# "  Vsaka obletnica, sploh èe je okrogla, je neke vrste prelomnica in pod prelomnice ljudje na- vadno potegnemo èrto in se ozremo nazaj in pogledamo, kakšna je bila prehojena pot. V na- šem studiu pozdravljam gospoda Vinka Kobala, ki je 19. januarja praznoval svoj visoki — ali zreli jubilej? Zrel! Torej zrel jubilej. Gospod Vinko, kaj bi re- kli, ko se ozirate nazaj v `ivljenje, na teh se- demdeset let? Kje so bile prelomnice? Ko gledam nazaj na razliène dogodke, ki so me oblikovali, bi dejal, da jih nisem ra- zumel. Zdaj pa jih vidim kot nek naèrtovan, zarisan mozaik, tako da za veliko stvari, ki sem jih do`ivel, nikakor nisem mislil, da bodo pripeljale do tega, kar zdaj do`ivljam. Na sreèanjih z mladimi predstavljate krš- èansko oznanilo v tematskem ciklusu, ki se po- navlja vsaka štiri leta (Sreèanje, Znamenje, Da- ritev, Zaveza). Preprièana sem, da stvari, ki govorite mladim, kasneje drugaèe razumete, da se vsa ta vednost nabira. Mislite, da je zdaj, ko imate sedemdeset let, ta vednost `e tako zrela, da ne bo veè rasla? Šele tedaj, ko je sad zrel, dobiva pravo bar- vo, pravi okus in mislim, da mi bo Bog dal še nekaj èasa, da bo ta zrelost res pokazala oku- sne sadove. Jaz trdno upam, da se najlepša pre- seneèenja v mojem `ivljenju še pred menoj. Kako govorite o Bogu — o Njem je zelo te`ko govoriti —, ko smo ljudje vèasih tako slepi in gluhi, da niti takih stvari, ki jih lahko otipamo in èutimo, ne moramo doumeti? Prav to, kar si me sedaj vprašala, se tudi jaz stalno vprašujem, in to je moj stalni prob- lem. Kako govoriti o Bogu, tako da bom res preprièal tistega, ki mu govorim? Kako po- vedati to èudovito skrivnost, ki se razodeva $ , E     , <    5   F01  Msgr. Vinko Kobal je bil eden najvidnejših vzgojiteljev mladih v drugi polo- vici 20. stoletja. Lahko re~emo, da je obnovil versko formacijo dijakov in študentov, ki je bila v slovenski Cerkvi pred drugo svetovno vojno zelo razširjena, po komunisti~ni revoluciji pa je skoraj popolnoma zamrla. Vinko Kobal je ve~ino svoje energije in ljubezni razdajal za vzgojo mladih v vsem svojem petdesetletnem duhovniškem delu. Letos obhajamo peto obletnico njegove smrti. Ob tej priliki so v kraju njegove zadnje duhovniške postaje, v Godovi~u, postavili spomenik, delo priznanega kiparja Mirsa- da Begiæa, Tretji dan pa objavlja intervju z njim, ki je nastal ob njegovi 70-letnici in ga je objavil Radio Ognjiš~e. Svojo `ivljenjsko pot je sklenil 29. 5. 2001. Vso `ivljenjsko mo~, s katero je raz- svetljeval vse okoli sebe, je ~rpal iz prijateljstva z Bogom in skušal zaupanje vanj vliti tistim, ki so mu bili pripravljeni prisluhniti.*      èloveku na razliène naèine, po raznih ovinkih, pa je vedno bolj presenetljiva. Morda prav za- radi te skrbi nisem znal dovolj dobro prika- zati, povedati, kaj meni pomeni Bog, pravza- prav tega tudi nisem mogel, kot bi lahko zdaj. Zdi se, da je v Vas strašna `elja, prizade- vanje nagovoriti èloveka. Zanima me, kdo je tisti v Vas, ki Vas `ene? Temu ne bi mogel dati imena, ker je to, kar `ene èloveka, skrivnost. Bog je zame skriv- nostno bitje, ki ga nikakor v celoti ne moram doumeti, ga opredeliti. Skrivnost, ki se v meni javlja na razne naèine, je zame vedno ista; na- govarja me, kar naprej nekako sili, vodi. Veèkrat sem bila pri Vas na tednih zbra- nosti in mi je bilo zelo všeè, ker ste kršèansko oznanilo oplemenitili z biseri