GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered a« Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No: 227. — STEV. 227. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 28, 1935. — SOBO TA, 28. SEPTEMBRA, 1935. VOLUME XT.TTT, — LETNIK KLm. LIGA JE SOGLASNO NASTOPILA PROTI ITALUl V LONDONU SO MNENJA, DA BO ITALIJA PRIHODNJI TEDEN PREKINILA VSE STIKE Z LIGO Ako gre Italija v vojno proti Abesiniji, stopi v vojno stanje z vsemi Liginimi članicami. — Italijanska delegacija zapustila zbornico. — Italija tri mesece ne sme pričeti vojne. Kongres se ne bo mogel protiviti veteranom Ženeva, švica, 27. septembra. — Svet Lige narodov je obvestil Italijo, da bo stopila v vojno stanje z vsemi državami, ki so članice Lige narodov, ako prične vojno z Abesinijo pred januarjem 1936. Ligin svet je soglasno sklenil poslužiti se proti Italiji 1 5. člena Liginih pravil, kateri člen vodi v člen 16, ki določa mednarodno kazen in vojaško akcijo za državo, ki gre v vojno s kako drugo državo. Ako je kak spor predložen Liginemu svetu, država po 12. členu Liginih pravil tri mesece ne sme pričeti vojne od dneva, ko Ligin svet predloži svoja poročila Liginemu zboru. Liginemu svetu bo vzelo najmanj en teden, da sestavi svoje poročilo in priporočila in ga Ligin zbor ne more odobriti pred prvim tednom v oktobru. Tedaj se prične premirje, ki se bo vleklo skozi tri mesece v januar prihodnjega leta. Ako pa Abesinija sprejme Ligina priporočila, je Italija po 1 5. členu pravil obvezana, da sploh ne gre v vojno proti Abesiniji. Ligin svet je s tem napravil najresnejši korak v zgodovini Lige, ker je mogoče, da Italija izstopi iz Lige narodov in pride do vojne Italije proti vsem državam, ki so članice Lige narodov. Anglija in Francija ste zavzeli trdno stališče, da podpirate Ligo narodov do skrajne meje in v tem iu s svojim mogočnim glasom podpira tudi Rusija. Sklep Liginega sveta je bil oznanjen ob popolnem molku, kar je kazalo na veliko važnost trenutka. Dvorana je bila nabito polna. Diplomatska galerija je bila tako natlačena, da so mnogo diplomati stali ob stenah. Italija ni bila navzoča na tej seji. Delegacija je naznanila, da se ne bo vdeleževala sej, na kateri bodo obravnavali abesinsko krizo. Italijanski de-y legati so bili med branjem Liginega sveta v Ligini kantini. Ker je Italija zavrnila predloge odbora petori-ce, je Ligin svet, ki sestoji iz zastopnikov l 3 držav, prevzel celo zadevo. Pogoji Liginega sveta pa bodo manj velikodušni, kot pa so bili predlogi odbora pe-torice. RIM, Italija, 27. septembra. — Ligine predloge je Italija hladno sprejela. Mussolini s svojim kabinetom hoče imeti proste roke in je mnenja, da mora abesinski problem rešiti Italija, ne pa Liga narodov. LONDON, Anglija, 27. septembra. — Nekateri uradni krogi napovedujejo, da bo Italija prelomila z Ligo narodov v teku desetih dni. PARIZ, Francija, 27. septembra. — Francoska vlada pravi, da Liga narodov mora po I 5. členu Liginih pravil naložiti Italiji kazen, ako vpade v Abesinijo. ADDIS ABABA, Abesinija, 27. septembra. — Francija je dobila dovoljenje, da pošlje v Abesinijo I 80 vojakov, da stražijo železnico iz Addis Aba-be do Džibutija v francoski Somaliji. Slično prošnjo Italije je cesar Haile Selassie zavrnil. ALEXANDRIA, Egipt, 27. septembra. — Od preteklega petka je dospelo v Aleksandri jo 1 70 angeških aeroplanov in so na potu v Abukir, se- ROOSEVELT NA VOŽNJI PROTIZAPADU Govoril bo ob Boulder jezu in v San Diego. — Vrnil se bo na križarki Houston skozi Panamski kanal.' WASHINGTON', 1). C., 27. septembra. — Premised. Roosevelt je s posebnim vlakom sinoči nastopil svoje že tlolgo na meravano potovanje na zapadli« obrežji'. To potovanje je sicer namenjeno razvedrilu, toda bo to priložnost porabil za predsedniško kampanjo za prihodnje leto. V potnem načrtu so namreč štirje govori, od katerih bosta dva po radio. Pred svojim odhodom je imel predsednik ver važnih konferenc o zunanjih in notranjih zadevah. Predsednik bo imel prvi govor v soboto v Fremont, Neb., kjer bo govoril fariiierjem. V tem govoru se bo predsednik pečal z AAA. V ponedeljek >i bo Roosevelt ogledal Boulder jez in bo pri tej priliki hind govor po radio. Na svoji vožnji v Snu Diego, kjer si namerava ogledati t a mošnjo razstavo, se bo ustavil v Lo.s Angeles, kjer bo i-mel svoj drugi govor. Na razstavi v San Diego bo pa zopet govoril po radio. Na svoji povratni vožnji, ki bo trajala 20 dni, si bo predsednik privoščil zabavo z ribolovom. Peljal se l>o ob ameriški obali proti jugu, nato pa skozi Panama kanal in po Atlantiku zopet v Washington. ROMUNSKA BO ZVIŠALA DAVKE CONST ANZA, Romunska, 25. septembra. — Ministrski predsednik Nicholas Tatares-cu je danes predlagal, naj se davki znatno zvišajo in naj se z dohodki nakupi vojni materijah — Prav rad žrtvujem svoj politični sloves, — je dejal, — če je treba dobiti denar za primerno obrambo dežele. V sedanjem kritičnem mednarodnemu položaju je moja sveta dolžnost skrbeti, da bo Romunska dovolj pripravljena. ŠERIFI SO USTRELILI FARMERICO Se je branila z revolverjem. — Njen mož je bil obstreljen. — Konec dolgega spora zaradi napeljave električne žice. PLAINFIELD, N. J., 27. septembra. — Sophie Crempa, ženo Johna Crempa, ki ima farmo v Scotch Plains ob cesti, ki pelje v Plainfed, so ustrelili pomožni šerifi, ki so jo hoteli aretirati, ker se ni odzvala sodnijskemu povelju, da pride na sodišče. Njen mož je bil obstreljen na nogi in roki. 15 šerifov je obkolilo Crem-povo hišo, v kateri se je gospodar skrival že tri tedne, ter ga pozvali, tla pride iz hiše. Crempa, njegova žena in hči pa se za ukaz niso zmenili, nakar so pričeli šerifi skozi okno metali solzne bombe. Plini so jih pregnali iz hišo, in takoj so pričeli z verande streljati na šerife. Kot zatrjujejo šerifi, je Crempova žena pričela prva streljati z revolverjem. Crempa je vstrelil samo enkrat s puško, nakar je dvignil roke. Hči Camilla pa se