, ki so padli v sklepnih bojih 2. svetovne vojne v Pomurju, položila venec. Nekdanji borci in najvišji predstavniki lendavske občine so se udeležili spominske slovesnosti v madžarskem Sarvarju in se poklonili spominu na umrle v tamkajšnjem taborišču, kjer je pokopanih tudi veliko internirancev iz lendavske občine. Padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja so se spomnili tudi v Gornji Radgoni. Venca so položili k spomeniku NOB v središču mesta in na bližnjem pokopališču Maistrovih borcev. Podobne komemoracije s priložnostnimi programi so bile tudi v mnogih krajih ljutomerske občine. Povsod so borčevske delegacije položile cvetje k vsem pomembnejšim spominskim znamenjem. M. JERŠE Pred lokalnimi volitvami 1998 v Pomurju Županskih in svetniških kandidatov kot listja Kot je znano, bodo letošnje lokalne volitve potekale v nedeljo, 22. novembra, drugi krog pa naj bi bil, povsod tam, kjer bo seveda potreben, 6. decembra K er so morale biti kandidature vložene najkasneje do srede, 28. oktobra, ob 19. uri, so zdaj končno znani tudi uradni podatki o kandidatih za župane in člane občinskih svetov. Gre za pravca- to goro potrjenih kandidatov in list kandidatov, ki so jih v glavnem predlagale politične stranke, nekaj pa je tudi neodvisnih list. Predčasna glasovanja bodo od 17. do 19. novembra, konec javne volilne propagande pa bo v petek, 20. novembra ob polnoči. Občina Beltinci Za župana kandidirajo prof. Janko Bezjak (SDS) iz Lipovec, Avgust Farkaš (LDS), upokojeni predmetni učitelj iz Beltinec, Jožef Kavaš (SKD), zdajšnji župan, in Marjan Maučec (SLS), samostojni podjetnik iz Gančan. Za 18 novih članov občinskega sveta pa bo v treh volilnih enotah kandidiralo skupno 69 kandidatov na izključno strankarskih listah. 7-članskem občinskem svetu bo kandidiralo 15 kandidatov, preostale tri svetniške funkcije (dva Slovenca in en Madžar) pa bodo izbrali na pozneje razpisanih volitvah. Občina Kuzma V boju za župana so: Roman Fartek (SDS), Miran Petek (neodvisni) in Jožef Škalič (SKD). Zbrali so 29 kandidatov za 8-članski občinski svet, med katerimi je le ena ženska, štirje pa so neodvisni kandidati. Občina Lendava Občina Cankova Kandidati za župana so: Štefan Flisar (SLS), kmetovalec iz Koro-vec, Drago Vogrinčič (SDS), uslužbenec iz Gerlinec, Viktor Vor-šič (ZLSD), zdajšnji podžupan s Cankove, in Stanislav Wolf (LDS), uslužbenec s Krajne. Za 9-članski občinski svet je v sedmih volilnih enotah izpostavljenih 25 kandidatov; večinoma strankarskih, le trije so neodvisni. Občina Gornja Radgona; Kandidati za župana so: Alojzija Frajham (SLS), uslužbenka, Peter Fridau (ZLSD), zdajšnji predsednik OS, Janko Irgolič (LDS), športni delavec, dr. Rudolf Štelcer (neodvisni), doktor veterine, Anton Tropenauer (SKD), uslužbenec, in Miha Vodenik (neodvisni), zdajšnji župan. Huda konkurenca pa se obeta tudi za 22-članski občinski svet, saj je v treh volilnih enotah izpostavljenih kar 14 list, večinoma strankarskih, nekaj pa je tudi nestrankarskih. Za župana kandidirajo: Anton Bensa (LDS), direktor Gradbenika, Viktor Ketler (neodvisni), samostojni podjetnik, zdajšnji župan Jožef Kocon (neodvisni) in Janez Simonič (neodvisni). Predlaganih je osem list, večinoma strankarskih, za 22-članski občinski svet. Od tega bosta dva pripadnika madžarske narodnostne skupnosti, za kar bo konkuriralo pet kandidatov, in sicer Franc Gerič in Janez Somi iz Lendavskih Goric, Maria Pozsonec iz Dolge vasi, dr. Miklos Tom-ka iz Lendave in Jozsef Balasko iz Doline. Občina Črenšovci Zdajšnjemu županu Antonu Tdr-narju (SKD) bo protikandidat Roman Vučko (SDS), zaposlen v lendavski Nafti. Za 14 svetniških mest se bo potegovalo 55 kandidatov, ki sojih predlagale politične stranke. Občina Dobrovnik; Štirje kandidati za župana so: Marjan Kardinar (LDS), podjetnik, Jožef Hančik (SLS), podjetnik, Jožef Car (neodvisni), komercialist, in Katarina Kovač (neodvisna), vzgojiteljica. Za štiri mesta v KANDIDATI ZA SVETNIKE ZA MESTNI SVET MO M. SOBOTA LDS ® LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE I.VOLILNA ENOTA 1 .Anton SLAVIC 2.VladimirGOLDINSKIJ 3 .Josip KELEMEN 4 .Anton TRČEK 5 .Aleksander ŠERUGA 6 .Kristina DOVIDIJA 7 . Ludvik TEMLIN II . VOLINA ENOTA T. Rudolf HORVAT 2 .Janez ŠTOTL 3 .Rudolf MIKOLIČ 4 .Cvetka MANDIČ-ČAHUK 5 .Štefan OŠLAJ 6 .Dušanka PETKOVIČ 7.JožefVOURI 8 .Andrej GERENČER 9 .Jože FELKAR ■I ANTON SLAVIC, oec 24.8.1949, rojen v Ljubljani Grajska 11, 9000 Murska Sobota S PODPORO: 9t> ZDRUŽENA LISTA III. VOLILNA ENOTA l.lvan KAROLI 2.Jožef RECEK 3.Alojz LUKAČ 4.Slavko DOMJAN 5.Branko CIPOT 6.Dane KATALINIČ 7.Bernarda RUŽIČ 8.Metod GRAH 9.Bojan KOROŠEC Občina Gornji Petrovci; Za župana se bodo potegovali: Karel Nemec (ZLSD), uslužbenec, Franc Šlihthuber (neodvisni), zdajšnji župan, in Vladimir Hozjan (neodvisni), samostojni podjetnik iz Šulinec. Za 13-član-ski občinski svet je predlaganih kar 59 posameznikov. Občina Ljutomer; Kandidati za župana so: Jožef Špindler (LDS), Ludvik Bratuša (neodvisni), Božidar Kosi (SLS), Marija Gjerkeš - Dugonik (DeSUS in ZLSD) in Maksimiljan Gošnjak (SDS). Za 21 članov občinskega sveta kandidira kar 153 kandidatov v treh volilnih enotah. loženih je pet strankarskih in samostojni listi. Občina Radenci. Županski kandidati so: dr. Fram Stajnko vet. med. (SLS). Her^ Šefer (neodvisni) in Jožef Topla (SDS), zdajšnji župan. Za ski občinski svet pa se bo pc>le^ valo kar 99 posameznikov, večin®' ma strankarsko opredeljenih. Občina Razkrižje- Tu sta kandidata za županj šnji podžupan ljutomerske obči®6 Stanko Ivanušič (neodvisni) in že Stamničar (LDS). Za 7-člansW občinski svet se bo pomerila kandidatov v šestih volilnih tah. Občina Rogašovcit Zdajšnjemu županu Janku bu (SLS) bodo konkurirali Gider (neodvisni), Anton Haul (SKD) in Herman Kisilak Za 14-članski občinski svet se potegovalo 86 posameznikov. Občina Sveti Mihalič (^ Župan Slavko se bo na volitvah pomeril zom Štuhecem (SLS), kije kmeif valeč. Poleg tega je še 32 karskih kandidatov za ll-čWl občinski svet. Občina Grad Tekmeca zdajšnjemu županu občine Kuzma Ludviku Kočarju (SLS) sta Daniel Kalamar (neodvisni), komercialist od Grada, in Anton Rac (neodvisni), trgovski poslovodja. Za 11 svetnikov se bo potegovalo 36 kandidatov; ne le strankarskih, ampak tudi neodvisnih kandidatov. Občina Moravske Toplice; Zdajšnjemu županu Francu Cipotu (neodvisni) bodo tekmeci Jožef Grabar (Zeleni), gostilničar iz Sela, Slavko Horvat (SKD), upravnik soboške carinarnice, in Štefan Kuhar (SDS), predsednik občinskega sveta. Le-ta šteje 17 članov, pri čemer je za 15 svetniških mest kar 107 kandidatov, za dva člana iz vrst madžarske narodnostne skupnosti pa so trije kandidati. Občina Šalovci; Edini kandidat je zdajšnji Z pan Aleksander Abraham (S Novoizvoljeni občinski svet 7 članov; od tega jih bodo s . izvolili neposredno, za kaU6 kandidatov, enega svetnika Pa do imeli pripadniki madžarsk6 rodnosti-kandidat je Vendel5 per iz Domanjševec. Občina Tišina; ---- nCl i i t i i l ( t t • i i » ti ii li t 't it Občina Hodoš: Štefan Benčec (SKD), Zdravko Kovač (SDS) in Ludvik Or-ban (neodvisni) bodo tekmeci na volitvah za župana. Za štiri mesta v 7-članskem občinskem svetu se bo potegovalo 14 posameznikov, preostale tri svetniške funkcije pa so rezervirane za enega pripadnika madžarske narodnostne skupnosti in dva Slovenca. Občina Kobilje; Županski kandidati so: Mirko Berden (SLS), kmetovalec, Stanko Gregorec (SKD), uslužbenec, in zdajšnji župan Pavel Nemet (LDS). Za 8-članski občinski svet konkurira 24 strankarsko opredeljenih kandidatov. Občina Križevci pri Ljutomeru; Za županski stolček se bodo potegovali Feliks Mavrič (SLS), Ozvald Tučič (LDS), prof., in Maksimiljan Sagaj (neodvisni). Za 11 svetniških mest so pridobili 13 kandidatov. Občina Murska Sobota Jože Magdič (SKD), dr. med., iz Rakičana bo edini protikandidat zdajšnjemu županu Antonu Slaviču (LDS). Na letošnjih lokalnih volitvah bo 8 kandidatnih list političnih strank s skupno 131 kandidati, ki se bodo potegovali za 25 svetniških mest, enega svetnika pa bo imela romska Skupnost. Za slednjega se potegujejo štirje kandidati, in sicer Darko Rudaš, Janez Šarkezi, Dušan Pestner in Jože Horvat. Županu Alojzu Flegad" bosta tekmeca Evgen HašajI kandidat SLS, SKD in sD.'pol? kojenec iz Gradišča, in s doš (neodvisni), ing. Petanjec. Za 14-članski o svet pa se bo pomerilo vec kandidatov, večinoma s skih. Občina Turnišča Za župana se bodo P°* Jože Bence (neodvisni), ■0' c gr (SLS), zdajšnji župan,» (p? žonja (SKD) in Stefan mokratska stranka). kandidatov za 13 mest skem svetu. Občina Odranci Jože Kociper (SKD) in Ivan Markoja (neodvisni), zdajšnji župan, sta tekmeca za župansko mesto. Pridružilo se jima bo tudi 25 kandidatov za 8 mest v novem občinskem svetu, ki pa so vsi strankarsko obarvani. Občina Puconci V njej bo imel najlažje delo edini kandidat, to je zdajšnji župan Ludvik Novak (SLS), kije dobil tudi podporo drugih političnih strank. Mnogo hujši boj pa se obeta za 16-članski občinski svet, saj se bo zanj potegovalo kar 83 kandidatov; od tega 9 žensk. Pred- Občina Velika Polani Kandidati za župana Gerenčer (SKD), učiteU’ klin (SLS), kmetoval«®-’ Prša (SDS), samostojni P Imajo pa 28 kandidat°v ski občinski svet. Občina Veržg^ Drago Legen (SLS)’ saiP°5tu in Alojz Prelog (sKD)’teg0^ ni obrtnik, se bosta f za županski stolček- . je 27 kandidatov, več®] karskih, za 7-člansk1 svet. ..g Pripravil MILAP1 v t( >1 it ii Gl tl! >1) it t« 5. november 1998 LOKALNA SCENA Slavic proti Rekarju »Pritožili se bomo na vse živo!« Mna občina Murska Sobota he bo dovolila tovornega prometa mesto, zatrjuje župan lu '»jevrsten dialog jc pred dnevi na Odboru za infratsrukturo pri M Območni gospodarski zbornici za Pomurje potekal med ^županom Mestne občine Murska Sobota Antonom Slavičem ^neralnim direktorjem Slovenskih železnic Marjanom Rekarjem. /'A Zagrozil, da bo Sobota onemogočila gradnjo železniške proge ( Madžarski, če ne to, pa vsekakor ne bo spustila skozi mesto to-/^Sa prometa. Stvari bi bile drugačne, če ne bi šele lani zasedel sto^^a’ Je prepričan Slavic. Drugi - Rekar - pa je županu a ’ da se mora odločiti, ali hoče imeti železniški promet ali ne. “ lei železniški povezavi Or-z Madžarsko je Murska \a izpu^ena ‘zprojektov, na-0 aH nenamerno. Nismo mogli i^^vati pri pripravi lokacijske lili lnen!acHe. saj se prostorsko res ^7 ZUna/ '^močja Murske So-stran' Pa Je t0 nerazu' Jih ' ^osta posledično mestna Murska Sobota in mesto Prizadeta. Tu gre za železih Progo prvega reda, ki bo samo kar dvakrat nivojsko preč-^aSistralno cesto. Že v tem zadeva pade. Moram po-^‘'da se bomo v Murski So-na vse žiro, kur pometi 7 Sradbeno dovoljenje za to H 'sko progo. Zahtevamo, da ^^nka v PostoPku za izdajo l"e?« dovoljenja, zahtevamo ^strežno ureditev prometa do tj^c 'n Puconec. Zahtevamo to-(\Smeritev tovornega prometa ^Murske ^°kote’ kot je že za-v starih prostorskih planih Murske Sobote. Kakor se meni zdi, pa ti prostorski plani še veljajo,« je bil glasen župan Slavic. Pismo državnega sekretarja dr. Slavka Han-želja je prejel šele avgusta letos, in to šele po posredovanju; v njem mu zagotavlja, da so Slovenske železnice pri Projektivnem podjetju Ljubljana naročile projekt železniške proge od Beltince do Puconec in da bodo upoštevane v glavnem vse zahteve Mestne občine Murska Sobota. To pa ni dovolj, kajti vse kaže, da bo letos objavljen le razpis za neko študijo, zato je Slavic poudaril: »Opozarjam vas, da borno prišli v položaj, ko bomo gradnjo te proge, dokler se ne reši vprašanje obvozne proge, prisiljeni ustaviti z vsemi sredstvi, tudi z ustavnim sporom. S to progo za tovorni promet skozi mesto bo postalo življenje Sobočanov neznosno.« Marjan Rekarje najprej omenjal odgovornosti Ministrstva za okolje in prostor, ki da mora spel- s. predsednica Če bo po zgraditvi železniške proge proti Madžarski ves železniški tovorni promet potekal skozi mesto Murska Sobota po sedanji progi, ki dvakrat prečka magistralno cesto, bo življenje Sobočanov postalo neznosno. •jati forrpalne postopke, nato pa je poudaril, daje zaenkrat železnica samostojen pravni subjekt in ni državna. Kdor zahteva progo, bo moral zagotoviti tudi sredstva za njeno gradnjo. »Vem samo toliko, da se skladno z gradnjo avtocest načrtujejo in proučujejo tudi te variante. Osebno pa mislim, da proga, vsaj za potniški promet, ne more iti zunaj roba mesta. Potem pa povejmo, da Murska Sobota ne potrebuje in ne mara železniškega potniškega prometa.« To je bila zelo zgrešena izjava direktorja železnic, kije razhudila mnoge, ne le župana Slavica. Želijo le obvozno progo za tovorni promet, ne pa selitev postaje in potniškega prometa. »Nihče ni rekel, da v Murski Soboti ne želimo potniškega prometa; ne moremo pa sprejeti 30 ali več tovornih vlakov - zaenkrat tudi z ničemer.nismo obveščeni in nam ni zna- no, da bi bilo v Murski Soboti načrtovano zunajnivojsko križanje. Zaradi tega je ta železniška proga za tovorni promet za nas nesprejemljiva, Ne vpletajte pa tukaj potniškega prometa,« je povedal Slavic. Hanželj je potrdil, da to, kar so zapisali, tudi drži, idejni projekt pa je bil razpisal, žal iz neznanih vzrokov, zelo pozno?Sredstva so zagotovljena, tako da je verjetno že tudi izbran načrtovalec križanja železnice in avtoceste med Rakičanom in Beltinci. Zakaj se je zadeva vlekla od aprila do konca avgusta, ni znano nikomur! V času od treh do šestih mesecev bodo rezultati, ki pa bodo za sabo potegnili tudi spremembe v načrtovanju nadaljnje avtocestne gradnje, potrebno bo usklajeno delo. Foto.: JZ BERNARDA B. PEČEK ■ eta Kje bodo prostori love Občine Grad? va. Dodala je, da Občinski svet Občine Kuzma ne more glasovati o tem, kje bo sedež nove Občine Grad, in da naj o teh stvareh odloči Krajevna skupnost Grad. Glede slabe obveščenosti ljudi pa je potrdila, da so se stvari v tem mandatu res nekoliko umirile, obljublja pa, da bo informiranost ljudi v novi občini veliko boljša. J 7 Ludvik Kočar in predsednica občinskega sveta Elizabeta Klement (prva dva z leve) - čeprav oba stanujeta pri Gradu, imata različne poglede na to, kje bi morali biti prostori nove občine. •J red kratkim nas je pokli-||cala bralka od Grada in Potožila, da se v nji- Pred ustoličevanjem ^ar ne m*mo Wu^'> k' i gl ”e vedo. Njena kritika se >hje ^em nanašala na vpra-kl Se nujno pojavlja pri tem, ko bo postal sa-obeina, namreč, kje & v' občinski prostori. Je. da predsednica ob-j Lk'SVeta sedanje občine Kuz-% abeta Klement, doma od 11 kqSV°j° ^'5° preureja za obči-0 tem Povprašali žu-Se n ■ Kočarja, ki prav tako ^radu. nam je dejal, da red*8 ° tem res na dnev-^Z^/eodar gaje občinski %rjrnik Povedal je, da bodo ]^QVe občine začasno v pro-Ne skupnosti Grad, a bi se preselili drugam. K/"0 Predsednice občin-^Hzabete Klement je drugačno. Potrdila Jena hiša res preureja za občinske prostore, zato ker je po njenem mnenju edina primerna za opravljanje tovrstne funkcije. Soba krajevne skupnosti naj bi bila absolutno premajhna za občinske prostore in v njih delujoče uslužbence. Poudarila pa je, da bi bila tudi namestitev občinskih prostorov v njeni hiši le začasna rešitev za kaka tri do štiri leta, kasneje pa naj bi se vse skupaj preselilo v ustreznejšo zgradbo, ena od možnosti bi bil tudi znani grad, za katerega se na veliko obljublja obno- Sami smo poskušali dobiti informacije tudi bd predsednika krajevne skupnosti Grad Marjana Kovača, a je bil do sklepa redakcije nedosegljiv. Foto: NJ TOMO KOLESI Bralci izbirajo športnike in športnice Pomurja 1998 Vestnik letos že petintridesetič izbira najboljše športnike, športnice in športne kolektive Pomurja. V tem jubilejnem letu izbor najboljših prepuščamo našim zvestim bralcem. Z današnjo številko začenjamo objavljati glasovnice, na katere je potrebno napisati ime in priimek športnika, športnice in športnega kolektiva, ki so bili po vašem mnenju najuspešnejši. Glasovnice pošljite na naslov: Vestnik, Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. Na koncu glasovanja bomo najboljše razglasili na veliki javni prireditvi, ki bo v četrtek, 21. januarja 1999, tri izžrebane glasovalce pa bomo nagradili. Glasovnica 1. Športnik Pomurja 2. Športnica Pomurja 3. Športni kolektiv Pomurja Glasoval: (Ime in priimek ter naslov)........................... OZARA A- je neprofitno, nevladno in socialno-humanitarno društvo, ki ponuja pobolnišnično skrb in pomoč ljudem z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami; skuša pomagati tudi njihovim svojcem pa tudi ljudem v duševni stiski. Društvo Ozara imamo tudi v Murski Soboti, v Trstenjakovi ulici 67, v njem pa delujejo prostovoljci, tako tudi socialna delavka Anica Horvat, ki je vodja dnevnega centra Ozare. Za zdaj se vključuje v društvo okrog deset ljudi, ki jim skušajo pomagati. Ena od oblik dela je tudi družabnost. Pred kratkim so imeli trgatev grozdja in kostanjev piknik. Druženje je bilo zabavno in koristno. VOLILNI ODBOR ZA NEODVISNEGA KANDIDATA ZA ŽUPANA OBČINE RADENCI IZJAVA ZA JAVNOST Na predlog gospoda Martina Sreša in skupine volilcev, je občinska volilna komisija občine Radenci potrdila kandidaturo gospoda Herberta Šeferja, dolgoletnega generalnega direktorja Radenske, sedaj svetovalca uprave in predsednika Nadzornega sveta Radenske d. d., za župana občine Radenci. Županstvo bo opravljal nepoklicno in v programu daje poudarek gospodarskemu razvoju občine. Na ta način bo možno zagotoviti več sredstev za izgradnjo tistih delov komunalne, zdravstvene, športne in kulturne infrastrukture, ki jo prebivalci občine najbolj potrebujejo. Pospeševanje razvoja kmetijstva in turizma v občini, podpora malemu gospodarstvu in dobro sodelovanje z obstoječimi podjetji v občini, bo ustvarjalo nova delovna mesta in zmanjševalo nezaposlenost. Program, kije pripravljen, upošteva vsestranski in enakomeren razvoj občine in posameznih dejavnosti, predvsem na področjih, za katerega je občina pristojna. Omeniti velja, da ga pri kandidaturi zaradi njegovih osebnih lastnosti podpirajo tudi nekatere politične stranke kot so: DESUS, Demokrati Slovenije, Združena lista in Liberalna demo- ' kracija Slovenije. Marjan HLADEN Predsednik volilnega odbora FINANCE 5. november 1998, Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 27. 10. do 3.11.1998 Začetek drugega mednarodnega sejma Sadje na Pomurskem sejmu VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 27. 10. 98 27. 10. 98 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 10.642,27 10.824,39 1,71 Dolenjska banka - imenske 12.176,92 12.400,00 1,83 Droga Portorož 33.876,66 34.109,21 0,69 Emona Obala Koper 2.420,92 2.346,60 -3,07 Etol Celje 20.240,00 20.991,27 3,71 Interevropa Koper 1.812,15 1.842,36 1,67 Istrabenz Koper 2.892,03 2.906,07 0,49 Kolinska Ljubljana 2.050,69 2.108,21 2,80 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 24.590,06 25.905,94 5,35 Lek, razred A 37.104,67 38.239,22 3,06 Luka Koper 2.703,18 2.924,80 8,20 Merkator, poslovni center 6.448,21 6.527,84 1,23 Petrol Ljubljana 26.867,32 27.303,20 1,62 Probanka Maribor 25.310,00 25.000,00 -1,22 Radenska 2.506,23 2.545,05 1,55 SKB-banka 1.600,00 1.634,66 2,17 Zdravilišče Moravske Toplice 1.404,39 1.446,66 3,01 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 490,90 495,00 0,84 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 111,27 111,00 -0,24 Republika Slovenija, 2. izdaja 107,00 106,50 -0,47 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 103,00 3,00 delnice na OTC Cetis Celje 11.584,00 11.060,00 -4,52 Color Medvode 5.638,13 5.611,36 -0,47 Fructal Ajdovščina 2.668,08 2.705,56 1,40 Gorenje Velenje 1.704,08 1.751,25 2,77 Helios Domžale 34.164,00 34.297,84 0,39 Tovarna sladkorja Ormož 6.010,00 7.990,00 32,95 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS8 (v sit) 608,55 608,55 0,00 del nakupnega bona NBS9 (v sit) 2.151,51 2.000,00 -7,04 investicijske družbe Infond zlat PID 309,86 358,49 15,69 Merk ata 409,62 438,66 7,09 NFD1 745,55 745,34 -0,03 Triglav Steber 1 773,62 Slovenski borzni indeks SBI 1.637,50 1.686,10 2,97 Borzni indeks obveznic BIO 106,43 106,43 0,00 Prireditev bo vsako leto Od 6. do 10. novembra se bo na sejmu predstavilo 145 razstavljalcev iz osmih držav eprav so organizatorji prvega mednarodnega sejma Sadje sprva napovedovali, da bo prireditev bienalna, je lanska prireditev pokazala potrebo po vsakoletni organizaciji te sejemske manifestacije. Tako bodo letos sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme organizirali že drugič, zanimanje zanj po potrjuje, da je bila odločitev organizatorjev pravilna. Na 4.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo med 6. in 10. novembrom predstavilo 145 razstavljalcev iz osmih držav, na 32 strokovnih posvetih in dveh okroglih mizah pa bo sodelovalo več kot 50 strokovnjakov. Letošnji sejem Sadje oblikujejo trije programski sklopi. V razstavnem programu bodo obiskovalcem predstavili semena in - sadike, sveže in predelano sadje, ■■ "o V okvir sejemske prireditve sodijo tudi strokovna ocenjevanja. Posebna strokovna komisija je » pred sejmom ocenila tudi nekatere slovenske drevesnice. Fotografija: L. KOVAČ Logika kapitala Zakaj se kot večinski lastnik Purlena niste odločili za stečaj, ampak likvidacijo, se je glasilo vprašanje Marjanu Šunti z družbe za upravljanje KBM Infond? ikvidacija vsekakor prinaša več kot stečaj, je odgovoril. Seveda več za lastnika, medtem ko za trinajst delavcev, ki za svoje pravice stavkajo že od 16. septembra, le-ta po- meni agonijo, ki ji ni videti konca. Logika kapitala je v primeru Purlena jasna kot beli dan. Družba KBM Infond je na osmi dražbi od Sklada za razvoj v paketu s certifikati za bagatelo kupila tudi lendavski Purlen. Takrat je obljubljala aktivno vlogo lastnika, čeprav je bilo že od vsega začetka jasno, da sta proizvodnja in poslovanje na silno trhlih nogah. Nato je Purlen za otipljiv denar začela prodajati kot podjetje. To se seveda ni izšlo in na zadnji skupščini je padla odločitev o likvidaciji. S prodajanjem premoženja v likvidacijskem postopku, ki ga seveda vodi lastnik sam, bo namreč zase iztržil več kot bi v primeru stečaja. Obveznosti je dosti manj od 1,5 milijona mark, na kolikor je ocenjeno premoženje Purlena. S stečajem pa se lastnik »razlastnini« oziroma je poplačan le, če za poplačevanje, po tem ko se poravnajo zahteve delavcev in hipotekarnih upnikov ter stroški stečaja, sploh še kaj ostane. Lastniku Purlena, ki se je odločil za likvidacijo svojega premoženja, pa bi sedaj tudi najbolj ustrezalo, da bi ga zapustili še delavci, saj bi tako imel najmanjše stroške. Računal je, da se bo to. dalo izpeljati z novelo zakona o zaposlovanju in zavarovanju, ki pravi, da so do pravic (denarnega nadomestila, pomoči) kot brezposelni upravičeni tudi tisti delavci, ki samovoljno odidejo od delodajalca, ki jim že tri mesece ni izplačal plač. Delavci Purlena so si potrdila o neizplačanih plačah že dobili, toda država se tako lahko spet ne da speljati na led. Ob samo-likvidaciji, kot je v primeru Purlena, bi namreč delodajalec moral pred začetkom likvidacijskega postopka za zaščitene delavce pripraviti program reševanja zaposlenih. Tega seveda direktor Purlena ni pripravil in agonija za zaposlene se tako nadaljuje. Do kdaj? Marjan Šunta, ki je pri KMB Infond odgovoren za Purlen, v telefonskem pogovoru o tem ni bil nič kaj konkreten. Toda s tem, ko je dejal, da bodo delavci dobili denar od vnovčenega premoženja v likvidacijskem postopku, je posredno dal vedeti, da bo vse skupaj trajalo še lep čas. To, da delavci že tri mesece niso dobili plače, da nimajo nobene druge socialne varnosti, večinskega lasnika Purlena KMB Infond pač ne gane kaj preveč. zdravilna zelišča, med in izdelke iz medu, sredstva za prehrano in varstvo rastlin, stroje in opremo za obdelavo tal ter za potrebe sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva, opremo za hladilnice ter embalažo za sadje, zelenjavo in vino. Z vzorčnimi centri se bodo predstavile nekatere slovenske osnovne šole, k sodelovanju pa so pritegnili tudi srednji kmetijski šoli iz Rakičana in Ptuja ter srednjo šolo za gostinstvo in turizem iz Radenec. S strokovnimi razstavami bo poskrbljeno za pretok in širjenje znanja med znanostjo in prakso, strokovna predavanja in posvetovanja pa bodo predstavila najnovejše izsledke na področjih, ki jih vključuje ta sejemska prireditev. Tudi letos bodo posebno pozornost namenili obiskovalcem sejma, saj bo v nedeljo zanje svetovalni dan, v njegovo organizacijo pa se vključuje tudi Murski val. Tudi 2. sejem Sadje bosta obogatili dve spremljajoči prireditvi, v petek, 6. novembra, bo krst mošta iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, v torek, zadnji dan sejma, pa še kronanje slovenske vinske kraljice za leto 1999. Ocenjevanje sadnih s° brezalkoholnih pijač, sadm stilatov in medu postaja tra nalno, na njem pa je letos so valo 43 proizvajalcev s 1 delki. Rezultate ocenjevanj razglasili med sejmom, PoS^ strokovne komisije pa sot° podelile 27 zlatih, 41 srebr\j| | 17 bronastih medalj ter 2 | nanj. Pred sejmom je j komisija ocenila tudi ne J slovenske drevesnice, NzU tega ocenjevanja pa bod° P tako razglasili med sejmo”1; | LUDVIK K°^ Javni delavci se ne prištevajo več k brezposeln^ Kolobarjenje za brezposeln Država tisočim brezposelnim kratkoročni delodajalec Foto: JZ, MAJDA HORVAT ■ V delavnicah Purlena - delavci že drugi mesec stavkajo za svoje pravice, večinski lastnik pa želi z likvidacijo dobro vnovčiti po lastninskem zakonu »podarjeno mu« premoženje. e do sedaj je minister za delo Anton Rop z javnimi deli, katerim je silno naklonjen - imenuje jih kar najuspešnejša oblika politike zaposlovanja ubijal kar več muh na en mah, z novimi predpisi za zaposlovanje in zavarovanje ob brezposelnosti pa je dodana še ena, in sicer zmanjševanje uradnega števila brezposelnih v državi. Javni delavci se namreč ne štejejo več za brezposelne osebe, ampak je to zanje zaposlitev za določen čas. To pomeni, da če bo do konca leta v programe javnih del vključenih načrtovanih devet tisoč brezposelnih, potemtakem bo uradno število brezposelnih v državi za toliko manjše. Tolikšno zmanjšanje pa je že pomemben dosežek ministrstva (ministrove politike), pa čeprav ob proračunski opori, kije od 1,7 milijarde tolarjev leta 1996 narasla na 3,8 milijarde v tem letu. Država je torej s tem, ko so se javna dela začela šteti za zaposlitev za določen čas, kar tisočim postala delodajalec. Mar dober delodajalec? Ne gre oporekati prednostim, kijih ima delo (tudi v programih javnih del) pred nedelom, vegetiranjem na listi čakajočih za delo. Pa vendar s tem, ko je zakonodajalec delo v javnih delih strogo omejil le na eno leto, država ni nič boljši delodajalec od tistih, ki delavce menjavajo kot spodnje perilo po tistem znanem »tako je zame bolje«. Kolobarjenje z brezposelnimi skozi programe javnih del, da bodo tako ostali v delovni kondiciji in da se ob tem še česa naučijo ter si denarno nagrado od države tudi prislužijo? O. K., vendar le do neke mere! Mero je torej država postavila, in sicer eno leto, kaj pa potem? Minister Rop pravi, da bi morali predlagatelji programov javnih del (večinoma so to občine), če po enem letu ugotovijo, da ima takšno delo značaj trajnejše zaposlitve, te javne delavce pripeljati do zaposlitve za nedoločen čas. Nič lažjega kot reči, ampak mnogo težje je to spraviti v življenje. Od tu dalje, kdo bo delodajalec in od kod mu denar za plačilo »ex javnega dela«, je namreč še neobdelano polje, za katero pa bi država morala imeti v ognju že- - k^' lezo, ki bi bilo kaj veC obljuba, da bo pri kreiraI^^ delovnih mest pomagal nanciranjem. Država je nalni ravni kot javno sluZ katero si stroške z občina^1 |( sebojno poravnavajo, Pflji< socialni program P0lT1 sed»l domu. Naj bo delo, ki opravljajo javni delavci, no skupnost še tako pomembno, pa če zanjv krogih ne bo mogoče SP? denarja, ga potem ne nekaj - dokler bodo komunalno urejanje v $ skupnosti lahko oprav*1 mi delavci, zakaj bi Pot® šli v ustanavljanje služ , [t zaposlenimi? In prav in številnih drugih ima vzhičenost ob usp6^ čevanju brezposelnih vJa tudi črno senco. Slovensko-avstrijsko kemijsko podjetje išče na območju Prekmurja prodayalke/prodajalce na terenu* Kandidate sprejmemo v redno delovno razmerje. Delo oo predstavitve pri strankah, na področju obrti in industrije- .. Prijave pošljite na naslov: AUSTROCHEM, d. o. o., International Šmartinska 134b 1000 Ljubljana , 5. november 1998 GOSPODARSTVO Dvajset let uspešnega sodelovanja Mure s firmo Hugo Boss iz Nemčije Možnosti tudi pri ženskih oblačilih Nafta Hajdinjakova vrnitev ^tega nemškega partnerja zdaj dela že 35 odstotkov proizvodnih zmogljivosti kvarne moških oblačil, ki tako realizira 20 odstotkov Bossove proizvodnje Soboška Mura sodi med prva pomurska podjetja, ki so že pred dvema desetletjema in več začela svoje izdelke prodajati tudi na tuja tržišča. Le izvoz zagotavlja prihodnost in razvoj, so ugoto-®v vodstvu podjetja, in takšna filozofija prevladuje v Muri še danes. retežni del proizvodnih zmogljivosti v tem največjem pomurskem kovnem kolektivu zdaj dela za izvoz, največ je dodelavnih poslov, v linjem času pa povečujejo tudi prodajo lastnih blagovnih znamk. HkTaL — J-—-- j/** pVTVVUJVJU IUU1 Največji tuji Murin poslovni Partner je danes firma Hugo ®ss iz Nemčije, sodelovanje z pa sega v leto 1978. ko so v burski Soboti začeli zanj šivati moška oblačila. V začetku je ob-Se8 Poslov za podjetje Hugo °Ss Predstavljal le 5 odstotkov Vzvodnih zmogljivosti Tovar-,e moških oblačil, sodelovanje Se k >z leta v leto povečevalo in modela kar 35 odstotkov nje- Proizvodnih zmogljivosti za 0 krnsko firmo, medtem ko njen delež v proizvodnih zmogljivosti celotne Mure 16 odstotkov. V teh 20 letih sta Mura in Hugo Boss razvijala in poglabljala poslovno sodelovanje, kije od dodelavnih poslov preraslo v kooperacijske, po besedah Boža Kuhariča, glavnega direktorja Mure, pa je firma Hugo Boss danes največji poslovni partner Tovarne moških oblačil in celotne Mure, trdnost in dolgoročnost sodelovanja med obema partnerjema pa daje firmi Hugo Boss značaj strateškega partne- rja Mure. Po Kuharičevih besedah je bilo prelomno obdobje v sodelovanju med Muro in firmo Hugo Boss leta 1997, ko sta obe podjetji sklenili dolgoročno pogodbo o poslovnem sodelovanju, pri programu oblačil pa dela zdaj za tega nemškega partnerja od 2.800 zaposlenih v Tovarni moških oblačil 900 ljudi. Z 2 milijonov nemških mark v začetku sodelovanja seje obseg poslov v letu 1997 povečal na 16 milijonov, letos pa bo že dosegel 23 milijonov mark. Poslovno sodelovanje obeh firm je bilo ves čas korektno, je na priložnostni slovesnosti ob sprejemu predstavnikov firme Hugo Boss poudaril Božo Kuharič, to pa ne pomeni, da v tem času ni bilo vzponov in padcev. ^avesten pritisk na kmeta in posestva Sibirci« sekajo piščančje glave Pšenico so pritisnili še s koruzo 3Se jasneje postaja, da so bile moje predpostavke, zapisane v komentarju pred dvema tednoma, realne. Z napovedano reformo financiranja kmetijstva, ki jo je potrdila tudi vlada, se pritisk . na pomurske kmete stopnjuje. Po obreganju ob kakovost pšeni-'n Spovedanih izgubah žitarjev so se pojavili še perutninarji, ki ne-a9)ejo nad visokimi cenami domače koruze. Ti so tokrat posebej ‘enih Kg Rakičan, ki naj se ne bi odzval na ponudbo Jate reje za >kuruze. "hliica .^jprej naj pojasnim zaplete s ^ic°- Kljub pritiskom mlinar-;Se kaže, da le ni prišlo do tako fF1 špekulacij, ampak je dej-daje količina prodane pše-te odvisna od bistveno večjih Nanih površin v primerjavi s ^hjimi leti. Površine, zasejane /dico, so odsev realnega polo-Pomurskega kmetijstva v državne agrarne politike. eden od kazalcev zmanjše-reie krav molznic, ki opo-,)a na preusmeritev v poljedel-' ^irno lahko ugotovim, da javlja slika Vojvodine iz Jugoslavije. Tudi očitki na "d kakovosti so, kot kaže, iz ' saj nam je direktor do-zadruge g. Bogdan z |.'Zanii, ki so jih opravljali v 'n Mlinopeku predstavniki ^ta, dokazal, da pšenica ne dPa od zahtevanih standar-fkakovosti. Prav tako je potr-6e°ruarski enkratni uvoz pše-(Za Potrebe Mlinopeka, poz-Pa se dobrovniška zadruga z Pšenice v letošnjem letu aiiala. Tudi drugi kmetje, ki 5 °dločali za neposredno pro- Zadrug, s svojimi papi-... azujejo, da so špekulacije račun neutemeljene, namreč, da bi se sami Ra'’ s »šverckomerc« posli. tes’ kot mi je povedal eden od večjih pridelovalcev, da ga je razjezilo nedosledno pobiranje vzorcev. Vzporedno s tem mi je zatrdil direktor KG Rakičan Mirko Horvat, da so trditve o kakovosti iz trte zvite, saj so sami na račun kakovosti v povprečju dosegli 36 tolarjev po kilogramu pšenice. Ob zavrnitvi očitka na račun kakovosti je še omenil, da igre tudi pri ocenjevanju pšenic^ za mletje za demagogijo, saj so za priznavanje in izbor sort pristojne ustrezne državne službe. Zgodba o uvozu je utemeljena, toda ne dosega takih dimenzij, da bi ta uvoz bistveno vplival na prodane količine pšenice s pomurs|kih polj. Slavko Horvat, upravnik soboške carinarnice, pravi, da je Danvit iz Moravskih Toplic izvozil okrog 1500 ton mehke pšenice, ki jo je deklariral kot trdo| zaradi nižjih dajatev. Ko so soboški cariniki in fitopatologi ugotovili, za kaj gre, je šla večine pšenice skozi mariborsko carinarnico. Ob tem je zanimivo, da so to pšenico odkupili mlinarji v Sloveniji, ki so imeli največ pripomb na kakovost. Tudi država, ki očitno nima pregleda, kaj se dogaja v primarni pridelavi, je spregledala, da je sama uvozila precejšnje količine, saj je za blagovne rezerve uvažal Univit. gel, so poleteli perutninarji, ki so v nasprotju z mlinarji udarili po KG Rakičan, ki naj koruze ne bi bil pripravljen prodati Jati reji. Mirko Horvat je povedal, da so ponudbo res dobili, vendar s ponujeno ceno, kot jo ima uvožena koruza. Po pogajanjih so dosegli sprejemljivo ceno in jim bodo koruzo tudi prodali. Koruza sa-' mo potrjuje, da bo pritisk predelovalnega lobija čedalje hujši, saj bo pod pretvezo prilagajanja Evropi te »stroške« poskušala poriniti čim nižje - na kmete. Ob tem jim Pomurje ustreza, saj s temi pritiski prenaša tudi socialna tveganja v okolje, s katerim nimajo nobenega stika in ne bodo prevzemali nobene odgovornosti. Pri koruzi se je potrebno spomniti nekaj let nazaj, ko so bile cene na svetovnih trgih izredno visoke in so perutninarji reševali svojo kožo z domačo poceni koruzo. Toda ob mlačnosti, ki jo je čutiti ob sedanjih pritiskih živil-skopredelbvalnega lobija, z gotovostjo lahko napovemo, kdo bo ostal brez perja. J. VOTEK ■ Zahteve nemškega partnerja po visoki kakovosti so velike in takšna filozofija je morala prodreti tudi v vse pore Murinega delovanja. Tudi ob osamosvajanju Slovenije sodelovanja s firmo Hugo Boss niso prekinili, v letih zapiranja jugoslovanskega trga pred izdelki iz Slovenije pa je omenjena nemška firma s povečanjem naročil Muri pomagala pri prebroditvi težav. Sodelovanje med Muro in firmo Hugo Boss je pomembno prispevalo k obojestranskemu razvoju obeh partnerjev, z 20-odstotnim deležem v Bossovi proizvodnja pa je Mura med vsemi partnerji najpomembnejša. Čeprav pogoji za prodajo na tujih trgih niso ugodni, bo Mura tudi v prihodnje obsojena na izvoz, zato si od firme Hugo Boss obeta še več sodelovanja. Predstavniki nemškega partnerja so ob obisku v Muri povedali, da že razmišljajo o vzpostavitvi kooperacijskih poslov na področju ženskih oblačil in po zagotovilih slednjih Mura pri tem gotovo ne bo izostala., Na včerajšnjem srečanju predstavnikov obeh poslovnih partnerjev so si izmenjali priložnostna darila, nemški partnerji pa so Muri izročili tudi zahvalno listino za uspešno sodelovanje. LUDVIK KOVAČI Koruza Ko se je vihar s pšenico pole- 10.30 do 13.00 ^^i94,6uhz Nedeljska kuhinja »na Sadje v Gornji Radgoni - . Peček in Silva E6ry s stroko-t .0 sadjarstvu, vinogradništvu, j^ariJU vrtov v hali A. Po nasvet pri-sejem ali pokličite 37 710 ! godilo se je tako, kot je bilo napovedano. