The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
VOLUME xxxm. — LETNIK XXXIII.
DIPLOMATIČNI DOGOVOR
MED TURČIJO IN ANGLIJO
-v-
Anglija in Turčija sta sklenili prijateljski dogovor glede Mosula. — Nevarnost neredov na centralnem iztoku in v Mezopotamiji se je vsled tega neizmerno zmanjšala. — Poročajo, da je kom* promis zadovoljil Angoro.
pristajalisce aeroplanov
Ženeva, Švica, 6. aprila. — Nevarnost neredov na srednjem iztoku in v Mezopotamiji je bila definitivno zmanjšana vsled prijateljskega dogovora med Angleži in Turki glede meja Mosula. Uradniki Lige izjavljajo, da so zrli s strahom na spor med Anglijo in Turčijo, ker so vedeli, da bo Angora zavrnila vsako odločitev, ki bi škodovala interesom Turčije.
Komisija, obstoječa iz grofa Leleki-ja, prejšnjega madžarskega ministrskega predsednika, švedske ga državnika Wirsea in belgijskega polkov. Pauli-sa, je završila svoje delo ter bo dospela ta teden v Ženevo, da formulira svoj izvid glede tri mesece trajajoče preiskave.
Namignilo se je, da bo dobila komisija navodila, naj sprejme kompromis ali da se naj celo nagne na turško stran. Uradniki Lige priznavajo, da bi bila pro-angleška odločitev, čeprav mogoče upravičena, velika diplomatična napaka, l$er bi se je Turki ne držali in ker se nočejo Aagleži boriti.
Liga nima seveda nobene moči, da bi izvedla svoje sklepe. Glavna naloga Lige v tem slučaju pa je preprečiti vojno ter ohraniti prijateljstva Turčije. Izvedelo se je, da se je povečalo delovanje Arabcev v Transjordaniji in v okolici Meke. Angleži so ustavili dobavo municije za Huseina, kralja Hedžasa, ki se bori proti Vahabi plemenu, kateremu načeluje sultan Ibn Saud. Boje se namreč, da bo padlo orožje z municijo vred v roke vstašev.
Kljub zatrdilom Lige, da ne bodo imela pogajanja med Turki in Londonom nobenega vpliva na mosulsko komisijo, vendar poročajo iz zanesljivega vira, da bodo Angleži sprejeli katerikoli predlog, s katerim bi se preprečilo spopad v Mosulu.
Londonski Daily Mail je poročal dne 3 I. marca, da je predlagala Turčija Anbliji uravnavo glede mosulskega spora. Glasilo se je, da hoče Turčija mesto Mosul in del mosulske province neposredno proti jugu, s čemur bi bilo puščeno Angliji arabsko ozemlje bolj proti jugu.
Angliji so tudi ponudili koncesije glede železniških kontraktov, rudniških pravic ter kontrole pe-trolejskih vrelcev. Angleški zunanji urad ni hotel niti potrditi, niti zanikati teh poročil.
Turčija hoče Mosul iz vojaških razlogov. Anglija je zahtevala zase kontrolo nad mestom v glavnem radi velikih petrolejskih interesov, ki jih ima-z as t raj/ mezopotamskega mandata, uveljavljenega z versaillsko mirovrio pogodbo.
Drag
"špas".
Precej draga zabava je, če po-Ntane bogata Američanka ambiciozna ter se poroči s plemenitim zastopnikom Francije. To je postalo očito včeraj, ko so pravni zastopniki zapuščine George Goulda objavili, da se je mogla u~iiebiti hčerka starega Goulda .-vojega moža, Boni -de Castella-»ie šele potem, ko so njeni sorodniki plačali vse dolgove Boni-ja, v znesku »tirih milijonov dolarjev.
Izprva se je domnevalo, da so izgubil j ene »vse listine, tikajoče se zapuščino starega Goulda, ki je znašala dva in osemdeset milijonov dolarjev, a zastopnik Gkral-dovih interesov je izjavil, da je raadeUl stari Gould $115.000,000 med svoje potomce in sorodnike. V svojem testamentu je določil, da mora dobivati vsak dedič po £<00,000 na leto. Po francoskem pravu je zakonska žena odgovorna za doigove tvojega moža in vale«! tega je bilo treba žrtvovati
da se Ana Gould oprosti svojega Bonija ter se poroči z vojvodo.
Kot znano, je bil pred kratkim ločen zakon med Ano Gould in grofom Oastellane potom pape-škega dekreta.
Aretacije komunistov.
UNO«*WOOD * UttOCRWOOO. n*
Ameriška mornarica ima posebno ladjo "Langlcv", ki tako zgrajena, da si' na njenem drugem krovu lahko ustavljajo aeroplani.
Morilec deklice trdovratno molči.
Molčeč morilec stavija policiji zagonetke. — O'Mahony, id je zaslužil kot delavec po $22 na teden, je obiskoval ekskluzivne klube. — Rekel je, da bo sam vodil obrambo.
JERUZALEM, Palestina, 7. aprila. — -Šestnajst komunistov so aretirali v mestu Jafa, ker so razpečavali letake, ki so vsebovali ostre napade na lorda Bal-fourja, ki se mudi v Palstini ob priliki otvorjenja židovskega vbc-, u ei liso a v Jeruzalemu.
Razpoloženje v deželi je skrajno napeto in oblasti so odredile vse potrebno, da preprečijo napade Arabcev na židovske kolonije.
Dva otroka zgorela.
BATAVTA, N. V., 6. aprila^— Dva otroka sta zgorela in devet na daljnih osefc je bilo težke poškodovanih, ko je uničil požar neko hišo na George Road fazmi, med WheatviUe in-Alabama Centre.
GREENWICH, Conn., 7. apr. -James O'Mahony, star sedem in dvajset let, ki je ustrelil svojo ljubico, Miss Battrice Donnelly, ni hotel na noben način razkriti motiva, ki ga je dovedel do tega groznega dejanja ter predstavlja vsled tega uganko za policijo iz-jca tremetka, ko je prišel pred enim dnem v policijski glavni stan, prignal svoj zločin ter po-vedel detektive na litfko mesto v gozdu, kjer je izvršil umor.
Dan in noč preiskave sta le še poglobila skrivnost, v katero se je morilec zavil.
O'Mahony je bil plumberski pomočnik ter je zatulil tekom zadnjih treh ali štirih let le po $22 na teden. Očividno pa je imel navado izdajati dosti več. Njegova obleka je dobre ka>kovosti. V šestnajstih mesecih, tekom katerih je poznal Miss Donnelly, je imel navado peljati jo na deželo vsako nedeljo. Obiskoval je tudi razkošne prostore na newyor-škem Broadwayu in ekskluzivne klube.
Morilec je čedne zunanjosti in dobro oblečen. Detektivi, ki so ga zaslišali, pravijo, da je izobražen in premeten. Policija odločno zavrača teorijo blaznosti, kajti od jetnika je dobila pismeno izjavo, da je izvršil umor namenoma s premislekom.
Po zaslišanju pred sodnikom Meadom radi umora po prvem redu, je bil obdržan v varstvu oblasti brez jamstva do prihodnjega petka, ko se bo vršilo novo zaslišanje. Po tem zaslišanju ga bodo najbrž izročili kriminalnemu višjemu sodišču v Bridgeport.
Truplo žrtve je bilo včeraj raztelešeno, a zdravniki niso dognali ničesar posebnega. Truplo je bilo prevedeno a* New York, kjer bo pokopano.
Izvedelo se je, da ima O'Mahony, ki noče ničesar sporočiti policiji o svoji družini, v Brook-lynu enega brata in eno sestro. Mogoče je, da bosta ta dva nudila policiji potrebne informacije.
Kmalu po njegovi aretaciji *e prišel njegov zagovornik.
Ničesar drugega ni hotel izja-friti kot to, da ga je najel neki William O* Mahony. Pozneje se je tudi glasilo, da ni hotel aretirani razpravljati z odvetnikom o svojem slučaju z izjavo, da je študira! pravo in da lahko brani samega sebe.
OlCshony je priznal, da je bil nekoč policist v Londonu, da pa je dobil nasvet, naj zapusti delete. To primanje obenem j izje-
Kratka krila baje ovirajo produkcijo.
Kratka ženska krila so baje kriva slabega stanja bombažne industrije. — Bombažni tvorni-čar ji so pri predsedniku Coolidge-u zahtevali višjo carino na bombažne proizvode.
WASII1XTON. D. C., 7. apr. — Predsednik Coolidge je v svojem prvem govoru izza inavguracije, dne 4. marca, katerega je imel včeraj zvečer na banketu, prirejenem ab priliki lcrtaie konvencije narodne zveze bombažnih tvor-iii čar j«* v, navzočim zagotovil povišanje trgovske prosper i tete. V sedanjem in bodočem indirstrijal-nem položaju vidi predsednik opravičilo sedanjih carinskih postav in ob istem času je tudi obljubil, da bo njegova vlada ščitila vc>e trgovske in industrij al ne interese. — Politika zavarovanja prve prilike na domačih trgih za ameriške produeente. — je izjavil, da je dovedla do precejšnjega uveljavljnja demokracije v industriji.
Predsednik je obljubil nadalje polno pomoč vlade v boju proti hrošču, ki uničuje bombažne nasade. Odobril je obenem predlagani kooperacij sik i dogovor med državami, ki proizvajajo bombaž.
