(%.
O«,
"//AND
^VuJtcce..*
NO. 239
Ameriška Domovi m
,.7.v	• • .V.-'' ’•>" V . ' v v.i-./.VV
/!■ /W g 1 ■ e/%f Ul— HO iWl E
AMCRICAN IN SPIRIT #OR€IGN IN LAN6UAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 10, 1964
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPGB
ŠTEV. LXJI
C
VOL. LXII
Sovje.ijd bo zmanjšala izdatke za oborožitev
Predsednik vlade Sovjetske zveze A. Kosygin je dejal pred Vrhovnim sovjetom, da bo Sovjetska zveza zmanjšala izdatke za oboroževanje v prihodnjem letu za 555 milijonov dolarjev.
Moskva, zssr. — v govoru cb odprtju zasedanja Vrhovnega sovjeta, sovjetskega parlamenta, je predsednik vlade A-'eksander Kosygin napovedal, da bo Sovjetska zveza v prihodnjem proračunu zmanjšala izdatke za oboroževanje za $555,-600,000. Dejal je, da so Združene države sporočile 'Kremlju, da iJodo isto storile tudi one.
“Maslo namesto topov?”
Vrhovnemu sovjetu je Kosygin razlagal, da je novi proračun največji v dobi miru v zgodovini Sovjetske zveze. Predvideva 117.6 bilijonov dolarjev dohodkov, 15.6 bilijonov več kot 'eta 1964. Napovedal je, da bo dober del izdatkov namenjenih dviganju življenjske ravni v Sovjetski zvezi, večja sredstva hodo odrejena tako poljedelstvu hot tudi lahki industriji, ki dela 2u mirnodobske potrebe prebi-valstva. člani Vrhovnega sovjetu so navdušeno ploskali, ko je Kosygin povedal, da je vlada Združenih držav sporočila Sovjetski zvezi, da bo zmanjšala v prihodnjem proračunu izdatke narodno obrambo ih da bo Sovjetska zveza storila isto. Predsednik vlade je izjavil, da Je to znižanje korak k zmanjša-K)u mednarodne napetosti.
Sovjetski proračun ne pove veliko
Uradno so izdatki za narodno °hrambo v sovjetskem tekočem Proračunu zabeleženi s 14.6 bi-!iona, vendar nihče od zahod-poznavalcev Sovjetske zve-2e ne verjame, da ta številka Vsaj približno odgovarja resni-c'- Izdatki za oborožene sile so v sovjetskem uradnem proraču-1)11 skriti pod proračune težke ^uustrije in drugih vej osredij6 vlade. Ne smemo pozabiti, a je vsa industrija v Sovjetski 2vezi last države in tudi v njeni uPravi.
Kosygin je zatrjeval, da bo 0vjetska zveza nadaljevala po-1 ^ho mirnega sožitja, ki jo je v^čel odstavljeni Nikita Hru-Cev, pa dodal, da bo nudila po-obno pomoč Severnemu Viet-damu in Kubi, če “bodo napa-.ci dvignili svoje roke proti Jima”. Pozival je k edinosti komunističnega sveta v boju pro-‘imperializmu in kolonializ-“ > pa se zavzemal tudi za po-eanje trgovine z zahodnim sv«om.
Novi grobovi SamQ mirna sožitje
tail skupno uničenje?
Mary Miller	r	*
V Charity bolnišnici je umrla!
DALLAS, Tex. — Načelnik
,"C?	~ '7 "	• zunanjega odbora Senata W.
let stara Mary Miller, roj. FulJJK demokral iz Arka„.
sasa, je v svojem govoru na tukajšnji Southern Methodist University trdil, da danes ne obstoja več izbira med zmago in po-razom v odnosih svobodnega (v Arg.) in Fianoetc. (v Gen nje sve|.a s komunističnim, ampak
72
Matjazic, s 5635 Chapel Rd„ N. Madison, Ohio, vdova po 1. 1943 umrlem možu Richardu, sestrična Caroline (Lene) Stanonik v North Madisonu, sestra Roberta
BerfaMtMpriraia VARNOSTNI SVET ZN BO
,Mm rita,o »Mo !p0SlU$Al T(JD| (OMBEJA
Vreme v Sloveniji, kjer je bila rojena). V Ameriko je prišla 1. 1913. Zaposlena je bila kot kuharica pri neki družini. Po-
le izbira med “obojestranskim mirnim sožitjem in medsebojnim uničenjem”.
Senator je dejal, da mora bi-
Kdor hoče v Vzhodni Berlin, j	----------
mora zamenjati vsaj 5 Varnostni svet Združenih narodov je včeraj kljub
ostrim protestom sovjetskega zastopnika sklenil, da bo poleg pritožbe afriških držav proti ameriekc-belgijski “intervenciji” v Kongu, razpravljal tudi o pritožbi kongoške vlade čem-beja proti Sovjetski zvezi, Alžiriji, Egiptu in Gani zaradi podpiranja kongoških upornikov.
i Iz Clevelanda in okolice
hodnih mark za vzhodne po uradnem tečaju.
BONN, Zah. Nem. — Oblastniki rdeče Vzhodne Nemčije izkoristijo vsako prilike za pridobivanje zdravih valut svobodnega sveta. Tako jim je prišlo prav tudi “odprtje” zidu y Berlinu. Od vsakega Zahodnega Nemca, ki hoče v Vzhodni Berlin, zahtevajo, da pri prestopu v Vzhod-
greb bo iz Želetovega pogreb-1 ^ načelo o mirnem sožitju pove-nega zavoda v soboto oo 10.33 ] zano jr(jno z vzcjrjevanjem: «naj.
dopoldne.	! močnejše atomske oborožene si- . _
, „ . ‘ i, . .	, •	ni Berlin zamenja vsaj pet za-
Jennie Premro	le ’ in z odločnim podpiranjem u^_;u	.... V.u.-LL ™
Po dolgi bolezni je umila v,Atlantske zveze. To naj bi bili
Metropolitu bolnišnici 67 let sta-;temslji ameriške varnosti.
Premro
Jennie
hodnih mark za vzhodne po u jradnem tečaju za vsak dan, ki 'ga misli preživeti v Vzhodnem Berlinu ali v Vzhodni Nemči-
Calif.), pastorka Franka in Mar- iz Kitajske preko Pakistana na lina Premro, 8 vnukov in vnu-; Zanzibar v Afriki, kinj ter 3 pravnuke. Pokojna jel Kitajci so že debili dovoljenje bila članica Društva sv. An« št. i od vlade Tanzanije za podaljša-
4 SDZ in krožka št. 2 Progres.
Slovenk. Pogreb bo iz Želetove-ga pogreb, zavoda m St. Clair Ave. v soboto ob desetih dop. Alwine, roj na Kalvarijo.
na Zanzi-
(Ivana)	„	. ,
1043 E. 70 St., roj. Maver v RdSeca Kitajska priprav- jj To mora storiti tudi, če gre Dečji vasi na Dolenjskem, od | neposredno ZV6ZO Z skozi zid le za kratek čas in ne koder je prišla v Ameriko pred	Afriko	j misli tam nič kupiti. V tem slu-
42 leti. Zapustila je moža An-j LONDON, Vel. Brit. — Rdeča'čaju mora pri vrnitvi zamenja-tona, doma v fari Hrenovke pri Kitajska se pregovarja s Fran-'ne vzhodne marke pokloniti Postojni, otroke Jennie Monar-[cij0 jn Vel. Britanijo glede mož-!Vzhodni Nemčiji, ker jih odne-do, Williama Shivitza, Edwarda j nostj nakupa velikih potniških I sti iz nje ne sme.
Shivitza (San Antonio, Tex.) injjet letal, s katerimi bi rada! Računajo, da bodo rdeči pu-Josephino Shultz (Los Angeles, j vzpostavila redno letalsko zvezo stili v prihodnjih praznikih na
deset tisoče Zahodnih Berlinčanov v Vzhodni Berlin in seveda od vsakega od njih pobrali “vstopnino” 5 zahodnih mark. Skupno utegnejo na ta način “zaslužiti” do 16 milijonov v trdnih zahodnih markah.
Prav tako skušajo rdeči iztisniti denar od upokojencev, ki so jim dovolili obisk v Zahodni Nemčiji. Od njih zahtevajo, da kupijo vozne listke na železnici vse do zadnje postaje v Zahodni Nemčiji, čeprav ti vozni listki v Zahodni Nemčiji niso veljavni. Na ta način naj bi doslej rdeči izkoristili že okoli 200,000 u-pokojencev, ki so šli na obisk v Zahodno Nemčijo.
Vladi v Zahodni Nemčiji je bilo to preveč in je nenadno
nje letaliških steza barju.
Edward J. Bradač
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl včeraj po operaciji lakastega tumorja na možganih •{9 let stari Edward J. Bradač s 1656 Ciiffview Av., lastnik Shore Patio Bara na 17910 Lake Shore Blvd., preje zaposlen kot raz-važalec mleka za Dairymens Dairy Products 22 let, veteran druge svetovne vojne, med ka-;ero je dobil štiri medalje in dosege! čin narednika vodnika. Pokojnik je bil sin Mrs. Julie Marzlikar, ki je bila nekdaj last-lica Bradačeve pekarije v Slov. nar. domu. Zapustil je ženo Pau-mo, roj. Fortuna, in hčer Charlotte. Pogreb bo iz Grdinovega
Selan v Johnstow-nu. Pa., od koded je prišla v Cleveland 1. 1955. Zapustila je moža Josepha, sinova Josepha in Charlesa, hčer Mary, mater The-reso, roj. Rovan, brate Jerry j a, Anthonyja in Carla. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob 9.15 v cerkev sv. Andreja ob desetih, nato na Kalvarijo.
Peter Bratci
V torek je umrl v Huron Rd.
ZDRUŽEN! NARODI, N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je hil včeraj zopet pozorišče sponada med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami kot v času najhujše mrzle vojne. Svet je začel razpravo o pritožbi afriških držav. Kambodže, Afganistana in Jugoslavije proti nastonu Združenih držav in Belgije v Kongu za rešitev belih talcev. Ameriški zastopnik Adlai Stevenson se temu ni protivil. zahteval je le, da mora Varnostni svet sprejeti v razpravo tudi pritožbo kongoške vlade proti Sovjetski zvezi, Alžiriii, Gani in Egiptu zaradi njihovega podpiranja kongoških upornikov. Sovje ski zastopnik je proti temu nastopil 7 vso odločnostjo, toda predlog je bil kljub temu sprejet s 7:4 glasovom.	' -•=r'™*=	~
Sovjetski zastopnik Fedoren- kot bi bila Gana upravičena “in-kc ni nič tajil, da Sovjetska zve- tervenirati na Jugu Združenih za podpira upornike v Kongu, držav, kjer trpinčijo državlja-Izjavil je, da smatra, da je “kon- ne.” — Zdi se, da nesramnost, goško ljudstvo v osvobodilnem domišljavost in potvarjanje dej-boju, v sveti borbi” proti impe- štev nekaterih afriških “diplo-rialistom in kapitalistom, kar matov” res ne poznajo nobene naj bi bilo v popolnem soglasju, meje!
z načeli Združenih narodov. Pro-	—— ^-7	%
test kongoške vlade je Rus od-	ZrCžClH/Č V€Stl
klonil, češ da je Čombe le orod-
je‘imperialistov in kolonialistov.’, UAPE KENNEDY, Ha. — Vce-
Ameriški zastopnik Stevenson je dejal, da “skoro ne more verjeti, da se zahteva od Varnostnega sveta, naj posluša pritožbo
Rojenice—
G. Mihu in ge Tončki Vrenko, 19507 Arrowhead Ave., se je na praznik Brezmadežnega Spočetja rodila hčerkica, prvi otrok. S tem sta postala g. Lojze Rus z 977 E. 87 St. in njegova žena 17-ič stari oče in stara mati. Iskrene čestitke!
Letna seja—
Nocoj ob 7.30 ima Društvo sv. Cecilije št. 37 letno sejo v šoli sv. Vida.
Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima svojo letno sejo v nedeljo, 20. decembra, ob dveh popoldne v sobi št. 1 SND na St. Clair Avenue.
Društvo Napredek št. 132 ABZ vabi vse članstvo na letno sejo, ki bo v petek zvečer ob sedmih v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Volilo se bo uradnike za prihodnje leto in ukrepalo o drugih društvenih zadevah. Po seji bodo servirana brezplačna okrepčila.
Odbcr ostal isti—
Tajnica Podr. št. 41 SŽZ sporoča, da je bil sedanji odbor izvoljen znova in je tako ostalo vse pri starem, le seje bodo s prihodnjim letom popoldne ob 1.30.
Nov odbor—
Carniola Tent No. 1288 T. M. ima za leto 1965 sledeči odbor:
bolnišnici 61 let stari Peter Brate! s 1712 E. 9 St., mož pok. Ed-' končala razgovore s predstavni-ne, sin Marka in Agnes (roj. ^ Vzhodne Nemčije za novo Gornik) Bratelj, ki sta imela trgovinsko pogodbo, v okviru
pred leti gostilno na E. 31 St. in kalere 50 uPali rdeči dc'biti 200 St. Clair Ave., brat pok. Mar- milijonov dolarjev kredita od cusa A., znanega prekupčevalca Zahodne Nemčije, z nepremičninami, ter oče Mrs.	'7
Vincent (Agnes) Hurlman (New	Angleški oreh
proti tem, ki niso intervenirali j v Kongu, medtem ko naj zavrne | protest vlade dežele proti tistim, I ki sami priznavajo, da so inter-! venirali.” Opozoril je 22 držav, ki so predložile pritožbo Var-, nostnemu svetu, da so čisto spregledale, da so bili belgijski pa- fOKIO, Jap.
raj je v zadnjem trenutku od povedala raketa Titan 2, s katero so hoteli poslati na pot okoli Zemlje novo vesoljsko vozilo Gemini. Ta polet naj hi i ^as*nj predsed. Thomas Mlinar,
pripravil pot za polet dveh! ljieds_	Babnik, podpreds.
ameriških astronavtov v takem; ^ Kevn, taj. John Tavčar, 903 vozilu v vesolje prihodnje le-1 E 73 gt j EN K1918, blag. Louis to. Včerajšnji neuspeh je pro-j pikc> zapis_ Anton Zupan, nad-gram Gemini zavrl za oKoli 3 I ZQr Anton Zupan Car] Stwan
mesece.