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je Jožeta Hajdinjaka, ko je odstopil z mesta prokurista, povabil na pogovor in rezultat tega je, da se je spet vrnil v Nafto. Sodeč po poslovnih poteh - v torek tudi v Petrolu - skupaj z direktorjem Nafte Cvetom Žalikom sedaj aktivno upravlja podjetje. S čim je bil Metod Dragonja toliko prepričljiv, da se je Jože Hajdinjak vrnil v Nafto? Samo dana beseda bi bila po tem, ko se je vlada enkrat že izkazala, da zaradi »šlamparije« ali, po Dragonjevih besedah, nerodnosti ne more biti mož besede, premalo. Prekaljeni poslovnež s svetovnih trgov s črnim zlatom, kot je Jože Hajdinjak, se v drugo samo na rahlo obljubo že ne bi dal ujeti. Minister je zato najverjetneje potegnil na piano eno svojih pomembnih skritih orožij, s katerim je postavil na hladno Petrol z njegovo namero o zanj prednostnem načinu vodenja Nafte, Hajdinjaku pa tako zagotovil samostojno mesto v upravljanju Nafte. Kot smo že poročali, sta na zadnji skupščini lastnika Nafte ob spreminjanju družbeniške pogodbe izglasovala, da družbo vodi dvočlanska uprava, vendar po predlogu, ki ga je pripravil Petrol, naj drugi mož ali prokurist ne bi imel druge kot le nadzorno funkcijo. Jože Hajdinjak na to seveda ni pristal in zato dal odstopno izjavo. In če seje ta napaka, po navedbah Metoda Dragonje, prikradla nehote, pa napake ni v Petrolovem predlogu. Sistem, ki je skorajda popoln tako po širini, višini in globini, kjer mora vse »štimati« od vratarja naprej, si nedomišljenih potez ne privošči. Zato je bil predlog, kot ga je pripravil Petrol in katerega so potem izglasovali na skupščini, natančno domišljen in čisti odsev Petrolovega hotenja, s svojim človekom imeti prednostno besedo pri upravljanju. S tem pa, ko seje Jože Hajdinjak vrnil v Nafto, ima Petrol pri svojem poslovnem partnerju (Nafta je pomemben poslovni partner Petrola) veščega sogovornika. Njega se prav gotovo po telefonu ne da odpraviti kot Cveta Žalika, seveda človeka iz domače hiše, na način: Ja. kaj bi pa spet rad, saj smo ti ja že vse poslali! Vrnitev Jožeta Hajdinjaka na vodilno mesto v Nafto bo, to si upam zapisati, pomembno vplivala na usodo Nafte. (Bolj kot na lastništvo mislim na njeno poslovanje.) Zagotovo bo trdo držal vajeti tako do obeh lastnikov kakor do Petrola kot poslovnega partnerja, saj mu je ob širokem mednarodnem poslovnem zaledju, ki si gaje pridobil z delovanjem v tujini, pomembno enakovreden partner. MAJDA HORVATI Poslovanje v zdravstvu Bolnica v pričakovanju oslovni rezultati javnih zdravstvenih zavodov v tekočem letu so lahko le informativni in začasni, saj jim zdravstvena zava- rovalnica sredstva za storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja priznava za nazaj. Ta pa so bila manjša, kot so jih v računovodskih službah upoštevali pri pripravi polletnih poslovnih rezultatov, in zato so izidi nekoliko manj ugodni od napovedanih. S tem dejstvom je potrebno brati tudi podatke o devetmesečnem DAEWOO MOTOR NA ZALOGI OLJA Mobil POSOJILO IN LIZING NA POLOŽNICE DO 5 LET obrok je lahko večji kot 1/3 osebnega dohodka. Tudi za zaposlene v tujini - brez porokov. MATIZ 1.149.999 SIT Vabljeni na testne vožnje LANOS že za 1.499.990 SIT AKCIJA: 4 zimske gume gratis ob nakupu LANOS NUBIRA LEGANZA riaiflin MS d o o PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.; (069) 36 600 Pooblaščeni prodajalci , „ *M0BIX' Pomurske čete 61, Črenšovci, tel: (069) 70 550 * futhrT? HIMELRAJH’ Kapelska 21, Radenci, tel.: (069) 65 517 .™RA $YSTEM' Stročja vas 11 pri Ljutpmeru, tel.: (069) 84 347 *DDnL dd'’ lndustrijska h Lendava, tel.: (069) 75 042 PR0PQINT' Prežihova 23, Lenart, tel.: (062) 762 633 MHMBI poslovanju javnih zdravstvenih zavodov, v primerljivosti pa jih meglijo tudi odhodi zdravnikov v zasebno dejavnost. Slednje je v ljutomerskem in murskosoboškem zdravstvenem domu pomembno vplivalo tudi na izid poslovanja. Na primer ljutomerski zdravstveni dom, ki ga je v zadnjem času glede na velikost doma zapustilo največ zdravnikov, ne pa tudi preostalega zdravstvenega osebja, je kljub nižjim materialnim stroškom in enakim izdatkom za plače zaradi manjšega obsega storitev v poslovanju potegnil najkrajšo. Bolje se jim ne piše tudi za konec leta, druga zdravstvena domova naj bi še vedno pozitivno poslovala. Na poslovni izid javnih zdravstvenih zavodov pa je vplivala tudi rast plač, saj 'so se zdravniški dodatki povečali dvakrat, v zadnjem trimesečju pa se bodo izplačali še dodatki preostalim zdravstvenim delavcem. Do sedaj javni zdravstveni zavodi v ta namen od financerja niso dobili dodatnega denarja, kajti pogajanja oziroma sklenjeni dogovori so temeljili na predpostavki, da bodo zaposleni denar privarčevali z racionalnejšim ravnanjem. Poglavje zase pa je poslovanje bolnišnice, ki z zdravstveno zavaro- valnico do pred kratkim še ni imela sklenjene pogodbe. Sedaj je podpisana in velja od julija, torej za nazaj, njena določila pa se še ne poznajo v začasnih poslovnih izidih ob devetmesečju. V upravi bolnišnice so s poslovnim rezultatom, predvsem z rastjo stroškov, zadovoljni, saj so ti ostali na lanski ravni. To je naj večji dosežek varčevalnih ukrepov, ki pomembno vplivajo na ugodni izid poslovanja. K slednjemu pa je prispevalo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. MH ■ Po podatkih o devetmesečnem poslovanju je gornjeradgonski zdravstveni dom pristal na ničli, ljutomerski ima 4,5 milijona tolarjev izgube, v murskosoboškem zdravstveni domu pa je za 1,2 milijona tolarjev presežka. Zavod za zdravstveno varstvo ima 6,5 milijona presežka, čeprav je zaradi neplačanih storitev v likvidnostnih težavah. V velikih likvidnostnih težavah je tudi murskosoboška bolnišnica, pa čeprav je ob devetmesečju pristala pri 25,8 milijona tolarjev izgube, ki pa je pomembno manjša kot ob polletju. A SEJEM SADJE 2. mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme 6. -10. november '98 Gornja Radgona Nedelja 8.11. Svetovalni dan za obiskovalce sejma S tem ogla,som iniate 8. 11. pri vstopnini popusta IJ ■ POMORSKI SEJEM 8 KMETIJSTVO 5. november 1998, Prejeli smo Kaj manjka kmetijski politiki? sem, ki menimo, da je treba položaj kmetijstva in kmeta v prihodnji združeni Evropi urejati že pred našim vstopom, pomeni članek urednika Vestnika ponovno trkanje na vest, ali smo storili vse za dobro pozicijo slovenskih in tudi prleških in prekmurskih kmetov. Prilagajanje pogojem kmetovanja v najrazvitejših državah sveta, kot so članice Evropske unije, je za vsako kandidatko mučen in dolgotrajen proces. Tudi naše kmetijstvo gre skozi te muke, večje pa ga gotovo šele čakajo. Da bo prilagajanje težko, sta nas prepričala tako strategija razvoja slovenskega kmetijstva kot tudi program razvoja v letih 1994-1996, to sta dva dokumenta, prvega je sprejel Državni zbor, drugega pa Vlada republike Slovenije. Oba sta bila izvajana vse do oblikovanja nove koalicije v marcu leta 1997. Po pravici povedano od tega časa naprej nisem več na tekočem z delom, ki poteka v Vladi ali Državnem zboru. Tu in tam pa me presenečajo objavljeni ukrepi, ki bodo zaradi pragmatičnosti ali potreb dnevne politike usodno poslabšali dohodkovni položaj kmetijstva. Ta se je po podatkih iz letnih pregledov stanja kmetijstva, ki jih pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije, vse do leta 1997 postopoma izboljševal. Pa poglejmo za primer program agrarne reforme. Naročilo za izdelavo tega programa, ki temelji na analizi tedanjega stanja, je bilo dano v letu 1994. Prvi izsledki so bili objavljeni v letu 1996 hkrati s tezami, kaj je potrebno reformirati v tekoči kmetijski politiki. Demagoški politikanti so ob prevzemu oblasti po zadnjih parlamentarnih volitvah prekinili priprave na agrarno reformo za skoraj dve leti. Kljub ustni in pisni obrazložitvi prof. dr. Osterca ob predaji poslov v letu 1996, da Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov Kmetijska zadruga Gornja Radgona TOVARNIŠKO IME PAKIRANJE KZ Ledavski dol Cankova Kmetijska zadruga Martjanci PU-PREDŠTARTER 10/1 1.400,60 1.381,00 PU-ŠTARTER 10/1 642,00 635,00 PU-ŠTARTER 50/1 3.005,00 3.005,00 2.380,00 (40/1) SUPER U 3 50/1 2.360,00 2.265,00 S-DOJ 50/1 2.095,00 BEK1 5O/r 2.065,00 2.080,00 1.644,00 (40/1) BEK2 50/1 ’• 1.975,00 1.995,00 1.525,00 (40/1) SUPER BEK 35 10/1 701,00 705,00 SUPER BEK 35 50/1 3.300,00 3.290,00 2.612,00(40/1) TL-ŠTARTER 10/1 548.00 543,00 TL-ŠTARTER 50/1 2.535,00 2.540,00 2.012,00 (40/1) TL-PIT 1 50/1 1.680,00 1.850,00 1.340,00 (40/1) BRO-ŠTARTER . 10/1 650,00 633,00 BRO-ŠTARTER 25/1 1.552,50 1.510,00 PUR-GROVER 25/1 1.648,00 NSKZANESNICE 10/1 560,00 554,00 NSKZANESNICE 50/1 2.056,00 (40/1) KRMILO ZA KUNCE 10/1 542,00 538,00 VITAREDIN 2/1 462,00 456,60 476,20 KOSTOMIN 2/1 386,00 KOSTOVIT 2/1 486,00 403,20 BOVISAL 5/1 695,00 665,00 . KRAVIMIN 3 5/1 1.139,00 1.055,00 1.057,00 KRAVIMIN 6 5/1 781,00 724,50 725,00 PRAVIMIN 1 5/1 1.091,00 PRAVIMIN 2 5/1 1.113,00 1.032,50 1.032,00 KRMILNA MOKA 30/1 772,80 (40/1) 508,00 (40/1) 383,00(25/1) PŠENIČNI OTROBI 30/1 413,75 (25/1) 381,00 JEČMEN rinfuza 15,23 14,50 SOJA rinfuza 43,50 41,80 BUČNE POGAČE 50/1 69,60 RIBJA MOKA 50/1 9.114,00 8.960,00 10.310,00 MESNA MOKA 25/1 1.627,50 Opomba: Cene .med posameznimi trgovinami se lahko razlikujejo tudi zaradi | šalnic močnih krmil. različnih dobaviteljev - me- so izhodišča za agrarno reformo pripravljena, nova ekipa Min. za kmet. gozd, in prehrano ni nadaljevala s takojšnjim sprejemom reforme, ampak je mencala vse do letošnjega leta, ko je program na kmetijskem sejmu v G. Radgoni, ne da bi ga sprejela Vlada, predstavila v javnosti. Po dobrih dveh mesecih je vlada program sicer sprejela, vendar ga iz objektivnih razlogov ne bo mogla izvajati, saj ji proračunska poraba to v celoti onemogoča. Sicer pa se tako pomemben dokument s trajnimi finančnimi obveznostmi sprejema v Državnem zboru in kot takšen predstavlja potem obvezo sleherni vladi, ki se oblikuje med izvajanjem programa. Če bi se sedanji oblastniki MKGP odločili zato pot, bi lahko deloma nadomestili zamujeno, saj se čas do novih pogovorov z EU približuje. Upajmo, da bo sedanja koalicija pri tem projektu odigrala svojo pozi tivno vlogo (brez kupčkanj) vsaj do nove setve pšenice, sicer bodo manjkajoča direktna plačila povsem zmanjšala dohodek pridelovalcem. In to se bo zgodilo predvsem kmetom v vzhodni Sloveniji. Sicer pa bi predlagal, da kmetje Pomurja sprožite postopek za podrobno seznanitev z agrarno reformo, ne sicer za tisti splošni del, ki je predstavljen v brošuri, pač pa tisti del, ki se nanaša na izvedbo prenosa dela kmetovega dohodka, do sedaj prejetega pri prodaji s tržno ceno na direktno plačilo. Izračun kaže na izpad kmetovih dohodkov, to pa bo še naprej slabšalo ekonomski položaj regije, ki je že zdaj katastrofalen. Drugi problematični ukrep je uvedba prelevmanov za uvoz koruze. Da bi zavarovali domačega pridelovalca koruze, ukrepa ne bi smeli sprejeti v času žetve, pač pa takrat, ko so si uvozniki po bistveno nižji ceni polnili skladišča. Sicer ukrepa ne bi bilo potrebno uvajati, če bi ministrstvo za kmetijstvo vpeljalo obljubljeni tržni red. Ta bi seveda zagotavljal prodajo domače koruze uporabnikom po tržnih, to je precej nižjih cenah, kot so proizvodne. Primerni dohodek kmetom bi se v različnih oblikah zagotavljal iz državnega proračuna, kot to delajo v EU. S takšnim načinom ne bi v ničemer prizadeli interesa rejcev živine, ki v potrebi za znižanjem proizvodnih stroškov segajo po vseh legalnih ukrepih, torej tudi po uvozu koruze z nižjimi cenami. Podobna ugotovitev velja tudi za druge kmetijske proizvode, kjer tržnih redov še nimamo. Tisti, ki podrobno poznamo načine delovanja kmetijskih lobijev v zahodnoevropskih gospodarstvih, vemo, kaj pomenijo nepolitične kmetijske strukture, kot so zadružno gibanje združenih kmetov in njihovih sindikatov, združenja inženirjev in tehnikov iz kmetijske stroke, člani gibanj za ohranitev podeželja in člani kmetijsko gozdarskih zbornic. Izredno pomembna za njihovo kredibilnost je njihova politična neodvisnost. Eno od teh naštetih organizacij, to je kmetijsko-gozdarsko zbornico, smo začeli ustanavljati že v prejšnjem vladnem mandatu. Pri pripravi osnutka zakona o tej inštituciji so sodelovali strokovna ekipa in poslanci Državnega zbora iz vsaj treh strank, ki so takrat izrazile interes. Predlog zakona je upošteval potrebo po regijski organiziranosti zbornice, saj so razlike v usmeritvi kmetijstva v Sloveniji zelo različne in specifične. Predlog je bil ob menjavi vlade in koalicije dokončno umaknjen iz postopka sprejema v Državnem zboru, medtem ko je postopek sprejema že prej zadrževala SLS. V postopku sprejema v Državnem zboru je centraliziran sistem zbornic, ki bi tudi nacionaliziral objekte kmetijskih služb na območju regij. S takšnim načinom delovanja zbornic bi v kali zatrli prizadevanje regijskih kmetijskih institucij in to bi nedvomno pomenilo korak nazaj. Upam, da bodo odgovorni kreatorji sedanje kmetijske politike uvideli zgrešenost takšnih razmišljanj. Iz zadnjega pogovora s kmetijskim ministrom je to slutiti, vendar, žal, je to sprememba šele po dveletni zamudi. Ob normalni situaciji v pribli- Najboljša drevesnica Malus iz Veržeja Letno 80 tisoč sadnih sadik Prilagajanje zahtevam tržišča a letošnjem ocenjevanju drevesnic v okviru mednarodnega sejma Sadje je bila najbolje ocenjena drevesnica Malus iz Veržeja. Z vodenjem drevesnice Iztok Keuschler izkušnje, ki si jih je pridobil s študijem vinogradništva in sadjarstva, uspešno prenaša v prakso, zato tudi ne preseneča, če mu je strokovna komisija ob ocenjevanju njegove drevesnice prisodila tako visoko oceno. Kakovost njegovih sadnih sadik, med katerimi prevladujejo predvsem jablanove, ne manjka pa tudi drugih sadnih vrst, je na zavidljivi ravni, Iztok pa je najbolj zadovoljen, da so s sadilnim materialom iz njegove drevesnice zadovoljni tudi kupci. Svojo poklicno pot je Iztok začel leta 1986 v takratni Kmetijski zadrugi Panonka, kjer se je najprej specializiral za zaščito sadnega drevja, zadnja tri leta službovanja v tej zadrugi pa je vodil drevesničarsko dejavnost. Ker pa v Panonki ni videl prave prihodnosti, se je leta 1994 odločil za samostojno pot. Začel je s 6 tisoč sadikami različnih sadnih vrst na pol hektarja, zdaj pa letno na 8 hektarjih vzgoji že več kot 80 tisoč sadik. Del podlag zanje vzgaja sam, večino pa jih kupuje na Nizozemskem. Njegov cilj je, razširiti lastno zarodišče, saj so razmere za pridelavo podlag v nje Del sadnih sadik iz Iztokove drevesnice je že pripravljen za tržišče. Foto: L. KOVAČ Turnišče: cene pujskov Zadnji četrtek oktobra so na sejmu v Turnišču prodajali 71 pujskov, starih od 10 do 13 tednov in težkih od 15 do 30 kilogramov. Za par so zahtevali od 14.000 do 18.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo le 20 živali. ževanju EU bi moral biti kmečki človek vsaj zadovoljen, če že ne navdušen. Ob analizi dogajanj pa moram reči, da sem sam zaskrbljen in to zaskrbljenost bi priporočal tudi kmetom. Če se namreč ne bodo sami primerno angažirali, se bo njihov ekonomski položaj strahovito poslabšal. Ne verjamem namreč, da bodo sedaj vladajoče politične stranke ta položaj izboljšale. SLS s svojo garnituro na ministrstvu se je z osipom strokovnega kadra dokaj onesposobila, večina novozaposlenih pri prevzemu ministrstva je namreč političnih zaposlitev. Po pravici povedano in z vsem spoštovanjem do vseh in vsakega poklica, če sem bolan, se prepustim zdraviti zdravniku, to je strokovnjaku, in to bi seveda veljalo tudi za vodenje kmetijskega področja v vladi. Premalo je, da bi nas minister razumel, ker govi drevesnici ugodne, vendar priznava, da so nizozemske podlage kakovostnejše in brezvirusne. Od kakovosti podlage je največ odvisno, kako se bo sadika pozneje razvijala v drevo, zato je za sadjarje najpomembnejše, na kakšni podlagi je cepljena. Iztok zatrjuje, da je za jablane najboljša podlaga M9 tip 337, ki je po rasti za tretjino šibkejša od M9 EMLA. Seveda so sadike na teh podlagah priporočljive za intenzivne plantažne nasade, medtem ko za ekstenzivne nasade priporoča cepljenke na sejancu ali na podlagi MM111. Osnovni program drevesnice je iz naših vrst, kot sem to slišal tu in tam ob prevzemu ministrstva v lanskem letu. Minister mora znali napraviti kaj več, kot je napravljenega, ne pa situacijo samo razumeti. Zaskrbljen sem tudi zato, k®r vodilna stranka sedanje koalicije LDS niti približno ne razume kmečkega vprašanja, in spričo angažiranosti na drugih področjih kmetijstvo prepušča svojemu koalicijskemu partnerju. Poglaviten uspeh teh je po mojem le utišanje kmetov in predvsem SKZ, to pa seveda™* interesu razvoja panoge in položaje kmeta. Skrbelo bi me tudi stališče poslancev z našega območja^1 povečini pripadajo LDS ali so njihovim konceptom naklonjeni, po1"8 več ne, saj sem se prepričal, dana ta dogajanja nimajo pomembni vpliva. Pa naj mi zaradi tega mojeck prepričanja preveč ne zamerijo-Preveč zaskrbljeni pa naj tudi o® bodo, saj jih bodo navkljub vse^ ob naslednjih volitvah ponovno M olili, in to tudi tisti, ki se jim b°ei* nomski položaj medtem bistven® poslabšal. Takšna je pač situacije* sedanjem trenutku. IVAN OBAL, DIPL. OEČ1 Malus je usmerjen v vzgojo . za intenzivne nasade, hkrati PaZ tudi ljubiteljskim sadjarjem P°pllj kar najširši izbor različnih sa®® vrst in sort. Na voljo je kar 505, jablan, v drevesnici pa 90 različnih sort raznih vrst sa® j ga drevja. Tretji program so sne sadne rastline in sadne rast JI za majhne vrtove. Med slednjimi j še posebno zanimive pritlikave M skve in jablane balerine, ki na vih ne zavzamejo velikega . Sicer pa je po Iztokovem t™1® v drevesničarstvu največji Prot zastarela zakonodaja, ki on® ' goča dostop do novih sort. kljub težavam v sadjarstvu v času le opaziti določeno ož# ’ obnov, sadijo pa predvsem soM so zanimive za evropsko t^1 Povečuje se povpraševanj® odpornih sortah, ki jih je na ®* ( skem tržišču že veliko, vend®% zaradi neprilagojene zakonci® dobijo dovoljenja za slovenski Iztok svoje drevesnice zae JI ne namerava širiti, bo zarodišča in vzgojo okrasi' s1 saj so na tržišču prav prisle velike vrzeli. Se pa ob dr^ stvu ukvarja še s sadjars^0 ga razširil, vendar je ustrezne površine. Pre^/ vsemi bo imela prav goto*®^/ tev hladilnice za sadike želi pa tudi uvesti konteMJp’ gojo sadik. LUDVIK BniK, 5. november 1998 KULTURA Čriček poje ra o c >o o V) E Knjiga Kulturnice Zorenja na gredicah moje dežele Čriček v Gornji Radgoni in po njenih okoliških - Go-bi jih vzneseno imenoval gričkih - počasi pojenjuje Muzicirati, saj bo reveža poleg mraza kaj kmalu pre- I Mola neka druga godba, ki bo veliko bolj neuglašena, Mč kaj srce parajoča, predvsem pa spet veliko oblju-^jajoča. Tako je vinotok, v katerem Radgončani občin-sko slavimo darove narave in tudi tako dokazujemo, da eno veliko srečno podeželje, izzvenel, kar se lokalne kulture tiče, dokaj v nasprotju z bučnostjo tega rodnega Meseca. Toda kar je bilo, je bilo za sladokusce. In Po strunah z lokom vleče ... Kdo je violina, kdo lok in kdo igraje vprašanje, ki se ^ezi s poukom slovenskega jezika na obeh šolah v av-strijski Radgoni postavlja, odkar je že po več kot štiride-Setletnem molku avstrijska vlada vendarle dovolila, da Se ^aj mali Avstrijci naučijo spodobno pozdravljati sose-njihovem jeziku. Letos, po štirih letih poučevanja, je ^slovenščinopresenetljivo veliko zanimanja, še poseb-potem, ko jim je učiteljica obljubila dopisovanje s slo-K^kimi vrstniki in obiskovanje njihovih šolskih priredi-,ev' Zdaj je samo še upati, da bodo tudi gornjeradgonski Osnovnošolci izkoristili priložnost in na tak način Mtjevali svojo nemščino. Kaj dlje pa poglobljeno sodelo-^nje tako ne seže, saj se skorajda nikomur ne ljubi ora-11 ,e' še zmerom zamrznjene ledine. "• zdaj tiho, zdaj naglas... in na koncu že skoraj kriče je pred kakim letom ^aj s politikantstvom in čudnimi grehi neobre-^njenih Radgončanov predlagalo, prosilo in dopovedo-^1°, da bi mesto prihajajoče leto razglasilo za Golarjevo M tako temu mnogostranskemu človeku, sopotniku slokega intimizma, ki je v mestu desetletja dvigoval ^turno raven in vzgajal estetsko zahtevno publiko, kazalo primerno hvaležnost, ki bi bila hkrati tudi prstna promocija mesta. V oktobru, ko ravno mine-' ’a deset let od njegove smrti, je izkupiček peščice entu-dostov naslednji: osrednja prireditev ob kulturnem prazni literarni večer z eminencami slovenske literarne priložnostna razstavica, odkritje kipa akademske- 61 Oporja Bratuše in knjižica o Golarju. Spomnili pa so tudi udeleženci ekskurzije v Radgonski kot, ki jo je [^aniziralo območno slavistično društvo na državnem Pranju slavistov v začetku meseca. In ob obisku v Inkovi hiši se je še enkrat potrdilo, kako Radgona potrebuje zloženko ali vodnik po kulturni poti v ^ni, ki bi obiskovalce seznanila z ljudmi, prostori in ^odki, ki so zaznamovali njeno dušo. Dogovori sicer tečejo, na koncu pa bo vendarle spet vse odvisno od ti-,!k’ ki bodo po lokalnih volitvah ukrojevali občinsko po-"‘iko. "• sončece nad njim žareče ... I^uko malo je potrebno za reči, ki puščajo sledi, je po-*ala razstava Gradovi in dvorci v občini Gornja Rad- Razstava, strokovna javnost jo je izredno dobro K^a>je bila v oktobru postavljena še na ogled v Poti Jasici blizu avstrijske Radgone. Tako sta Zgodovin-u^štvo Gornja Radgona kot avtor in Kulturno dru- * Člen 7 za avstrijsko Štajersko kot organizator v Htst (Haus jur alle) idejo medsosedskega sodelovanja ‘ udejanjila in že naslednji dan so bili obiskova ct ^ slovenski slavisti, ki so za manjšinsko problematiko ^južnoštajerskih koncih morda slišali celo prvič. J 'Se smehlja v jesenski čas. ^nko Golar) ^.esenski čas - čas zapeljevanja. Tokrat so bila to za LeVa/?/a z barvo, vonjem, okusom, čutenje pa seje o Safno od sebe- Zapeljani naJ bi bili vsi’ občini ali malo dlje kaj pomenijo - dogodek, ki h b‘ na Kala način, z gala programom izbrane pova d ,,e Salantno ovil z glamurjem. Večer umetniš e esc hd in sira je bil v Restavraciji M, uživanje v kt, Sirarstva Kekec iz okolice Lenarta pa je po ^vzporedno s poetično predstavitvijo in degustac ijo kat ‘n°8radništva Steyer iz Plitvice. In ker je vino knjiga, kjer se iz preproste radovednosti za c m po l^^nnja, je k delu užitkov prispeval tudi član Uru-u Ravenskih pisateljev in novinar TV Slovenija rnes 4^1 1 Predstavitvijo romanesknega prvenca Er . oj lit^n prvih poskusov, da se združita umetniška m ku-k\u ^na estetika in tisti, ki jim je tovrstno povezovanje ilif, ’ s° ta večer resnično doživeli tako, kot je i 0 m P arano. „ , . o vinotoku; kako ali kdo vse se bo v a_K°n k>veJb^al sk°zi napovedujoči se listopad, pa je ze n neke druge (zjgodbe. c - s NORMA BALE« lovenski knjižni prostorje spet bogatejši za zanimivo knjigo izpod peresa Jožeta Zadravca z naslovom Zorenja na gredicah moje dežele (Založba Salve, Ljubljana 1998), ki jo lahko označimo tudi kot nekakšen dokument o utripu katoliške cerkve na Slovenskem, v zamejstvu in med slovenskimi izseljenci. Bogata monografija zajema 45 slovenskih župnijskih središč (vseh je na Slovenskem okoli 800). Pred leti je Jože Zadravec, časnikar in urednik pri Družini, zbiral gradivo po slovenskih župnijah in pisal o njih reportaže, ki jih je povečini objavljal v Družini, dopolnjeno in preurejeno gradivo pa nato izdal še v knjigi Na gredicah moje dežele (1992); nadaljevanje le-te je pričujoča knjiga, ki je razdeljena na štiri dele. V prvem so prikazane cerkve ljubljanske škofije (teh je dvanajst), v drugem je predstavljenih 13 župnij mariborske škofije, med njimi tri naše - Veržej, Črenšovci in Lendava. V tretjem delu predstavlja koprsko škofijo z osmimi župnijami, v četrtem pa župnije s slovenskim življem po svetu; za nas je zanimiva porabska župnija v Števanovcih. V razdelku z naslovom Kjer narcise dehte in Mura priše-petava se se Zadravec sprehodi po župniji sv. Mihaela v Veržeju, kjer zapiše tudi, da je bil Veržej prva župnija v srednji Evropi, ki jo je prevzela v oskrbo salezijanska redovna skupnost. Veržej je sprva spadal v prafaro Radgona. Iz zdravih korenin zdravo drevo je naslov predstavitve župnije Povišanja sv. Križa v Crenšovcih; poleg župnijske cerkve predstavi tudi skladatelja in glasbenega pedagoga dr. Franca Cigana s Koroškega, katerega vokalni del obsega čez tisoč del. Župnija sv. Katarine v Lendavi je prikazana v zapisu Ob razkošju vinske trte, spominov in upanja. Njeni začetki segajo v deveto stoletje v čas kneza Pribine. Zanimiv je tudi opis sedanjega utripa župnije, saj živi v novi državi na mejnem prepihu. Porabje je tokrat predstavljeno z župnijo sv. Štefana Hadringa v Štefanovcih. Med našimi Porabci je svojčas župnikova! tudi Jožef Košič, prvi prekmurski posvetni pisatelj, po prvi svetovni vojni pa Jožef Sakovič, za njim pa »zadnji porabski Čedermac« Janoš Kuhar. Zadravec ne more mimo bridke resnice, da so bili Števanovci nekoč slovensko naselje, daje zdaj vse drugače, kajti »slovenske besede ni več slišati ne od oltarja, ne pri krstnem kamnu, ne pri pogrebih, porokah, ne v šoli, ne na ulici - in tudi v uradih je ni«. Res je, vse preveč slovenskega srca je na dandanes le na pokopališčih. In na koncu: Kaj želijo Gredice sporočiti slovenskemu bralcu? Najbrž ga skušajo spomniti na preteklost, na obdobje, ko so se začela snovati narodna in duhovna središča. Nadalje prisluškujejo, kot pove sam Zadravec, vče-rašnjemu in današnjemu verovanjskemu in kuturnemu utripu. »Mnogokaj duhovno in kulturno razveseljivega se je porajalo, raslo in zorelo na slovenskih tleh v skupnosti, ki jim pravimo župnije,« razlaga Zadravec in nadaljuje, da je »vsaka drobna notica iz nekega dogajanja dragoceno pričevanje za dni, ki so šli«. Temu velja pritrditi. Njegove knjige se bodo posebej razveselili tisti, katerim je predstavljena njihova domača župnija. FRANC KUZMIČI Knjižne novosti Mozaik arabskega sveta Z nano je, da Slovenci, znani učenci evropocentriz-ma, dokaj slabo poznamo oddaljenejše civilizacije. O Arabcih, oziroma muslimanskih ljudstvih, večina ne vemo dosti več od stereotipa, češ da imajo nafto in da se pečajo s terorizmom, česar si gotovo ne moremo šteti v čast. Zaradi tega sta še toliko dragocenejši knjižni izdaji založbe Mladinska knjiga, ki nam vsaka po svoje približujeta civilizacijo in kulturo islamskega sveta. Lendavska nekulturnica Najbrž je, domnevam, kriv zaplet okoli postavitve skupltur, ki so nastajale v lendavski kiparski koloniji pred tremi leti - skulpture bi bili morali po dogovoru postaviti na javnih mestih v enem letu -, za vandalizem, ki mu ne moremo najti opravičila: nekdo seje namreč, morda tudi iz objestnosti, znesel pred kakimi tremi tedni nad kipom priznanega madžarskega umetnika Zoltana Pala! Nič zato, če novica ni ažurna, saj ni bila ažurna niti v policijskem poročilu, še huje pa je, daje omenjena poškodovana umetnina, ki si jo lahko ogledate na fotografiji, znak nekulture in agresivnosti, ki jo nevarno podžiga nervozna današnjica. Razbita skulptura iz belega marmorja. Foto: Jože Gerič in soboška kulturnica Likovna kolonija Lipovci je že tradicionalna, čeprav njeni začetki niso obetali le-tega, da bi vsako leto privabila še več navdušencev, seveda slikarjev, v našo »okroglino«. Letos seje omenjene poletne kolonije udeležilo kar deset slikarjev, ki so predstavljeni v pomanjkljivem katalogu z nekvalitetnimi, črno-belimi reprodukcijami. Gre za raznolike pristope k slikarstvu, od prave naive (Izidor Horvat) do geometrijske asbtrakcije (Franc Mesarič). Škoda je le, da so se otvoritve razstave prejšnji četrtek udeležili samo štirje umetniki ( na sliki desno od ravnatelja galerije Franca Obala in beltinskega župana Jožeta Kavaša) in sicer Suzanne Kiraly Moss, Franc Mesarič, Izidor Horvat in Lucija Močnik. MV ■ 71 < zi M I Foto.: JZ K a: « 1 Delo Islam (avtor Yves Thora-val, prevedla Vesna Velkovrh Bu-kilica), izšlo v zbirki manjših leksikonov, je doslej najobsežnejša predstavitev civilizacije muslimanskih ljudstev in narodov pri nas. V njem je predstavljenih čez 350 občih in biografskih gesel-skih člankov, katerih časovni razpon sega od predislamske dobe do dvajsetega stoletja. Zajemajo področja geografije, zgodovine, kulture in umetnosti ter temeljne pojme islama kot prepleta vere, prava, vzgoje in kulture. Leksi-konje dopolnjen z 32 strani obsegajočo slikovno prilogo, v originalu pa je izšel leta 1995 pri francoski založbi Larousse. V zbirki Veliki pravljičarji je izšlo delo Ibn Almukafe Kalila in Dimna, prva knjiga neevropskega izvora v tej zbirki. Gre za zbirko zgodb in basni indoiranskega izvora, nastalo okrog leta 300, ki se je ohranila po zaslugi arabskega prevoda iz osmega stoletja. Ibn Almukafa velja na Vzhodu za utemeljitelja umetniške proze, njegovo knjigo pa označujejo kot učbenik življenjske modrosti za mlade in stare. Knjiga je bila sprva namenjena za vzgojo princev, med drugimi pa je navdihnila tudi slovitega basnopisca La Fon-taina. Delo, prevedla sta ga Moh-sen Alhady in Margit P. Alhady, je ilustrirano s prefinjenimi ilustracijami iz poznejše srednjeveške izdaje. ' D. ŠTEFAN ECI A SEJEM SADJE 2. mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme 6. -10. november '98 Gornja Radgona - Najlepše pri frankfurtskem I knjižnem sejmu - pred pol- j tretjim tednom je že zaprl l vrata - je, da se tam do knjig | obnašajo tako, kot da so res j vroča roba. Tam potekajo | dražbe za avtorske pravice in I večerje za poslovne partnerje, špijonaža in prehitevanje konkurence, lobistična kosila in izogibanje neprijetnim srečanjem na štiri oči v agentskem centru. Tam nihče ne razmišlja o knjigah kot o nujni kulturni navlaki, ki se tako in tako ne prodaja. Ves vrvež I v halah in vsi vzdihi hotelirjev nad prenapolnjenimi hoteli in gostilničarjev ob prenatrpanih restavracijah vzpostavljajo knjige kot tržno blago, nam je pisala pred časom Valentina Smej, nam pa se ob tem poraja nevšečna misel, kako se drži knjiga na | knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarju in kdaj se bomo že otresli miselnosti, da je knjiga »nujno zlo«? - Prejšnji teden so se v Soboti zbrali »pionirji« soboškega Mešanega pevskega zbora | Štefana Kovača. Res lep in I prijeten dogodek, na katerem so marsikateremu udeležencu zazveneli v ušesih morda že pozabljeni ljudski napevi, I ki pa jih zbor s svojim pet- I jem še danes obuja z vsem entuziazmom in profesionalnostjo. - Tudi kulturniki gredo skokoma v obljubljeno Evropo, saj so ustanovili svoj sindikat Glosa, ki bo odslej - seveda po evropskih merilih - omogočal sindikalno vključevanje zaposlenih v dejavnostih sne- I manja in distribucije filmov, I radia in televizije, tiskovnih I agencij, botaničnih in živals- l kih vrtov, naravnih rezerva- f tov, športnih objektov, smu- | carskih centrov, športnih de- j javnosti, iger na srečo, razvedrilnih in drugih dejavnostih za sprostitev. Sindikat, ki ga bo vodil Doro Hvalica, je s svojim programom zelo obetaven, bojim pa se, da je njegov diapazon delovanja vseeno preveč privlečen za lase. - V okviru pomurskega Društva upokojencev je bilo v sredo, 28,. oktobra, ustanovljeno Združenje ljudskih piscev - upokojencev Prekmurja in Prlekije, ki mu bo predsedoval Jože Vild. Upokojenci pisci že vrsto let sodelujejo v mariborskem LIKUS-u, objavljajo pa tudi v zborniku Prehojene poti, združenje pa načrtuje tudi samostojne literarne predstavitve svojih avtorjev. - Da so dandanes župani uporabni za vse, priča tudi, da so vsepovsod. Celo na kulturnih prireditvah hočejo biti »ta glavni«. In kako je bilo poslušati govor »ta glavnega«, mislim na beltinskega župana Jožeta Kavaša, ki je odprl razstavo Likovne kolonije Lipovci ’98, priča tudi njegova »pametnija«, ko je rekel, da smo pri slikah priča »delovanja umetniškega izražanja v barvi«. Ponedeljek 9. lij Tema dneva Vrtnine Gobe 1.1 ■ POMORSKI SEJEM 1O (IZ)BRANO 5. november 1998, Borilne veščine A. POTOČNIKI i Ljutomerskim svetnikom je pomoč na domu predraga Kdo bo sedel na ljutomerski županski prestol? Bo to eden od strankarskih kandidatov ali pa sedanji tronski glavar, ki mu je »njegova« stranka odrekla podporo ali pa bo uspelo kateremu od strankarskih mož in tovarišic? Pojdimo po vrsti. Prvi Je svojo namero kandidature na ljutomerski kabelski televiziji najavil podjetnik Maksimiljan Gošnjak. Predsednik ljutomerskih socialdemokratov in podpredsednik SDS v ptujski regiji (kamor je Ljutomer spravil po prerekanju s Prekmurci), je svoje prihodnje volivce nagovoril predvsem s trkanjem na prleška čustva. No, tako kot njegova pesem Prlekija, moja mati, ki jo bojda uspešno »rolajo« na lokalnem radiu. Torej, pri SDS ni bilo nobenih vprašanj, koga bodo porinili na župansko listo. Dokaj hitro je svojo kandidaturo obelodanila tudi Marija Gjerkeš - Dugonik, ki je piscu Vestnikove rubrike o županih že obljubila kozarček rajnega — seveda, če zmaga. Noje kandidatka (edina), ki je združila dve stranki: DeSUS in ZLSD. V stari partijski maniri pošteno obdeluje vaške veljake in kreatorje vaške politične zavesti. Zdi pa se, da je s svojo volilno potezo večnemu ljutomerskemu borcu, za katerega velja, da ga nista porazila ne poraz ne zmaga, vendarle prirezala peruti. Vsaj to. I Ljutomerski župani Dosti sprenevedanja je bilo pri liberalnih demokratih. Čeprav nam je bilo nekaterim jasno, da bo kandidat Jožef Špindler, so v javnosti krožile zgodbe o županski kandidatki Darji Odar. Slednjim ni bilo mogoče verjeti že, če veste, kakšne vse funkcije omenjena gospa že ima. Bojda naj bi Odarjeva bolj po pomoti zakrožila med lokalne novice, saj naj bi jo o kandidaturi pobaral sam predsednik stranke, ko se je sprehajal po radgonskem sejmu. No, da, morda pa so s svojo izbiro koga le presenetili. S pozno objavo svojega kandidata so mu omogočili, da ga ljudstvo v svojem rešetanju njegovih poslanskih zaslug še ni preveč obdelalo. Bolj napeto je bilo med krščanskimi demokrati. Medtem ko so dolgo časa zatrjevali, da še nimajo kandidata, je »stari« pol na kozarček na turistično kmetijo privedel Lojzeta Peterleta in sedanjega ljutomerskega župana. Menda so se lepo imeli. Alternativa je imela svoje karte. Nagovarjala je in nagovarjala. Potem pa je nekaj dni pred veliko odločitvijo privlekla na dan svojega kandidata: Tomija Nemca. Pa so se v občinskem odboru odločili drugače in podprli Ludvika Bratušo. V svoje vrste pa so vzeli tudi ljudi, ki so jih iz drugih strank pometali. Torej, vse za uspeh na volitvah... Da stranka poštenjakov, torej SLS, ne bo podprla Ludvika Bratušo, ki je na prejšnjih volitvah nastopil pod njenimi barvami, je odjeknilo kot bomba. Torej, če ga nočejo več za svojega kandidata, že vedo, zakaj in čemu. Toda, koga bodo ponudili namesto njega? ' Na dan so prihajala verjetna in malo manj verjetna imena. Dokončna odločitev je padla v nedeljo v eni od ravninskih vasi. Ime se glasi: Božidar Kosi. Resda Ljutomerčan, ki že petnajst let živi v Radencih. Bolj zanimivo kot to, je njegova strankarska pripadnost. Namreč, do pred kratkim je bil član SDS, od koder je izstopil očitno iz »pravih« volilnih razlogov, »načelnih«. No, ostal je še ljutomerski župan. Ce so se nekateri že veselili, da jo bo pobrisal v Ljubljano, so se očitno preuranili. Vsaj do volitev. No, pa je Bratuša kalkuliral in kalkuliral in očitno