Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4
List Slovenskih delavcev v c>4meriki


The first Slovenic Daily' in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 127» RECTOB.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ wider the Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON PISASNE: 1279 KEOTOB,
" NO. 49. — ŠTEV. 49.
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 28, 1907. — V ČETRTEK, 28. SVEČANA 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Podržavljenje železnic. Predlog v senatu.
SENATOR PATTERSON IZ COLO-RADA PREDLAGA PODRŽAVLJENJE.
Železnice vlada lahko kupi za $11,000,000,000 do $12,000,000,000.
NASVETL
Washington, 28. febr. Senator Patterson iz Colorada je včeraj vloži predlog za podržavljen je železnic in je o svojem predlogu dalj časa govoril. Pri tem se jo sklieoval na razne razsodbe zvezinega vrhovnega sodišča in skušal dokazati, da so javne ceste in pota pod nadzorstvom vlade in da si zaroore vlada vse železnice prilastiti potom ekspropriaeije. Vse železnice vlada lahko kupi za 11 milijard do 12 milijard dolarjev, kteri denar j" lahko dobiti potom vladinih dolžaih listov. V svrho prometa naj se ustanovi posebni prometni urad, dočim naj meddržavna trgovinska komisija določi vozne cene. Slednje se zamorejo pri prevažanju osob za polovico »nižati, kar velja tudi za cene tovorov.
Podržavljenje železnic postane kma-1» dejstvo, ker tega ne more ni jed-na sila na svetu preprečiti.
V
zvezinem podzakladu.
IZ CHICAŠKEGA ZVEZINEGA PODZAKLADA ZGINOLIH $173,000 ŠE VEDNO NISO NAŠLL
Predsednik je zahteval natančne informacije o tej zadevi.
POMOŽNI BLAGAJNIČAR NA DOPUSTU.
Washington, 28. febr. Predsednik Roosevelt se je s tajnikom zvezinega zaklada p'svetoval glede ukradenih $173,000 i/, zvezinega podzaklada v "Chicago in je naprosil tajnika. da mu natančno o tem sporoči. Zajedno hoče imeti tudi informacije o onih 63 tisoč dolar;, v, kteri so nedavno zgi-noli iz zaklada v St. Louisu, Mo.
Chicago, 111., 2S. febr. Pomožni bla-gajničar tukajšnjega podzaklada, G. \V. Fitzgerald, iz četrar oddelka je zginolo $173,000 je dobil za nedoločen čas dopust. Fitzgerald je, odkar so našli primanjkljaj, popolnoma spremenjen in skrajno nervozen. Radi tega so mu dali dopust, da okreva. Njeg*-vi računi so pravilni. O tatovih ni sledu.
PROSTOVOLJNO V JEČO.
Konštabler je ponesrečil in jetnik je šel sam v tri milje oddaljeni zapor.
Waterbury, Conn., 27. febr. V ječe oountyja Tolland dospel je včeraj J. Hooligan in prinesel seboj svoje lastno zaporno povelje. Ravnatelju je naznanil, da se je prišel zapreti za 90 dni, ker je bil pijan. Ravnatelj ga je začudeno vprašal, čemu prihaja sam in kje da je konštabler. Jetnik mu je na to povedal, da konštabler ni znal ravnati * konjem in da je tako zaostal v gozdu tri milje daleč od ječe.
Jajca so postala zopet cenejša.
Od minole sobote nadalje cena jajc redno pada in sedaj so cenejša, nego bo bila kedaj popreje v tem času. Iz zapada se pošlje vsaki dan v New York nad 400,000,000 jajc.
BKo si Damenjeii
288«, •Ml
ali pa v Ameriko vietL i važne cene na: PRANK St., New York, H. Y„
ker tu bodel postrcfeB.Fr. Mk vseh brunih
ter
Žrtve bolezni.
Jetika in pljučnica.
TI DVE BOLEZNI ZAHTEVATA V ZJEDINJENTEl DRŽAVAH NAJVEČ ŽRTEV.
Statistika o umrljivosti v državah v letu 1905.
ŽALOSTNO POROČILO.
Washington, 28. febr. Urad za ljudsko šretje je objavil statistika ktera se pa nanaša le na dve petini vsega prebivalstva v Zjedinjenih državah v letu 1005. V imenovanem letu je od teh dveh petin prebivalstva umrlo pol milijona ljudi za raznimi bolezni. Umrljivost je bila torej manjša nego .eto popreje, maujša nego na Irskem, v Nemčiji in Italiji, toda večja, nego v Angliji, Škot-skej in Nizozemskej. Umrlivost radi vnetja ledvic, Brighto-nove bolezni, kapi. raka in apendici-tis se povečuje; radi ostarelosti, bron-chitisa. tkrčev in vročinske bolezni se pomanjšuje.
Največ ljudi je leta 1905 umrlo vsled jetike, namreč 56.770, in radi pljučnice 39,008. Vsled raka je umrlo 24,330 ljudi.
Statistika se nanaša na države, katere imajo zakone;. vsled kojih se mora smrtne s.učaje uknjižiti. Takih držav je bilo leta 1905 le deset, potem se mora k tem prišteti District Columbia in 123 mest, ktera ujknji-žujejo smrtne slučaje. Te države so: Connecticut, Indiana, Maine, Massachusetts, Michigan, New Hampshire, New Jersey, New York, Rhode Island in Vermont, ktere imajo skupaj 30 milijonov 765 tisoč 61S prebivalcev.
JAPONCI ODPLULI.
Japonsko brodovje križar k je odpiailo iz Honolulu v Hilo.
Honolulu. Hawaii, 27. febr. Japonske križa rke, ktere so se mudi e tukaj. >o odplule v Hilo, kjer se bodo častniški izkrcali in opaže val i izbruh vulkana Mauna Loa.
San Francisco, Cal., 27. febr. — S parnikom Mongolia dospelo je semkaj 631 Japoncev in ravno toliko jih pride te dni s pa rnikom Nippon Maru iz Honolulu. Tukajšnje naselniške oblasti še niso dobile iz Washingtona ukaza Japoncem prej m veda t i izkrcanje in tako so se vsi izkrcali.
Legar na vojnej ladiji.
Wa-hington, 27. febr. Mornarične-mu tajništvu se poroča, da je na o-klopniei Connecticut pričel med moštvom razsajati legar, radi česar se ladija vrne iz Guantanamo na sever. Dosedaj je zbolelo G5 mornarjev.
Prijet defravdant.
Columbia, S. C., 26. febr. Tukaj se je 701etni Daniel Zimmerman pripo-znal krivim, da je, ko je bil še klerk državnega zaklada, zajedno s T. J. Gibbonom poneveril za $12,500 bon-dov. Zimmerman je bil deset let za klerka v uradu državnega zaklada in defravdacijo so pronašli še le par let pozneje, ko že ni bil več uslužben.
PREVEČ HRANE.
Profesor Chittenden je napravil več preiskovanj o hrani, ktero potrebuje zdrav človek in je pronašel, da je preveč, ako se trikrat na dan do sitega najemo. Temu dejstvu pripisuje on veliko število takozvanih modernih bolezni. Truplu nikakor ne u-gaja, ako se preveč nasiti, kajti pre-bavalni organi se morajo prej ali slej pokvariti vsled premnogega dela. Prvi znak tega stanja je z guba teka in telesne moči. V tem slučaju je hitra pomoč potrebna, da se prepreči popolno opešanje sistema in da se na-bero nove moči, tako da zamore prenašati vsa bremena modernega življenja. Trinerjevo ameriško grenko vino je izvrstno sredstvo v ^ slučajih, ker ono vedno uredi prebaval-ne organe, jim da novo moč, ojači mišičevje in živčevje ter b tem vse truplo. Kjer sta tek in moj potrebna, naj se to sredstvo rabi. V	Joe.
Txiner, 769 So. Ashland Ava, Chicago, HL
Zrakoplovi za
zvezino vojsko.
ZVEZINA VLADA JE NAROČILA PRVE ZRAKOPLAVE ZA VOJAŠKO POSTAJO V NEBRASKL
To se je zgodilo vsled dobrih uspehov zrakoplovov v inozemstvu.
ZA SIGNALNI ODDELEK.
Dasiravno se naša vlada ni nikdar toliko zanimala za zrakoplovstvo, kot se zanimajo za to razne evropske državice. je končno vendarle uvidela, da je zrakoplav v slučaju vojne velike koristi in radi tega namerava sedaj ustanoviti posebni oddelek zra-koplovstva za inašo vojsko.
Newyorski aeronaut Leo Stevens je dobil od vojnega oddelka v Washing-tonu naročilto, naj izdela tri zrako-plave za $12,000, ktere dobi prva zrakoplovna postaja v Fort Omaha, Neb.
Naročeni trije zrakoplavi bodo kmalo izdelani in potem naroči vlada druge. Tudi kotli za nabavo potrebnega plina so že izdelani in ko bode v Fortu Omaha vse pripravljeno, se prično poskusi.
Zrakoplovi so v prvej vrsti namenjeni za signalni oddelek naše vojske, vendar bodo pa izdelani tudi tako, da bode iz rjih mogoče metati bombe v vrste sovražnika. Eksperimentiranje z zrakoplovi v Fortu Omaha ne bode tajno.
BIK KOT HIŠNI ČUVAJ.
Prepodil in pometal je trampe preko plota.
Middletown, Conn., 27. febr. V Killingsworthu je včeraj velik vdove Stanniardove mirno užival svojo hrano, dočim je vdova blizo hleva nekaj delala, ko sta se jej približala dva trampa.
"Je-li stari doma?" vprašal je je-den tramp, čegar nos je bil tako rude«", kakor vdovina ruta^ ktero je imela za vratom.
4 4 Jaz nimam starega in sem sama za bossa," odvrnila je vdova.
"O, vi ste boss, well, pojdite v hišo in prinesite nama kaj za jesti in tudi za piti, too — quick!" ukazal je trainp.
"All right!" dejiala je vdova, 4<sa-.110 počakajte, da opravim bika.
Nato je odvezala veliko žival in trampa, vidoč, da jima preti nevarnost, sta bežiala, kolikor so ju nesle noge, dočim jima je izpuščeni bik z vso hitrostjo sledil. Bik je najpreje dohitel trampa z rudečim nosom in med tem, ko je siromak kričal na vse pretege, ga je bik vrgel z vso močjo v deset yardov oddaljen kup snega, kteri je bil k sreči mehak. Bik je potem zasledoval druzega trampa, ki je tekel kakor srna. Pri plotu ga je srečno dohitel in ga s tako močjo vrgel preko plank, da je v zraku napravil trikratni saltomortale in odletel na. sosedovo polje.