Predsednik je podal precej obširen pregled problemov bombažne industrije ter omenil tudi po-vratek 'kratkih ženskih kril ter s tem zvezano zmanjšano uporabo blaga. Nobenega upanja nima, da bi bilo mogoče stabilizirati žemsko modo. Rekel pa je, da lahko povzroča neprestana izpre-memba izdelovalcem blaga velike težkoče, "čeprav je resnica, da je življenje bolj živahno, če je moda oproščena vseh vetzi in mono-tonije*\
Ko je razpravljal o odnošajih med vlado ter industrijskimi podjetji, je povdarjal Mr. Ooolidge, da je izvedba postave bistvene važnosti, da pa ima tudi industrija svoje dolžnosti.
Vladne agent ure so stavljene industriji na razpolago. Predsednik je omenil prav posebno zvezno obrtno komisijo, ki je bila "sestavljena v varstvo vaš>h pravic ter vas je dosedaj zavarovala pred nepoštenim tekmovanjem
Ko je upravičeval sedaj veljavni tarif, je reikel predsednik, "da je sedanja veličina ameriške industrije polno opravičenje te politike".
vo, da je slušil tekom vojne v angleški armadi, je bil<r vse, kar je bilo mogoče izvedeti od jetnika.
Vsi, ki so v New Yorku poznali jetnika, se čudijo njegovemu zločinu. Pravijo, da je bil miren, dobrih manir in da je živel skrajno polidao.
Marx bo najbrž nemški predsednik.
Skoro gotovo je, da bo zmagal Marx nad Jar-resom. — Vodilni naci-jonalistični listi priznavajo, da nima njih kandidat dosti prilike za zmago. — Republikanske stranke so ustvarile solidno fronto proti sovražniku.
BERLIX. Nemčija, 7. aprila. — Skoro za gotovo se lahko smatra, da bo izvoljen novim predsednikom nemške republike dr. Viljem Marx, prejšnji katoliški kaneelar nemške republike. Nasprotoval mu bo naeijoualistični kandidat, c«r. Kari .Jarres. ker ni hotel maršal von Hind'enburtg sprejeti mesta takozvanega 44Ersatz" kandidata.
Weimarska koalicija republikanskih strank kaže vsa znamenja solidne enotnosti ter se pripravlja ha, energično kampanjo, do-č:m ne more dobiti takozvani Reiehsbloek primernega nadomestila za Jar resa. kojega poraz napovedujejo vnaprej vsi vodilni nacionalistični organi.
Reiehsblock je kazal danes vsa znamenja organizacije, ki se pri-pravuja na .skorajšnji razkroj ali \razpad. Le želja, da prepreči smešni prizor razfkropja. je napotila ministra za zunanje zadeve, Stresemanna in njegovo Ljudsko stranko, da je dovolil nacijonali-stim ponuditi nominacijo Hinden-burgu. čeprav je dobro vedel, da bo ponudba odklonjena.
C';1 bo Hindenburg sprejel fc-tav-Ijeno -fin ponudbo, bi se Strese-mamiva stranka najbrž umaknila iz konservativne koalicije, kaj-■ti nikdo ne ve boljše kot Strese-mann. kakšen bi bil učinek nominacije generala na usodo nemške zunanje politike.
Potem ko je nudi naeijonalistom zadovoljstvo, da sprejmejo neizogibno odklonitev von Hinden-burga. bo sedaj najbrž Sfrese-mann izposloval zopetno nominacijo Jarresa na sestanku, ki se bo vršil v sredo.
Stresemann in njegova stranka sta_očividno opustila vsako upanje, da bi bil izvoljen Jarres ali katerikoli drugi kandidat njih stranke.
Mesto tega pa osredotoeuje sedaj Stresemann svojo pozornost na svoj lastni povratek na mesto kancelarja. po izvolitvi Marxa, ko bodo nacijonalisti najbrž razbili kabinet ter prisilili kancelarja, dr. Luthra, da odtstopi.
Družabništvo nacijonalistov in Ljudske stranke se bliža svojemu koncu in le strah pred OKmeše-njem drži obe stranki skupaj, vsaj do konečnega izida predsedniških volitev.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽA?AH»
CHAPMAN ŠE VEDNO UPA
Glavni Ckapmanov zagovornik, odvetnik Groehl, je rekel, da bo izposloval nov proces za svojega klijenta. — Najbolj se zanaša na vozni red, katerega je zahtevala porota. — V novem proce-cu bo igrala poglavitno vlogo nadaljna priča.
Frederick J. Groehl, glavni zagovornik Gerald Chapmana, kateri je bil spoznan krivim umora po prvem redu v Hartford, Conn., se je vrnil včeraj v New York, da izposluje za svojega klijenta nov proces. Kot znano, je bil obsojen Chapman na ve-šala, in eksekucija bi morala biti izvršena 25. julija.
Vodstvo državne jetnišnice v Wethersfield, Conn., je izjavilo, da ne bo objavilo nikakih nadalj-nih informacij glede Chapmana. Obiskati ga bodo smeli le njegov zagovornik, sorodniki in prijatelji, o katerih je znano, da so "allright".
Zanaprej se bo vršil boj med juristi glede postavnih zmot, ki bi dovolile višjemu sodišču v Connecti-tcuu razpis nove obravnave.
Mr. Groehl je včeraj izjavil, da je trdno prepričan, da bo izposloval nov proces. Ni se lotil podrobnosti, pač pa omenil splošni način zmot, ko so dovolili pričevanje nekaterim nedopustnim pričam.
Groehl ni ničesar omenil glede voznega reda New York, New Haven & Hartford železnice, ki je igral tako važno ulogo pri sklepih porote. Splošno pa prevladuje mnenje, da pomenja ta vozni red najboljšo karto, katero ima Chapman v svojih rokah.
Vozni red ni bil predložen kot dokaz, ni bil odobren in ni nudil nobenega merila za čas, tekom katerega lahko pride človek z Grand Central postaje na dotični naslov v Brooklynu.
Predložitev voznega reda je dovolil pomožni zagovornik Chapmana, ker ni bil v onem času Groehl navzoč. Kakorhitro pa je izvedel za to, je prihitel ter protestiral pri sodniku, a brez uspeha.
Vse kaže, da bo nastopila v slučaju drugega procesa nadaljna važna priča, ki je sporočila Groehlu pismenim potom, da je videla Chapmana v Brooklynu v noči 1 1. oktobra preteklega leta.
Groehl ni hotel razkriti te nove priče, vendar pa je rekel, da je ugleden meščan, kojega izjave se nikakor ne more omalovaževati.
Zagovornik Groehl je dobil veliko protestov pro7 ti pravoreku, češ, da ni bil pravorek v soglasju z doprinešenimi dokazi.
Nikdo > ne smatra za resno trditev, da bo zvezna vlada zahtevala, naj Chapman najprvo odsluži svojih pet in dvajset let v Atlanti, nakar bi ga obesili v Connecticutu.
Chapman je v državni kaznilnici hladen in miren kot je bil vedno. Večino svojega časa preživi v celici ter čita zgodovino francoske revolucije.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJIT. Dum so naio cene iledafes
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri Mhfffih, ki imihft manj kot kot m tM I* mUt b poštnino in druge stroške.
Soipsillja na sadnjo pošte Id Izplačajo Total Čekovni
ITALIJA nr ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... $ 9.40 500 lir.......... $22.50
300 lir ..........$13.80 1000 lir..........$44.00
Pri norotflOi, ki motajo mu£ kot SM "lr »Fmibi inilij po 11 poštnino in druge
Za pošilja tve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC UR dovoljujemo po mogočnosti Se pooeben popust.
»O&ILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO ? NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $1.
Orflcr iD po
Draft.
FRANK HAK8KH STATE BANK
Maw York, K. T
1

• - t- ••
GLAS NAjDODA, 8. APR 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENS DAILY)
Owned and PubUtked by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"QLA8 NARODA "Voice of the People"
Če bi bilo mogoče dovesti javnost do tega. da bi se pričela zanimati- za probleme, ki' in voir i rajo povečatao varnost rovov, bi bili tudi državni in krajevni uradniki prisiljeni odlpraviti prvič odprto hič v rovu in drugič uporabo gotovih eksplozivnih snovi, katere je rudniški urad že pred davnim časom obsodil.
Groza nas stresa, kadar mislimo na' vojna opustišenja. Ne zgr.-ne pa nas smrt pot indvajset stotin prernogarjev, vsako leto, k-?r domnevamo, cla jo to usoda, kateri se ne more izogniti noben premolar.
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
»n Kanado ___________________$6.00
Za pol leta .....-------------------- tS.OO
Za četrt leta ______________________$130
Za New York ga celo leto — &JOO
Za pol leta_______~___$3.50
Za niotemstva ta celo leto — ♦7.00 Za pol leta_______________$330
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj le blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče namani. da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS NARODA'', 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.___
is,
Dopisi.
USODA PREMOGARJEV
Eksplozija plina v Bethlehem kompanijskem rovu it. 41 v bli-> ti: Fairmont. \V. Va.. je s«.sta večja premogarska katastrofa v teku zadnjih par me^eeev.
Prva Katastrofa, katero j<i imenoval ntki uradnik "najbolj nii ♦ netljivo tragedijo v zadnjem desetletju", je zahtevala sto in t- md« m t življenj, Završila se je v rovu št. 2 1'tan Fuel Co. v
iustlr liate.