izračunal, da mu kandidatura pod zastavo SKD ne bo prinesla dovolj točk. Zato so imeli v sredo, torej zadnji dan vlaganja kandidatur, na občini alarm. Na hitro so začeli nabirati volilne glasove in, kot je slišati v ljutomerskih »tračarskih« govoricah, naj bi petdeset podpisov zbrali, še preden so v občinski stavbi priplezali do tretjega nadstropja. Tako je sedanji župan postal nadstrankarski ali pa samo brez podpore političnih strank... Udarili so z argumentom moči Ker ne vedo, kaj delajo? K aj so se šli ljutomerski svetniki, ko so na svoji seji dvajsetega oktobra na juriš povozili že dogovorjeno ceno ure dela negovalk, ki so zaposlene v javni službi Pomoč in oskrba na domu? Mar igro v peskovniku, kjer je mogoče enkrat graditi in potem spet, ko se ti zahoče, po mili volji rušiti? So v svoji kratkovidnosti in samozaverovanosti v moč odločanja pozabili pogledati naokoli? Kaj jih je zagrabilo, da so informacijo o tem, da delo negovalk v javni službi občini država upošteva oziroma poravnava v izravnavi iz državnega proračuna, kar preslišali? Zakaj se prav nobenemu ni utrnilo, da bi vsaj vprašal, koliko cenejša bo pomoč na domu starostniku v primerjavi z njegovim dom- skim varstvom za občino? So mar verjeli, da z zbijanjem cene delajo dobro občanom, ki takšno porhoč potrebujejo? Naj bo to ali drugo, dejstvo je, da so se ljutomerski občinski svetniki v tej zadevi pokazali v luči popolnega nepoznavanja področja socialnega varstva starejših občanov. In še, s tem, ko so zavrnili ekonomsko ceno za uro pomoči negovalke na domu, ki je že bila določena v pogodbi med Centrom za socialno delo Ljutomer kot izvajalcem pomoči ter občino kot naročnikom, in določili, da bo cena ure namesto 1311 tolarjev odslej le tisočaka, so ne le prekršili že sklenjeno pogodbo, ampak Center za socialno delo postavili pred zid ali odločitev, da po tej ceni pomoči na domu ne more in ne bo izvajal. '»Prizadel me je tudi način, kako se odloča o tako pomembnih zadevah za naše občane. Žali me to, da so govorili na način, kot da Center skuša na račun zaposlenih negovalk nekaj zaslužiti. To je žaljivo za vse, ki so program pomoči na domu postavili na noge in ga ves čas dobro opravljali brez kakršne koli materialne nagrade,« je svoje razočaranje nad .ravnanjem svetnikov glede službe pomoči na domu izrekel direktor ljutomerskega Centra za socialno delo Boris Šunko. Ljutomerski svetniki so torej udarili z argumentom moči, in če bodo vztrajali pri svojem in če bo ljutomerska občina zato izgubila od države podprte programe pomoči in oskrbe na domu, bodo pred javnostjo, predvsem pa pred občani, ki si svojega življenja brez pomoči negovalke ne morejo zamišljati, morali biti odgovorni. Ljutomerski Center za socialno delo je s programom pomoči na domu, ki so ga kot prvi v državi začeli izvajati prek javnih del, začel pred sedmimi leti. V državnem merilu je bilo njihovo skorajda pionirsko delo zelo dobro ocenjeno in vzeto kot vzorčni primer organizacije pomoči na domu. Zakon o socialnem varstvu pa je leta 1992 pomoč na domu opredelil kot javno službo, vendar je šele v zadnjem letu Ministrstvo za delo izdalo navodila, da se morajo programi javnih del pomoči na domu preoblikovati v javno služ- bo nacionalnega pomena. Zanjo je država določila tudi normative ter način financiranja in dodala, da v občinah, kjer do preoblikovanja programa pomoči na domu iz javnega dela v javno službo ne bo prišlo, tam le-tega v prihodnje tudi ne bo mogoče izvajati z javnimi delavci. Ljutomerski Center, ki je že ustvaril vse potrebne pogoje za prehod programa javnih del v redno dejavnost, je zato občini predložil program preoblikovanja in izrekel pripravljenost, daje še naprej izvajalec. Tako je bila po sklepu občinskega sveta med Centrom in občino podpisi pogodba, v kateri je bila dolo^ na tudi ekonomska cena za storitve. Pri postavljanju cene so upoštevali dohodek govalke, materialne stroške111 minimalno strokovno ter raču^j vodsko delo delavcev Centra 1I primerjavo: v drugih občinah P0 Sloveniji, kjer so takšno . službo že tudi ustanovili, K nomska cena storitve nekaj i”8 I kot poldrugi tisočak, ura doji skega varstva pa stane blizu tisočake. MAJDA Križemanija Zlorabljeni simbol Veliki dosežki Dejana Bezneca iz M. Sobote Končno izpolnjena želja mladih astronomov Zmeraj, ko padejo države, ideologij® ali meje, ko zavlada tako imenovana demokracija, ki si jo vsakdo razlaga po svoje, padajo tudi spomeniki o njih ne bi paberkoval v tem zapisu, namreč o »rdečih sP nikih«, ki da preveč kazijo našo pot v Evropo, temveč raje u našnji maniji postavljanja križev, ki jih seveda (prepros j stvo sprejema le kot krščanski simbol, ne da bi se zavedalo, da prefinjeno manipulacijo z njimi in Podelili so mu certifikat EU Krnica gre v Munchen e dni smo prejeli informacijo, da je bil na srečanje mladih raziskovalcev držav Evropske unije, ki je bilo od 21. do 26. septembra na Portugalskem, povabljen tudi lanski četrtošolec Gimnazije M. Sobota Dejan Beznec, od koder se je vrnil z velikim priznanjem. EUROPEAN UNION Dejan se je predstavil na srečanju s svojo raziskovalno nalogo z naslovom Industrijska uporaba NMR (jedrske magnetne resonance), s katero je zasedel prvo mesto na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. Predsednik komisije za podelitev certifikatov mladim raziskovalcem (znanstvenikom) pri Evropski uniji Pedro Guer-reiro je Dejanu podelil certifikat, s katerim so ga izbrali (včlanili) v mednarodno komisijo mladih eminentnih evropskih raziskovalcev in ga spodbujajo, naj še naprej deluje na tem področju. Ob tem velikemu uspehu velja omeniti tudi to, da je bila zelo - CONTEST FOR YOUNG SCIEN 1998 PORTO Tli is is to certij? tkat entrv TIM, Itaidng been judged m n iialional comcsi, mas selcacd forstibniissioti to cm International /my J cminem Etnvpcan scienrists. . Tliejuiy appreciates lite entiy and urgcs thc rontestcmt(s) to continuc morking in the diosimjield. odmevna tudi njegova raziskovalna naloga o tekočih kristalih, ki so jo predstavili na mednarodnem simpoziju tekočih kristalov v Združenih državah Amerike. Za to nalogo so se še posebej zanimali strokovnjaki iz Japonske in Nemčije. In še to: Dejan je prejel tudi zlato priznanje za uspeh na letošnji gimnazijski maturi. JGI lani astronomskega društva Krnica iz Murske Sobote so končno dočakali svoj trenutek. V soboto, 7. novembra, se jim bo izpolnila dveletna želja, da bodo obiskali planetarij v Miinchnu. Poleg tega si bodo na strokovni ekskurziji, ki spada tudi v program obvezne izbirne vsebine na soboški gimnaziji, ogledali še kompleks Imax in tehniški muzej, ki je največji tovrstni na svetu. Seveda bo čas tudi za sprehod po mestnem središču bavarske prestolnice in obisk olimpijskega stadiona. Cena ekskurzije znaša okrog devet tisoč talarjev, odhod bo v soboto ob enih z avtobusne postaje, pogoj za ekskurzijo pa je najmanj 45 prijavljenih kandidatov. Zamudniki gimnazijc^se lahko prijavijo na gimnaziji v kabinetu 105 ali 010, člani Krnice in drugi pa po telefonu 21 486. Izlet organizirajo AK Fo-bos - Gimnazija, AD Krnica in turistična agencija Klas. TOMO KOLESI Ob pogledu na danes rastoče in v nebo kipeče monumentalne križe se nam res zazdi, da se je že začela tako imenovana »nova evangelizacija«, ki naj bi.znova »razsvetlila duh slovenstva« in ga utirila nazaj v kolotek tradicionalnih in »vesoljnih« krščanskih vrednot, vendar je le-to le navidezna plat medalje. Bojim se namreč, da bo s tem ad hoc postavljanjem križev, kar se je razpaslo tudi po naši »okroglini« in naj bi simboliziralo neke vrste ekumenskost in »spomin na svinčene čase«, sprožen silovit bumerang. V času komunizma smo namreč spregledali večino spomenikov, ki so bili postavljeni bolj zaradi ideologije kot zaradi spomina na padle, zato me je danes upravičeno strah, da bodo tudi le-ti križi, ki mnogokrat tako vpijoče štrlijo v nebo, počasi izgubljali svojo vrednost in pomenljivost, saj jih povečini postavljajo (desne) stranke ali politični veljaki s prikritim blagoslovom zgolj katoliške cerkve. Žalostno. Zelo. Kajti zame je krščanski križ predvsem simbol upanja in življenja, ki se ga ne bi smelo kar tako razvrednotiti s politikantski- verskimi vrednotami. tol mi puhlicami, njegovo predvsem na »posvečen* jih« (grobišča, pokopali^*3 lica cerkve), zato najbrž Ji edini, ki se mu danes dvl jf lasje ob njegovi brezumn* zaciji. / Pa še nekaj: naša drža bola sta zastava in grb, žal, ne čislamo preveč■ J državnih zastav visi vsa ZDA, v Parizu in koliko P A ne bi bilo bolj prav, na zunaj) zaznamovali P vensko kri, če se že vkf na evropsko ladjo, s te^a loma, ne pa zgolj s kršen ^|il ki rastejo (tudi v tem Pr nem vzhičenju) kot gobe ju? Križ namreč ni Pre^°()|j d' simbol slovenstva, je verzalni kazalnik pripa ščanstvu kot veri in kije zavladala na naše111 pred tisoči leti tudi z mečem«, zato je za /J »obeleževanje sožitja dov« ali »vljučevanja v J? prepoceni in nepravis’ bolj diši po, žal, ide° £ evangelijskih resnicah, 5|> se tako prisega na strpn vnost, odpuščanje in h3 A MILAN ibd« , 5. november 1998 (IZ)BRANO šole, ki bodo začele poskusno izvajati program devetletke t a Kdo so »naše« izbranke? $° marca pridobiti še soglasja staršev - Kaj bo drugače? 0o konca oktobra je bil rok, ki si ga je postavilo Ministrstvo za šolstvo in šport za objavo imen tistih osnovnih šol v Sloveniji, ki so se prijavile na razpis za vključitev v poskusno uvajanje Petletnega programa osnovne šole in bile izbrane. Prejšnji četrtek, "aikž pa že kakšen dan prej, so bile izbranke naposled znane. | kot smo že pisali, se je potekalo z območja organizacijske er|ote zavoda šolstvo v M. Soborki pokriva nekdanjo pomur-'koregijo, 6 šol, in sicer: OŠ Ornja Radgona, OŠ II M. So- OŠ Turnišče, Dvojezična ’ Genterovci, Dvojezična OŠ 1 e^ava in OŠ Franceta Prešer-"aČrenšovci. Po odločitvi po-^ne komisije, ki je proučevala Me in pripravljenost za uva-devetletke na posameznih sta na našem koncu izpa-'črenšovska in lendavska osem-“k medtem ko so preostale st*ri šole dobile zeleno luč za Okusno uvajanje novega pro-Ma. GŠ Gornja Radgona, ki jo 'skuje v tem šolskem letu 750 CCncev, bo poleg že vpisanih oddelkov novincev za šolsko «01999/2000 v obvezno osem-(tko vpisaia še predvidoma 3 od-1 ko prvošolcev, ki bodo delali Jalovem. Gre za otroke, ki bo-0dopolnili najmanj 5 let in 8 ecev. Sedanji 4 oddelki petih Zredov pa bodo imeli namesto pga programa za 6. razred osemletke program 7. razreda devetletke. Ne bodo torej »preskočili« 6. razreda niti se jim ne bo podaljšalo šolanje na devet let. Podobno velja za OŠ II M. Sobota, ki »šteje« 380 učencev na matični in 55 učencev na podružnični šoli v Krogu. Dvojezična OŠ Genterovci je kandidirala le s 1. razredom za poskusno uvajanje devetletke, medtem ko je OŠ Turnišče uspela na razpisu z dvema oddelkoma 7. razredov (sedanja 5. razreda). Ravnatelji izbranih šol pa si bodo morali do marca pridobiti še soglasja staršev otrok, ki so predvideni za poskusne programe. V uredbi o postopnem uvajanju devetletke je med drugim določeno, daje potrebno tistim učencem, ki se ne bodo želeli vključiti v nove programe, omogočiti vpis v drugo OŠ z 8-letnim programom. V tem primeru bodo imeli učenci pravico do povrnitve stroškov prevoza na drugo šolo. Zakon o osnovni šoli pa daje učencem 1. razreda pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča do šole. Devetletka prinaša... To, da bodo vstopili v šolo leto dni mlajši učenci kot sedaj (od 5 let in 8 mesecev do 6 let in 8 mesecev), v vsebinskem pogle-’ du niti ni revolucionarna novost, saj velja za to generacijo že sedaj obvezna vključitev v program tako imenovane male šole (večinoma v otroških vrtcih), ki se imenuje uradno program priprave na šolo. Ni pa obvezen v enakem obsegu za vse otroke. Pri zgodnješem vpisu v 1. razred v šolo gre torej za poenotenje vsebine vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga bodo lahko v šolskem sistemu kakovostneje izvajali. Učenci bodo imeli v 1. razredu osnovne šole pri polovici ur pouka dodatno učiteljico, ki bo praviloma vzgojiteljica predšolskih otrok. Ista učiteljica (lahko tudi učitelj) pa bo poučevala učence v 1., 2. in 3. razredu in njihovo znanje bo ocenjevala le opisno. Tak način dela ponekod že poznajo. Prav tako so na nekaterih šolah poskusno poučevali tuji jezik že v 4. razredu. V devetletki bo to postala obveznost za vse osnovne šole. Učenci bodo torej spoznavali en tuji jezik najmanj 6 let, poleg tega pa si bodo lahko izbrali v zadnjih treh razredih še en tuji jezik kot izbirni predmet. Obvezni bodo trije izbirni predmeti, med katerimi bo morala vsaka šola ponuditi tudi predmet verstva in etika. Ta predmet bodo lahko poučevali tudi diplomirani teologi, če bodo končali dodatno izobraževanje po študijskem programu za izpopolnjevanje, kot to velja tudi za vse druge kadre. Med dokaj številnimi novostmi kaže še omeniti, da organizacija ure in pouka (dolžina) v 1. razredu devetletke ne bo predpisana (zvonjenje naj bi odpadlo), v drugi triadi (od 4. do vključno 6. razreda) bodo učitelji ocenjevali učence opisno in številčno pri vseh predmetih, v zadnjih treh razredih pa bodo učitelji med letom in ob koncu šolskega leta ocenjevali učenčevo napredovanje s številčnimi ocenami. V zadnji triadi je predvideno tudi razvrščanje učencev na tri zahtevnostne ravni, to pomeni, da bodo imeli nivojski pouk pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku. Najuspešnejši učenci bodo seveda oblikovali skupino z najzahtevnejšo ravnijo, tako da jih drugi ne bodo »motili« pri dodatnem poglabljanju znanja. To je vsekakor pomembna novost, saj so se morali učitelji doslej v glavnem ozirati na znanje slabših učencev, za delo z nadarjenimi pa ni bilo dovolj časa. JOŽE GRAJ ■ i i puristične kmetije pomagajo Potresniki« v Slovenskih goricah W turističnih kmetij med jesenskimi počitnicami gostilo otroke iz Posočja tr°ci s Posočja so jesenske počitnice preživeli tudi v Slovenskih goricah. o lil et dni med jesenskimi počitnicami, od 26. do 30. oktobra, je M °*rok družin, ki jih je letošnji potres v Posočju najbolj pnza1 e , V Prežiyelo na desetih turističnih kmetijah po vsej S,ove"?1’ i|j{ akcijo je organiziralo Združenje turističnih me ij otrok je poskrbel celjski Rotary klub, upora na ar S?eval° podjetje Aero Celje. Na katerih desetih kmetijah, 1 %i|1C ^ezplačno polno oskrbo, želijo preživeti poči mce,, s sam*- Nekaj se jih je odločilo tudi za turis icno 1 'z Cogetinec. Tine prihaja iz Kal Koritnica pri Bovcu in obiskuje 7. razred, Dejan obiskuje 5. razred in je doma v Bovcu. Oba sta prvič v Slovenskih goricah, odločila pa sta se za to kmetijo zato, ker se jima je zdela najbolj »prava«. Plavanje, jahanje, ogled gradu v Negovi, mlin na veter na Stari Gori. Babičev mlin na Muri, tam so dobili moko, prav vse jim je bilo zanimivo. Seveda so bili tudi na pici, najraje pa imajo pomfrit - tako kot vsi mladi. Domače hiše so popolnoma uničene, so nam povedali fantje »po-tresniki«, kot se sami šalijo; zimo bodo preživeli v apartmajih v Kaninski vasi v Bovcu. Kako bo prihodnje leto, še ne vedo, najverjetneje bodo obnavljali in gradili. Šola? »Šola je na žalost čisto cela!« Kako drugače naj bi odgovorili mladi!? Ker je stavba novejšega datuma, je že grajena po vseh pravilih protipotresne varnosti. Ali so na kmetiji tudi pomagali pri delu? Seveda, čistili so okrog »bajte«, kosili s kosilnico travo na igrišču. Davidu pa je najbolj ostala v spominu vožnja s kombajnom. Ker je sedaj v osmem razredu, se bo drugo leto najverjetneje vpisal v gimnazijo; kam. še ne ve, lahko da v Tolmin, Novo Gorico ali v Ljubljano. BERNARDA B. PEČEK! p so obljubili ne le °skrb° za otroke iz Pote d’ 9t11pak tudi to, da se bodo Milj'Z nj'm‘ ukvarjali, jim po-1 (k J'111 več zanimivih ogledov Mladi gostje pri Fir-Se n'so mo^* pritoževati; 'i d0 aktivnost sta v prvi vr-.^'a žeidomača otroka % 'n Bojan, saj sta z njimi °8°met, jim pomagala pri konjev in spoznavanju pokrajine. Tudi Marjana in Alojz sta si kljub obilici jesenska dela na kmetiji vzela vsak dan toliko časa, da so obiskali kakšno zanimivost, na primer mlin na veter na Stari Gori ali mlin na Muri, ali za kopanje v bližnjih Termah Radenci. Vsem bo prav gotovo ostal v spominu ogled razstave V tišini žuželk v soboškem gradu ter Stalne razstave Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. A SEJEM SADJE 2. mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme 6. -10. november '98 Gornja Radgona Torek 10.11. Tema dneva Kronanje slovenske vinske kraljice I Pl POMORSKI SEJEM e srce »pumpa« na prazno, mora človek umreti - Kri so kapljice, ki rešujejo življenje - Kdor daruje kri za drugega, stori plemenito dejanje - Skupaj rešujmo življenja ... To so bile najpogosteje izrečene misli na slovesnosti ob 45-let-nici prostovoljnega krvodajalstva Rdečega križa Slovenije, ki jo je pripravilo pretekli četrtek Območno združenje RK Lendava v dvorani gostišča Bogdan v Odrancih. Zbralo se je okrog 250 krvodajalcev, ki so darovali kri že več kot 15-krat (samo njih so povabili), med navzočimi pa so bili tudi predstavniki območnih organizacij Rdečega križa iz sosednjih upravnih enot, Železne županije na Madžarskem, nekateri župani idr. Za slovesno razpoloženje so poskrbeli komorni zbor Gloria iz Velike Polane, duet Simon in Matej, folklorna skupina Občine Turnišče s harmonikarjem Avgustom Černijem in učiteljica odranske osemletke Ivanka Tompa. Ob tej priložnosti je nastala tudi naša anketa. Kapljice, ki rešujejo življenje EDVARD GLAZER, predsednik komisije za krvodajalstvo in transfuzijo pri Rdečem križu Slovenije: »Že dolgo nisem bil na tako dobro pripravljeni slovesnosti za krvodajalce kot tukaj. Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da deluje v Murski Soboti ena najboljših transfuzijskih ustanov v Sloveniji in da zaradi pomanjkanja krvi v tamkajšnji bolnišnici ni umrl še nihče. Prva prostovoljna krvodajalska akcija pa je bila organizirana leta 1953 v Mariboru. Od takrat pa do danes, to je v 45 letih, je bilo v Sloveniji več kot 3,8 milijona darovalcev krvi, to je skoraj dvakrat toliko, kot je prebivalcev v naši državi. Darovali pa so blizu 1,4 milijona litrov krvi, to med drugim pomeni, da bi to količino moralo peljati 7 vlakov z dvajsetimi 10-tonskimi vagoni. Lahko tudi povem, da z darovano krvjo varčujemo, in sicer jo »predelamo« v krvno plazmo in jo zamrzujemo, tako da lahko od enega darovalca damo kri trem ljudem, ki jo potrebujejo.« ZMAGO URISK iz Dobrovnika: »Da. na tej slovesnosti so mi podelili posebno priznanje kot rekorderju med moškimi po številu odvzemov krvi, To se je zgodilo že 80-krat. Ampak jaz se s tem ne želim in nočem hvaliti. Mislim pa, daje darovanje . krvi tudi zame koristno, saj skoraj nikoli nisem bolan in se ne spomnim, ali sem bil kdaj na bolniškem dopustu. Kri pa sem začel darovati pri vojakih. Rečeno je bilo, dajo neka ženska nujno potrebuje, pa sem se prijavil. Takrat še nisem vedel, da si bom s tem zasužil tudi dva dneva nagradnega dopusta. Sploh ne čutim potrebe, da bi me moral kdo za darovano kri nagraditi, strinjam pa se, da bi bilo prav, če bi bilo zakonsko opredeljeno, da bi pripadala krvodajalcu dva dneva dopusta.« IGNAC LACKOVIČ s Hotize: »Tudi jaz sem postal krvodajalec med služenjem vojaščine. Bila je večja nesreča in potrebovali so prostovljce. Ko sem se vrnil domov, sem nekaj časa nekako pozabil na krvodajalstvo. Najprej meje nagovoril za akcijo mojster gradbeništva Šumenjak, pri katerem sem nekaj časa delal, reden krvodajalec pa sem postal pri podjetju Nafta, kjer sem zaposlen 21 let. Ko mi odvzamejo kri, se kmalu bolje počutim in potem me po treh mesecih spet vleče. Nisem pa postal odvisen, saj letos še nisem daroval krvi, ker mi je tako svetoval moj zdravnik zaradi težav z revmo. Pa ne mislim odnehati, vendar ne zaradi tega, ker bi si želel rekord.« MARIJA MAROŠA, predsednica Območne organizacije RK Lendava: »Na območju Upravne enote Lendava, ki jo pokriva naša območna organizacija, imamo okrog 1.100 krvodajalcev. S tem smo lahko zadovoljni, saj je v minulih letih začelo število . upadati, zdaj pa spet nekoliko raste. V Rdečem križu si prizadevamo, da bi v posebnem zakonu, ki se pripravlja, uzakonili dvodnevni dopust za krvodajalce. Zdaj je to različno urejeno. Nekatera podjetja zelo nerada pustijo svoje delavce na odvzem krvi. Letno organiziramo štiri krvodajalske akcije, in to trikrat za splošno bolnico v Rakičanu ter enkrat za Ljubljano. V tem primeru gre za dvodnevno akcijo, ki se je udeleži običajno od 300 do 400 krvodajalcev.« Seveda smo se oglasili tudi pri ženski in celo absolutni rekorderki med krvodajalci, ki so se zbrali na omenjeni slovesnosti, in to je TEREZIJA ZVER iz Odranec, ki je prejela priznanje za stokratno darovanje krvi. Najprej je bila proti temu, da bi jo sploh omenili, potem pa nam je le razkrila, da se je za krvodajalstvo odločila predvsem po tem, ko sta kri nujno potrebovala tudi njena otroka. To je bilo še tedaj, ko so živeli vsi skupaj v okolici Domžal. In takrat je tudi brez oklevanja pristala, da so jo lahko poklipali na odvzem krvi v Ljubljano, kadar so jo nujno potrebovali. Leta 1990 pa je morala zaradi starosti odnehati, čeprav se počuti še kar zdravo in čilo.« JOŽE GRAJ (tudi krvodajalec) I 12 INTERVJU 5. november 1998, etindvajsetletni Sobočan Igor Banfi je na naš pogovor prišel naravnost z radenske Srednje šole za gostinstvo in turizem, kjer tako kot na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu honorarno poučuje umetnostno vzgojo. Toda njegova glavna trenutna okupacija je podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost, Igor pa si je s svojimi slikarskimi deli že ustvaril ime v domačih likovnih krogih, sicer pa kako tudi ne, saj je navsezadnje že akademski slikar. Vendar je bila tokratna tema pogovora nekaj drugega: namreč »deveta umetnost«, kot nekateri pravijo stripu. Igorja verjetno najbolj sopisov in tudi pozneje zelo popularni. »Saj je tudi pri nas strip lahko zelo popularen, če je dobro zasnovan. Pri svojem delu vedno vidim, da je zanimive tematike kar precej, sam pa težim k temu, da bi ljudje v stripu našli sami sebe. Kar drugi delajo, je njihova stvar, toda Slovenci imamo pri stripu to težavo, da nas je enostavno premalo. Zlata doba izdajanja stripov je bila v sedemdesetih in osemdesetih letih. Verjetno se še mnogi spomnijo Stri-pArta, Stripoteke, Yu Magazina in drugih edicij v rajnki Jugoslaviji. Takrat se je tudi v Sloveniji poznate po duhovitem stripu Družina Kmetič, ki vsak teden izhaja v Vestniku. Šteješ svoje risanje stripov za določeno vejo likovne dejavnosti? »Ne, s tem se ukvarjam že od malih nog. To mi je bolj za sprostitev, saj se ob tem še sam zabavam.« Objavljaš svoje stripe še kje drugje? »Ne, trenutno ne. Z objavljanjem je zelo težko. Uredniki imajo svoj določeni krog in pika.« Je pri nas sploh dovolj časopisov, ki bi imeli v svojem konceptu strip? »V Sloveniji je teh časopisov zelo malo. Edini magazin je Stri-pburger, ki pa se ukvarja predvsem z alternativnim stripom. To, da bi se »šlepal« po drugih časopisih, pa me ne zanima.« Pravzaprav čudno, saj so bili stripi v začetku izhajanja ča- prodalo in bralo ogromno stripov.« Se poleg tebe še kdo v Pomurju ukvarja z risanjem stripov? •»Poznam nekaj risarjev. Iz Radenec je doma Jelko Peternelj, ki tudi objavlja v Vestniku, tu pa je še Tilen Jošar iz Murske Sobote.« Kaj pa v Sloveniji? Nekdo kot Miki Muster? »Miki Muster je res eden najboljših risarjev stripov v Sloveniji, verjetno najboljši, toda škoda je, da več kot nekaj malega v Magu ne objavlja.« Tvoj strip Družina Kmetič mi je v Vestniku ena najljubših rubrik. Zapisana prekmurščina zveni še posebno smešno. Si sam spremljal vse te zadeve, kot je Esmeralda? Pozna se; da stvari, ki so trenutno popularne, daš tudi v strip. »Najprej hvala za pohvale. Veš kaj, najprej moraš biti dokaj Moj najljubši strip je še vedno Jaka Racman. Snob. Kot že sam podnaslov po- ve, bo v glavni vlogi družina snobov, ki ima ogromno denarja, a zelo nizke etične k in estetske norme. Iz tega ' se bom poskušal pošaliti Pogovor z risarjem stripov Igorjem Banfijem Ste tudi vi iz Kriijovec? »Esmeralda je bila takšen fenomen, da se o čem drugem sploh ni dalo pisati« odprt za vse. Ti si neke vrste katalizator in potem predstaviš to trenutno stanje na neki humoren način. Jasno, ko je bila na televiziji Esmeralda, se o čem drugem skoraj ni dalo pisati. To je bil takšen fenomen, da se je bilo prav zabavno smejati na račun tistih, ki so se smejali na račun Esmeralde. V bistvu pa je toliko bolje za strip, kolikor bolj si razgledan in kolikor več področij obvladaš.« Je model vasi Krujovci vzet po resnični vasi ali je splošen simbol vasi v Prekmurju? »Model sem res vzel po prekmurski vasi, ki pa je ne želim imenovati. Ne bi rad koga užalil.« Se pravi, da bi se osebe iz stripa lahko prepoznale? »Ne, osebe ne. Sam kraj pa že, mogoče takrat, ko je narisana kakšna panorama ali kaj podobnega. Osebe sem si zmišljeval sproti, glede na ritmiko in dina- miko stripa. Distanciram se od tega, da bi delal konkretne ljudi, le včasih vrišem kakega kolega za anekdoto.« Mislim pa, da si kljub temu kar dobro ponazoril realno stanje. »Ja,'to pa že. V svoj koncept vzamem dogodke in situacije, ki še tudi v resnici dogajajo. Slovenci smo zavistni in nevoščljivi drug drugemu, to potem samo malo karikiram in popeljem do humornih in ciničnih dialogov.« Si zmišljuješ situacije iz tedna v teden ali pa imaš že izdelan kakšen koncept? »Grobi koncept imam že izdelan, in le če se zgodi kaj pomembnega za Prekmurje, Slovenijo ali širše, poskušam to takoj vključiti.« Imaš še kakšne druge stripe? »Da. Zdaj se pripravljam na strip, ki se bo imenoval To smo mi, podnaslov pa bo Družina ne samo v okviru Prekmurja, ampak vse Slovenije. Spet bo v ospredju panslovenska lastnost, kot je zavist.« Kako kotira slovenski strip v svetu? »Pri nas moraš razlikovati dve vrsti stripov: klasičnega, kot ga rišem jaz, in alternativnega, kot je na primer v magazinu Stri-pburger. Klasičnega je pri nas vedno manj, več je alternativnega. In na tej sceni je več možnosti uspeha slovenskih risarjev. Ti ne razmišljaš o spremembi koncepta? Da bi se tudi ti podal v alternativne vode? »Ne, sploh ne. Enkrat sem že poskusil z risanjem alternativnega stripa, pa niti takrat moj strip ni bil dovolj alternativen. To me ne zanima. Raje bom ostal pri klasičnem stripu.« Kdo pa so tvoji najljubši risarji stripov in stripi? »Moj najljubši risarje Al Wil-liamson. Moj idol pa je Alex Ray-mond, avtor stripa Rip Kirby, ki je izhajal nekoč pri nas v Zabavniku. Najljubši strip pa mi je še vedno Jaka Racman, ki je v bistvu kreacija Walta Disneya, kasneje pa gaje risalo nešteto avtorjev.« Kakšno pa je tvoje mnenje o stripih, kot so Asteriks, Ta-lični Tom pa Zagor, Teks Viler in podobni, ki so bili svojčas tudi v Sloveniji zelo popularni? »Glej, tu moraš razlikovati dve vrsti stripov: avtorskega in tistega, ki nastaja pri založbah. Za Asteriksa, Taličnega Toma in Jeremiaha se natančno ve, kdo jih je naredil, in so kakovostnejši kot stripi, ki nastajajo v ogromnih nakladah na veliko straneh.« Vidiš svojo prihodnost v stripu? »Jaz sem po izobrazbi slikar. Moja dejavnost je slikanje slik. Stripe rišem le iz neke otroške zainteresiranosti. Ker delam to že od pamtiveka, se mi zdi nesmiselno, da bi opustil. Na koncu koncev ima to svoj smisel takrat, kojne kdo ustavi na ulici in mi reče: Veš kaj, prebral sem tvoj strip in mi je zelo všeč. Takrat se počutim prijetno. Ne vem še, v kakšno smer bom šel, toda zaenkrat bom vztrajal pri tem, kar trenutno počnem.« Kaj pa obisk kakšne šole v tujini? »Ja, pred kratkim sem obiskal eno v Rimu. V bistvu teh šol® risanje stripov sploh ni. To so e delavnice v okviru naše ljudske univerze. Šolo za risanje stripov je težko izvajati, ker je treba najprej postaviti kriterije o tem, M je dober strip .Vprašanje je, P® katerem principu bi se spl° dalo učiti, saj je treba najpreJ poznati na primer anatomijo te lesa in podobno. Toda globalni sistematični pristop bi bil Pa zc vseeno malo preveč. Po drug1 strani pa si ne morem predda vljati, da bi se neka skupina Ij" 1 samo usedla in rekla: Tako, m1 pa bomo zdaj risali strip-« Misliš, da je tudi med spl0, šnim prebivalstvom mani?3 himanja za branje stripov ■ »Ne bi rekel, da gaje Ljudje bi jih kar brali, če bi bia možnost. Če pa nečesa ni”® tržišču, se pač ne more konzu®1 rati. Kot sva že enkrat omet”a’ je bilo tega pri nas v nekdanji 11 goslaviji zelo veliko.« Si glede prihodnosti strip2 optimist ali pesimist? »To je težko vprašanje-ga ponazorim s slikarstvom-vno zadnjič sva se s sošol®® pogovarjala o prihodnosti sh stva zaradi vdora multimedijs naprav, računalnikov, intetn in podobno. Pojavljajo se ČU^, novi pristopi, že zdaj se d” slik in grafik dela z računa ® kom, tako da se še ne ve, v ka smeri se bo razvijalo klasi * slikarstvo. Enako je s strip011'’ Si imel zaradi sočnega je^1 v stripu Družina Kmetic k kakšne težave? . »Ja, na začetku mi j® , ljudi očitalo, da uporabljam garne besede, zdaj pa veC. Poglej, samo če greš po uh®' poslušaš vsakdanji jezik, P do sklepa, da je to ta »s°c jezik, kot mu ti praviš. & tudi na televiziji in v kinu m ameriškega filma, v katere”1 * bi bila uporabljena besedi”” Nam lahko izdaš, kako da^ je do razpleta med Kru)°v P? - do^ »Načrtoval sem strip z stranmi, sedaj pa sem na 4/-ni. 56 strani pa je ravno tist0 vilo, da bi se ob koncu a izdala kakšna majhna knji21 Foto.: JZ, TOMO KOLE Pomenek z ljubiteljskim režiserjem Stanetom Kraljem Gledališka jesen v Ljutomeru Ljubiteljski odri so bili včasih - se še spominjate? - steber »lokalne« kulture ledališki entuziasti so se predvsem lotevali dramskih teskstov, ki jih danes označujemo kot »ljudska drama«, tekstov torej, ki so jih po- stavljali na odre, da bi z njimi predvsem - a ne zmeraj ■ razveselili in tudi »podučili« občinstvo. In prav zato ni čudno, da je bilo v repertuarju le-teh gledališčnikov največ veseloiger ali zgodovinskih, naro-dnoprebujnih tragedij. »Tudi Ljutomer ni izjema, « mi je dejal predsednik Odbora za gledališko dejavnost pri ZKD Ljutomer in neutrudni režiser Stane Kralj, »kajti čez štiri leta bomo proslavljali stoletnico delovanja ljutomerskega odra, ki je začel prav z Jurčič-Kersnikovimi Rokovnjači. Doslej se je zvrstilo do sedemdeset premier, naša zadnja, kriminalka v dveh delih Agathe Cristie Mišolovka, kije doživela krstno uprizoritev že aprila, pa bo na sporedu tudi to jesen. Na našem odru je delovalo mnogo režiserjev, med njimi tudi poklicni režiser Peter Malec pa Janja Baukart, kasneje žena tudi gledališčnika Frana Žižka, omeniti še moram Slavka Stoparja, Milka Vukoviča, Iva Žnidariča, Lojzeta Domanjka, pred več kot tremi desetletji sem prišel jaz in se najprej lotil Lorcove drame Mariana Pineda...Doslej sem režiral, v nekih sem tudi igral, okoli petintrideset, zdaj pa se z režiserjem Srečkom Centrihom izmenjujeva...« Poleg tega je poudaril, da imajo kar dve skupini igralcev, seveda amaterjev in da je bila včasih kar »suša« zanje, saj se je najbolj zataknilo pri Flisarjevem Stricu iz Amerike. Za letošnjo Mišolovko baje ni bilo težav z igralci, dobili so celo štiri nove člane. »Danes so se ljudje obuli v copate in zavalili v naslonjače pred televizijo,« je nadaljeval, »čeprav moram reči, da v Ljutomeru nimamo težav z obiskom predstav. Moram celo reči, da smo Brešanovo Smrt predsednika hišnega sveta igrali v Ljutomeru kar devetkrat pred polno dvorano. Mi napolnimo dvorano tudi, ko pridejo gostujoči odri, zato radi k nam prihajo tudi poklicni gledališčniki, a si na sezono privoščimo kvečjemu dvoje predstav.« A letošnja predstava? »V svojem bistvu gre za pravo kriminalko, ki vznemirja ravno s tem, da do konca ne veš, kdo je pravi morilec... Poleg tega moram reči, da so jo lepo sprejeli, zato mislim, da bo obogatila to našo ljutomersko gledališko jesen, v kateri se druga skupina igralcev pod taktirko režiserja Cen- Prizor z vaje kriminalke A. Christie Mišolovka, ki si J° ogledate že ta petek v ljutomerskem Domu kulture triha že pripravlja na uprizoritev Co-nellyjeve komedije Kdo je oče? Ob stoletnici ljutomerskega odra pa se bomo prav gotovo odločili za kakšno zgodovinsko zadevo, v mislih imam Kreftove Celjske grofe, a čas bo že pokazal svoje...« _ g|jiF Res bo: vsak obisk gledališča j® vstop v neko drugo resničnost, ni nujno, daje zgolj iluzija. Ob’s merskega Doma kulture in zag”3^ daliških ljubiteljev samo potrjuj®’ b0 kljub današnji televizijski mrzi nikoli zamrl, še več, gledališč6 |CeČ danes polni prav »živi stik« z tiK, lahko rečemo tudi s človekom-, smo ga dandanes še tako potreb” , 5. november 1998 13 WW\A 0609 630 898, 041630 898 Vprašali ste nas Kaj bo s Perkovo domačijo? Bo hiša ob 10O-letnici zravnana z zemljo ali jo bodo obnovili? November - mesec brez zasvojenosti T arsikdo, ki ga vodi pot H mimo Perkove hiše na obrobju Radmošc (obči- ^|, Orr>ja Radgona), se zaskr-^eno ozira na pobočje, na ka-u ^ kmečka domačija težko °“uie času (in ljudem). , M bo s Perkovo domačijo? Za-upopada? Odgovor smo (po)-*tih'Pr' Martini Sčančar v Oreho-r0(j|. ena od treh otrok, ki so se p 'koncema Elizabeti in Alojzu u Radmošc. Pred 15 leti, ko p Urnrla, je bila zapuščinska raz-Uo? 'n otr°cl 80 si razdelili pre-d nje. Seveda bi bilo lepo (mor-do?® Prav), ko hiše, ki stoji na trdnih temeljih, ne bi pustili evat| ampak bi jo naselil kdo iz U? s^a. a interesa za to ni bilo. so potem stanovali v J ui' Me, ki pa za hišo niso |ate|t Stavba, ki je začela hitro Dat marsikoga »zbodla« v oči, 0tudi našega bralca N. N., ki ps*avi| zapisano vprašanje. pe °Polnega odgovora, kaj bo s Pj. °v° hišo, ne moremo podati, Pa smo zapisali le »zgodovi- *eišn a' pa Ponašamo 8e nain0‘ dj^^st: dediči so letos hišo pro-dj6vnskemu podjetniku iz Čreš-k3'130 le"ta naredii s P°" ločife ’ Pa ie seveda njegova od-gotovostjo pa lahko zapi-’ daie letošnje leto za mo- Ne dediči Perkove hiše in ne njihovi potomci niso imeli interesa, da bi se kateri spet vselil v 100 let staro hišo, zato so jo prodali. Martina Ščančar, ki smo jo z našim vprašanjem o domačiji vrnili v njeno mladost, vezano na rojstno hišo, pa je zaihtela. Povsem jo razumemo, da ji je težko gledati, da rojstna hiša umira. Berimo skupaj e mečite tedaj svojega otroka čez prag in ne prekinjajte z njim dragocenih vezi, ki ste jih toliko let tako skrbno pletli. Zbolel je, hudo je bolan, in lahko, da bo postal in ostal tudi kronični bolnik, zato potrebuje čimprejšnjo uspešno pomoč, ne pa izgona iz družine, te zadnje oaze, ki včasih še ščiti odvisnika pred vse bolj sovražnim okoljem. Ne pretepajte ga - tudi drugih bolnikov ne pretepamo. Ne izločajte ga - tudi drugih bolnikov ne izločamo. Ne obsojajte ga - tudi drugih bolnikov ne obsojamo. Ne sramotite ga - tudi drugih bolnikov ne sramotimo. Ne obsojajte se - kot se ne bi obsojali, če bi vam otrok zbolel za kako drugo boleznijo.