Trampa namreč nista vedela, da je vdova, ki je brez moškega varstva, vzgojila bika in la je ona jedina oso-ba v vsej okolici,ktera se mu upa bližati. Napram njej je bik tako kro-tak in uljuden, kakor jagnje.
Tramp z rudečim nosom je tako poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnico v New Haven.
Prelen, da bi rešil sina.
Washington, Pa., 25. febr. Walter Hill mora biti lep oče, ako je verjeti porotnikom, kteri so preiskali smrt njegovega šestletnega sina. Deček je umrl radi vodenice, ker se stariši niso zmenili za otroka in ker je bil oče prelen, da bi pozval zdravnika. Oče se bode moral zagovarjati pri sodišču.
Nezavesten 48 dni.
Denver, Golo., 28. febr. William H. Schnabel je ležal v tukajšnje j bolnišnici 48 dni nezavesten in Šele sedaj se mu počasi vrača 'zavest.
Schnabel je dobil pred dvema leti jak udarec po glavi in je tudi tedaj bil skoraj dva meseca nezavesten v bolnici. Vea čas so ga hranili na u-metni način.

Obravnava proti milijonarju Thawu.
THAWOVA ŽENA EVELYNA ŠE ENKRAT ZASLIŠANA KOT PRIČA
Pokrajinski pravnik Jerome proti zvedencu dr. Evansu.
EVANSOVA IZJAVA
Pri včerajšnjej obravnavi proti milijonarju Thawu so skoraj ves dan zasliševali izvedence, le nekaj časa je bila tudi Thawova žena Evelyna zaslišana kot priča. Izvedenci so bili oni, ktere jo pozvalo zagovorništvo k sodišču z namenom, da dokažejo, da je bil Thaw na dam, ko je ustrelil White j a,, slaboumen. Glavni izvedenec dr. Evans je bil več ur iz-praševan, in sicer po pokrajinskem pravniiku Jerome. Evans je povsem drugačen izvedenec nego dr. Wiley, s kterim je bil Jerome, kakor znano, talko hitro gotov. Evans je Je.romu kos in se z raznimi vprašanji me da ugnati. Pri odgovarjanju na vprašanja je bil zelo previden, zlasti pa pri vprašanju, je-li po njegovem mnenju Harry Thaw še dames slaboumen. Dr. Evans je zanikal to vprašanje in zajedno izjavil, da je Thaw danes zdrav. Zaslišali so tudi Chas. Bin,-gamona, ki je bil več let zdravnik rodbine Thaw. On pozna Harryja od njegovega rojstva nadalje in da je večkrat zdravil Harryja. Kot otrok je bil obtoženec zelo bistroumen, toda ko ga je obiskal v zaporu, se je čudno obnašal in je bil skrajno nervozen. -—
NEVAREN POŽAR V NEW YORKU.
Dva gasilca sta se zadušila in 11 se jih je onesvestilo.
Včeraj o polunoči je pričelo v kleti poslopja Volunteer Market, 573, 8th Ave. v New Yorku goreti. V kleti je bila večja količina amonjaka, v kte-rern sta se dva gasilca zadušila, dočim se je 11 drugih onesvestilo. Sled nje so pripeljali v bolnico in zdravniki upajo, da bodo okrevali. Ogenj, ki ni napravil velike škode, so kmalo j>ogasili.
KR TANJE PAŠNIKOV. Dospeli so:
Ryndam 26. februarja iz Rotterdama
s 696 potniki. Hudson 27. febr. iz Havre s 341 potniki.
Cevie 27. februarja iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Lo do vi ca iz Trsta. Weimar iz Bremena. Furnessia iz Glasgowa. Princess Irene iz Genove. Ethiopia iz Glasgowa. Teutonic iz Liverpoola. Carolina iz Trsta. Rhein iz Bremena. Ultonia iz Reke.
Kaiser Wiihelm der Grosse iz Ge
move. Pisa iz Hamburga. Lucamia iz Liverpoola. Deutschland iz Genove. Columbia iz Glasgowa. La Bretagsie iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wiihelm II. iz Bremena. Potsdam iz Rotterdama.
Odplnli ao:
La Provence 28. febr. v Havre.
Etruria 2. marca v Liverpool. Ciltic 2. marca v Liverpool. Philadelphia 2. marca v Southampton.
Zeeland 2. marca v Antwerpen. Weimar 2. marea v Bremen.
Batarvia 2. mum, ▼ Hsmburg.
2. mmm t Ge-
Južne republike. Mehikanski roparji.
BLIZO MAZATLANA SO ROPARJI UMORILI ŠEST OROŽNIKOV.
Za svobodo Cube; senatorji Zjedinjenih držav so dobili na milijone dolarjev.
POTEM SO GLASOVALI ZA VOJNO.
Mazatlan, Mexico, 28. febr. Roparji pod vodstvom znanega roparskega glavarja Enrique Chaveza so pri Tepicu umorili šest orožnikov, kteri so ma polju spali. Posestniki tamošnjih estamij žive v neprestanem strahu, ker je roparski glavar zbral najkrvoločnejše ljudi za svoje namene. Vsa prizadevanja oblasti roparje vjeta so bila dosedaj brezuspešna.
Madrid, 28. febr. Tukaj je obudil velikansko senzacijo nek članek, ponatisnjen iz havanskega lista "Diario de la Marina", v kterem se trdi. da je Tomaso Estrada Palima, kasnejši kubanski predsednik, leta 1897 podkupil kongres Zjedinjenih držav Severne Amerike samo za to, da so napovedali Španski vojno. Senatorji v Washingtonu so tedaj dobili za 37 milijonov dolarjev kubamskih bondov podkupnine, makar so jednoglasno glasovali za vojno.
OSEM UR SE JE SMEJALA.
Miss Barr bi kmalo vsled smeha umrla.
Florence, N. J., 28. febr. Miss Barbara Barr se je včeraj skoraj 8 ur smejala in tako je le malo manjkalo, Ha ni vsled smeha umrla. Miss Barr je obiskala včeraj popohidne svoje znance, kterih jeden je povedal ■nekaj tako smešnega, da se je vsa družba do solz smejala. Par minut kasneje je pa gospodična Barr pro našla, da ne more prenehati s smehom, kterega je bilo slišati jeden blok daleč. Znanci so skušali ma vse načine, da bi jej ustavili smeh. toda vse je bilo zaman. Radi tega so pozvali k njej dr. Thacberja in Bairda, toda kljub temu se je smejala naprej, vse do 10. ure zvečer. Še le potem je postaja.a vsak trenutek slabejša in se prenehala smejati. Ko se je probudila, je bila tako slaba, da se ni mogla nekaj časa ganiti, vendar je pa sedaj zopet zdrava.
Smrt pred očmi matere.
Toledo, O., 26. febr. Šestnajstletni Frank Zienke se je včeraj s čevljem vjel med relse na železniškem tiru in se ni mogel ganiti z mesta. Ko je stal na tiru, bližal se mu je vlak in ga je povozil ter zmečkal tako, da je od njegovega trupla ostala le še krvava zmes kosti in mesa. Ko se je vjel med relsi, je klical na pomoč in njegova mati, ki je bila v bližini, je prišla, da mu pomaga, — toda prepozno, kajti v tem trenotku ga je povozil vlak. Kraj razmesarjenega trupla se je nesrečna mati onesvestila in sosedje jo morajo sedaj čuvati, da v obupu ne izvrši samomora.
Zgubljena ladija.
Savannah, Ga., 27. febr,. Jadranka Hilda, :ki je nakrcana s premogom, odplula dne 3. febr. iz Fhiladelphije, Pa., v Savanno, še vedno mi semkaj dospela in se je najbrže potopila. Na njej je šest mornarjev in kapitan ter iiastnina Savannah Lighterage and Transfer Co.
Priporočljivi policaj L
V Salt Lake City, Utah, so zaprli policijskega šefa George Raleigha, ker sta bila zmenjena in sta tujee, ki so prišli v Salt Lake City, goljufala in jima čestokrat odvzela vse kar so imeli.
lOO iztisov
je ie na racpolaco AMERIKANSKO-SLO VENSKEGA KOLEDARJA n to teto. .Kdor rojakov ga ie nima, naj P« nj«m. doktar ga J« kaj ▼ salad.
Vesti iz Rusije. Okostnica v verigah.
GROZNA NAJDBA V MULAJLO-VEJ PALAČI V PETRO-GRADU.
Tajnosti iz časov umorjenega carja Pavla I. — Nemiri med jetniki v Sibiru.
MESTNI NAČELNIK USTRELJEN
Petrograd, 28. febr. Tukajšnje časopisje poroča, da so delavci, ki reno-virajo Mihajlovo palačo, v kterej je od 1. 1822 nastanjena inženirska a-kademija, našli grozno najdbo. Delavci so odprli neka tajna vrata in prišli na stopnice, ktere vodijo v podzemsko sobo. V tej sobi so našli o-kostnico, ktera je bila z verigami k steni privezana.
Zgodovina o najdbi ne more ničesar pojasniti. Toda Mihajlova palača, v kterej je bil car Pavel I. po noči dne 23. marca 1801 umorjen, prikriva polno nerešenih tajnosti. Nek podzemski hodnik vodi h kanalu Fontan-ka. Tega je car Pavel dal sam zgraditi in trdi se, da je tam, kjer je dosegel hodnik Fontanko, vedno čakal čoln, da omogoči carju beg.
Petrograd, 28. febr. Policija je dosedaj zaman iskala napadalca, kteri je položil zaboj dinamita pred carski vlak, s kterim se je peljal veliki knez Nikolaj Nikolajevič v Carskoje Selo.
Krasnojarsk, 28. Nek terorist je ustrelil tuakjšnjega načelnika in ušel.
Riga, 28. febr. Tukaj so ustrelili 17 osob, ktere so bile obsojene v smrt radi zadnjih nemirov v Tukumu. 45 nadaljnih ljudi mora v ječo.
Petrograd, 27. febr. Med jetniki, ki delajo v rudnikih Akatni in Trans-bajkalskej, prišlo je radi stroge discipline do nemirov. Sto in petdeset jetnikov so dejali v železje; med temi je tudi morilka Marija Spirido-novna. ki je v Tambovu umorila šefa detektivov Luženovskega.