Severni Vietnam
ogieb. zavoda na Lake Shore rk'City). Pogreb bo jutri ob LONDON, Vel. Brit. — “An-
dalci poslani v Kongo v spora-j zumu z njegovo vlado z edinim! namenom, da rešijo talce iz rok upornikov.
Predsednik kongoške vlade M. Čombe je na poti v New York1 obstal sinoči v Rimu. kjer bo|
je včeraj objavil, da so ameriške in južnovietnamske vojne ladje obstreljevale pretekli torek vas Vinh Thai v Severnem Vietnamu s topovi. Pentagon je izjavil, da o tem ne ve nič. Sajgon pa o napadu molči.
Blvd. v soboto zjutraj.
devetih dopoldne iz Grdinovega gleški oreh” je dobil svoje ime Justine Alwine	| pogreb, zavoda na Lake Shore od tod, ker so te orehe prevaža- Gane Batiso dejal, da so bile
V Ml. Sinai bolnišnici jc umr- Blvd. v stolno cerkev sv. Janeza le v nekdanjih časih največ an- Združene države prav toliko u-la včeraj 40 let stara Justine' ob desetih, nato na Kalvarijo. gleške ladje.	j pravičene intervenirati v Kongu SAJGON, J. Viet. — Po treh
_________________________________________________________________________________I dneh hudih bojev so se rdeči
danes sprejet pri papežu. V New J COLUMBUS, O. — Državni senat je izglasoval načrt o novi delitvi volivnih okrožij. V veljavo ho slepil šele, če ga bodo volivci pri volitvah prihodnjega maja potrdili.
York bo predvidoma priletel v soboto.	j
V debati je zunanji minister
Anthony Chinch, člani odbora: Frank Majer, Frank Meserko, John Šuster, Louis Intihar, Joseph Može in Jakob Suhci; zastopnika za klub društev SND Juseph Babnik in John Tavčar, za konf. SND Joseph Babnik, namestnik Joe Drobnick, za SDD na Recher Ave. Matt Kern in John Barkovich, SDD na Waterloo Rd. Anton Zupan, za Slov. nar. čit. na St. Clair Ave. John Tavčar. Društveni urad je v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 5, uradne ure so ob sobotah od 3. do 5 pop.
Svet gleda na Johnsona skozi različna očala
CLEVELAND, O. — Svet se se do komunističnih držav vpli-je navadil na misel, da je Ame-jva na primer močno stališče riki usojeno, da vodi svobodni1 svobodnega sveta do komuniz-svet in da predstavlja pred-'ma. Ako bomo navedli par sednik ZDA poosebljeno1 mnenj tujine o Johnsonu, mo-vodstvo. To v bistvu napačno'ramo vse to imeti pred očmi in stališče ga zapelje, da primer-1 takim mnenjem pripisati samo ja politiko (posameznih predsed-1 lokalen pomen. So pa ta mne-
Črni krogi pod očmi
Posledica alergije?
.Miami beach, ria. — Dr. Marks je dognal, da črni °§i pod očmi niso vedno po-hica neprespanosti in utruje-0sb, ampak so često lahko tudi nak alergije.

Večinoma sončno in toplejše, ajvišja temperatura 42.
nikov kot politiko vse Amerike, pri čemur pa ne pomisli, da noben ameriški predsednik ni vsemogočen politik, ampak da se mora zmeraj ozirati na javno mnenje, morda celo večkrat kot v drugih državah, ki živijo v sistemu svobodne demokracije. Ameriški predsednik ne more torej voditi neke osebne politike, mora pogosto izvrševati voljo tudi drugih političnih čini-teljev, na primer senata.
Vse to svet premalo vpošteva, zato zahteva od naših predsednikov na eni strani preveč, na drugi strani pa jih kritizira za pomanjkanje pobude, ipri čemur ne kritika ne zahteve ne zadenejo bistva ameriške zunanje politike. Svet tudi navadno spregleda, da mora Amerika odnose do posameznih držav presojati ne samo z ameriškega stališča, ampak s stališča mednarodne politike. Na naše odno-
na drugi strani rad zaril v neizvedljive projekte in zagovarjal načrte, ki so daleč od stvarnosti. Pri tem seveda mislijo na MLF, Kongo, Vietnam itd. Za London Johnson nima ne veselja ne sposobnosti, da bi postal svetoven državnik. Johnson je mojster v obravnavanju senatorjev, to mu pa še ne daje skušnje, da bi se na podoben način uveljavil v mednarodni diplomaciji. Zato se bo izogibal trenjem in tekmam na primer s Francijo ali z Moskvo. Bonnsko vlado skrbi, da bo Johnson našel premalo časa, da bi se brigal za nemške težave, posebno za vprašanje zedinjenja nemškega naroda. Na Dunaju so z
čemur se pa Johnson slabo odreže. Tudi na Japonskem ne zaupajo Johnsonovi mednarodni politiki. Ne, da bi bila zmeraj napačna, le preveč omahljiva je,
večkrat ipa tudi preveč sebična. WASHINGTON, D. C. — Včeraj
nja vendarle interesantna, ker izražajo želje in upe, pa tudi skrbi posameznih držav, ki jih imajo s svojo lastno zunanjo politiko.
Skoraj vse države zadenejo bistvo Johnsonove politike.
Johnson se bo brigal največ za domačo politiko, kajti vsi njegovi povojni predniki so mu pustili toliko nedovršenih nalog na domačem področju, da jih ne bo mogel vseh izvršiti tekom svo-jnjim zadovoljni. Skandinavskim jega 4-letnega mandata. V svo-! politikom se Johnson zdi prepo-
ji domači politiki bo bolj konservativen, kot je bil njegov prednik Kennedy, pa veliko bolj aktiven kot Eisenhower. V tem oziru se tuji politiki strinjajo z našimi domačimi.
Na polju zunanje politike gledajo tuji opazovalci na Johnsona vsak s svojega ozkega narodnega stališča. Francozi trdijo, da bo Johnson ravno tako omahljiv kot njegovi predniki, da se bo
časen, da bi mogel ujeti prave momente v razvoju mednarodnih konfliktov. Zato je na primer zagazil v težave v Vietnamu, ker se je prepozno odločil,
Za afriške politike je Johnson to, kar je rdeča ruta za petelina.
Za Južno Ameriko je Johnson še zmeraj uganka. Vse njegove izjave o Zvezi za napredek, OAD, o sporazumih za cene deželnim pridelkom in kolonija!-1 nemu blagu so preveč splošne,1 včasih si pa tudi nasprotujejo. J Še bolj je zavita v temo Johnso-I nova politika do raznih novopečenih diktatur, ki se izraža v pogojnem priznanju novih režimov, pri čemur pa se zmeraj pokaže, da ostanejo pogoji neizpolnjeni, priznanje pa v veljavi.
Komunistični svet presoja Johnsona hladno, ga sicer kritizira, toda ne napada osebno.
Seje so vsako 4. nedeljo v me-napadalci umaknili od pošto-! sccu ob 9 30 dopoidne.
janke vladnih čet An Lao ka- Zadušnica—
kih .100 milj severovzhodno od y sobot0 osmih bo v cer-tcd. V teh bojih sta padla dva kvj sv Lovrenca sv. maša za rmeriška častnika, s čemer je pck pavla Bizjaka ob 9. obletnici smrti.
Božična drevesca—
Najlepšo izbiro božičnih drevesc in lučk ima Sam’s Discount Store na 6904 St. Clair Avenue.
število padlih Amerikancev v Južnem Vietnamu naraslo že na 2:12.
če se sploh je, da je treba tam:Izjema so seveda kitajski komu-računati s stvarnostjo in ne z nisti in njihovi sateliti.
zastarelimi ameriškimi političnimi cilji. Podobna nevarnost mu grozi v Afriki in Južni A-meriki. V Indiji samo primerjajo Johnsona s Kennedyjem, pri
Zbirka sodb o Johnsonovi politiki je torej zelo pestra, vendar pa se v marsičem strinja s sodbo ameriške politične javnosti.
Več v oglasu!
popoldne jc predsednik L. B.
Johnson sprejel sovjetskega zunanjega ministra A. Gromi-ka in se z njim cb navzočnosti državnega tajnika Ruska ter svojega posebnega svetovalca za odnose s Sovjetsko zvezo L.
Thompsona razgovarjal nad poldrugo uro. Gromiko je dejal časnikarjem po razgovoru, do je bil ta “prijateljski” in “koristen.”
Nova pomoč gluhim
NEW YORK, N.Y. — Dr. A.
Scheer in dr. J. Milowski sta izpopolnila novo tehniko preiskave srednjega ušesa s pomočjo mikroskopa. Ta poveča 25-krat notranji del ušesa in daje zdravniku možnost njegove o-peracije.
Trdijo, da bo po novem nači-j Od vrst zločinov je posebno nu mogoče vrniti sluh do dvema1 poraslo število posilstev (21G ), milijonoma Amerikancev, ki ne kraj avtomobilov (16%), nasil-slišijo zaradi napake v srednjem nih napadov z namero poškod-ušesu. Koščice v njem bodo na- be (15%), ropov in vlomov domestili z žico in plastiko. j (12%) ter umorov (10%).
Najhifrejše n?TaIša!s;8 zločinov v predmestjih
WASHINGTON. D. C. — U-radno poročilo FBI trdi, da je število zločinov v vsej deželi v teku prvih 9 mesecev letošnjega leta naraslo za 13 odstotkov, vzeto povprečno za vso deželo. V predmestjih je poraslo najbolj, za celih 20 odstotkov, v mestih za 12 odstotkov, na deželi pa le za 8 odstotkov.
Največji porast zločinov je na jugu naše dežele (20%), nato slede Severovzhod (14%), Zahod (13%) in Osrednji sever (12%).
Ameriška Possovim*
■	"S Til, ~~7_ 1 "	_,^_
r-^ejDas rr<.
1117 St. Clair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and Internationai Circulation
Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays ana 1st week oi July Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
Ida Združene države:
(14.00 na leto; (8.00 za pol leta; (4.50 za 3 mesec« Cs> Kanado in dežele izven Združenih držav;
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Ivnited States:
(14 00 per year, $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 239 Thurs., Dec. 10, 1964
Slike iz Jugoslavije
7~
Slovenski pisatelji se borijo za slovenski jezik
Slovenski pisatelji so imeli svoje poklicno društvo že za časa cesarja Franca Jožefa. Društvo je prestalo vse viharje tega stoletja in obstoja še danes. Mimogrede je pred drugo svetovno vojno zavilo na levo, potem pod okrilje Osvobodilne fronte in preko nje v komunistično diktaturo. Že pred vojno je bilo opozorjeno, da je taka pot nevarna, pa tega ni verjelo. Danes komunistična stvarnost buta s tako silo na društvo, da je postalo zaskrbljeno za slovenski jezik. Zgodba ni od včeraj, ta skrb je tlela že dolgo, butnila je pa na dan na letošnjem plenumu društva v Črnomlju.
Povod je dal občni zbor Zveze književnikov Jugoslavije, ki se je poleti vršil v Titogradu v črni gori. Tam so se književniki vseh jugoslovanskih narodov tako sporekli, da niso mogli niti sestaviti pametne resolucije o svojem delu. V burno debato je posegel tudi komunistični književni steber Dobriča Cosič. Njegova srbska narodna zavest se je že čisto vtopila v jugoslovansko socijalistično zavest. Zato je na plenumu predlagal, naj se društva, ki predstavljajo posamezne narode, razpustijo in naj se ustanovi na njihovem mestu splošno jugoslovansko društvo književnikov, ki se bodo v njem književniki lahko družili po svojih “estetskih težnjah”.
Cosičev predlog ni prodrl, zapustil je pa primeren vtis-Cosič ni dobil večine na plenumu, zato pa ima oporo komunističnega režim, ki tudi hoče žrtvovati posamezne narodne zavednosti na oltar jugoslovanske socijalisrične zavesti. Ako bi se to zgodilo, bi slovenščina postala kmalu le dija-lekt in slovenski pisatelji ne bi več našli bralcev, pa tudi ne kruha.
To je mučilo slovenske pisatelje v Črnomlju. V pristni slovenski tradiciji so sklenili titaboječo resolucijo, ki nalaga društvu dolžnost, naj organizira skrb za nacijonalno literaturo in kulturo, pa tudi nujno skrbi za kar najbolj organizirano ravnopravno sodelovanje med vsemi republiškimi društvi. Seveda so na plenumu obsodili združevanje jugoslovanskih književnikov mimo nacionalnih društev ali celo v nasprotju z njimi. Svoje društvo pa smatrajo za stanovsko in nacijonalno organizacijo.
Slovenski književniki so ostali, kakršni so bili. Njihovi predniki so se borili za vse mogoče ideale, za narodno neodvisnost, za narodov blaeor, za staro pravdo in Bog ve za kaj še, le na svobodo so pozabili in pozabljajo še danes. Svoboda pa je tista skala, ki na njej temelji obstoj slovenskega naroda, vse drugo so stebri postavljeni na pesek.