« (dr. Milan Krek v knjigi Moj otrok se drogira) Bodimo skupaj Ne pustimo, da bodo na dolgi in krvavi poti do ozdravitve ostali sami. Bodimo ob njih toliko, kot nas potrebujejo, in če nas bodo v trenutku silne stiske izbrali za zaupnika, ne ubežimo. Da ne bomo I zmogli deliti bremena? Morda v začetku res ne, toda sčasoma bomo morda presenečeni nad samim seboj in spoznali, da zmoremo in znamo. S tem bo vest pomirjena in življenje polnejše in z novim smislom. Ravnajmo skupaj Ravnajmo v skladu s tistim, kar govorimo! Obsojamo na ves j glas, sami pa se predajamo alkoholu, pomirjevalom, poživilom - s takim početjem vsem okoli sebe in svojim otrokom nebesedno sporočamo: saj nismo nič drugačni, po tihem smo odvisniki tudi sami. Zlaganih besed, da smo navzven videti boljši in lepši, je na kupe. MH ■ - Foto: Š. S. gočno Perkovo domačijo odločilno: iz dneva v dan ne bo še bolj propadala, ampak sta drugi dve možnosti: novi lastnik jo bo povsem podrl ali obnovil. Pametnejša bi bila seveda druga možnost, torej obnovitev, zlasti stanovanjskega dela, ko pa je starost 100 let za tako razkošno grajeno stavbo (debele stene in podobno) prava malenkost. SS ■ Začelo se je: 12-letniki na preventivni pregled Ipdkokdaj se zgodi, da direktor tako visoko ce-ni tain'ško delo, da pre-tajnico za akcijo »Gospa Se: a’ danes praznujete«, kot 29odilo na Ljudski uni-ii|a'v Murski Soboti, kjer je VMagana gospa tajnica Tratnjek. Morda zato, V si ženske »bolj blizu«, ^iearno bolj prisluhniti, kajti *enske je mnogo bolj v kr°9u dom - dru-/s užba kot pri moških. Darinka je »živi leksikon«, avi gospa direktorica Liljana e baza podatkov. Je zelo KMudna, saj se pri njenem so »na mestu«. Pri Ljudski univerzi dela že 19 let, ukvarjajo pa se z izobraževanjem od otroštva do tretjega življenjskega obdobja pa tudi z jezikovnimi programi. V času njenega službovanja so se zvrstili že štirje direktorji, sedaj je njena nadrejena -direktorica. Gospa Darinka je dobra gospodinja, rada bere, ukvarja se tudi z vinogradništvom. okencu dnevno obrne tudi do dvesto ljudi. Zna, kaj mora povedati, kot ___________ pravimo, njene besede Oktobrski šopek je bil jesenski, barvit, poln plodov kot jesen. Zelenje je bilo v raznih barvah, drugačno kot sicer, ko je zeleno, to- krat je bilo cvetje zeleno. Gospa Darinka je takoj opazila, da je šopek umetniško narejen. Izdelala ga je gospa Olga Koroša v cvetličarni Park. Tudi iz preprostega materiala se dajo narediti zanimivi, atraktivni izdelki. Šopek je bil sestavljen iz cvetja - zelena krizantema (Chrysanthe-mum decco), zelenja - nepozebnik (Hamamelis intermedia), javor (Acer cizifolium), rdeči hrast (Ouercus rubra), perzijska bukev (Paratzia persica), plodov - šipek (Rosa ca-nina), kostanj (Castanea sativa). Plodove je nosil pleteni valj iz šibja, ki je bil v sredini šopka. Še veliko cvetja v življenju! OLGA VARGA ■ akonolomci« sicer pravijo, da imamo zakone zato, da jih kršimo, vendar če nas to huje udari po žepu, jih (zakone) le začnemo uresničevati. Zgled za to je določilo o tehničnem pregledu vozil, starih ned 12 let: 40.000 Slovencev drvi ta čas na tehnične preglede. Na Agroservisu v Murski Soboti so pregledali v enem dnevu rekordnih 250 motornih vozil. 188. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) določa: (1) Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil, razen motokultivato-rjev in delovnih strojev, se opravljajo najmanj enkrat letno. (2) Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov, avtobusov za prevoz potnikov za lastne1 potrebe, motornih in priklopnih vozil, ki prevažajo nevarne snovi, in vozil, ki se uporabljajo za učenje vožnje v avtošolah, ter motornih in priklopnih vozil, strej-ših od 12 let, razen delovnih strojev, motokultivatorjev, počitniških priklopnikov in lahkih priklopnikov, se opravljajo vsakih šest mesecev. (3) Prvi tehnični pregled se opravi: I.) eno leto po prvi registraciji: - za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg; - za avtobuse; - za priklopna vozila, razen za lahke priklopnike in počitniške prikolice; - za motorna vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike; - za motorna vozila za izposojo brez voznika; - za intervencijska vozila, ki se uporabljajo kot vozila s prednostjo; 2.) tri leta po prvi registraciji: - vsa druga motorna in priklopna vozila ... Ta čas je najbolj na udaru določilo o obveznem tehničnem pregledu vozil, zlasti osebnih avtov, ki so starejši od 12 let. Taka vozila morajo biti tehnično pregledana vsakih šest mesecev, četudi velja prometno dovoljenje 12 mesecev. Med »prvim« tehničnim pregledom, na podlagi katerega ti podaljšajo prometno dovoljenje (seveda, če je vse O. K. in plačaš vse dajatve), je torej treba iti z 12- ali več-letnikom vmes (po šestih mesecih) še na en tehnični pregled. ’• Zakon o varnosti cestnega prometa je začel veljati s 1. majem. Šestmesečni rok za vnovični tehnični pregled za tisoče slovenskih vozil, registriranih pred 1. majem, seje iztekel 2. novembra, zato je napočil trenutek, ko so morali lastniki spet pripeljati na tehnični pregled svoje stare avte. Zdaj se »proces« nadaljuje, kajti vozila, registrirana na primer 5. maja, so »morala« na ponovni tehnični pregled najkasneje danes, 5. novembra. Ni se torej uresničilo predvidevanje oziroma tolmačenje, da zakon ne bo veljal »za nazaj«, ampak le »za naprej«, torej za vozila, registrirana po 1. maju. V Sloveniji je menda 40.000 vozil, ki so starejša od 12 let, zato morajo po novem (če hočejo biti registrirana) na tehnični pregled vsakih šest mesecev. Slutimo lahko, da zakonodajalcu (državni zbor) ni šlo predvsem za to, da bi s pogostimi tehničnimi pregledi prispevali k večji varnosti v cestnem prometu, ampak, kot trdijo nekateri, predvsem za to; da bi izločili s cest stara vozila, ki pa bi jih vsekakor nadomestila nova. Od povečane prodaje vozil pa ima država seveda gmotno korist (prometni davek in drugo). Toda, kot kažejo rezultati tehničnih pregledov avtov, starih več 12 let, vsa taka vozila le niso za staro šaro oziroma za odpad: večina jih je kar dobro vzdrževanih. Tako so nam tudi povedali na soboškem Agroservisu , kjer so v ponedeljek okrepili število delavcev na tehničnih pregledih z običajnih šest (v dveh izmenah) na osem in med 6. in 21. uro pregledali 250 vozil. »Naskok« je bil tudi v naslednjih dneh. Sicer niso vodili posebne evidence, koliko je bilo 12- in večletnikov, so nam pa povedali, da so najpogostejše napake na zavornem sistemu, krmilnem mehanizmu, nekatera starejša vozila pa je močneje načela rja. Potem ko so lastniki dali odpraviti te in podobne pomanjkljivosti, je vozilo »šlo skozi«. Kaj pa stari traktorji? Glede na to, da so »starostnikom« že prej podaljševali kartonček o tehničnem pregledu vsakih šest mesecev, tokrat kmetije! niso pripeljali večjega števila traktorjev. Pa še beseda dve o navadnih vlečnih kljukah na osebnih avtih. Nekateri avtomobilisti so jih že odrezali s »fleksom« in se, kot zdaj kaže, ušteli. Kljuke, ki segajo dlje od najbolj izpostavljenega dela vozila, lahko namreč še naprej ostanejo na svojem mestu. Zadevo bo razrešil predpis, ki bo predpisoval opremo in naprave za osebna vozila in bo predvidoma sprejet (šele) do konca prihodnjega leta. Če se boste spet odločili za staro kljuko, jo dajte zavariti kakemu dobremu varilcu! Š. SOBOČAN I IZ NAŠIH KRAJEV 5. november 1998, na kratko Zanimivo srečanje s klenimi možmi iz Benedikta, Oseka in Zgornjih Verjan Kapela Štiri učiteljice in štiri učenke OŠ Kapela so se udeležile kot gostje sklepne prireditve Evropske mreže Unescovih šol v Piranu. Doslej je vključenih devet slovenskih osnovnih šol. Šole gostje, mednje sodi OŠ Kapela, ali opazovalke se lahko vključijo v nov natečaj, ki je I odprt do 10. decembra, ko morajo rešiti vsaj eno od zastavljenih nalog. Ena od njih je na primer pisanje na temo o prijateljstvu in miru. Na OŠ Kapela so se odločili za sodelovanje in upajmo, da bo ta šola že prihodnje leto polnopravna članica evropske mreže Unescovih šol. (B. Ma.) Odranci Občina Odranci in Sauber- I macher & Komunala Murska Sobota sta izpeljala v Odrancih dve akciji zbiranja posebnih odpadkov. Največ (kar 590 kilogramov) so zbrali akumulatorjev in raznih baterij, potem (345 kilogramov) odpadnih olj, nemalo pa je bilo tudi raznih barv in filtrov. Akcija je pokazala, da ljudje ne odlagajo posebnih odpadkov kamorkoli, ampak jih zbirajo in oddajo, ko je pač v občini taka akcija. (J. Ž.) En kovač konja kuje, a ne več dolgo Rudolf Ploj vozil 247 pokojnikov 0 ni dan sem ugledal v Benediktu v Slovenskih goricah moške, ki so si dali opravka s podkovanjem konja. Za sedanje čase dokaj redek prizor me je pritegnil in zvedel sem marsikaj zanimivega iz življenja treh klenih mož. Podkev je pritrjeval benediški kovač Karl Valh. S to staro obrtjo se je začel poklicno ukvarjati leta 1953, potem ko se je izučil za kovača pri Močniku v Zgornji Ščavnici. Kmalu mu bo 70 let. Že nekaj časa je upokojen, a mu lastniki konj ne dajo miru. Vedno znova ga prosijo za pomoč, saj so kovači danes redki. Sicer pa je še pred kakimi desetimi leti dnevno podkoval od tri do štiri konje. Zadnje čase je zanimanje za konje spet nekoliko večje. Tako je nastal v bližnjem Lenartu jahalni klub in njegovi predstavniki so prosili mojstra Valha, naj postane njihov kovač. Prošnji ni mogel ustreči. Povedal mi je, da bo delal le še do 17. januarja, ko bo dopolnil 70 let. Sicer pa se benediški kovač največ ukvarja s popravilom plugov, vozov in drugih kmetijskih strojev ter orodij. In ko je tako zabijal podkev, mi je prišla na misel otroška igra: “En kovač konja kuje, kol’ko žebljev potre- Od leve proti desni so benediški kovač Karl Valh in kmeta Rudolf Ploj iz Zgornjih Verjan ter Franc iz Oseka. Foto: F. Š. buje? Ena, dva, tri, pojdi zdaj ven ti!” In zgodilo se bo torej kmalu, da bo kovačevo kladivo nehalo peti. Mojster Valh je upokojen že šest let in meni, daje skrajni čas, da neha z napornim delom. Benediški kovač nima naslednika. Sin, ki je strojni tehnik, je sprva delal nekaj let pri očetu, vendar si je zaradi takratnih pretiranih davkov premislil in se zaposlil v industriji. Lastnik konja, ki je tistega dne dobil nove podkve, je kmet Franc Kavčič iz Oseka št. 79. Z gozdom vred premore 14 hektarjev zemlje. Na kmetiji so bili vedno po trije do štirje konji, zdaj pa ima le kobilo. Nepogrešljiva mu je spomladi za rezanje brazd ob sajenju krompirja, za “rajsanje” (okopavanje) in osipavanje krompirja. Konj je tudi priročen za “štra-fanje” oziroma vleko hlodovine iz gozdnih globeli. Konja je pomagal držati 63-letni kmet Rudolf Ploj iz Zgornjih Verjan. Na njegovi kmetiji so bili včasih po dva para konj in plemenska kobila. Dva konja je imel Rudolf še pred sedmimi leti. In ko mu je bilo 16 let, je začel voziti pokojnike k poslednjemu počitku. Na to žalostno, a nekoč pomembno opravilo, so ga vabili k Sv. Trojici, v Benedikt, k Anto nu, Negovi, v Pernico, v vi11 marce ... Njegovi konji so Pf£ peljali 247 pokojnikov. Avtonll! bili, mrliške veže, asfaltiran®ci ste, skratka sodoben utrip N na tem področju, je bil vzrok konji za to opravilo niso več P° trebni. A je bilo to delo posebnega, svečanega. Ni si 1,10 gel vsak privoščiti takšnega P’ greba. Mnogi so rakve s p°W niki nosili na ramenih. In dogaŽ lo se je celo, da so žalne spr®'^ de, v katerih so vlekli žalniv stasiti Plojevi konji, snemali vizijci, nam je povedal zgo^ in še vedno klen Rudolf. FRANČEK ŠTEFAN#* Cerkvenjak ’98 Podobe življenja: Koloman Svetec iz Budinec Občinstvo Pravljica življenja V samoti se je še kar znašel Človek, ki ne mara televizije Na 13. festivalu narodnozabavne glasbe Cerkvenjak ’98 12 ansamblov '■.... si so se predstavili z novo lastno skladbo ter s priredbo skladbe iz zakladnice slovenskih ljudskih pesmi. Nastopajoče je _J ocenjevala strokovna komisija v sestavi: Urška Čop - Šmajgert, Smilja Baranja, Franc Lačen, Damijan Kolarič in Štefan Petek. Petinsedemdesetletni Koloman iz Budinec ima sicer priimek Svetec, to pa ne pomeni, daje svetnik. Je pač eden od množice, v kateri smo ljudje, ki imamo dobre in tudi slabe lastnosti. Kdo je že rekel: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen v mene?« Za najboljši je razglasila ansambel Cvet iz Radeč, drugo mesto je dodelila Šibovnikom s Koroškega, Vetjeuvrščeni pa je ansambel 7. raj iz Zreč. Za priredbo in izvedbo ljudskega motiva sta bili s posebno nagrado nagrajeni Vesna in Vlasa s prijatelji iz Poljčan. Občinstvu pa je bila najbolj všeč melodija Pravljica življenja ansambla 7. raj. Letos so prvič nagradili avtorja najboljšega besedila. Nagrado je prejel Franc Ankerst. FBRI Na obisk h Kolomanu sem se podal proti večeru in nenajavljen. Kar hitro sva se »ujela« v kramljanju, ko pa mu nisem prav nič ugovarjal, ampak le hvalil njegovo ravnanje v življenju. Še posebej lepe besede sem našel za njegova rokodelska dela. Ni je skoraj reči, ki je ne bi znal narediti, zato se vaščani radi oglasijo pri njem. Ljubitelji terenskih vozil na srečanju društva Aro . f I- --------—— - Prejšnjo soboto so se na dvorišču Jožeta Sarjaša v Trnju zbrali slovenski ljubitelji terenskih vozil na drugem srečanju društva Aro, katerega predsednik je ravno omenjeni gospod. Od tam se je malo manj kot dvajset terencev odpeljalo do lovske koče pri Copekovem mlinu, kjer je potekalo družabno srečanje, »kibici« pa so si lahko ogledali modele ter jih tudi preizkusili na testni vožnji. Največ zanimanja je bilo za terensko vozilo znamke Jeep, ki je bil s prodajno ceno sto tisoč nemških mark najdražji med vsemi vozili. Foto.: JZ, TOMO KOLES Pri vojakih je bil tri leta, bil je tudi v knoju. Poročil se je, ko mu je bilo 28 let. V zakonu sta se rodila sin in hči, nakar sta se zakonca ločila. Otroka sta živela pri materi, oče Koloman pa je plačeval preživnino. Z otrokoma - Aleksandrom in Marijo -, ki sta si medtem ustvarila družini v Mariboru, ima dobre odnose in često ga obiščejo. »34 let sem bil star, ko sem ostal sam na kmetiji v Budincih. Da bi se lahko preživljal in plačeval preživnino, sem se zaposlil kot gradbeni delavec. Delal sem v Ljubljani, Rušah ... Od leta 1964 pa tja do 1972. leta sem bil sezonski delavec v Avstriji. 1989. leta sem se upokojil in od takrat imam mirno življenje na domačiji v Budincih,« mi je povedal sogovornik. Potem mi je to svojo trditev podkrepil s konkretnimi (ne)de-janji: ker živi sam, se nima s kom spreti, kregati itd. Pa še res je! Koloman, ki pa ga domačini ogovarjajo s Kalman, je urejen mož in urejena je tudi njegova domačija. Vse je čisto, na svojem mestu, čeprav pri hiši ni ženske. Tudi nerjavni deli vzidanega štedilnika oziroma peči, na katerem je letnica 1914, se lesketajo, to pomeni, da jih nenehno čisti. Hiša, v kateri stanuje, je iz lesa, vendar so stene ometane in marsikdo bi jo rad imel za počitniško hišico. Njegovi predniki so jo zgradili 1885. leta. Star je tudi " .cje' 75-letni Koloman Svetec iz Budinec živi sam, a ima še katu življenje. - Foto: Š. S. vodnjak, globok okrog 40 metrov, v njem pa je dobra voda, ki jo zajema vsak dan za svoje gospodinjstvo. Tudi za potrebe gospodarstva. Koloman namreč letno vzredi dva prašiča, od katerih enega proda, drugega pa doma zakolje. Eden mu je čez leto dovolj, nekaj mesa pa dobita še otroka, ki prideta na koline. Redi tudi nekaj kokoši. Vnemar pa ne pušča tudi svojega sedemhek-tarskega posestva, od katerega je polovica gozda, preostalo pa so njivske in travniške površine. Ker sam zemlje ne more obdelovati, mu to postorijo sovaščani. Na njivah prideluje koruzo, pšenico, krompir, fižol in buče. »Veliko sem doma, saj mine teden, ko ne grem drugam, razen v bližnjo trgovino. Nisem zasvojen s televizijo, saj sprejem- 0Člr nika sploh nimam in niti ” imeti, pač pa poslušam berem časopise. Ker se1” učil pri očetu sodarstva, tu in tam komu poprav*111^ Vešč sem tudi drugih del. Tako znam narediti^/ vile in kosišča. Znam plestl re iz vrbovega in tudi šibja. Iz brezovih vej Zha zvezati brezovo metlo.1 / sem tudi v izdelavi sirk°v' tel. Nekaj sirka prideluj6vi sam...« Še je nizal in tako ji gim povedal, da ga v vasi ker zna dobro sklepati k1’^’ di nože zna dobro nahN 1 svojem brusu na nožni Tak je torej budinski x za vse. Kaj pa zdravje. je, da skuša kljubovati mi, 5. november 1998 IZ NAŠIH KRAJEV človek in njegov konjiček Radioamaterske zveze z 280 državami kletni Dušan Edi Gomboc iz Gerlinec je v desetih letih vzpostavil čez 100.000 zvez ^dioamaterji, od tega 1.100 na nedavnem 48-urnem radioamaterskem tekmovanju s ,Orda najprej »razčistimo« s številom držav kot organiziranih politič-"'k skupnostih, ki imajo prostorsko omejeno ozemlje in suvereno 11 last. Teh je menda nekaj čez 200. No, radioamaterji pa »operirajo« ^6 državami. Tako imenovane radioamaterske »države« so namreč 1 fazna otočja, na primer pacifiško. ^ušan Edi Gomboc je zelo tePoslen mladi mož, saj je vodja Kotovega servisa na Avsto-ttsnem prometu v Murski Sobo-lln skoraj ni dneva, da bi se vr-dela pred 17. uro. Potem ravno nima drugega dela, Je Poseda pred televizorjem, J^Pak odide v svojo radioama-,etsko sobico, vključi aparature 1,1 kaj hitro naveže pogovore z ^amaterji širom po svetu. '^Pogosteje pa je pri aparatu- Ponoči. Dela predvsem na teri od šestih (radioamater-kratkovalovnih frekvenc, ki Pa frekvenčnem območju od ' °d 30 MhZ. Oddajna moč Ivovega oddajnika je 1,5 KW. seveda tudi svoj radioama-'ts_^ znak: S5101. Okrog do-’čije v nižinskem delu Gerli-kjer živi z ženo Heleno in roletnim sinkom Simonom. So štiri visoke »fiksne« ver-pne antene, na strehi hiše pa ^ftljiva štirielementna antena, ptev je signal z njegove spre-?n°-oddajne postaje odlično na vseh koncih sveta, dasi-7° Po enako ob vsakem času, jie odločil, da bo predvidoma ^Pomladi zgradil 40-metrski ^Uski stolp, na katerega bo i nt*ral nove antene jagi, ki t0 omogočale še boljši signal. ^,er Pa je slišnost odvisna od ijtn0vost' radioamaterskih apa- ’ anten, vremena ... ek llrebivaici Benedikta v Slovenskih goricah se veselijo sleherne M Pridobitve v kraju. Te dni so dokončali notranja dela in uredili telefonske priključke v poslovno-stanovanjski stavbi, ki zaradi *Unanjega videza nekoliko spominja na graščino. Najemniki ^obitev Benedikta je poslopje, ki ga vidite tik ob glavni cesti. Foto: F. S. belijo se v »novo graščino« ^tori za novo občinsko upravo in ambulanto 11 Prostorov se vseljujejo te dni. ^'žji soseščini omenjenega je tudi novo poslopje, v vteSa se bo te dni vselila zdra-l^^a ambulanta, ki so jo v Zel° pogrešali. In tukaj svoje prostore tudi no- Dušan Edi Gomboc pri svojih aparaturah. Marsikak pripomoček je naredil sam, veliko pa mu je pomagal kolega, katerega pozivni znak je S51ZX. - Foto: Š. S. Dušan Edi je doslej vzpostavil radijske zveze na kratkih valovih z nešteto radioamaterji v 280 »radioamaterskih državah«. O njih ima tudi tako imenovane QSL-kartice, ki jih hrani v posebnem albumu. Na vprašanje, katero radioamatersko območje, s katerim je vzpostavil zveze, mu je najljubše, je odvrnil, da so to predvsem eksotične državice, na primer pacifiško otočje. Najpogosteje va občina Benedikt, ki se rojeva prav v tem času. V poslovno-stanovanjskem objektu bo trgovina z mešanim blagom Kolonial iz Maribora, frizerski salon in osem stano- sicer kramlja z radioamaterji na Japonskem, v Ameriki... Ob mojem obisku je hitro vzpostavil zvezo na kratkovalovni frekvenci z radioamaterjem v Kaliforniji. Izmenjala sta običajne radioamaterske podatke, na primer o moči signala. Radioamater z drugega kontinenta je rekel, daje kazalec pri 5 9 (pet devet), to je na koncu skale, torej odlično. Z Dušanom Edijem sva se dogovorila, da bo ta »članek« čim manj strokoven, ampak bolj poljuden, vsem razumljiv. Vesel bi namreč bil, da bi se mladi bolj navduševali za radioamaterstvo, vanj. Šest stanovanj je dvosobnih, dve pa s^ garsonjeri. Doslej je bilo prodanih pet stanovanj. Dve je kupila občina Lenart. Poslopje je zgradil za trg Gea biro Slovenska Bistrica, nam je povedal tajnik Krajevne skupnosti Benedikt v Slovenskih goricah gospod Milan Gumzar. FRANČEK ŠTEFANEC ■ saj je to sicer drag konjiček, vendar prinaša veliko zadovoljstva. Mar ni lepo, prijetno, ko imaš prijatelje na vseh koncih sveta, od katerih ne dobivaš le že omenjenih kartic, ampak večkrat tudi običajno »pošto« (pisma itd). Ni pa treba posebej poudarjati, da so radioamaterji velikokrat pomagali tudi v raznih humanitarnih akcijah, na primer v iskanju določenega, nujno potrebnega zdravila. Brez »vezistov« ne gre tudi v vojski. Morda se je kak bralec ob tem branju še sam navdušil za radioamaterstvo. Kako pa se je zanj navdušil Edi (pod tem imenom ga poznajo številni radioamaterji)? Ko je bil dijak srednje tehniške šole, je večkrat potoval s kolegom iz Križevec v Prekmurju, kjer imajo močno radioamatersko dejavnost. Neki dan je šel tja pogledat, kako zadeva deluje. Potem se je vključil v Radioklub v Murski Soboti in končal štirimesečni tečaj iz osnov radioamaterstva. Po nekajletnem »pripravništvu« je naredil še izpit za II. radioamaterski razred in dobil svoj (takrat še jugoslovanski) pozivni znak, zdaj pa ima. kot že zapisano, znak S51OI. Gospe Heleni, Edijevi ženi, trpha hiti v ckrhAh Ha i’a ni treba biti v skrbeh, kje je mož, če zvečer ali ponoči ni v stanovanju. Ve, da je v svoji radioamaterski sobici, v katero ima poseben vhod z dvorišča, in da se pogovarja s prijatelji širom po svetu. Da, s prijatelji - moškimi, kajti radioamaterk je bolj malo. Š. SOBOČAN ■ Dom brez stolpa za susenje cevi oziroma za namestitev sirene ni gasilski dom, so menili v Stavešincih in nad domom gasilcev in vaščanov (tako je njegovo uradno ime) so zgradili v lastni režiji lesen stolpič. Ta je za zdaj prazen, toda kmalu bodo vanj namestili gasilsko sireno. Tja do konca leta pa nameravajo zgraditi k domu še prizidek v velikosti 8 krat 9 metrov, v katerem bodo potlej hranili gasilski avto TAM in orodje, sedanjo garažo pa bodo preuredili v večjo sejno sobo. Tja do leta 2001, ko bodo praznovali 80-letnico PGD Stavešinci, pa bodo temeljito obnovili tudi pročelje doma. »Packe« na steni pod napisom, ki tu in tam koga bodejo v oči, pa niso nastale zaradi vlažnosti zidu, ampak ker je nekdo tam razlil nafto. Sram ga bodi, ker ni počistil za seboj, menijo vaščani. - Foto: Š. S. na kratko«na kratko Gornja Radgona V okviru gradnje kanalizacijskega kolektorja od železniške postaje do zbirnega bazena na Tratah potekajo ta čas tudi ureditvena dela na podaljšku Kocljeve ulice. Doslej je bil ta del ulice neurejen in so ga uporabljali le kot dovoz h garažam in na sejemsko parkirišče, sedaj pa bodo delavci Pomgrada uredili odvodnjavanje, položili bodo robnike in asfalt. Vrednost del je tri milijone tolarjev. Občina Gornja Radgona je prispevala 1,8, Pomurski sejem, d. d., pa 1,2 milijona tolarjev. (L. Kr.) Lendava Na območju Upravne enote Lendava živita 5.102 upokojenca, stara nad 65 let, povprečna pokojnina pa znaša 44.000 tolarjev. V okviru Centra za socialno delo, ki pokriva pet občin, imajo šest negovalk, ki skrbijo predvsem za starejše ljudi. Pri reševanju stisk starejših oseb so jim v veliko pomoč tudi patronažne sestre in laične negovalke na domu. (J. Ž.) Kuzma Na Kuzmi bodo imeli spet mesnico. Kmalu jo bo odprl samostojni podjetnik, sicer pa mesar Miran Žokš. Mesnica - delikatesa bo v bližini cerkve oziroma gostilne Nedeljkovič. Mogoče bo kupiti vse vrste govejega in svinjskega mesa in trajnejših izdelkov, perutnino itd. Potrošniki pa so ugodno sprejeli vest, da bo mogoč tudi nakup rib in divjačine. GABRIJELA Ž. Ljubitelj motornih vozil Motorist Darko Zmagal je v Divači D arko Nemec iz Kupšinec je že dlje časa član motorističnega kluba Veteran v Murski Soboti. Ima namreč motor NSU Turing, letnik 1936. Gre za motorno kolo, ki je dokaj hitro, saj so ga med drugo svetovno vojno uporabljali nemški kurirji. Darkovo motorno kolo je eno redkih v Sloveniji, najbrž tudi v svetu. Je črne barve in dobro obnovljeno. Z njim se pogosto pojavlja na srečanjih motoristov veteranov. Na tistem, ki je bilo letos v Divači na Primorskem, je bil v kategoriji 350 kubičnih motorjev celo prvi. Dobil je seveda pokal. Ta se je potem pridružil desetim drugim podobnim odličjem, ki jih ima že od prej. Darko se bo s svojim NSU- jem še pojavljal na tekmovanjih in paradah, seveda pa bo tudi skrbel, da bo 62 let star motor vžgal ob vsakem trenutku. F. KUHAR ■ V spomin 1 Jožef (jorjak V Cezanjevcih smo se poslovili od gasilskega veterana, kmeta in upokojenca 82-letnega Jožefa Gorjaka. Rodil se je 1916. leta v Cezanjevcih. Po vrnitvi iz druge svetovne vojne se je 1946. leta poročil z Marijo Novak in 'rodili so se jima štirje otroci, od katerih živijo še trije: Jožko, Mimica in Nada. Kljub,visoki starosti sta Jožef in njegova žena obdelovala posestvo, a so jima pri večjih delih priskočili na pomoč otroci. Bil je kmet s telesom in dušo, zato je bilo ob poslednjem slovesu slišati pesem Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. Kljub visoki starosti je delal na več področjih, zlasti v gasilstvu. K večnemu počitku ga je spremila množica ljudi, med njimi tudi člani domačega in sosednjih gasilskih društev. Naj mu bo lahka domača gruda, ki jo je tako ljubil! J. MAKOTER I ŠPORT 5. november 1998, BUB Prva medobčinska nogometna liga Korotan : Mura 1 : 1 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 900. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strelca: 1 : 0 Tiganj (72), 1 : 1 Lukič (82). Mura: Nemec, Cifer, Ilič, Alihodžič, Galič, A. Baranja (Gutalj), Dvoršak (Lukič), D. Baranja (Ristič), Ošlaj, Cipot, Škaper. Potrošnik : Rudar 0 : 2 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.500. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelca: 0 : 1 Gajser (63), 0 : 2 Balagič (72). Potrošnik: Šiftar, Zemljič, Ulen, Mirtič, Tratnjek, Kokaš, Baranja, Bedo (Ropoša), Moro, Novak, Leal (Škafar). Druga državna nogometna liga_______________________________ Dravograd : Nafta 2 : 0 Dravograd - Igrišče Dravograda, gledalcev 500. Sodnik: Tabar (Portorož). Strelca: 1 : 0 Pipenbaher (25), 2 : 0 Krašovec (74). Nafta: Magdič, Gerenčer, Tompa (Tratnjek), Novak, Šabjan, Drvarič, A. Gabor, Horvath, F. Gabor, Utroša (Koša), Baša. Tretja državna nogometna liga Renkovci: Turnišče 1 : 2 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 400. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Žižek (14), 0 : 2 Vegič (44), 1 : 2 S. Bojnec (78). Renkovci: Gabor, Plej (Zadravec), Lacko, Nežič (Vinčec), S. Bojnec, Tratnjek, R, Bojnec, Ritlop , Kocet, Lebar, D. Ritrlop (Kerman). Turnišče: Lebar, Lutar, D. Pucko, Prša, Mujdrica, Ternar, Kreslin, Vegič (Čemi), Žižek (Resnik), Škafar (Zver), J. Pucko. Črenšovci: Polana 1 : 0 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 100. Sodnik: Šajn (Celje). Strelec: 1 : 0 Hartman (25). Črenšovci: Karoli, Pintarič (Zelko), Hartman, Br. Horvat, Pucko, Kolar, Kustec, Graj (Jerebic), De. Horvat, Plej, Da. Horvat. Polana: Žižek, Z. Hozjan, Pal, Laki, K. Hozjan, Lackovič, Klujber, Antolin, Cvetko, Vuk (L. Imre), Imre (Zver). Reno Škafar: Panonija 1 : 0 Bratonci - Igrišče Reno Škafar, gledalcev 100. Sodnik: Lešnik (Maribor). Strelec: 1 : 0 Tkalec (31). Reno Škafar Bratonci: Kuzma, Miholič, Kreft, Markovič, Lopert, Koren, Horvat, Smodiš, Lipič, Tratnjek, Mundjar. Panonija: Perša, S. Ščančar (Kraljič), D. Hozjan, Frletič, D. Prendl, I. Ščančar(T. Hozjan), Novak, Imre, Suč, Horvat, Smej. Čarda: Kobilje 1 : 1 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 200. Sodnik: Pintarič (Črenšovci), Strelca: 1 : 0 Krapec (43), 1 :,1 Voroš (80). Čarda: Gregorič, Jaklin (Meničanin, Hajdinjak), Cifer, Čarni, Cmor, F. Horvat, D. Horvat, Titan, Kerec, Krapec, Lang. Kobilje: Zver, S. Bukovec, Nemet, Šijanec, J. Bukovec, Kustec (Trajbar), Horvat, M. Bukovec, Gruškovnjak (Voroš), Laci, Ferencek. Lakoš : Beltrans 0 : 3 Gornji Lakoš - Igrišče Lakoša, gledalcev 100. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelci: 0 : 1 Brunec (21), 0 : 2 Brunec (36), 0 : 3 Cmrečnjak (87) Lakoš: Zajtl, Hepe, Kovač (Šooš), Kepe, Kulčar, Šabjan, Horvath, Pal (Bažika), Lebar (Žalig), Magyar, Nedelko). Beltrans: Rajh, Hanžekovič (Mihalič), Kosi (Stajnko), Pučko, A. Osterc, Kavaš, Z. Osterc, Puhar (Cmrečnjak), Makovec, Sunčič, Brunec. Goričanka Big Fun : Odranci 3 :1 Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 150. Sodnik: Mendek (Maribor). Strelci: 1 : 0 Kosednar (37), 2 : 0 Kosednar (67), 3 : 0 Kovač (86). Goričanka Big Fun: Nemec, Gider, Vogrinčič, Benkič, Ficko (Zelko), Šuša, Poredoš, Kovač, Šalamon, Kosednar, Kolar. Odranci: Marič, Zakojč, Ivezič, Pozderec, S. Hozjan, Marinič, Vegič, S. Hozjan (Bogdan), Kavaš, Virag, Kerčmar (Škraban). Bakovci: Kerna 1 : 2 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 200. Sodnik: Šegula (Ruj). Strelci: 0 : 1 Rakar (9), 1 : 1 Ulen (19), 1 : 2 J. Kutoš (46). Bakovci: Sočič, Papič, Žekš, Živič, Buzeti, Petrovič, Mesarič, Krančič, Verban (Horvat), Recek, Ulen (Jančar). Kerna: Maučec, Maček, E. Kutoš, Kosi, Kardoš, Kuhar, J. Kutoš (Bočko; rec), Škedelj, Baranja (Gomboši), Banfi, Rakar (Kuplen). 1.SNL Rezultati - 12. krog Korotan : Mura 1 : 1 Potrošnik : Rudar 0 : 2 Publikum : Koper 0 : 1 Domžale : Gorica 1 : 1 Primorje : Olimpija 3 : 0 Triglav : Maribor 2 : 2 Maribor 12 9 2 1 30:10 29 Gorica 12 8 2 2 24:11 26 Mura 12 5.4 3 21:14 19 Olimpija 12 5 2 5 19:21 17 Potrošnik 12 5 1 6 16:21 16 Primorje 12 4 3 5 12:12 15 Rudar 12 5 3 5 13:14 15 Publikum 12 3 5 4 11:14 14 BS Tehnik 12 3 4 5 11:17 13 Korotan 12 3 4 5 13:20 13 Koper 12 3 2 7 13:24 11 Triglav 12 1 6 5 10:17 9 2. SNL Rezultati - 12. krog Dravograd : Nafta 2 : O G. opekarne : Šentjur O : 0 Jadran : Šmartno 0 : 1 Factor: Rudar 1 : 0 Aluminij: Železničar 1 : 1 Elan : Drava 0 : 3 Zagorje : Slavija 2 : 3 Pohorje : Tabor 2 : 1 Dravograd 12 9 3 0 29:7 30 Pohorje 12 9 1 2 23.15 28 Tabor 12 7 2 3 27:14 23 Drava 12 6 2 4 25:18 20 Zagorje 12 6 2 4 20:18 20 Šmartno 12 5 4 3 17:13 19 Elan 12 5 3 4 18:19 18 Šentjur 12 5 2 5 16:17 17 Aluminij 12 3 7 2 21:15 16 G. opekarne 12 5 1 6 17:16 16 Nafta 12 3 5 4 15:15 14 Železničar 12 3 4 5 12.15 13 Slovan 12 3 3 6 13:21 12 Factor 12 2 5 5 10:18 11 Jadran 12 1 3 8 8:23 6 Rudar 12 0 1 11 1:28 1 3. SNL vzhod Rezultati - 12. krog Lakoš : Beltrans 0 : 3 Goričanka : Odranci 3 : 1 Bakovci: Kerna 1 : 2 Renkovci: Turnišče 1 : 2 Čarda : Kobilje 1 : 1 Črenšovci: Polana 1 : 0 Reno Škafar: Panonija 1 : 0 Črenšovci 12 8 2 2 23:12 26 Kerna 12 7 3 2 20:13 24 Čarda 12 7 2 3 25:14 23 Bakovci 12 6 3 3 24:13 21 Renkovci 12 6 2 4 17:11 20 Turnišče 12 6 2 4 18:22 20 Kobilje 12 6 1 5 18:11 19 Goričanka 12 6 1 5 21:15 19 Beltrans 12 5 4 3 19:13 19 RenoŠkafar12 4 5 3 14:13 17 Odranci 12 3 1 8 12:24 10 Nogometni komentar______________ ■________ Kdo bo jesenski prvak v tretji ligi? V predzadnjem krogu jesenskega dela prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod je pripravilo največje presenečenje moštvo Kerne iz Puconec, saj je v Bakovcih nepričakovano, vendar zasluženo zmagalo ter se prebilo na drugo mesto. Čarda je doma iztržila točko v igri s Kobiljem in je na tretjem mestu. Na lokalnem derbiju med Renkovci in Turniščem so zmagali bolj izkušeni nogometaši Turnišča. Druga srečanja so se končala bolj ali manj s pričakovanimi izidi. Kdo bo jesenski prvak v tretji državni nogometni ligi vzhod? Najbližje temu naslovu so vsekakor Črenšovci, ki vodijo z dvema točkama pre- dnosti in igrajo v zadnjem krogu v Kobilju, kjer pa jih ne čaka lahka naloga. Črenšovci igrajo zelo stabilno, če izvzamemo spodrsljaj v sedmem krogu, ko so doma izgubili z Renkovci. Naslov jesenskega prvaka se nasmiha tudi nogometašem Kerne iz Puconec, ki so gotovo največje presenečenje letoš- Nogometaši Bakovec, člani tretje državne lige. Stojijo od leve: Š. Holcman (fizioterapevt), R. Papič, Horvat, Žekš, Ulen, R. Berendijaš, B. Berendijaš, Talaber, Živič, Recek, Jančar (trener), Kegl (predsednik); čepijo: Sočič, Matuš, Krančič, R. Buzeti, J. Holcman, Verban, Donša, Gerendaj, D. Buzeti. njega prvenstva, saj za vodečirni Črenšovci zaostajajo le za dve toc ki, v zadnjem krogu pa igrajo doma z Renkovci. Spodrsnilo jim ie eV Polani in Turnišču, kjer so izgubii-Med kandidati za naslov jesenskega prvaka pa je tudi moštvo Car e iz Martjanec, kije prav tako prijet^ presenečenje letošnjega pRen_ stva. Zanimivo je, da igrajo noge metaši Čarde. boljše v gosteh,sa niso izgubili niti enega srečanj slabše pa doma, kjer so izgubi। Kemo, Beltransom in Črenšovc. neodločeno pa igrali z Bakovci। Kobiljem. V zadnjem krogu 19 Čarda v Turnišču, in če ostane P tradiciji, bi se lahko znašla P>aV vrhu lestvice. Bakovci, ki so vel za enega najresnejših kand! a za naslov prvaka, so v zadnjih r krogih zelo popustili ter na do čem igrišču dvakrat izgubili s 0 Ijem in Kemo, neodločeno pa v Turnišču ter zdrsnili na če mesto. Najbolj so razočarali no metaši Lakoša, saj niso uspehz gati niti enkrat. Morda jim uspelo v zadnjem krogu, ko 19^ sosednjo Panonijo v Gaberju- , FERI MAUČEC Druga medobčinska nogometna liga Murska Sobota Cankova jesenski prvak, mladinci Slatine brez konkurenc* Za nami je jesenski del prvenstva v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Naslov jesenskega prvaka so osvojili nogometaši Cankove z dvema porazoma - v Lipi in Borejcih z najnevarnejšima tekmeca za prvo mesto Lipo in Romo, ki zaostajata za štiri točke. Prijetno presenečenje so tokrat nogometaši Bogojine, ki so na četrtem mestu. Boljše kot prejšnjo leto tokrat tekmujejo nogometaši Slatine in Gančan. Največje razočaranje pa sta vsekakor moštvi Makoter s Cvena in Šalovci, ki sta se od zadnjega mesta ločili šele v zadnjih treh krogih. Jesenski prvak Cankova ima v svojih vrstah tudi najboljšega strelca - Aleša Stajn- ka, ki je dosegel 12 golov. Sledijo: Danijel Kovač (Roma) 11, Jožef Horvat (Bogojina) 9, Andrej Hvalič (Slatina) 8, Franc Krpič (Grad) 7, Ivan Tkalec in Peter Zadravec (oba Lipa) po 6, Srečko Fajdiga (Makoter), Zlatko Vertič (Grad) in Ernest Lepoša (Šalovci) po 5 golov. V drugi mladinski ligi so brez konkurence in brez prejetega gola naslov jesenskega prvaka osvojili mladi nogometaši Slatine, ki so dosegli 90 golov. V svojih vrstah imajo tudi odličnega strelca, saj je Denis liješ dosegel kar 32 golov ali enkrat več kot drugouvrščeni strelec Marjan Horvat (Lipa), 16. Kaže, da pri nogometnem klubu Slatina z mladimi zelo dobro delajo. (FM) 2. MNL MS-jesen 1998 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1. Cankova 1:6 2:3 1:0 6:2 2:1 4:3 2:1 1:0 2:0 2. Roma 6:1 1:1 0:1 4:3 0:3 1:1 2:0 4:1 10:3 3. Lipa 3:2 1:1 1:1 1:4 0:1 2:0 1:0 4:0 9:3 4. Bogojina 0:1 1:0 1:1 1:7 1:2 3:1 2:1 5:1 6:1 5. Grad 2:6 3:4 4:1 7:1 4:0 0:1 1:0 7:2 1:2 6. Slatina 1:2 3:0 1:0 2:1 0:4 1:1 1:2 3:0 2:3 7. Gančani 3:4 1:1 0:2 1:3 1:0 1:1 1:1 3:0 3:2 8. Makoter 1:2 0:2 0:1 1:2 0:1 2:1 1:1 0:4 8:1 9. Šalovci' 0:1 1:4 0:4 1:5 2:7 0:3 0:3 0:4 4:3 10. Rotunda 0:2 3:10 3:9 1:6 2:1 3:2 2:3 1:8 3:4 Nogometaši Grada, člani druge medobčinske nogometne H9(i ska Sobota. Stojijo od leve: Rajbar (predsednik), Železen, J Škaper, H. Klement, G. Bauer, Žlebič, Ždkš, Klemenčič, Hal 1 (trener mladincev), Škodni* ner); čepijo: Šinklo, har, Šeruga, Mešič, lec, Inašič; manjkajo: Ver Klement, Krpič. Karate Čučkova , in Škandal’ Polana Panonija Lakoš 12 12 12 2 4 6 12:14 10 2 010 13:27 0 210 7:31 6 2 MNL Lendava Rezultati - 12. krog Olimpija : Petišovci 4 : 1 Žitkovci : Dolina 0 : 1 Kapca : Hotiza 0 : 5 Čentiba : As Lajter 2 : 2 Bistrica : Nedelica 1 : 0 Graničar in Nafta prosta Hotiza 1010 0 0 56:6 30 Nedelica 11 8 1 2 44:15 25 Bistrica 11 8 1 2 33:15 25 As Lajter 10 6 1 3 49:25 19 Čentiba 10 6 1 3 25:17 19 Graničar 10 4 2 4 25:35 14 Olimpija 10 4 1 5 23.18 13 Nafta vet. 10 4 1 5 23:41 13 Petišovci 10 3 2 5 14:24 11 Žitkovci 10 1 0 9 12:37 3 Dolina 10 1 0 9 2:37 3 Kapca (-3) 10 1 0 9 16:52 0 1. MNL MS Rezultati -11. krog Ižakovci : Serdica 1 : 0 Lesoplast: Tromejnik 1 : 0 Apače : Hodoš 1 : 1 Univit: Prosenjakovci 2 : 2 Pušča : Vega 0 : 1 Dokležovje : Ljutomer 2 : 5 Tromejnik 11 8 2 1 26:8 26 Lesoplast 10 8 1 1 29:7 25 Ljutomer 11 7 3 1 30:12 24 Ižakovci 11 6 1 4 13:14 19 Vega 11 4 4 3 17:12 16 Prosenjak. 