iz kulture. Dar za dojemanje kulturnih dobrin mi je bil dan `e v klasièni gimnaziji, ki sem jo obi- skoval v Italiji. Imeli smo profesorje, ki so nam na èudovit naèin prikazali italijansko kulturo in tako sem jaz lahko razumel tudi našo kulturo. Ponosen sem nanjo, ob kul- turi Danteja, Leopardija, Manzonija in dru- gih sem mogel tudi naše velikane vedno bolj ceniti in jih vkljuèiti prav v kršèansko ozna- nilo. Tako so mi vsi dragi; zdi se mi, da so literati nekakšni preroki našega èasa. Kako lahko vedno znova in znova nagovar- jate mlade, duhovnosti laène obraze? Ali Vas prav mladi nagovarjajo, da jih lahko Vi na- govorite? Je tu neka vzajemnost? Vsekakor, mnogokrat prièakujem, da bom dobil od njih vprašanja, pravzaprav, da bom prebral na njihovem obrazu vprašanje. Oni pa od svoje strani verjetno vedno zno- va èakajo, da jim bom spregovoril tako, da bo primerno trenutku, tudi èe nisem na to pripravljen. Tudi èe imam tedaj nekaj pri- pravljenega, zapisanega, moram iz tistega konteksta izstopiti in odgovoriti na vprašanja, ki odsevajo z njih obrazov, se odzvati na nji- hove potrebe. Tako me torej tudi oni ved- no znova izzivajo k novemu iskanju. Kako gledate na to, da šola in tudi do- maèa vzgoja otrok in mladih ne sili k temu, da bi bili temeljiti, da bi iskali predvsem smi- sel vsem stvarem? Odgovor na vprašanje o smislu nas vseskozi zasleduje, dokler ga nekje ne najdemo — in vendar se ga tako v šoli kot doma izogibamo? Ob besedah iskanje smisla mnogi mladi pa tudi starejši mislijo na nekaj filozofske- ga, nekaj te`kega, abstraktnega, vendar je smi- sel bistveno bolj konkretna stvar, npr. dejan- ska `ivljenjska uporabnost trenutka, ki ga `i- vimo, stvari, ki jih zdaj imamo. Smisel je v tem, da vidim ne samo v trenutkih in v lju- deh, ampak tudi v stvareh nekaj takega, kar me nagovarja. Iskanje smisla je torej zrenje na stvari, na ljudi, na dogodke z nekim pri- èakovanjem in ljubeznijo. Vinko Kobal, sivolas, `ivahen mo` je bil tudi nekoè otrok. Kakšni ste bili? Hvala Bogu, da sem bil otrok! In da sem bil nagajiv, pohajaè, neubogljiv, da sem svoj mami, svojim tetam, svojemu oèetu, bratom in sestram vedno povzroèal najrazliènejše te- `ave. Kadar sem le mogel, sem kam zbe`al od doma, da sem iskal prijatelje (doma pa je bilo treba vedno kaj delati). Prav te dni sem razmišljal, kako sem zelo rad iskal prijatelje pri sosedih na vseh koncih in krajih — to, kar sem potem delal celo `ivljenje. Osnovnošolci potem odrašèajo in pridejo sen- ce adolescence ali pubertete. Kakšno je bilo Vaše odrašèanje? Ko sem odrašèal, sem mislil, da sem `e vse prerasel, da sem `e dovolj zrel, da lah- ko vsakemu zabrusim kaj v obraz. Prepri- èan sem bil, da mi je vse jasno in razpolo`- ljivo. To je trajalo par let, potem pa sem se "   # poslovil od tega preprièanja in se polago- ma predajal `ivi `elji, da bi stvari še bolj spoznal, da bi jih videl tudi od znotraj. Za to sem imel veliko mo`nosti, posebno doma. Moji domaèi, mama, tete in drugi so bili `e èlani katoliškega izobra`evalnega druš- tva, doma smo imeli veliko knjig. Te sem kar naprej prebiral, o njih smo tudi deba- tirali. Spominjam se stare tete Francke, ki je imela velika oèala. Med šivanjem me je gledala in pripovedovala o Ušenièniku. Jaz sem pil njene besede in tako je v meni ra- slo zanimanje za kulturo. Potem ste se vpisali v srednjo šolo. Kam ste hodili? To so bila