Kdo naj dobi 350 bilijonov dinarjev?
Titovci so podobni tistemu čevljarju, ki je krivil šilo in kopito za slabo narejene čevlje, ne pa samega sebe. Od leta 1945 so razposojali denar kot norci, nikoli se niso resno vprašali, kako bodo dolžniki mogli vračati dolgove. Zato je pri njih prišlo v navado, da so dolžniki najemali nova posojila, da so lahko plačevali stare obveze na obrestih in obrokih. To je naravno moralo voditi v inflacijo, ki sedaj vare titovsko bratovščino.
Ker nočejo biti sami krivi, so začeli kriviti banke, češ da so one krive, ker posojila niso pravilno dovoljevale. To seveda ni res, kajti tovariši sami so vedrili in oblačili v vseh kreditnih zavodih, strokovnjakov niso pustili niti blizu. Ker se banke ne morejo braniti, so morale postati odgovorne za vse režimske polomije na finančnem polju. Ker se niso obnesle, jih je res treba, ne morda kaznovati, kot bi se spodobilo, ako so res krive, ampak samo reformirati.
Tekom debate o zakonu, ki naj bo za podlago bančni reformi, je prišlo tudi da dan, da je javna uprava posodila gospodarstvu dobrih 350 bilijonov za razne investicije. Pamet bi velevala, naj izterjavanje teh posojil prevzame Na-'odna banka in jih porabi za kritje dolgov, ki jih ima javna uprava pri njej. Toda titovski poslanci mislijo drugače. Ko so zvedeli za to ogromno vsoto, so takoj začeli delati načrte, kdo naj ihta kako korist od njih. Nekateri so predlagali, naj se dolžnikom ves dolg ali vsaj večina dolga gladko odpiše, drugi so mislili, da bi dolžniki dobili take olajšave pri odplačevanju, da bi stvarno s časom ničesar ne plačali. Zopet drugi bi radi dobili priliko, da bi plačane obresti in obroke porabili za investicije v njihovih volivnih okrajih itd. Boj za teh 350 bilijonov dinarjev ne bo tako hitro končan. Že danes je pa jasno; režim bo vso terjatev zamečkal brez vsakega haska. V tem je pač mojster!
Sposobni delavci bežijo iz “družbenih” podjetij Socijalizirana obrt je prišla na kant; obrtnikov, ki res kaj znajo, je zmeraj manj; režimske delavnice ne zmagujejo vsega dela, povrhu pa so njihove usluge kvalitetno zelo slabe. Vsakdo se rajše zateka k zasebnim obrtnikom, ako more koga dobiti. V tej stiski je režim sklenil, da bo dajal tudi strokovnim delovnim silam, ki delajo v podjetjih, obrt-
selje vseh potrošnikov, za ušesi se pa praskajo podjetja. Ugotovila so namreč, da jim uhajajo ravno najboljši delavci in da zanje ne dobijo nadomestila. Zato je režim sklenil, da ne bo več tako radodaren z novimi obrtnimi dovoljenji. Seveda, ako s tako taktiko ne bo preveč razburil potrošnikov, ki so počasi začeli prihajati do veljave v titovskem gospodarstvu.
Ta pojav pa tudi napoveduje slabe čase za režimska podjetja, ako bi jugoslovansko gospodarstvo dobilo nekaj več svobode. Že prve mesece bi jo pobrali vsi sposobni delavci in uslužbenci iz podjetij in začeli iskati kruh v lastnih podjetjih. V državnih podjetjih bi ostali le lenuhi, nesposobneži in postopači.
i BESEDA IZ NARODA I

MLADINSKA
OPERETA
V
COLLINWOODU
Cleveland, O. — Mladež Slo-1 vse pesmice za angelčke. Nauči-venske šole pri Mariji Vnebo- la se jih je pri gdč. Marinki v
vzeti v Collinwoodu bo za letošnji praznik sv. Miklavža spet postavila na oder ponarodelo dr. Gržinčičeva mladinsko opereto “Miklavž prihaja”. Spet bomo videli na odru košček nebes, odsev angelskega raja, angelsko rajanje in poslušali njihovo petje. Spet bodo sijali z odra srečni obrazi naše mladine. To bo njihov praznik.
Bogato ilustriran program bo v nedeljo priložen farnemu glasilu, oddaljenejšim je poslan po pošti. Slike programa kažejo vaje, priprave za opereto. Režiser Rudi Knez je posebno za letošnje vaje moral svoji režiserski sposobnosti dodati vso zalogo potrpežljivosti. Vse mladinske vloge so letos zasedli učenci letošnje šole. Režiserji skušajo dobiti na oder samo odrske ta lente. Rudi Knez pa ni samo režiser, ampak ima tudi srce za o-troška čustva. Težko mu je bilo gledati žalostne in celo jokajoče obrazke neodbranih. Zato je o-znanil v otroškem vrtcu:	“Vsi
boste angelčki.’ To je bilo veselja! Toda, kako razvrstiti 54 angelčkov na oder za rajanje? Kako jih naučiti rajanja. 54 angelčkov, za režiserja 54 problemov. Pa je šlo. Pomagala mu je zlasti soproga Anica in Hoška Gorše-tova. Drobiž v šolskem vrtcu je naučila angelske pesmice gdč. Marinka Petričeva. Nadzornica šole gdč. Pavlijeva, ki je tudi zelo povdarjala, naj bi miklav-ževanje priredila samo mladina letošnje šole, je pomagala na vseh koncih in krajih.
Miklavževanje je bilo raztegnjeno skoro na dva meseca. Vsak četrtek malo pred 7. zvečer so se začeli na prostoru ob šoli ustavljati avtomobili. Otročki so poskakali iz njih in tekli v dvorano. Starši so jim počasi sledili. Vsi so prišli na vaje “za Miklavža”. Eni so vadili na o-dru, drugi istočasno zadaj v dvorani. Peli so, ponavljali, starši pa sedeli ob straneh in pazili na obleke, da se niso pomešale. Gledali so vaje in uživali roditeljsko srečo. Kastigarjevi stanujejo tam na 253. cesti. Sto blokov daleč od naše slovenske šole. Natalijo in Margie pripelje oče Frank ali mama Jožica redno vsako soboto k pouku. Obe sestrici sta bili sprejeti za angelčke. Toda kdo bo sedaj dva meseca vsak teden še ob četrtkih vozil angelčke na vajo? Oče
šolskem vrtcu. Pa jo je gospod zdravnik Rak poslal pred kratkim v bolnico, da bo še bolj zdrava. Sedaj pa v bolnici hrepeni in upa, da bo za Miklavža že prišla domov in bo v zboru angelčkov na odru.”
Dostojanstveni Miklavž z donečim glasom bo Jernej Slak. Peklenski poglavar pekla (Lucifer) bo Franček Kolarič. Prebivalci pekla so Janez Rigler st., Janez Rigler ml., Viktor Modic, Slavko Šef, Roman Švajger, Jože Novak, Jože Zorman, Tone Stanonik. Mala peklenščka sta Ivo Gorše (škratulin) in Jože Urankar (Kosmatin).
Orkester sestavljajo: Rudi Knez (klavir),) Miodrag Saver-nik (violina),) Tone Nemec (bas-kitara), Tone Gorše (kitara) in Dušan Žitnik (harmonika). Razsvetljavo bo dirigiral inž. Jože Petrič.
Slovenska šola vam bo hvaležna, če boste za vsakega odraslega darovali pri vhodu v dvorano en dolar za šolo. Otroci v spremstvu staršev ali odraslih imajo prost vstop. Naše dobre matere bodo kaj spekle in pomagale v kuhinji, da bodo postreženi tisti, ki bodo želeli kak prigrizek. Očetje bodo pripravili malo baro in skrbeli za red v dvorani.
To lepo priliko porabi vodstvo šole, da se iskreno zahvali Štajerskemu klubu in Slovenski pristavi, da sta se spomnila naše šole z lepim darom (prvi $60, Pristava pa $10). Ne samo lep dar, ampak s tem izraženi smisel za narodnostne namene dobi prijeten odmev v srcih vseh, ki se trudijo za ohranitev narodne kulturne dediščine pri naši mladini in pri nas vseh. Na svidenje v nedeljo popoldne!
J. G.
skakalnici. Malokdo si bo po več letih presledka v skakanju takoj upal rabiti 30-metersko skakalnico; zato je zgrajena tudi 15-metrska, ta bo služila za priuči-tev novih skakalcev, kakor tudi tistim, ki so se spuščali tudi že z večjih.
Zgradba teh skakalnic je vzbudila splošno zanimanje in potrebo širšega sodelovanja vseh tistih, ki se zanimajo za to panogo športa. Skakalnice so nekaj edinstvenega v celem Ohiu. Pokažejo naj ljudem, da Slovenska pristava lahko ostane polna življenja tudi v zimskem času.
Da se vse to uresniči, je potrebno, da se vsi interesirani združimo v “Slovenski smučarski klub”, ki naj zbira informacije o različnih smučarskih krajih v Ohiu in drugod, kamor bi lahko organizirali skupinske smučarske izlete. Klub bo priredil družabni večer s plesom 16. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Tam se bomo zavrteli po taktih “Veselih mornarjev” in se poveselili pri pristni slovenski kapljici. Smučarke bodo pa pripravile okusen prigrizek.
Vsi oni, ki žele, da bi v veseli slovenski družbi preživeli na snežnih pobočjih veselja polne sobote in nedelje, so vabljeni 13. decembra ob šestih zvečer v Baragov dom na sestanek, kjer bodo objavljene vse podrobnosti.
Ljubitelji smučanja: Na svidenje!
Frank Kogovšek
KULTURNA KRONIKA
Koncert “Slovana”
V nedeljo, 6. decembra,
ob
Slovenski smučarski klub
Cleveland, O. — Ustanovitev in namen smučarskega kluba je, vzbuditi med Slovenci spet ono navdušenje za ta šport, ki smo ga prinesli od doma. Vsakdo, ki je preživel vsaj majhen del svoje mladosti v rojstni domovini, se lahko spomni veselja na zasneženih pobočjih širom slovenske dežele. Prihod v novo domovino je spremenil način življenja v taki meri, da je smučarski šport postal mrtev do nedavne-Frank je (nagajivo) rekel: “To ga.
preveč stane. Gas je drag. Ne Zanimanje za ta šport se je v zmorem.” In potem sta sestrici zadnjih letih zelo razvilo. Že v naredili z očkom dogovor: “Ne- sami okolici Clevelanda je več kaj damo me, saj imavi na ban-, krajev, ki sp jih v zadnjem letu
K^ub slov. upokojencev v ItohugSiu vab] na sejo
CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev v New-burghu ima v sredo, 23. decembra, ob dveh popoldne sejo v SDD na Prince Avenue. Na to sejo so vsi člani in članice vljudno vabljeni. Seja je važna, ker so na dnevnem redu volitve novega odbora potem, ko bodo prebrana poročila o delu sedanjega odbora.
Vsak roj^.pj;Rojakinja, ki se želi Klubu pridružiti, je vabljen na sejo. Po seji ho na razpolago prigrizek.
Vsem vesele praznike!
Anton Pelko
Letna seja Društva sv. Lovrenca šf. 63 KSKJ
uredili v pripravna smučišča.
V zadnjih letih se je okrepila želja in potreba po prostoru, kjer bi lahko spet gojili veseli zimski šport. Par ljubiteljev te-
ki, nekaj pa ti, očka. Kajne, da naju boš peljal?” “No, pa bom, če bosta pridni,” se je vdal Frank.
V nedeljo ob 3. popoldne bo pa “za res”. Pridite vsi prijate-'ga športa je odkrilo na Sloveniji naše mladine k temu otro-'ski pristavi z grmovjem pora-škemu slovenskemu praznova-j ščen prostor, kjer bi se lahko nju. Naj bo to praznik mladine, zgradile smučarske skakalnice, družin, narodnega čustva in na- S privoljenjem odbora Sloven-rodne zavednosti, vse položeno ske pristave je to idejo uresniči-v nadzemsko versko ozračje. j la skupina navdušenih smučar-
ves
Cleveland, O. — Vsako leto v mesecu decembru imajo društva svoje glavne seje.
Tudi Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ima v nedeljo, 13. decembra, svojo redno in glavno sejo. Dolžnost vseh članov je, da se te pomembne seje udeležimo. Društvo ni samo od odbornikov, je od nas vseh, zato se potrudimo, da bomo vsaj pri glavni seji navzoči.
Vsak skrben gospodar napravi ob koncu leta računske zaključke, pregleda svoje poslovanje. Ker so društveni uradniki le nastavljene!, vsi mi člani in članice smo pa gospodarji društva, zato pridimo skupaj in se zahvalimo našim društvenim uradnikom za delo, ki ga opravljajo pri društvih. Skrbimo pa tudi, da bo naš asesment plačan. Kako težko je za tajnika ali tajnico, ko pride zadnji dan v mesecu, ko je čas, da odpošlje asesment na glavni urad, pa nima skupaj denarja. Zato lajšajmo
štirih popoldne je pevsko društvo “Slovan” podalo svoj jesenski koncert v prostorih Slov. društ. doma na Recher Ave. v Euclidu.
Predsednik društva g. Joe Durjava je s par besedami pozdravil poslušalce, ki so dodobra napolnili dvorano, in jim v svojem in imenu pevcev voščil vesele božične praznike in srečno novo leto.