Tri stične tragedije so i>e za vršile v Crosby, Minn., Shank-
n. Pa. m .Johnson City, 111. Te tragedije so zahtevale življenja .sto .n trinajstih prernogarjev.
Sledila jim je skoix> neposredno eksplozija plina v City Coal •.'<■. rovu v Sullian. Ind., dno 20. februarja, ko je neki stroj, ki retze j i i * uiojr, prodrl steno Ur odprl zapuščeni rov. Piini, ki -so prihajali i/. I • ja rova, so napolnili City rov s plinom in zarvršila se je eksplozija, ki je zahtevala življenje vseh moe v neposredni okolici. Od >:u -a petintridesetih mož,.ki so prišli na delo onega usodepolnega i ra. jih je vrnilo le štiri in osemdeset in sicer pol ure po eks-pi'fz:ji. Krvaveli so iz nosa in ust. Enoinpetdeset njih tovarišev je Lilo ubitih.
S..da j pa se jo završila nadaljna tragedija, ki ja zahtevala tri in tri'i--.t človeških življenj. V spričo teh dejstev in vspričo dej a. da je bilo tek* iu preteklega kta ubitih v rovskih nesrečah ee lih 24 >0 prt mogarjov, bi bila moralna dolžnost vseh prebivalcev premog proizvajajocih držav zahtevati boljše zavarovanje življenj ju«iu- carjev in bo!j>«- varnostne odredbe, ki bi. če ne drugače, vsaj zmanjša!«* nevarnost za življenje.
J>a se doseže ta cilj. bi bilo treba štirih nasi edin jih odredb: Primarne varnostne postave, vsled katerih bi bili lastniki rovov prisiljeni voditi svoje operacije pod istimi pogoji.
1'veljaviti bi bilo treba stro«ro in pravično izvedepje postav.
(Id delodajalcev bi se moralo zahtevati natančno izpolnenje vstii postavili predpis »v. Supri bi morali st rogo izvesti vse varnostne določbe.	#j	.
Koli.-.-m kom a pa bi bilo treba inteligetnega sodelovanja pre-mogarjev, da vestno in dosledno izvajajo vsa pravila, kojih namen je zavarovati njih življenja. Premogarji bi morali prhi do prepričan;.!. da njih sodržavljani, katerim dobavljajo kurivo za loko-motive. kunv«. ki ustvarja električno silo ter gorkoto v njih domo-v4i. pripravljeni, da .se uveljavi postave in regulacije, potom ka-ttrih bi se napravilo premogovne rove tako varnim kot jih je le mo-i:oi-e napraviti. To bo konečno pomenilo, da bi bilo pred premogarji dežele le eti smrtni slučaj na tisoč prernogarjev, kot znaša lanski angleški odstotek.
Evropski premogar, ki pride na delo v ameriški premogovnik, je izprva presenečen ob pogledu na odprte luči, katere nosijo ameriški premogarji. V Angliji so bile varnostne svetilke uvedene pred sto leti. Sir Humphrey I>avy je priče! leta 1815 preiskovati eksplozije v rovih, in to ga je dovedlo do iznajdbe varnostne svetilke, katero so imenovali '".'nega najbolj dragocenih darov, kar jih je kedaj poklonila človeštvu znanost". Izza njegovih dni se je uveljavilo več i/i».»!jšnnj. in v Angliji je tflžko kaznovan vKak premolar. ki odpre svetilko, ko se nahaja v rovu.
Hubert Work, tajnik za notranje zadeve pa je rekel v svojem govoru glede nesreče v Sullivan:
— Več sto tisoč odprtih luči nosijo vsaki dan v rovih Združenih državah Ln vsaka taka luč pomevija nevarnost za življenje in lastnino, potom ognja ali eksplozije. Odprte luči so bile odgovorne za številne premogarske nesreče v preteklosti. y
Soglasno s podatki, katere je s?tavil rudniški urad, ki se tičejo dobe sedemnajstih let, so bili odprti plameni vzrok številnih po-žarov ter stotin eksplozij v rovih. Žrtve so iznašale približno tri ti-s«*e mož. neglede na velikansko materijalno škodo, ker so bBi v gotovih slučajih rovi popolnoma uničeni.
Take eksplozije je mogoče preprečiti in vsled tega je poudarja I tajnik za notranje zadeve, da je treba storiti korake, da se prepreči, ne le zbiranje plina ia premogovnega prahu, temveč tudi iz-loč i odprte plamene katerekoli vrste, kajti niti plin. niti premogovni prah ne more ek>plodirati brez palmena, ki bi ju vžgal.
Kljub ponovnim in trajnim svarilom, izdanim od departmenta za notranje zadeve, pa je odprta svetilka še vedno p ri v iligiran a svetilka v premogovnikih naše dežele. Priporočila rudniškega urada v tem oziru so skrajno določtia in natančna. Njih .sprejem pa je od visen od sodelovanja premogarske industrije ter vlad posameznih držav, kajti rudniški urad nima nobene avtoritete, da bi s silo zivedel uporabo varnostnih svetilk.
V tirni oziru bi lahko vplival na položaj pritisk javnega mnenja. Premogarji so sužnji napornega in težkega dtei*. Nobena droga industrija ni bila tako popolnoma demoralizirana kot premolars ka in sicer raditega, ker je bil tekom vojne velikanski 4'rush'\ da se otvori nove rove, brez ozira na različne >ežkonomske faktorje, ki so bili pri tem prizadeti. Ravno raditega pa nočejo deloda-. jalci poslušali bi ago tvornih nasvetov, katere bi bre» dvoma sprejeli, če ni bila njih industrija na adrarvi podlagi.
i-i^.v.____.. . • .».'
New York, N. 7.
> V soboto se je zaročil rojak Michael Ilalbjan z gospodično Josephine Jerman. Čestitamo!
San Francisco, Cal.
Cenjeni uredkiik : —
Prosim vas, odmerite mi malo prostora v vašem listu "Glasit Naroda", (katerega črtam že lq let ter sem opasala že mnogo lepih <1 opisov v njem, ki »o došli iz vseh strani Amerike.
Dozdaj nisem še opazila dppisa od našega društva iz San F ranči se a, zatorej vam naznanjam, da imamo ft likaj samostojno društvo ki se imenuje Žensko Podporno l/riuštvo Marije čistega spočetja. To društvo je bilo ustanovljeno dne 22. novembra 1908 s petnajstimi članicami, danes pa šteje to
P zdrav vsem Slovenkam in Slovencem, Glasu Naroda želim mnogo uspeha, ti. Potter Zgaga, pa korakaj pogumno naprej po svoji za črtani poti ter se ne oziraj ne na desno ne na levo!
Mrs. B. Kramar,
467 Kansas St.
Chicago, HI.
Nikakih posebnih novie nimam poročati iz naše slovenske naselbine, ki bi rojake zanimale, a vseeeno bom sporočil čitateljem lista Glasa Naroda siekaj o Ame-l-rkanskem Slovencu in Edinosti ter o njih d oblicah. Kakor vam je gotovo znano, se prodajajo delni ee za Edinost po ^25.00. in sicer di. dotačni li.stt po-stane tlnevnik. Nič ni m am am proti temu namenu,
društvo 45 elanie ter ima 4900 bi bil° to v korkt naTO'hL dolarjev v svoji blagajni. I>ru- 12	Por^lJa ^ raevidno,
št v o je plačalo v šestnajstih letih približno 3000 dolarjev bolniške podpore; vsaka članica plača $1
na mesec, za kar dobi $10 -bolniške podpore na teden. Ta bolniška podpora se izplača je prvih šest mesecev, nadaljiiih šest mesecev pa prejme bolna elamica po $5 na teden. Za pogreb izplača društvo 150 dolarjem; pogreba se morajo udeležiti vse društveoice m če umrje mož kake članice tega društva, mu društvo daruje lep venec Iz svežih rož.
Ker vsakdo ve, da je treba mnogo truda, preden postane društvo močno in jftko, ftako je tudi z na-3itn ženskim društvom. Ker _ j bile članice složne in so pridno in zvesto delovale vseh dolgih 16 et, zato imamo zaznamovati da-i.es lep uspeh, in kadar smo kako veselico — bodisi v dvorani ali na farmah — smo imeli
Novice iz Slovenije.
vedno veselo in živahno zabavo; posebno lepe dohocEke smo imele, dokler ni bilo v veljava proslulega IS. dodatka.
Dne 25. aprila bo priredilo na še društvo spet lepo veselico v dvorami na 512 Vermomt St.
Slovenci in Slovenke! Prijazno vas vabimo, da se v velfck.em številu udeležite te veselice, kajti vsi boste zadovoljni s fino postrežbo. jZabave ne bo manjkalo, in kar se tiče 18. amendment a, bodite kar brez skrbi, bomo že tako ukrenile, da bo prav.
Vreme je tu zdaj krasno- vse jo v cvetju dn zeleftiju.; kamorkoli se oko zre, vse je pestrih barvah dehteče prirode. Zadnje tri dni marca je ; pad al gorak s porn lad ni dež in v nekaterih krajih je naipravil mraz mnogo škode; posebno črešnje in marelice so po zeble.