je skrila za nek zid, od koder je tudi streljala. Šerifi sio tudi pričali streljati in žena se je zgrudila mrtva na tla. Oče in hči sta se nato podala. Mrs. Crempa je bila ustreljena v prsi in je bila na mestu mrtva. Njen mož je dobil strel v nogo in roko. Hči je bila lie-] »oškodovana. Crempa, ki je belgijski veteran, je bil prepeljan v bolnišnico v Elizabeth. Tragični dogodek je posledica dolgega spora med Crempa in Public Service Electric Light and Gas Company. Že leta 1927 je prišlo do spora, ker Crempa družbi ni dovolil, da bi napeljala žice za električno razsvetljavo čez njegovo farmo. Družba mu je za odškodnino ponudila $800, Crempa pa je zahteval $100,000. — Žica je bila navzlic temu napeljana pod zaščito policije. Crempa je pogostfo povzročil kratek stik s tem, da je vrgel žico čez napeljavo. verovzhodno od Aleksandrij^ kjer je admiral Nelson premagal Napoleoncrs^arodovje v bitki ob Nilu. Trijfc Italijani, ki so gledali razkladanje aeroplanov in so si zapisovali, so bili aretirani in izročeni italijanskim oblastim. ADDIS ABABA, Abesinija, 27. septembra. — Deževna dobila je bila v četrtek uradno koncaiya, dasi že tri dni ni deževalo. Ob tej priliki prirejajo Abesinci velike svečanosti in so tudi sedaj obhajali prihod suhe dobe, četudi je prišla Italija v položaj, da more pričeti z vojno. ZVER V ČLOVEŠKI PODOBI Policija je našla 21 trupel. — Zločinec 'je dejanje priznal. K zločinskim dejanjem ga je napeljalo neko dekle, BUKAREŠTA, Romunska, 27. septembra. — Policija v Jasi je naznanila, da je rešila največje morilne zločine v zgodovini Romunske. Najdenih je bilo 21 trupel in policija je aretirala nekega mladega brezposelnega moža, ki je umore priznal. Po poročilu oblasti je mladi mož izvršil zločine na prigovarjanje nekega 17 let starega dekleta, ki mu je pomagalo trupla zakopavati pod tlemi zapuščenih hiš in v gozdu. Mož, ki je priznal grozne u-more, se piše Tcaiuc. Dekleta so pridržali za preiskavo glede duševnega stanja. Dekle je bilo aretirano, ko je bilo naj -denih šest trupel. Policija je z iskanjem nadaljevala in je našla še 1") žrtev. Kot pravijo oblasti, je dekle izvabljalo moške v gozd, kjer jih j«' njen ljubimec umoril, ne da bi pri tem imel kak poseben namen. Mladi mož j«* rekel polieiji: "Name je imela vpliv kot vrag in nisem si mogel pomagat i.99 Dekle je baje iz ugledne družine. ZAVAROVANJE VATIKANA AMER. LEGIJA SE Z VSO VNEMO SKLICUJE NA STARE PRAVICE WASHINGTON D. C., 27. septembra. — Opazovalci političnega položaja izjavljajo, da je gotova stvar, ako se sedanje razpoloženje popolnoma ne izpremeni, da bo prihodnji kongres sprejel postavo za izplačilo veteranskega bonusa. VATIKAN, 26. septembra. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, ki pravi, da bo v vatikanskih vrtovih zgrajeno zavetišče proti strupenim plinom in bombam ter bo po podzemskem hodniku iz cementa zvezano s papeževo palačo. — Zavetišče bo d oboi j veliko, da •bo v njem mogel prebivati papež, kardinali, razni cerkveni dostojanstveniki, švicarska straža in vsi prebivalci vatikanske države, ako bi bil Rim napaden iz zraka. V srednjem veku so papežu v času vojne našli 7avetje v Angelskem gradu. S tem delom bodo pričeli v najkrajšem času. Tudi italijanska vlada hoče na isti način zavarovati Rim pred napadom iz zraka. NAJSTAREJŠI SRB UMRL BEOGRAD, Jugoslavija, 27. septembra. — Najstarejši mož v Jugoslaviji Trajko Smiljko-vič je umrl v starosti 131 let. Oženjen je bil 80 let in je bil do zadnjega pri dobrem zdravju. Njegova žena, ki še živi, je zdrava in nenavadno krepka. Njegova edina želja, da bi se enkrat peljal z avtomobilom, mu ni bila izjjolnjena. G0EMB0ES NA TAJNEM POTOVANJU Potovanje madžars k e-ga ministrskega predsednika je zavito v tajnost. — Najbrže je v kaki zvezi z Italijo. BUDIMPKJŠTA, Madžarska, 27. septembra.—Celo v vladnih •krogih je poročilo, da je ministrski predsednik Julius Goem-boes odpotoval v Nemčijo, kjer se bo sestal s kanclerjem Hitlerjem in zračnim ministrom generalom Hermanom Goerin-gom, prišlo nad vse nepričakovano. Javnost se ni niti pomirila, ko ji je bilo zagotovljeno, da hoče (Joemboes samo Goeringu vrniti obisk letošnje spomladi. Uradni krogi zagotavljajo, da je general Goering že pogosto povabil (roembocsa v Berlin, da pa zaradi vladnih poslov do sedaj ni mogel potovati izven dežele. Da bo obiskal tudi Hitlerja, ni nič kaj posebnega, kajti tudi Goering je ob svojem posetu obiskal regenta liorthv-ja. Vse priprave za Goemboeso-vo potovanje so bile tajne. — Zgodaj zjutraj je po telefonu naročil časnikarskim poročevalcem, naj ga opoldne počakajo na letališču, ker se tedaj namerava z aeroplanom odpeljati. Toda tudi tedaj ni bilo naznanjeno, kam misli potovati. Javnost je šele iz berlinskih jutranjih listov izvedela, da v Berlinu pripravljajo za Goem-boesov sprejem. Splošno se domneva, da bo Goemboes skušal dovesti do i-talijansko-nemškega zbližanja. Že dolgo je razširjeno mnenje, da se boste obe državi pod stičnim diktatorstvom prej ali slej zbližali v skupno fronto. Nobena država pa ni tako sposobna doseči tega zbližanja kot Madžarska, ki je v tesnih zvezah tako z Nemčijo kot z Italijo. BERLIN, Nemčija, 27. sepr. — Skrivnost obdaja prihod ministrskega predsednika Goem-boesa, ki namerava dospeti z aeroplanom. Časopisje zatrjuje, da bo z generalom Goerin-goin šel na lov na divje mrja-sce v Vzhodno Prnsijo. Neko poročilo pravi, da se je njegov aeroplan vstavil v Inomostu, kjer ga je pričakoval general Goering. Pozneje bo Goemboes obiskal Hitlerja v Berlinu. ST. LOUIS, Mo., 27. sept. — Nenavadno viharna seja American Legion se je končala z izvolitvijo J. Rav Mur-phy-ja za poveljnika legije. - — Murphvjeva dolžnost bo nadaljevati boj za bonus. S tem je bila letošnja konvencija legije končana. Zadnja seja je bila zelo hrupna. 