Petrograd, 27. febr. Časopisje je objavilo neko tajno poročilo o hranitvi mesta Port Arthur, ktero se je rabilo v pravdi proti generalom Ste-selj, Fock in Reiss. To poročilo je spisal generalni poročnik Smirnov, ki je bil dejanski poveljnik trdnjave, dočim je bil Steselj poveljnik vsega polotoka Kwantung. Smirnov dolži Ste-selja nezmožnosti in strahopetnosti in da je trdnjavo po nepotrebnem izročil Japoncem. Častniki trdnjave so bili razdeljeni v dve stranki, kteri jedna drugej nista zaupali; Ie generalu Kondratenko, poveljniku 7. iz-točnosibirskega polka strelcev je zaupal vsakdo. Trdnjava bi se lahko držala še več mesecev, ako bi bila Steselj in Fock količkaj sposobna. Smirnov je prepodaji trdnjavi na vse mogoče načine kljuboval, toda zaman. Do poraza pri Mukdenu bi nikdar ne prišlo, ako bi Steselj brez vsacega vzroka ne izročil trdnjave Japoncem. Ko je izročil Port Arthur Japoncem, je bilo v trdnjavi še 12,500 zdravih p šcev, 5000 topničarjev, 500 ženi-stov, 5000 miličarjev, 1000 druzih vojakov, 200,000 krogelj za topove in 7,000,000 magazinov nabojev za puške. Tudi živil je bilo še za dva meseca dovolj.
DELAVSKE UNIJE ODGOVORNE
Škodo, ki nastane vsled štrajka, morajo poravnati
Boston, Mass., 28. febr. Tukajšnje vrhovno sodišče je izdalo razsodbo, vsled ktere so delavske unije, njih uradniki in člani odgovorni za vsako škodo, ktera nastane vsled po uniji odredjenega štrajka.
Sodišče je izdalo to razsodbo v zadevi tožbe Obertbawove Construction Company proti uniji tesarjev v Bo-Stonu, ktera mora plačati stavbenej tvrdki $66.22 za nastalo škodo.
Zaplenjene srečke.
V torek zvečers o v Bobokenu, N.J., zaprli dva stewarta hamburškega parnika Augusta Victoria, ko sta skušala prinesti 5000 srečk baanlbur-fifce loterije iz parnika v Hobofeen. Srečke ao zaplenili
SVARILO.
V poslednjem času je postalo navadno, da razni ne baš gentlemen-businessmani hrepene po naslovih raznih slovanskih listov in v to izrabijo poštenost uslužbencev. Pri nas so bili ukradeni vsi naslovi naših naročnikov po dveh uslužbencih, kteri niso več pri nas. Te naslove rabijo "zdravniki" in enaki dvomljivi bu-sinessmani ter naše naročnike nadlegujejo s knjigami, okrožnicami in pismi. Rojake - naročnike opozarjamo pred tako malo častnim postopanjem in jim svetujemo, da vse take poslane stvari vržejo v peč, ker te knjige, okrožnice in pisma nimajo druzega namena, nego jih spraviti ob denar. Upravništvo "GLAS NARODA".
Razne novosti
iz inozemstva.
FRANCOSKA VLADA JE OBJAVILA ZAPLENJENE SPISE PAPEŽEVEGA NUNCIJA V PARIZU.
Ločitev države in cerkve v Angliji; sklep v angleške j dolenjej zbornici.
BOJI V MANDŽURU.
Pariz, 27. febr. Vlada je objavila zaplenjene spise in dopise med iz-' gnanim vatikanskim zastopnikom in vatikanom. Iz zaplenjenih spisov je razvidno, da se je vatikan v resnici vtikal v notranje zadeve Francije. Tako je papežev "državni" tajnik Merry del Ya' svetoval, naj katoliški kandidatje pri volitvah 1. 1906 nastopijo pod krinko republikancev, ker s to goljufijo bode prišlo največ katoličanov v poslansko zbornico; zajedno pa naj vzamejo denarno podporo od konservativcev. Nadalje jim je svetoval, naj kupijo v Parizu dva večerna lista, da se jih poslužijo kot ofieijelnih glasil.
London. 28. febr. V dolenjej zbornici so včeraj zvečer s 19S proti 90 glasovom sprejeli sklep, vsled kterega se mora cerkev v Angliji in Wa-lesu loč ti od države. Tozadevna debata je bila zelo zanimiva radi izjave glavnega tajnika za Irsko, Augustine Birrell. Slednji je dejal, da državna cerkev je neopravičena, kajti cerkev državi ni nikdar koristila, temveč vedno škodovala.
Harbin, Mamlžur, 28. febr. Tolpa kitajskih banditov je 24. febr. 20 milj severno od Harbina napadla rusko patruljo. Pri tem so Rusi zgubili jednega poročnika in štiri vojake. Od onega dne nadaljeso boji med Rusi in banditi na dnevnem redu. Iva sneje so Rusi dobili nove vojake, kteri so odkorakali v Hulanchen. Tudi pri Eninguti so se vršili boji. Kitajska vlada je poslala na lice mesta 4000 vojakov.
Japonci pridejo v Jamestown.
Tokio, 27. febr. Ameriški poslanik Wright je danes priredil pojedino v poč as t podadmirala Ijuina, pomožnega šefa generalnega štaba japonske vojne mornarice in poveljnika obeh križark, kteri odplujeta jutri od tukaj v Hampton Roads, Ya., da prisostvujeta mednarodnej mornaričnej paradi povodom otvoritve razstave v Jamestownu. Med gosti pri pojedini je<bil tudi admiral Togo, šef generalnega štaba japonske vojne mornariee.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
xa $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh wotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft
FRANK 8AK&ER, 109 Greenwich Street, Hew York. S104 St Clair Ave. NE., Cleveland, O.
i • .	' - .	. v :->.■:_

"GLAS NARODA"^
U»t slovenskih delavce? r AmerikL
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FI^ANK SAK-EI^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
£a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.r>0
" pol leta.......2.50
" četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NAI(ODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30
-xmtov.
Dom'si brez podpisa in osobnosti se
ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ir. pošiljatvam nareJite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. 9 Telefon 1279 Rector.
Izdatki za vojaštvo.
Izdatki vlade Zjedinjemih držav postajajo vsako le<o večji iii so sedaj uprav oirromr L Pred desetimi leti prišlo je vsako leto na v^akesra prebivalca po $9 izdatkov za vlado in danes pride na všakejra po $12.50.
Vednemu narašt-anju vladlnih izdatkov bi se grotovo nihče ne upiral. ak<> bi se ta denar porabil za koristne oziroma kulturne naprave in ako bi ta denar prihajal le od onih ljudi, kteri so na škodo drugih obogateli.
Toda vladini izdafcki, kakoršni so dandanes, so večinoma nepotrebni in torej tudi koristni niso.
Dvainpetdeseti kongres — 1S91— 1S92 — je imel v proračuna za izdatke tisoč mi.ijotnov dolarjev in sedanji kongres 1907—J 903 bode dovolil kaeih dva tisoč milijonov dolarjev v Lad i>n ih izdatkov. Sedaj veija torej vladanje našetra ljudstva v jednem letu ravno toliko, kolikor je veljalo pred desetimi leti v dveh letih.
In čemu se izda ta tako povečana svota f
IjHta 1897 dovoli i so za vojno mornarici 30 tni».jonov* dolarjev in leta 11M)7 v i>t«i ivrho 102 milijona dolarjev. Za vojsko so leta 1S97 porabili 2.'{ milijonov in letos 80 milijonov. Na isti način so se povišali tudi vsi ostali izdatki, zlasti pa oni za utrdbe. —
To nam najbolj dokazuje, da so Zjedinjene države nastopile pot ev-r<»|>skiii državic, latere se lako nesmiselno oborožujejo. da tamošnji ljudje že ne morejo več nositi bremen in knniti nejtotrebne častnike in vojake. Tudi naii vojaški izdatki vedno bolj naraščajo, d očim ostanejo izdatki za kulturne s vrhe nespremenjeni.
Ako bi n. pr. danes nase delavstvo zahtevalo od kongresa, da se uvede splošna pokojnina za ostarele delav-ee, bi jim v Washingtonu gotovo odgovorili: ''Za to nimamo denarja."
Toda za topove, utrdbe in vojne ladije je denarja vedno v izobilju.
Arabske številke.
Izreden napredek naše prosvete je gotovo dejstvo, da se je obširne in nepriročne rimske številke zamenjalo z arabskimi, in zato je nemale splošne važnosti vprašanje, kedaj da so te številke prišle v Evropi v rabo. V kolikor prihajajo v poštev napisi, se zna za arabske številke že v 15. stoletju, dočim so se pojavile na An-jrle/kem v 16. stoletju. V rokopisih je da je časa veljalo leto 1355 kakor nmjzgoilnje; iz tega leta je bila že davno znana u(>oraba arabskih številk. Vendar je že Sir James Pieton I*»vazal, da se v londonskem Record Office nahaja rač-nn iz leta 1325, na kterem je ta datum upisal neki italijanski trgovec z arabskimi številkami. V vseučiliščni knjižnici v Cambridge je celo latinski prehod neke astronomic ne raaprave iz leta 1276, v kteri so popolnoma dobro uporabljane ara? ške številke. Še zgodneji datum je najti v ve ikem delu o zakladih vatikanske palače, ki je je priobčil papež Lev XIII. in ki kaže na nekem predmetu iz slonove kosti arabski datum 1247. Toda najsta-reje spričevalo tvori vendarle neka rezeoska kronika, ki jo hranijo v tno-tnakovski državni knjižnici, o kteri se sodi, da je sestavljena med letoma 1167 in 1174. V tej kroniki se v <p<rvi£ v Evropi, kolikor je -doslej znano, rabijo arabske številke. Vidi se torej, da so se ista le polagoma uvajale v Evropo.
Panama.
Naša vlada še vedno ne ve, kako naj se gradi panamski prekop in take zavoženosti pri kakem vladinem podjetju dosedaj še ni bilo. Naš predsednik zahteva, da se ga smatra ustanoviteljem in tudi graditeljem prekopa. Ustanoviteljem ga. moramo srna trati po vsej pravici, kajti njegovej inicijativi se imamo zabva.iti, da se je stari projekt končno vendarle u-resničil. Zgodovina ustanovitve republike Paname nam najboljše dokazuje kako brezobzirno in protizakonito je nastopila naša vlada pri u-stanovitvi temelja prekopu. Naše ljudstvo je predsedniku, oprostilo, ker je tedaj tako očividno grešil proti mednarodnemu pravu in ga je celo hvalilo, ko je dejal, "da bode zemlja kmalo Letela". Toda zemlja -tudi še danes ne leti na prekopovem ozemlju, kajti vrše se še vedno le priprav ljalna dela in s pravim kopanjem prekopa med Atlantikom in Pacifi kom še vedno niso pričeli. Ak:o bode zmešnjava glede gradnje še dalje trajala, potem je celo dvomljivo, bode-li iz tega podjetja kaj ali nič.