Na sporedu so bile pesmi, ki jih zbor prepeva že leta in leta. Verjetno je, pa tudi razumljivo, da so te pesmi poslušalcem tudi najbolj priljubljene. Saj jih večina njih pozna še iz svojih o-troških in moških let, jih je sama prepevala še v stari domovini in jih je prinesla s seboj preko morja. — Medtem pa se je doma pesem razvijala naprej in danes imamo nebroj novih pesmi, ki so ravno tako pevne, kot so bile stare, zraven tega pa nam predstavljajo mlajši rod, ki je te pesmi doživel in jih zapel. In komu ni do tega, da sliši, kako prepeva tudi naš mlajši rod?
Na splošno je bil spored pesmi dosti pester in je večjim delom o d g o v a rjal zmogljivosti zbora. Eno pa je, kar je večina poslušalcev opazila: radi pomanjkanja tenorjev vse pesmi dobivajo prizvok enoglasnega petja. Mogočni srednji glasovi preglase slaholne tenorje, pa tudi basi, ki so sicer zelo dobri in posamič prav dobri, ne pridejo do pravega izraza! — Kdo ve, če se ne bi mogel ta nedostatek z resno kampanjo za pridobitev novih mlajših tenorjev popraviti?
Zbor je začel s Foersterjevo lepo in navdušeno podano “Planinska”. Oktet je zapel Vodopivčevo “Jaz bi rad rdečih rož” prav lepo in je žel veliko priznanje, tako da je dodal še eno narodno. Gerbičeva “Pastirček” je bila podana odlično. Jerebovi “Pelin roža” in “Pisemce”
sta bili podani bolje kot kdaj prej. Menim pa, da zbor še ni pogodil vseh lepot, ki jih te pesmi imajo. “Večerni zvon” s solistom Johnom Snyder jem je poslušalce navdušil in ga je zbor moral ponoviti. — Poleg navedenih so bile na sporedu še Korunova “Potrkali”, Devova “Spet ptice pojo”, Juvancev “Pastir”, ‘Dalmatinski šajkaš” v priredbi Franka Vauterja, Ipavčeva “Planinska roža”, Planin-škova “Tri čaše”, narodna “Moja kosa je križavna” in Vilharjeva “Slovenec, Srb, Hrvat”.
V pesmih so nastopili kot solisti Frank Urbančič, Peter Ko-torac, Matt Dolenc in J. Penko in so svoje solo-vložke podali z veliko ljubeznijo.
Na sporedu sta bili tudi dve angleški pesmi: “Stout Hearted Men” in “Winter Song”. Obe sta bili podani v žanru Mitch Miller-ja. Zdi se mi, da v reper-toraju ameriških pesmi obstoje še mnoge druge, ki so mnogo bolj privlačne ...
Na klavirju je 'odlično in s polnim razumevanjem spremljala Mrs. Valentina Fillinger. Pevovodja, odnosno direktor, kot to piše v programu, je bil Mr. Frank Vauter.
Vsem pevcem “Slovana” in direktorju Vauter ju čestitamo k uspehu in se že veselimo spomladanskega koncerta, ko nas bodo pevci “Slovana”, pomlajeni in polni spomladenskega razpoloženja razveselili s pesmimi pomladi, sonca in luči!
Ivan Prezelj
Torej še enkrat, to nedeljo ob enih popoldne bo glavna seja Društva sv. Lovrenca, ob treh pa božičnica za člane mladinskega oddelka. Prijetno bo pa za vse.
Pozdravljeni in na svidenje v nedeljo popoldne!
Jakob Resnik
Pevski zbor Jadran se zahvaljuje
Prof. dr. L, Sušnih umrl
Cleveland, O. — V domovini je 27. okt. 1.1. umrl profesor dr. Lovro Sušnik. Tisti, ki smo rajnkega profesorja poznali, vemo, da je bil kulturno izredno razgledan mož z veliko jezikovno in splošno življenjsko iz°' brazbo. Pri tem je bil tako skromen, da marsikdo, ki ga je poznal samo bežno, niti slutil ni> kakšna veličina se skriva v tel skromnosti.
Stanovska stroka rajnkeg9 profesorja je bila sicer nemščina in francoščina, dejansko Pa je poznal več ali manj vse slo-vanske, romanske in germanske jezike. O njem bi čisto lahko rekli tisto, kar je zapisal pesnik France Prešeren o Matiju ČopU;
“Jezike vse Evrope je učene
govoril, ki v tem tihem grobu spi.”
Slovanskih jezikov dr. L. Sušnik n. pr. ni poznal samo iz knjig, češčine se je med drugim naučil tako, da je po maturi leta 1907 v Kranfu odslužil svoj enoletni vojaški rok v Pr3" gi. Ruse in Poljake je spoznaval) ko je kot študent v počitnicah poučeval v neki poljski plemiški družini, katera je živela med Rusi.
Rajnki dr. L. Sušnik je hii osem let, med njimi vsa zadnja
Cleveland, O. — Vsi člani pevskega zbora Jadran se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali, da je!^^ vojskina leta, načelnik p10 bil zadnji koncert zbora tak lep ] svetnega oddelka na banski u uspeh. Hvala lepa dekletom, ki Pravi v Ljubljani ter je bil kot so kazale prostore, onim pri tak vrhovni šef vseh slovenskih vhodu, kuharicam, ki se vedno j	nrmščanskih šol, ginn
tako odlično izkažejo, in vsem, i na‘2^’ iealh m učiteljišč. Po voj ki so stregli.	j sk* Pa Je bil takoj odstavljen in
Prisrčna hvala slovenskim jj.' Postavljen pred sodišče, a je bil stom in slovenski oddaji naj°Proščen vsake krivde.
WXEN za oglaševanje in pripo-l Prof- dr- Sušnik je v Času med ročanje naše prireditve. Poseb-lobema vojskama med drugim _ _ ,na zahvala občinstvu, ki priba-tnaPisal sila Potrebno in koristno tajnikom delo s tem, da imamo j ja iz leta v leto na zborove pri-l101^0 za takratno mlado slo-svoje obveznosti plačane ob pra-! reditve. Brez te podpore Jadran vensko inteligenco pod naslovom času!	ne bi mogel obstojati in uspe- vom Akademski poklici.
vati.	, Rajnki je bil doma nekje iz
Iz razgovorov po koncertu je l°akih hribov. Ob smrti je mo očitno, da je bilo občinstvo s biti star okrog 75 let. Naj po' programom in njegovo izvedbo čiva v božjem miru! zelo zadovoljno. “Večerni zvon”,' kjer je pel solo Tony Primc, je!	<5
bli posvečen spominu pok.I	se štirje zunaj
To nedeljo ob treh popoldne bo pa tudi božičnica za mladinske člane in članice. Začetek letne seje bo pb enih popoldne, božičnica bo pa ob treh, kot sem že omenil. Seja in božičnica bosta v dvorani Slovenskega na-
spored.
i	Dajte svojim otrokom nekaj
.	.	. , .	~	.	„	' . , ■	- -	’ --- Dodamo še opazko pod sliko j jev, ki so žrtvovali ves prosti poštene zabave. Ko odrastejo, se
na dovoljenja, da lahko začnejo “na svoje’. V Sloveniji je Bernardke Hočevarjeve v pro- čas druge polovice letošnjega * bodo z veseljem spominjali sreč-za to bilko zagrabilo dosti sposobnih delavcev v veliko ve-! gramu: “R^tlptna ^e^nardka. zn^ leta ter zgradili dve smučarski'nih trenutkov mladostnih dni.
rodnega doma na 80. cesti. Pred j Johna Stebljaja, ki je dolga leta' “Pet in trideset hamburger-prihodom sv. Miklavža bo lep deloval na kulturnem polju med jev,” prosim.
rojaki v Clevelandu.	j “Koliko?”
Jadran želi vsem vesele bo- “Pet in trideset Pa bedite lc žične praznike in srečno novo brez skrbi, ne bom vseh sam p°' l0!'0.	Jedel. Zunaj imam še štiri prija'
Cecelia M. Wolf telje!”
□duutjjjv
Issued Ktmtj Thursday for the JagoslATu in Wisconsin
e
Tedenska priloga za Slorence ▼ Wisconsiau
<H1 o o o d b ~6 ifVo d o ti ti U tt fi C
ff ff ff p l> op o o p\rp o P-
Address
Communications
»THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE ‘'AMERICAN HOME” DAILY l
OBZOK PUBLISHING COMPANY
Marica R. Stout, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
BTnrsTrFTHnnnnnnnnnrb1
M ilwauski zapiski
medtem ko otroci trdno spijo, j,predsednik industrijske komisi-Zadnji film je bil najbolj pri- je in predsednik glavnega odbo-

MILWAUKEE, Wis. — Zad- stojno ali ftjič smo se pogovarjali o slo- društva. Venski šoli. Ugotovili smo, da ni lahko učiti otroke, čeprav že friajo nekaj sloveščine od doma.
Veliko truda stane, da vsaj nekaj ostane. Učenje vsakega je- ne *ika, tudi takega, ki je že več Miklavža ali manj znan otrokom, kakor sloveščina na primer, zahteva Veliko potrpežljivosti. Veliko težav bi odpadlo, če bi bila dana hiožnost nabaviti si knjige, ki bi odgovarjale znanju povprečnega učenca. Tako si mora pa učitelj veliko pomagati z zbiranjem materijala, ga primerno Urediti, ga razmnožiti in šele Potem podati otrokom. Knjige jo težko nabaviti. Pri nas smo imeli srečo, da smo dobili nekaj knjig preko slovenske šole v Torontu, Kanada. Po posredovanju Mrs. Marice Rozina in pa E. B. Cerarja v Torontu smo do-
pa v okviru kakega
Sv. Miklavž je prišel v dvorano k Sv. Janezu zadnjo nedeljo. Mogočna postava Franka Rozi-vedno napravi velik vtis. je spremljalo' deset angelov. Prav od zadaj pa je pritisnilo 6 parkeljnov. Ljudje, ki so hoteli videti Miklavža, so v precejšnji meri napolnili dvorano.
Predno je prišel Miklavž, je društvo Triglav pripravilo namesto običajne Miklavževe prireditve filmsko prireditev z izbranimi filmi. Pokazali so kar pet filmov z lepimi zgodbami, ki sc združene ali z božičem ali pa miklavževanjem v širšem pomenu besede, ker govorijo, kako je dobrota vedno poplačana, ka-kar je storjena iz nesebičnega
namena. Ker so filmi tako pobili nekaj knjig in celo zastonj.1 menljivh vam bom podal nji-
Posredovalcem smo seveda dolž-1 hovo vsebino, seveda na kratki veliko zahvalo. Zbiranje pri- ko.
merne snovi je potem zelo olaj-1 Najprej so predvajali kratek šano	Ifilm o zimskem športu v švicar-
Naša šola v Milwaukee prid-'skih Alpah. Film so izbrali z^j2adr^e ho napreduje. Učenci se zbere- radi tega, ker Alpe segajo tudL jo vsako soboto ob devetih do- v Slovenijo Poldne za pouk. Imamo dve sku- vzbudile prelep spomin na tisti;--Pini- m n Vi in veliko. Malo sku-1 čas, ko so ljudje sami bili del	u > , k°Je ^
srčen. Podal je zgodbo o čevljarju in palčkih. V skromni hišici je živel neki čevljar s svojo ženo. Preživljal se je s trdim I delom v svoji čevljarski delavnici. Bil je zelo reven in skromen. Imel pa je zelo dobro srce. Če je prišel revež s strganimi čevlji, mu jih je popravil kar zastonj .
Neko jutro, ko je vstal, je našel na svoji delavski mizi prelepe čevlje. Ni vedel ne zakaj in ne odkod. To se je dogajalo vsako jutro. Čevljar in njegova žena sta hotela dognati, kdo dela in prinaša tako lepe čevlje. Neko noč sta se skrila in čakala, da bi videla, kdo bo prišel delat in šivat čevlje. Ko je odbila ura polnoč, so prišli skozi okno mali palčki in začeli šivat prelepe čevlje.
Ker sta čevljar in njegova žena vedno pomagala revnim šivati čevlje in jih seveda tudi popravljati zastonj, so palčki povrnili njihovo dobroto s tem, da so jima skrivaj šivali čevlje.
Te filmske zgodbe so pomagale prav dobro zamašiti luknjo, ko človek v hitrici išče nekaj, kar naj bi potegnilo pozornost J malega sveta, človeka rešijo iz
ra Zveze podpornih društev “Sloga”. Na novem imenovanju mu iskreno čestitamo.
NAš WISCONSIN Poroča ing. Dušan Svetlič Zima je tu. Zunaj leži sneg. Večina ljudi z izjemo najvne-tejših ljubiteljev prirode, bo o-stajala doma v toplo zakurjenih sobah. Pa ostanimo še mi — tudi naše mesto je zanimivo in naši dopisi vas bodo seznanjali z njim do prijetne pomladi.
Prav gotovo vas bo zanimala najstarejša zgodovina našega velemesta, kjer pred 170 leti ni stala niti ena sama samcata stavba.
Ime Milwaukee je popačenka iz čipevsko-indijanskega imena
V Italiji bodo pred prazniki volili novega predsednika
RIM, It. — Ker je sedanji predsednik Segni, zadet od kapi pred 4 meseci, odstopil, je vlada sklenila, da naj parlament izbere novega predsednika še pred prazniki. Volivno pravico imajo vsi senatorji, poslanci in zastopniki provinc. Vseh volivcev je tako 963. Kdor hoče zmagati pri prvih petih glasovanjih, mora dobiti dvotretjinsko večino, od šestega glasovanja naprej velja navadna večina.