1200 delegatov je kričalo in mahalo za zastavami in korakalo po konvencijski dvorani. Veterani so zahtevali, da kongres takoj prične razpravljati o bonusu ne glede na finančno vprašanje vlade. — Konvencija se je obrnila proti predsedniku, ki je predlogo, ki jo je kongres že sprejel, veti ral, ker bi po tej postavi bilo treba natisniti za izplačil * bonusa nove bankovce in bi v deželi nastala inflacija. Ko je pri zadnji seji Pat-man, ki je sam veteran, prišel v dvorano, je nastal hrup, ki ni ponehal 45 minut. Patmau je govoril za sprejem resolucije o bonusu, toda zaradi hrupa ga ni nikdo slišal. Dosedanji poveljnik legije Frank N. Belgrano je tako silno tolkel s kladivom po mizi, da jo je razbil. Hrup je dosegel svoj višek, ko je kongresnik Hal-leck izjavil, da inflacija ne sme biti obešena bonusu okoli vratu. CALLES SE SME VRNITI MEXICO CITY, Mehika, 26. septembra. — Predsednik Lazaro Cardenas je zanikal, da bi bila v deželi kaka revolucionarna zarota ter rekel, da vlada ne bo skušala preprečiti bivšemu predsedniku Plu-tarco Elias Callesu, da bi se vrnil v Mehiko. ZLATO V FRANCOSKI ZA-PADNI AFRIKI Francoski minister za kolonije sporoča javnosti vest, da je prejel od guvernerja Francoske Zapadne Afrike predloge o gospodarskem izkoriščanju zlatih zakladov na ozemlju zgornjega Nigra. SMRTNA KAZEN ZA ČOKOLADO LJENINGRAD, Rusija, 20. septembra. — Delavka v tovarni za čokolado Marija Ma-tisova-Urago je bila obsojena na smrt, ker je v tovarni kradla čokolado in jo prodajalo, na ulici. Njen mož je bil obsojen na deset let ječe. Trije pazniki v tovarni so bili obsojeni na dve leti prisilnega dela, ker so prejemali čokolado kot podkupnino. n G LZ 8 V 0T BO DA'9 Tli ti LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. X a Glas Naroda" Frank Stkaer, President ' OvMd and mtilkliHl kr nomo PUBLISHING COMPANY iA Oorporntten). L Benedlk, •If W. 11th Btowi. ■f Ou corporation and addrwna of above officer«: Bwwgh at Manhattan. New York City, N. ¥. "6LA8 NARODA (Yelee el the People) DW KCPt t^SC- ie eelo leto v«Ua m te pol leta le četrt leta . IMUtl«) • « « a .< Za New York ea eelo leto «7.00 Za pol leta ................. |U0 Za teiieitaetie ea oelo leto ..»« 97.00 Za pol leta................... BabeerlpUoa Yearly $6.00 "Qiao Narode" lakaja vaakt dan lavi nedelj ta praantkov. bepUl brce podplat ta oaahaoetl ee ne prieMojejo. Denar na] ee btafond »e«UJeU po M one j Order. Prt spremembi kraja neroCnlkoT, prosimo, da ae nam tadl prejaoje blraiywe aaananl. da hitreje aajdemo aaMoralka. "GLAS NARODA", tli W. IStk Street. New Yocfc, N. Y. CHeleea I—MU KONVENCIJA AMERIŠKE LEGUE Ameriška legija je letosfzbrala mesto St. Louis za svojo konvencijo. Konvencija je zopet pokazala, kako nazadnjaški so ti-Mi, ki so bili izbrani, da "zajamčijo svetu demokracijo". Bolj črne reakcije in večje nestrpnosti kot so jo pokazali zastopniki ameriških vojakov, ki so se udeležili svetovne vojne, si človek skoro ne more predstavljati. Resolucij, ki potrjujejo to, je bilo na stotine. * Najprej so veterani udarili po Rusiji. Od vlade zahtevajo, naj takoj prekliče priznanje Sovjetske unije, ker ruska vlada ni prenehala uganjati komunistične propagande v tej deželi. Nadalje zahtevajo, naj vlada izda vse mogoče odredile, s katero naj bi zatrla vsako komunistično propagando. Da bi veterani pokazali svojo navidezno nepristranost, izjavljajo istočasno, da so tudi odločni nasprotniki fašizma, nazijzma in raznih drugih "izmov". Delegat je so napovedali odločen boj vsem organizacijam, čijih cilj je strmoglavljenje ameriške vladne oblike, v svoji preveliki "skromnosti" so pa pozabili povedati, kaj pravzaprav mislijo s tem. Sodeč po raznih govorih, ki jih je bilo pred konvencijo in na konvenciji nešteto, je mogoče pod tem razumeti vse, nemara še celo boj proti Rooseveltovi vladi. Na konvenciji je bilo opaziti precejšnjo poparjenost, ker predsednik Roosevelt ni bil navzoč. Izostal je najbrž zaradi kočljivega vprašanja, tikajočega se vojaškega bonusa. Ta zadeva še ni rešena in najbrž še tudi tako zlepa ne bo. Vsi se strinjajo v zahtevi, da bonus mora biti izplačan, edinole glede načina si niso na jasnem. Da je na konvenciji prišlo tudi sovraštvo do tujcev do svoje veljave, je umevno samo po sebi. Plemeniti zastopniki ameriškega naroda zahtevajo, da je treba vsem tujcem odvzeti prstne odtise. Vse inozemce, ki padejo državi v breme, je treba takoj deportirati. Isotako tudi vse inozemske agitatorje. Priseljevanje mora za dobo desetih let popolnoma ponehati. Delegati so zahtevali od vlade, naj znatno poveča svojo moč na kopnem, na morju in v zraku. Pri tem se najbrž ne zavedajo, da je vojaški proračun pod sedanjo vlado že zdaj dosegel vrtoglavo višino. Še več hočejo. Mržnja proti tujerodeem je znamenje časa in razmer. Ko zaide ta ali ona dežela v stiske, iščejo žrtev, na katero zvračajo vso krivdo. V Ameriki so nekateri pač mnenja, da so inozemci krivi sedanje mizerije. Gowanda, N. Y. Po dolgi in mučni bolezni je dne 24. septembra neusmiljena smrt pretrgala nit življenja 5 letnemu nadebudnemu dečku oziroma edinemu sinčku našega čislanega rojaka in rojakinje Johna in Angele Vehar. Pred več mesen se mu je namreč pojavil neki prisad na desni roki, česar pa takoj ]x>klicani zdravnik ni veliko vpošteval, češ, tla bo že vse prešlo. Toda zastrupi je-nje je šlo naprej, nakar sta se stariša poslužila še drugih zdravnikov, kateri so napravili več operacij na roki, toda vse zaman. Zastrupi jen je je zašlo v notranjost života, ter dečka položilo v posteljo, s katere ni več vstal. Kakor sem omenil, bil je ja-ko nadebuden deček nadarjen j*osebno za godbo, kar mu pa ni bilo določeno vršiti na zemlji, pač pa bo, kakor nas vera uči, sviral z angelji v ne- SMET V KAMNOLOMU MAKIBOR, loškodhe ter so jo morali takoj prepeljati v mariborsko bolnišnico. Do kamnoloma je prišel v tem posestniški sin Frane Gajzler iz (Jašteraja, ki je sicer takoj odkopal Janeza. V Milwaukee, Wis., je umrl vendar j*a je bil ta že mrtev— Naši v Ameriki CERKNICA, lli. septembra. — Prebivalci