Delavske razmere niso baa najboljše, toda <na "Kranjskem hribu" delajo vsi, razen par lenuhov.
da so delnice večinoma že prodane. dnevnika pa še ni in kot kaže, gri- tudi še ne bo tako kmalu, ali pa sploh nikoli. Oni ag-iftirajo pri podpornik društvih in pri p osame znih rojakih. Vikolikor sem pou- jv cen, so se nekateri rojaki in društva odzvala, toda slišal sem od nekega rojaka, da je bila pri nekem največjem in uajstarejsem društvu v Chicagi prošnjo oziroma ponudba dolinic odklonjena. To je gospode pri Edinosti talso zelo razburilo, dša so Izpred oltar- roda. ja kregali narod. No. na februarski seji se je -neki član, ki ni bil oavzč na januarjskri seji. potegoval, češ, da je sramota za tako društvo, da ne pomaga katoliškemu tisku, da je treba sklep prve- seje ovreči ter pokloniti Edi-imeli 310Sti dvoje delnic. Hudoba pa je ' bila že zraven. Uradniki društva so bili otpozorjeni po nekem advokatu, da je protipostavmo plačevati denar v take svrhe, in če to store, se bodo imeli zagovarjati na sodišču, kajti postava države Illinois ne dopušča enakih špekulacij. Zato odbor tudi ni plačal svote 50 dolarjev, ki je bila ta-korekoč vsifljeaia oanenjeinemu li-.stu na februarski seji.
Na se ju v mesecu marcu se je zopot razpravljalo o tej zadevi; sedaj sumničijo gotove člane, ki so jim trn v ipeti. ne vedo pa ne zagcutovo, kateri so, ker kakor sem slišal, jih je bilo večje število pri odvetniku in so tudi pripravljeni pod vzeti drugo pot. — Denar, kii je v blagajni, je pripravljen za bolne čiame, ne pa za podpiraiti gotove gospode pri E-dinosti. Toliko za danes. Se kmalu zopet kaj oglasim. Pozdrav čitateljem Glasa Naroda, ti. Zgaga pa glej in zasleduj mahinaci-je teh pobožnih gospodov kutar-jev-trgovcev!
Jože izpod hriba.
IZ JUG08L6VAHSKE NAROD
NE SKUPŠČINE.
Skoro žal mi je. da moram tra-piti svoje čitatelje in prijatelje s takimi malenkostmi kot je jugoslovanska narodna skupščina.
Že včeraj sem bil nekaj omenil, danes pa objavljam podrobnejše poročilo o pravi balkanski kulturi.
Za to kulturo se sieer ne briga noben pameten človek, pa je nazadnje vseeno dobro, da vedo naši ljudje, kanu privede človeka zagrizeni ost in kakšne čense ima za bodočnost država, dokler ima take narodne zastopnike, kakoršni se sedaj zbirajo-v Beogradu.
Strankarski šovinizem je presedel vse iheje.
Najmanjša senca rešpketa napram naispratnLku je izginila.
Jugoslovanski parlament, kjer bi moral biti zbran cvet naroda, jt* zadobil Obličje predmestne žganj arne. zbirališča nestrpnežev In divjakov.
In pomisliti je treba, da se vse to podi v imenu domovinske ljubezni. v imenu državnega dobrobit a, na čast trem narodom, ki bi morali blaigrovati usodo, ker jih je privedla .skiitpaj, jih združila ter jim dala vsa pogoje bratsko-gp življenja in sodelovanja.
-Jiigoek>vaTis.ko časopisje objavlja torej naslednje poročilo o seji. ki se je vršila dne 22. marca jugoslovanskem parlamentu: Med Kplošno živčno napet ostjo je dobil besedo pasi. Baizala.
Gospodje, jemljem na znanje, da smo tu ljudje dveh vrst. Ene je sem poslala vlada, in so zato poislanci vlade, druge je izvolil narod in so zato zastopniki na-
Jugoslavia
Strahovita nesreča ▼ VolSjidragi.
Iz Gorice poročajo, da se je pripetila 17. marca v Volčj-idragi nesreča. ki je zahtevala tri človeške žrtve. Y opekarni Ivana Ko-glota so delavci kopali ilovico. (Zraven izkopane jame se je nahajala druga, kake tri metre globoka. napolnjena skoro do vrha z vodo. Vmes med obema je bila ozka stena ilovice. Stena je nepričakovano popustila in voda je ▼drla v novo jamo. Učinek vode in porušene stene je bil ta, da so obležali v jami mrtvi trije delavci: 39-leftni Prane feunc, 26-letni Ivan Čternic in 4?-4etni Josip Banc, vsi iz Volčjedlrage. 32-let nega Martelaaica so potegnili iz jame težko ranjenega. Sedem delavcev je ranjenih tudi precej nevarno. Brate Bane zapuščata 10 otroki. Mtftelaaet so opravili v goriško klolaleo. Pri&i so go-
rišfcr oigtijegasci.-^ki so morali spraviti vodo iz jame, da se je moglo dobiti one tri mrtve delavce. Vest o nesreči je prebivalstvo globoko pretresla.
Trta reiejo
po Istri iz maščevanja razni malopridneži. Tako so te dni neznanci porezali trte kmetu Brečeviču Simonu pri Trujanu. in sicer po številu 327 ter mu povzročili tako veliko škodo. Vsestranko zlo upropaaca nesrečno Istro.
AsU "Lege" v Poetojni
jc zopet otvorjen. Vpisanih slo-venskok otrok je menda Se več kakor lani. Azil ostane otvorjen do Božiče. Takrat obdarijo otroke ih jih pošljejpo domov. Raznarodovanje je HSDOvano povsodi na

Na klopeh večine: Ne žalite, gospod!
Dr. Bazama: Torej, (obrnjen proti večbii), gospodje poslanci vlade iii (obrnjen proti manjši-ni), gospodje zastopniki naroda! .. .
Komaj sio bile te besede izgovorjene, je nastala v zbornici eksplozija, kakor da bi bil vrgel bombo. Med radikalnimi poslanci se začujejo klici: Nesramnost! Takoj naj se upraviči! Ouje se debeli glas: Tu imate sjjorazum. gospodje! Klici postajajo vedno burnejši: Ne damo se žaliti!
Naenkrat je vkleti, kako poslanec Selmič izskoči iz klopi ter z dvignjeno pestjo biti proti Bazali. Za njim hitijo radikafli Toma Po-povič, Vasa Altsksič, Mihajlo Sree-kovoič. Vrršč potstaja vetlno večji. Okoli Bazale se zdbdra vedno več poslancev, ki kričijo na njega, on pa stoji blad in zaprepaščen.
Medtem se radikal Pečic zakadi v dr. Bazalo ter ga s pestjo udaril po čelu. Vedno bolj divji krik se raizlaga: On da nas bo žalil, avstrijski oficir! Radičev hlapec!
Poslanec Bingulac pograbi z besedami : Sad ču, da ga udarim! aktovko ministra iPribičeviča ter zamaline z njo proti Bazalu.
Zaman skuša Pribičevič miriti in potegniti Bazalo na ministrsko klop.
Medtem predsednik, ki je nekaj časa izvoiiil dn miril,' zapušča svoj sedež,, in se s člani vlade »umakne iz zbornice.
Okoli Bazale se v vedno nara-ščujočem truaču razvije prava bitka. NefcaAeri radikali navalijo (na da radičevce in klerikalce, ki
begu s poslancema Smodejetn in Eebotom na čelu zapuščajo dvorano.
t V dvorani ofttajajo davidovi-na radičevce. in klerikalce, ki gajo pokrove s klopi, poslanci vihtijo drug nad drugim stole s t eno graf o v in se zaganjajo 'kakor besni drag na drugega. Razvija se prava 'bitka, poslanci se tolčejo s pestmi, suvajo, preobračajo preko fckxpi in p9uj«go.
Najbesnejše se spopadeta davi-dovieevee Popovič in radikal Aleksie, kw se nekaj časa valjata med klopmL
Popovič 9e končno zaleti z nogo od stola v roki proti poelansn Srecknvieu ter ga hoče udsrki po glavi. Oba poalanea stojita tik pred odprtimi vrati na hedaak m
. .C • ■
Smrtna kosa.
Umrl je v ljubljanski splošni bolnici Lovrenc Pintar. Pokojnik je bil nad 40 let sluga pri znani ljubljanski tvrdki I. C. Mayer.
—	Dne 17. marca je umrl v dunajski bohrici v 70. letu starosti Adolf Siege, bivši ravnatelj nemškega gledališča v Mariboru in častni član mesta Maribor, ker je l>il pokojnik znana priljubljena osebnost.
—	V oefljs^ki javni bolniei je umrl Franc Renier. posestnik v Podplatu v starosti 67 let. IS. marca se mu je zgodila v olik a nesreča. Šel je s petrolejko v roki pogledat na gospodarsko poslopje.Pri tem je tako nesrečno padel, da se je petrolejka razbila ter vžgal petrolej, obleka iu slama. Težo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je j odlegel v tečkih mukali zadob-ljenim ranam.
Vlom v G esencah.
V Češecah pri Cerkljah v krškem oraju so v noči od 12. na 13. marca neznan zli ko ve i vlomili v tlgovin'o Franceta Jurečiča in mu ukradli za 2.">.000 Din. nianufak-turnega blaga ter 10.000 Din. gotovine. OrožnLsfvo jih sicer pridno zasleduje, vendar dosedaj brt*z a^pp-ha.
Požar v Framu pri Mariboru.
Te dni je izbruhnil požar pri kovaču in posestniku Sternu v Framu ter vpeipelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Domači gasilci so se trudili skoro 14 ur. da so ogenj vsaj oni jili. ive da bi mogli rešiti kaj več.