Kot kandidata napovedujejo poleg senatorja Merzagore krščanske demokrate Fanfanija in Leona, ki sta bila oba že ministrska predsednika, dalje notranjega ministra Taviahija, potem pa še socijalista Saragata, ki je zunanji minister. Volivci
predpisi bodo stopili v veljavo 3. januarja in bodo veljali za pet federalnih tajništev in nekaj federalnih avtonomnih agencij. To bo izredno hudo prizadelo nekatere južne države, ki so do sedaj dobivale od federacije veliko več podpor, kot so pa plačevale federaciji na davkih.
Javnost z vodenjem vojne v Vietnamu ni zadovoljna
PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je skušal dognati, kaj sodi ameriška javnost o vodenju vojne v Južnem Vietnamu. Od vseh povprašanih jih je polovica izjavila, da vodijo vojno “slabo”, 35% povprašanih je mnenja, da jo vodijo, kot je “pričakovati”, 15% pa sploh o vojni ne ve dosti in zato seveda o njenem vodstvu nima nobenega jasnega mnenja.
Zadnje Gallupovo povpraševanje javnega mnenja o tem vprašanju je zanimivo, ker kaže veliko nasprotje z razpoloženjem javnosti v letošnjem poletju po bombardiranju pomorskih oporišč v Severnem Vietnamu, razgovorov in o po-j Tedaj se jih je izjavilo za stališče vlade ZDA 71%, proti pa le 16%. Vsekakor velika razlika za kratko dobo štirih mesecev!
“minwaki” — dobra zemlja, ali “minewaki” — zemlja, ki se raz- še sedaj pridno stikajo glave in teza v vodo, ali tudi zemlja, kjer | sklepajo kompromise, pa se stekajo vode. V resnici se na j politične kupčije, tem ozemlju iztekajo v Michigansko jezero kar tri reke: Milwaukee, Menomonee in Kinnic-
Razgovori med Ameriko in Kambodžo v Indiji
NEW DELHI, Ind. — V torek so se tu sestali zastopniki Zdru Ženih držav in Kambodže, da skušajo rešiti medsebojne spore, ki so dosegli pred nekaj ted ni tak obseg, da je Kambodža grozila izgnati ameriške zastop' nike iz dežele. Na prvem sestan. ku sta se obe strani sporazumeli o načinu stopku.
Iz kroga kambodžanskega zastopstva je prišla vest, da bo to znova predložilo pritožbe Kambodže zaradi kršenja njene meje od strani Južnega Vietnama in Združenih držav, ki Južni Vietnam podpirajo v boju proti rdeči gverili. Znova bodo predložili tudi mednarodno jamstvo za kambodžansko ozemeljsko nedotakljivost.
Združene države in Vietnam priznavajo, da je prišlo nekaj
— V bale stisnjeno seno zavzema štiri petine manj prostora kot le stlačeno seno.
Delo za žensko
Iščemo žensko za splošno delo v gostilni podnevi, stara vsaj 28 let, mora govoriti an-tudi^raU do kršitve kambodžanske-i gleško. Oglasite se med 1:30
Ženske dobijo delo
ga ozemlja, pa trdijo, da je glavni vzrok v tem, ker meja ni točno določena in ker Kambodža
marsikomu soj Miklavž je poklical na oder 1 tudi župnika, pa ga ni bilo. Prav
Pini: malo in veliko. Malo sku-|
Pino poučuje gospa Marica Ro- ^eSa zimskega športa. Pozimi «na, večjo pa župnik fare sv. J nudijo zasneženi hribi posebno Janeza. Letos nam je priskočil mladini veliko razvedrila. Ta
Ifilm je pokazal, kako znajo ljudje izrabiti mrzli sneg in led
ha pomoč še gospod Marjan Zo-vič, za kar smo mu zelo hvaležni. Tako, da če je kdo zadržan, Pa on poprime. Drugače bi šola trpela škodo, tako pa nemoteno vrši svojo nalogo.
Uspehi šole se pokažejo pri raznih prireditvah. Otroci nastopajo pri prihodu sv. Miklavca, pri materinskih proslavah tn ob raznih drugih priložnostih, kjer se razvija slovensko življenje, pa naj bo to samo-
žhttntnnrmrmuummuummmtttttt)
faHne so Vale oči!
AKO RABITE OCALA— obrnite se z zaupanjem ha zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL 00.
Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, WU.
’tlUttUJjr
v svojo zabavo in veselje.
Drugi film, sestavljen iz karikatur, je prikazal smešno zgodbo za sveti večer. Vsa družina se zabava ob gledanju tega filma.
Naslednji film je prikazal gospoda Russa z lajno in njegovo opico Miko. Russo in opica hodita vsak dan v park, kjer zabavata otroke. Nekega dne se je pa zgodilo, da je gospod Russo zaspal doma na stolu in ko je prišel čas, da odideta z opico zabavat otroke, je opica odšla sama. Otroci so že nestrpno čakali tako opico kakor tudi njenega gospodarja. Ko je opica nehala zabavati otroke, se je lepo vrnila domov k svojemu gospodarju.
Film, ki je bil sedaj na vrsti, je prikazal prihod sv. Miklavža. Mati in oče opazujeta Miklavža, ikl sedi na saneh, v katere je vprežen severni jelen. Na poti po svetu se ustavi pri neki hiši. Skozi dimnik pride v družinsko sobo, kjer razdeljuje svoje darove v nastavljene nogavice. Oče in mati opazujeta sv. Miklavža,,
sv. Miklavž, se je udeležil štirideset-urne pobožnosti pri slovenski cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu. Zato naj mu Miklavž nikar ne zameri, če ni mogel odgovoriti na stavljeno vprašanje. Pa drugič.
Po prihodu Miklavža je bila prosta zabava v spodnji dvorani.
kinnick River.
Domnevajo, da je ki je stopil na tla današnjega mesta, bil francoski raziskovalec Jacques Marquette v letu 1673.
Prvo stavbo, ali bolje kočo, je tukaj postavil leta 1795 franco-s
Trenutno ne upa nihče prerokovati, kdo med kandidati bo
zmagal. Morda se pa zadnji tre- ^nudi zavetje rdečim gverilcem, nutek pojavi še nov kandidat, ^e^ar jih preganjajo vladne če-prvi belec,'ki bo zmagal.	na Južnega Vietnama.
______0______ Kambodža seveda to vztrajno
Federalna administraci- tail in poudaria svoi° “nevtraI-
in 3:30 na 13311 St. Clair Ave.
(239)
nost”.

Mrs. Mary Schimenz, mati bivšega mestnega odbornika in sedaj državnega predsednika industrijske komisije, je že dolgo časa na bolniški postelji. Trenutno se nahaja v domu za onemogle. Mrs. Schimenz je znana javna delavka. Veliko društev jo pozna kot vestno in požrtvovalno delavko v kakršnikoli je že bila. Zadnja leta je tajnica in blagajničarka pri Slovenski ženski zvezi podr. št. 12. Vem da jo bodo članice in znanci radi obiskali in ji s tem napravili veliko veselje.
Znani slovenski rojak Matija Schimenz starejši je bil imenovan za gradbenega nadzornika v mestu Milwaukee. Imenovanje mu je izročil župan mesta Maier. Sedaj samo še čaka, da ga mestna uprava potrdi. Matija Schimenz je star 57 let. Bil je več let zastopnik Slovencev pri mestu. Bil je odbornik za
ja začela izvrševati za-kon o civilnih pravicah še en greh Hruščeva
WASHINGTON, D. C. — I BI | WASHINGTON, D. C.
— V
ski prekupčevalec s kožuhovi- m edina iedeialno agencija, n.i j^Qg^ arneriške osrednje obve-no Jacques Vieau in leta 1818 je se mora biigati za veljavo civil- g£evaine siužbe prevladuje mne-tu zrastla s prihodom Laurenca n:^ pravic. Podobno nalogo ima nje, da je	eden i2med glav
Solomona Juneau-ja stalna na- ct>^a Vlala drugih fedeialnih or- vzr0k0v odstranitve Hru selbina. V Mitchel parku lahko ganov, ki ne smejo podpirati no- ščeva z vodstva Sovjetske zve-vidite mesto, kjer je stala prva bene lokalne uprave in nobene- ze njegov neuspeh z raketnim mihvauška koča. Mestna uprava 8a Javnega urada, ki ne spoštuje i0Vcem za prestrezanje medce-je tamkaj postavila spominski načel in duha zadnjega zakona o jjnskih raket. Gradnja teh ra-kamen s kratkim zgodovinskim civilnih pravicah. Sedem fede- jn celotnega njihovega o-popisom.	jialnih tajništev in njihovih a- brambnega sistema naj bi stala
Leta 1840 se je pričelo na ta gencij je sedaj sestavilo skupen bilijone, pa se je ves sistem na kraj veliko nemško priseljeva- načrt, kako pritiskati na tiste, kraju izkazal kot brez prave u nje — še danes je velik del mil-' ki sabotirajo civilne pravice. wuaškega prebivalstva nemške- V vseh slučajih, kjer bo kriv-ga porekla — in leta 1846 je na- da dokazana, ne bodo federalne v okolici Leningrada in menda selbina postala mesto, kateremu agencije podpirale dotičnih ura- Moskve. Hruščev se je bahal, da je kot prvi župan županoval že dov in ustanov. To bo zadelo tu- so ruske rakete za prestrezanje omenjeni Juneau, ustanovitelj di tista podjetja, ki imajo držav- medcelinskih raket tako točne,
Bungalow na Muskoka Ave.
Sprejemna soba, 2 spalnici, poploščena kopalnica, električni pomivalnik posode, soba za urad, rabi se lahko tudi za spalnico. Vse spodaj. Zgoraj se zgotovljeno; stranišče. Garaža za 2 avta. Res vredno $21,800.
KNIFIC REALTY IV 1-S980
(240)
činkovitosti.
Te vrste rakete so postavili le
prvotne naselbine. Na svidenje!
na naročila ali ki pri njih kupu- da so “sposobne ujeti muho je federacija tekoče blago. Novi vesolju”.
Give yourself the added convenience of a second phone at a fraction more than the cost of one. What can be more useful to the whole family—at Christmas and all through the year. Ordering is as simple as calling our Business Office.
Wisconsin Telephone Company
CLEVELAND, O. — Divjaštva nad živimi bitji v Kongu so rodila divjaštva nad knjigami, kakor da bi bile knjige krive za “imperijalizem, kolonija-lizem” itd. Divjaki v Kongu so morili ljudi, divjaki v Kairu, Džakarti, Moskvi itd. so pa požigali knjižnice in knjige. V Pei-pingu ni bilo nobene kapitalistične knjižnice, zato so tam kar cel teden, vsak dan po vrsti, demonstrirali. Žalostno je pri tem, da je policija dajala tem divjakom pobudo, namesto, da bi jih nagnala domov. Demonstrantje mestni svet. Bil je 11 let zastop-j so bili namreč samo cvet vsake-nik mestnega branilca. Sedaj je ga režima, torej nedotakljivi.
Divjaštva v Kcngu bodo imela dalekosežne pesledice
Najbolj značilno se je obnaša- Južni Rodeziji, Angoli itd.
la policija v Moskvi, kjer je u- postali še bolj zakrknjeni v svo-smerjala demonstracije z gesli: jem stališču do črnih domači “Dosti je tukaj — sedaj pa pred nov. To more biti samo povod
kongoško poslaništvo!”
Za divjanji zunaj Konga tiči očitno tekma med kitajskimi in moskovskimi komunisti, kdo bo bolj goreče izražal svoje simpatije do kongoških divjakov in njihovih zagovornikov v afriških in komunističnih državah. Divjaštva v Kongu pa bodo imela tudi druge posledice, ki jih bodo Afričani čutili na lastnem hrbtu.
Gotovo bodo nanja reagirali |beli priseljenci v Južni Afriki,
za nova divjanja na obeh straneh. Taka divjanja bodo pa imela za posledico, da si bo vsakdo desetkrat premisli, predno bo spustil v službo v Afriki. Le kje bodo afriške države dobile potrebne zdravnike, inženirje, šolnike, ekonomiste in druge strokovnjake?
Na vse to malo mislijo afriški diplomat j e. Tem hujši bo pa zanje trenutek, ko se bodo morali prebuditi v stvarnost.
LE ZAČASNO POČIVALIŠČE — Krste so navadno zadnje in trajno počivališče, za Vincenta Price krsta izjemno le kratek kraj oddiha. Pri snemanju filma “Grobnica Ligije” se je vlegel na krsto in zaspal.
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. 3oizve se v Somovi restavraciji, 6033 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V najem na E. 77
4 lepo opremljene sobe zgo-aj, 2 spalnice, udobnosti $80. Kličite po 6. uri pop. ali v soboto ali nedeljo EN 1-2342.
(240)
Soba se odda
Spalna soba se odda moškemu. Oglasite se na 1027 E. JI St.	(239)
NA PRODAJ BLIZU LAST 185. Ceste
J-sobna enodružinska hiša, v dobrem stanju, 4 spalnice. — 31izu šol, transportacije, trgovin in cerkve. — Cena ZMERNA! — Se lahko takoj vselite!
KOVAČ REALTY 930 East 185. Street KE 1-5030
(240)
V najem
Na Holmes Ave., blizu cerkve, 4 pripravne sobe, zgoraj; tudi garaža. Kličite po 7. uri MU 1-4629. Na ogled v soboto in nedeljo.	(240)
Mizarstvo
Popravila hiš — prenovitev stanovanj in vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana.
DOMINIK JANEZ 15625 School Ave.
Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553	(4,7,9,10 dec)
Soba v najem
Oddamo opremljeno sobo, vse udobnosti, s hrano ali brez. Kličite EN 1-5015.