zanimiva leta. Bilo je med voj- no, bil sem v italijanski šoli in sem moral is- "  Andreja Muha: brez naslova, 2003, akril na platnu, 130 x 160 cm      toèasno razvijati svojo slovensko istovetnost, obenem pa izkoristiti vse tisto, kar mi je nu- dila italijanska kultura. Ste `e pisali dnevnik? Velike kupe papirja sem popisal z njim in zdaj, ko kaj pogledam, vidim, da sem bil paè otroèji, kakor je vsak v tistih letih. Sem pa nekatere stvari znal po svoje videti in ocenjevati. Kdaj pa ste pomislili, da bi postali duhovnik? Velik vtis so name naredile duhovne knji- ge nekega jezuita, patra Plisa, Francoza, z na- slovom Bog v nas in Bog v naših bratih. Ta osebni odnos do Boga in obenem odnos do bli`njega, ki ga Bog pospešuje, je bil zame tako èudovito odkritje. To sem bral, se spo- minjam, ko sem imel 16,17 let, dvakrat, tri- krat. Skušal sem vse te stvari tudi razume- ti, po njih `iveti, kar pa je bilo te`ko, zato ker sem bil istoèasno še zmeraj lump. Ste takrat imeli prijatelje, ki ste jih vedno iskali, kakšne sosede, kamor ste se zatekli pred delom? Ja, sošolce iz škofijske gimnazije oziro- ma semenišèa. Veliko sem se z njimi dru`il, med poèitnicami smo se tudi obiskovali, èeprav smo `iveli daleè drug od drugega, ko smo bili v zavodu, pa smo itak bili ved- no skupaj, veliko smo debatirali. V tret- ji, èetrti gimnaziji smo izdajali tudi pose- ben gimnazijski list. “Vesna” smo mu dali naslov – znaèilno, ne. Vsi smo sanjali o neki pomladi. Kaki štirje smo bili. Veliko smo pisali in risali, na roko seveda, in se o tem pogovarjali; tudi igre smo igrali. Vse to je bilo silovit poskus iskanja tistega, kar je najgloblje v nas. Po srednji šoli ste se vpisali v višje šole … Ko sem opravil maturo v Gorici, v itali- janskem delu, pod anglo-ameriško zasedbo, sem se podal domov. Doma pa je bil druga- èen re`im, vendar sem se ob koncu septembra usedel na razmajano kolo, edino, ki je bilo pri hiši, in se junaško odpeljal v Ljubljano, 110 km daleè: po makadamskih cestah èez Col, Èrni Vrh, skozi Godoviè. To je bilo èu- dovito do`ivetje, zelo pogumno. Ko so mi na Teološki fakulteti v Ljubljani, takrat je bila še v okviru Ljubljanske univerze, izdali in- deks, sem bil silno ponosen. Èe ga nisem po- ljubljal, sem ga prav gotovo stiskal k srcu, tako se mi je zdelo imenitno, da sem prišel v take kroge. Kakšna filozofija in ideje so Vas navduševale med študijem? Silno so me zanimala Jan`ekovièeva pre- davanja, ki sem jih prav pil. Bil je zelo jasen in dosleden. Ob njem sem nadaljeval misli, ki sem jih `e prej sreèal ob branju Ušeniè- nikovih zbranih spisov. Sicer pa nisem bil kakšen priden študent tudi potem ne. Izpite sem sicer redno opravljal, vendar sem zraven bral dosti drugega, najrazliènejšo literaturo. Kaj ste potem s tistim drugim najrazliènejšim poèeli? Ste se o tem pogovarjali s prijatelji? Ne, ob vsaki knjigi, ki sem jo bral, sem si delal zapiske – in še zdaj jih delam –, jih spenjal s sponkami, tako da sem imel “sprav- ljene” glavne misli iz vsake knjige, ki sem jo prebral. Mogoèe je bil to tudi naèin, da sem se prisilil biti pazljivejši. Kako ste konèali potem študij in zaèeli du- hovniško pot? Pravzaprav študija niti nisem prav konèal, `e so me zaprli. Najprej za devet mesecev leta 1949 (sredi aprila meseca so me zaprli in za Bo`iè izpustili), potem takoj potem, ko sem bil posveèen za duhovnika leta 1951 (od junija do novembra), tako da sem doèakal novo mašo v zaporu. Slovesno novo mašo sem lahko imel šele potem, ko sem prišel iz zapora domov, "   # 11. novembra. Ob tej slovesnosti, za katero sem mislil, da je vrhunec vsega, mi je takratni rek- tor semenišèa, kasnejši nadškof, rekel: “Nova maša ni niè posebnega!”