10 4 3 3 10:8 15 Apače 11 4 3 4 13:15 15 Serdica 11 4 1 6 20:16 13 Hodoš 11 2 3 6 16:31 9 Univit 11 1 4 6 13:23 7 Dokležovje 11 2 1 8 12:32 7 Pušča 11 1 2 8 11:32 5 MNZ MS 2. mladinska liga Slatina 9 9 0 0 90:0 27 Grad 9 7 0 2 57:15 21 Lipa 9 6 1 2 51:16 19 Roma 9 6 0 3 53:32 18 Makoter 9 5 1 3 42:24 16 Rotunda 9 3 0 6 13:35 9 Gančani 9 3 0 6 17:52 9 Bogojina 9 3 0 6 25:62 9 Cankova 9 2 0 7 20:53 6 Šalovci 9 0 0 9 6:85 0 MNZ Lendava Ml. dečki (U-12) Panorama 6 4 2 0 48:10 14 Hotiza 6 4 1 1 58:5 13 Nafta 6 4 0 2 65:13 12 Turnišče 6 4 0 2 34:14 12 Renkovci 6 2 1 3 15:28 7 Lakoš 6 1 0 5 8:63 6 1:96 3 0 Kobilje 6 0 0 St. dečki (U-14) Nafta 7 6 0 1 55:7 18 As Lajter 7 5 0 2 56:7 15 Bistrica 7 5 0 2 30:18 15 Panonija 7 4 1 2 50:8 13 Polana 7 4 0 3 13:19 12 Turnišče 7 2 1 4 23:27 7 Odranci 7 1 0 6 12:49 3 Kobilje 7 0 0 7 2:106 0 Kadeti (U-16) Panorama 8 6 2 0 78:13 20 Odranci 8 5 1 2 58:19 16 Panonija 8 5 1 2 45:15 16 Lakoš 8 4 2 2 21.13 14 Polana (-3) 8 1 0 7 18:52 0 Renkovci (-3)8 0 0 8 4:112 -3 Mladinci (U-18) Bistrica 6 5 r 1 0 33:13 16 Hotiza ■ 6 4 0 2 27:15 12 As Lajter 6 2 1 3 17:20 7 Olimoiia 6 0 0 6 6:35 0 druga V Daruvarju je bilo pet° zadnje kolo tekmovanja v hrvaški karate ligi. Med 22 valci iz 17 klubov so sode10^^^ Sobočani in Radenčani ter solidne uvrstitve, saj so zaS štiri druga mesta. Drugi ysV tegorijah so bili: Štefka Cuc denci) med kadetinjami J1 ^jpci1,1 mi, Kristjan Vrečeč med m3 Nina Gaber (oba Vicitas) m® cami. Tretja mesta so zase Škandali med kadeti, Ni® ji1 (oba Vicitas) med Martina Valjak (Radenci) d cami. V skupni uvrstitvi st® jf drugi mesti Matej Slanda' deti in Štefka Čuček med,c Tretja pa sta bila Štefka C® kadetinjami in mladinkah1 stjan Vrečič med mladine1-) bila Jasmina Kovač (^'''! dečki in Vasja Trstenjak ( med st. dečki, šesti je Kovač in sedmi Peter K®s Civitas). (D. Škandali) VESTNIK NA INTERNETU , 5. november 1998 ŠPORT Nepričakovan poraz Pomgrada V četrtem krogu prvenstva v prvi ^vni moški odbojkarski ligi je eki-® Bleda v Murski Soboti nepričako-premagala domači Pomgrad s 3:2 (15:8, 15 : 11, 13 : 15, 12 15:13). Sobočani so tekmo ^čeli brez pravega poleta, kar so čistili gostje in zmagali v dveh pr-^nizih. V nadaljevanju je Pomgrad Wal nekoliko boljše in rezultat ize-r'’čil. V odločilnem petem nizu pa 50'M več sreče gostje. Pri Pom-Jadu zaradi poškodbe ni igral ■^č. Pomgrad: Berdon, Horvat, otiKerec, Čeh, Marič, Tinev, De-**, Fujs. Složnost zapravljena nizu V četrtem krogu prvenstva v prvi ^'mi ženski odbojkarski ligi je Hit “Oricav Ljutomeru premagal ZM ^onier s 3 : 0 (16 : 14, 15 : 4, ■ 6)- Ljutomerčanke so izgubile v nizu, čeprav so vodile z 12 : lnimele zaključno žogo, vendar arači premajhne zbranosti niso ^le zmagati. To je vplivalo na na-a’nii Potek igre, saj so Primorke J^gjjanje ba iglice moški p1'"K >ka Sii Sč Ctehna fr« ^nar 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 5 4 4 3 3 3 3 3 3 2 1 1 0 0 0 1 0 o o o o 1 o o 2 2 2 3 3 3 3 36:12 29:19 28:20 29:19 24:24 24:24 24:24 23:25 3 22:26 3 21:27 5 15:23 5 7:25 10 8 8 7 6 6 6 6 6 5 2 2 moški Car 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 3 2 2 2 1 0 0 0, 12:4 8 1 1 1 2 2 2 3 4 4 11:3 6 11:5 9:4 8:6 7:8 7:8 3:11 3:12 2:12 6 6 4 4 4 2 0 0 ženske 4 4 3 4 fr'2"4 fr1*« V 3 . 4 4 4 3 2 1 1 1 o 0 0 0 2 3 3 3 2 4 12:2 12:3 9:0 7:9 6:9 6:10 6:11 4:8 2:12 8 8 6 4 2 2 2 2 0 moški fr' e* fr* fr', 4 4 4 4 4 4 mik 4 4 fr 4 4 4 4 4 4 3 2 2 2 2 1 0 0 0 0 0 0 1 2 2 2 2 3 4 4 4 12:2 12:2 12:3 10:4 9:6 8:7 7:8 7:10 4:9 4:12 2:12 0:12 8 8 8 6 4 4 4 4 2 0 0 0 Sfi^oški e« $ fr %| 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 3 3 2 2 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 2 2 3 3 3 3 4 12:2 11:4 9:3 9:5 9:7 9:7 10:8 7:11 4:10 4:11 3:11 4:12 8 6 6 6 6 4 4 2 2 2 2 0 2©nske h K? fr. % c°nci Hrenci 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 3 2 2 2 2 1 1 0 0 o o 1 1 1 2 2 2 2 3 3 4 4 12:1 12:5 11:5 10:7 11:7 7:6 8:7 9:8 7:7 5:9 4:9 3:12 0:12 8 8 6 6 6 4 4 4 4 2 2 0 o Prvoligaško srečanje med odbojkarji Pomgrada in Bleda v Murski Soboti so presenetljivo dobili Blejčani. Fotografija: J. povsem prevladovale in prepričljivo zmagale. ZM Ljutomer: Vrbnjak, Kodila, Tretinjak, Šoštarič, Kolar, Kosi, Pirher, Drevenšek, Jureš, Šerc. (NŠ) Zmaga šele v petem nizu V četrtem krogu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer gostil ekipo Vuzenice in zmagal s 3 : 2(15 : 8, 15 : 4, 12 : 15, 13 : 15,15:4). Ljutomerčani so zanesljivo dobili prva dva niza, nato pa popustili, kar so izkoristili gostje in rezultat izenačili. Tako so si zmago priborili šele v skrajšanem petem nizu. Ljutomer: Onišak, Šumer, Primec, Horvat, Zidar, Kodila, Babič, Pirher, B. Grut, A. Grut, Marič, Špilak. (NŠ) Druga zmaga Kerne V četrtem krogu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod je druga'ekipa Fužinarja presenetljivo premagala neporažene, vendar oslabljene Beltince s 3:2 (11:15,17:16, 15:10, 11:15, 15:11). Beltinci: Čenar, Gobec, Marko in Mitja Janža, Časar, Balažič, Gumilar. V četrtem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je Kerna v Slovenski Bistrici premagala ekipo domačega Gedeona s 3 : 1 (15 : 4, 15 : 7, 14 : 16, 15 : 9). Kerna Puconci: Kikec, Kuhar, Mencigar, Kerčmar, Vlaj, Zorkovič, Moreč, Gomboc, Časar, Bagari. Odbojkarice Braslovč pa so premagale Sonimex Radenci s 3 : 1. So-nimex Radenci: Klemenčič, Zver, J. Vrbančič, S. Vrbančič, Radojevič, Šavel, Srt, Šibanc, Sokler. Košarka Peter Juteršnik trener reprezentance V Laškem je bilo izbirno tekmovanje kandidatov za sestavo državne kadetske in mladinske košarkarske reprezentance, ki bo sodelovala leta 2001 na evropskem prvenstvu. Na izbirni tekmi je sodelovalo kar deset košarkarjev Creati-va Sobote, med katerimi so bili izbrani v širšo reprezentanco kar štirje: Miha Žalig pri mladincih ter Sebastjan Fujs, Kristjan Horvat in Mitja Gomboc pri kadetih. Za trenerja slovenske kadetske reprezentance pa je bil izbran trener Creativa Sobote Peter Juteršnik, kar je vsekakor lepo priznanje za njegovo strokovno delo v košarki. (FM) Nepotreben poraz Pomurja Skiny Tekma odločena v prvem polčasu Predstavljamo vam_________ Kerna Puconci prvak brez poraza Končan je bil jesenski del prvenstva v drugi državni članski namiznoteniški ligi, kjer Pomurje predstavljata Kerna iz Puconec in druga ekipa Moravskih Toplic Sobote. Prijetno presenečenje so pripravili igralci Kerne iz Puconec, saj so kot novinec brez poraza zasluženo osvojili naslov jesenskega prvaka. V prestopnem roku se je ekipa Kerne okrepila z enim najboljših slovenskih igralcev Štefanom Kovačem iz Murske Sobote, ki pa ne le, da je edini neporaženi igralec, ampak za ekipo pomeni veliko več, saj je svoje bogato znanje uspešno prenašal na druge igralce. Pokazalo se je, da so tudi preostali trije igralci Robert Smodiš, Aleš Fridrih in Andrej Sapač igrali zelo dobro in dobivali dvoboje z igralci, ki so na jakostnih lestvicah uvrščeni pred njimi. Po doseženem uspehu pa igralci Kerne ne bodo imeli počitka, saj so že prejšnji teden začeli s pripravami za drugi del prvenstva, ki bo zelo naporen. Med pripravami bodo odigrali več prijateljskih tekem ter sodelovali na nekaterih turnirjih. Organizirali bodo tudi občinsko namiznoteniško ligo, kjer bo sodelovalo deset ekip, tekmovanje pa se bo začelo v drugi polovici novembra. NTK Kerna iz Puconec, ki je v zelo kratkem času prišla iz anonimnosti, je tako najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta, ki vodi direktno v prvo državno ligo. Svojega največjega tekmeca ima v ekipi Petovie s Ptuja, ki je lani nastopala v prvi ligi. Zadovoljni pa bi bili tudi z drugim mestom, ki vodi v kvalifikacije za prvo ligo. (FM) Kerna Puconci 9 Petovia 9 MT Sobota II 9 Škofije 9 Ilirija 9 Arrigoni 9 Partizan TSP 9 Melamin 9 Vektor 9 Škofja Loka 9 9 0 0 54:13 18 8 0 1 51:20 16 5 1 3 44:32 11 4 3 2 46:37 11 4 1 4 38:33 9 3 3 3 46:37 9 2 3 4 35:47 7 2 0 7 20:47 4 1 1 7 21:49 3 1 0 8 20:50 2 Namiznoteniška ekipa Kerne iz Puconec - jesenski prvak v drugi državni članski ligi. Stojijo od leve: Štefan Kovač, Robi Smodiš, Aleš Fridrih in Andrej Sapač. Fotografija: Jure Zauneker V šestem krogu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je soboška ekipa Pomurja Skiny gostila ekipo ADD Ilirija iz Ljubljane. Sobočanke so tekmo dobro začele, ves prvi polčas vodile, nekaj časa celo z 11 točkami prednosti. V drugem polčasu pa so popustile in Iliriji dovolile, da šest minut pred koncem rezultat izenači, na koncu pa zmaga. Strelke za Pomurje Ski-ny: Čordaševičeva 22, Glišičeva 14, Huzjakova 11, Svetinova 6 in Orijeva 2. V petem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi so Radenčani gostovali v Hrastniku in z domačim GD Hrastnik prepričljivo izgubili s 77:92 (36:54). Tekma je bila odločena v prvem polčasu, ko so si domačini priigrali prednost 18 točk. V nadaljevanju so košarkarji Radenske sicer zaigrali boljše, vendar zamujenega iz prvega polčasa niso mogli nadomestiti. Strelci za Radensko: Karlo 12, Želj 12, Ulaga 11, Besedič 7, Milič 6, Ojsteršek 4, Bratkovič 2, Ismajlovič 2, Lovše 2. Šport od tod in tam Judo - Lendavski judoisti so sodelovali na mednarodnem tekmovanju za memorial Davida Dvoršaka na Jesenicah. Med več kot 240 tekmovalci iz treh držav so dosegli lep uspeh, saj so osvojili kar pet prvih mest. V svojih kategorijah so zmagali: Tadej Časar, Tadeja Rojko, Rene Žunič in Boris Rudaš. Med 19 ekipami je bila Lendava tretja. (F. Horvat) Mali nogomet - V osmini finala pokala NZS v malem nogometu je Mizarstvo Krošelj iz Sevnice premagalo Meteorplast iz Ljutomera z 2 :1 (Makoter), Orkan iz Zreč pa je visoko premagal Križevce s Košarka Rogla Atlas Zagorje Kemoplast Ilirija Banex Radenska Elektra Krško Olimpija ml. G D Hrastnik Gradbinec 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 Nova Gorica 5 5 5 3 3 2 2 2 2 2 2 1 1 0 0 2 2 3 3 3 3 3 3 4 4 384:346 10 352:323 10 410:385 373:374 403:384 402:397 376:373 359:359 359:368 360:386 341:366 367:424 8 8 7 7 7 7 7 7 6 6 15:3 (Nemec 2, Žajdela 1). (NŠ) Mali nogomet - Občinska športna zveza (komisija za mali nogomet) Moravske Toplice bo kmalu organizirala občinsko zimsko ligo v malem nogometu. Sodelovalo bo vseh 10 klubov. (G. G.) Nogomet - V 12. krogu prvenstva v slovenski mladinski nogometni ligi je Mura premagala Koper z 2 : 1, v slovenski kadetski nogometni ligi pa je Koper premagal Muro z 2 : 0. V 12. krogu prvenstva v drugi slovenski mladinski nogometni ligi vzhod je Potrošnik premagal Pohorje s 4 : 1, v drugi slovenski kadetski ligi pa je Potrošnik premagal Pohorje z '10 : 0. Nogomet - V Kobilju je bila prijateljska nogometna tekma med nogometnimi sodniki Lendave in Ptuja. Boljši so bili Ptujčani, ki so zmagali s 6 : 1. Časten zadetek za Lendavčane je dosegel Koren. (F. H.) Rokomet - V prijateljski rokometni tekmi je prvoligaš Velika Nedelja premagal drugoligaša Arčon 1. liga ženske 6 6 0 Imos Ježica Ingrad Celje ADD Ilirija Maribor Pomurje S. Odeja SKB Ježica Sežana 6 6 6 6 5 5 4 5 4 2 2 2 1 0 1 2 4 4 3 4 4 549:35012 462:401 11 384:368 10 ,fl % 354:398 327:413 318:331 318:394 225:394 8 8 7 6 4 ■S irajo ja lniaJO Pozimi dovolj hrane. Bthi^ 3 Z'Val tako Pametna. ,\|s?° Se basni o čričku, ki je 90del in pel>na zimo ls^’ zato je moral prositi ^8 dv POmoč- J32 varču-5^ e leti- Žepnino, ki jo do-|ji. Aarn banki, kjer dobim še Ku 6 b°m naprej tako pridno X v'Oh dom lakk° kmalu izpol-s|lko željo. T|MOTEJ LAZAR, 4. C OŠ III M. SOBOTA '• *** J%ngtarši veliko varčujejo in Pr navajajo na varčevanje, da moraš vsak tolar .V^nepadenarzapra-Potrebnem. Zato si ma-%sladkarije ali nepo-l ^ndarne bom pre-\a°Puh. Z denarjem je pač Liv,|Ra Vrbnjak, 4. raz. °Š MALA NEDELJA Sj|^Arili So na FARMO q ~ Vzgojiteljice v Vrtcu Dreaberie so spet pripravile Xv6 pečenje za malčke in < so Orn 3rse■ V mesecu športa krar"Z|rale skupen izlet na v Veliki Polani, kjer $6 v0ži[najPO9umnejši jahali in bilo t'S k°čijo. Za vse pa je 0 nepozabno doživetje. Kakšen naj bo učitelj Listje odpada in novo šolsko leto ni več povsem novo. Jutro za jutrom se isti obrazi srečajo v šolskih prostorih. Učenci in učitelji. Vsi bi radi kaj dosegli. Dobri učitelji so ponavadi strogi in dosledni v svojih zahtevah in pri upoštevanju šolskega reda, saj le tako lahko vodijo učence do uspehov v znanju in izoblikovanju dobrih navad. So zgled, ob katerem se učencem porajajo vprašanja, na katera iščejo odgovore. Zjutraj, ko učitelj vstopi v razred, učencem zaželi dobro jutro. Med razlaganjem mora biti prijazen: Zelo pomembno je, da zna snov nazorno razložiti, učence vpraša, ali razumejo in kje so nejasnosti..Če ugotovi, da ga niso dobro razumeli, si vzame čas za dodatno razlago in povabi učence k dopolnilnemu pouku. Prijazen in dober učitelj ponudi izbirne teme za spis in pripravi privlačne naslove. Pred pisanjem kontrolne naloge vnaprej pove, kaj bomo pisali in nas na to tudi pripravi. Do učencev ni nikoli nesramen Projektni teden o vinogradništvu Mesec oktober je tudi mesec trgatve. Učenci četrtega razreda smo se odločili, da bomo izvedli projektni teden o vinogradništvu. Že prej smo Ura s starši Nekega dne so prišli v šolo tudi starši. Pripravili smo tri delavnice. Po želji smo se lahko vključili v eno od njih in delali, kar smo hoteli. Oblikovali smo izdelke iz buč, semen in koruze. Naredili smo jih veliko. Ob koncu smo jih razstavili. Bili so zelo smešni. Medve z mamo sva naredili štorkljo in pujsa. ALEN HOHEGER, 2.A OŠ BAKOVCI O letu 2000 pišejo tudi oblikovalci slovenskih strani na internetu. Poudarek je predvsem na računalniški problematiki in o njenih rešitvah. Poleg in nima nekaterih rajši od drugih. Vsakogar ustrezno oceni glede na njegovo znanje in dosežke. Ne primerja otrok, ampak se posveti vsakemu posamezniku. Ob koncu ure pa dober učitelj pove še kakšen prijazen napotek za popoldan ali konec tedna. VALERIJA SIMONIČ, 6. B OŠ II M. SOBOTA PRVOŠOLCI ŽE PIŠEJO a MOJ ATA IME MU Jt MARJAM. STAR JE 33 LETINA SVETLE LASE IN MODRE OČI. V SLUŽBI VOZI VELIKEGA T0V0RNJAKA.ZELO RADA SE VOZIM L NJH.mil GA RADA. ' BARBARA fMLLLj.B OŠ SV MIJ OH 5C/MCI 2000, da bodo v Dinseylandu pozdravili prihodnje tisočletje s 15-mesečnim praznovanjem, vse obiskovalce pa vabijo, da svoje praznovanje konca 21. stoletja predstavijo še sami. http://www.billennium.com zbirali različne materiale o vinogradništvu in pregovore o vinu. Prvi dan smo preživeli v Slovenskih goricah. Risali smo pripomočke, ki jih uporabljajo vinogradniki. Dobili smo veliko učnih listov. Naslednji dan smo se razveselili srečanja z agronomko in ogleda Haloz. V sredo smo imeli ekskurzijo v okolico Gornje Radgone. Ogledali smo si vinsko klet, v kateri smo zvedeli nekaj o šampanjcu, ki dozoreva tri leta. Pogovarjali smo Krava o sebi --------------------------------- Jaz sem krava. Okoli vratu imam zvonček. Sem precej velika. Najrajši jem travo. Sem črno-bele barve. Imam ostre roge. Živim na kmetiji. Pazi me pastir. Imam že mladiče. Mu, lepo vas pozdravljam. MIŠA ŠARKANJ, 2. A, OŠ lil M. SOBOTA Šestošolci OŠ Puconci so en teden preživeli v Kranjski Gori. Udeležili so se naravoslovnega tedna z naslovom Življenje v naravi. Vsebine so bile pestre in zanimive, saj so vključevale spoznavanje življenja v gozdu in v vodi, vplive človeka na naravo, preživetje v naravi, gorsko kolesarjenje, planinarjenje in plezanje, lokostrelstvo in kulturnozabavni del. Ob koncu so se vsi skupaj fotografirali in poslali posnetek še nam z željo, da ga objavimo. Varna povezava 2000 Osnova problema leta 2000 izhaja iz pasih., dni računalništva, ko so se informacije hranile na luknjanih kartica, papirnatih trakovih, magnetnih trakovih in prvih diskovnih prostorih. Prostor hranjenje je bil omejen in drag, zato je bila 4 takrat hitro sprejeta vsakršna rešitev, ki je privarčevala nekaj prostora. Ker nihče v 50-ih in 60-ih letih ni vedel, koliko časa bo programska opream v uporabi, se je zdelo smisleno hraniti letnice v dvomestnem formatu, torej namesto 1965 samo 65. Konec 70-ih in v začetku 80-ih je začelo postajati jasno, da ima lahko programska oprema dolgo življensko dobo. Operacijski sistem MVS podjetja IBM se je približeval 20. obletnici obstoja. S tem so se začeli pojavljati prvi alarmi glede datumskih omejitev. Ker je večina programske opreme namenjene trenutnim in ne dolgoročnim potrebam, je komaj kakšnih 5 odstotkov programske opreme prilagojene za problem leta 2000. Vsa preostala oprema koristi dvomestno hranjenje letnic. Problem leta 2000 je vzbudil največ pozornosti pred tremi leti, ko so izdelovalci plačilnih kartic začeli izdajati kartice z veljanostjo do leta 2000, sistemi za preverjenja pa sojih obravnavali kot neveljavne. Od tedaj se problem leta 2000 pojavlja vse pogosteje, računalniški strokovnjaki pa že predstavljajo prve rešitve. Več podrobnosti o nevarnostih, ki preti računalniškim sistemom ob izteku stoletja pa preberite na strani http://www.inetia.com/leto2000.asp. http://www.everything2000.com Vse o vstopu v novo tisočletje. Med drugim boste prebrali tudi to, da bodo Američani po ukazu Billa Clintona namenili del proračunskega denarja za rešitev problema se z enologom. Ogledali smo si še Staro Goro in Ptujsko Goro ter se peljali po vinski cesti, kjer smo videli terasne vinograde. Četrti dan smo šli na gozdno učno pot, vendar nas je premagal dež. Zadnji dan smo prebrali spise in se preizkusili v znanju med a- in b-razredom. Za pol točke je bil boljši a-razred. V projektnem tednu smo se veliko naučili in bilo je zelo zanimivo. FRANJA GOMBOC, 4. A OŠ CANKOVA Kaj je tisočletje? se sprašujejo še eni ustvarjalci še ene strani o novem tisočletju. Poleg prihodnosti, predstavljajo tudi preteklost in sedanjost. Na voljo je še povezava do klepetalnice o letu 2000. http:// www.tour-eiffel.fr/teiffel/an2000_uk Zvrha Eiffelovega stolpa v Parizu vam bodo sporočili, kdo je najpomembnejša oseba preteklih 2000 let, kaj pripravljaja svet v prihodnjem tisočletju in kaj pravzaprav je hrošč 2000. http://www.inetia.com/ieto2000.com prispevka o obdobju po koncu 1999, prinaša stran še veliko drugih zanimivih dogodkov z različnih področij. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. 20 V SREDIŠČU______________5. november 1998, KSIM Odbor za gospodarsko infrastrukturo GZS Pomurja Elaborat ali zavlačevanje Očitno nesoglasje med železničarji in cestarji - Je za zamude kriv MOP ali Vlada - Nekoordinirana gradnja cest v Pomurju zahteva elaborat ponedeljek, 2. novembra 1998, so se na povabilo Odbora za gospodarsko infrastrukturo pri območni gospodarski zbornici za Pomurje, ki ga vodi Janez Ori, sestali najvišji predstavniki železniške in cestne infrastrukture. Tako so sejno sobo v Kocljevi ulici napolnili dr. Slavko Hanželj, državni sekretar Ministrstva za promet in zveze, Marjan Rekar, direktor Slovenskih železnic, Marko Brezigar, vodja projekta gradnje železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja, Angel Polajnar, predstavnik DARS-a, Anton Brodnjak, DDC izpostava Maribor, Tone Špo-lar, tajnik Odbora za infrastrukturo v Državnem zboru, Igor Zakotnik, Urad za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor, poslanci v Državnem zboru Feri Horvat, Geza Džuban, Andrej Gerenčer, Ciril Pucko, Jože Špindler in Marija Požonec, svetnika v Državnem svetu dr. Bojan Korošec in Darja Odar, župani Ludvik Novak, Franc Šlihthuber, Aleksander Abraham, Anton Slavic in Jože Kavaš, ki je bil navzoč tudi kot predstavnik V Telekoma. Najprej so bile na vrsti Slovenske železnice oziroma informacija o aktualnih aktivnostih pri gradnji železniške proge Pucon-ci-Hodoš. Skorajda neverjetno se zdi, da železnice, ki jim vseskozi primanjkuje sredstev za investicije (pri delitvi proračunskega denarja so v prednosti avtoceste), letos ne bodo mogle porabiti skromnih 600 milijonov, in to zaradi banalne stvari: ker so tako'dolgo zamujali z razpisi in izborom izvajalca, seje zgodilo, da se je neizbrani pritožil na izbor, kar je vso zadevo ustavilo, tako da če pritožba ne bo pravočasno rešena, bodo lahko začeli z deli šele prihodnje leto, denar, namenjen za gradnjo v letošnjem proračunu, pa bo ostal neporabljen. Zanimivo pri tem je, da so Pena za kopalnico Stelex z razi 750 ml, Šampionka, Renče stara cena 512,90 ^69,00 Madžari na svojem delu proge že lani začeli z deli, gradili pa bodo s tujimi posojili - 110 milijonov mark posojila banke in 10 milijonov ekujev -, vendar bodo sredstva dobili šele takrat, ko se bo začelo z gradnjo tudi na slovenski strani. Slovenija je dobila v okviru programa Phare 5 milijonov ekujev, večino potrebnih 12,8 milijarde tolarjev pa naj bi posodil konzorcij bank (Ljubljanska banka, SKB-banka in Abanka). Marko Brezigarje opozoril, da bi po pogodbi do konca leta 2000 morali končati z gradnjo, g. Han- Mercator v akciji od 29.10. do 12.11.'98 Čistilo za pečico Fornet 300 ml, Pejo Trading, Koper stara cena 466,50 349,00 in se 27posebej označenih izdelkov! http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! Cene V SIT! želj pa je prepričan, da v resnici ni kriva Vlada, ki namenja cestam več kot železnici, saj obojim primanjkuje denarja, ampak je bistvo problemov drugje: ali je res potrebno celotno infrastrukturo graditi s sredstvi iz domačih virov, zakaj ne bi posegli tudi po tujih posojilih in zasebnem kapitalu. Sicer pa je za začetek gradnje že vse pripravljeno, odkupljena so vsa zemljišča, domači Pomgrad pa je že začel s pripravljalnimi deli v vrednosti 110 milijonov tolarjev. Rekarje zagotovil, da bodo tudi v prihodnje v polni meri vključili domače izvajalce, čeprav bo glavni izvajalec SCT. Sicer pa, če še ne vedo, jim je oponesel, bi pri Rudisu (ki se je pritožil na izbor izvajalca) 10 % del opravljala firma iz tujine. Težko je ugotoviti, komu bolj ustreza zavlačevanje: Vladi, Ministrstvu za promet in zveze ali kar Slovenskim železnicam. Zanimivo je, zakaj je kar naenkrat utihnila Luka Koper, ki je bila pred ne-kaj leti še glavni zagovornik te proge; takrat so obljubljali tudi milijon marksoinvesticij. Medtem je prišlo do lastninjenja in v Luki Koper ima »zlato delnico« država, ki pa želi le pobirati dobiček, ne pa tudi investirati. Druga tema ponedeljkovih pogovorov, ki je v Pomurju v nekaterih točkah močno povezana z železnico, je načrtovanje avtoceste. Tudi tukaj že nekaj časa poslušamo enaka poročila; na relaciji Maribor-državna meja z Madžarsko še vedno niso znane trase avtoceste mimo Lenarta ter od Beltinec do Pinc. Zaradi spremenjene točke prečkanja državne meje - namesto v Gentero-vcih, ki bi bila s prostorskega vidika najprimernejša, je sedaj točka križanja na skrajnem jugovzhodu Pomurja v Pincah. To pomeni, da je potrebno na novo postaviti celotno traso od Beltinec do Pinc. Ta točka je sicer znana že več kot leto dni, vendar do danes še nimajo izdelanih novih variant. Do nekajmesečne zamude je menda prišlo zaradi Računskega sodišča, ki MOP-u ne dovoli preveč samostojnega dela; vsaj pobuda za začetek del mora priti s strani investitorja Ministrstva za promet in zveze. Popolna zmeda pa je pri gradnji navezovalnih, zbirnih in ob- Letos so končno začeli obnavljati popolnoma uničen odsek magistralne ceste M 10-1 od Radenec do Melov; bo prihodnje leto na vrsti naslednji odsek M 10-1 na Petanjcih ali cesta Radenci- Vučja vas? voznih cest. Tačas obnavljajo cesto od Radenec do Melov, nato pa naj bi bila na vrsti še cesta od Radenc do Vučje vasi, za katero se že pripravlja lokacijski načrt, zgrajena bo pred avtocesto, in to s sredstvi Darsa; nujna bi bila tudi obnova od Vučje vasi do Križevec, menijo v Ljutomeru. Razmišljajo tudi o obvoznici Radenec, vendar zaenkrat še ni bilo pogovorov ne z lokalno skupnostjo in ne z MOP-om, je podražil Polajnar. Prav tako z bencinskim tolarjem gradijo obvoznico Lendave, v prihodnjem letu pa naj bi še zbirno cesto od Murske Sobote do priključka - tu se je spet zapletlo, kajti Sobočani so očitno preveč »pridni« in so vse svoje obveznosti pripravili pravi čas, zato so jim sedaj v Ljubljani postregli z novim »predlogom«: Bakovsko ulico naj bi v enem delu spremenili v zbirno cesto. Cilj vsega je zavlačevanje, so prepričani Sobočani. Ker je celotno načrtovanje cest v Pomurju nadvse nekoordinirano - prometno ministrstvo obljublja občini Tišina obnovo magistralne ceste za spomladi, istočasno pa Dars načrtuje tudi rekonstrukcija ceste proti Vučji vasi -, je več kot nujno pripraviti nekakšen alaborat, je povedal Angel Polajnar. Malo verjetnosti je, da bi začeli z obnovo mostov čez Muro, dokler BERNARDA B. PEC' Znano je, da morajo biti prometni znaki na desni strani sm®r tako tudi oznaka kraja. No, kot vidite na fotografiji, je ozna^ Janžev Vrh na levi strani. Morda je tako, ker leva stran (za spada v občino Radenci, leva stran območja pred znako^'1 stran s krajem Ptujska Cesta pa v občino Gornja Radgona-že enkrat red in opustimo nestrokovno samovoljo! - Jož® ne bo cesta na desnem br®^ I reke Mure v celoti rekonstruira I na »Nikakor si ne mor^, j dovoliti, da bi rekonstruira mostove na Muri na Petani01'1 in istočasno rekonstruirali0^ to med Radenci in Vučjo II jo,« je dvakrat ponovil in po i Polajnar. Torej nikakor v'e | 1999? In če bodo iskali novo l| za avtocesto proti Pincam, t0N| pomeni, da bo tovorni prom6* ] I nekaj let ali deset let poteka' Pjl sedanjih prekmurskih cestami I zanimiv tudi naslednji pred'0-hkrati naj bi načrtovali tudi ob* . no cesto za Beltince in |l večje kraje in hkrati s traso . I ceste načrtovati tudi traso z°z JI lezniško povezavo med Lend^-II in Beltinci. Kako najti Pr'rT10j|| vpadnico v Mursko Soboto- HI to Bakovska ulica ali °PU^ ll trasa železniške proge, če b° | ta preseljena iz mesta. S'cer^, ( kakor je dejal Polajnar, vsa! J|| njamo lahko! In večina P°veJ I nega je bila res podobnega P sanjam kot realnosti. J I Vse zaplete zaradi raz"0 I zahtev, obljub, načrtovanj'al I ličnih virov financiranja naj J I nekakšen elaborat - najpr® $ I bodo dobili najvišji, nato J- ' čine, tudi nove, z njim Pa nu' bili seznanjeni vsi prebivaj tem elaboratu bo določeno. « kdaj in kako bodo gradili- G bodo seveda dogovorili- OJ pa se bodo verjetno pogo^ J । spet drugič! j I . • : 1 . .., ..■ .. ■ FENIKS NAKUPU OPLA '' ■ . -■ 01u Xu^I5 iPhi nulo Ha pulili, Mrun^a danarja) Sp Z in Xup inPjnnauil, " konca novembra vam >ARIMO 4 ZIMSKE GUME fr/da« Za 590/0 ya ujn^iii Rojani 30 ^rlhudiiujii. Aaluinai 5^9 ^l-®- Avtohiša KOLMANIČ & DOKL , Industrijska ulica 1, Murska Sobota, tel.: 31 645, 21 534 FENIKS d o.o • MURSKA SOBOTA • ŠTEFANA KOVAČA l 2 omogoča fizičnim osebam, obrtnikom, samostojnim podjetnikom in pravnim osebam nakup: • vozil (novih ali rabljenih), • samohodnih strojev, • kmetijske mehanizacije, • delovnih sredstev in opreme za obrtnike in podjetnike itd. • poslovnih in proizvodnih prostorov. 49cal9aaudna uj/ada laiKva jadn9 dualna Xali9in9 y^aal^, j9 abkirunaRa na^ulnia {U09 ^9 a^iu 11199 Haltiii ^aaiah. laž ^uaunja t^inhia, aaj sodobna 'um «19 alakironKva na ooaiilinaM ^daia. I.. Bliža se stoikov o pri £> • At *" 4 J Globni opremi, zavorah, zavorni in hladilni na pomanjkljivosti, ki so pozimi ažejo na porazno stanje, saj kar ivozja ..., torej na sklopih, ki so življenjskega pomena tako za avtomo voznika - da o drugih ogroženih udeležencih v prometu ne govorimo ko o bližajoči se zimi. :-kajjeto? Abeceda? Morda. Za šoferje pa osnovni pojem irazličnejše strokovne inštitucije (AMZS, pooblaščeni servisih Pripravljajo posebne preventivne preglede avtomobilov{hf astnik 22 AVTOMOBILIZEM 5. november 1998, Ko zima pokaže zobe, je že prepozno Slovenci smo dokaj površni, ko je potrebno pripraviti avtomobil na zimske razmere. AMZS vsako leto pripravlja preventivne preglede jeklenih konjičkov in skrbno beleži ugotovitve. Na 2.200 osebnih vozilih, kar je že dokaj reprezentativni vzorec, so ugotovili, da vsaj 45 odstotkov vozil ni ustrezno pripravljenih na zimske razmere. In kakšne so najpogostejše pomanjkljivosti: 23,3 odstotka vozil ima pomanjkljivosti pri svetlobnih telesih, 19,8 pri zavorah in skoraj 18 odstotkov neustrezno zavorno tekočino. Skoraj 15 odstotkov se jih vozi z neustrezno hladilno tekočino. Pri 14,5 odstotka vozil so ugotovili pomanjkljivo stanje in nastavitve podvozja, 11 odstotkov pa jih ima slabe brisalce. S slabimi pnevmatikami se jih pozimi vozi skoraj 9 odstotkov. Na kaj moramo biti pozorni pred zimo? Zimske razmere na cestah lahko pričakujemo nekako od srede oktobra do skoraj konca aprila. V tem času so ceste mokre, spolzke, pokrite s snegom ali celo poledenele. Zato je pred začetkom teh težav potrebno poskrbeti za ustrezno zimsko opremo in avtomobil pripraviti za te razmere. Dandanes to skoraj ni problem, saj skoraj vsak servis ali kdo drug pripravlja preventivne preglede, kjer vam brezplačno pregledajo vozilo in vas opozorijo na pomanjkljivosti. Ce ne zaupate strokovnjakom (ne vem, zakaj ne bi izkoristili teh ugodnosti), pa vsaj sami poskrbite za najnujnejše. Pnevmatike Ce nimate avtomobila s pogonom na vsa štiri kolesa (4 x 4), pri katerih ni potrebno imeti zimskih ali vsaj poletno-zimskih gum, potem morate (vsaj po pravilniku o napravah in opremi) namestiti na pogonsko os zimski ali vsaj poletno-zimski pnevmatiki. To je seveda za tiste zelo varčne (na prvi pogled), skrbni vozniki pa bodo odšteli kakšnih 20 tisočakov več in obuli vozilo na vseh štirih kolesih z ustreznimi gumami, kajti le dve zimski in dve poletni gumi precej povečajo možnost zdrsa zadka v ovinku (večina avtomobilov ima pogon na prednji kolesi), to pa v najslabšem primeru privede do nepredvidenega trčenja z nasproti vozečim ali pa zdrs v obcestni jarek. Obveznosti voznikov Zima je lahko včasih neugodna, saj ne glede na območje povzroča velike težave. Zato Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije vsako leto izdaja navodila, kako ravnati v zimskih razmerah. Te obveznosti voznikov so napisane na podlagi Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji. Ob sneženju in poledici (ali ob močnem vetru) je prepovedan promet na vseh cestah za tovorna vozila s priklopniki in vozila, ki prevažajo nevarne snovi ali izredni tovor od tedaj, ko se sneg prične oprijemati vozišča in/ali ko nastopi poledica. To je napomembnejše iz obveznosti voznikov. Ob tem pa nadaljujejo, da ... ... morajo vozniki motornih vozil s priklopniki in vozil, ki prevažajo nevarne snovi ali tovore prevelikih dimenzij, .svoja-vozila sami izločiti iz prometa. Konec prepovedi oz. kdaj je cesta primerna za promet vseh vozil, sporoči pristojna služba za vzdrževanje cest. To pa torej pomeni, da morajo vozniki omenjenih vozil poslušati, se sami pozanimati pri pristojnih službah oz. jih bodo na nadaljevanje poti opozorili policisti ali kdo drug. Seveda pa Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji ne velja samo za tovorna vozila s priklopniki, pač pa tudi za voznike osebnih vozil: Vsa druga vozila morajo biti v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Za osebna vozila s pogonom na vsa štiri kolesa omejitve ne veljajo. Ob zaostrenih zimskih razmerah na cestah so vozniki dolžni upoštevati navodila prometne policije in pristojne službe za vzdrževanje cest. Trgovina in servis TRATNJEK M. Sobota - Turnišče, tel.: 27 980, 72 080 VELIKA IZBIRA AVTORADIJEV IN ZVOČNIKOV OB NAKUPU BREZPLAČNA MONTAŽA! Zimske pnevmatike omogočajo tudi precej učinkovitejše zaviranje na vseh cestiščih. Seveda morate pri pnevmatikah upoštevati nekatere ' zapovedi: ne smejo biti starejše od 4 let, njihov profil pa mora biti globlji od 4 mm. Le tak profil (ali globlji) omogoča dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter omogoča ustrezno stabilnost v snegu in celo ledu. Zavore Skoraj 1 8 odstotkov vozil ima pozimi neustrezno zavorno tekočino - to povečini pomeni prenizko točko vrelišča. Med intenzivnim ali dalj časa trajajočim zaviranjem se lahko temperatura zavornih elementov in zavorne tekočine precej zviša, zavorna tekočina s poslabšanimi lastnostmi pa se lahko delno upari in kot zmes tekočine in plina ni več nestisljiva ter ne more več prenašati pritiska na zavorne elemente (pedal zavore postane mehak in zavore ne delujejo). V zavornem sistemu mora biti tudi dovolj zavorne tekočine. Luči Nov zakon o varnosti cestnega prometa določa, da moramo tudi podnevi voziti z zasenčenimi lučmi. V jesenko-zimskem času se pogosto pojavlja megla, vidljivost pa zmanjšujejo tudi močan dež in sneženje. V teh razmerah moramo prižgati tudi meglenke. Veliko voznikov še sedaj ne ve, kdaj je priporočljivo prižigat' meglenke in kdaj ne, in če jih imamo že prižgane, je včasih vljudno, da jih tudi ugasnemo. Meglenke prižgemo le ob zelo zmanjšani vidljivosti (50 m ali Zaradi bleščanja je vljudno, da meglenke (sprednje in zadnje) ugasnete, ko se srečujete z nasproti vozečim _ vozilom ali ko ugotovite, da je za vami vozilo, ki vas jeze opazilo. Bleščanje meglenke je za vami vozeče prava mora in prej ali slej bodo naredili kakšno neumnost. Kaj pa preostalo? To seveda ni vsa modrost priprave avtomobila na zimske razmere. Brisalci so prav tako pomemben element, saj odstranjujejo dež in sneg z vetrobranske» stekla - nikakor pa ne ledu. Če vam je kaj do brisalcev, led najprej odtalite in šele nato vklopite brisalce. Včasih se zgodi, da le-ti primrznejo na ste takrat lahko uničite pogonski motorček - zato bo p°5 odstranjevanja ledu s stekla dokaj drag. Ceneje je k^P pršilnik z alkoholno mešanico, ki vam v trenutku odt®1 led, brisanje z dobrimi brisalci pa je potem mačji k® Dobro je, da v tekočino za čiščenje vetrobranskeg® stekla nalijemo poseben alkoholni dodatek, ki prepre zamrzovanje te tekočine, pranje stekla pa je veliko učinkovitejše. Dobro je, da imate v avtomobilu tudi verige za metlico, strgalo za led in podobno. Pred vsako da I vožnjo napolnite rezervoar za gorivo do vrha, sO| lahko presenetijo snežni zameti (priporočljivo je, v prtljažniku še dodatno ročko). Tudi kakšna odeja kakšna druga mal® ne sme manjkati (ste ^cOl ‘ pomislili na kakšno $ ki je v snežni p®stl prava odrešitev?)- Predvsem pa - pozimi sedete v avtomobil, si dajt® P minut časa in pred začetkom vožnje avtomobil najprej Motorni sklopi va^ hvaležni, v tem avtomobil dobro oS(0pd notranjost ni rosa®' zrak pa odtali tud' 5 nepotreben led a' , sprednjih, stranski zadnjih stekel. $e ^jiv se boste varno vk I promet. Dušan L0? , 5. november 1998 AVTOMOBILIZEM 23 avto ori obrtna cona, M. Sobota, tel. (069)31 042 - zelo ugodne cene - za vsa vozila posojila in zakup pri Porsche Leasing Slovenija Sedaj zelo ugodna ponudba gospodarskih vozil INČA, in vozil IBIZA in TOLEDO 28 LET mazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 AVTOSERVIS RIKI Doljni Lakoš 4/c Telefon/fax: 75 421 POOBLAŠENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL ŠKODA FELICIA ŽE OD 1.272.012,00 Sl škodaOCTAVIA ŽE OD 1.946.550,00 SIT NOVO! OCTAVIA COMBI Ugodna posojila do 5 let! Obiščite nas! Trgovina in servis TRATNJEK M. Sobota - Turnišče, tel.: 27 980, 72 080 VELIKA IZBIRA AVTORADIJEV IN ZVOČNIKOV OB NAKUPU BREZPLAČNA MONTAŽA! v Murski Soboti in Dobrovniku Telefonski št.: 79 015 in 28 460. Gnan DARILO! Zračna blazina za voznika PUNTO ŽE OD 1.353.000,00 SIT DALJE Ugodna posojila! je cestnine in ABC So nrecei odsekov avtomobilskih cest in do leta 2003 naj bi končali ven.