— (239)
V najem
Oddamo 5 sob na E. 76 St., spodaj, $60.00 in 4 sobe na E. 67 St., spodaj, $50.00. Kličite AC 6-1024.	(241)
Lastnik prodaja
V Euclidu, zidana hiša, 3 spalnice na Friday Ave. Cena $16,300. Kličite IV 6-4161.
— (243).
rV
Družba
1
sv. Družine
THE HOLY FAMH.Y SOCIETY
UstaaoTlJeaa *3. novembra 1314
V Zedinjenih Državah CnJ„X. lAl:0» |]| Inkorp. v drž. IlllnoU Severne Amerike wcUCA. JUI1CI, 111.	14. maja 1815
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOE:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., BensenvMe, lil.
1.	podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadvay St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, Orne Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, HI.	v.b-t... ^ a KikiSbSt
NADZORNI ODBOE:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Jollet, HI.
MATTHEW KOCHE V AR, 405 Parks Ave., Joliet, 111.
JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POEOTNI ODBOE:
JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Predsednik Atletičnega odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermnk Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
•
I
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška i bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-i secev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 — - . . . . .
CHRISTMAS MESSAGE
From (he President of the Holy Family Society
It is a fine old custom that prompts us, during this time of the year to submit ourselves and express to our members, friends and neighbors the heart warming sincerity and friendliness that we really feel. The beautiful thoughts, along with many good deeds we have longed to do during the year, move us now to act. All the worldly cares and anxieties are put aside and the soft mellow light of the candles reminds us that after all —“Peace on Earth, Good will toward Men” is the true basis of good fellowship, brotherly love and charity. So this little note is a knock on your door, a holiday call to express in all sincerity the wish that this Christmas season may be for you and yours, one of the most cheerful and satisfying you have ever known. May the New Year bring to you in liberal measure those treasured possessions — Health, Happiness and Prosperity.
Fraternally yours,
Steve J. Kosar, president.
The Supreme Board - Christmas and The Hew Year
‘‘On behalf of the Supreme Board of the Holy Family
Society, we would like to wish each and everyone of our
members a very Merry Christmas and Happy New Year.”
Steve J. Kosar — President
Minutes of ihe 17ih Regular Convenlion of The Holy Family Society, D.S.D. of U.S.A.
Third Session
Tuesday 18th of August, 1964 (Continued)
ARTICLE XXXV HEALTH AND ACCIDENT The Health and Accident Fund as of Dec. 31st, 1964, shall be composed initially of the assets and unassigned funds in the present accident and health, the present dis-
ability, and the present sick benefit funds as shown by the annual statement as of Dec. 31st, 1964.
There shall be added to the Health and Accident Fund all premiums on health and accident contracts and all premiums on disability and sick benefits included with mortuary certificates under the
provisions of former Article! XXXIV — Disability Fund' and Benefits.
There shall be deducted from the Health and Accident Fund all expenses and benefits attributable to Health and Accident contracts and disability and sick benefits provisions included with mortuary certificates under the provisions of former ARTICLE
XXXIV	(34), — Disability Funds and Benefits.
It is further provided hereby that the present ARTICLE
XXXV	(35), shall now be
XXXVI	(36) ; present ARTICLE XXXX (40), shall be renumbered ARTICLE XXXVII (37 ) ; and present ARTICLE XXXXI (41) shall be renum-b e r e d ARTICLE XXXVII (37).
A motion was made by Joseph P. Drašler and seconded that resolution just presented to the Convention be accepted as read and explained. Carried.
A motion was made by Frank Tushek and seconded by Anthony Tomazin, Jr., that the Convention donate $25.00 to the Spiritual Director for services rendered. Motion Carried.
President Steve Kosar at this time announced that he is herewith reappointing Dr. Joseph A. Zalar as the Medical Advisor.
A motion was made by Katherine Przybylski and seconded by Jennie Krall that the appointment made by the President be accepted. Carried.
Chairlady Maryellen Mand-zuk of the Communications Committee was recognized by the President.
Maryellen Mandzuk pro-ceded to read the telegrams just received: One from Mr. and Mrs. Anton Tomazin, Sr., and the second from Joseph L. Bahorich the delegate of Pittsburgh.
A motion was made by John Flaynik and secpndfid by Wilma Šinkovec that the telegrams just read be accepted and filed. Motion carried.
Incidentally, the telegram from Joseph L. Bahorich was sent due to his absence as an elected delegate to this Convention because of ill health.
A motion was made to the effect that the Rules and By-Laws Committee of this Convention be dissolved. The motion made by Frances Kimak and seconded by Genevieve Grzetič. Motion carried.
Katherine Przybylski, a member of the St. Joseph’s Church Choir, expressed her sincere thanks for the donation received.
A motion was made by Joseph P. Drašler and seconded by Andrew Gerjol that funds be available to the Social and Athletic Department at the discretion of the Supreme Board. Motion carried.
A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by John Toplak that the Social and Athletic Director attend the Supreme Board meetings when called, provided that the Director has a report or a suggestion which would warrant the Supreme Board to act upon.
Motion carried.
Since the time is approaching 12 o’clock noon, Nancy Owen made a motion that we adjourn from this session. The motion unanimously seconded. Motion carried.
FOURTH SESSION
President Steve Kosar, opened the fourth session. He called upon the Spiritual Director to open the session with prayer.
The Recording Secretary proceeded to call the roll of officers.
The President was advised that all members of the Board are present.
The Recording Secretary called the roll of delegates and alternates.
The President was advised that all members are present, with the exception of Joseph L. Bahorich who was unable to attend.
As the minutes have been written, the change in name as follows: “Social and Athletic Director,” has at this time been adopted.
A motion was made by Mary Riola and seconded by Joseph Šinkovec that , a n amendment be made to the minutes, which is that instead of Athletic Director, it should be known as Social and1 Athletic Director.
A motion was made by An-hony Tomazin and seconded by Frank Tushek that the minutes be accepted as read with the amendment added. Motion carried.
Louis R. Zefran made a motion that Steve Kosar be elected President for the next four years by acclamation. The motion was seconded by John Flaynik.
The Recording Secretary was instructed to cast the nes-cessary vote for Steve Kosar as the President of the Holy Family Society, D.S.D. of the U.S.A. Motion carried.
President Steve Kosar acknowledged the vote and the confidence of the delegation and accepted.
The President appointed the following to act as judges in the election.
Nominations were in order for the 1st V-President as follows:
John Flaynik nominated Nicholas Pavlick.
Mary Puklavetz nominated Louis R. Zefran.
Nancy Owen nominated Louis Barbie.
A motion was made by Victor Riola and seconded by Anthony Tomazin, Jr., tha!t the nominations be closed. Motion carried.
The voting was as follows: Louis Zefran 21 Lotus Barbie 30 Nicholas Pavlick 11
The newly elected 1st V-President for the coming four years is Louis Barbie.
Frank Tushek nominated Anna Jerisha for 2nd V-Presi-dent. A motion was made by Jean Konrad and seconded by Marianne Kobe that Anna Jerisha be elected as 2nd V-president by acclamation, and that the Recording Secretary cast the vote.
Motion carried and the vote cast by the Recording Secretary.
Joseph J. Konrad was nominated for the Secretary and at the same time a motion was made by Victor Riola and seconded by Genevieve Grzetič that Joseph J- Konrad be elected by acclamation. Antonia Densa cast the vote for the Secretary Joseph J. Konrad. Motion earned and the vote cast.
Jennie Krall made a motion and seconded by Gabriel Drašler that the present Treasurer, Anton Smrekar, be elected by acclamation. Motion carried and the vote cast for the Treasurer, Anton Smrekar, was by Theresa Pasich.
Anthony Tomazin, Jr., nominated Joseph L. Drašler for Recording Secretary.
Jean Konrad nominated Nancy Owen for Recording Secretary. Mary Barbie made a motion and seconded by Victor Riola that the nominations be closed. Motion was carried.
The voting was as follows: Joseph L. Drašler 35 Nancy Owen 27 votes.
The elected Recording Secretary for the next four years is Joseph L. Drašler.
A motion was made and seconded that Frank Tushek be elected as the 1st Trustee by acclamation and that Nicholas Pavlick cast the vote. Motion carried and the vote cast by Nicholas Pavlick.
Matthew Kochevar was nominated for the 2nd Trustee by Andrew Gerjol.
Joseph Šinkovec was nominated for the 2nd Trustee by Vera Gorkis.
Charlotte Tomazin made a motion and seconded by Frances Kimak that the nominations be closed. Motion was carried.
The voting for the second Trustee is as follows:
Matthew Kochevar 33 votes
Joseph Šinkovec, 29 votes.
The newly elected 2nd Trustee is Matthew Kochevar.
A motion was made and seconded that Joseph Šinkovec be elected for the 3rd Trustee by acclamation and that Mary Puklavetz cast the vote for Joseph Šinkovec. Motion carried and the vote cast.
There were three nominations for the 1st Judiciary member. Anthony Tomazin, Jr.; Mary Riola; and Frances Yucevicius.
Jean Konrad made a motion and seconded by Martin Ran-zinger that the results of this election be final and that they assume positions according to the voting. The voting is as follows: Mary Riola with 35 votes as the 1st Judiciary; Anthony Tomazin, Jr., 17 votes as 2nd Judiciary; and Frances Yucevicius, 10 votes as 3rd' Judiciary.
The motion was carried and the voting conclusive.
Genevieve Grzetič made a motion and seconded by John Flaynik that Nancy Owen be elected Athletic and Social Director by acclamation. Motion carried and the vote cast.
A motion was made and seconded that Rev. Aloysius Madic be elected as Spiritual Director by acclamation. Motion carried and the vote cast.
A motion was made b y Frances Kimak and seconded by Frank Tushek that a vote of thanks be given to Joseph J. Konrad and Hirsch Kravit for the gracious hosts that they were during the 17th General Convention of the1 Holy Family Society.
The motion carried.
Before the close of the 17th General Convention of the Holy Family Society, Rev. Aloysius Madic made a few remarks to the members of the convention, as he has stated earlier, that the Society maintain the image, the thoughts and the good work toward all members of this Society and the increases in all respects be very gratifying for the next four years.
Since there was no further business on the agenda a motion was in order. Gabriel Drašler made the motion that this 17th General Convention adjourn. The motion was seconded by Katherine Przybly-ski. Motion carried.
Joseph L. Drašler Recording Secretary
The Holy Family Society, D.S.D. of U.S.A. Tuesday 18th of August, 1964.
Immediately after the close of the Convention the President, Steve Kosar called a Special Meeting of the old and newly elected officers of the Supreme Board.
At this time the President, Steve Kosar, thanked the old members for the fine co-operation they have shown in the past four years, because with their spirit and work it was
possible to achieve what the report shows in the past four years.
The question arose for the benefit of the out of town and distant members who have participated in this convention who have attended and it was mentioned by the Secretary, Joseph J. Konrad, that it would be checked to see about the two days of travel for the distant members, the perdiem pay.
A motion was made by Anton Smrekar and seconded by Frances Yucevicius that the Secretary check into the per diem for travel days of the Pittsburgh delegation and also the member of the Supreme Board. Motion carried.
A motion was made by Frank Tushek and seconded by Frances Yucevicius that the delegation visit the construction of the new Home Office of the Holy Family Society. Motion earned.
There being no further business at this time,, Joseph J. Konrad made a motion that this Special Meeting adjourn. The motion was seconded by Frances Yucevicius. Motion carried.
Joseph L. Drašler Recording Secretary
— — —o	■ -
St. John the Baptist Lodge No. 13
Chicago, 111. — The Officer and the Delegates of St. John Society would like to thank the following officers for being such wonderful hosts and hostesses at the last convention held in Joliet.
The officers of Lodge No. 1 are:
President, Mr. Joseph J. Konrad; Vice President, Martin Ranzinger; Sec.-Treasurer, Mrs. May Barbie, Recording Secretary, Mrs. Nancy Owen.
Lodge No. 12:	President,
Mrs. Anna Jerisha; Vice President, Mrs. Theresa Pasich; Secretary, Mrs. Mary Riola; and Treasurer, Mrs. Katherine Przybylski.
I also would like to thank the very lovely and charming lady, Mrs. Jean Konrad, the first class hostess and wife of our H.F.S. Secretary Joseph Konrad. Oh, yes, and the “Whip” Mrs. Nancy Owen. Thank you one and all for the wonderful time you have spent with us. I speak for all the members and delegates who have attended the convention held in Joliet. Thank you.
DEATH NOTICE:
John Turner, beloved husband of Mary (nee Salaj), loving father of Vera (Orlando) Pinelli, Stephen (Arline), Frank (Katherine), Agnes (Bernard) Wroblewski, Joseph (Isabel), Therese (Ed-
gar) Beaulieu and the late Gizella Haklin, John and Edward, and fond grandfather of 27, great grandfather of 3, dear brother of Stephen, Ka-therina, Emila and Gizella. Funeral was held from Zefran Funeral Home, at 1941 W. Cermak Rid. on Monday, Nov. 16th at 9:30 a.m. Mass at St. Stephen Church, 22nd PI. attd Walcott. Interment at Resurrection Cemetery. May you rest in peace, dear father, and God and his angels protect you through life everlasting, Amen.