. Takrat sem mislil, da je mo` preveè cinièen, saj sem jaz samo o tem sanjal, da bom posveèen, da bom imel novo mašo. Potem pa sem videl, da me Bog še drugje èaka. Kakšni so bili Vaši obèutki, ko so Vas zaprli? Spraševal sem se: “Kaj bo iz vsega tega ra- talo? Ali me bodo res mobilizirali in posla- li na fronto na grško-jugoslovansko mejo, kjer so bile takrat borbe, ali bo kaj drugega. Obr- nil sem se k Bogu in rekel: “Ti Bog `e veš”. Tako sem se naenkrat nauèil videti bo`jo pre- vidnost zelo konkretno prisotno v mojemu `ivljenju. Kako pa ste prestajali potem to kazen? Tako, da niti tistih, ki so me zasliševali, niti tistih, ki so mi nalagali razna te`ka dela, nisem gledal grdo. So se mi zdeli kar simpa- tièni ljudje, saj konèno niso delali stvari sami od sebe, so delali po nekem naèrtu, ki so ga skovali bogvekje. Se Vam zdi, da se èlovek tega, da svoje “so- vra`nike” zaène gledati kot prijatelje, lahko nauèi? Ali mora biti pahnjen v tako situaci- jo in pustiti, da gre vsa kalvarija èez njega in da konèno vidi v èloveku èloveka, ne glede na to, v kakšni funkciji je? Teh stvari ni lahko sprejeti, ko ti pa to uspe, te èaka èudovita osvoboditev, da lahko gledaš na te ljudi tudi tako, z neko simpa- tijo, z nekim preprièanjem, da vodi mene in vse isti Bog, ista ljubezen. Dostojevski, ki ga imate radi, je napisal, po- tem ko je imel za seboj Sibirijo, da je èlovek `ival, ki se èisto vsemu prilagodi. Dostojevski mi je v mladih letih ogromno dal. Njegove knjige sem bral vse od kraja, npr. Zloèin in kazen, Brate Karamazove. Kasneje v `ivljenju sem našel potrditev za toliko stvari, ki sem jih pri Dostojevskem spoznal. Zdaj bomo slišali pesem “Salve regina”. Veè- krat ste `e povedali, da Vam je všeè. Vam je še vedno? Seveda! Komunikacija je to, da govorimo in da po- slušamo, da je sporoèilo oddano in sprejeto. Vi veliko govorite in verjetno morate èisto vzpo- redno temu znati najti tudi tišino, v kateri tudi predelate vse to, kar sami govorite, in tisto, kar slišite od drugih. Pa me zanima, kdaj so Va- ši zlati trenutki za to tišino? @e nekaj let mi uspeva, da vsako jutro po eno uro meditiram, èe sem doma v pisarni, ob lepi klasièni glasbi. Vedno se zahvaljujem Bogu, da je dal ljudem narediti take èudo- vite instrumente, da se lahko tako u`iva in da takrat misel zaplava h globljim vredno- tam in resnicam `ivljenja. Poleg jutranje me- ditacije so mi zelo dragoceni izleti, dolgi izleti v gozd. Vèasih, ko sem slu`boval v drugih `upnijah, sem si kar vzel èas in šel na dalj- še sprehode; iz oddaljenih Deskel v Anho- vem sem šel peš v Ljubljano samo zato, da sem bil tri, štiri dni sam po gozdovih. Vinko Kobal, Vi ste posebne` v duhovniš- kih vrstah. Ja, to je pa malo izzivalno vprašanje. Ne vem, mogoèe me imajo nekateri duhovniki za posebne`a, drugi, vsaj tako slutim, me sprejemajo takega, kot sem, in me imajo na nek naèin radi. Pa vendar, kako gledate na to svojo drugaènost? Drugi mi pravijo: “Ja, ti imaš karizmo za mlade”. Jaz pa ne vidim tukaj nobene poseb- ne karizme ali nekaj posebnosti. Vidim, da je paè Bog to