Ker pa ima naš predsednik pri vodstvu podjetja velik vpliv, imamo tudi pravico njemu pripisovati krivdo, da je vsa stvar tatko zavožena. V Washingtonu se še vedno posvetujejo o načrtih glede gradnje prekopa. Ono, kar so danes odobrili, že jutri zavržejo in tretji dan pobero zopet ostanke načrtov prvega dne. Tako so, recimo, včeraj sklenili, da bodo prekop gradili zasebni podjetniki in danes so zopet zavrgli vse tozadevne ponudbe. Kaj bodo počeli jutri, to se ni nikomur znano, ker to je ved-no odvisno od tega, kar sklene predsednik.
Mogoče bode končno vendarle prišlo do tega,, da se prekop zgradi, toda to ne bode nič druzega. nego slučaj, kterega je tembolj želeti, ker ima naše ljudstvo vsled tega velika in občutna bremena.
W
■■m«mmmmmm
Kaos hrvatske politike.
Nadejali smo se, da bodemo po volitvah v maju, to je po Mukdenu madjaronov, oziroma po reški in za-darski resoluciji imeli eno jedinstveno hrvatsko politiko, ki se bode na podlagi sloge med Hrvati in Srbi paralelno borila s te in one strani Ve-lebita za kardinalno točko vseh hrvatskih programov: za ugedinjenje Dalmacije z materjo-zemljo. Naši politiki so predvidjali trnje in kamenje, 'ki jih čaka na potu do uspeha! Oni so pravi no ocenili neobdelamo ledino, ki jih je klicala na delo. Poznali so tisti stari Dunaj, a naivno in neresno je, ako se trdi, da niso računali z naravo in tendencijami madjar--kga imperijalizma. Ali nikdo ni rno-;el ipredvidjati. da bodo naši nepri-jatelji preko svojih agentov in s po-močjo slepote jednega dela hrvatskega naroda tako drzno uspevali, da :iašo zemljo oddaljujejo od svobode, ko je .bila Hrvatska svoboda naj-brižja.
In danes, ko je hrvatskemu naro-<iu dana prilika,, da revindicira svoje pravice, da se uredi, ujedini in ojaei: uprav danes je navstal takov ikaos v hrvatski politiki, da smo le korak daleč od obupa.
Hrvatski sabor zboruje. V Dalmaciji se razvija volilna borba. To sa-bo rov an je pomenja sramoto za Hrvate pred tujino in grob njihov pred sledom. Volitve v Dalmaciji začenjajo pomenjati brisanje paragrafa prvega hrvatskega stremljenja: uje-d in jen j a.
Pisal sem vam že o generalaših, o predstaviteljih avstrijskega oficijelne-ga klina proti po.itiki novega kurza-Ti kandidirajo v dubrovniškem okraju kanonika viteza Crnieo! Črn mu je obraz. Ali to je še le prva lasta-vica. Pačakajte spomladi, pak boste videli "čiste" in izvestne svečenike ter prikrite osobnosti in firme "proti Dunajeanom", kako se bodo vsi metali na plen, ki ga je zaoipnikora Dunaja določil — Dunaj.
Medtem se v Zagrebu zaseda, kakor vam je znano vsem. Zagrebške no vine govore o "mrtvi točki" sabora. o utrujenosti, apatdji, ki da prijemlje koalicijo in opozicijo in ki se iz sabora širi v narod. Zdravila za ta kaos ni. Čaka se, da čas ozdravi — kogaf! A na periferiji? Tudi tu je Dunaj našel ljudi hrvatskega in temu sličnega jezika, da povečujejo kaos. šireči medene laži o izdajstvu hrvatsko-sribske koalicije, o uje-dinjenj-u Dalmacije z neodvisno Hrvatsko, o ljubezni Dubaja do Hrvatov. —
ICaos? {Boriti se proti kaosu? Proti Grafu, Chhimetzkem«, Varaše-ni-nu, — proti njihovim najemnikom: Crnici, Stražišiču, Vusiju, Golijatu iz Podgore, Pierotiču, paik proti Franku itd. itd.?!
Tudi mi se borimo, ali bogata laž je vplivneja od siromašne prezirane resnice. Hrvatski politiki so siromašni ljudje, a * njihovi demoni in poturice imajo na razpolaganje vse
blagajne dunajskih obešanj za osiromašeni naš narod. Dragih sredstev dunajskih argiimentov proti ujedinje-mju in. svobodi Hrvatov — ne treba da omenjamo.
A kje je izhod iz te bede? Treba, treba, treba, — nečesa treba, ali borni smo, inalodušni smo — Hrvatje smo!
Po rzdignite vi, bratje, ki se ne brati te z Mad j ari, pokažite nam še enkrat srečo raje,, ki jo uživate pod Dunajem, da 'med nami me bode dvoma: kdo je večji naš sovražnik? In ko Hrvatje nekolilko bolje spoznajo Dunaj in Budimpešto, svoje moči in u.ogo svojo v teh dneh, morda prode rej o potem iz kaosa naše politike našega javnega življenja na svetlobo, ki ožari ujedinjene Hrvate in doseženo svobodo njihovo.
E—st.
Ogoljufani vladarji.
Dasi so vladarji skrbno čuvani in za ljudstvo nedostopni, vendar se posreči mednarodnim lopovom, da jih prevarajo. Slučaji, v kterih so vladarji žrtve sleparjev, so bolj pogosti, ■nego bi kedo mislil in jih mnogo prikrijejo.
Osiveli avstrijski cesar ima v tej zadevi tudi dobro skušnjo. Kljub vi-sokej starosti se sleherni dan sprehaja v dvornih vrtovih. Necega dne je srečal na takem sprehodu dva osivela veteranca z belimi bradami. Oba sta cesarja prav po vojaški pozdravila in iko ju je cesar vprašal, sta mu pripovedovala, da sta veteranca iz vojne leta 1S48. Pripovedala sta svoje stiske in. obudila cesarjevo dobro srce, da je takoj napisal nakaznico za 1000 kron ter poklical slugo, da je takoj denarje preskrbel. Medtem se je cesar pogovarjal z obema možema ter ju spraševal o dogodkih v vojaški službi. Pri tem pa nista zamogla pravilno odgovarjati o častnikih v njunem polku ter se vedno bolj zagovarjala — naposled pa ube-žala. Cesar je bil zelo užaljen vsled tega in poslal za bežečima svojega pobočnika in ta jih je vjel. Skazalo se je, da sta bila sleparja po poklicu, pridejala si sive brade, da sta bolj stara izgledala in sta za to bila v ječo odpeljana.
Zelo neprijeteui dogodek je doživel grški kralj Jurij. Na sprehodu je srečal ipet častnikov in ti so uporabili priliko ter pripovedalL da na noben način ne morejo priti do višjega mesta, ker nimajo premoženja. Kralj je bil zelo ginjen, ko je čul to pritožbo in jim obljubil svojo pomoč. Rekel jim je, da naj gredo ž njim v palačo, da vknjiži mjih imena in vse podrobnosti- To pa ni ugajalo tem gospodom in so zelo v kralja silili in mu s silo pretili. K sreči je v kritičnem tre.notku, ko je bilo že mračno, prišel mimo oddelek vojakov; skralj je te vojake pok.ical v svoje varstvo. Ti navidezni Častniki so bili predrzni cestni roparji.
Bolgarski knez je dobil vedno poročila. da pisalec ve za velike skrivnosti in te si je z veliko zvijačo pridobil v bolgarskem glavnem mestu Sofiji ter tfbežal na Dunaj. Z I>una-ja je dobil knez potem pismo, da dobi vse tajne spise in načrte, ako odpošlje malenkost 800,000 levov (frankov). Knez je takoj obvestil dunajsko poacijo, toda lopov je medtem že ubežal v Rusijo; knez je moral pa le lepo svoto plačati za policijsko postopanje.	.. ,
Turškega sultana sleparji lahko o cigani jo, ker je kljub visoke jrnte-
lio^nci zelo nervozen
vsled strahu
pred zarotami. Nedavno mu je pisal zelo navit Španc iz Barcelone, da ve za ve iko zaroto proti življenju sultana, on lahko porti ovadi vse zarotnike, ako dobi 4000 frankov pred-plače za potovanje v Carigrad. Turki generalni konzul v Barcelomje dobil nalog, da iaplača Spancu 4000 frankov za potovanje in m\se ljubi 2000 frankov nagrad^, ako Doae obljubo držal. Španec se je zadovo-lil s predplačo 4000 frankov in potem ira ni bilo več videti.
Iščejo Krnegerjevo zlato.
Iz Londona poročajo, da je angleški parniik Alfred Robel odpotoval v jugoafriške vode, da tamkaj poišče potu nolo ladijo Doroten. Zatrjuje se, da je "bila na dnu potunole ladije shranjena vojna blagajna bivšiga .predsednika transvaalske republike Pauj Kruegerja. Kruegerjevo zlato, v vrednosti 1 milijon funtov šterlin-gov (5 milijonov dolarjev), je bilo •baje opravljeno v 222 zabojčkih. Ti zabojčki so bili pritrjeni na dnu ladije in nadejajo se, da se še sedaj nahajajo na istem mestu. Parniik Alfred Robel je vzel seboj vse potrebne priprave, da dvigne zaklad z morskega dna in tišdi štiri izvrstne potop-ljače. Parnik išče tudi druge potunole ladije ter dragocenost^ ki se nahajajo v njih.
Na japonskem parniku.
Popotoi vtiaki enakega častnika
Japonski parnik Miazima Mara je zapustil vladivostoško pristanišče in plul najprvo proti Koreji; končni cilj vožnje je bila Japonska. Razun Japoncev in Kitajcev, ki so tvorili občinstvo 3. razreda, je obstajala naša popotna družba večjidel iz Rusov; le nekaj malo japonskih častnikov je bilo še med pasažirji.
Vse možtvo ladije, na čelu mu kapitan — majhina, čokata postava z zagorelim obrazom, v kterem je zvito blisfcalo dvoje sokoljih očij, — je bilo sila uslužno proti nam, popotnim gostom. Z nobeno besedo* z nobeni m izrazom niso dali spoznati Japonci, da smo bili še nedavno sovražniki. Mene je zanimalo posebno, da bi zvedel, kako mislijo <naši nekdanji sovražniki danes o nas in o vojni. Morda bi se imi posrečilo, da s pomočjo kakega takega znanca, ki sem si ga pridobil medpotoma, pridem potem v Tokiju med japonske kroge; toda vsa moja prizadevanja v tej smeri so imela malo uspeha Naši japonski sopotniki so bili zelo vljudni, zelo ljubeznjivi, znali so pa izvrstno izogibati se nepriličnemu vprašanju in napeljavati pogovor na drge stvari.