„ premoremo zeod ih Itl£-e,kov pa vse do danes so se . o tako imenovanega cestnega kfiam. r . r tale strokovne razprave, na kakšen naan plačevati cestnino. Od popolnoma soprt^e No (cestninska postaja je na dovozih in izvozih na avtocesto) do odprtega (na dolocemh S avtoceste do cestninske postaje na sredin, tegc.odseka mna.zvoz.h. Trenutno .mamo geniji mešane sisteme, v prihodnjih neka, let.h pa bo DARS (D.rekc.,a za avtoceste tolike Slovenije) uvedel le odprt sistem. Cestn.no lahko placu|emo na vec nacmov, . ---------------- ' ' " javnega podjetja za vzdrževanje avtocest in v njegovih ruvmsko plačevanje ta^na se gotovinsko plačuje pri zaprtem cestninskem 1^° na izstopni cestninski postaji, pri odprtem cestnins em U na vstopno-izstopni cestninski postaji. Poleg 1^1 VQnia V tolarjih se lahko cestnina plačuje z nekaterimi tupmi sirT' (arT|eriški dolar in avstralski dolar, angleški funt, ' ^ing, belgijski, francoski in švicarski frank, ans a m si^ Q krona, hrvaška kuna, italijanska lira ...). Pri P acl u sta® s ^jo valuto se preostanek plačila nad zneskom ibr; Vrne v tolarjih. Ta način plačevanja je seveda r6d>rnejši za vse voznike, ki avtomobilsko cesto uporabijo ta tiste, ki so nekoliko pogosteje na odse i , i®r 5 Irj^iiske ceste, je zato primernejša mesečna cestnins a tac ki je namenjena uporabnikom, ki pogosto vozijo p ta' ni®nem odseku med istima cestninskima postajama^ ta ie zato, ker lahko voznik cestnino plača v pavsa n 6rn znesku. Mesečna cestninska karta ve ja samo z Siljeno V0zi|0 in odsek in ni prenosljiva iz enega v drugo ®Sečna cestninska karta se plačuje vnaprej za e Slojni mesec. Cena te karte se določi tako, da se znese 20 Cesto ali njen odsek pomnoži s 40. nQain plačevanja cestnine je s tako imenovanimi Mskimi boni. Le-te uporabnik kupi vnaprej na sedežu avtocestnih bazah ter v tehničnih bazah AMZS. Najmanjša vrednost nakupa abonentskega bona s popustom znaša 8.000,00 SIT. Pri nakupu abonentskih bonov imajo uporabniki prvega in drugega cestninskega razreda 10 odstotkov, uporabniki tretjega in četrtega razreda pa 20 odstotkov popusta. Že nekaj časa pa se v Sloveniji uvaja tako imenovani sistem ABC - avtorhatsko brezgotovinsko cestninjenje. Za kaj gre: na cestninski postaji je nameščena posebna elektronska naprava, ki je sposobna odčitavati elektronsko tablico, ki je v vozilu. Elektronsko tablico lahko kupite skoraj povsod: na_ nekaterih cestninskih bazah, pri AMZS, bencinskih servisih ... Ce elektronske tablice ne nameravate več uporabljati, jo lahko vrnete, vendar vam odštejejo amortizacijsko stopnjo, ki znaša letno 14,29 odstotka. To je prvi korak. Po nakupu prodajalcu poveste, koliko dobroimetja naj vam vnese v elektronsko tablico, in toliko denarja mu nato odštejete. Pravzaprav ne toliko, saj že za vsoto nad 8.000,00 SIT dobite 10 odstotkov popusta. Za zneske pod to vrednostjo pa plačate polno ceno. Tako -elektronsko tablico z določeno vsoto dobroimetja sedaj imate, namestite si jo nekje za sprednjim steklom (na armaturni plošči) in ... in odpravite se na pot. Pripeljite do prve cestninske postaje, na kateri je označen poseben pas za vozila, ki imajo elektronsko tablico oz. uporabljajo ABC sistem za cestninjenje. Tam ni ne zapornic ne kakšnih drugih ovir. Zapeljete proti cestninski postaji, vendar ne z najvišjo dovoljeno hitrostjo za avtoceste, pač pa največ 40 km/h, in elektronski odčitovalec bo preveril, koliko dobroimetja imate vnesenega v elektronsko tablico, vam znesek za odsek avtomobilske ceste, po kateri vozite, samodejno odšel od dobroimetja in ... in to je vse. Brez nadležnega iskanja drobiža, brez čakanja na potrdilo o plačilu cestnine, brez čakanja v koloni. Enostavno, kar med vožnjo. Elektronska tablica je prenosljiva iz enega v drugo vozilo, v.endar samo za vozila prvega cestninskega razreda. Ta sistem ima še eno prednost. V približevanju Evropski zvezi bomo s takšno elektronsko tablico lahko plačevali cestnine tudi v drugih državah. Toda to je še prihodnost. Danes imajo že v veliko cestninskih postajah posebno vstopno-izstopno oz. samo izstopno stezo, opremljeno za tak način plačevanja cestnine. ABC sistem cestninjenja je torej ena od možnosti, ki ima nekaj prednosti pred drugimi. In to ne glede na to, ali ste pogost ali redek uporabnik avtocest. Vrednost, ki jo vnesete v elektronsko tablico, ostane. Dušan Loparnik Kaj pa če cestnine ne plačamo? Z denarno kaznijo najmanj 15.000,00 SIT se za prekršek kaznuje voznik vozila, če ne plača cestnine za uporabo cestninske ceste; ne plača cestnine v primeru, da prevozi daljšo razdaljo od vpisane v listini o plačilu mesečne cestnine; ki uporablja elektronsko tablico v nasprotju z navodili za njeno uporabo in pogoji njene uporabe in končno če z vozilom, oproščenim plačila cestnine, prevozi cestninsko postajo po poasu, posebej označenim za ABC plačevanje cestnine. 24 AVTOMOBILIZEM 5. november 1998, Vozili smo peugeot 206 Nisem samo lep ... ampak ne vem, zakaj so potem brhke mladenke (pa ne samo one) tako obračale glave, ko sem švigal mimo njih. Dolgo sem si razbijal glavo in končno se mi je posvetilo. Nisem glavni jaz, pač pa avtomobil, ki sem ga vozil in je imel ob straneh napis: Nisem samo lep. Na zadnji šipi pa še: Pokliči me ... in telefonska številka. Večkrat me je mikalo, da bi odlepil tisto in prilepil svojo. Mogoče bi kaj koristilo. No - lepotec, ki sem ga vozil, je bil Peugeot 206. 0 modelu... Moram priznati, da sem bil na začetku nekoliko razočaran. Slo je za najpreprostejši model dvestošestke, brez ABS-a, klimatske naprave, električnega upravljanja s stekli in ogledali, daljinskega zaklepanja in podobno. Ampak, dobro, avtomobil sem dobil za preizkus zato, da preverim njegove vozne sposobnosti, njegovo uporabnost in vrednost. In če je komu že do teh dodatkov, si jih lahko seveda omisli - ali pa kupi model, ki vse to vsebuje. Nekaj osnovnih podatkov... Motor ima prostornino 1.124 kubičnih centimetrov in ima moč 44,1 kW (60 KM). Največjo moč doseže pri 5.500 obratih (kar je sicer težko preverljivo, ker različica XR ne premore števca obratov, tako da se mora šofer zanesti na občutek). Največji navor doseže pri 91 Nm, in to pri 3.200 obratih. S takšnim motorjem doseže najvišjo hitrost 158 km/h, od 0 na 100 km/h pa pospeši v 15,2 sekunde. Ker v uredništvu nismo usposobljeni za merjenje porabe goriva, se moramo enostavno zanesti na tovarniške podatke, ki pravijo, da v mestni vožnji porabi 8,31/1 00 km, v zunajmestni 5,2 litra in v kombinirani vožnji 6,2 litra na 1 00 km. S servovolanom je 206 lahko vodljiv 0 zunanjosti in notranjosti... Peugeot 206 XR je na zunaj elegantno oblikovan, z izvirno, nekoliko samosvojo in na vsak način prepoznavno obliko. Veliko prednje steklo se položno dviguje pred voznikom in omogoča odlično preglednost. Petvratna različica omogoča udobno vstopanje in izstopanje. Ko smo enkrat v njem (to velja vsaj za voznika), se bomo težko odločili, da izstopimo, saj je vožnja s tem (velikim) malčkom dokaj prijetna in udobna. Voznikov sedež je zelo prilagojen telesu, tako da tudi na daljši vožnji ne bo težav. Ko pogled uperimo v predal, kjer so inštrumenti, je vse lepo pregledno. Na levi kazalec «... porabljenega goriva, na sredini največji merilnik za hitrost z digitalnim števcem kilometrov, na desni pa merilnik temperature hladilne tekočine. Tu so še kontrolne lučke za luči, ročno zavoro, smerokaze in podobno. Skratka -najosnovnejši instrumenti, brez katerih voznik ne more. Volan je eleganten, lahko vodljiv, trikrako razdeljen, s tem da sta dva kraka skoraj vodoravno vzporedna, na spodnji strani volana pa je še tretji, tako da je zgornji lok čisto prazen in omogoča lep pregled nad ploščo z inštrumenti. Obvolanski ročici sta običajni, leva za luči in smerokaze, desna pa za brisalce. Nekoliko bolj desno je središčni steber, ki se začne z digitalno uro, pod katero je velik gumb za vklop in izklop vseh štirih utripalk. Sledita dve zračni šobi, nato je prostor za radio, pod njim pa še gumbi za uravnavanje ventilatorja, načina gretja in podobno. In to je tudi vse, kar vidi voznik. 0 vožnji... Dovolj opisovanja. Gremo se vozit. Novinec se zelo hitro spoprijatelji z avtomobilom. Je francosko mehak in kljub že omenjenim karakteristikam motorja zelo tih, tako da je bila tišina v avtomobilu že skoraj moteča (v testnem ni bilo radia). Servovolan je mehak, natančen. Ima majhen obračalni krog, tako da je parkiranje z njim pravi užitek. MacPhersonove posamične obese, vijačne in hidravlični blažilniki spredaj, posamične obese, iztegnjene nihajne roke, torzijski drogovi in hidravlik' blažilnik zadaj pa preprečujejo, da bi voznik občutil vsako grbino ali jamico na cesti, avtomobil pa je zanesljiv, tudi v ovinkih, ki jih vozimo agresivno, bep nima zavornega sistema ABS, pa so navadne (spredaj diski ali zračni diski, zadaj bobni s kompenzatorjern obrabe in kompenzatorjem zavorne sile) zelo učink° in dobro umerjene, tako da avtomobila skorajda ne zanaša, četudi kolesa blokirajo. In to je tudi vse, kan le potrebno povedati. Za konec... , Jel Ne glede na relativno visoko ceno za omenjeni mo (približno 1,5 milijona tolarjev) je Peugeot 206 avtomobil, ki je po svoje drzen, v katerega sta vgra|e tradicija in tehnično znanje. Je prijeten, všečen in avtomobil, ki ni samo lep ... Dušan Lop°r , 5. november 1998 AVTOMOBILIZEM 25 FDAEWOO MOTOR Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 062 783 828 največji prodajalec vozil znamke DAEWOO v Slovenijo vam sporoča, da vas od vseh Daewoojevih prodajalcev v Sloveniji EDINO ON ob nakupu novega avtomobila še uvrsti v nagradno žrebanje za 3 AVTOMOBILE MATIZ!!! AKCIJA! LANOS 3 VR. že od L149.999.00 SIT PAAMAUTO^ « 71, Ml. fl«/ 7«. 104, 73 M I3,73 M 01 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN DISTRIBUTER VAM NUDI NOVE ZIMSKE AVTOPLAŠČE ^DEBICA i S POTRDILOM O MEDNARODNI KAKOVOSTI ISO PO IZREDNO NIZKIH CENAH OB NAKUPU LANOS-a VAM Podarijo 4 zimske gume! ^dne možnosti nakupa. Posojilo in lizing na položnice z obrestno mero že od TOM ' 2'5 %. Odplačilo vaših starih posojil. Rabljeno za novo. Darila, popusti in z malo sreče UvrsHtev v žrebanje za BREZPLAČEN AVTOMOBIL MATIZ!!! Pričakujejo vas. RENAULT „ ŠKAFAR Bratonci, 9231 Beltinci telefon: 42 283, 42 284 M SMO POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL RENAULT ^skusite in se zapeljite s 'TANGOM 'cLIOM '^GANOM ■laguno -SAFRANOM -ALI KATERIM DRUGIM... VOZILA SO V ZALOGI! UGODNA POSOJILA! MOŽNOST NAKUPA RABLJENO ZA NOVO A PONUJAMO VAM KAKOVOSTNE ^VTOLIČARSKE IN KLEPARSKE ST0RI!™‘ V DELAVNICI VAM DAJEMO ENOLETNO GARANCIJO. Velika Izbira avtoradiov, zvočnikov, originalnih nadomestnih delov ter avtomobilskih plaščev svetovno znanih izdelovalcev. Avtocenter Škafar Industrijska 4b, Lendava telefon: 77 556, 75627 Tovarna DEBICA je v lasti enega največji svetovni proizvajalcev avtoplaščev-GOOD YEAR! CENE ŽE VKLJUČUJEJO PROMETNI DAVEK. MONTAŽA BREZPLAČNA! DEBICA-FRIGO: 145/80 R13 5.499 SIT 155/70 R13 5.999 SIT 175/70 R13 7.299 SIT DEBICA-FRIGO DIRECTIONAL: 185/65 R14 8.999 SIT 185/60 R14 9.599 SIT PAAMAUTO (tam Zavrč7a, ral. 032/730-104,73I-113,73I-I01 Trgovina in servis TRATNJEK M. Sobota - Turnišče, tel.: 27 980, 72 080 VELIKA IZBIRA AVTORADIJEV IN ZVOČNIKOV OB NAKUPU BREZPLAČNA MONTAŽA! Drzna, elegantna in športna V novembru čaka vse kupce DARILO! rAVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. Kronar-n DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. £Wtr H EEOIUDA ’OOBLAŠčENI ZASTOPNIK FUTURASYSTEM ■-J OTTO AVBE ■< S(069) 84 280 AC AUTOCOMMERCE Kocljeva 5, Murska Sobota, tel.: 21 830 HONDA VAS SPET PRESENEČA! I -110.000,00 popusta pri zamenjavi rabljeno za novo «4 - ob nakupu vas čaka zimski paket P - neverjetno ugodna posojila !--HONDA S POSLUHOM ZA ČLOVEKA!____________ 26 AVTOMOBILIZEM 5. november 1998, Vozili smo lancio Y Majhen, a živahen čistokrven Italjan Dve stvari sta, po katerih sem si zapomnil lancio Y: odlična rešitev odpiranja vrat - kljuka je nameščena navpično na rob vrat - in nenavadna oblika armature z najpomembnejšimi instrumenti. Ta številčnica je nameščena na sredini armature in vsi, ki vozimo avtomobile in smo vajeni upreti pogled naprej, skozi volanski obroč, potrebujemo kar nekaj časa, da se navadimo te nenavadnosti. Toda z namestitvijo na sredino armature je pred nami naenkrat velikooooooooo odlagalnega prostora za najpotrebnejše: šoferske rokavice, očala, kakšen zemljevid, denar za cestnino, cigarete, vžigalnik ... in vse je naenkrat pri roki. Pa še nekaj: rob te odlagalne površine je dokaj visok, oblazinjen, dno pa močno nedrseče, tako da ni nevarnosti, da bi pri nekoliko ostrejšem zaviranju vse skupaj padlo na tla. In če smo že pri armaturi in številčnici: v njej so najpotrebnejši instrumenti: za gorivo, hitrost in temperaturo motorja. Števec kilometrov je digitalni. Pa še ena posebnost: ta središčna namestitev števca se nadaljuje s sredinsko namestitvijo vsega drugega: radio, upravljalec za zrak .... Cisto na dnu, za ročno zavoro, je še gumb, s katerim uravnavamo višino snopa žarometov. Skratka, nenavadno, in ko se navadiš, enkratno in zanimivo. Značilnosti V Sloveniji sta na voljo dve različici Lancie Y: 1,2-litrska in enaka s 1 6-ventilsko tehniko. Preizkušal sem prvo, ki je sicer skromno opremljena, brez zavornega sistema ABS, brez klimatske naprave in z varnostno vrečo na voznikovi strani. 1,2- litrski motor zmore 44 kW oz. 60 KM, največjo moč pa doseže pri 5.500 vrtljajih na minuto. Največji navor je 98 Nm, 90 odstotkov tega navora pa doseže že pri 2.50 vrtljajih v minuti. S takšnim motorjem se lahko vozite najhitreje 1 60 km/h. Motor je zelo živahen in (po tovarniških podatkih) dokaj varčen: pri mestni vožnji 8,9 I, na odprti cesti 5/1 T pri mešani vožnji 6,7 I na 100 km. Vožnja je pravi užitek Ko prižgete motor, se zasliši nekoliko glasnejše predenje, ki napoveduje nekoliko športne ambicije. To $e tudi zgodi, čeprav tega ne smete vzeti dobesedno. Oboi so pač občutki, res pa je, da boste s tem avtomobilom z veseljem pokazali drugim v prometu, da lahko tudi pn štartu zacvilijo gume (to pa seveda nikakor ni priporočljivo). Servovolan je lahko vodljiv, natančen inse zelo hitro odzove na vsako malenkostno spremembo. Kot pri vseh sodobnih vozilih je tudi pri Lancii Y poskrbljeno za veliko aktivne in pasivne varnosti, zato ne bom našteval vsega, ker bi bilo preveč. Je pa pravi užite* ta avto poganjati po cestah, predvsem naših, ki niso najbolj ravne in ki premorejo več ovinkov kot pregovotj® dva, pravzapra sta res samo dva, vendar se ponavljal^ neskončnosti. Voznik pa kljub temu ni utrujen, roke gam® bolijo, in ko postavi avtomobil v garažo, se že veseli novega srečanja z njim. Ta avtomobil si lahko omislite za nekaj več kot 1,7 milijona tolarjev. Ce pa je vaša denarnica globlja, si omislite tistega s 1 6-ventilsko tehniko, kljub temu pd bo5*® pri enem in drugem morali za dodatno udobnost odpretl denarnico. Teh dodatnih udobnosti pa je seveda na kupe Lancia Y je avtomobilček, ki ga bodo glede na odlicn° zunanjo zasnovo in udobje, ki ga ponuja, kupoval tako dame kot gospodje, tako mladi kot tisti, ki so srcu. Le odločiti se je treba. । Dušan Lopor'11 i vsi: -mladi p« Zimske razmere Najpogostejše zimske pasti Čeprav vsak voznik dobro ve, kaj ga čaka v jesenko-zimskem času, ne bo odveč, da na nekatere nevarnosti, ki prežijo na cesti, vseeno opozorimo. Megla Zmanjšuje vidljivost tudi do manj kot 10 m. Povzroča, da vlaga kondenzira na zunanjih površinah stekel vozila in s tem še zmanjšuje preglednost voznika. Posebej nevarna je gosta megla, ki se pojavlja le mestoma, saj imajo v takih razmerah vozila sorazmerno veliko hitrost. Megla povzroča vlažnost površine vozišča, pri nižjih temperaturah pa tudi zelo nevarno poledico. Listje na vozišču, blatne površine Jeseni, še posebno ob vlažnem vremenu in deževju, se odpadlo listje lepi na površino vozišča, promet ga drobi, površina postane gladka in nevarna za zdrs vozila. Prav tako so nevarni zablatenost vozišča in razni odpadki, ki kljub prometu ostajajo na vozišču. Blatna in s tem gladka vozišča lahko povzroči tudi nepravilen posip s kamnitim materialom proti poledici (neenakomernost, prevelika količina). Močno deževje in sneženje Vidljivost in torna sposobnost površine vozišča je močno zmanjšana ob močnem deževju. Brisalci običajno ne zmorejo prehudega naliva, pod kolesi vozila pa nastopi drsenje po tanki plasti vode. Nastane tako imenovano aqua plariing. Se bolj je vidljivost zmanjšana ob močnem sneženju, brisalci še težje zmorejo odrivati sneg, na steklih vlaga kondenzira. Profil gum ne zmore potrebnega stika s površino ceste. Kmalu začne nastajati snežna deska, površina vozišča je podobno drseča kot ob poledici. Med kolesnicama in na sredini vozišča nastajajo nanosi snega, ki pri prevozu Trgovina in servis TRATNJEK M. Sobota - Turnišče, tel.: 27 980. 72 080 VELIKA IZBIRA AVTORADIjEV IN ZVOČNIKOV OB NAKUPU BREZPLAČNA MONTAŽA! obračajo vozilo iz smeri vožnje. Razmere postanejo boljše po pluženju in posipanju, vendar je treba pričakovati neenakomernost stanja površine vozišča. Sol za taljenje snega ni povsod enako učinkovita. Vlažne zglajene površine vozišč Predvsem po dolgem sušnem obdobju, ko začne deževati pa tudi ko površino ceste navlaži megla, nastaja mastna zmes prahu in vode. Površina postane močno drseča. Se posebno nevarna mesta so tam, kjer je kamniti agregat v obrabni plasti vozišča na površini preveč zglajen. Nevarnost zdrsa vozila in velikega povečanja zavornih poti nastopi v vlažnih razmerah tudi na talnih oznakah na vozišču (prehodi za pešce ...). Poledica Poledica na določenem območju ali na posameznih odsekih ceste ne nastopa povsod istočasno. Pogoj za nastop poledice tudi ni temperatura zraka pod 0 °C, saj je pomembnejša temperatura površine vozišča. Najnevarnejša poledica nastopi pozimi ob nenadnih otoplitvah ozračja, in ko začne deževati. Zglajen in zbit sneg na vozišču Mnogokrat ostane tako imenovana snežna deska, zglajen sneg na vozišču, tudi po prenehanju sneženja in pluženja. Na cestah nižjega razreda ni namen zimske službe, da bi sneg z vozišča popolnoma odstranila. Površino snega, je treba posipati s kamnitim drobirjem. Zbit zglajen sneg je mogoče odstranjevati s soljenjem in dodatnim pluženjem. V posebnih primerih lahko tudi z rezkarji. Vendar pa s soljenjem in pluženjem ni AGROSERVIS ftU Murska Sobota V Kroška 58 9000 Murska Sobota, tel.: (069) 21 630 1 O % POPUSTA S tem kuponom vam do 30. novembra 1998 priznajo RENAULT 10 % popusta ob gotovinskem plačilu za nakup originalnih nadomestnih delov Renault v trgovini v Kroški 58 v Murski Soboti. S® mogoče odstraniti snega povsem enakomerno, običajn° tvorijo v snegu udarne jame, ki močno ovirajo promet- Vlažne soljene površine vozišča Sodoben postopek preprečevanja poledice je 1®^°^ mokrega soljenja, saj je pri tem precej zmanjšana p°ra posipnega materiala in s tem obremenjevanje okolja- ~ Vendar ostane površina vozišča trajno vlažna in s tem drsna. Tudi uporaba običajnih soli povečuje vlažnost vozišča, saj sol na površini vozišča pritegne vlago iz ozračja. Soljena površina ne omogoča normalnega st' pnevmatike z voziščem. Posipanje s kamnitim drobirjem Posipanje le s kamnitim drobirjem je v tujini mnog0 uporabi kot pri nas. Seveda pa le z drobirjem posuto vozišče narekuje zelo počasno in previdno vožnjo. 12 p posutja se vtisne v snežno plast, del pa ga promet rob vozišča in to povzroči neenakomerno tornost vozi To je le nekaj pasti in nevarnosti, ki prežijo. Jeseni/ P in zgodaj spomladi moramo biti pozorni tudi na vlo^ površine mostov in poledico na premostitvenih objekt1 / $ senčne lege ceste, predvsem ob vodotokih, vzpone in SP cest, izhode iz predorov, taljenje odrinjenega sneg0 0 cestah, slabo vidljivost oznak in vertikalne signalizoclle podobno. Opisano le ponazarja, kako je s promet0^ .j cestah od oktobra do aprila. Izboljšanje prometne igt pa je predvsem odvisno od voznikov samih, s tem vsakem trenutku vožnjo prilagodili lastnim sposobno stanju vozila in razmeram na cestah. AGROSERVIS d.d. Murska Sobota Kroška 58 9000 Murska Sobota, tel.: (069) 21 5 % POPUSTA 19^ S tem kuponom vam do 30. novembra 1 .h priznajo 5 % popusta za nakup nadome5 . delov za kmetijski program, zimske verig® L hladilne tekočine v trgovini v Kroški 58 Murski Soboti. I IKK, 5. november 1998 AVTOMOBILIZEM £ S. 0. S. Company d. o. o. deščica 4e, 9000 MURSKA SOBOTA, Tel.: 069 / 35 507 GENERALNI ZASTOPNIK IN SERVISER ZA SEVEROVZHODNO SLOVENIJO je oproščen plačevanja cestnine? je zapisano v uredbi vlade RS, ki pravi, da ^nin ni potrebno plačevati vozilom, prve pomoči m Rilcem; vozilom cestnovzdrževalne službe, Ministrstva za notranje zadeve, obrambo in Posodje, ki so vidno označena; vozilom s rednostjo in za spremstvo, določenim s pre piši o ^rnosti cestnega prometa; vozilom, s katerimi se Jev°zi uporabljajo za izvajanje nalog mirovni si a i °vekoljubnih pomoči prizadetim v miru in vojni, QrQdi naravnih in drugih nesreč ali oboroženi upadov; vozilom, s katerimi se opravlja prevoz ^r°di krvodajalskih akcij ter vozilom Rdečega nza in Qf®čega polmeseca, ki jih uporabljajo pre stavni r9Qnizacij Pr' opravljanju svojih nalog, oprostitev plačila cestnine za navedena vozila ni °9oča pri brezgotovinskem načinu plačevanja ;^lnine 2 elektronsko tablico. Vozniki teh vozil ne 6i° uporabljati stez sistema ABC. o Cas 406H PEUGEOT ■■■ »im« » Hitiiuiti že od 2.946.000 SIT Miklosevo darilo! Ob nakupu darilni bon v vrednosti Trgovina in servis TRATNJEK M. Sobota - Turnišče, tel.: 11 980, 72 080 PRODAJNO MESTO LENDAVA S. O. S. Company d. o, o. Kolodvorska 14 Tel.: 069/74 220______________ PRODAJNO MESTO LJUTOMER AVTO RAJH s. p. Jeruzalemska 1 Tel.: 069/ 81 560____________ PRODAJNO MESTO ORMOŽ S. O. S. Company Avtoservis ZIDARIČ Pušenci 12 a Tel.: 062/701 454 Podarite VESTNIK sebi in svojim jbližjim. Nov elan ............• ■ j votjo ze od 2.116.000 SIT H Miklosevo darilo! Ob nakupu darilni bon v vrednosti 20.000,00 sit. AVTOBUSNI PROMET JK ^Murska Sobota d.o.o. AVTOCENTER PEUGEOT Bakovska 29, Murska Sobota, tel.: 31 282 306H PEUGEOT MM temeljite primerjalne analize JO »»j 20.000,00 sit. AVTOBUSNI PROMET 90 ^Mmska Sobot« d.o.o. AVTOCENTER PEUGEOT Bakovska 29, Murska Sobota, : tel.: 31 282 VELIKA IZBIRA AVTORADIJEV IN ZVOČNIKOV OB NAKUPU BREZPLAČNA MONTAŽA! DEŽURNA AVTOMOBILSKA CENILNA SLUŽBA - informacije in pomoč ob prometni nesreči, - cenitev avtomobilskih škod za nujne primere. Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke (29. oktober) Med reševalce bomo razdelili nagrade, ki jih podarja AVTOCENTER LEPOŠA: 1. nagrada: AVTORADIO, 2. nagrada: PREPROGE (gumijaste) + 1 kg kave, 3. nagrada: DEŽNIK VOLVO + 5 buteljk. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do srede 11. novembra 1998. 1. NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT: Helena Bojnec, Mladinska 24, 9252 Radenci 2. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Ozara, Trstenjakova 67, 9000 Murska Sobota 3. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Robert Retonja, Porabska 2, 9250 Gornja Radgona 4. VESTNIKOV NAHRBTNIK: ime in priimek: Naslov: 5. : VESTNIKOV NAHRBTNIK: Arpi Banfi, Mirna 2, 9000 Murska Sobota 6. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Ana Klepec, Miklošičeva 23, 9000 Murska Sobota 7. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Anica Horvat, G. Petrovci 32 a, 9203 Petrovci 8. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Marija Brunec, Mostje 57, 9220 Lendava Milena Rajh, Križevci 27 b, 9242 Križevci pri Ljutomeru Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti r', 5. november 1998 KRONIKA 29 Nezavarovani železniški prehodi in prometne nesreče Rože in sveče pri železniških tirih Prekmurju in Prlekiji imamo veliko premalo avtomatskih Ročnih zapornic, zato pamet v glavo! Tledavna nesreča na železniškem prehodu na Meleh pri Gornji Radgoni, ki je terjala življenje avtomobilistke, mate-re dveh mladoletnih otrok, nas spet opozarja na proble-til(0 nezavarovanih železniških prehodov čez ceste. V Pomurju je trenutno nekaj več ^0 kilometrov prog. Naj jih enimo: Ormož-Ljutomer -Mur-Sobota -Puconci; Ljutomer-®nia Radgona; Lendava-mejas ^ško. Javnih prehodov, kjer , *i in pešci legalno prehajajo /železniške tire, pa ja kar 124. toliko je divjih prehodov!? Aktiv-^arovanih z avtomatskimi za-, Riaami ali polzapornicami pa je j’6''6* prehodov. Na treh preho-। ^spuščajo in dvigajo zaporni-' ročno. Skupaj je torej le 12 Mov zavarovanih z zapornica-A na 112 prehodih pa so po-0 leni te cestnoprometni znaki, ki ^fejo na prežečo nevarnost -ravno na takih prehodih so pogostejše prometne nesreče. ^°’ da so se zgodile, nas opo-^in opominjajo tudi sveže ali <^nele rože, sveče in druga eNa žalujočih. 'boe ne more trditi, da vsaj v .torih občinah Prlekije in Prek-kohn6 s^ušajajo reševati pereče L 'ernatike prometne varnosti kna Prehodih čez železniške 1’tol pa se prepogosto dogaja, ganejo svetniki in župani le pri % Sakoje, denimo, raden-^“činski svet pred nekaj leti W i'' da sam’v °bčini Jd®nar za zavarovanje vseh od katerih so trije še po-UnP/^ični«, toda ostalo je le bi. Podobno je bilo na seji telega sveta gomjeradgonske a sklep o zavarovanju pre-*Udi tam ®e n' uresničen' Wna enem, kjer se je zgodila ^nesreča. več pa so naredili na 6rskem območju, kjer je tudi prometnih nesreč, po-2železnico. Najbolj kritično v Lukavcih, kjer vodi en 0,i Gornji Radgoni, drugi pa o se je proti Murski Soboti. Slovenske železnice predlagajo gradnjo nadvoza, s katerim bi rešili hkrati dva pro- Ministrstvom za promet in zveze in Direkcijo za železnice, žal pa gre vse nekam počasi. Zavedam se, da je tovrstnih problemov na območju Slovenije veliko, toda menim, da smo v Prlekiji in Prekmurju nekako zapostavljeni. Upam, da bodo naša prizadevanja, kar zadeva ureditev pričali, ali je nameravana vožnja čeznje - varna. Omenjajo tudi svojo hvalevredno gesto: vlak, ki v Gornji Radgoni prečka magistralno cesto, ustavlja, četudi mu tega ne bi bilo treba, saj so na cesti postavljeni prometni znaki, ki opozarjajo na železnico. Toda ustavljajo, ker se zavedajo, daje na omenjeni cesti izredno gost promet. Ne morejo pa ustavljati (in s tem varno spustiti čez progo potnikov) na vseh prehodih, ko pa jih je kar 49 samo med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Vozniki osebnih in drugih prometnih vozil ter pešci dobro vemo, kaj nam je storiti na nezavarovanih železniških prehodih, žal pa velikokrat ne ravnamo v skladu s predpisi, prometno varnostjo ... in tvegamo. Velikokrat je tak »pogum« tragičen. OSTE BAKALI Prehod ceste čez železnico pri Zgornjem Krapju je eden od 112 prehodov na območju Pomurja, ki niso zavarovani ne z ročnimi, kaj šele avtomatskimi zapornicami, ampak voznike motornih in drugih cestnih vozil, seveda tudi pešce, opozarjajo na vlak »le« prometni znaki. Te pa marsikdo rad »spregleda«, so pa tudi taki, ki se gredo »rusko ruleto«: kar drvijo čez tire, seveda v prepričanju, da prav v tistem času ne bo pripeljal vlak. Z življenjem se igrajo (pa ne samo na tem prehodu!) tudi tisti, ki vozijo v vinjenem stanju itd. - Foto: Š. Sobočan blema varnega prehajanja. »Prehodi pri Lukavcih so resda najbolj kritični na našem območju, žal pa je takšnih še veliko do Že-rovinec, do Grlave in Veržeja, saj so na ljutomerskem območju le trije zavarovani prehodi,« je povedal župan dr. Ludvik Bratuša in nadaljeval: »Ravno zaradi tega pripravljamo projekt rekonstrukcije in ureditve prehodov v Lukavcih, za katerega imamo tudi že predračun v znesku 38.000.000 tolarjev in v tej zvezi potekajo tudi že pogovori z so gasilsk 'e Ptuj; 19-letnica je žal umrla Na območju UNZ Murska Sobota v zadnjih nekaj dneh ni bilo posebno hudih prometnih nesreč, pač pa se je zgodila 30. oktobra ob 21.50 zelo huda nesreča zunaj neselja Stanošina - na magistralni cesti Ptuj-Krapina. V osebni avto Zastava Yugo, ki gaje 19-letni Peter H. s Ptuja ustavil zaradi rdeče luči na semaforju, je s polno hitrostjo trčil osebni avto Ford Fiesta, ki ga je vozil 29-letni Frančišek J. iz Podčetrtka. Yuga je potem odbilo ha nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 52-letni državljan BiH Nikola I. Med voziloma je prišlo do trčenja in telesnih poškod. 19-letna Petra H., sopotnica v yugu, je bila posebno hudo poškodovana, zato so jo odpeljali v klinični center v Ljubljano, a ji žal niso mogli rešiti življenja: 1. novembra je umrla. Lačaves: Smrt v zidanici 26. oktobra Ob 7.20 so našli v kletnih prostorih tik pod stopniščem v počitniški hišici v Lačavesi 28-letnega Zorana K., ki je bil že mrtev, in 29-letnega Ivana L., ki je še kazal znake življenja. Oba sta iz Lačavesi pri Kogu. Oba sta se zastrupila s plini, ki so se nakopičili v kleti, kjer je vrelo 4.000 litrov mošta. Klet ni bila prezračevana, zato sta kmalu po vstopu vanjo izgubila zavest. Medtem ko Zoranu ni bilo več pomoči, so prijatelja Ivana rešili. Skakovci: Kolesar in avtomobilist 1. novembra ob 16. uri je voznik kolesa z motorjem Karel P. zapeljal v ovinku v Skakovcih na levo stran ceste in trčil v prednji del osebnega avta, s katerim seje pripeljal (pravilno po svoji desni strani ceste) Evgen V. Voznik kolesa z motorjem se je hudo poškodoval, na vozilih pa je škode za 200.000 tolarjev. Maribor: Ovaden domnevni skrunilec Mariborski policisti so ovadili državnemu tožilstvu 17-letnega V. D. iz Murske Sobote, ki je sicer dijak ene od mariborskih srednjih šol. Utemeljeno namreč sumijo, daje 30. julija ponoči povzročil pravo razdejanje na pokopališču v Kamnici pri Mariboru. Poškodoval naj bi kamnito ograjo pokopališča, mrliško vežico in 11 grobov. Policisti pa še ugotavljajo, ali je bil pri nečednem dejanju sam ali je bil z njim še kdo. Ljutomer: Skoraj bi bil ob pežoja 29. oktobra ob 17.40 je skušal neznanec v Ljutomeru ukrasti peuge- ' ot605, katerega lastnik je J. M., vendar mu to ni uspelo, kajti avto je imel kodo, ki pa je tatič ni poznal, zato motor ni vžgal. Pa še nekaj je bilo: početje je opazila hčerka lastnika pežoja, nakar je kradljivec pobegnil. Ko bi mu uspelo, bi bil lastnik ob dva milijona vredno vozilo. Benedikt: Po klancu navdol 63-letni Štefan Š. iz Benedikta se je peljal s kolesom iz Drvanje proti Benediktu. Ko je pripeljal po klancu navdol na ravni del vozišča, kolesa ni mogel več obvladati, ampak je padel po vozišču in se telesno poškodoval. Š. S.l prehodov, končno uspešnejša in da bo potem manj tragičnih nesreč.« Na Slovenskih železnicah trdijo, da so očitki, ki »letijo« nanje, velikokrat neupravičeni. Izgovarjajo se na pomanjkanje denarja in opozarjajo, da bi se udeleženci v prometu morali zavedati, da je vlak le močnejši od osebnega avtomobila ali kakega drugega cestnega vozila in da je po zakonskih predpisih prepovedano zapeljati na železniške tire, ne da bi se prej pre- esenska a knimivo in koristno ^^ncvanje« meseca požarne varnosti, d®. Poimenovan oktober, so se vključili tudi otroci iz enote \?oek - WZ M. Sobota. In kaj so pripravili? M^Paj s tovarišicama Li-M^io in Matejo so se po-V da'i na obisk h Gasilske-Černelavci. Tam so %®dal> gasilsko opremo in ranili z delovanjem dru-^.^'ikim zanimanjem so So a*’ cisterno, orodno Gasilske in dihalne apa-Alaine gasilske obleke Sij1 so lahko nekoliko po-deluje brizgalna, kako ^in> 0 brentače idr., pa še z Azilom so se lahko peljali, S M skrbel oče njihove prija-VM°nike, Monikini starši so %a'z 6note Gozdiček povabili S?bisk na njihovo domačijo, %^abko spoznali nekatera je- ^Pravila, Izkopavali so ko-’ Sabljali travo, čistili buče, J^^Tso želeli čutiti na svojih glavah tudi gasilske čelade. (Foto: L. B.) pobirali jabolka, jih mleli in stiskali. Tako so lahko poskusili še sladek I dru ov i«1 ------ .. . . . . jabolčni mošt. Pogostili pa so jih tudi I tudi koristni. z domačimi dobrotami. Takšni obiski so seveda za otroke zelo zanimivi in -AJB KAKO DOLGA DESETLETJA OSTATI PRILJUBLJEN? iffnung am 'stag dem Jktober! Buča velikanka in cvetje za okras ter prijazen nasmeh ob vhodu dajo slutiti, da vstopamo v prijeten lokal. Res je, po nekaj korakih nas presenetijo prostornost, preglednost in velika izbira. To smo kupci že dolgo pogrešali. Dolgoletni prijatelj zadovoljnih obiskovalcev z obeh strani meje, firma Lagerhaus, znana tudi pod domačim imenom »zadruga«, je pred dnevi na novi lokaciji ob glavni cesti proti Gradcu odprla sodobno blagovnico v avstrijski Radgoni, zgrajeno v rekordnem času treh mesecev. Kar na 600 m2 notranjega prodajnega prostora v dveh paviljonih, na 600 m2 pokritih skladišč in na odprtem prostoru ponuja blagovnica veliko izbiro pripomočkov in opreme za vrt, kmetijskih potrebščin, lončnic, krmil, gnojil, gradbenih materialov, orodja, delovnih oblačil in obutve, barv in lakov, instalacijskega materiala, živil in še bi lahko naštevali. Firma že dolga desetletja slovi po svoji poslovni usmerjenosti: s prijaznim, strokovnim svetovanjem (tudi v slovenskem jeziku), osebnim pristopom in pretanjenim posluhom za kupčeve potrebe razvijati trajno prijazno sodelovaje. Z novo, najsodobneje urejeno blagovnico, lahkim dostopom in velikim parkirnim prostorom ter precej povečanim obsegom ponudbe blaga po optimalnih cenah prinašajo v ta prostor prav gotovo veliko novega, dolgo potrebnega. UNSER X LAGERHAUS Prijatelj, ki vam na stezaj odpira svoj hram 30 PUSCICA 5. november 1998, WSW Po končanih divjih privatizacijah bomo dobili divje lastnike news. Posredovalnica Ker šefa evangeličanske cerkve sam presvetli šef katoliške cerkve v Sloveniji noče sprejeti, sta se ločeno sestala pri predsedniku države news. janez proti Janezu Janez Janša se je odločil, da bo zmini-ral predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ker Kacinovega pretepanja Hvalice noče prati pred parlamentom news. Bandelj Policijski minister Bandelj ščiti vire informacij. V prihodnje bo za nagrado lahko pisal novinarske članke in se skliceval na Zakon o javnih glasilih news. Volilna zmaga Predsednik SDS Janez Janša je za svoj največji politični uspeh razglasil odločitev ustavnega . sodišča, da bomo po novem volili po večinskem volilnem sistemu. Tako bo preprečil, da bi pomladni prekmurski poslanci postali konvertiti, saj jih v parlamentu ne bomo zasledili news. Konec privatizacije Sveče dogorevajo, pa svetek ide pomadi v pogabo, najbofe gatou, ha nouvi keoj ide, v šteron se močt prekrsti v vino. uVemre pa vplivati nieden svetek na folij | tak, fca ne bi eden driijgoga ččeft spodnesti, ge It morejo. 0riidi ob dnevi mrtvi so se nej mogft vgiveti v tou, ha je givfenje nej večno, pa ha bi ga fejho v miri vkup givefo če bi bili fedje, Svejče pri cejfoj stvari dosta ne pomagajo, pa či so ne ven hab debele, ^ak je vse tou povegano g našo močjo, si je pa ^efo tak spopejvo; uttinistrov kof ko ko, se vprašamo gdaj mi, če tak’ naprej bo šfo, na vrsti bomo vsi. So ge ministri štirje. obrambi dali to, čim Mige smo QkAI-ije, vse sfabša vojska bo. ^Ited skupščino postopa te vojske en sofdat ' pa javnosti ragfaga, je vojska ga kogfat. 00 skoraj bi dugalo, saj to več vojska ni; kot da bi hodit! v šofo, sicer doma čepi. ^Ro ^anegeh minister, tak’ Sola ga uči; če preden k stofohu pride, ge g njega dol fileti. Petek, 6. 11. 1998 Televizijski spored od 6. 1 1. do 12. 