moje `ivljenje tako speljal, da je bilo treba to delati, kar sem delal; da bi "       bil nezvest bo`jemu naèrtu (pa tudi sebi), èe bi tega ne delal. Ukvarjali ste se s samimi bistvenimi in po- membnimi stvarmi. Pušèali ste, da so vas pre- plavile, pogovarjali ste se z mladimi … Zani- ma me, do kakšnih zakljuèkov ste prišli. Poseben izziv zame je bil drugi vatikan- ski koncil. @ivel sem z njim, bil ob tem do- gajanju vznemirjen. Odloke, ki so prihaja- li iz meseca v mesec iz tega velièastnega zbora v Vatikanu, sem prebiral z neko nenavadno po`rešnostjo — in zgleda, da so mi te stvari prav globoko zlezle v srce in dušo. Tako je prišlo do nekaterih zelo va`nih spoznanj. Naenkrat sem spoznal, da je najva`nejše imeti rad èloveka, saj je tako tudi Bog delal. Svoj odrešenjski naèrt je gradil na tem, na ljubezni "  Andreja Muha: Iva in njen akt, 2003, svinènik na papirju, 15 x 21 cm  # do èloveka in tega nas je nauèil – imeti rad prav vsakega èloveka, tako tebe kakor vse ti- ste, ki so tukaj okrog, rad, ne na èustven na- èin, ampak na tak spoštljiv, globok naèin, ko vidiš v vsakem èloveku odsev skrivnosti. Se Vam zdi, da se ljudje znamo tako gle- dati ali se predajamo èustvom? Mislim, da je to te`ko in da se moramo dolgo èasa uèiti. Moj uèitelj Giussani ved- no govori o dveh pojmih, ki sta zaèetek tega spoštovanja èloveka: o jazu — sebe moram vze- ti zelo zares, zelo biti zaèuden nad seboj, kaj je vse Bog vame polo`il, in istoèasno strašno navdušen nad skrivnostjo, ki mi prihaja na- proti, to je ti, drugi èlovek. Jaz se Vam pa èudim – in èudenje je tudi ena zaèetna ali iztoèna stvar pri vseh teh Vaših predavanjih in razmišljanjih –, èudim se, kako lahko tolikokrat zaènete delati z mladimi, kako zaènete sreèanja vedno z drugimi besedami, am- pak z isto vsebino. Kako vam to uspe? Beseda èudenje pomeni tudi prièakovanje. Jaz od vsakega èloveka prièakujem, da bo vne- sel v moje `ivljenje, v to komunikacijo, ki je nastala, ko je prišel blizu mene, neke nove elemente. Pravzaprav bogati èloveka kateri koli drug èlovek. Ko so vèasih prišli dijaki v Str`išèe z zamudo, otovorjeni z nahrbtniki, vsi preplašeni in so rekli: Bogve, kako me bo sprejel, sem bil v resnici vedno navdušen nad njimi. Tega se mnogi še zdaj spomnijo. Èudim se tudi temu, kako se lahko pri Vaših zrelih letih še vedno tako iskreno navdušite in vèasih kar drhtite od navdušenja. Kako je to mogoèe? Zelo obèudujem Malo Tereziko — zadnje dni sem bral knji`ico o njej. Pri njej je vsa duhovnost postavljena na otroškost – in èu- denje je otroška zadeva. Kolikor starejši po- staja èlovek, toliko bolj ga to, ta sposobnost èudenja, dela mladega; to je èudovit obèutek. Ampak to je nekaj otroškega in èe zdaj mla- dim to dopovedujem, jih skušam pritegni- ti k temu obèudovanju s tem, ko jim reèem, da naj obèudujejo kamen, barvo lista ali pa ro`o ali pa kos neba. S tem pravzaprav spro- `im v njih nek proces, ki najbr` ne bo tako hitro ponehal. No, èe reèem, da Vam gre `e na otroèje, ne boste niè u`aljeni? Ne, res ne. Ko je pape` letos proglasil Malo Tereziko za uèiteljico kršèanskega `iv- ljenja, za uèiteljico Cerkve, je razumel, kaj sodobni èlovek potrebuje. Ta èlovek znanosti, tehnike, zakompliciran v vsem iskanju, po- trebuje samo sprošèenega pogleda na lepo, preprosto, odprto stvarnost, na ljudi, na do- godke, na stvari — in to je otroški naèin gle- danja, to je