Obrnil sem se najprvo do postaranega, dobrodušnega gospoda, japonskega moraaričnega zdravnika. Na svoje vprašanje: "Kaj je novega na Japonskem?" mi je odgovoril:
**Najzanimivejše je zdaj, da cveto črešnje. Svetujem vam na vsaki način, da ne zamudite v Tokiju praznika črešnjevega cvetja Imamo troje cvetnih dob: pomlad, ko cveto črešnje, poletje, čas lilij, in jesen, čas krizantem.''
"Ali je res, da japonski narod z izidom rusko-japonske vojne ni zadovoljen? "
"Tega ne vem. Mi Japonci se ne pečamo s politiko. Seveda nam je jako žal, da smo zavoljo Kitajske morali pretrgati prijateljske odnošaje z mogočno Rusijo. Bila je tako nesrečna vojna. Koliko neizmerno žrtev, koliko tkrvi na obeh straneh! — Kadar bodete v Tokiju, ne zamudite si ogledati znamenite slavnosti ereš-njevega cvetja!''
Kadarkoli sem tudi zatem poizkusil s 'kakim drugim japonskim sopotnikom pričeti političen razgovor, nikdar nisem dobil direktnega odgovora: ta zapetost v političnih stvareh je, kakor so me zagotovljali poznavalci deželi in ljudstva, narodna posebnost Japoncev. Japonec govori s tujcem o vsem mogočem, le o svojih političnih nazorih ne.
Parnik je bil opremljen z vsem ikomfortom, red na njem vzoren. Mai st reža ji dvanajstih, trinajstih let so švigali na vsaki migljaj potnikov semtertja; da. trudili so se, da bi nam brali iz očij naše želje. V večjo udobnost je bil na ladiji tudi tolmač, ki je z ljubeznivo rado volj nost jo brž pomagal, če je nastala kje kaka jezi-kova težkoča.
Dnevni red je bil urejen po angleškem vzgiedu. Ob devetih zjutraj se je dobival čaj s praženim narezanim kruhom; ob eni uri drugi zajuterk; ob šestih zvečer zopet čaj. Ako se je kteri gostov kaj zamudil ob začebku obeda, ga je zadel gotovo začuden pogled kapitana- ki je predsedoval omizju. Mnogo mojih rojakov se je naučilo na tej poti od Japoncev točnosti.
Iščem prijatelja JANEZA AŽMAN. Doma je iz Janče fare pri Litiji, Dolenjsko. V Ameriko je prišel pred dvemi leti ter se je nastanil v Denverju, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti. Chas. Žibert, Box 199, Manor, Westmoreland Co.. Pa.
Kje sta ANTON SABANC in FRAN PLANIN&EK? Prvi je doma iz •Cušne vasi, far a Trebnje, ter je bil pred letom v Sheboyganu, Wi. — Drugi je doma iz vasi Selo pri Šmarjeti, Dolenjsko, in je 'bival pred le tem v Milwaukee, Wis. — Kdor izmed cenjenih rojakov ve za njih naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za ikar um bodem hvaležen. John Kernc, 1413 N. 8th St, Sheboygan, Wis.
mmmmmmmmm
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno ■vete pivo, dobra vina In whiskey ter, imam v zalogi zelo fine amodke.
Rojakom pošiljam danar-Jo v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino za f*Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. vNew Yorkn. Z veles poŠto van jem
Ivap Govže,
^Jy, Mlnn.
Kje je moja 2ena ALOJZIJA TOMA-ZINT Dve leti je že preteklo, odkar ne vem zanjo. Morda se je že s kom poročila. Kdor izmed rojakov ve Ikaj o njej, naj mi blagovoli poročati. Joseph Tona az in, Box . 123, Saxman, Pa	(27-2—1-3)
Kje je FRAN MISLAJf Doma je iz Orehovea^. pošta Št. "Vid pri Vipavi na Notranjskem. Pred letom dni je bil v Chicagu, HI. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec: Rafael Rosa, 6124 Glass Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
(21-2S —2) B
Magr. Seb. Kadpp
Ako kailj&i, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne oila-Saj pisati takoj po knjižico:
"NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopoš^ješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeš^ o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov:
K. AUSEN1K, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.

Slovenski katoil&k

podp. društvo
o
svete Barbar*

Cfl Zledtnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
' lanuarja 1903 v driavt I**— nW i| mu i m
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAX, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAX TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
(T

Nižje podpisana priporo-Cam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke___________
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ...__________
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna____________
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za ti>te, ki trpe na slabem želodcu slal>osti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki ugrabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za G stekl.	zal2stekl. $»">.00-
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najl>olje fredstvn, ki zanesljivo prepreči izpa danje las, po^p*.-Šuje ra-t, - .hraničisto kožo, terdaje j.rijett-n klad. 1 škatulja $1.50,
3skat $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: M. REINYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
SLOVENCEM V POGLED.
DR. E. C. COLLINS, M. I.,
New York
Precast iti g. profesor:—
Vaša zdravila sem prejel vsa pošteno in sem jih precej pričel nucati. pa so mi tudi preeej pomagala. Sedaj sem popolnoma zdrav. Vaša zdravila so res fajn, zato Vas ne bodem nikoli pozabil in se Vam lepo zahvaljujem ter Vas bom hvalil, dokler bom živ.
Vaš prijatelj
Frank Tekavc, 746 Haujrh St, Indianapolis, In d.
Skušnja uči! t
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča
JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo Colo.
O
R
O
I
f D£ WALNUTH
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Mati P® edep svet« r slava! profesorje
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših
zdravnikov zdravila.	—
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
jp Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli Nobeden zdravniški zavod na svetu m imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	_^
Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	_
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
druri zdravnik Vam nemore take raranciie dati, kjer nikdo Vani neraore tako dobrih zdravil postati kakor mil Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Eipressu plačano s dozvolbo pregledala m ako niBte porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako so v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte .nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Kavno tako Žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popolnoma ozdraviti morejo.
• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE I * * ♦
Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdh vse mogoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih bolezmj, kako da se v človeku razširi in kako da Človeško telo propade ako s r pusti zdraviti ah pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati Še nobena Zdravniška knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velik® koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v Javnost &• pridejo. Id pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo ozdravili samo v mesecu Novembru % sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo Vv.di druzega stanu iz stare domovine b, to ie dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. ' ' A'lfiTHI NA SLOVKNBKI ODDELEK:	,
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York.
J

				
Jugosii	ivan	ska		Katol. Jednota. :
				
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADN IXT:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 ,'ib St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. h." 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Bo* 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ'- IL nadzornik, Bt-x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7tb St., Calnmet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, I1L porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn-, po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve iiaj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K društvu sv, Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont, 9. f ebr. Mihael Brezo vnik rojen	cert. G4S0 I. razred. Društvo šteje 66 članov.
K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 0. febr.: Ivan Bavec 3S74 cert. 64S1. Fran Čampa 1SS4 cert. 64S2, Josip Drobnič 1879 cert. 6483, Jernej K.*ir 1875 cert. 64^84. Ivan Lavrič 1881 cert. 6485, Štefan Trapotnik 1874 cert. 64^\ Ivan Stupica 1879 eert. 64S7, Ivan Vajs 1SS0 cert. 6488, Josip Zadolnik 18S1 cert. 64S9, Fran Zevnik 1362 cert. 6490, Fran Zobec 18SS cert. 6491. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 118 udov.
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 31 v Clevelandu, Ohio, 9. febr.: Dr James Sališkar 1880 cert. 6492 I. razred, Rev. Kazimir Zakrajšek 1878 oeru 6493 II. razred. Anton Martini 1SS4 cert. 6494 I. razred, Josip Re-telj 1872 cert. 6495 I. razred, Ivan Novosel 1880 cerk 6496 L razred, Josip Mrzliikar 1877 cert. 6497 I. razred Društvo šteje 129 udov.
K društvu sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 9. febr.: Josip Debevc 1873 cert. 6493 L razred. Društvo šteje 87 udov.
SUSP ENDIELANL
Iz d ruš t va~ Marij a Zvezda št. 32 v Black Diamondn, Wash., 9. febr.: Mihael Ocepek cert. 4869 L razred.
Iz društva sv. Cirila in Metoda M. 1 v Ely, Miran., 4. febr.: Ivan Ga-perlin cert. 153, Anton Klobučcr cert. 5373, Anton Mrače cert. 33/6, Fran Pucelj cert. 257, Ivan Spilcer cert. 3069. Vsi v I. razredu.
Iz društva sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu. Minn-, 20. jaa.: Rok Polič cert. 3657 L razred. Društvo šteje 59 udovt.
Iz društva sv. Štefana št. 11 v Omahi, Neb.r 9. febr.: Jurij Pavline* cert. 2S13 L razred. Društvo šteje 33 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Uovdellu, Pa., 25. jan.: Jaga Mihalčevič cerU 2210, Frančiška Ošaben cert). št. 4265. Drutštvo šteje 22 članic.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu. Mieh., 30. jan.: Marija Brezovar cert. 3919.
ZOPET 8TREJETL
V	društvo sv. Jožefa št. 14 v Croekettu, Cal., 1. febr.: Anton Plut cert. 1116, Jakob Plut cert. 1118. Oba v II. razredu.
V	društvo sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 9. febn.: Igidij Zupančič cert. 3704 L razred. Društvo šteje 168 udov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 30. jan.: Katarina Simetz ccrt. 3450.
ODSTOPILL
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 9. febr.: Leo. Koče var cert. 5367 I. razred.
Iz društva sv. Cirila in .Metoda št. 9 v Calumetu, Mieh., 9. febr.: Mitar Gostovič cert. 5119 I. razred. Društvo šteje 269 udov.
Od društva sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 25. jan.: Marija Kumar cert. 4525.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.

KRANJSKE NOVICE.
MIMa tatica. Komaj 17 let stara
delavka in vtačuga Rozalija Sagij iz Mariševca na Hrvatskem doma, je bila že petkrat zaradi tatvine kaznovana, a to je ni poboljšalo. Dne 7. decembra m. 1. je Mariji Rehar v Rožni dolini pri Glincah vzela zimsko jopo, vredno 17 kron, Mariji Lu-kan pa zen.ske obleke v skupni vrednoti 99 K, Francetu Sitterju v Opo-ki pri Celju žensko krilo in par čevljev v skupni vrednosti 29 kron. Vse te tatvine Sagij priznava, kakor to, da -e je dva rnet»eca na Štajerskem br.-z dela okoli potepala. Nepoboljšljiva tatica je bila obsojena na 13 mesecev težke ječe, potem se bo iz-tirala iz Avstrije.