Požar pri Ljutomeru.
Te dni je izbruhnil velik požar pri gradu Branck pri Ljutomeru. Veliko gospodarsko poslopje je pogorelo do taL Goreti pa je za-čol tudi grad. ki ima znamenito dvorano.
v severno' Francigo, kjer je našel delo v rudniku Lievin. v provinci Pas de Calais. Z njim se je pre*-selila tudi njegova rodbina. Omc-njenetpa dne je ostalo v njegovem stanovanju pet otrok z materjo. Mat i se je mudila v kuhinji. 12-leitna hčerka pa je spravljala spat manjše otroke. Nenadoma je eksplodirala petrolejska svetilka in mahoma je bilo vse v plamenu. Mati rn sosedje so pr i hiteli na po-moT'. 12-letno hčerko so našli mrtvo; mrtev je bil tudi 4-leteai deček, hstali trije otroci pa so bili težko opečeni. En otrok jo nasled-»njega dne v bolniei umrl. Ko se je ponoči oče Morda z d vetrn a od raslima sinovoma vrnil iz rudnika. je namesrto prijaznega doma ■našel grosww pogorišče. Nesrečna usoda Morelove rodbine je vzbudila pri soroja'kili in sosedih splošno sočutje.
Promocija.
Na graškem vseučilišču j«4 bil Paivel Pehani iz Trebnjega pro-moviran za <l'oktorja vsega zdravilstva.
Vlomilčeva smola.
Te., dni je poskušal neznan storile*1 vlomiti v torbaikarno Marije Jelarjeve na Kra-kov.skrai nasipu -st. 10. Predrznemu vlomilcu .se je (posrečilo odprt ti ponoči vezna vrata. nakar je s ponarejenim ključem poiskušal priti v trafiko. Snel je Iz v ras. ki votli jo iz veže v trafiko, šipo, nalett-1 pa je na drugo oviro in sicer na močno že-!.7.no mrežo, ki j»* pritrejna na notranji strani teh vrat. Ker je br:".kone uvitlel. da je njegov trud zaman, se j«' nato odstranil, ne •da bi napravil večjo škodo. Vse-jkakor ]>a kaže ta slučaj, pa po-.taja vlon^ilška sotlrga v Ljubljani čim dalje bolj nevarna in nad-1» žnejša.
Roman Bende obsojen na tri leta ječe.
Bivši urednik "Murske Straže'7 in kandidat Radičeve stranke pri skupščinskih volitvah v mariborski oblasti Roman Kende. je bil obsojen pri mariborskem okfož-nem sodišču rail i razžaljenja kralja na tri leta ječe. Njegov zagovornik dr. Turna je prijavil ničnostno pritožbo.
Visoka starost.
V Kofprivnici pri Kozi jem je umrl te dni tamkajšnji posestnik Janez J-etvšaik v visoki starosti 92 let. Zadela ga je kap. Do svoje smrti je bil še razmeroma krepak in je sam vodil gospodar-st vo.
Zagoneten uboj.
Nad vasjo Ločna v novomeškem okraju so našli te dni ubitega zidarja in dninarja Andreja Gričarja. ki je delal v vinogra-dfu in se je zvečer vračal v Novo mesto. Bil je dvakrat ustreljeni, glavo pa je imel razbito s puškinim kopitom. Kdo je Gričarja ustrelil, se še ni moglo ugotoviti.
Tragedija slovenske rodbine v Franciji.
Slovensko robino Franca More-la. rodom iz Šmarna pri Kamni-ku, je pred kratkim zadela grozna nesreča. Morel, ki ie bil prej zoposlen v neukem we^tfalskem rudniku, se je prošlo leto preselil
tako se vmešajo parlamentarne straže, ki jo razdvojijo in poteg-inejo poslanca Popovič a iz dvorane.
Nepopisen prizor je razburil tudi publiko na galeriji, ki se je skoraj vsa dvgnila raz sedeže ter kmalu skoraj tako močno kričala, •kakor poslanici v dvorani.
Mislim, da ima vsak rojak, ki je to preeital, zaenkrat dovolj. In sleherni naj mi oprosti, ker sem to v svoji koloni objavil.
Po mojem ranneju je) treba park rat. na leto osvetliti razmere v Jugoslaviji.
Bon pa jutri in prihodnje dni »temveč oiaai o domačih rame-
Iz Jugoslavije.
Volčja nadloga v Hercegovini.
Vsled hudega mrazu so se v bližini Nevesinja. Gacka in Popovega polja t Hercegovini pojavile cele črfede volkov. Te dni so napadle pri Nervestnju kmeta Rista. Trifkoviča, ki se je rešil le z največjo težavo, do čim so mu konja raztrgali.
Samomor Slovenca v Zagrebu.
Te dni je v Zagrebu neznan moški v trenutku, ko je prišel vlak, skočil na tračnice in ga je stroj popolnoma razmesaril. Pri njem so našli pismo in listek, na katerem je bilo napisano; Pišem se Josip Gajster, mati mi je Uršula Kurmanšek. Ker me nc puste živeti. gr€«n v smrt. — Gaj-ster je bil rojen leta 1905. v Celju in je bil nameščen do 17. marca kot sluga v "Kapitolski ipivarni*\ a je bil radi raznih tatvin odpuščen. Ni izključeno, da si je vzel življenje iz strahu pred kaznijo.
Velik požar v Skopi ju.
V Skopi ju je izbruhnil požar. Ilotel 'London" in kavarna "Tri ■šešira" sta pogorela do tal.
Skoda znaša več milijonov.
Orkan v Mostarju.
Te dni je je divjal v Mostarju strahovit vihar, ki je porušil mnogo dimnikov in streh je podrl na Istotine dreves. Škoda je ogromna.
Odlikovanja.
Kakor razglašajo "Službene jNovine'% je kralj podelil red sv. Save 4. razreda naslednjim: dr. Ivanu Lahu, profesorju v Ljubljani. dr. Radovanu Brenčiču, upravniku narodnega gledališča v Mariboru; Andreju Mitroviču, direktorju o<pere v Mariboru iu Hinku Nneiču, režiserju narodnega gledališča v Zagrebu.
Jugoslovanski letalci na deškem.
Te dni je odletela eskadra jugoslovanskih vojaških letalcev, absolventov čeh osi o vaške avijatične Sol« v Cherbu, na pot preko Prage, Olomuca, Bratislave, Nitre in nazaj. Bskaftra, ki je OOTtačefefO pot srečno preletela, je vodi! Stab-i*i kapitan Bragotin.

...
• ••. -;V-.	a	.s., ■■■ r	, ■,•■... .
GLAS XADOT>A. S. APT?. 1JV25.
Fr. Milčinski:
Ptički brez
(Nadaljevan je.)
Milan imel bolj čudne nabore o Trstu, takšne pač, kakršne si
jt- bij pridobil iz indijanskih povesti. Kadar si je predoeeval Trst
C 6z morje bi se rad peljal. V Kalifornijo. Zlato kopat."
Koliko stot-afcov pa imaš s sabo. prLsimxla otročja? Ali misliš, da te bodo zastonj -prevažali po jnorju? Kje imaš pa potni list in dovoljenje- za čez morje? — O ti
je gledal v duhu prostrano obal 7.
visokimi palmami, ob palmah so lmča otroC-ja. kaj se ti sanja o svr privezane ladje, morje pljunka i tu ? Zlato boš šel kopat, ti vrabček čez obal. I n videJ je v duhu kapi-'ti goli? Prav nate čakajo kaj ne! tana: kapitan ima visoke škornje: Ali imaš oči, kako se jaz trudim in s*- ne l>oji Tatov, popmnrno pre i za svoj suhi krtiJmk in kako se jih na ladjo, na bregu mu stoji »ena(trudi še na tisoče in tisoče in tiso-
in .si Izrisi«' v predpasnik solze, o-troci vihto očetu v slovo bele roben. Kapitan pa naslonjen na jambor odpluje tja na ono strain, kjer Ke ob lepem vremenu vidi Afrika 7. levi in zamorci.
V jutro tretjega dne prišedši v Trst je b-1 razočaran — preveč je bilo hiš! NVmara niti ne bi bil našel do morja, da pa ni s sabo vzel kmet okoličan, ki je vozil na tr? pridelka.
Zdaj je stal na zidanem obrežju. Strmel je v brode velikane, v vrveeo se množieo ljudi, vriše od vseh platii mu je begal nevajena ušesa. Nem je zrl v vsa ta čuda. ki so .se razodevala njegovim o-<Vm. in pozabil je na svoje kalifornijske načrte. "E-e!" je nekaj zakričalo, ozr1 j - — tokiko da ga ni podrl konj. Skrčil v kraj. pa se je za h tel v moža. ki je hitel mimo s tovorom na ramah. Mož je zaklel, pokazal zobe in s pestjo dregnil dečka, da je glasno zastoikal. Plaho je zdaj <rledal okrog seb** >n pazil, da ne bo nikomur na potu.
T*ra na visokem po^opju je kazalu opohhie. Spomnil se je vaje-
,ie?a Icosila in morje in bnodi so j jmo je bHo mi&rm. ^ se umaknili daleč proč pred željo |vi Wrti s Kalifornijo so bili pra-
po grizdjaju kruha Upehan je 7ne pene; drugega mu ne kaže bil od pota zadnjih dm mi od mo-» na2aj f,Ikoi|or je ^ Ce.
gocuh novih vtiskov. trudne oči	-	„ „ .	.