11. '98 TV SLOVENIJA 1 10.15 Parada plesa 10.30 Humanistika 11.05 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 12 .05. Brezglavo, angleška nadaljevanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 14 .05 Feljton 14.35 Škof Tomaž Hren, gledališka predstava 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Cofko Cof, risanka 18.20 Izzivi prihodnosti, ameriška serija 18.45 Slovenski miti in legende 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Športni kviz 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.05 Mojstri jazza: Billie Holiday V SLOVENIJA 2 9.30 Mladostniške izpovedi, nanizanka 10.00 Trdno v sedlu, nanizanka 10.25 Pacific Drive, nanizanka 10.50 Opremljevalke, nanizanka 11.15 Lahko noč, ljubica, nanizanka 11.45 Oče, madžarski film 16.10 Koliko milj do Babilona, angleški film 18.05 Indaba, francoska nanizanka 18.30 Čudežni otrok, ameriška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Pravi mošjri, nemški film 21.35 Obletnici RTV Slovenija 22.35 Velike romance 20. stoletja, serija 23.05 Kako se je začela vojna na mojem otoku, hrvaški film 0.40 Klient, ameriška nanizanka 1.30 Mladostniške izpovedi, nanizanka POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Bogati in nesrečni - 10.50 Top shop - 11.00 Kassandra - 12.00 Skrite strasti - 13.00 Od maja do decembra - 13.30 Resnične zgodbe - 15.30 Bogati in nesrečni - 16.30 Mestne skrivnosti - 17.30 Marimar - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Kassandra - 19.15 24 ur - 20.00 Film: Barb Wier, ameriški akcijski film - 22.00 Ne zaljubi se, ko si že mrtev, ameriški film - 0.00 Afera, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi, nanizanka - 10.00 Laverne in Shirley, nanizanka - 10.30 Man-nix, nadaljevanka - 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -13.00 Zmenkarije, ponovitev - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 Družinske zadeve, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.20 Bravo, mae-stro - 18.30 Oprah Show: Moški, ki varajo -19.30 Skrita kamera - 20.00 Divja vožnja, ameriški film - 21.30 Užitki groze, ameriški film - 22.30 Mesto zločina, nanizanka -23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.45 Borzni Monitor - 15.00 ŽIVA - Ponovitev regionalnega programa: Volitve z Ideo TV in Aktualno - 16.00 Sedma sila - 17.00 Trio na kolesih -18.00 Gasilska brigada 132 - 18.45 Kvizkofon - 19.00 ŽIVA (informativna oddaja, Aktualno) - 19.15 Skrite strasti - 20.00 Še te ljubim - 21.00 Kameleon - 21.55 ŽIVA -Ponovitev regionalnega programa: Volitve z Ideo TV in Aktualno, Pred koncem tedna: Tedenski komentar, napoved športnih dogodkov, Kam na izlet, Krst mošta, reportaža - 23.00 Študenta med Vampirji, ameriški film STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Sosedje -10.25 Zgodovina avtomobilizma -10.50 Videoboom 40 -10.45 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Zgodovina avtomobilizma -16.55 Videoboom 40 - 17.50 Naj spot -18.35 Sosedje -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik -19.55 Utrip - 20.10 Gnes - 20.40 Rezerviran čas - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.00 Izobraževalni program - 11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik -12.20 Hrvaški pomniki - 12.40 New York - 13.10 Esmeralda - 14.00 Pol ure kulture -14.30 Artika - 15.00 Izobraževalni program: Nemški jezik - vse dobro - 15.30 Izobraževalni program - 16.30 S knjigo v glavo - 17.50 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik- 20.05 V iskanju za preteklim časom: Novigrad - 21.00 Zabavnoglasbena oddaja - 21.55 Opazovalnica - 22.25 Ljudje smo, talkšov - 23.20 Oddelek za umore V, serija - 00.05 Psi faktor II, serija - 00.50 Predpremiera: Shining Tho-rough, ameriški film - 3.00 Sedmi element in filmska klapa TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 14.45 Najava programa - 15.00 Dober dan, zabavni mozaik - 17.15 Sunset Beach, serija - 18.05 Hugo - 18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Župnijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz - 20.17 Najava programa - 20.30 zakon v L. A., serija - 21.20 Poročila - 21.25 Filmski večer: The Entity, amerški film - 23.30 Fatamorgana - 00.00 Dokumentarni film TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.30 Vino in oblast, nanizanka - 10.00 Biseri -10.35 Sosedje -11.05 Gozdarsko-lovski magazin - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.05 Senzacija, nanizanka - 14.00 Poletni glasbeni festival Klaus '98 -14.30 Bistvo, dok. oddaja - 15.00 Regionalni magazini - 16.00 Naravno zdravilstvo -16.30 Vesoljske igre, nanizanka - 17.00 Poročila - 17.05 Za upokojence -17.35 Teka - 17.50 Okno - 19.00 Familija, 364. del -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ally McBeal, nanizanka - 20.40 Ekstremni športi - 21.00 Vključujemo Vigado - 22.00 Aktualno - 22.30 Na prostosti, nanizanka - 23.30 Kika, španska komedija TV MADŽARSKA 2 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.35 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Hokus pokus, za otroke - 14.25 Vino in oblast, nanizanka -15.55 Repeta, za šolarje r 17.40 Gledališki praznik, 200 let igranja v Nagyvaradu - 18.25 Alpe - Donava - Jadran - 18.50 Energetska abeceda - 19.00 Živalski svet - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska hiša - 21.30 Noč neodvisnih: Zakoni težnosti, ameriška kriminalka - 23.05 Globoka voda - 23.40 A. K. T. TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.25 Obalna straža - 10.05 Princosa Fantaghiro, osmi del pustolovskega filma - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 13.00 Štiri čarovnice iz ulice Walt - 14.25 Maska - 14.50 Na jug - 15.40 Vrata v tujo dimenzijo - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - .19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Gola pištola 2 1/2, filmska komedija - 21.40 Beg, znanstvenofantastični film - 23.15 Moč Delta III, akcijski film - 0.50 Tudi angeli imajo radi vroče, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Univerzum - 13.00 Poročila - 13.10 Domača prednost - 13.40 Grad ob Vrbskem jezeru -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Politična oddaja - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva - 21.15 Prizorišče sodišče - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Ljubezenska strast - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Nogomet: pokal pokalnih prvakov - 10.30 NASCAR - 12.00 Avto-moto šport - 13.00 Nogomet - 15.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Pariza - 22.00 Boks: Dewakov - Brodie - 23.00 Kolesarstvo: 6-dnevna dirka, prenos iz Miinchna - 0.00 Ekstremni športi <1 R [1 /j/ Sobota, I * 7.11.1998 TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Plesna šola Kazina 8.45 Sprehodi v naravo 9.00 Nesrečniki, risanka 10.00 Športni kviz 11.25 Tekmovanje pihalnih orkestrov 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Duhovni utrip 13.55 Polnočni klub 15.10 Tigrov zaliv, angleški film (č.-b.) 17.00 Obzornik 17.10 Medn. tekmovanje pevskih zborov 17.50 Na vrtu 18.20 National geographic, ame. dok. serija 19.30 Dnevnik 20.10 TV-genij 21.10 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.35 Poročila 22.45 Kultura 22.55 Šport 23.15 Percy in Thunder, ameriški film 0.40 Iz muzeja 1.15 Na vrtu, ponovitev oddaje TV Maribor TV SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.25 Zlata šestdeseta - Nostalgija z Belimi vranami 10.25 Jeklene ptice 11.15 Pravi moški, ponovitev 13.55 Tenis ATP, Odprto prvenstvo Francije 16.55 Ljubljana - hokej na ledu 19.30 Videoring 20.00 Ženska iz plemena Lakota, ame. film 21,45 V vrtincu 22.25 Don Kihot, risana nanizanka 22.50 Sobotna noč: Lyle Lovet POP TV 7.00 Poštar Pat - 7.30 Pajkec - 8.00 K.remenčkovi - 8.30 Kremenčkovi - 9.00 Maska -9.30 Batman - 10.00 Dogodivščine ježka Sonika - 10.30 Odiseja - 11.00 Power Ranger -11.30 Moč maščevanja - 13.30 Hollywoodski portreti: Bruce Willis - Znane osebnosti: Sophia Loren - 15.00 Sinbadove pustolovščine - 16.00 Xena - 17.00 Pop party -18.00 Novice, vreme - 18.15 Herkul - 19.15 24 ur - 20.00 Filmski hiti: Stare sablje 2 -22.00 Odpadnik - 13.00 Betty Blue - 1.00 Pozno ponoči - 1.30 Pozno ponoči - 24 ur - 2.45 Vidoeostrani KANALA 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem - 10.00 Mesto v zalivu, nadaljevanka - 10.30 Ekstremni športi - 11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo, maestro - 12.00 Strela, ameriški film -13.30 Laverne in Shirley, nanizanka - 14.00 Bogato dekle, nadaljevanka -16.00 Meego, nanizanka -16.30 Nimaš pojma, nanizanka -17.00 Manekenke, nadaljevanka -18.00 Klub Avenija -18.30 Jen-ny, nanizanka - 19.00 Vitezi za volanom, nanizanka - 20.00 Resnični svet - 21.00 Tom-myknockersi, nadaljevanka - 22.00 Babilon 5; nanizanka - 23.00 Izgnanec, nanizanka - 0.00 Klub Avenija IDEA TV - TV GAJBA ŽIVA Videostrani, Ponovitev regionalnega programa, Aktualno, informativna oddaja -Pred koncem tedna: Tedenski komentar, napoved športnih dogodkov, Kam na izlet, Krst mošta, reportaža - 15.00 Še te ljubim, mehiška nadaljevanka -16.00 Še te ljubim, mehiška nadaljevanka - 17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Ljubezen počaka - 18.30 Zapp - 19.30 Družina s trga - 20.00 Boljše življenje - 21.00 Boljše življenje -22.00 Kokainski kartel 2 - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Moji mali prijatelji -10.30 Kako biti zdrav in zmagovati ? -11.00 Iz ZLTV TV Impulz Kamnik -11.30 Risanke-12.00 videostrani -16.00 Gnes -16.30 Kako biti zdrav in zmagovati ? -17.00 Iz ZLTV TV Impulz Kamnik -17.30 Videostrani -18.15 Risanke -18.30 Moji mali prijatelji -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Poslovno (oddaja o podjetništvu) - 21.00 Mehanika 1951 - 22.00 Videospoti - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.20 Program za otroke in mladino - 8.25 Power Rangers, serija za otroke - 8.50 Zagreb te kliče - 9.00 Svet Petra Zečiča - 9.25 Ponovitev koncerta -11.10 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik -12.30 Najava programa - 12.35 Kmetijski nasveti - 13.10 Dekle, ki sem jo ljubil, ameriški film - 16.10 Najava programa -16.30 Dr. Quinn - žena vrač - 17.20 Risana serija - 17.45 Turbo Limach Show - 19.10 V začetku je bila beseda -19.30 Dnevnik - 20.00 Nocoj - 20.10 Osumljeni, ameriški film - 21.55 Izobraževalni program - 22.15 Nočna straža - 22.30 Polnočna premiera: Turnaround - 00.10 Frasier, humoristična serija - 00.35 Azil TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 16.25 TV-koledar - 16.40 Prizma - 17.30 Čudežni kraji Amerike: Meje Pacifika - 18.25 Dokumentarno-glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik- 20.00 Triler: Bernstein - 21.10 Jeruzalem - nebeško mesto - 22.25 In sedaj, svet zabave - 22.55 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 9.05 Glasbeni stroj - 9.25 Harry in še en falot, nanizanka - 9.50 Mikrokozmos - 10.20 Tropska vročina -11.10 Ljubezni v Saint Tropezu -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Poje Judit Csala - 12.30 Novi reflektor, magazin - 13.05 Tele-šport - 14.10 Vrhovi Škotske, poljudnoznanstveni film -15.05 Delta 2000 - 15.40 Rajska ptica, ameriški film - 17.05 Moda ’98 - 17.30 Manever, vojaško-politični magazin - 18.05 Kviz -18.30 Območje -1-9.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Glasbena sobota -22.00 Železni križ, angleško-nemški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 7.00 Dnevnik - 7.15 Gozdarsko-lovski magazin - 7.45 Regije - 8.00 Kje, kaj? - 8.30 Manjšinske oddaje - 10.10 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nanizanka -10.40 Iz 1. programa: Familija, Mikrokozmos -11.30 Zgodovina književnosti -12.00 Globoka voda - 12.55 Glasba - 13.00 Okno v Evropo -14.50 Narodni park Ferto-Han-sag - 15.20 Budimpešta Istvana Szaba - 16.20 Napisne table - 16.50 Nagrobniki - 17.10 Literarni program -18.00 Zakladnica -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Risanka - 20.45 Pravi smeh - 21.40 Vodni policisti, nanizanka - 22.25 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.35 Tabaluga - 10.05 Dinootroci - 10.40 Way-nehead -11.10 Disneyev festival -12.05 Blossom - 12.30 Dr. Quinn - zdravnica iz strasti -13.20 Življenje in jaz - 13.40 Čudovita leta -14.05 Princ iz Bel Aira -14.30 Divji bratje s šarmom - 14.55 Zabava peterice -15.40 Beverly Hills 90210 - 16.30 Melrose Plače - 17.15 Ally McBeal - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Stavite, da ...? -22.30 Srček - 23.00 Poroka, srhljivka - 0.30 Tenis: polfinale v Parizu - 2.00 Roadie, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Počitnice za zaljubljene, filmska komedija - 11.10 Igraj se z mano, film -13.00 Poročila -13.10 Zakrinkani Dunaj, film -14.50 Noči v zelenem kakaduju, film -16.30 Alpe Donava Jadran - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.15 Ženska po meri, TV-film -21.45 Poročila - 21.50 Vse je komedija - 23.15 Čas v sliki - 23.20 Komu zvoni?, film - 1.30 Pogledi s strani EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi -10.00 Triatlon - 11.00 Motociklizem zunaj cest -12.00 Bob: svetovni pokal -13.00 Deskanje na snegu, prenos iz Sbldena -14.00 Borilne veščine -15.00 Najmočnejši mož -16.00 Zabavni športi - 16.30 Pustolovščina - 17.00 Tenis, prenos polfinala iz Pariza - 20.00 NASCAR - 21.00 Superkros - 22.00 Boks - 23.00 Kolesarstvo: 6 dni Miinchna, prenos - 0.00 Pikado: EP v Kranjski Gori Četrtek, 12. 11. 1998 TV SLOVENIJA 1 8.55 Napovednik 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.40 Zgodbe iz školjke 14.10 Tedenski izbor 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.05 Glejte, kako rastejo 18.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.30 Dnevnik 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.50 Opus 23.20 Spomini na Jacgueline du Pre, portret 0.15 L. Van Beethoven: Klavirski trio TV SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama 9.30 Mladostniške izpovedi, ponovitev 10.00 Matineja 10.50 Tedenski izbor 13.00 Euronews 15.25 TV-prodaja 15.55 Tedenski izbor 18.00 Oglasi 18.30 Lahko noč, ljubica 19.00 Koto sreče, tv-igrica 19.30 Videoring 19.50 Oglasi 19.55 Dancing in The Street, an. glas, oddaja 20.55 Madrid: Evropska liga v košarki 22.30 Oglasi 22.35 Laberinto de Passions, španski film 0.10 Bela soba, 6. zadnji del an. glas, serije ff.OO Videostran/ - 7.00 Dobro jutro, Sioven/ja - fO.OO Bogat/ in nesrečni - 10.50 Top shop - 11.00 Kassandra - 1200 Skrite strasti - 13.00 Radijska postaja - 13.30 Na poti do sla- ve - 15.30 Bogati in nesrečni - 16.30 Dinastija Co!by- 17.30 Marimar - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Kassandraw - 19.15 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom - 21.00 Prijatelji - 21.30 Policijska akademija - 22.30 Dharma in Greg - 23.00 Ciklus filmov igralcev iz Twin Peaksa: Mesečniki, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Laverne in Shirley, nanizanka - 10.00 Mannix, nadaljevanka - 11.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 1E30 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.00 Sončni zaliv, nadaljevanka - 12.30 Odklop, ponovitev - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -16.00. Maria Mercedez, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 Družinske zadeve, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: Škandal v Beli hiši - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev: Kozmična zmešnjava, Fantom v operi, Fant išče punco, Policist in zvodnik - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.45 Borzni monitor - 15.00 ŽIVA - Aktualno - 15.15 Martinovanje - 16.00 Odpadnik - 17.00 F/X - umori s trikom - 18.00 Misija: Zvezde - 18.45 Kvizkofon - 19.00 ŽIVA - 19.15 Skrite strasti - 20.00 Še te ljubim - 21.00 Kameleon - 21.55 ŽIVA - Aktualno, Kulturno-razvedrilno: Intervju, Navigator, film, kultura, prosti čas - 23.00 Vrgoglavica, ameriški film STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Poslovno -10.30 Mehanika 1951 - 11.30 Risanke -12.00 Videostrani- 16.00 Gnes-16.30 Poslovno -17.00 Mehanika 1951 - 18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 Sosedje (45.del) 19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik -.20.00 Gnes - 20.30 Zgodovina avtomobilizma - 20.55 Videoboom 40 - 21.50 Videospoti - 22.05 Sosedje - 22.30 Gnes - 23.00 Naj spot - 23.45 Erotika - 01.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.40 New York, serija - 13.10 Esmeralda - 14.00 Poslovni klub - 15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za otroke in mladino - 16.00 Serija za otroke in mladino - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Hrvaška kultura - 18.30 Kolo sreče*- 19.30 Dnevnik - 20.00 Nocoj - 20.05 Odprto - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Izziv! kviz'- 22.05 Opazovalnica - 22.35 Arktika - Antarktika, potopisna serija - 23.10 Serijski ubijalec, ameriški film 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, serija - 18.30 Cesarstvo divjine, znanstvena serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vprašalnik, kviz - 20.25 Dosjeji X - 21.15 Poročila - 21.25 Filmske čarovnije lil, dokumentarna serija - 21.55 Priprava zemljevida, angleški film TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.35 Pravi smeh - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Derrick, kriminalka - 14.00 Za manjšine - 14.50 Imate kakšno fantastično zamisel? - 15.55 Sotrpini - 16.10 Zgodba ob mesečini - 17.00 Poročila - 17.05 Program madžarskih Židov -17.25 Za otroke - 17.55 Glasbeni kviz - 18.20 Podlež, nanizanka - 18.45 Regionalne oddaje -19.00 Podlež, nadaljevanje -19.30 Dnevnik, šport -20.00 Vsakdanji junaki, italijanski film - 21.35 Najstniški žur - 22.05 Aktualno - 23.10 Tramvaj poželenja, ameriški film TV MADŽARSKA 2 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Zaščita potrošnika - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.35 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Risanka - 14.25 Vino in oblast - 15.50 Repeta, za šolarje - 17.40 Gimnazija strtih src - 18.30 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 1914-1918, dok. serija - 21.20 A. K. T. - 21.35 Brazgotina na obrazu, ameriška kriminalka, 2. del - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Poplava - pekel na obali, film katastrofe - 11.45 Konfeti - 12.10 Ferdy - 12.40 Risanke - 13.15 Štiri čarovnice iz ulice Walt -14.25 Maska - 14.50 Na jug - 15.40 Vrata v tujo dimenzijo - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Izven meja - 21.50 Dosjeji X - 22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi - 1.45 Šport: tenis - 2.00 Vrnitev v Marseille, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Levi iz Alhambre, prvi del pustolovskega filma - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Kviz 21 -13.00 Poročila - 13.10 Domača prednost - 13.40 Grad ob Vrbskem jezeru - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 18.58 Labirint - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Jadranje, magazin - 9.00 Gorsko kolesarstvo - 10.00 Dviganje uteži - 12.00 Avto-moto šport - 13.00 Tenis, prenos iz Moskve - 16.30 Tenis, prenos iz Stockholma - 18.00 Dviganje uteži - 19.00 Dviganje uteži, prenos iz Lahtija - 21.00 Najmočnejši mož - 22.00 Boks: Maskaew - Tasefa - 23.00 Nogomet: legende SP - 0.00 Avto-moto šport - 1.00 Dviganje uteži RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 643 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestita -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci-10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator- 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in od-mevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur- 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober, večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 1 7.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06,25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07 45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila- - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zliifto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informaeije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.07 Menjalniški tečaji agencij -1O.1O Unicem - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13,35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05,45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku -O6.5O Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -11.00 Anketa -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13,30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila5 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08,00 Poročila - 08..05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekrdn paz marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. ored Nedelja, 8. 11.1998 TV SLOVENIJA 1 9 .55 Ob 50-letnici baletne šole v Ljubljani 11 .00 Vsi srna ena družina, jap.polju.serija 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 4 c 4, oddaja o ljudeh in živalih 13 .00 Poročila 13.50 Tedenski izbor 15.15 Noč brez srečanja, ameriški film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Soča 19.20 Žrebanje loka 19.30 Dnevnik 19.55 Oglas 20.00 Zoom 21.30 Oglasi 21.35 Intervju 22.35 Poročila, vreme 22.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.20 Umori, ameriška nanizanka 0.10 Soča, življenje ob reki 0.40 Napovedniki TV SLOVENIJA 2 8 .00 Vremenska panorama 9 .00 Pravi biznis, zadnja oddaja 9. 55 V vrtincu 10.35 Nosorog Otto, danski film 12.00 TV-prodaja 12.30 Euronevvs 13.25 Leon Štukelj, ponovitev koncerta 14.40 Bercy: tenis ATP 17.55 Gimnastika, mednarodno tekmovanje za pokal Šiške 18.25 Liga prvakov v rokometu 19.55 Ljubljana: hokej na ledu 22.30 Šport v nedeljo 23.15 Budimpeštanske zgodbe, madžarski film POP TV 7.00 MaU bogataš - 7.30 Munkci - 8.00 Zlato seno - 70.00 Naš CarU - tl OO Izganjalka vampirjev - 12.00 Brez zapor z Jonasom - 13.00 Honorarci - 13.30 Pica, ti in jaz - 14.00 V bolnišnici - 15.00 Ljudje in mi - 16.00 Državna tožilka - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Sedma nebesa - 19.15 24 ur - 20.00 Super pop s Stojanom Auerjem - 21.45 Športna scena - 23.00 Dolga pot domov, ameriški film -1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem -10.00 Sanjam o Jean-nie, nanizanka - 10.30 Klub Avenija -11.00 Pasji prijatelji -12.00 Hotel zmešnjav, ameriški film - 14.00 Bogato dekle, nadaljevanki - 16.00 Plaža njune mladosti, ameriški film - 17.30 Prijatelji v krilu, nanizanka - 18.00 Dušni pastir, nanizanka -18.30 Sam svoj mojster, nanizanka -19.00 Airwolf, nanizanka - 20.00 Visoka napetost, ameriški film -21.30 Odklop, ponovitev - 22.30 Večna ljubezen, ameriški film, 1. del - 0.00 Odklop, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Lokalne volitve ’98; Kjer stopnišča vodijo k bogovom, reportaža iz Mehike, Portret Ernesta Ružiča, Tedenski komentar, Pregled dogodkov'tedna, Videostrani -15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Sivolasi roparji -18.00 Ljubezen počaka -18.30 Lokalni program: Lokalne volitve ’98 -19.30 Družina s trga - 20.00 Dama in detektiv, ameriški film - 22.00 Do zadnjega diha, ameriški film - 0.00 ŽIVA STUDIO AS 9.30 Tednik (ponovitev oddaj Gnes) -11.00 Poslovno -11.30 Informativna oddaja iz MO M.Sobota -12.30 Iz ZLTV Studio Signal -12.30 Videostrani -17.30 Risanke -18.00 Moji mali prijatelji (oddaja za ljubitelje malih živali) -18.30 Zakoj pa nej -19.30 TV dnevnik • 20.00 Film - 21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Program za otroke in mladino -11.25 Filipovi otroci -12.00 Dnevnik -12.20 Hrvaški pomniki -12.30 Plodovi zemlje - 13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.35 Oprah Show - 15.30 Too goood to be True, ameriški film - 17.15 Beverly Hills, serija za mladino - 18.05 Melros Plače, serija -18.50 Maček Viktor -19.30 Dnevnik -20.05 Chansonfest ‘98 - 21.25 Zgodbe in nezgode Mali Flanders, serija - 22.15 Borzno posredovanje - 22.25 Opazovalnica - 22.55 Zabavnoglasbena oddaja TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 16.15 Polnočna premiera: Turnaround -18.55 Etnokajda - 19.30 Dnevnik - 20.00 National Geographic, dokumentarna serija -21.35 Forum - vaš novi stil življenja - 22.10 Potnik 57, ameriški film 1.45 NemšClna - 8.05 Biblija - 8.05 Za oboke - 0.00 Kukut - 5.15 Glasbena miš - 5.30 Ženski magazin - 10.00 Tv-magister - 11.00 Živali iščejo dom - 11.25 Naj..., nenavadni rekordi - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Stalno omizje - 13.05 Telešport - 14.25 Begavčki - 14.55 Državljan - 15.35 Evangeličanski verski program - 16.00 Disneyjevi filmi -17.00 Halo, Madžarska, turizem -17.45 Ste se danes že smejali? -18.00 Odločate vi! -19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Novi muhasti letni časi, zabavni magazin -21.00 Smrt na zahvalni dan, zadeva Povl Bang - Jensen, dokumentarni film - 23.30 Na prostosti, nanizanka - 23.25 Telešport TV MADŽARSKA 2 6.00 Vesoljske igre - 6.30 Manjšinske oddaje - 7.25 Za otroke - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Za otroke - 11.05 Telešport -13.05 Pesem doni -13.35 Moja hiša, kultura bivanja - 14.10 Večno obnavljanje, naravoslovni film - 15.45 Na komornem odru narave, filmski režiser A. Kollanyi - 16.50 Napoved programa -17.05 Čaj ob petih -17.35 Cirka-firka, animacije -18.05 Nova odprta knjiga, L. Tabi: Naslovnik neznan - ’8.35 Telešport - 19.05 Vivat Benyovszky, nanizanka - 20.10 MM, Imre Sinkovits - 20.20 Dobrodelni koncert - 21.20 Milost, nanizanka - 22.15 Zgodba Tiborja Franka - 23.15 Universitas TV AVSTRIJA 1 TV Avstrija 1 6.00 Otroški program - 9.10 Konfeti - 9.20 Odlična deklica, filmska komedija -10.50 Bun-dles - pes, v katerega se zaljubiš, filmska komedija -12.20 Šport - 12.40 Yuppie v gozdu, filmsKa komedija - 14.00 Superman II, znanstvenofantastični film - 16.00 Šport v nedeljo - 17.00 Nogomet - 18.55 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gola pištola 33 1/3, filmska komedija - 21.35 Kolumbo - 22.45 Kraj dejanja - 0.15 Dirka s smrtjo, srhljivka -1.50 Tenis: finale v Parizu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Visoka hiša - 9.30 Katoliška maša, prenos -10.15 Zakladi sveta -dediščina človeštva: Serengeti -10.30 Teden kulture -11.00 Festivalni koncert 500 let godbe na pihala, prenos -13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Univerzum novice - 15.00 Pozdrav za Mariko -15.25 Ženska mojih sanj, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki -19.55 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 0.30 Komu zvoni?, film EUROSPORT 8.30 Športni avtomobilizem: FIA GT - 9.30 Na štirih kolesih - 10.00 Dirke tovornjakov -11.00 Vleka traktorjev -12.00 Avtomobilizem -12.45 Motociklizem: špansko prvenstvo -14.00 Avtomobilizem -14.45 Motociklizem - 16.45 Snooker -18.40 NASCAR, prenos dirke - 22.30 Tenis: finale turnirja v Parizu - 0.30 Boks Ponedeljek, 9.11.1998 TV SLOVENIJA 1 9,30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.10 Napovedniki 13.15 Tedenski izbor 16.20 Dober dan. Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Radovedni Taček: Nos 17.45 Zares divje živali: Azijske avanture, ponovitev 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.00 Oglasi 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Dobro je vedeti 22.00 Odmev 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.40 Šport . 22.45 Oglasi 22.50 Dosje 0.00 Recept za zdravo življenje, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.30 Mladostniške izpovedi, ponovitev 10.00 Matineja 16.50 Tedenski izbor 14.40 Euronevvs 15.50 TV-prodaja 16.20 Kako se je začela vojna ha mojem otoku, ponovitev hrvaškega filma 18.05 Ženska mojega življenja, špa. nanizanka 19.00 Lingo, tv-lgrica 19.30 Videoring 20.00 Studio Clty 21.55 Pomp 22.55 Oglasi 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Bogati in nesrečni -10.50 Top shop -11.00 Kassandra -12.00 Skrite strasti -12.45 Športna scena -14.00 Skeči kraljevega letalstva -14.30 Diagnoza: Umor -15.30 Bogati in nesrečni - 16.30 Mestne skrivnosti -17.30 Marimar - 18.00 Novice, vreme -18.15 Kassandra - 19.15 24 ur - 20.00 1,2, 3 -kdo dobi? - 21.00 Urgenca - 21.50 Šola golfa - 22.00 Želite, milord - 23.00 Ciklus filmov igralcev iz Twin Peaksa: Red Rock West, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Laverne in Shirley, nanizanka -10.00 Mannix, nadaljevanka - 11.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.30 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.00 Sončni zaliv, nadaljevanka - 12.30 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.00 Oprah Show, ponovitev -15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 10.00 Bogato dekle, nadaljevanka -17.00 Nora hiša, nanizanka -17.30 Družinske zadeve, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: Pravila za življenje - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadaljevanka -21.00 Življenjske zgodbe: Zmaga, ameriški film - 23.00 Stilski izziv - 23.30 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 0.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 9.00 Živa - 9.45 Borzni monitor -15.00 Lokalni program: Lokalne volitve '98 - 16.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine - d 17.00 Xena - 18.00 Nove dogodivščine Robina Hooda - 18.45 Kvizkofon - 19.00 Lokalni program: Lokalne volitve ’98 -19.15 Skrite strasti - 20.00 Nina, ameriški film - 21.55 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov, NK Mura : NK Živila Triglav - 23.00 Novi nedotakljivi - 0.00 Meje verjetnega STUDIO AS 9.30 Otroški film -11.00 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Informativna oddaja iz MO M.Sobota -16.30 Film -18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 Sosedje (46.del avstralske nadaljevanke) -19.00 Gnes -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Muraši -22.05 Sosedje - 22.30 Gnes ■ 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -11.25 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik - 12.20 Hrvaški pomniki - 12.40 New York, serija - 13.10 Esmeralda - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Program za otroke in mladino -17.00 Hrvaška danes -17.55 Hrvaška v ogledalu - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 21.25 Narave politike -22.15 Opazovalnica - 23.50 Filmska noč z novim španskim film: Cvet moje tajnice TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.00 Dober dan - zabavni mozaik - 17.15 Sunset Beach, serija - 18.05 Hugo - 18.30 Alpe - Donava - Jadran - 19.00 Županijska panorama -10.30 Dnevnik - 20.25 Prijatelji, humoristična serija - 20.55 Poročila - 21.05 Newyorški policisti II, serija - 21.55 5|aletje naroda - 22.50 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka -10.05 Terra X -10.55 Zaščita potrošnika - 11.30 Ponovitev -12.00 Zvon, ura novic -13.05 Gozdarska hiša Falkenau - 14.00 Za manjšine -14.50 Narodne vrednote -15.00 Vodni policisti, nanizanka -15.50 Iščemo pogrešane - 15.55 Popoldanska ambulanta -16.10 Zgodba ob mesečini, nanizanka -17.00 Poročila - 17.05 Evrominute -17.10 Za otroke - 18.00 Mixiklub -18.20 Podlež, nanizanka - 18.45 Regionalne oddaje -19.00 Podlež, nadaljevanje -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 20.45 Iz preteklosti - 21.00 Odprta usta - 22.00 Aktualno - 23.00 Vinarji, dokumentarni film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Območje - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Tednik - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.35 Zakladnica -11.30 Izobraževalni program -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister -14.00 Zasedanje parlamenta -16.00 Repeta, za šolarje -17.45 Gimnazija strtih src - 18.30 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Bizon in volk - 21.20 Igralci velikani: J. P. Belmondo - Les Morfa-lous, francoski film - 23.05 Glasbeni pogovor o Lisztu TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.45 Obalna straža -10.25 Gola pištola 2 1/2, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Ferdy - 12.40 Risanke -13.15 Štiri čarovnice z ulice Walt -14.25 Maska -14.50 Na jug -15.40 Vrata v tujo dimenzijo -16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina -18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Moj stric Vinny, filmska komedija - 22.10 Smrt v iskalu, srhljivka - 23.45 Nash Bridges - 0.30 Gangster v operacijski sobi, kriminalka - 2.00 Prizorišče zločina, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Noči v zelenem kakaduju, film -10.40 Bogati in lepi -11.20 Konflikti -11.50 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.10 Domača prednost - 13.40 Grad ob Vrbskem jezeru - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Politična oddaja - 18.53 Labirint -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kviz 21 -1.00 ARTelier EUROSPORT 8.30 Deskanje na snegu - 9.00 Nogomet: legende EP -10.00 Motociklizem - 12.00 NASCAR - 13.00 Superkros - 14.00 Duatlon - 15.00 Gorsko kolesarstvo - 10.00 Rugby -18.00 Motociklizem zunaj cest -19.00 Bowling - 20.00 Ekstremni športi - 21.00 Dirke tovornjakov - 22.00 Najmočnejši mož - 23.00 Evrogoli - 0,30 Boks Torek, 10.11.1998 V»V»V* VN - KassanAva - Skrite vtes\\ - \3.\te Od. ma\a do tecemtea - UMU - kdo dobi? - U.30 Diagnoza; Umov - ib .30 Bogati in nesvečni - A0 .30 Dtnastoa Cotey - M .30 marimav - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Kassandra - 19.15 24 ur - 20.00 Resnične zgodbe: boj z bedo, ameriški film - 21.45 Raztresena AHy - 22.30 Dharma in Greg* 23.00 Ciklus filmov igralcev iz Twin Peaksa - Upor v zaporu Attica, ameriški film - 4.00 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8,00 Mork in Mindy, nanizanka -8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Laverne in Shirley, nanizanka - 10.00 Mannix, nadaljevanka -11.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.30 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.00 Sončni zaliv, nadaljevanka - 12.30 Klub Avenija -13.00 Bravo, maestro - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka -17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 Družinske zadeve, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka -18.30 Oprah Show: Dr. John Gray -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Techno freak - 21.00 Četrta vojna, ameriški film - 22.30 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 23.00 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.45 Borzni monitor - 15.00 Lokalni program: Lokalne volitve '98 - 16.00 Tekwar - 17.00 Zvezdne steze: Voyager -18.00 Obiskovalci - 18.45 Kvizkofon - 19.00 Lokalni program: Lokalne volitve '98 - 19.15 Skrite strasti - 20.00 G. in GA. Bridge, ameriški film - 22.15 ŽIVA Iz našega studia: Lokalni program: Lokalne volitve '98, predstavljamo svetnike LDS - 23.15 Nedotakljivi - 0.15 Meje verjetnega 8TUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Muraši -11.35 Sosedje -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Nogomet -18.05 Videostrani -18.35 Sosedje -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Informativna oddaja iz MO M.Sobota - 21.00 Teden Ob Muri (informativna oddaja) - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Hrvaški pomniki -12.40 New York, serija -13.10 Esmeralda -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za otroke in mladino -15.55 Seal Morning, serija za otroke - 17.25 Gaudeamus, oddaja o šolstvu -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Na napačnem mestu ob napačnem času, dokumentarna oddaja - 20.40 Fokus - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Ekran brez okvira - 23.40 Filmska noč z novim španskim filmom: Ženske na robu živčnega zloma - 1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.00 Dober dan, zabavni mozaik - 17.15 Sunset Beac, serija -18.30 Pustolovščina v Hrvaški, potopisna serija -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik- 20.05 Kviz - 20.25 Seinfeld, humoristična serija - 21.05 Chicago Hope III, serija - 21.55 Jacobs Ladder, ameriški film TV SLOVENIJA 1 8.00Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV-prodaja 9.30 Tedenski izbor 12.