èudenje. Zdi se mi, da mora vsa ta dobra volja iz- virati iz neke globoke hvale`nosti. Ja, èim se èlovek zaène èuditi, ga spremlja obèutek hvale`nosti. Tako razumem Staro pa tudi Novo zavezo, ki sta polni neprestanih vzklikov: “Hvala, Bog!”,“Hvala Bogu!”, “Ale- luja”. Tu je polno izrazov veselja, hvale`nosti, otroškega navdušenja nad Bogom. Imate izreden dar za dramatizacijo, tako tukaj v studiu kot na svojih predavanjih. Pa me zanima, èe je to vaš trik, da pridobite po- slušalca ali to èisto spontano privre iz Vas? Èe bi se pri govorjenju kontroliral in èe bi moral sebe zadr`evati, bi prišlo iz mene nekaj tako nepristnega, naštudiranega; go- voriti pa je treba tako, kot èutiš. Vemo, da je veliko slovenskih duhovnikov osamljenih. Ali ni to èudno, ko govorijo o ob- èestvu, o skupnosti? Èudno je morda zaradi tega, ker pojmujejo svoj odnos do Boga kot nekakšen junaški spo- pad s skrivnostjo, ampak naš odnos do Boga mora biti prijateljski, in prijateljski tako, da jaz "       spravim skupaj prijatelje in skupaj gremo k pri- jatelju. Tako pojmujem skupnost, Cerkev, ne kot organizacijo niti ne kot kakšno posebno strukturo, ampak enostavno: lepo je, da smo skupaj, in lepo je, da gremo skupaj. Vedno mi je bilo všeè Kocbekovo naroèilo, ki izhaja iz nje- gove pripovedi in mojih osebnih pogovorov z njim: “Èe nam ni uspelo narediti tovarišije, na- redite jo vi!”. In Cerkev je ta tovarišija! On, ki je napisal Tovarišijo, je èutil izjemno mo`nost, ki jo ima Kristusova Cerkev, da to tovarišijo med ljudi ustvari, in to tako tovarišijo, ki ob smrti, ob bolezni, ob grehih, ne razpade, ampak takrat še bolj pove`e. Ste na èelu gibanja Pot, ki je slovenska raz- lièica italijanskega “Comunione e Liberazione”. Zanima me, èe ste toliko moèni, da znate kot èlovek, ki je na èelu, spustiti stvari iz rok. To je moj sedanji veliki problem, ker, ka- dar èutiš potrebo, da spušèaš iz rok, te vedno skrbi, kako so tiste druge roke pripravljene, koliko so sposobne. Zato bi najraje vedno vse, kar sem dojel, spoznal, pustil v prijateljske roke duhovnikov, ki so moji prijatelji. Hvala Bogu, imam jih dosti in oni resnièno do`iv- ljajo vse to kot prijateljsko nadaljevanje. Torej imate tovarišijo med duhovniki? Ja, moram reèi, da sem na to tovarišijo zelo ponosen, zelo vesel sem je. Vèeraj sem se sreèal z nekaj duhovnikov iz ljubljanske škofije na Brezovici, pred kratkim so me povabili, da bi šel na Štajersko spet k eni skupini duhovni- kov, vsak mesec imam sreèanja v Ajdovšèini s primorskimi … Zmeraj nas je petnajst, dvaj- set, ko se sreèamo in se pogovarjamo prav o teh stvareh, ki sem o njih govoril tukaj. No, ko pridejo pa poletne poèitnice, vemo, da so Str`išèe, Logarska dolina in podobni kraji polni mladega `ivlja in takrat ste z njimi te- den za tednom. Zanima me, kako rastejo spoz- nanja skozi vsa ta leta? Èe bi pogledal v leto 1976, ko sem prviè zasnoval štiri teme, ki se za dneve zbranosti ciklièno ponavljajo vsaka štiri leta, nisem ve- del, v kaj se spušèam in kakšna globina je de- jansko mo`na. Zdaj jih vsako leto sproti do- polnimo. Med zaèetkom julija, ko zaènemo, in koncem avgusta, ko konèamo, se v meni nabere nekaj novega, postanem bogatejši. In tisti, ki so zadnji, seveda dobijo tisto, kar bodo morda drugi èez štiri leta. Pa se Vam v teh tednih kakšen mlad èlo- vek na poseben naèin pribli`a, nave`ete kak- šne posebne stike? Posebni