, , ,	.	I prav je doma pusto, zlasti odkar
N" mu gledale <»kr«<£ brez cilja. |„:	a-;+ , - - , .
... .	'ni stare Jcre. Oeital si je, zakaj
'Ali mi ne greš s imta, seme za-}„-	^ - T -
^ '	n. povedal vsaj stari Jen o svop
n.karno'" je zdajci zakričal vanj.liamf,„- Milft _ „„, ^ «,
nioiLak. ki je porival predse širo
ko samok« !nieo, obloženo z zabo
ji. "Kar v morje bi te vrgel!"
ee drugih! Meniš, <la bi se milijoni dtlaveev tukaj in drugod imi-r-Lli za pičlo <tnino. če bi res čakalo na na« onkraj morja zlato m nas vabilo ? O ti tepček mokrono-• i. ki misliš, <la si bolj pameten, kakor .so milijoni drugih! Kdo ti je pa take neumnosti vtepel v gla vo
"Bral sem." je klavrno povedal Milan.
"Vidiš.'* ga je poučil delavec, •• ii'i vse res. kar je tiskano. Oblečen .si m govoriš tako. kakor da si od boljših ljudi. Uči se in ubogaj. to je najbolj varna <pot k sre-<"i. Ne zapravljaj mladSh let! Glej mene. jaz bi se bil rad učil. da bi po-Ual kaj boljšega, pa sem moral deset let star že v delo. da sem pomagal doma z zaslužkom. Potem pa je balo prepozno.'*
Ura je bila eno.
4iEna je — komaj sem se use-d<§. 7>a me že kliče na delo. — Torej ubogaj me. ne obotavljaj se in pojdi lepo spet diomov; bolje bo. kakor da te ženo po odgonu!"
Pokimal je dečku, dvignil svoje vozilo in še! po svojem enakomernem opravilu.
— Roka me boli! — je zavekal Milan in stražnik je odnehal od trdega prijema. Ta čas se mu je Milan s hitrim sunkom strgal in ubežal. Tekel je, kaikor da mu gre za življenje po pomolu naprej in preko eeste v ulico — da bi le prišel krog vogala, pa bi bil rešeu. si je mislil v smrtnem strahu. — Videl je ljudi, ki so postajali, o-troke, ki so tekli poleg njega kri-če in vriska je. pes je lajal vanj, vzad je eni ostre žvižge — pa mn pot zastopi mož in ga. ujame.
Kakor preganjana žival ni mislil Milan na drugo nego na prostost. Besno se je otresal trdega prijema, klical na pomoč očeta in Jera in brcal z nogama. Pa mn je priletela zaušnica, da se je kar zabllskalo. zimanjfealo mu je tal. ia preden se je ^zavedel, je že i-mel uk len jeni -roki. Dvignili so jra v voz in sedel je med stražnikom in drugim možem, ofba sta ga trdno držala pod pa-zditho. — Mož v civihii obleki si je drgnil ofuvano n,pgo in klel. Milan se je penil obupnega besa — če bi mogel. še iz voza bi bil skočil, ma-ka«r da se ubije, makar da utone. . .
V tihi ulici je postal voz. Potegnila sta ga iz voza. v pisarni -o £a izprašali in popisali, potem ta ga vlekla po stopnicah in pahnila v mračno celico, ki sta jo z;: njim zaklenila-.
Milan je jokal, kričal, *oikel
NAJSLAVNEJŠI PIANIST IN NAJNOVEJŠA
IZNAJDBA
ga razmerja je bila, da je zunanji minister možu na ljubo prepustil Francozom in Poljakom v Gornji Sleziji, naj urede zadevo po svoji volji. Xa ta način je Sforza hudo kompromitiral prestiž Italije.
Razkritja lista imajo namen, di-skreditirati enega najuplivnejših i voditeljev italijanske opozicije.
Slovensko Amer. Koledar
co»vatbMT KtYtTO«« view CO- an
Slika nam predoča najslavnejšega pianista Jana iPederewskega,
ki je pred kratkim, prvič v svojem življenju, igral za radio. Igral je v Londnn, toda oni. ki imajo dobrt* radro-aparate. so ga slišali tudi v Anuiiki.
niti denarja, niti vrednostnih papirjev, niti drugih predmetov. V železni blagajni je bilo komaj par ■ komadov uiklastega novca, v kuhi-| "ji Pa je ležalo v loncu par presta-nih kuhanih krompirjev.
Zagonetni umor milionarja Ar-se Iliča tvori glavni predmet raz-, govorov celega čačanskega okrož-' ja in ga ni človeka, ki bi dvomil, da je mož postal žrtev rafinirane-; ga zločinca. Prav tako pa tudi ni ! nikogar, ki bi vedel pojasniti, kdo j je bil, ki je lliča težko ranil ter ga
1 potem oropal vsega njegovega 1 smo že skoro razprodali V krat-»metja.	i kem času smo ga prodali več tisoč.
Kdor ga hoee imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso ; naročili koledarjev, naj se požu-i rijo, da ne bo prepozno. Popolo d'Italia'' je ob-1SL0VENIC PUBLISHING CO..
82 Cortlandt St., N. Y. C.
za leto 1925
javil te dni članek, ki je zbudil naravnost velikansko senzacijo v 1 javnem življenju Italije. List je 1 vzel na piko bivšega zunanjega mi' nistra Sforzo, ki ga tudi pri nas v ! Jugoslaviji dobro poznamo. Saj ' smo imeli z njim opraviti pred par ' določitev meje med nami in Itali- j leti, ko so se vršila pogajanja za ' jani.
Grof Sforza je bil takrat, ko se' je vršilo v Gornji Sleziji ljudsko' glasovanje — šlo je namreč za to. ! da se narod sam izjavi, ali hoče 1 spadati pod Nemčijo ali pa pod j samostojno Poljsko — italijanski I __zunanji minister, in je kot tak i-!
V Cačku, Srbija .se je te dni ! pokopal tako skopo, da so se lin- if1"? V te JStVari zel° i'mlno vlo-°'
- - , _____-i-	kakor
Umor jugoslovanskega milijonarja.
v južni brbiji sta živela dva starca, o katerima se je domnevalo, da sta večkratna milijonarja. — Privoščila si nista ničesar, niti hrane ne. Prvi je umrl v velikem pomanjkanju, drugi je bil na zagoneten način umorjen. Roparski morilec mu je pobral vse premoženje. Zadeva ni razjasnje -na.
OBDOLŽITVE GROFA SFORZE
Za dobro vdrgnen;« se -e more nič primerjati - dotrira, iiarim
Pain-E xpeller- j eiu
PH prvem z Ra^ienju prehlada »e
FOSluiitc teja i.tomtfa d-maSega
pripomočka ter preprečit; komplikacij:.
3S in "0 centov po lekarnah. Pazite na tvorntito znamko Sidro.
F. AD. RICHTER & CO. Berry 4 South 5th Sts. Brooklyn. N. Y.
pripetil zagoneten zločin, ki še do dan.'s ni pojasnjen. Neznana roka je končala življenje 85-letnemu
svot
Milan je zrl možaku v razjarjeno lice in se hotel fumakn?'.ti. pa so s.' mu ujele oči v oči moža in se jc umikal vedno na islu stran kakor oni.
Možak j<* jezen izpusti! ročaja
rok in stopil k Milanu: 4'Čakaj nir no!" Z eno roko gn je prijel za suknjo pri vratu. <b*ugo je dvignil. da udari.
*4Nikar, nikar!"' je jt-knil Milan in proseče pogrtadal moža. Ta pa je izpustil. "Ali si Kranjec? Zato ni tako neroden! Čemu pa postajaš tukaj že ves dopoldan?"
"Morje	je odpovoril
Milan.
"ALi pra še nisi vklel ?"
"Ne."
"Ali imaš kaj svojih ljudi tukaj?"
Milan je odkimal, da ne. Ni mu kazalo lepatvi, čutil je. da 'bi se "takoj ujel v Lastni laži.
Možak je dvigrnil ročaja m po-r*nU samokolnieo naprej. "Lahko frrt'n 7. mano!" je x>ovabil dečka.
« i
Milan je tiho sledil za njim v sklad išče. Tam je mož odložil za -boje. potem <pa «e*iel na svoje vozilo. "Le semkaj pridi.je rekel, "nikar se ne boj in se usedi!" Pri vlekel je iz žepa v ,papir zavit kos kruha in shraifie, odprl je nož in Etiajci ni balo za Iaene*a Milana ha Teso4jneim svetu nič lepšega in važnejšega, nego kar je mož držal v ž uljavih rokah.
"Na, jej!" je rekel mož in Milan je hvaležen sprejel kruha -m alanine r'n ju natepal — tako se nm je zdelo, kakor da so usta premajhna za njegovo lakoto.
Moš si je ogledoval dečka. Rekel je: "Ti si ušel z doma! Odkod pa si?'*
Milan »t ni upal oporekati. Tiho je odgvraril: "Is Ljubljane."
Mož je ž njim dettl ae zadnji kos kruha m slanine in velel: "Vi-sem ie ^oz&iL, kakbe« sorte, pa 4e «ti ■ftiik ne bo? Ne bos dolgo akrtig kodfi, pa te prim*** m Aknejo, me bo m ti dobra godi|a — Po ka^si pa prav
'■"J|nameri. Milo se nm je storilo, ko sp je spominjal ljnbe te prijateljice — zdaj bi lahko sedel pri njej, naslonil ji trudno g-lavo v naročje in zaspal. Prevzemal ga je zaspanec in bolele so ga noge.