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.20 Tedenski izbor 16.20 Prisluhnite tišini 16.50 Obvestila 17.10 Po Sloveniji 17.30 Skrivno življenje igrač, lutkovna nanizanka 17.45 Waynove dogodivščine, avstralska nanizanka 19.30 Dnevnik 20.00 Oglasi 21.00 Dobro je vedeti 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Hitler - Stalin,k francoska dokumentarna nadaljevanka 23.40 Besede TV SLOVENIJA 2 9 .00 Vremenska panorama 9.30 Vprašanje zakonitosti, ponovitev 10 .00 Matineja 10.50 Tedenski izbor 14.40 Euronews 16.10 Ženska iz plemena lakota, ponovitev ameriškega filma 18.05 Gospod in gospa Smith, ameriška nanizanka 18.55 Oglasi 19.30 Videoring 19.55 Koncert, Leon Štukelj 21.20 Papirnata maska, angleški film 23.05 Svet poroča 23.35 Nočni pridih 0.55 Napovedniki \\atetetewi - \\^ VoatenteN - Ta\kena\i, nanizanka - A4.bb7jan\an\s\ne - V\Na\Ban^Qvszk^,nan\zanka - \%Ste Droga - servis: Brezdomstvo in zasvojenost z očmi socialnega delavca - 1SA9 Zgodba ob mesečini, nanizanka - 17.00 Poročila - 17.05 Katoliška kronika - 17.25 Za otroke - 17.55 Glasbeni kviz - 18.20 Podlež, nanizanka - 18.45 Regionalne oddaje -19.00 Podlež, nadaljevanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Urgenca, nanizanka - 20.45 Album smešnic -21.00 Kriminalno, magazin - 21.30 Telesreča - 22.00 Aktualno - 23.05 Spomin na Amine, tv-film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svobodno tekmovanje - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Zasedanje parlamenta, v odmoru Ura novic - 16.30 Repeta, za šolarje - 17.40 Gimnazija strtih src - 18.25 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Ne mešaj!, dok. serija - 21.30 Brazgotina na obrazu, ameriška kriminalka, 1. del - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.50 Obalna straža - 10.30 Gola pištola 33 1/3, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 13.15 Štiri čarovnice iz ulice Walt -14.25 Maska - 14.50 Na jug - 15.40 Vrata v tujo dimenzijo - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Ukradel si mi mojo družino, srhljivka -21.50 Posiljena - mlada in kriva, film - 23.20 Pacific Palisades, filmska komedija - 0.45 Smrt v dvigalu, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Traumulus, film - 10.40 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Tednik -13.00 Poročila -13.10 Do-mača prednost -13.40 Grad ob Vrbskem jezeru - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.53 Labirint - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univer-zum - 21.00 Naredi sam - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.15 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EURO8PORT 8.30 Rugby - 10.30 Nogomet: legende SP - 11.30 Evrogoli - 13.00 Superkros - 14.00 Dviganje uteži, prenos SP iz Lahtija - 18.45 Dviganje uteži: SP v Lahtiju - 19.00 Dviganje uteži, prenos SP iz Lahtija - 21.00 Boks, prenos - 23.00 Nogomet: legende SP - 0.00 Kolesarstvo: 6 dni Miinchna, prenos - 1.00 Dviganje uteži ORED Sreda, 11.11.1998 TV SLOVENIJA 1 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.30 Tedenski izbor 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.25 Oglasi 17.30 Pod klobukom 18.20 Divja Amazonija, francoska poljudnoznanstvena serija 19.30 Dnevnik 20.00 Oglasi 20.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 21.05 Beck, angleška nadaljevanka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Osmi dan 23.25 En Route, nizozemska drama 0.25 Divja Amazonija, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9 .00 Vremenska panorama 9.30 Mladostniške izpovedi, ponovitev 10 .00 Matineja 10.50 Tedenski izbor 13.05 Euronews 1 6.35 Nosorog Otto, ponovitev danskega filma 18 .05 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 19 .00 Kolo sreče 19.55 Film o Leonu Štruklju 20.25 Košarka, pokal Saporta pivovarna Laško: Zagreb 22.00 Do kje je noč, italijanska nadaljevanka 22.50 Pajčevina 23.15 Nočni pridih 1.35 Napovednik POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija -10.00 Bogati in nesrečni - 10.50 Top shop -11.00 Kassandra - 12.00 Skrite strasti -13.00 Od maja do decembra -13.30 Pop party - 14.30 Diagnoza: Umri - 15.30 Bogati in nesrečni -16.30 Dinastija Colby - 17.30 Marimar -18.00 Novice, vreme - 18.15 Kassandra - 19.15 24 ur - 20.00 TV-kriminalka: Usodna dvojnica, ameriški film - 22.00 Nikita - 23.00 Dharma in Greg -23.30 Ciklus filmov igralcev iz Twin Peaksa: Helena iz škatlice, ameriški film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8.00 Merk in Mindy, nanizanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Laverne in Shirley, nanizanka -10.00 Mannix, nadaljevanka -11.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.30 Drzni in lepi, nadaljevanka -12.00 Sončni zaliv, nadaljevanka - 12.30 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka -17.30 Družinske zadeve, nanizanka -18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka -10.30 Oprah Show: Jasnovidka Carolyn Myss -19.30 Skrita kamera - 20.00 Drobiž za žensko, ameriški film - 22.00 Ruby Wax: Roseanne - 23.30 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 0.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.45 Borzni monitor - 15.00 ŽIVA Lokalni program: Lokalne volitve ’98 -16.00 Obalna straža na kolesih - 17.00 Varuhi luke - 18.00 Acapulco H. E. A. T. -18.45 Kvizkofon - 19.00 Lokalni program: Lokalne volitve '98 - 19.15 Skrite strasti - 20.00 Twin Peaks - 21.00 Twin Peaks - 21.55 Živa - 23.00 Novi nedotakljivi - 0.00 Meje verjetnega STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Informativna oddaja iz MO M.Sobota -10.30 Teden Ob Muri (informativna oddaja) -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Teden Ob Muri (informativna oddaja) -18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18.30 Informativna oddaja iz MO M.Sobota -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Moji mali prijatelji (oddaja za ljubitelje malih živali) - 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati ? - 21.35 Iz ZLTV TV Impulz Kamnik - 22.05 Spoti - 22.30 Gnes ■ 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik -12.30 Najava programa -12.40 New York, serija -13.10 Esmeralda -14.00 Ekran brez okvira -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za-otroke in mladino -16.00 Igre z divjimi živalmi, serija za otroke -17.00 Hrvaška danes -17.55 V obnovi Hrvaške -18.30 Kolo srče -19.30 Dnevnik - 20.00 Nocoj - 20.40 Viza - 21.25 Poslovni klub - 22.05 Opazovalnica - 22.35 TV-intervju - Misli 21. stoletja - 23.25 Filmska noč z novim španskim filmom: Sreča - 00.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 14.50 TV-koledar - 15.00 Dober dan - zabavni mozaik - 17.15 Sunset Beach, serija -18.30 Deterministični kaos, izobraževalna serija -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz - 20.25 Življenje z Rogerjem, humoristična serija - 21.05 Omerta I, serija - 22.00 V krvi: Kraj evolucije, dokumentarna serija - 22.55 CRO session, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka -10.00 Terra X -10.45 Zelena žaba -11.00 Zelena pika - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Gozdarska hiša Falkenau -13.50 Glasba -14.00 Za manjšine - 14.55 Naše 20. stoletje -15.50 Begavčki -15.55 Služba Alfa - 16.10 Zgodba ob mesečini - 17.00 Poročila - 17.05 Protestantski dnevi -17.30 Za otroke -17.55 Glasbeni kviz -18.20 Podlež, nanizanka -18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Podlež, nadaljevanje -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ključ, šov - 21.00 Pegaz: Živelo 20. stoletje, Plesalke, Aristokrati, Jutranje pijanstvo - 22.00 Aktualno -22.30 Studio '98, kultura - 23.00 Dobra žena, avstralski film TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.35 Zakladnica -11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, ura novic -13.00 Tv-ma-gister - 14.00 Risanka za otroke -14.30 Pesem doni -15.00 Štirje tankisti in pes, nanizanka -15.45 Repeta, za šolarje -17.35 Gimnazija strtih src - 18.25 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Tržnica, tv-film - 22.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.50 Obalna straža - 10.35 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Ferdy - 12.40 Risanke -13.15 Štiri čarovnice z ulice Walt -14.25 Maska -14.50 Na jug - 15.40 Vrata v tujo dimenzijo - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki -.20.15 Poplava ■ pekel na obali, film katastrofe - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Nogomet - 23.00 Šifra 7700, akcijski film - 0.25 Walker, teksaški ranger -1.10 Posiljena • mlada in kriva, film - 2.35 Pacific Palisades, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ženska mojih sanj, film -10.40 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža -13.00 Poročila -13.10 Domača prednost -13.40 Grad ob Vrbskem jezeru -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.42 Labirint -18.50 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Bockerer, film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Nogomet: evrogoli - 10.00 Dviganje uteži -12.00 Jadranje, magazin -12.30 Tenis: pregled ATP-turnirjev - 13.00 Tenis, prenos iz Moskve -14.30 Dviganje uteži, prenos SP iz Lahtija -15.45 Tenis, prenos iz Moskve -16.30 Tenis, prenos iz Stockholma -18.00 Dviganje uteži -19.00 Dviganje uteži, prenos iz Lahtija - 21.00 Bowling - 22.00 Pikado -23.00 Boks - 0.00 Svet hitrosti -1.00 Dviganje uteži. hstnik 5. november 1998 33 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA LJUTOMER J' Milil 61. člena Zakona o volitvah«državni zbor (Ur. Usi BS, 72/93,7/94,33/94,61/95 in 20/981, ki si m podlagi člena Zakona o lokalnih volitvah smiselno uporablja tudi pri lokalnih volitvah, objavlja Občinska volilna komisija Ljutomer SEZNAM list kandidatov za volitve članov OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI BODO 22.11. 1998 VOULNA ENOTA 1 J"' <1; I; ime llsli: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD '■W ŠUMAK, roj.14.02.1937, LJUTOMER, CANKARJEVA 4, poklic: ZDRAVNIK, delo: DIREKTOR ZD 2- BORIS PREJAC, roj.07.04.1952, LJUTOMER, SPODNJI KAMENŠČAK 18B Mic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: PODJETNIK A VINKO KLEMENČIČ, roj.18.02.1944, LJUTOMER, SLAVKA OSTERCA 6 Mic: STROJNI DELOVODJA, delo: STROJNI DELOVODJA ’• JOŽEFA JUREŠ, roj.25.02.1947, LJUTOMER, FRANCA KOVAČIČA 10A *lic: KOMERCIALNI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK ’• fRANC HAJNAL, roj. 12.09.1942, LJUTOMER, AŠKERČEVA 2 P°klic: ELEKTRO DELOVODJA, delo: VODJA MONTAŽE 'nt 3; ime Usta: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE. LDS “ARJA ODAR, roj.25.09.1952, LJUTOMER, KIDRIČEVA 47 Nklic: DIPL. PSIHOLOGINJA, delo: DELAVSKA DIREKTORICA . JOŽEF PEČNIK, roj.02.08.1954, LJUTOMER. PTUJSKA CESTA 5 ™c: ING. STROJNIŠTVA, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK A ALEKSANDER KAVČIČ, roj.05.05.1972, LJUTOMER, SPODNJI KAMENŠČAK 9 H EKONOMIST, delo: NAMESTNIK DIREKTORJA ’■ *AN PUCONJA, roj.24.07.1957, LJUTOMER, BABINCI11, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: KOMERCIALIST a Veronika bogdan, roj.i4.oi.1945, Ljutomer, ul. bratov pihlar 13 višja MEDICINSKA SESTRA, delo: VIŠJA MED. SESTRA • MILENA ŠPOLAR, roj.13.02.1949, LJUTOMER, POSTRUŽNIKOVA 6 poklic: DIPL. ING. ŽIV. TEHNOLOGIJE, delo: TEHNOLOG ■ALOJZ VOGRINEC, roj.12.05.1948, LJUTOMER, VIKTORJA KUKOVCA 10, poklic: AVT0MEHANSKI DELO-™JA, delo: VZDRŽEVALEC “OMAN CAF, roj.04.02.1964, LJUTOMER, POSTRUŽNIKOVA 6 !lk c: GEOMETER, delo: GEOMETER ■ALEKSANDER VOGRINEC, roj.24.04.1973, LJUTOMER, VIKTORJA KUKOVCA 10 «0: ŠTUDENT, delo: ŠTUDENT il 5: ime liste: DEMOKRATIČNA STBANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DESUS ' "ARIJA GJERKEŠ DUGONIK, roj.26.03.1941, LJUTOMER, AŠKERČEVA 1 ’ C: PREDMETNA UČITELJICA, delo: UPOKOJENKA n™LAN ROŽMAN, roj.01.04.1940, LJUTOMER, CVETKA GOLARJA 3, poklic: LESARSKI TEHNIK, delo: DOJENEC .JOŽEF LEBAR, roj.05.04.1940, LJUTOMER, JANA BAUKARTA 19 KOMERCIALNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC '“ANČIŠEK HRGA, roj.29.01.1932, LJUTOMER. ANTONA TRSTENJAKA 12, poklic: KMETIJSKI TEHNIK, "0: UPOKOJENEC .ALOJZ CIZERL, roj.04.06.1920, LJUTOMER, FULNEŠKA 4, poklic: GOZDARSKI TEHNIK, delo: UPO- KOjenec “pjL TARČA, roj.20.09.1942, SPODNJI KAMENŠČAK ““NJI KAMENŠČAK 28, poklic: KLJUČAVNIČAR, delo: BREZPOSELN MARIJA PUŠENJAK, roj.09.08.1939, LJUTOMER, GROSMANOVA 14, poklic: BABICA, delo: UPOKOJENKA ■Marija MULEC, roj.04.05.1944, LJUTOMER, MAISTROVA 7, poklic: UPRAVNA DELAVKA, delo: UPO-»JENka • SiLVESTER SENČAR, roj.11.12.1945, LJUTOMER, NORŠINCI 21 A. poklic: PRODAJALEC, delo: BREZPOSELN ima liste: ZELENI SLOVENIJE. ZELENI b °AJKO MLINARIČ roj 18 08 1955, LJUTOMER, KIDRIČEVA 46, poklic: DIP. ING. GEODEZIJE, delo: VODJA »“STAVE GU ' ' ,“ARJAKOSIČ AUER roj09.03.1956, LJUTOMER, UŽIŠKA 9, poklic: PROFESOR PEDAGOGIKE, delo: RA- >JICAOŠ ’ FRANC MAKOTER roj.15.12.1948, LJUTOMER, ANTE TRSTENJAKA 17, poklic: AVTOMEHANIK, delo: ^“STOJNI PODJETNIK ■MARIJA GABERC, roj.10.11.1955, LJUTOMER, PREŠERNOVA 27, poklic: TURISTIČNI ANIMATOR, delo: s M AGENCIJE .““JAN PINTARIČ, roj.01.07.1966, LJUTOMER, BRATOV PIHLAR 9, poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: . "^STOJNI PODJETNIK °NA KUHAR, roj.11.03.1969, LJUTOMER, JANA BAUKARTA 9, poklic: PROFESOR RAZREDNEGA i ,AA’ delo: UČITELJICA VAUPOTIČ, roj. 16.03.1951, LJUTOMER, BABINCI 34 A. poklic: AVTOMEHANIK, delo: VODJA NABA- l'ilni1 H«*: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS KoJ^SLAV STERŽAJ, roj.28.02.1933, LJUTOMER, PREŠERNOVA 19 A, poklic: PRAVNIK, delo: UPO-j *Slp LOVREC, roj.04.02.1942, LJUTOMER. KIDRIČEVA 37, poklic: DR. VET. MED., delo: DIREKTOR “ENtJG° BELEC' roi-30-08.1963, LJUTOMER, VRAZOVA UL. 16, poklic: ING. AGRONOMIJE, delo: VODJA BOT, roj. 17.04.1962, LJUTOMER, NORŠINC114 B, poklic: ING. KMET. STROJNIŠTVA, delo: SAMO-. JNl PODJETNIK DJET^ANK0S,roj.13.08.1949, LJUTOMER, BABINCI 59, poklic: KOVINOPASAR, delo: SAMOSTOJNI PO-^“AR KOSI, roj,08,04.1959, NORŠINCI, NORŠINCI 4 A, poklic: DIPL. ING. AGRONOMIJE, delo: MEJNI J SAGAJ. roj.12.04.1970, LJUTOMER, NORŠINCI 33, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC hin BERDEN, roj.02.12.1950, LJUTOMER, BABINCI 35, poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC ' ltlJ2 ŠTIH, roj.26.05,1957, LJUTOMER, NORŠINCI 44, poklic: KOVAČ, delo: KMETOVALEC u'- 8> Ima llsle; SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS ...tudaHt (•l„ ^'^'LJAN GOŠNJAK, roj.28.02.1958, LJUTOMER, ORMOŠKA 6, poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, ? :°IREKTOR RAJH, roj.27.04.1962, LJUTOMER, VOLKMERJEVA 2 A, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SA-j “'OJNl PODJETNIK 1 lADlMlR GOŠNJAK, roj.06.09.1949. LJUTOMER, VRAZOVA 8, poklic: ORODJAR, delo. V'N°™ toSREJ “AH, roj.12.11.1962, LJUTOMER, KOLODVORSKA 9, poklic: VLAKOVNI ODPRAVNIK, d . 5 ODPRAVNIK SamJ^^A SLEMENŠEK, roj.23.11.1946, LJUTOMER, KIDRIČEVA 28. poklic: ADMINISTRATORKA, delo: g ^stojni podjetnik ARjaN ZEMLJIČ, roj.07.11.1962, LJUTOMER, GLAVNI TRG 14, poklic: RTV MEHANIK, delo: SAMOŠTOJ-1 UJETNIK KRIŽANIČ, roj.11.12.1966, LJUTOMER, UŽIŠKA 22, poklic. TRGOVKA, del0: BREZR°;^ F^A STEVANOVIČ BELCL, roj.06.11 1963, LJUTOMER, POSTRUŽNIKOVA 2, poklic: FRIZERKA, delo. ^Ko ŽABOT, roj.16.06.1977, LJUTOMER, ORMOŠKA 6, poklic: NATAKAR, delo: NATAKAR št L Mir a tllM llsle: SLOVENSKI KBŠČANSKI DEMOKRATI, SKD ^nainuicTKA delo- VODj^ERNiK ŽIŽEK' roj.07.05.1961, LJUTOMER, POSTRUŽNIKOVA 10. poklic: EKONOMISTKA, delo. I*JK° PRELOG, roj.09,02.1938, LJUTOMER, MAISTROVA 6. poklic: PREDMETNI UČITELJ, delo VODJA g “'E roj.01.10.1955, LJUTOMER, KIDRIČEVA 39, poklic: SOCIALNA DELAVKA, delo. RA- '“I'02'11'1941, LJUT0MER' PREŠERN0VA 9 B' pokliC: LESARSKI DEL0V0DJA• del°' CAAfiT°NUA LOVRENČEC, roj.06.01.1948, LJUTOMER. UL. 9. MAJA 19, poklic: UČITELJICA, delo. UČITELJI HRGA. roj.29.04.1958, LJUTOMER, ANTE TRSTENJAKA 12, poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, NOLENKOj^M 03. 1942, LJUTOMER, STARI TRG 8, poklic: PLETILJA, M: BREZPOSELNA !-4NtincSL«V SEVER- roj.14.08.1951, LJUTOMER, BABINCI 41. poklic: K°VA£dB 062 701 593. m21035 srečanja . «š p# Želita spoznati partnerja za priialrile*^^ resno zvezo? Tel.: 090 40 81,156____ komisije OiM Ciril Logar.* . , 5. november 1998 37 V SPOMIN 8. novembra bosta minili dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. V SPOMIN Irena Rumič iz Moravskih Toplic Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižgete svečko spomina. Vsi njeni Ivan Koštrica Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi 4. novembra sta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast SPOMIN 5. 11. 1996-5. 11. 1998 Karel Pehar Prešernova 21 v Rakičanu Minevata dve leti žalosti, odkar te ni več med nami, a ostajaš za vedno v naših srcih s prelepimi spomini. Neutolažljivi tvoji najdražji A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. Težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman. ZAHVALA Utrujena od bolečin je v 79. letu zaspala naša draga mama, stara mama, sestra in sorodnica Agneza Temlin roj. Gomboc z Vaneče 85 boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem brodnikom, znancem in prijateljem, dobrim sosedom, ki so nam v žalostnih dneh stali ob strani in nam pomagali. Hvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovalcem Vencev, cvetja, sveč ter vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji Vaneča, 27. 10. 1998 Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek jok. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel še domov, a usoda je hotela drugače, ostalo nam bo le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, ter spomini na lepe dni. ZAHVALA in brez slovesa nas je 74. letu zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, svak, tast in dedek Štefan Jošar, dipl. ing. strojništva iz Ciril-Metodove 8 v Murski Soboti °lečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, kancem, prijateljem, ki ste se z njim v življenju srečevali, ^upaj delali, delili dobro in zlo, pisno in ustno izrekli °žalje, darovali vence, cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala g. Leonu Novaku za lep pogrebni obred. p Hvala govorniku g. dipl. ing. arhitekture Vladimirju Vinjskemu, upokojenskemu pevskemu zboru za odpete Gostinke, g. Štefanu Zrinskemu za odigrano Tišino m pogrebništvu Banfi. _ l> Hvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Sebna hvala doc. dr. Radu Starcu, dr. medicine, za iskreno pomoč pri njegovi bolezni. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi Tvoji najdražji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZARNKLK V 64. letu nas je zapustila draga sestra, botra in prijateljica Ida Fartelj iz Mlajtinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ji darovali vence, sveče in v druge namene ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, ko oko zaman te išče. Duša in srce boli, ko zdaj tebe več med nami ni. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate ostal bo ljubeč spomin. ZAHVALA Mnogo prezgodaj in brez slovesa nas je v 45. letu zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra Miroslava Pretnar iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi kolektivu Veletrgovine Potrošnik in govoronikoma za besede slovesa ter g. Zrinskemu za odigrano Tišino. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Solze si mi ne morejo posušiti, srčne rane ne zaceliti, ker tebe, ljubi sin, mi ne more nihče več vrniti. ZNHNNLN V 50. letu starosti meje zapustil moj ljubljeni sin Emil Kuzma s Suhega Vrha 3 Bil si moja sreča, radost in upanje, za tabo pa je ostala le grenka bolečina. Ob tej boleči izgubi se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste mu v zadnji spomin poklonili cvetje, sveče in darovali v druge dobrodelne namene. Iskrena hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo, mene pa tolažili v najtežjih trenutkih. Lepa hvala tudi g. duhovniku, pevcem in pogrebništvu Banfi ter vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Tvoja neutolažljiva mama V SPOMIN 7. novembra 1998 mineva leto žalosti, odkar nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Nemec iz Lendavskih Goric 447 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižgete svečko spomina. Njegovi najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le mirno k njemu pristopite, spomnite se, kako dolgo sem trpela, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, tPREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM ■ BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 F PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA B2 http://WWW.B2IVIB.SI ■Mgmrž Hčunalniški “SBBf Excel osnovni 23 11 - 2711. od 12.00 do 15.15 . WORD osnovni Franc Poredoš iz Murske Sobote Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče., Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, sodelavcem Agencije za plačilni promet Murska Sobota, vsem lovcem, lovskemu pevskemu zboru za odpete pesmi, lovskim rogistom ter obema govornikoma za besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga od blizu in daleč v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči vsi njegovi najdražji Po dolgotrajni bolezni nas je v 77. letu zapustila draga mama, tašča, babica in prababica • Marija Hozjan iz Velike Polane Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala mag. Katarini Koveš Novak, dr. med., in patronažni sestri za pomoč med njeno boleznijo. Posebna hvala dekanu g. Francu Kodilu za pogrebni obred ter za lepe tolažilne in poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi pogrebništvu Ferenčak iz Trnja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi 38 5. november 1998j©B KERAMIČARSTVO VUKOVIČ STANKO, s.p. * kakovostno polaganje vseh vrst keramike GSM: 041 747 399, TEL: 27 944 BMZFmČtN KIK ■ VSAK DAH OP li* OQ 20' SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO demit fasade, barvanje fasad, baumit, barvanje ladijskega poda in vsa druga zaključna dela v gradbeništvu JOŽE OZVATIČ, S. P., TROPOVCI, Šolska ul. 4, Tišina Tel: 46 483 (od 7. do 21. ure) GSM: 041 694 650 * UGODNO * Klimatske naprave na 2 obrokov^ M8-050 pegas@sioi.net Gostinska oprema ^23-728 Dobava • montaža • servis ------: ———-----------------------------z:--------- KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 NOVO v MURSKI SOBOTI ■ AVTOSERVIS LajteR AVTO SALON FIAT BRAVO, BRAVA in MAREA, POPUST 100.000,00 SIT in DARILO 4 ZIMSKE GUME Lendavska 53a (v zaklonišču), tel. 28 460 ali 79 015 TEŽAVE Z RAČUNALNIKOM Z Windovs 95, internetom, raznimi programi, igrami, itd. Pokličite: 36 830, 37 784 ali 26 023 PRIDEMO NA DOM! PARKETARSTVO KOZIC Polaganje vseh vrst talnih oblog iz plastičnih mas in lesa po konkurenčnih cenah Lešče 3, Mor. Toplice, tel.:48 805, GSM: 041 637 052 vesit«« VŽIGALNIKI, KOLEDARJI, KEMIČNI SVINČNIKI IN DRUGA POSLOVNA DARILA ... Tel.: (069) 23 139 S Vzgoja sadnega drevja, okrasnega grmičevja, vrtnic in iglavcev DREVESNICA Stanko ŠPUR Satahovci 52 9000 M. Sobota Tel/telelaks: 069 22 557 2. novembra bomo začeli s prodajo sadik. --- i«! - ABA ROLETARSTVO Anton Arnuš izdelujejo in montirajo: PVC-okna, vrata, rolete, žaluzije, lamelne zavese* alu rolo garažna vrata* sklopljiva (»harmonika«) vrata evropske kakovosti* Maistrova 29, Ptuj tel./fax: 062 771 409 Imate kaj prostega časa? Ponujamo vam zanimivo in donosno ponudbo. Smo mednarodna družba na visokem nivoju, s tradicijo, ustanovljena že leta 1963. Želite vedeti več? Potem pridite (brez obveznosti) na naše informativno srečanje v TOREK, 27. 10. ’98, OB 18.00 V POSLOVNI STAVBI TRIGLAVA, Lendavska ul. 5, Murska Sobota. BETONARNA PETELIN, Gornja Radgona, Trate 23, (tel.: 069 61 755], ima veliko izbiro BETONSKIH IZDELKOV: ■ stebri, robniki, vrtne poti, škarpniki, muldi, kanalete ... - robniki, linijske kanalete II. kakovosti po 200,00 sit HOVI d. o. o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: (069I 48 426, GSM: 041 733 948 servis in trgovina POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV: Zetor, IMT, BCS, Torpedo, Ursus Franc Gergek, Puconci 61, tel., faks: 45122 Najbolj varni smo skupaj! Za novo največjo prodajalno z zabavno elektroniko, belo tehniko, ma i rafSko gospodinjskimi aparati, CD ploščami, Hi-Fi-jem, telekomunikacijami m opremo v Prekmurju iščemo: - VODJO PRODAJALNE; - PRODAJALCA / KO za program bela tehnika, mali go - PRODAJALCA / KO za program akustike. spodinjski aparat': Pričakujemo 3 letne izkušnje pri delu na omenjenih področjih, poznavanje dela na računalniku, komunikativnost in prijaznost, pripravljenost na obremenitve. Nudimo zanimivo delo v mladem, rastočem in ambicioznem kolektivu, stimulativen osebni dohodek. Pismene prijave s kratkim življenjepisom z dokazili o izobrazbi pošljite na. BOFEXd.o.o Šmartinska 152 Ljubljana S pripisom BIG BANG MURSKA SOBOTA MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. If you’re ready, we’re ready. V dveh izkušenih in zanesljivih bankah smo se odločili za združitev. Tako se je banka Creditanstalt d.d. drugega novembra 1998 pripojila k banki Bank Austria d.d.. Skupaj vam bomo omogočili še bolj varno poslovanje in zagotovili večje število poslovnih enot v Sloveniji. Najdete nas v: Ljubljani na Wolfovi 1, tel. 061/1777-600, Kopru na Ferrarski 5, tel. 066/2101-050, Mariboru na Partizanski 12, tel. 062/224-284, Murski Soboti na Lendavski 11, tel. 069/22-802, Novi Gorici na Kidričevi 9a, Banl^Vustr« Creditanst tel. 065/28-488. 1111 , 5. november 1998 NAPOVEDNIK 39 jultumi koledar Delimo vstopnice za kino Koncert V četrtek, 5. novembra ob 19. uri bo v soboški grajski dvorani kocert najuspešnejših pesmi pevke Nece Falk. Predstava V Petek, 6. novembra lahko ob 19.30 v ljutomerskem Domu kulture ogledate gledališko predstavo Mišolovka Agathe Christie v izvedbi ljutomerske gledališke skupine Ivan Kavčič. Otvoritev V petek, 6. novembra ob 18. uri bo v Galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti otvoritev razstave slikarskih del likovne kolonije Primož Trubar Moralke Toplice ’98. Predstavitev knjige torek, 10. novembra ob 19.uri bo v predprostoru soboške grajske dvorane predstavitev pesniškega Prvenca Karla Turnerja Porcelanasto nebo. Recital ^turniški župnijski cerkvi bo v nedeljo, 8. novem-braob 7., 9. ter ob 10.30 predstavitev recitala Tilna Skubica Slomšek med nami. Razstave MURSKA SOBOTA: V soboški Galeriji si lahko ogledate razstavo slikarskih del udeležencev 6. slikar-ske kolonije Lipovci 98. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu si lahko °9todate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega mu-Zeia Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. d nedeljah je vstop prost. U(1i v razstaviščnih prostorih Pokrajinskega mu-Zeia v Murski Soboti si lahko do 30. novembra °gl®date edinstveno razstavo V tišini žuželk. Murska SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate barsko razstavo Vojka Volavška. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvora- I ne je na ogled razstave Likovnih del ljubiteljskih slikarjev severovzhodne Slovenije. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate dela s slovensko-poljske likovne kolonije Obrazi Slovenije in njenih ljudi. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delovnik med 10. in 15. j; uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. LJUTOMER: V galeriji A. Trstenjaka so na ogled slikarska dela X. Ex tempora. Razstava bo odprta | do 9. novembra. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko I ogledate razstavo gradiva, ki so ga zbrali na Vlil, mednarodnem arhivskem raziskovalnem taboru. Ogledate si lahko tudi razstavo stalne zbirke slik, ko | so nastale na dosedanjih mednarodnih likovnih j kolonijah. Ogledate si lahko tudi razstavo II. regionalne raz- | stave male plastike, ki bo odprta do 22. novembra, li Muzej - Galerija v Lendavi je odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. IVANOVO: V prostorih vinogradniškega centra si lahko ogledate likovno razstavo na temo Gorice na Goričkem. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Alojza Makoterja. PUCONCI: V prostorih občinske zgradbe v Puconcih si lahko ogledate razstavo slik Majde Kuhar. RADENCI: V galeriji Radenske je na ogled razstava slik akademskega slikarja Andraža Šalamuna. Kino Park Murska Sobota V četrtek, petek, soboto in nedeljo ob 17. in 19.15 uri bo na sporedu ameriški romantično pustolovski film Zorro - Zakrinkani maščevalec. V soboto in nedeljo ob 15.30 pa si lahko ogledate ameriški risani film Mala morska deklica. Kino Gornja Radgona Tu si lahko ogledate dva filma. Ameriško znanstvenofantastično akcijsko srhljivko Armageddon bodo vrteli v četrtek ob 20., v petek ob 18., v soboto ob 17. in 20. ter v nedeljo in ponedeljek ob 17. uri.. Ameriška znanstvenofantastična srhljivka Mimik pa bo na ogled v petek ob 21., ter v nedeljo in ponedeljek ob 20. uri. Kino Ljutomer V soboto, 7. novembra, ob 19.30, in v nedeljo, 8. novembra, ob 17.15 in 19.30 bo na sporedu ameriški film Zorro - Zakrinkani maščevalec. gorenje SKUPAJ PROTI Servis&prodaja f KRI f Ml (NALUl 3503 Velenje, Partizanska 12 yabi k sodelovanju v FRANŠIZING Slsternu pri prodaji partnerje na območju Murske Sobote. kandidata za franšizo pričakujemo, da ima: POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI! 'Darije in izkušnje pri prodaji bele tehnike in zabavne elektronike; ' fosfor za prodajalno s površino najmanj 50 do 100 m2 na atraktivni lokaciji; Začetni kapital za investicijo v prodajalno in zaloge. inTormacije po tel.: (063) 899 2481. VgZ e Pisne ponudbe zbiramo 8 dni po objavi oglasa. 2roke A. ^“MOČJU UPRAVNE TE murska sobota ^POROČILI: 'nf°rmatik, 'z aec in Jožica Horvat, šivilja, '^jl ^aspar, dostavljalec poste, 'tLSna R°POš, gospodinja, oba k^ec; \ Intrec'muzikant’IZ ik ® avec in Valerija Koroša, ^Renkovec; Mta0 ^ukvič, strojno-kmetijski %i’ 'n ^elita Bertaianič, °ba iz Strukovec; Wck°' komercia!ni tehnik, iz Pr' Morski Soboti in "'a » ? Mč, kemijska laboran-S>ke ^obote’ k|u. ^'ak, računalniški tehnik, ln Daria Seršen, ®na tehnica, iz Banovec; $Orr|boc, gostinski tehnik, ^°heger, frizerka, oba iz S^rnec; %j®Cek’ Pravnik, iz Sodišinec S^6nčar, magistra prava, iz °rovič, monter ener-iz Veržeja in Darja Skl * '^ka tehnica, iz WS°bote; Wtn,< kuhar, izTropovec in । avigali, ekonomska 'lz Murske Sobote. Ustnik vam čestita! Glavni vlogi v filmu Dež za ubijanje igrata Morgan Freeman in Christian Slater, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Tanja Vajs, Sveti Jurij 7, 9262 Rogašovci. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kdo je Zakrinkani maščevalec? Odgovor:___________________________________________ Odgovore pošljite do 10. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 1 3, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 82 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. JE MARCHE A L’ENVERS - Ophelie Winter 2.1 BELONG TO YOU - Lenny Kravitz 3. RAY OF LIGHT - Madonna 4. CRUSH - Jennifer Paige 5.1 DONT WANNA KNOW- Julian Lennon 6. STAND BY YOUR MAN - Elton John 7. TESTI FY - Mpeople PREDLOGI: MISS YOU LIKE CRAZY - The Moffatts HOLD ME - Ebba Forsberg BONDAV MORNING - Rialto LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ČAKAM - Andrej Šifrer 2. KAJ PATI PISKAŠ - Vlado Kreslin in Katarina Nemec 3. KO SEM BIL MLAD, SEM BIL TRAPAST - Adi Smolar 4. NAJ ANGELI TE ČUVAJO - Natalija Verboten 5. TVOJA PESEM - Melita Osojnik 6. VROČA NOČ - Vili Resnik 7. ZREJLO JE ŽITO - Dorina in Dejan PREDLOGI: POVEJ Ml, ZAKAJ - Marta Zore MAMIN SIN - Dadi daz SEM, KAR SEM - Karmen Stavec LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. ČRNOLASO DEKLE - Slapovi . 2. KJE JE NA VASI LIPICA - Ans. Lojzeta Slaka 3. MOJI ZVONOVI - Mi trije in Stiski kvartet 4. OČETOV DOM - Ans. Nika Zajca 5. KO ŠMARNICE SO ZACVETELE - Šaleški fantje 6. BREZ BENCINA - Ans. Grega Avsenika 7. NA PLANINCO PO TRAVCO - Gašperji PREDLOGI: MOJA PLANINA - Gamsi LOJTRIN - Vrisk SRCE SE PREPUŠČA SAMOTI - Bobri Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 12. novembra 1998, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. - Kupon št. 45-------------------------------------------------------- Glasujem za skladbo - tuja:_______________________________________ domača:__________________________________________________________ narodnozabavna:__________________________________________________ Ime in priimek ter naslov: __________________________________________ v športni dvorani pri 3. osnovni šoli v Murski Soboti ______________________________Radio Murski val 94,6 MHz, srednji val 648 kRZ ZAIGRAJMO PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE TURNIŠČE od 6. do 8. novembra 1998: - petek, 6. november 1998 DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU TURNIŠČE ob 10.00 in OTVORITEV PRENOVLJENEGA VRTCA -sobota, 7. november 1998 OTVORITEV CESTE RENKOVCI - TURNIŠČE s krajšim kulturnim programom in športnim srečanjem ob 15.30 pri igrišču ND Renkovci SLOVESNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE TURNIŠČE ob 18.00 v občinskih prostorih PREDSTAVITEV GRBA OBČINE TURNIŠČE OB 18.30 in OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNEGA PEDAGOGA DRAGA GORJANA - nedelja, 8. november 1998 OSREDNJA PRIREDITEV V KULTURNEM DOMU ob 14.00 VABLJENI! Slovensko-avstrijsko kemijsko podjetje išče na območju Prekmurja prodajalke/prod^jaice na terenu. Kandidate sprejmemo v redno delovno razmerje. Delo obsega predstavitve pri strankah na področju obrti in industrije. Prijave pošljite na naslov: AUSTROCHEM, d. o. o., International Dolenjska cesta 244 1000 Ljubljana in ZAPOJMO PO DOMAČE/ • Korado • Ivan Hudnik • Štirje kovači ♦ Drago • Vili Resnik NAGRADE ZA X— OBISKOVALCE Španijo, Hrvaško Krunoslav Kičo Slabinac Lojze Slak iOOO totan®'1 ■ ■■ ■ »t ■ V petek, 13. 11. 1998 ob 16.30 in ob 20.00 VODITELJ GEZA 1 FARKAŠ • Robi Horvat ■ ■ ■ ■ ■ ■ . . . • Ivica Šerfezi '' • Slapovi • Šaleški fantje •Kri • Joži Predprodaja vstopnic v Kompasu in knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti * podarja RELAX M. Druge nagrade: 2 susilna stroja, zlatnina, počitniški paketi, sodi, satelitske antene obleke očala At/MI Dru/r>/",\ /iTEI : _ ’ GLAVNI POKROVITELJ .u■■■■»4.ni. OPEL« KOUUMIČ » DOKL ... . -gk zavarovalnic, triglav < »v”.««« Mm. MHMM« Cvetov« 34 9000 Mur»o Soooio TRATNJEK—— * TuMlliČt M MM» GUftfilS ^^RaminMS^ M • S00»M Gančani. VRTNARSTVO Murska Sobota. GOSTIŠČE RAJH Bakovci PODJETJE KOMUNALA Murska Sobota. LESPATEX ITALIJANSKA TEGOLA Ljubljana. ZVEZDA ■ DIANA Murska Sobota. ŠIVILJSTVO METKA Gornji Petrovci. POŠTA SLOVENIJE, Slaščičarna ŠPORT M Sobota. RADENSKA Radenci. PSARNA OD ŽEKŠA Bakovci. KARTONAŽA Murska Sobota. Slaščičarna ■ kavarna TAMARA Radenci, RADGONSKE GORICE Gornja Radgona, ZLATARSTVO VLADO MANDIČ Murska Sobota, Restavracija ( ČARDA Nemčavci, MLINOPEK Murska Sobota, KRIŽEVSKE OPEKARNE Križevci, MIR Gornja Radgona, MILICA IN JANKO MAKOTER Cven, TRGOVINA KEGL Murska Sobota, I TUROPOLJE Murska Sobota, Modni salon TITAN Bakovci, RAIFEISEN BANK Bad Radkersburg, LEK Ljubljana, KOVINOPLASTIKA PAVLINJEK Murska Sobota, TRGOVINA KA- VAŠ Odranci V ‘^V|r . Sot .a.’ . sk? ' ... 'C HLNA 7 J' RNAKOV S . OPREME Murska Sobota, MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, PET il M .Sobota, 1 ’ JŠČ MOP ' OTOPLI , EK' N ^U iG ma, Gosli i <5 mentu namenjena e u Vid 1 ve, otvoritvi ekskuboški,rI "apre"s macija, da, raVljan -aVil, Bojan Zun.c pnP | ,n * d kojitev, ostro da ŽuničaP svoje okrili6 upokojensk mu načeluje Jereb. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo prejeli Vestnikove nahrbtnike. Vse druge dopisnice »gredo« v boben in novembra bomo izžrebali srečneža, ki se bo potem lahko pohvalil: Povem ti na uho: »Vozim 106 pežo!«