Kurent ga je pihnil. Nekje na Dolenjskem ho jako veseli ljudje. Rajajo, plešejo, ker tako zahteva napredek. Pri takih prilikah pa marsikteri spomin tudi še za pozna leta. tam nekje na Dolenjskem je it pohodil dva junaka. Plesali so v neki gostilni. K mizi, kjer je sedela inteligenca, pristopi mladenič rttdečih lic ter s primernim poklonom povabi poleg go&poda sedečo domačo hčerko na ples. fiospod pa je bil morda ljubosumen, kdo ve, aato plane pokoncu ter zakriči proti mladeniča: "Smrkavec, ?tran ne poberi! Pri na-icm omizju nimaš ničesar iskati!" ter fanta Še sune v prsa. Fant pa do
dobi Tudi Kure
>krajnosti užaljen in razburjen, kako tudi ne, pograbi gospoda ter ga trešči pod mizo, da je kar zvezde videl, četudi je bilo oblačno. Dolgo je gospod pobiral kosti svojega rojstva ter jih položil na mizo. Posledica je bila seveda, da je bil mladenič od prvega sodnika obsojen na 14 dni zapora zaradi prenagle jeze, gospod pa je bil oproščen, četudi ga je tožil fant. Radi pritožbe pa je drugo sodišče mladeniču znižalo bazen na tri dni zapora. Ali so kaj prisodili tudi gospodu, ki je pod mizo pobiral svoje kosti, ni znano.	>
Nesreča na žagi. Na Rakeku je ža-^a zdrobila desno roko in levo nogo delavcu Antonu Makoliču. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. K naboru ni bilo Antona Jurce, posestnika iz Cerknice, ker je med tem časom, do i 1. 1900 bival v Ameriki, in sieer, kakor sam trdi, za to, da bi si za stara j leta kaj prislužil. Obsojen je bil na pet dni strogega zapora in na 10 K denarne globe.
PRIMORSKE NOVICE.
Novo gledališče v Trstu. Stari
"Teatro filodrammatico" v Trstu podero in Trst dobi novo, moderno gledališče v Via Aequedotto, in sieer ga zgradita do decembra arhitekta Viviani in Giberti. Gledališče bo imelo prostora za 1300 oseb.
Novo jnstično palačo začno graditi že prihodnjo jesen v Trstu,
B
V morje je skočil
kavarnarski natakar Atilij Daltin, a so ga rešili na suho.
Predrzen tatič. V Trstu je 151etni
kotlarski vajenec Roman Ussai iztrgal delavki Emiliji Partenio 80 K vreden uhan iz ušesa.
Vlom. V trgovino z usnjem bratov Rauber v Trstu so vlomili neznani tatovi in odnesli 50 K denarja. Možje pa niso imeli sreče in jih je najbrž kdo motil v njihovem "delu", ker so pustili na prodajalni mizi vrečico, v kteri je bilo 400 kron denarja, ki so ga seveda kod drugod nakradli.
Pretep med zakonskima. Antonija Gombač v Trstu je že dlje časa sodnim potom ločena od svojega soproga Viktorja Gombača. Dne 11. febr. sta se pa ločena zakonska slučajno srečala na ulici. Najprej gre pogled, potem grde besede, a nato grdi udarci s pestmi in še grše brce z nogami: to je bil možev pozdrav. Antonija je prijavila ta dogodek na policijL
Tujci v Opatiji. Opatijo je oibiskalo od 1. sept. 1906 do 6. febr. 1907 8611 oseb. Od 31. jan. do 6. febr. 1907 jih je prišlo 302, a 6. febr. je bilo v Opatiji nastanjenih 1343 oseb.
Laška demonstracija pred nadško-fijo v Gorici. Dne 11. febr. zvečer je velika množica gospodov in gospa, fa-kinov in otrok demonstriralo pred palačo goriškega nadškofa.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Poneverba. Vinarski nadzornik Ma-tijašič je izročil dne 3. avg. v Gradcu slugi Grimmu 300 K, da jih odpošlje vinarskemu nadzorniku Stemberger-ju v Šmarje pri Jelšah. Grimm pa je denar poneveril ter pobegnil. Ker je njegova sestra denar založila, je bil Grimm obsojen le v trimesečno ječo.
Obiteljski prizor v kavarni Nedavno se je dogodil v Gradcu v neki kavarni burni prizor, ki je provzročil burno senzacijo. Kapelnik Poheim je seiel v kavarni utopljen v čitanje časopisov. Naenkrat so se odprla vrata in v kavarno je stopila kapelnikova soproga, od ktere je Poheim že več časa ločen. Gospa je šla naravnost proti njemu, iztegnila kuhinjski nož ter dvakrat zabodla svojega moža, ki se je nezavesten zgrudil, žena je pa zbežala iz kavarne. Policija jo je pozneje aretovala. Na zaslišanju je rekla žena, da sta se soproga nedavno pomirila in zopet skupno stanovala. Na dan atentata sta se zopet skregala, na kar je Poheim odšel iz stanovanja. Ona se je radi tega tako razburila, da je skušala moža ubiti.
KOROŠKE NOVICE.
čudna naravna prikazen. Nedavno
so opazovali v Kobercah čudno naravno prikazen. Sneg je bil namreč na nekterih gozdnih obronkih in bližnjih njivah črnkast, kakor bi bil s preanogovim prahom potresen. Dognalo se je, da to črnk as to tvarino tvorijo male žuželke, ktere so skakale po površini zmrzlega snega. Sneg je bil poln teh živalic črnkaste barve. Nek opazovalec je eno tako žuželko pod povexalnim steklom opazoval in prišel ^mo toliko k zaključku, da je žuželka precej podobna kresnicam. Vzel jih je tudi nekaj na dom v gorko sobo, ktere so pa čez nekaj minut že poginile, med tem ko so žuželke na prostem, torej v snegu, vedno gibčno skakljale. Iz tega sledi, da te živalice ne prenašajo gorkote, ampak samo na mrzlem žive. Ljudstvo je dosti ugibalo o tej prikazni, ker dozdaj kaj tacega ni doživelo, da bi se kake žuželke pojavile v mrzlem snegu.
HRVATSKE NOVICE.
Največjo električno centralo v Evropi ima sedaj Dalmacija na Manoj-lovcu pri Kninu, ki so jo .postavili z glavnico 8 milijonov kron. Skupno proizvaja centrala sile za 24,000 konjskih moči. Izrabljajo pa vodo štirih s.apov.
BALKANSKE NOVICE.
Tatvina na grškem dvora. V kraljevi palači v Atenah je ibila nedavno izvršena zelo predrzna tatvina. Neka kraljičina sobarica, ktero je pončil neki nemški zlatar, je zamenjala nakit kraljice s ponarejenim. Tatvina je prišla na dan, sobarico so zaprli, a nemški zlatar je srečno odnesel svoje pete z dragocenim plenom.
Visoka starost. V vasi Utovlje, o-kraj Foča v Bosni živi mohamedan-ska žena Raha roj. Fortič, ki je baje stara 115 let. Ona pripoveduje, da je bila poročena 481et , da je že 51 let vdova in da se je poročila s 16 leti. Starka ima še dobre zobe, prav dobre oči, opravlja vsa domača dela, zamo-re nesti še posodo z 20 litri vode in ne hodi sključeno.
Črnogorsko ministerstvo. Cetinje, 13. febr. Člani novega črnogorskega ixinisters!:e<ra ksbineta so izjavili, da so zadovoljijo s plačo 6000 K. M mister ski predsednik bo dobil 8000 kron vstevši stroške za reprezentacijo. Iz finančnih vzrokov se je opustila namera, prestaviti knezevo prestolnico iz Cetinja v Danilovgrad.
Bolgarsko-grški spor. Carigrad, 18. februarja. V sinoda ekusnenskega pa-trijarhata se je prečitalo poročilo plovdivskega metropoli ta, ki pravi,
nadaljuje, in ker ao GiAd pripravljeni, se žrtvovati za svojo vero, se je sklenilo, da se zopet začne s terorizmom in umori. Vsled tega poročila je uradni list patrijarhata zopet pričel napadati Bolgare, kar je bil i vsled diplomatienega posredovanja nekaj časa opustil.
Bolgarija kraljestvo? Berolin, 13. februarja. Bolgarski minister zunanjih zadev, Stančov, je prišel v Berolin, ter je imel d^Jjše konference s knezom Buelowom. Tudi cesar ga je sprejel ter se posvetoval pol ure ž njim. "V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da ima obisk velik političen pomen, m sicer je to prvi korak, da se pridobi knezu Ferdinandu kraljevska krona.
Kragujevska afera. Najvišje vojaško sodišče je potrdilo obsodbo prve instance v kragujevski aferi, kjer so obsodili 35 častnikov - zarotnikov in podčastnikov na prisilno ječo od enega do dvajset let.
Prestolonaslednikov* apanaža. Mla-
doradikalec Nešič je v skupščini into rpeliral vlado, zakaj namerava prestolonaslednika zvišati apanažo, do-čim tare deželo deželo carinska vojska z Avstrijo. Stavil je za zgled romunskega kralja, ki je sam predlagal, naj se mu civilna lista zniža.
RAZNOTTEROSTL
Lisica v zibeljki. Pri lovu na lisice biizo Beauforta na Francoskem je neka lisica zbežala v kmetsko hišo. Psi so udrli za njo. Ko so lovci stopili v sobo, so našli v nji ženo, ki je prestrašena držala dojenčka na. rokah. Okolu zibeljke pa so stali psi in jezno lajali vanjo, kjer se je lisica skrila pod odejo. Seveda so ji lovci kmMu zavili vrat.
Število vseučiliščnih dijakov na Ruskem. Dne 1. januarja 1907 bilo je na vseh ruskih vseučiliščih 32,709 dijakov. Na petrograjskem in moskovskem vseučilišču jih je bilo po 8500, na harkovskem, kazanskem in novo-rosijskem po 3500, na -kijevskem 4300 in na jarjevskem 1200 dijakov. Leta 1905 je bilo na vseh vseučiliščih 24 tisoč 500 dijakov.