Od morja sem je. zatulila piščal. ve]>k dalmatinski 'brod je ponosno plul proti obali. To ga je zdramilo; še ta brod je hotel videti, ko pristane, potem pa odtod in domov!
Krenil je zopet na pomol, kjer se jc abiralo bilo ljudstva, pričakovali so bližajoči se parnik. — Visok kakor hiša se je dvig&l iz morja — kaj hiša, kakor graštar-na! Mirno je prihajal, rezal molje, da se mu je ponilo ob straneh, večji je ipoc«ajal in večji. Na krovu ob ograji je slonela živahna množica in gledala proti pomolu. gospodye zvečine s čepicami na glavi, častniki, svetle lame. Tudi otroci so bili vmes, ali takega ni vklel nobenega, ka-kršftn je on. da bi potoval sam, vsi so se držali svojcev.
Iz strmečega gledanja ga vzbudi roka. ki jo je začutil na rami. Ozrl se je. Kako se je prestrašil, ko je zagledal stražnika, ki ga je prijemši za "roko rahlo potegnil iz aneče.
Milan je vedel. adaj-Ie se mn izpolni usoda, 'ki mu jo je bil prerokoval pred pol ure dobri možak. O. zak^j ga ni tibogsl. zakaj se je še pom ud i 1 v tera nevarnem mestu! Solze so mu stopile v oči. Ptobio skribi in strahu mu je švignilo skoz glavo. Kaj bo žnjim? Ali ga vržejo v globoko ječo, kamor ne pri sije žarek zlatega sotn-ea. in pozabijo nanj in bo poginil groze in gladu sredi fcač in droge nočne golazni? Ali ga prodajo daleč č«z morje v tuje kraje na vroč® plantaže? Take in enake grozote je že čital v svojih knjižurah. _ O, da bi bil spet prost! T>a bi imel vsaj koga o"b strani, (ki hi aa pomagal — oče fti ga" gotovo ščitil! Ali pa stara Jera, ta bi se zamj postavila, kakor takrat v šoli in ne bi pmftila ia ne bi, da ^a ženo v ječo in «fft in sožnjost. ' — K*o ae paiea i* odkod si? ga je vpraial stražnik, ko šta prišla iz gneče.
brez dvoma najimovitejši moti meščani. Do jired kratkim je živrl s svojim bratom Corom. Oba brata
p;> durih. .Drugega iiii dosegel, ne-.- -------- ----------- -........—*
go da se je v durih odprla linica muttimflionarjit Arsi Tliču, posest
in ga je nevidna roka ablila z vo- .....
do. Opešale so mu moči. padel je na leseni pogTad. iki je služil ,za 1> žišče, in ihte zaspal.
Ko se je zbudil, je bila že trdna tema. Natjp^ej ni vedel, kje je — čutil je pod sabo trdo klop. _ neznana groza ga je prijela in nm,sta ^da samca in sta si tudi sama dušila glas. Polagoma se je domi-'gospodinjila v hiši. Njuno življe-dil. kaj .se mu je zgodilo in da je'"-i*1 bilo kaj neobičajno. Kuhala v zaporih. Sam! Ko ^e je ta'kw bal'Rta hrano na posodici s špiritom, -am biti ponoči! Zadrževal je sa-(otlla^iIa Pa sta se ^aš toliko, da ni-po, poslušal, lovil glasove. Cul je sta hodila naga okoli. Tujec, ki bi krik, preklinjanje, padce po ve- Ju srečal na ulici, bi mislil, da sta žah — pa se je stisnil k zidu in berača, tako sta bila zakrpana in molčal, boječ, se, da se izda in bi, zanemarjena. Skozi hlačnice so ji-prišii čezenj razbojniki. Rnpot je ma gledala gola kolena, skozi ro-šel mimo. Ubogi Milan je trepetave pa gole lakti. Jedla sta le to-tal, premagoval ga je zaspanec. = liko, da sta bila bolj lačna nego sipa se mu je upiral, bal se je, da ga'ta- Stanovala sta v kleti, dočim sta ne preseneti v spanju nenadna dajala gornje prostore svoje hiše v srozota. Tako mu jp počasi mini- naJem ljudem proti visoki najme-!a noč,	inini. Vse svoje imetje pa sta upra-
Ko se je zdanilo, je videl na mi- vljala skupno, dela in posle sta si \tč vode in hlebček črnega j delila in pozimi sta v svojem pro-krrtha. Oboje je morajo priti v cc-,storu trepetala od mraza, ker ni-lico še snoči, tačas. ^ko je ležal v!st;l hotela trositi za'kurjavo. pr\-em težkem spanju.	I Pred dvema mesecema je Arsi
Lačen ni bil, pač pa žejen. —'umrl brat. Mesto da bi milijonar Spravil se je nad vrč in pil, pa[po njegovi smrti vzel v hišo žen-J.imalu nehal — voda je bila. mlač-jsko, da bi mu opravljala hišne po-na. Oj kalco dobro vodo je imel sle in skrbela zanj, je živel tja-lIoJna*	jvendan kakor poprej. Ooro je na-
Zh-o mu je stopali pred oči ljubi (mreč na ulici prebodel vol. ^festo
d.je zgražali.
Arso. ki je sedaj bil sam v hiši, so po Corini smrti začeli obiskovati sorodniki. Nekateri so napeljevali govor tudi na zapuščino. Toda
niku številnih hiš in velikih
denarja v gotovini.	j Arsa je neprestano trdil, da ni !
Arsa Ilič je bil čudak in jc živel ,)rat zapustil ničesar. Bal se je na-; samotno življenje. V Čačku je bil mreč, da bi se ga kdo lotil nasilno. !
Skrival je vse tajnosti bratovega i in svojega imetja ter živel kakor
pravi sedaj "Popolo d'Italia." Sforza se je takrat zaljubil v i lepe oči žene tajnika poljskega poslaništva v Rimu. Z vednostjo in ; po volji soproga je imel Sforza in-! timno razmerje z njo. Posledica te-
JROJAKI, NAROČAJTE SE NA * GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
dom. Dva doma
je imel — pri	__________________
starših in pri Jeri — zdaj nima,lahko plačal ter mu odtehtal'tmd nobenega. Ali bo še kdaj videl s čistim zlatom, se je spravil doma
rumeno solnee. sinje nebo zeleno t-	i • • -i t -
- . . .: .	kotle, kjer je zdel m zdihoval ter
trato? Oj ce bi pnsel spet domov.i	„
kako bi ubogal očeta in mamo in ^ ^^ P° Smrtl je brat učitelje! — Zgradil <se je na kolena in stiskal roki in molil, molil. Delal je obljube ljubemu Bogu. če ga reši iz te nesreče: dvajset očenašev bo zmolil vsak sleherni večer. Pa je pomislil, ali ni obljubil preveč, saj bo prej zaapal. preden jih zmoli. Zavrnil je pomisleke in sam sebi očital, da gre -za življenje in smrt in v takem tre-tiotku ne sme barantati z ljubim Bogom.'
Zunaj po veži je postajalo živahno in živahneje — hoja, govoren je ni več prenehalo.
Bližali so se koraki in se ustavili pred njegovimi vratmi. Za-ikrtal je ključ in se dvajkra* za-^ukaJ. v.stopil je jeear. za njim drug mož. ki je nosil na širokem lesenem podstavku polno skledieo prežganke. Eno je dobil Milan.
— Žaba, ali si se nakvakala" — ga je vprašal ječar. — Sneg. pot«n greš z mano h gospodu komisarju !
da bi šel k zdravniku, katerega bi
(Nadaljevanje prihodnji?.)
'GLAB XABODA", THB BB97 * JUGOSLAV ADVEBTim
medved v brlogu pod zemljo.
3Ied tem ]ia se je zgodilo nekaj ' skrivnostnega, česar si ne morejo) pojasniti danes nobeni uradni I funkcionarji. 8o-letni .starce je baje izročil ves svoj denar in vse vre- 1 dnostne papirje nekemu neznancu j da jih shrani. Njegovega imena ni j izdal nikomur. Kmalu nato so lju- i d je našli ranjenega starca v kleti. ' Ležal je v mlaki krvi ter bil v zadnjih izdihljajih. Na lice mesta do-šli zdravnik je odredil, da se more ranjenec prepeljati v bolnico, da se tako izve. kar se je zgodilo.
Zdravniki so Arso pregledali ter ugotovili, da je moral starca nekdo udariti s kakim železnim predmetom, ker je imel zlomljeno ključnico. Tudi lobanja m nje bila prebita. Po 2 dneh ležanja v agoniji je starec izdihnil, ne da bi izrekel besedo.
Po Cačku so se sedaj začeli raz-našati glasovi, ki so trosili najgo-rostastnejše izmišljotine o milio-narjevem koncu. Začelo se je govoriti tudi o tem, da se je skušal mož že v prejšnjih letih dvakrat utopiti ter da ni bil nikoli pri čisii i pameti. To seveda ni moglo izpre-meniti dejstev, ki so, kakor staraš-na, tudi zagonetna. V starčevem
• SLOVENSKI FOX TROT
To je najnovejša rola za player piano; cena	$1.00.