stiki, prava milost in razodetje in dar je to, èe mi kakšen pove, da se je, reci- mo, odloèil za kakšen usoden korak v `ivlje- nju: za poklic redovnice, duhovnika ... Takrat sem navadno tiho, si ne upam niè reèi, da ne bi motil bo`jega dela. Kaj Vas, g. Vinko, še navdušuje poleg mladih? Poleg mladih me navdušuje perspektiva. Èe mi bo Bog dal — zdrav sem, hvala Bogu — še nekaj let, raèunam, da bom lahko na- redil iz svojega duhovništva še velike reèi, lepe, da bom jaz sam, pa ne mislim na zu- naj, znotraj, da bom veliko veè korakov na- redil prav v globino skrivnostne bo`je nav- zoènosti v našem `ivljenju. In to me silno vznemirja, zanima; zastavljam si vprašanje, kako bo to izgledalo, pa vem, da bo. Kjer je globina, tam navadno pesniki, pi- satelji, umetniki, glasbeniki na neki toèki umolknejo. Vi pa, se mi zdi, kar govorite. Prav to sem skušal povedati, da je moj na- men, da bi zdaj umolknil, da bi prišli taki trenutki, ko bom bogatel prav v molku in tega si `elim; to je tisto, kar me navdušuje, ne neke zunanje stvari, ker vem, da lahko soè- loveku, dru`bi, v kateri `ivim, veliko bolj kot z zunanjimi dejanji pomagam s tem bogas- tvom, ki mi ga Bog ponuja. "   # Ko se ozirate nazaj v `ivljenje, bi kaj spre- menili ali je bilo vse prav, kot se je zgodilo? Rad imam Marijin hvalospev “Moja duša povelièuje Gospoda”, kjer pravi, da je Gos- pod èudovite stvari naredil v njenem `ivlje- nju, èeprav so bile tudi te`ke. In jaz si upam to njeno pesem, ta njen spev prav dobesedno vzeti tudi v svojem `ivljenju. Kako pa gledate na Cerkev? Cerkev je obenem moja velika ljubezen in velika boleèina. Vedno znova in povsod sem govoril samo o tem, kako je Cerkev ob- èestvo, skupnost, nikdar pa nisem mislil na organizacijo, in to sem dopovedoval vsem. Nedavno mi je rekla neka mama, ki je bila v šestdesetih dijakinja, ko sem jo opozoril “Veš, Janja, koliko smo govorili, se spomi- njaš, koliko smo govorili o obèestvu, o Cerk- vi?!” “Ja, ampak takrat je šlo krvavo zares nam vsem, ko smo mi vse to govorili”. Mislite, da zdaj ne gre veè krvavo zares? Mislim, da morajo mladi, ki ta predlog slišijo, tudi danes vzeti zares, ker jih bo v re- snici le to obogatilo. To jim bo odgovorilo na njihovo stalno iskanje smisla. Ta smisel je do`iveti navzoènost Kristusa èloveka med nami, polnega èloveka, do`iveti v svojem `iv- ljenju Njegovo navzoènost v tej skupnosti. G. Vinko, vem, da Vas je ob Vašem praz- niku obiskal tudi gospod nadškof Franc Rode. To so `e kar intimne stvari. Ne vem, zakaj je to naredil, bil pa sem zelo vesel in ko sem se mu zahvalil za vošèila, sem mu rekel: “Ve- ste, to me ponovno spodbuja k veliki odgo- vornosti, èutim se še bolj odgovornega pred Cerkvijo, ta pozornost pomeni tudi, da mo- ram res nekaj narediti”. Pa je prišel nenapovedano? Ja, nenapovedano. Nisem niti od daleè tega prièakoval, èeprav je bila to zame lepa potr- "  ditev za delo, za katerega sem mislil, da nikdar ne bo dobilo kakšnega posebnega priznanja. No, ko sva `e pri hierarhiji, verjetno ste sli- šali, seveda ste, kako ne, da imamo Slovenci spet kardinala. Zanima me, kako na to gledate. Ja, vesel sem, da se v slovenskem narodu take osebnosti najprej oblikujejo, potem pa tudi izpostavijo. Biti kardinal niso maèje sol- ze, je velika odgovornost pred Cerkvijo in pred zgodovino. Zdi se mi, da Slovencem manjka tega, da se za svojo kršèanstvo