Konjska sila. Možno, da ste že ke-daj slišali ali čitali besedo "konjska sila", n. pr. tisti in tisti stroj ima toliko konjskih moči. Kakor imamo mere in uteže na vse reči, tako se lahko meri tudi moč, ki jo ima stroj. Kar je pri meri tekočin liter, ali pri tehtnici kilo, to je pri meri moči konjska sila. Ivan Watt, ki je izumil parni stroj, je prvi uvedel to ime. Prvi parni stroj mu je namreč opravljal tista dela, ki so se opravljala s pomočjo konj poprej. Konjska sila je tista moč, ki vzdigne v 1 sekundi 75 kilogramov 1 meter visoko. Kakor se piše liter na kratko samo 1, meter m, tako pišemo za konjsko silo črki HP.
Redko vojno orodje. Moderno vojsko bodočnosti opisuje knjiga vladnega svetnika Martina. V zraku bo ddvjal boj. Človeški duh je bil tako iznajdljiv glede na iznajdbe uničevanja in pa vojnega orožja. V srednjem veku so vojne priprave izgledale grozno, da prestrašijo nasprotnika. Imeli so stroje velikanskih zverin z velikimi zobmi in rogovi in dolgim jezikom, ki so jih vozili v sovražnikove vrste. V srednjem veku so imeli volka v obrambo graščin in stolpov. Zbite šp i čas.te t name so oblegovali na oblegovalee. Tudi pse so rabili proti sovražnikom v srednjeveških vojskah' Cele trope psov so zapodili med jezdece. Imeli so pisker z gorečo smolo in so plašili konje. Neki arabski pisatelj pripoveduje o dveh vojnih psih tako velikih kakor osel; oblečena sta bila v oklep. Tudi goreče zmaje so spuščali v oblegana mesta. Ko so iznašli smodnik, so se množile iznajdbe originalnega orožja. Imeli so lahke topove iz usnja. Topove iz lesa z železnimi obroča so rabili še nedavno na Filipinih proti Američanom. Kitajci so imeli 1. 1259 topove iz bambusa in Japonci so imeti še celo, ko so oblegali Port Arthur, lesene, z bambusom ovite imožnarje. Iz steklenih in eelo ledenih topov se je že streljalo.

BBMIW
ROJAKI SLOVENCI j
naročajte in čitajtenovo obširno knjigo »ZDRAVJE"
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig dražbe sv. Mohorja za 1. 190S Udnina s poštnino vred znaša $1.00 Naročniki prejmejo knjige svoje časno po pošti registrovano. Družbn izda za 1. 1908 sledeče knjige: L Zgodbe sv. pisma, 14 sv.
2.	Pamet in vera. HL »v.
3.	Umni čebelar. L sv.
4.	Življenja tmjeva pot.
5.	Slovenske večernice. 59. zv.
6.	Koledar za prestopno leto 1908 Mi naročimo običajno več knjig
toda imena poznejših naročnikov n« bodo v družbenem koledarju tiskana Najhitreje dobe knjige oni, kteri jil pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA' 109 Greenwich St, New York, N. T PODRUŽNICA: «104 Bt Glair Awns, V. K,
Novih
50.0000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
- - ~ - TnvTJIGKA ..ZDIR-A-V-TIE]" ~
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanepa
DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi Slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča Iz te knjige 4>odete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS n. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,, ZDRAV JE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. G. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsak: dan od IO dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
Spoštovani kospod Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi poSiljali. Sedaj ne čtitim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do (troba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
I
Naznanilo. \
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo in Dolnih, Mrnn.f priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon-a9
409 WEST MICHIGAN' BT-, DUIiUTH, MOW.,
kteri una svoj	'
SALOON
prav bliža kolodvora. Vsaik rojak j« pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje ▼ staro domovino najceneje in najhitreje po Tiairan posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da ae ne vsedete na lim laskavim besedam niSvredne-žev, kterih v Dnluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSEK 00.
SLUŽBO I&ČE
mJada, 141etma deklica kot pestunja ali pa za poanoe v kiihinji. Kdor želi natančnosti, naj se obrne na z
Ai. Kraints, Box 362,	Barberton, O.
(26-28—2)
JOHN VEJVZEL, ••17 E. 62ad Street N. E* Clevelaad, Ofcto izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARMONIK.
Delo
napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka Izdelujem tudi plotte iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80.
SVOJI K SVOJIM!
Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil
PRODAJALNO
g. Thomas Lochinar-ja in si nabavil veliko zalogo vsakovrstnega blaga, grocerije, oblek in čevljev.
Prodajal bodem po najnižji ceni, torej obiščite me in prepričali se bodete.
Pri poročaj e se cenjenim roja&om, se httjezian
z odličnim spoštovanjem JOSEPH BJ7j P. O. Be* 232, # W. Va.
(30-2
MARKO KOFALT/
249|So. Front Stv
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodue listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mi-. Marko Kofa.lt: je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
RED STAR LINE
Prekonrorska parohrodna družba „Rude5a zvezda0
posreduje redno vožnje s poštnimi pamlkl med
New Yorkom in Antwerpeoom ♦ ♦ ♦ V ♦ ♦ ♦ ♦ Philadelphia in Antwerpenorc
3
Frersife poiaikj % sledečimi ro&nimi parnik? „
MDERUKD tiia «ijan IW ten.! KBUGNLAND........... 12760 ton
ZEEWID............tJ05 ton. i FINNLAND.............I27S0 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoStete x mm potrebščine. <Jobr^ terana« najboljša poatraiba.
Pot Sex Antwerpen fe jedna naikrajSb m na (prijetnejših za potnike Iz aD : nakraofrk*. Stajtrtko. koroško, Mmorjc, Hrvutskof Dalmacijo r
V Av»trlJo s droge dele Avstrije.
^ ^ is ISHW YORKA ©dpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur dopo-Indas od pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — 1* PHI1 .AORLj PHUE, vsako drugo sredo od pomola ob vznoiju Washington Stncb Glade vprašanj ali kupovanja voiniih listkov m je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
Street, CHICAGO. — Centra? Building, SAINT LOUIS. 21 Itot Street SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnika.
Jjj
"Winnetou, rdeči gentleman'*.
Spisal Karl Maj*. Priredil za "Glae Naroda" R.
I	---
I	(Nadaljevanje.)
"Ti mi torej ne izdaš ničesar?"	f
"Ne."
"In tudi, če te velja to v trenutku tvoje življenje?" "Potem pa še manj; hitra smrt je dosti boljša kot počasna in mučna." "Well! Jaz te hočem prisiliti. Hočemo videti, če tvoji udje tudi tako malo čutijo kot Apaehovi."
Pomigne onim trem. Vstanejo, pridejo k meni, me zgrabijo in nesejo tje, kjer leži Winnetou. Pri tem se ozrem proti tistemu kraju, kjer sva včeraj zvečer videla dvoje očij. Moja slutnja je pravilna; tam čepi skrit neki človek. Pogledati hoče, kaj se zgodi z menoj; zato stegne svojo glavo med vejevjem. Meni se zdi, da spoznam Rollinsov obraz.
Povem kratko, da me z vežejo v klopeič. Potem ležim cele tri ure pole«; Winnetouva, ne da bi kaj govorila med seboj, zdihnila ali kako drugače pokazala svoje bolečine najinim sovražnikom. Od četrt ure do četrt ure pride Santer in vpraša, če hočeva kaj priznati; nikdo mu ne odgovori. Gre se za to, kdo delj strpi, midva ali on. Vem, da pozna Winnetou pravtako položaj kot jaz.
Proti poldnevu pride Santer zopet zastonj; potem sede k svojim trem tovarišem in se posvetuje ž njimi. Po kratkem pogovoru pravi taktf glasno,da ga slišiva:
"Mi>lim. da je kje v bližini skrit, ker nima konja seboj. Preiščite natančno vso okolico! Jaz ostanem tukaj, da pazim na vjetnika."
.Misli Hollinsa. To presodiva takoj iz njegovih besedij. Če se hoče res vjeti koga v bližini, ni treba, da se tako vpije, da lahko sliši ali slišati mora. Trije primejo za orožje in zginejo. Šele zdaj mi zašepeče Winnetou: ' 'Ali sluti moj brat, kaj se zgodi?" "Da."
"Itollinsa vjamejo in <ra pripeljejo semkaj."
"Prav gotovo. Dela se kot bi bil nasprotnik. Pozneje pa se pokaže,
da je Santerjev dober znanec. On bode prosil za naju----."
"In Santer naju oprosti po kratkem obotavljanju. To se zafodi prav tako. kakor v lepih palačah bledoličnikov, kterim pravijo gledišča."
"Da. Ta Santer ni nikdo drugi kot tisti pedlar, kteri se imenuje Burton ; Rollins je naju pripeljal v njegove roke. Če ne izdava Old Firehando-veira skrivališča, naju morajo izpustiti, da nama na skrivnem slede in zvedo za naše skrivališče. Zato ni ostal Rollins tukaj; zdaj ga bodo navidezno prijeli, da nama pomaga do prostosti.'*
"Moj brat misli natančno tako kot jaz. Če bi bil Santer pameten, bi bilo vse to odveč. Naj bi bil pustil Rollrnsa z nama, pa bi bil zvedel, kje je Old Firehand in mi."
"On se je prenaglil. Bil je vsekakor pri Okananda-Sioux, ko so napadli Comerjevo naselbino. On je njihov zaveznik, Rollins pa njegov po-magač in ogleduh. Ko je ta zvedel, kdo sva, je naznanil Santerju, kteri je sklenil, da naju sam napade, ker nama Indijanci ničesar ne morejo. Rollins je jahal z nama; ostali trije so morali iti peš, Santer je pa jahal vštric malo na strani. Ta načrt so vsled prevelikega veselja, da naju dobe v svoje pesti, sklenili dosti prekmalu in prehitro. Lopovi so pozabili pri celi stvari, da nisva taka malopridneža, da bi izdala Old Firehandovo skrivališče. Ker ga pa hočejo na vsak način najti in oropati, hočejo popraviti storjeno napako. Zato naju hočejo izpustiti in nama slediti na skrivnem. To je dobro, da nisva Rollinsu popisala skrivališča."
To se pogovarjava, ne da bi premikala ustnice; zato Santer ne zapazi, da bi bila kaj govorila. Sploh pa sedi napol obrnen od naju in strmi v gozd. Kmalu se <nrlasi par klicov; potem se začenja vpitje, ktero prihaja vedno bližje, dokler se ne prikaže Warton s pomagači iz grmovja. V sredini imajo Rollinsa, kteri se navidezno brani z vsemi štirimi.