prijaznega Gra-hovega med Cerknico in Bloško polico, ki je znano predvsem kot izhodišče v Križno jamo, so danes ponoči doživeli požar, ki bi bil kmalu do kraja upepelil celo vrsto kmetij. Malo pred j*olnoejo, ko je bila vsa vas v globokem snu, so iznenada švignili plameni iz skednja posestnika Jožeta Kranjca. Skedenj je bil do vrha naložen sena, da je dogorel kakor bakla in sij požara je bil viden daleč ]>o vsej cerkniški dolini in po oddaljenih notranjih vaseh. S skednja je ljudstva, ki je s strahom ol>ču- čenca so prenesli v bližnjo Hersenjijevo gostilno, kamor je bil takoj |>oklican zdravnik dr. Preiti i» Lendave, ki je ranjenca obvezal in odredil prevoz v soboško bolnišnico. VRATOLOMNA DRZNOST SREDISKEGA SOKOLA Iz Središča pišejo: — Zadnje dni so popravljali stolp središke pod nižinske cerkvice, ki jo narod splošno i-menuje središko kapelo. Že kleparji, ki so plazili po 5(1 m visokem stolpu, so vzbudili občudovanje prebivalstva, tem večjo senzacijo pa je vzbudil član središkega Sokola Franc Kosi, ki se je kar na tihem po-spel na vrh stolpa in se tam postavil v stojo na rokah. Na mah je bil trg pred kapelo poln Peter Zgaga SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. HtnifcviiuinumniiiBiiiiEimiiuumiuuiumuiuiuuitutuiBUuaHiiii^ DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Frank Ivanoič, ki se je tri le ta nahajal v sa na toriju. Bil je 47 let star ter doma iz Dreži-ce pri Kobaridu na Primorskem. V Ameriki je živel 2.'» let. ★ V istem mestu je avto težko pobil rojaka Antona Vucerja, pri delu na strehi pa se je ponesrečil Frank M&rkeljc, ko s<> je dimnik podrl nadnj. Oba se nahajata v bolnišnici. ★ V Milwaukee je za vozil av-tomobilist v porč hiše Antona Tratnika in ga podrl. Na por-ču je isti čas spal Frank Garza, kateremu je zlomilo tri rebra, za kar mu je moral avto-mobilist plačati $100 in stroške. V Staunton, Tli., je bil v nedeljo večer 15. sept. v avtomobilski nesreči na mestu ubit 15 letni Charles W. Volkar, sin Jakob Volkarja. ★ V Niles, O., je dne 15. sept. na nagloma umrla vsled srčne kamenje in pesek ga je zadušilo, vsak poizkus obuditve .i«' bil zaman. ŽRTEV SOVRAŽNIH PRIČ MARIBOR, 1«. septembra. — Danes dopoldne se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom posestnik Iva i IIergot iz Sv. Miklavža pri H >-čah, ker so ga njegovi sosedje, ki ga sovražijo, po treh letih ovadili, da je zažgal svoje gospodarsko poslopje in dvignil visoko zavarovalnino. Na današnji razpravi so obremenilne priče govorile le iz golega sovraštva in se je takoj videlo, da je Hergot postal žrtev njihove podlosti. To so spoznali tudi sodniki, ki so obtoženca oprostili vsake krivde in kazni. Hergot bo tožil vse obremenilne priče zaradi krivega pričevanja. V JUG OSLA VI KO f 2.75 I 5.25 f 7.20 $11.75 ... Din. IN „. Din. 200 800 Din. 1000 «4140 V ITALIJO i rm I1L35 $44.40 .. $88.20 $170.— . lir 100 .... lir 200 ...Lir 500 . Lir 1000 .. lir 2000 . Lir 8000 hibe Josephine Pajnič, v sta rosti 45 let. Rojena je bila v vasi Slepšek pri Mokronogu. ogenj preskočil še na Kranjčev hlev, ki je prav tako pogorel do kraja, v njeni pa so zgoreli tudi ju n i ca. krava in vol. Za Kranjčevim* je požar zajel in uničil še skednje in hleve sosednih gospodarjey Jožeta Kranjca, Antona Kovača in Ivane Logarjeve, tako da trpe vsi jiogorclci, med katere moramo prišteti še najemnike v Logarjevi hiši, ki so v ognju izgubili množico sen in lesa, c-kr«»g 100,(1)0 Din škode. Poleg trojice ved je zgorele* v hlevih tudi (I p reši če v. SMRTNA VOŽNJA Z MO TORNIM KOLESOM LENDAVA, 10. septembra. — V nedeljo ppooldne se je pripetila na križišču cest v (ienterovcih huda prometna nesreča. V smeri proti Lendavi je vozil tovorni avto lendavskega trgovca g. Weissa, na katerem je sedelo osem o-seb. Po cesti iz Turnišča proti Lendavi pa se je peljal tur-niški trgovec Rous Josip na motornem kolesu, na katerem je bil Še mizar Karika iz Turnišča. Obe cesti se v vasi Geu-terovei v ostrem kotu stikata jn zastira pogled /. ene na drugo paromlin z raznimi drugimi poslopji. .To je bilo najbrže krivo, da Rous ni videl p«vdru-gi cesti vozečega avtomobila in je nezmanjšano brzino za vozil v sredino avtomobila o«! strani. Trčenje je bilo tako močno, da se je zazibal težki tovori avtomobil in je zlomil pločnik na njem, motor pa se je odbil in nekaj metrov stran obležal popolnoma razbit. Tudi oba vozača sta obležala poleg motorja polomljena in krvava v nezavesti. Trgovec Rous si je razbil lobanjo in so mu izstopili možgani, poleg te pa ima še več drugih ran. Mizar Karika ima zlomljeno nogo in več drugih hudih poškodb. Oba ponesre- dovalo to vratolomnost, pojavil pa se je tudi fotograf, ki je ujel to na ploščo. Pogumni telovadec France Kosi je eden najboljših ne samo središkeg-i društva, temveč vse mariborske župe. TE2KO, BRATE, JE ŽIVLJENJE Peter Švagel j — morda je bil iz Trsta, morda tam od Štanjela nekod, kjer je več takšnih priimkov — na na tržaški ulici preti neko trgovino iztegnil roko in poprosil za majhen dar, košček kruha, nov-či ali kar bi pač kdo dal. Zapazil ga ji* čuvar mestnega reda in hajdi na policijo, odtam v zapore v ulici Coroneo in takoj nato še pred sodnika. — Prosjačenje je namreč v Tr>tu strogo prejiovcdano. Merilo za to strogost je mesec dni zapora, ki ga je dobil Švagel j. Z«laj je preskrbljen s kruhom, toda trdim in grenkim, ki ga je, jetnik s solzami. Na sodnikovo vprašanje, zakaj je beračil vkljub prepovedi, je odgovoril Švagel j: <4Ce gre, gre/' --Kaj je hujše: lakota ali zapor? "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. TUDI NEMCI SE PRIPRAVLJAJO KER BE CEHE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Ea iijjiiJin» lifJHi iddoIot rm nnril lrrtflTTTn bodi* v Otoarllfe s11 Ifeafc dovoUsSomo te boljo mojo. 5LOVEMIC PUBLISHING COMPTOX "GU4,Naroa«" * * -..... - ■r f* jj ■ • > Vsled italijansko - frbesmskega konflikta so se začeli tudi nad Evropo zbirati temni