postavimo. Slovenci smo zmeraj imeli malo vrtièkar- skega duha, bili smo vrtièek rajnke Avstri- je, tak lep vrtièek na ju`ni strani Alp, ampak zdaj nismo veè samo to, zdaj smo bistveni element evropske kulture in kršèanstva. Pa se Vam zdi, da se uveljavljajo najkva- litetnejši iz tega naroda? Imam vtis, da zadnje èase prihajajo vedno bolj na površje taki ljudje, ki ka`ejo slovenski skupnosti, temu ljudstvu sijajne perspekti- ve. Verujem, da èe je bil judovski narod po- klican, smo poklicani tudi mi in da imamo zdaj take voditelje, je zelo lepo. G. Vinko, kako pa gledate na medije? Na medije velikokrat gledam z veliko po- zornostjo. To, da zdaj lahko govorim na ra- diu, sem zelo vesel, tudi sem bil vedno ve- sel, kadar koli so me kam povabili; po drugi strani pa me mediji navdajajo s skrbjo, ko vidim strašne posledice slabega vpliva medi- jev, ko vidim ljudi z zmedenimi pojmi, in to prav zaradi medijev. Od medijev pa k pravemu stiku, še prej pa nekaj poezije: Same pregrade so med vami med sabo ste pregrade sami, vaši èuti, vaši umi in razumi.      "  To je steklo, vidiš skozenj, priti v drugega èloveka ne moreš. @ivite sami v lastni bajki kot v vaši stari pravljici, orjak zaprt v mali flaški. Vsak od vas je velikan, precopran v pritlikavca lepo vlo`en v zaprt kozarec. Takle korenèek v kozarcu bi vsak dan lahko spoznal resnico sebe in sveta, samo odpreti sam ne zna. Vi ste kozarci v prašni shrambi, tiho stojte na polici, èisto spodaj, na najni`ji, vsak od vas do roba poln. Èesa? Sebe samega. Prosim za komentar, g. Vinko. Prav ta mali kozarec s tem zaprtim pritli- kavcem je podoba tega, kar je Bog hotel z uè- loveèenjem streti. Priti in postati èlovek. Vzpo- staviti konkreten stik s soèlovekom, priti blizu in uresnièiti to, kar je Janeza Evangelista ka- sneje najbolj èudilo: “Mi,” je rekel, “mi smo se ga s svojimi rokami dotikali, s svojimi ušesih slišali”. To je tista velièina osebnega stika, ki ga ne more nadomestiti nobena stvar. Zato: pismo je lep stik, pogovor po telefonu prav tako, toda èe lahko s èlovekom spregovorim iz oèi v oèi, z besedo, èe mu lahko se`em v roke, tedaj sem sposoben uresnièevati in na- daljevati silno skrivnost uèloveèenja, to, da je Bog postal èlovek in bil s èlovekom skupaj. To je tisto, pri èemer sem vedno znova zaèu- den, preseneèen, pa si ̀ elim, da bi vsi naši stiki s èlovekom bili tako intenzivni, da bi si ne `e- leli nikdar vzpostavljati kakšnih samo pisnih ali intelektualnih stikov. Pravi stik med ljudi nastane le z nenehno navzoènostjo, s skrivnostno izmenjavo besed, ki je podobna molitvi. Da, prav to. Veèkrat sem v mladinskih skupinah, ko sem govoril, pozival koga, da naj kaj reèe, pa sem vèasih leta in leta gle- dal fanta ali dekle, ki sta molèala. Molèala eno leto, dve leti, morda tri, potem pa je zaèel govoriti. In tedaj sem spoznal, kako je znal poslušati, kako je pil iz celotne prisotnosti vse tisto, kar je kasneje postalo tudi za druge bogastvo. Hvala lepa in sreèno tudi prihodnjih sedem- deset let. Vsekakor. * Ob njegovi 70-letnici je bil januarja 1998 gost Radia Ognjiš~e, kjer je spregovoril o svoji `ivljenjski poti in o svojem delu. “Zaradi vsega, kar je iz`areval iz spominov in misli, ki bodo aktualne tudi v prihodnje,” je Radio Ognjiš~e ponovilo pogovor z njim 2. 6. 2001 v oddaji Naš gost. Intervju prepisal Janko Toplikar, za objavo v TD pripravil Jo`e Kurinèiè.