Yes, we here at St. John’s will miss you, John Turner. Born 1892, May 1st, at Cren-soveci. Prekmourje, Yugoslavia. He came to America in 1912 and to Chicago and made Chicago his home. Yes, John and many other foreigners who came here to find peace and wealth, and to strive for the future of America,, and his family. John also was the one of the founders of St. John’s Society i n Chicago. Liked by everyone at St. Stephen’s Church, on 23rd St., and his many, many friends in the city of Chicago. MEETING:
Dear Brothers and Sisters of St. John No. 13, Chicago, 111.: Your next meeting will he held at St. Stephen church hall on Dec. 27 at 2:00 p.m. Election of “new officers” for the year of 1965. So come one and ^all, let’s see some new faces at thi,s meeting. Refresh-jments, sandwiches and you know what will be served by our chef France Turner. So don’t forget, Dec. 27th at 2 o.m., St. Stephen church hall, 22nd PI. and Walcott.
REMODELING OF ST. STEPHEN’S HALL:
Parishioners and members of the following societies of St. Stephen Church, 22nd and Walcott Ave. St. John H.F.S., St. Stephen K.S.K.J., St. Ann, St. Mary, Holy Name, St. Ma-hor, Ladies Guild, Foresters, Liga Zenska Zveza. All were represented in a discussion in regards to the remodeling of St. Stephens church hall. Since all of the societies hold their meeting there, it is no more than right that they be represented for a discussion for the observance of the sixtieth anniversary since the corner stone was laid at St. Stephen Church.
All the lodges will have a get together in the near future. Each parishioner and member will be notified of this affair. So don’t forget to read your newspapers, the American Home, and the K-S.K.J. Jednota.
Fraternally yours,
John M. Kovas, Rec.-sec’y.
ENOSTAVEN BROD —- Kada'r ne'wozi brod preko reke, prenašajo potnikd v Južnem Vietnamu preko plitvih rek enostavno ljudje. Ppslovni človek, ki ga vidimo ha poti preko reke, je plačal za to "uslugo” le 4 cente.

«!W

UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lab
“Kako lahkomiselni ljudje!’’ si je mislil. Nič napačnega se mu sicer ni zdelo voziti se tako-le okrog in pokušati vina po gradovih, a zdaj so časi resni. Ali naj čakajo oni kmetov, ali naj kar iz začetka razženejo oblake, ki se Zbirajo nad kranjskimi graj-ščinami? ... Uvidel je, da je treba iskro zadušiti, dokler je Še majhna.
Odšel je v grad in naročil kočijo.
Kočijaž in sluga sta pripravljala kočijo in ugibala, zakaj se bo danes gospod peljal, ko Vendar najrajši jezdari.
Zapregla sta konje in kočijaž se je naslonil na kočijo. Čudno veselje je preletelo njegovo lice. Vesel je bil, ker je Po večletni izkušnji dobro vedel, da se po gradovih hrani aniogo dobrega vina. Ne staralo bi se in ne kisalo, ko bi se gospoda vedno med seboj obiskovala, in ko bi imeli vsi take kočijaže, kakor ga ima čuaperski gospod.
“Čemu starati vino, ko Bog Vsako leto novega da,” je hrrmral polglasno.
“V Brinje,” je zapovedel gospod in vzdramil kočijaža iz sladkih sanj o bodočem dnevu.
Sluga je zaprl vrata kočije in skočil na sedalo h kočijažu Kočija se je zagugala in zdr-cala izpred gradu.
* * *
Brinjska grajščina ni kdo Ve kako velika. Skrita je med visokimi smrekami ob robu gozda proti solnčnemu vzhodu ob malem potoku. Znana je bila vsem po lepi legi in trdili so, da ima Brinjski prijetno bivališče.
Brinjski je bil že oslabel mož, starček pri sedemdesetih letih. Bil je iz tistih ljudi, ki menijo, da takoj gospodarstvo propade, če ga prepuste drugemu v roke. Zato starec ni prepustil drugim gospodarstva, dasi je imel že oženjenega sina in je sam komaj mogel hoditi zaradi bolezni v nogah. No, zapovedoval je skoz okno. Sedel je neprestano na stolu
A vendar so v Brinju dobro shajali s starim grajščakom. Največ je seveda pripomogel temu stari hlapec Anže. Kadar je bil Brinjski prav slabe volje, je nad njim razlil svojo jezico. To je bilo ravno prav, ker je baš Anže bil za njo najmanj občutljiv. Bil je vsemu navajen. In kadar je stal stari Brinjski pri oknu in vpil na vse grlo, na primer: Anže, lenuh ti stari, tepec zabiti, da te jaz v roke dobim,” takrat je stal Anže kje za plotom ali za steno in čisto mirno delal, svoje delo. Imel je tudi to srečo, da je bil gluh. In ko je črez dolgo časa zaslu-šal gospodo vpitje, ozrl se je počasi in zamrmral: “Že zopet vpije,” in pljunil je na tla v znamenje, da mu ni po volji. Mudilo se mu sploh nikdar ni. Ako je videl, da je storil svoje delo, je počival, in če je nanj vpil gospod, je prilezel zaspano iz kakega kota, stlačil pipo in mehur s tobakom v žep, potem pa šel popolnoma mirno skoz dvorišče proti gradu poslušat, kaj želi gospod, dasi so med tem letele nanj vse mogoče psovke: “Idi, idi, stopi, lenuh leni, tnalo leseno.” Anže je samo zamrmral: “Že zopet vpije . . in odšel po stopnicah v grad. Včasi se je šlo za malenkosti. Gospod je spravil ves grad na noge. ‘ Kaj je, za božjo voljo,” so vprašali domačini. “Ej, ali ne vidite, da kokoši sede v mrvi, da puščajo perje, da živina kašlja?”
Take malenkosti so spravljale gospoda v največjo jezo. A domačini so bili vajeni gospodovega vpitja in so potrpeli ; saj so mislili, da so starcu leta že šteta . . .
* * *
Tisti dan se je peljala proti Brinju čušperčanova kočija. Misliti si moramo, da se domačini niso posebno razveselili, ko je dekla povedala, da se najbrž peljajo gostje.
“Kaj je?” je vprašal jezno Anže in spravljal pipo v žep.
“I, kaj je,” mu je rekla dekla, “pripravi se, neroda, da
dravila čušperčana prijazno kot starega znanca.
“Kako se imate v Brinju?” je vpraiševal čušperčan in delal globoke poklone.
“Dobro, dobro,” so odgovarjali vsi. ‘Kar prisedite!” je vabil mladi Brinjski.
A glavna stvar čušperčanu je bila kot k staremu Brinj-skemu. Zato se je zahvalil za povabilo in obljubil prisesti potem, kadar opravi svoj posel z gospodom, kakor je imenoval starega Brinjskega. Mladi je bil v zadregi; obljubil je počakati gosta spodaj, a čušperčan je odšel z lahkimi koraki po stopnicah v grad.
Na dvorišču je nastalo med tem malo nesporazumljenje. Kočijaž je pričakoval, da ga odpeljejo domači hlapci, kakor je bila doslej povsod navada, v svojo sredo in mu prinese kaj za njegovo žejno grlo, da se napije po volji. A nič takega ni bilo. Tudi hlapcev ni bilo od nikoder; samo Anže se je približal kočiji in motovilil nekaj s svojo pipo, potem pa začel izpregati, pa precej počasi in nerodno.
(Prihodnjič dali e.,
Pirex - največja iznajdba v steklarstvu
to ni čudno, da je prišlo do o-kvar.
Eno najvažnejših uporab ste-
— Na vsej zemeljski površini je okoli 33 milijonov kv. milj plodne zemlje.

vi, dolg 1200 m. Cevi so pritrjene s kovinskimi sponkami. V letu dni so ta sistem za kontrolo dvakrat razstavili ih ugotovili, da so bile vse cevi v brezhibnem stanju, brez vsakih razpok; pač pa so se pojavile okvare na kovinskih sponkah. Pri v Cornlingu v državi New York montiranju te steklene hladilne izdelali novo steklo na bazi bo- naprave so delavci posvečali rovega silikata. To steklo, ime- j vso skrb steklenim cevem, da se novano “pirex”, so uporabili tu-, ne bi razbile, pri tem pa so za-di pri izdelavi posode za bated-1 nemarili kovinske sponke in za-jo. Neke noči pred kakimi 35 leti je eden izmed strokovnjakov v steklarstvu prišel domov z dnom ohišja za baterijo, v glavi pa mu je rojila naravnost revolucionarna ideja. Ženi je' predlagal, naj bi v stelkleni posodi, ki jo je prinesel s seboj, spekla v pečici torto. Sprva se je žena močno začudila, a je kljub temu ustregla moževi želji. Torta je odlično uspela. V posodi, ki je bila v ognju, se ni pokazala niti najmanjša razpoka in tako je prišlo do steklenih posod za kuho.
Angleški tovarnarji stekla so se smejali že ob sami misli, da bi gospodinje kuhale in pekle v steklenih posodah. Tovarna stekla Jobling pa je le tvegala poskus ter je od Američanov odkupila patentne pravice za proiz/odnjo “pirexa” v Angliji.
Tako j e postala naj večja tovarna stekla, odpornega proti vročini, industrijskega stekla in laboratorij slcega stekla izven Združenih držav. V Angliji u-porabljata danes od treh gospodinjstev kar dve stekleno posodo za kuhanje.
Sedaj, ko so se tudi tehniki
prvem raz-
v pivovarništvu ter v mlekar-1 dobju naseljevanja skozi Cum-nah. Po ceveh iz “pirexa” se berlandska vrata, ker je bila do-pretaka letno v britanskih mle-1 lina reke Hudson v nevarnosti karnah že približno 635,000 hi stalnih napadov indijanskih Iro-mleka.	j kezov.
Navadno steklo se zlomi, če otresli še zadnjih dvomov, da sev industriji najdemo danes dežele je na eni strani toplo, na drugi stekleni predmeti nujno razbi-pa hladno. Nekaj pred prvo sve- jejo, je pričela tudi v industriji tovno vojno je na ameriških že- v vedno večji meri prevladovati leznicah prišlo do par velikih J težnja po uporabi stekla na ši-nesreč, katere bi lahko prepre-jroki osnovi. Na neki kmetiji v čili, če se steklo na signalnih ^ južnem Walesu so instalirali svetilkah ne bi zdrobilo zaradi hladilni sistem iz steklenih ce-razlike v temperaturi med notranjostjo svetilke, ki jo je segrel plamen luči, in zunanjostjo, ki je bila izpostavljena snegu in mrazu.
Da bi preprečili napetost, do katere pride v steklu zaradi toplotnih razlik, so znanstveniki
Pot na zahod
PHILADELPHIA, Pa. — Pot atlantske obale v notranjost je vodila v
Sam Eisner returned to St. Clair Ave. and opened the new
murni store
6901 St. Clair Ave. — Telephone: 431-0770 • Open Sundays • ^liriSSf!?3S Ssls • Open Sundays •
Over 2000 selected Scotch Pine & Balsam Trees Price D7C and up per pc.
Multicoloured Christmas Lights — 7 bulbs to a set — 87<‘ Per set.
CXXXXXXXXXXXXZXXX_U Z.Z-XXJ
I
Poleg okna in zapovedoval družini; pri svoji starosti je ‘mel bistro oko in je bil groz-Po siten, kakor sploh bolehavi ljudje. Jezil se je vedno in vPil za vsako malenkost, da 5e je slišalo prav na polje.
Na vrtu, ali — bolje rečeno '— pri mizi pred hišo je sedel ftdudi Brinjski s svojo soprogo ‘u otroki. Rekli smo: pri mizi Pred hišo; stari Brinjski namreč ni pustil razsipavati denarja za nepotrebne reči. Divja trta je opletala del zidu in to Je bil ves okras grajščini. No, take malenkosti se sin ni hotel prepirati z očetom. Kadar mu je postalo dolg čas horna, je šel uživat prirodne lepote drugam. Prijateljev je Ifiiel dosti. A v Brinju so imeli Malokdaj goste. Ljudje so se hali jeznega starca, ki je včasi °dpravil neprijetne znanec har na surov način od hiše.
Kadar pa je starega napadla jezica, ni prizanesel niko-haur in vsakega je tepel s Palico.
izprežeš, pa bodi, kakor se spodobi.”
“Kaj boš,” je odgovoril Anže; “kaj nisem dober? Kdo jih pa vabi k nam? Saj tudi mi nikamor ne hodimo sitnosti delat.” In v srcu je hvalil starega gospoda, ki je tako brez sitnosti. Gotovo bi bil če kakšno rekel dekli, ki je kar ni mogel, a kočija je že zavila na dvorišče in dekla se je skrila za vežno okno, da bi si vse dobro ogledala.
čušperčan je mladega Brinjskega dobro poznal, ker je nanj večkrat naletel pri kaki gostiji ali na lovu. S starim pa že dolgo ni govoril. Slišal je večkrat, da je čuden človek, da se z njim ne da mnogo govoriti. Zato je malo čudno pogledal, ko je obstal n a dvorišču.
Mladi ga je prijazno sprejel, čudeč se, kaj pomenja ta nenadni obisk. Tudi mlada soproga, ki sta jo spremljala od ene strani deček, od druge pa deklica zlatih las, je poz-
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MAME
Mary Modic
ki je umrla 10. decembra 1962. leta.
Vedno mislimo na Tebe, ljuba žena in mati Ti, solza nam oči zaliva, so dolgi dnevi in noči.
Ko tudi nas smrt pokliče, da ločimo se od sveta, v nebesih bo veselje naše, ko k Tebi pridemo v nebo.
Žalujoči:
BLAŽ, soprog
Elsie, hčerka FRANK, sin 5 vnukov, 5 pravnukov ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 10. decembra 1964.

Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate naslov:
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku ml poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
. KUPON _________________________
Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči
Ime ...........................
cesta .........................
mesto in država ...............
Za to darilo pošiljam znesek $...