oblaki. Pp vseh državah so se vrnili veliki vojaški mainev ri, na katerih so armade prei skušale svojo moč. V Alpah je manevriralo pol milijona laških vojakov. Slika nam nudi pogled v okolico Lu nenberga, kjer ao se vršili ne mški manevri. Lahko je moškemu, če poveri današnji ženski svoje srce. Vrag je ]*a, če ji mora zaupati tudi svoj želodec. Umetnost kuhanja, ki je bila nekoč na prvem mestu, je namreč stopila daleč v ozadje. Zakonski mož je globoko vzdihnil. — No, kaj pa zdihuješ? — ga je vprašala žena. — Oh, tako čudno je to naši' življenje. Nekateri so deležni vsega, kar je lepo in dobro, nekaterim ]»a da usoda same slabosti. — Kes je tako, — je odvrnila — ti >padaš med prve, jaz ]*a med druge. — Kako misliš? — jo je vprašal. — I, kako? Povsem enostavno. Ti si mene dobil, jaz pa tebe. * V časopisju in knjigah se pojavljajo dan za dnem tuje besede, ki niso umljive preprostemu človeku. Naprimer beseda "paradoks". Kaj je paradoks? Paradoks je, če so reševalci prinesli opolnoei ponesrečence na beli dan. Paradoks je, če -e piše stodvajset funtov težak mož Debeluh. Paradoks je tudi ura-budilka, ki gre, če stoji; če leži, stoji; če visi. pa prehiteva. * Moderna mati je tista mati, ki potrpežljivo čaka do treh zjutraj, da poljubi hčerko za lahko noč. * Mnogi se kesa jo, če so storili kaj dobrega, skoraj nihče s«- pa ne kesa, ee je komu škodoval. * Neki agitator je govoril na zborovanju kmetov o koristi novega petletnega načrta. Ko je bil gotov, zamrmra eden iz-med starih kmetov, ki so g:i poslušali: — Vedno nam obljubljate paradiž, daste nam pa niti ne čevljev, da bi se pošteno obuli. Agitator takoj: — Od kdaj pa nosijo v paradižu čevlje? * Neki ameriški časnikar je na učnem potovanju skozi Sovjetsko Rusijo prišel tudi do neke tovarne, katero je obiskal. Pa je vprašal: — Kaj pa izdelujete tukaj? — Dele za dvigala. — Tako, tako, zelo zanimivo. In kakšne so stavne dele z-» dvigala izdelujete tukaj? — Tablice z napisi: — Dvigalo je pokvarjeno. * K grdemu moškemu spada bleščeče lepa ženska. Zanjo je grd mož kakor črna temeljna barva, ki je slikar nanese toliko več na sliko, kolikor zlata in rdečine hoče v njej naslikati. K lepemu moškemu spada isto tako bleščeče lepa ženska. Ne samo radi harmonije — ki je nadaljnje slikarsko pravilo —temveč zato, ker spada sploh k vsakemu moškemu lepa ženska. K bogatemu moškemu spada vsaka ženska, k revnemu nobena. K nečimernemu moškemu spada grda, preprosta, šted-ljiva pridna ženska. Kajti če bi se nečimerni moški poročil z nečimerno žensko — ne to ne gre. Ne gre zato, ker v zakonu more biti le ena polovica ženska. K skopemu moškemu spada razsvpna ženska. Zato da zve, zakaj je doslej skoparil. ____. _ " G LFA S NARODA" NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 28, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. TL Navkreber, navzdol je tekal pismonoša Hanao bos po gra-pavi stezi. V istem taktu so pozvanjali majhni kraguljek: na sulici, ki jo je držal v roki. Vs.. leto j«* tekal Hindu |x> tej poti; po dvakrat na teden, čeprav je silno pripekalo sobice, čeprav so divjali snežni viharji. Po dvakrat na teden, dvajset milj daleč — od La tone <|o vasi .logu pod Himalajo. Spomladi je bilo in pot je bila lepa in ne da bi se ustavil, je tekel llanao v istem taktu. llanao je oboževal dekleta. Celo njegove noge so stopale po taktu njenega imena: Kup-li, Rnp-li. Sveža je bila ko jutranja rosa, a obljubili so jo liualalit. Rupli je bila nežna in lepa, bogati Hualalu pa debel in neroden. Ona je imela petnajst let, on pa petdeset; on je bil bogat, pismonoša pa siromak. Kako bi se mogel meriti z bogatinom? Počasi se je mračilo in sence so se večale po gozdu in polju. Še nekaj milj in že je bil Hanao pri studencu, kjer steza naglo zavije navzdol. Hipoma je obstal. "Rupli je zajecljal. "Kako je tvoja vreča spet težka," ga je pomilovala in mu pobožala izmučeno lice. "Ubogi moj Hanao!" "Tiste slike, ki jih sahib toliko naslika, so tako težke. — Čudni ljudje so, ti sahibi. Zdi se mi, ko da so malo mimo, a čudovite sile so v njih, celo smrt imajo v oblasti." *'Se nikoli nisem videla kakega sahiba,*' je dejala deklica. "Mati me j«' zmeraj skrila v gozdu, kadar je šel kak sahib skozi vas. Dejala je, da i-majo sahibi hud pogled, ki prinaša nesrečo, zlasti še zaročenim parom." "Zaročenim!" je divje siknil Hanao, položil vrečo in sulico na tla in sedel. "Da bi Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko knpite vozne liste za vse pamike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če šelite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse'druge informacije, damo vsakomur brezplačno. r Pttlte nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Tra ver Bureau 216 West 18th Street New York, K, Y. Hi zastopamo- vse paro-brodne družbe. DEKLE Z EN IM LICEM pobegnila z menoj!" je zaše-petal. "Ne morem," je zavzdihnila. "Oče me je že oddal Hualalu. Ce tega ne bi storil, bi o-eeta uničil. Saj veš, vse posestvo je Hualalu zadolženo." Zaman jo je rotil Hanao. — Dekle se poroči, kakor izberejo starši. Tako je bilo, tako bo. "Pojdiva," je dejala v solzah. "Pojdivn!" Molee je vzel Hanao vreeo In sulico, brez besede sta šla dalje. "Le pojdi sam naprej, Hanao," je rekla Rupli in obstala kraj reke. "Umila se bom, da ne bodo videli doma, da sem jokala. Pozdravljen, Hanao, misli name!" "O, Rupli, tvoj obraz je vedno v mojem srcu!" Sanjavo je zrl za njo, ko j e odhajala od njega, pomahal jv* v slovo, ko se je ozrla nazaj. Nenadoma je ko iz tal zrastla temna, okorna postava preti njo... "Balov!" je za vreščal Hanao v smrtnem strahu. Prepozno! Že ,jc medved godrnjaje zamahnil s šapo. Z vzklikom, ki je šel do mozga," je zadegal Hanao sulico v zverino. Kra-guljčki so zavreščali, zverina je izginila med grmičjem. llanao je planil k dekletu. Vzel jo je v naročje. Skozi drevesne krošnje je padala slabotna luč, na njen obraz, čigar levo lice je bilo