"Ali ga imate?" zavpije Santer in poskoči. "Saj sem rekel, da mora biti nekje v bližini. Peljite ga k onim dvem in ga pravtako zvežite kot —."
Ustavi se med stavkom, zamahne silno začuden z rokami in pravi veselo jecljajoč:
"Ka-ka-kaj? K-kdo je ta? Ali vidim prav ali se motim?" Rollins se dela pravtako prijetno presenečen, iztrga se trem iz rok, hiti k njemu in pravi:
"Mr. Santer, ali ste vi? Ali je mogoče? No, zdaj je vse dobro; zdaj se mi nič ne zgodi!"
''Zirodi? Vam? Ne, vam se ničesar ne zgodi, Mr. Rollins. Torej se ne motim. Vi ste Rollins, kterega sem hotel vjeti! Kdo bi si bil mislil, da ste vi ta človek. Vi ste torej zdaj pri pedlarju Burtonu?"
"Da, Mr. Santer. Včasih se mi je godilo dobro, včasih slabo. Toda zdaj sem zadovoljen. Baš zdaj jaham, da napravim dobro kupčijo, toda
žal, da sem bil včeraj večer napaden od---."
Preneha. Streseta si roke kot dobra prijatelja, ktera se nista že dolgo videla. Naenkrat napravi presenečen obraz, gleda začudeno Santerja in nadaljuje:
"Kako pa je to? Ali ste nas vi mogoče napadli, Mr. Santer?"
"Seveda."
" Yra~a! Napade me človek, kteri je moj najboljši prijatelj in kteremu sem ponovno rešil življenje! Kaj ste pa mislili s tem?"
"Prav nič. Kaj naj si mislim, ker vas nisem videl? Saj ste jo takoj pobral L"
4' To je res. Meni se je zdelo najboljše, da se spravim najprvo sam na varno; potem sem šele mislil na ta dva gentlemana. da jima pomagam. Z;it«' i i>< in odšel, ampak se >kril v bližini, da priskočim na pomoč v pripravnem trenutku. Toda kaj vidim! Zvezana sta, pa še kako! To se ne sml zgoditi, tega nikakor ne odobravam. Jaz jih odvežem!"
Din m- proti nama: toda Santer ga zagrabi za roko in pravi: "Stojte, kaj vam vendar pride na misel, Mr. Rollins! Ta dva sta moja smrtna sovražnika."
"Toda moja prijatelja!"
"To mi nič mar. .Taz imam račun ž njima, kteri se poplača s smrtjo. Zato sem jih vjel in zvezal, ne da bi slutil seveda, da ste vi ž njima."
"Vsi zlomki! To je neprijetno! Vaša smrtna sovražnika? In vendar jima moram pomagati. Ali imate toliko medsebojnega nasprotstva?" "Več kot preveč! Desetkrat bi jim moral porezati vratove." "Toda pomislite, kdo sta!" "Ali mislite, da jih ne poznam?"
"Winnetou in Old Shatterhand! Ta dva se ne ugonobi kar tako!" "Baš radi tega nimam usmiljenja, ker sta ta dva."
"Ali mislite to resno, Mr. Santer?"
"Se preresno! Zagotavljam vas, da sta zgubljena."
"Tudi če prosim jaz zanje?"	%
"Tudi."
"Toda jH>mislite, da se morate meni zahvaliti za svoje življenje.. Jaz sem vas že večkrat rešil."
"To dobro vem in vas tudi ne pozabim, Mr. Rollins."
"Veste li, kaj je bilo zadnjič?"
"Kaj?"
"Prisegli ste mi, da mi izpolnite vsako željo, vsako prošnjo." "Hm! Meni se zdi, da sem rekel tako." "Če izgovorim zdaj jedno prošnjo?"
"Rajši ne, ker jo ne morem izpolniti; mojo besedo pa prelomim nerad. Rajši prihranite za drugič."
"Te<ra ne moreni. V tein slučaju so dolžnosti, ktere so mi svete. Pojdite i«?m, Mr. Santer, da se pogovoriva!"
Prime j?a za roke in ga pelje malo na stran, kjer se ustavita. Govorita in mahata z rokami, ne da bi ju slišala. Predstavljata tako dobro, da bi naju skoro res premotila, č>e bi ne bila tako dobro prepričana o nasprotnem. Potem pride Rollins sam k nama in pravi:
4 4 Dovolilo se mi je, da vama malo zboljšam stanje, Messrs. Videla sta in slišala, koliko sem se trudil za vaju. Upam, da se mi posreči, vaju popolnoma oprostiti"
Razrahlja vezi tako, da ne leživa več v klopčiču. Potem se vrne k Santerju in ae navidezno zelo trudi za naju. Po daljšem času prideta oba k nama; Santer naju nagovori:
. .	(Dalje prihodnji«.)
V slučajih nesreče
Mzvijenja vdor, ako skoči kost iz svojega leiifič* itd. rabit« takoj
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno dtma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ^ znamko sidri »m na eti-. T i keti.
V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyd* in Hamburg - ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka ▼ Evropo, in sicer:
V HAVRE:
LA BRETAGNE odpluje dne 7. marca ob 10. uri dopoludne.
LA SAVOIE
odpluje dne 14. marca ob 10. uri dopoludne.
LA PROVENCE odpluje dne 28. marca ob 10. uri dopoludne.
V BREMEN:
KAISER WILHELM DER GROSSE
odpluje dne 5. marca ob 10. uri dopoludne.
KAISER WILHELM H.
odpluje dne 12. marca ob 5:30 zjutraj.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. aprila ob 10. nzi dopoludne.
V HAMBURG:
DETJTSCHLAND odpluje dne 16. marca ob 7. uri zjutraj.
DETJTSCHLAND odpluje dne 30. aprila ob 6 30 uri zjutraj.
» ' o ■ ■
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišiti pravočasno na FRANK SAKS EE, CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahfko poslužijo parnikov Austro-Americana-črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Anstro-Americana črte:
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 27. marca opoludne.
FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne.
SOFlA HOHENBERG odpluje dne 4 maja opoludne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V ANTWERPEN:
ZEELAND odpluje dne 2. marca ob 7. uri zjutraj.
KROONLAND odpluje 0. marca ob L uri popludne.
VADERLAND odpluje 16. marca ob 7. uri zjutraj.
FINLAND odpluje dne 23. marca opoludne.
ZEELAND odpluje 30. marca ob 6:30 zjutraj.
V	BREMEN:
RHEIN
odpluje 7. marca ob 10. uri dopoldne.
CASSEL
odpluje 28. marca ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 4. aprila ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 11. aprila ob 10. -uri dopol.
V	HAMBURG:
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odoltoe dne 9. marca ob 1. uri popoL
PRETORIA odpluje dne 16. marca ob 6:30 zjutraj.
AMTIRTTCA odpluje dne 21. marca ob 10. uri dop.
PATRICIA odpluje dne 23. marca opoludne.
PENNSYLVANIA odpluje 30. marca ob 6. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE
odpluje dne 6. aprila opoludne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenea po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torinu
Vožnje listke za navedene pamike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, K. Y.
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj nas zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦♦LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tej? naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ;n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sr. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar!	(T d)
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 eeatov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati, Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE, P. 0. Box 77, Czockstt, Contra Costa Co., Cal.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
AUSTIO-AKEBICAN LINE
Regularni potni parniki
"QIULIA" odpluje 12. naroča. "Eugenia" odpluje 19. marca.
v O* I jo med New Yorkom, Trstom In Reko.
Najpnpraviiejža in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljanele[«0 centov. Potniki dospo isti dan na paro i k, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
3 Washington St., New York.
Commie Generale Transatianiipe.
(Francoska parobrodna družba.)
Priparoia rojakom svoja izvrstna VIM A, ktera v kakovosti nadkrilju-jeje vsa druga ameriška vina.
Rud«*« vin* (Concord) prodajan po Mc gaJono; belo vino (Catawba po 70c galouo.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNC JE 60 GALON. BBUIJXVEC, sa kterega sea im-portiral brinje is Kranjske, velja IS steklenic sedaj flS.M. TROFINOVEC fl.M gaiona DROŽNIK |S.76 ga Iona. — Najmanj« posode sa žganj« so 4% galone.
Naročilesu J* priloiiti denar. Za ohila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
Euclid. Ohio.
DIREKTNA ČRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
!!J-a	na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči*
"La Savoie" „ „ „ .................12,(MH» „ 25,000
"La Lorraine „ „ „ .................12,000 „ 25,000
H\To^ra-ine " » » ................-10,000 „ 12,000
"L Aquitaine „ „ ...................]0,0<m»	„	12,imm»
"La Bretagne"............................................................0>IMH)
"La Champagne" ........................... 8 ■ i>o	SioCo
"La Gascogne" .............................. 8]000	"f	;yj<<0 \\ \\
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Euilding.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej redno oh četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St., N. Y. La Bretagne	7. marca 1907.'LA LORRAINE	4. apr. 1907.
•LA SAVOIE	14. marca 1907 La Bretagne	6. apr. 1907.
•LATOURAINE 21 marca 1907 *LA SAVOIE	11. apr. 1907.
La Gascogne	23. marca 1907.*LA TOURAINE IS. apr. 1907.
•LA PROVENCE 28. marca, 1907. La Gascogne	20. apr. 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani iinajo po dva vijaka.
M. VV. Kozminski, generalni agent za zapad.
_71 Deaborn St.. Chicago, III.
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW YOKKOfcl
PARNIKI IX. A JO JAKO OBSEŽEN TOK RIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠE TANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje lz Ne* Torka dne 5 marca.
odpluje iz New Torka dne 12.
qJ7
FRANK SAKSER CO.,
BANČNA PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,
CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
DLT01A PA10HIA
mm
marca.
odpluje iz New Torka dne 26.
marca.
ITLTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi. jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroji in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dan pri Mizi postrež na.	,
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
le Ciarfl Steamship Co, Lti,
BOSTON«	MINNEAPOLIS« t CHICAGO«
126 Stat« St. Ouarant>gBulldln£^jS7fl3earborn fit 31-34 8TATB ST^ NEW YOR|C|
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
»i o j H it rejo in najceneje. ! cnurr.e pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja ti'V'.s'ir'IJ.ssI-tw; denarje po dnevnem kur.ru.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Pre /,< m.i hraril e ' nj: / • v iz;»I.:č;!o in d^;e predplačila.
PRODAJA PAROBRQDNE LISTKE
za vse parobroilae « ruil>e po iz irn.h o«.nah.
Potnike iz Clevelaada, C.t sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljugo in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to vehke vrednosti.
Dobi se v podružnici «Qlas Naroda" po 1 cent številka.