Moje ime je ...................
Moj naslov je .................
mesto in država ...............
ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE OD 9.30 DOP. DO 9.30 ZVEČER — V PODRUŽNICAH OD 9.30 DOPOLDNE DO 10. ZVEČER
RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR
V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH
PKED-PRAZNICNA PRODAJA! PREBITEK ZNANEGA IZDELOVALCA!
VELIKE KOPALNE BRISAČE
limm VELIKE!
24 x 48 in 21 x S3 inč veL 1.98 do 3.08 če šo perfektne!
PRiSLAN PROVISION
SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd.
STANKO PRISLAN EX 1-1419
Naše posebnosti ta teden:
PORK CHOPS CENTER CUT
79t Ib
BOILED OR BAKED HAM
99C lb
Braunschweiger, sliced or piece
67C lb.
BABY BEEF LIVER
49( lb.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA
Frank L. Hcčevar
ki jc za vedno zatisnil svoje mile oči dne 10. decembra 1962.
Dve leti je mirilo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva, na Te mislimo vsak čas.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh in besedo ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Žalujoči ostali:
STEPHIE. soproga FRANK, WILLIAM, DAVID, JA-MES. sinovi
JACQUELINE, CAROL, hčerki FRANCES HOČEVAR, mati EDWARD, brat FRANCES JERINA, sestra
Cleveland, O., 10, decembra 1964.
Enobarvne!
Jagvarske!
Potiskane!

Ne moremo imenovati znane tvrdke,
toda spoznali boste kakovost ...
Založite se sedaj z lepimi, velikimi, bombažnim: frotirkami po posebno nizki ceni! Našli boste bogato izbiro barv,, v enobarvnih, potiskanih in jagvarskih vzorcih, s skladnimi brisačairti za roke in obraz. Vsi izdelki so od znane tvrdke.
DRUGE MERE.
SKLADNE BRISAČE ZA ROKE SKLADNE BRISAČE ZA OBRAZ BRISAČE ZA GOSTE (Z RESICAMI)
3 za $2 3 za $1 3 za $1
SPREJEMAMO PISMENA IN TELEFONIČNA NAROČILA ......... KLIČITE CH 1-3070
KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK — THE MAV COMPAN V V MESTU, NA HEIGHTSU, V PARMI, V SOUTHGATE
oo<rr>oo<z^o<rz>o()<zi>oo<cr>oo<cr>o
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
o<cr>o(><c3>o(><ci>oo<ci>o(><c^
Pisemce, ki ga je imel v rokah, mu je bilo padlo na tla. Ni cul človeka, ki je prišel tiho po stezi ob potoku, postal za njegovim hrbtom in opazivši, da ga ne vidi, se sklonil po strani in tiho pobral papirček.
“Lep dan je danes, prijatelj 1”
Po tem ogovoru se Lovre ozre in vidi za seboj Mrtinka.
“Kaj tako žalosten ždiš, kakor bi te zima in mrzlica tresla. Solnce sije, in še božji volek je vesel, ki nima več uma in pameti od Boga, kakor da na prag svoje luknjice izleže, kadar je solnčen dan. Ti si pa učen in uma imaš ko devet drugih in te ni sram tu sedeti, kakor da bi bil lačen in žejen. Hej! Poskočen bodi in vesel! Tisto pisemce, ki leži ondukaj na tleh, ki ti ga je pisala tvoja ljubica, poberi in shrani! že veš, kam se devajo take reči, ki od nje dohajajo. V zglavje, da se človeku kaj pridnega in prijetnega sanja!’’
“Kako veš, odkod imam to pismo?” vpraša čude se Lovre.
“Oj, ti ljuba učenost in dobrota ti!” odgovori Mrtinek. “Kaj ne veš in še zdaj ne veruješ, da sem jaz pravi deseti brat? Desetim bratom pa je Bog toliko več vidnosti in vednosti dal, kar se enkrat v malho dene.”
“No, če kaj veš, povedi, kaj je tu v pismu?” vpraša Lovre.
“Mrtinek Spak, deseti brat, ve nekatero, ki je ti, učenost in dobra moja, ne veš. V pisanju se bere tako, da zate ni nič dobro na Slemenicah, da ne smeš bogvekaj hoditi za svojo. Jaz pa tako rečem in pravim, če boš ti pameten, nikdar je ne bo imel Marijan, vrag ga jemlji! Pamet imej in hodi še nekaj časa tod okoli, pa bol videl in slišal take reči, kakršnih še bral nisi, nikar še doživel. Videl boš, kaj se pravi ‘deseti brat’. Le meni zaupaj, pa brez skrbi bodi!”
Lovre se zasmeje.
“Ti varuj se, da se mi ne zameriš! Jaz sem že nekaj izkusil. Ti si pa še mlad prevrat, vse bi rad naglo storil, kakor lačen pes, ki ga izpusti hišna mati v golido k pomijam 1”
“Povej mi po pravici, Mr-tine, kaj si pravzaprav in kaj si bil. Deseti brat nisi, tega ne verjamem. Vidim pa, da si poseben človek,” pravi Lovre.
“Ne verjameš, da sem deseti brat? Kakor hočeš! Vera je taka zver, da je še modri Bog ne more nikomur v rejo dati, ampak vsak jo ima, če rad hoče.”
“Vidiš, to si tudi tako povedal, da moram verovati, da si se nekaj učil,” pravi Lovre.
“Kaj sem se učil in še mar-skaj, tebi nič mar. Zato me ne izkušaj, in ne izprašuj! če boš živel in če mene kakov pust ne brcne, boš zvedel še veliko. Da boš imel troho več vere, ti povem še eno. Ti namreč ne ravnaš po zapovedih, ki so ti dane, in modro ravnaš.”
CHICAGO. ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
“Zakaj praviš to?”
“Tvoja ti je odsvetovala, da se nikar ne pečaj veliko z menoj.”
“Kako to veš?” vpraša Lovre in se še bolj čudi.
“Jaz sem deseti brat, hudir! Trdoglav si! Pa v Svetem pismu se tako bere, da babnice niso za gospodarstvo. Poslušaj jo babo tačas, kadar ti prav veli, sicer pa ne sezuvaj hlač, da bi jih ona nosila. Ne zamerim ji nič, saj ne ve, kaj beseduje, kadar govori o desetem bratu. Ali tebi bom pa zame-ril, če se me boš ogibal, in proč bo s tvojo srečo. Ti si se mi bil prav prikupil, zato sem se pa zagovoril, da me moraš pomniti.”
Rekši se Mrtinek obrne, in kakor bi ga kdo podil, hitro koraka po stezi naprej.
“Počakaj malo, greva skupaj!” kliče Lovre za njim.
“Le sam hodi, sam, vesel bodi, muhe zapodi, pa zapoj,” —vpije deseti brat nazaj — '‘če druge pesmi ne znaš, pa kakovo dolgočasno zatrobi kakor je tale:
Vstanite dekleta!
Ura je deveta, ubogajte očeta; zapovedi so pa tudi lete:, ubogajte še matere!
Le to zapoj, grdo na debelo zahrešči in če imaš gino ali j katero drugo bolezen v grlu, j vse te bo minilo.”
Lovre se napoti domov. Med potjo sreča strica Dolfa, ki je bil namenjen v vas k Obrščaku na kozarček brinovca. Moral ga je prečej dolgo poslušati, ker pravil mu je nanovo, kako je nekdaj, ko je bil še v latinskih šolah, prepijal in bil ve-! sel s svojimi pajdaši in vinskimi brati.
DVAMAJSfČTpOGLAVJE
Gospodar na gradu slemeni- j škem je imel navado, obhajati! svoj rojstni dan z večjo pojedino, na katero je vabil vse svoje prijatelje in znance iz obližja. če pravimo vse, se ne sme misliti veliko krdelo družin z materami in hčerami,
F blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE IN NAŠE MATERE
Mary Blatnik
ki je po božji Previdnosti izročila Bogu svojo blago dušo dne 10. decembra 1949.
Ljuba žena, mati mila,
Kako bi še bili veseli vsi, prezgodaj nas si zapustila, ko bi med nami še živela Ti.
Pa božja volja to je bila, da pred 15 leti ras si zapustila. Počivaj mirno v jamici, na svidenje nad zvezdami.
Še vedno žalujoči:
VICINITY Chicago & Ashland Must sell Grocery and Candy Store. Near schools. 4 rm. living quarters in rear. Good investment. Sacrifice $1,200. PH. 243-3796.	(239)
DOMEN BLATNIK, soprog SINOVI, HČERE, SORODNIKI
Cleveland, O., 10. decembra 1964.
starimi in mladimi sinovi, zakaj Bog je posadil ta grad tako na sami jo, da je gospod Benjamin vse svoje izobražene in polizobražene povabljence, vštevši celo prifarnega dolgo-petega šolmoštra, zračunil leh-ko na prstih obeh rok, kadar se je reč najbolje obnesla.
Tega leta pa je hotela nesreča, da mož še tega malega števila ni mogel popolnoma zbrati na praznovanje svojega godu. Eden sosednjih graščakov se je bil zadnji Božič preselil tjakaj, kjer vedno godove obhajajo; njegova vdova in njeni hčeri, o katerih so jeziki hteli vedeti, da niso lepe, so nosile črno obleko in zdelo se jim je nespodobno ta znamenja neveselega srca razkazovati po veselicah. Družina bližnjega gospoda sodnika se je bila odpravila nekam v mesto na svatovščino starega strica po drugem kolenu, ki so ga muhe v tretje gnale v zakon. Tako so se možu gostje odpovedali, kakor tistemu bogatemu revežu v svetem evangeliju. Gospod Vencelj s svojo hčerjo, fajmcdter, star oficer v penziji in šolmošter, ti so obljubili. Marijana in njegove-
ga očeta so sicer tudi vabili, a se ni vedelo, ali prideta ali ne, ker sina že dalje časa ni bilo blizu, stari pa je imel svoje odurne navade.
Sosebno stari hišni Urši je bilo tolikanj črez glavo, da letos najboljših gostov ne bo. Dva večera ji je ta huda preglavica spanec jemala. Seštela je namreč umna žena, da ji to nič manj škode ne prizadene, ko cele tri šmarne pe-lice. Vse božje leto se je veselila gospodovega godu, da ji
bo ta ali ta kaj okroglega v v pest stisnil, za kar ne bo drugega treba delati ko malo postreči. Samo to je še tolažilo varčno ženico, da iz njene škode izhaja gospe korist. Koliko se bo namreč prihranilo tnesa, zabele, vina in druge take ropotije.
Lepo, jasno jutro je bilo na Benjaminovega godu dan.
Marijan je bil zgodaj vstal, poklical psa s seboj in šel črez travnik. Zapalil si je bil pipo tobaka in je ravno preudarjal,
DRUŠTVEM IMEKIX
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznani svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-mcnta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti ko- )l ristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.	n
.......................................................................................................................• '
n .
"M1	.
Odprite prijatelju eno steklenko z ognj&m - varjenega piva
Pogostite ga z bogatim, nagrajenim okusom Stroh’s .... edinega ameriškega piva, varjenega direktno nad ognjem. Varjeno na ta način zato, da vi in vsi vaši prijatelji lahko uživate edinstveni okus. Priljubljeno Stroh’s.... tekne tako, kot bi rada teknila vsa druga piva.

NA POČITNICAH — Po volivni borbi je povabil predsednik Johnson izvoljenega podpredsednika ZDA H. H. Humphreyja in ženo na svojo farmo v Teksasu. Na sliki vidimo Johnsona in Humpheryja pri ježi na Johnsonovi farmi.
ali bi šel na Slemenice, ali ne. Veliko vzrokov je menda govorilo za pojdi, še več pa menda za vrni se, zakaj večkrat je postal, obrnil pogled v tla, debelo potegnil dima in zopet storil nekaj počasnih stopinj. Nazadnje pa ni bilo dvomiti, kako se je odločil, zakaj pot,
ki
ga je ubral, je držal proti hosti, torej je Slemenice imel za hrbtom.
(Dalje prihodnjič)
Velikost nogavic
WILMINGTON. — Velikost nogavic merijo od (konca palca do konca pete v ravni črti.
ZENITH HANDCRAFTED QUALITY MEANS GREATER DEPENDABILITY
The MARNE • Model M2706U
All new! Distinctive, low, compact styled vinyl clad metal cabinet In Pearl Beige color or White Straw color. New Zenith Deluxe Video Range 82-Channel Tuning System.
21,000 Volts Picture Power. Dipole Antenna. ^ |	**
H ASS! C CRAFTED!
FOR FEWER SERVICE PROBLEMS
y. No Printed Circuits! No Production Shortcuts! Every chassis connection in Zenith TV is handwired for the utmost in TV dependability.

THERE'S EXTRA VALUE IIV ZENITH QUALITY!
TRADE IN YOUR OLD TELEVISION EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK & SONS
f
HOLMES AVE. MARKET
Tudi letos, kakor vsa druga leta, imamo polno zalogo svežega in prekajenega mesa in vseh vrst grocerije po zelo zmernih božičnih cenah!
Sprejemamo naročila in pošiljamo po pošti tudi izven mesta!
15838 Holmes Ave.	Liberty 1-8139
Cleveland 10, Ohio
1
l
i

*
EUCLID POULTRY
v ratosj Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, populilo,na sveža Ujca rer všen vrst perutnino Pridite :n si (zberite 1
HOWARD BAKER
54!» KaSI »85 STREET, EUCLil)	fiE 1-8187
MED RIBAMI — Diana Fry nastopa v “Alice in Water-land” na morskem dnu med ribami in drugim podvodnim živim svetom v Floridi.