razcefrano. Stemnilo se je. Hanao je z Rupli v naročju tekel na vso moč h koči njenih staršev. — Kot bi mignil, se je napolnila z ljudmi. Izpraševali so, domnevali, svetovali, a vsi so bili ene misli: "Umrla bo!" "Saj je najbolje," je dejal nekdo, "ker — kdo bi se poročil z dekletom, ki ima le pol obraza!" DUŠEVNI OCE SUEŠKEGA PREKOPA Aiuivi "m "Grem v Jogu po sahiba," je liripavo dejal llanao Rupli-nemu očetu. "Zdaj, ponoči?" je oče razburjeno ugovarjal. A Hanao ga niti slišal ni več, zvončkljanje njegovih kra-guljčkov se je že izgubljalo v temi. Že od davi ni imel ničesar v ustih. Lakota in utrujenost sta mu jemala moči. A z vso silo je hitel dalje. Mesečina je razsvetljevala grapo. Zgrozil se je. Ničesar se ni tako bal ko duhov hudobnih ljudi. In ta grapa je bila polna hudobnih duhov. Medlo se je svetlikala o-zka brv med drevjem. Srce mu je zastajalo. V ozračju ga je, pripravljena, da naskoči, ovirala neznansko velika, siva prikazen. Pot mu je curkoma lil po vsem telesu. Ker je tako hitel, liiu je odpadla sulica z roke. Rezko so zažvenketali kra-guljeki skozi noč. Prestrašen je obstal, se obrnil in zavpil: "Rupli!" Oblak se je nagrmadil na luno, prikazen je izginila. Tresoč se po vsem životu, je Hanao prekoračil zlohotno brv. Med vejevjem so zavreščali glasovi. Tedaj je zagrmelo in huda nevihta je lomila drevje, dež je lil in curki so ga bičali po obrazu. Le s težavo se je pomikal dalje. V pljučih ga je skelelo, srce pa mu je divje kljuvalo v prsih. A dalje, da-Ije je moral... Tujčev šator je zadrgetal in Evropec se je zbudil. — Naglo se je obul in vzel svetilko v roko. Pred vhodom je ležalo vse z blatom oskroplje-no, komaj sopihajoee bitje, ki je zaman skušalo vstati. "Kdo za vraga pa si?" Sluge so se radi hrupa prebudili in so hiteli skupaj. "Pismonoša!" so vzkliknili, ko so spoznali Hanaa. Izlahka je Evropec pobral Hinda in ga položil na svojo posteljo. "Žganje in mleka!" je naročil, a neki domačin, ki'je bil vešč angleščine, je raztolma-čil llanaojeve besede. "Pravi, da je medved napadel neko deklico v Latani in vas prosi, da pojdite k njej, sicer bo umrla." Cez štiri dni je stopil Hanao v kočo staršev uboge deklice. Ruplin oče in bogatin sta ravno govorila. V tem hipu je prišel zdravnik izza pregrinjala. Mati deklice je šla za njim. "Ni tako hudo," je dejal sahib. "V vojn nisem skozi tri leta drugega delal, ko da sem iz polovičnih ljudi prire* jal cele. Deklica bo ozdravela!" Zasmejal se je in odšel. "Zali val jen Bog in doktor sahib," je vzkliknil oče. Bogatin je nekaj zagodmjal. "Rupli bo ozdravela. Svatbo bomo preložili za dva meseca ali tri," je menila mati. "Morda bo le prišel kdo, ki bo vzel dekle s polovičnim o-hrazom za ženo!" je sirovo zabrusil debeluhar. A ko se je ozrl na Hanaoja, jo je naglo pobrisal iz koče. Hanao se je po prstih približal postelji in pokleknil. "Rupli!" K jene velike oci ao se skozv nebroj ovojev zazrle vanj. "Sem slišala/' je zašepeta-la, "a saj se le ne moreš poročiti z menoj — mej obraz..." "... je zmeraj v mojem srcu. .. Ali ti nisem rekel tako?" je tiho odvrnil Hanao. (H. B.) Načrt je zasnoval Italijan Ne-grelli, slavo in dobiček je pa pospravil Francoz Lesseps. Bilo je proti koncu leta 1846. Po vrtu neke pariške vile sta se izprehajala med živahno govoreče dva nervozna moža. Prepirala sta se na vse pretege zaradi drznega načrta spojiti Sredozemsko z Rdečim morjem potom prekopa. Ta načrt je bil pozneje uresničen in tako je nastal Sueški prekop. Prvi mož je bil Anglež R. Stephenson, sin slavnega ustanovitelja in pionirja angleških že-leznic, ki jo je hotel zgraditi namestu prekopa, a Ttalabot je veroval v drzen načrt vodne poti, toda bal se je previsokih stroškov in zmotno je pripom-minjal, da je razlika med gladino Rdečega in Sredozemskega morja znatna. Dočim sta se ta dva prepirala, je sedel sklonjen nad velikim zemljevidom v pritlični sobi iste vile tretji član mednarodne komisije in graditelj železnic, "Avstrijec" Luigi Negrelli. V njegovi glavi se je bil porodil in do podrobnosti razvil ves dalekosežni načrt nove vodne poti. 47-letni Negrelli, zavedni italijanski rodoljub iz Fiere <15 Primiero, ki se že več let pečal s to veliko mislijo, je naenkrat planil pokonci in odliitel za svojima tovarišema na vrt. — (1ujta, gospoda, — je za-klical z otroško radostjo in neomajno samozavestjo — ta prekop se bo gradil! — Sredi nove morske poti leži jezero in med gladino obeh morij ni razlike. Pravim vama, da je uresničenje tega načrta možno in da stroški niti ne bodo tako visoki, kakor smo prvotno mislili. Talabot je pomilovalno skomignil z rameni, Stephenso?i je imel pa takoj pripravljenih vse polno ugovorov. Dve leti po sestanku s Ta-labotom in Stepliensonom je odpotoval inženjer Negrelli v Egipt, da bi na mestu do podrobnosti proučil svoj načrt, da bi dognal, kako bi še tlala najlažje odstraniti pregrada med dvema morjema ter odpreti nova silno važna morska pot ladjam, ki so morale dotlej voziti daleč okrog vse ^frike. Pa tudi v Egiptu Negrelli ni našel potrebnega razumevanja in vrniti se je moral, ne da bi bil kaj opravil. Anglija in njeni sveti nedotakljivi interesi so se postavili odločno proti njegovemu načrtu, ki naj bi bil služil napredku vsega sveta. In zato je bila prazna vsaka beseda o prekopu. Nekaj let pozneje je pa egiptski podkralj z velikim zanimanjem poslušal poročilo franc. "konzula grofa Ferdinanda de Lessepsa, ki mu je v primernem trenutku diploma-tično tolmačil Negrellijev načrt. Konzul je opozoril visokega dostojanstvenika na nekdanji prekop, delo starih Egipčanov, in takoj ga je pridobil za ta načrt. To je bilo leta 1854. Grof Lesseps je goval železo, dokler je bilo vroče. S soglasjem egiptskega pokralja je odpotoval v Pariz, da bi u-stanovil komisijo za uresničenje NegTellijevega načrt. Ironija usode je hotela, da je baš takrat Metternichova Dunaj odslovil Negrellija zaradi njegovega iredentistične-ga prepričanja kot visokega funkcionarja v železniški službi. To je porabil Lesseps in brž je povabil Negrellija v Pariz, kjer je italijanski inženjer Atfvertfoeki 'Glas Naroda'* predložil vse svoje načrte za zgraditev Sueškega prekopa. Za to je dobil Negrelli "dva ustanovniška deleža" iu obljubo znatnega deleža na dobičku. Ta čas se je raznesla vest o sijajnem in mnogo obetajočem načrtu in kapital se je ponu jal od vse strani. Dunaj je takoj obžaloval svoj korak. Met-ternieh je na vse načine vabil Negrelli ja nazaj. Duhovni oče orjaškega »lela se je moral vrniti na Dunaj iz rodbinskih in finančnih razlogov, toda imel je namen vrniti se takoj zopet v Kahiro. Usoda je pa hotela drugače. Negrelli je 1. oktobra leta 18o8 na Dunaju nenadoma u-mrl. Večina načrtov je ostala v rokah grofa Lsssepsa. Na poti j«4 bila samo ena ovira — u-stanovniški deleži, ki jih je bi- la podedovala Negrellije v a rodbina. Lessepsu se je posrečilo kupiti jih, kupil jih je dobro, poleg tega je pa baje iz-premeuil Negrellijeve načrte, ki so se izgubili v pisarni pariške komisije. Slednjič je dal egiptski poil-kralj Said paša grofu Lessepsu dovoljenje za gradnjo prekopa in imenoval ga je za ravnatelja tega gigantskega dela. To, kar je sledilo, je splošno znano. Ot\^>ritvena svečanost v steptembru 1869 je bila sijajna in tvorec prekopa grof Lesseps, ki je "prerezal Afriko", je postal slaven mož obenem j«' pa pobasal ogromno premoženje. Njegov kip še zdaj stoji na pomolu v Port Saidu. Kaj pa Lugi Negrelli, ki ;,<• sprožil ta načrt * Nanj s<> seveda pozabili. Sole ol) li*t po o-tvoritvi Sueškega prekopa so mu postavili hvaležni rojaki spomenik v domačem kraju, slavo in dobiček je pa pospra vil Lesseps. Ali je imel zaveznike? O tridesetletnem zdravniku Chaiiesu WYissu, ki je ustrelil senatorja Louga, trdijo Longovi pri jt M ji, da je imel zaveznike oziroma, da je bil li* slepo orodje v rokah ljudi, ki so se hotel iznebiti senatorja. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. gsaaaninaar^ess?»ramam««:n;ffiiE»n«rrm. saa:a-wmanoaMtea-isrsia 'twf'1' ■••' amuol Romani: AGITATOR, ronan, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Ceisa ..................................—.........80 Kersnik je i>oleg Jurčiča nas najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jili Jurčič vsled bolezni In smrti ni lnogi-l zavrsiti, je Kersnik us|K'5no dovrSil. "Agitator" spaa- »aed njegova najboljša, dela. ANA KARENINA. roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 "Ana Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega tlela i it je'eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. AKT ŠTV. 113. Spisal E. (iaboriau. 530 strani. Cena...... .75 To je ruman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, polno spletk in boren ja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, ott strani...............30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... .60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova ta ko rekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. j BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal P. M. Dostojevski. 152 strani. Cena.................................60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca, BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................... .............................. 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena................ .60 Od začetka do konca napet roman, pol dejanja, spletk in najbolj Čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. \ BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Uolar. 155 strani. Cena.....75 Nas znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja ca kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal MIlan Fugelj. 219 strani. Cena Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ndtkom. .60 .60 1.— .80 ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH. Andrejikav Me. 92 strani. Cena ................ Pod (isevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob Stanju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Iga KaŠ. M strani. Cena ______________________________________________ To so povesti, vaete iz življenja naših Dal-matlncev: kako se vesele In žaloste. kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar na* Sega Jnga veje is njih. DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Coneonrt. 112 strani. Cena --------------------------------------------------- Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijib nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. .35 .35 M DROBIŽ, spisal Franc Milfinski. — 130 strani. Cena Nrš najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od sr'-a nasmejati. DVE SLIKI, spisal K saver Meško. 103 strani. Cena Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva'* iu "Starka". Obe sta mojstersko zavrfieni. kot jih more zavrsiti edinole naš nežno-čuteči Meško, FAROVSKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena ........................................................ To je iz češčine preveduo delu, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro voe življenje živela in gospodinjila v župnISču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. < »b čitanju se mu bo odprl ih>-vsem nov svet. jhjIii neslutenih dogodkov. GOMPAČI IN KOM L'RS AKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki ^mo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je liesom ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knut Hansun. :MO strani. Cena Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donahl Kevhoe. — 139 strani. Cena ............................................ To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev, »"itateij doživlja za-i eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdun) ...... GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................ ^ Spisi Karla Maya so znani našim starejšim 4 čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih * romanov "V padišahovi senei", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "mir Slepčevi«*. Ta umor je eden od najgršili zločinov, kar jih je bilo v zadnjih lotili izvršenih v tem okolišu. Ljubomir je bil ljubljenec vs«» vasi. V šoli se je pridno učil, v prostem času pa jo rad hodil na pašo. Očetu in tudi sosedom je pašel na vaškem pašniku konje in se pri tem bavil s knjigami in Šolskimi nalogami. Kadar jo bil vos dan prost, ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 637 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena .......................L50 KRIŽEM PO JUTBOVFM 4 knjige. 598 sftrani, ■ slikani Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri &amarih; Med Jezidi Cena --------------------L5# PO DIVJfcM KIHDIST.1NU 4 knjige, 5P4 strani, s slikani Vsebina: Amadija: Bog U j«£e; Krona sveta; Med dvema ognjema Cen* _______________lil PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikani. 577 strani Vsebina: Brata AladSiJa; Koča ▼ soteski; Mirldtt; Ob Vardarju Cena ___________1.59 Izdajalec; Na l«»vu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ____________________3.5i V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani * Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Vohamedanskl svetnik Cena ________________L59 WIN1.TOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nfio-čl. leiia Indijanka; 1* rok lest vo zlata; Za detektiva; Med Komand in Apačl; Na nevarnih potih; Winuetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka _________.«9 SATAN iN ISKARIOT 12 knjig, s slikami. 1794 strani Vsebina: Izseljene!; Yuma Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almadeu; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street 2 U T I 4 knjige, s slikani. 597 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova | m »slednja pot Cena ____________L59 "Glas Naroda" New York, N. Y. zjutraj in so mu domači kar na pašnik prin«*sli kosilo. Tako j«* bilo tudi prt'«! tremi dnevi. Po kosilu j«- deček legel v travo in zaspal. Popoldne j«* š!.*. po pašniku slučajno neka va-ščanka in. ko j«* slišala, «la v travi ležeči deček ču«lno In\»-jm\ je pristopila bliže. Vsa prestrašena ji* odskočila, zakaj mali Ljubomir je imel strašno rano na glavi. Bil j«- že v krčili agonije. K<> so ira prinesli »lomov, je bil š«' živ, a j«* kmalu izdihnil, ne da bi se bil zavedel. Orožniki so uvedli z vso vnemo preiskavo, a precej časa ni bilo nobenih sle«lov za zverinskim morilcem. Včeraj pa je po naključju padel sum na znanega kriminalnega tipa Miri-loviča, ki je živel v sovraštvu z očetom umorjenega dečka. Mirlovie je strasten zdražbar in pravda r in, ko je pred leti izgubil neko pravilo s Slepče-vičem, je pred pričami grozil, da bodo Slepčevičevi to drago plačali. To staro sovraštvo in izrečene grožnje so vzbudile sum vaščanov. Ko so našli žrtev zločina, so nekateri sosedje govoril tudi z Mirolovicem in nekdo je v pogovora menil, da je dečka najbrže nekdo ii-moril s sekiro. Mirilovie je odvrnil: "To pa že ne bo res, konji so se na paši odtrgali in pobili spečega dečka s kopiti". Ta razgovor je napotil orožnike, da so natančneje pregledali vrvi, s katerimi so bili u-sodnega dne nekateri konji privezani na naši. Videli so, da povodci niso bili odtrgani, tem več odrezani ali presekani. Iz te ugotovitve se da sklepati, da je Mirolovie iz maščevalnosti s sekiro ubil spečega sina svojega starega sovražnika, potem pa presekal konjske povodce, da bi markiral nesrečo. Ko so orožniki Miriloviča aretirali, so imeli dosti truda, da so osumljenca, obranili pred razjarjenimi vaščani. Mirilovie je bil že pred dolgimi leti obsojen, ker je med prepirom ustrelil nekega kmeta. Poleg naslova je razvidno (U kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga d"n in tretja pa leto. Zadnj$ opomine in racy ne smo raepo> slali za AToro leto tn ker bi žels-li, da nam prihranite toliko ne-potrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali pa plačajte našemu zastopnikn t> Fašem kraju ali pa kateremu izrned zastopnikov, kojih imen* so tiskana e debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na* št h rojakov naseljenih. Advertise in 'Glas Naroda' CALIFORNIA : San Francisco. Jacob I aii^ln COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. ?tft19 Walsenburg. M. J. Bvok INDIANA: Indianapolis, Lools Banich ILLINOIS: Chicago. J. RevčlC, J. Lnkanlch Cicero, J. Fabian (Cbl<-ago, Cicers In Illinois* Juliet, Mary Bamblch. Joseph Hr% • vat La Salle. J. Spelloh Museoutah. Frank Anguatln Nor tli Chicago, Joie Zelene KANSAS: "Irani, Agnes Moinik Kansas City, Frank Žagar 4IARYLANI): Kit/.miller. Ft. Vodoplvec Steyer, J. (erne (za Penna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stniar MINNESOTA: Chisboim, Vrank (Joufe Ely, Jos. j. Peshel Eveletb, Louis Gonie Gilbert, I^uis Vessel Hibhlnfc. John PovSe Virginia, Frank Hrvatleh MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Wasboe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowan«la. Karl Strnisha Little Falls, Frank Hasls OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar linger. Jacob Resnih. John Slspa'-k Girard, Anton Nagotle Lorain, Louis Balant, John Var*-Se Warren, Mrs. V. Racbat Youngstown. Anton Klketi OREGON: Oregon City. Ore.. J. Kotolar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh. J. Brerovee Export. Loots Supantii Farret. Jerry Okorn Forest City. Math Kaarfa Greensbnrg, Frank Norsk Johnstown, John Polanta Krayn. Ant. TanielJ Luzerne, Frank Bailoch Manor, Frank Demsbar Midway. John Snst Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar 8teel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehifrer West Newton. Jose oh Joraa WISCONSIN: Milwaukee. West AlUs. Frank Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lnd Diamond TlUe, Jo* Rollch UPRAVA "GLAJS NAROQA"