Dobe se še sledeče nove in jnko melodične lole; —
Spavaj. Milka moja 75e. — Kolo pit-« 75<-. _	H. j .Slovani $1.00.
L.ep;i naša domovina $1.00 — Ciganska sirota Ta*.-. t Vse	te s« z besedami.)
Instrumentalne:
Valček za sospf 70c. — Ohijska krasotiea 75e. - Miramarska mazurka 75c
Bleski valčki 70<;	v zalogi imamo tudi note.
VICTOR
LISJAK
RECORDS,
PIANOS. GRAMOPHONES. RECORDS, ROLLS etc. 6630 St. Clair Avenue	Cleveland, o.
Z naročilom jo treba poslati denar.
Posebna ponudba našim čitateijem
Prenovljen! pisalni stroj »OLIVI«" $2a
B BtreUco m slovenske fir-k«, Ž, i. $25.-
'OLIVER* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPBŽN1.
Pisati n« pisalni stroj nI TiiEalra umetnost, Tako] Ufi-£• Vsak pil«. Hitrost pisanja dobite * »ajd.
SLOVEHIC PTJBUSHING COMPAHT
V«v York,
M. T.
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in pončoib knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo no odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročile.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar t si varovanem pisma na:
BUS NAHODA, 82 Cortlandt St., New York
Prečita jte pašno oglase o novft
KNJIGARNA "GLAS NARODA

POUČNE KNJIGE: v
Kneippov domači sdrsvnik ..................^.$1.25
Ham idiifili ..m........................ .50
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani.......................... 600
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), •—
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, fitatistifini in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS*. 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balk&nn. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....9M
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah ............ 45
Gadje gnjezdo, povest iz dni trpletija in nad.
Trdo vezano .......... ..................75
Hadži Murat, Tolstojeva povest, pre vel Levstik. —
Kraljica muSenica, trdo vezano ................80
Krasalo duhov, trdo vezano .................. .70
Kazalo, povest iz ruskega .......................70
Mi plačamo poštnino.
r i«—-- .
GLAS NADODA. 8. APR. 1925.
PAST
ROHAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael flabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P.
SKOK V VIŠINO
59
(Nadaljevanje.)
—	Pogum, moja draga. — je rekel. — Wellington mi bo mogoče pokazal več usmiljenja kot ga zaslužim.
—	Torej mu hoCeš povedati.' — ga je vprašala.
—	Gotovo, dragica. Kaj drugega morem storiti? — Ker pa st? mi vsi odpustili, me vse drugo ne briga. — Poljubil jo je nežno ter potisnil od sobe. Pogledal je Silvijo. stoječo poleg nje in Tremayna ter jima rekel: — Potolažita jo.
Nato je hitro izginil.
V svoji študijski sobi ni našel le lorda Wellingtona, temveč tudi polkovnika Granta in iz hladne resnosti njih obrazov je sklejaal. da jima je cela grda resnica že znana.
Lord je pričel takoj govoriti.
—	Aha, O'Moy, treba je razpravljati o eni ali dveh stvareh, predno zapustim Lizbono.
—	Pk-al -sem vam. gospod. — je odvrnil O'Mov. — Mogoče bi bilo boljšo, če najprvo prečkate moje pismo.
Vzel je pismo s pisalne mize ter ga izročil lordu.
Lord je molče vzel pi*mo ter (zlomil pečat, potem ko je ostro pogledal O'Moya. V ozadju, v bližini okna. je stal polkovnik Grant z obrazom, ki j#» bil jmpohioma n ('preračunljiv.
—	Ah, vaša re^ignaeija. O'Moy. Navedli 71a niste nikakih razlogov. — Lord Wellington je zopet za pičil vanj svoje oči. — Zakaj to* !— je rekel ostro.	✓
—	Radi tega, — jo rekel Str Terence. — ker jo lažje vložim nam. prodno bi se to zahtevalo od mene.
Bil je zelo bled, a vendar vzdržal presunljivi pogled svojega vrhovnega poveljnika.
—	Mogoče boste pojasnili to stvar. — je rekel Wellington hladno.
—	V prv i vrsti, — je rekel O'Mov, — sem jaz sam ubil Samo-vala in ker je bilo vaše lordstvo priča tega, kar se je zgodilo naprej, bo spoznalo, da je bil to najmanjši del moje pregrehe.
Veliki vojak je omaJuiil nazaj.
—	Tako, — je rekel. — Oprostite mi, Grant, da vam nisem ho-, ter v rje t i. — Nato se je zopet obrnil proti O'Moyn ter rekel: — No. ali nočete ničesar dostaviti ?	'
—	Ničesar, — kar bi bilo imena "vredno, — je rekel O'Moy in nato so stal vsi trije molče.	.
Konečno jo pričel govoriti Wellington in njegov glas je postal milejši.
—	O'Moy, — je rekel, — poznali vas že petnajst let in bila sva prijatelja. Nekoč ste ponesli j^oje prijateljstvo, cenjonje in razumevanje mene celo tako daleč, da bi kmalu ruinirali samega sebe. Gotovo niste pozabili na afero Sir Harry Burrarda V vseh teh letih sem va« poznal kot moža neomadeževane časti, kot poštenega, odkritega človeka, kateremu bi zaupal, če bi moral dvomiti o vsakem drugem Človeku na svetu. Pri.šli pa ste ter priznali najpodlejši zločin, kar jih je kedaj zakrivil kak: angleški častnik ter mi pravite., da nimate nobenega pojasnila za svoje vedenje. Ali vas nisem nikdar poznal, O'Mov, ali pa vas ne poznam sedaj. Kaj je?
O'Moy je dvignil raki, a jih zopet povesil.
—	Kakšna pojasnila bi vam mogel dati? — je vprašal. — Kako more človek, ki je bil v preteklosti mož časti, pojasniti tako blaznost? CVIa stvar je biLa posledica vašega povelja proti dvobo-jevanju, — je nadaljeval. — Samoval me je smrtno razžalil. Refkel je take stvari proti časti moje žene kot bi jih ne mogel trpeti noben človek, najmanj pa jaz. Moj temperament me je izdal. Privolil sem v tajen setstanek. brez prič. ,Završil se je in jaz sem ga ubil. In nato sem dobil, — kot sem domneval povsem napačno — prepričevalne dokaize o tem, kar je govoril Samoval. Znorel sem.
Na kratko je povedal, kako je splezal Tremavne z balkona Lady O'Mov in ostalo.
—	Ne vem, — je nadaljeval, — kaj sem hotel pravzaprav doseči. O tem jiisem nikdar razmišljal. Hotel sem le izpostaviti Tremayna vsem mukam ter snirti.
—	Tepec. O'Mov, — prokleti. peklenski tepec! — je zaroknel nanj lord Wellington. — Grant je v oni noči čul več kot ste domnevali. Njegovo zaključki so se skoro približali resnici, a jaz mu nisem mogel vrjeti. nisem mogel vrjeti kaj takega o vas.
—	Seveda 110. — je rekel O'Mov mrko. — Jaz sam ne morem vrjeti.
—	Ko jo posredovala Miss Armytage. da nudi Tremavnu alibi, sem ji vrjel, vspričo toga. kar mi je povedal Grant. Sklepal sem. da jo bilo njeno okno, skozi katero je priplezal Tremavne navzdol. Na temelju tega, kar sem vedo!, som bil tam ter pazil, da ne zaide proces predaleč. Če bi bilo treba, bi moral nastopiti Grant kot pri-ea ter vas prepustiti na onem mestu usodi. Miss Armytage nas je rešila vsega tega ter me pustila prepričanega, čeprav še vedno nisem razumel vašega stališča. Sedaj pa je prišel k meni Richard Butler, da se mi uda ter izroči moji milosti, z nadaljno povestjo, ki je popolnoma postavila na laž izjavo Miss Armytage. a potrdila vašo lastno.
—	Richard Butler. — je vzkliknila O'Mov, — se vam je vdal.
Pred pol ure.
Sir Terence se je obrnil na stran ter skomignil z ramama.
—	Uboga Una, — je rekel.
Spletke so naravnost nerazrešljive — laži, laž vtsepovsod in na mestih, kjer bi jih človek najmanj pričakoval.
Srd Wellington je izbruhnil.
—	Ali spoznavate, kaj vas čaka vsled te proklote blaznosti?
—	Gotovo, gospod. In vsled tega polagam resignacijo v vaše roke. To neupoštevanje generalnega povelja, kaznjivo pri navadnem častniku, je naravnost neoprostljivo pri generalnem pribočniku.
—	To je manjša stran tepec.
—	Gotovo, zagotavljam, da se dobro zavedam vseh posledic.
—	In ste pripravljeni sprejeta jih!
Wellington je bil naravnost divji vsled jeze, izvirajoče iz nasprotujočih si konfliktov v njem samem Na eni strani je bila nje-ttova dolžnost kot vrhovni poveljnik, na drugi pa prijateljstvo do O'Moya in spomin na preteklost, ko je lojalnost O'Moya skoro uničila.
Nobene druge izbire nimam.
UKO».wnOD A UNDERWOOD. M. V.
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi parallel na. olj«
FRANCE — 18. aprila
PARIS — 25. apr.
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega razreda x umivalniki ln tekočo voda *a 2. 4* ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
cfreoGtvJ&ie
1« STATE ST..	NEW YORK
ali lokalni a*entje.
Eden izmed najboljših skakačev j.- nedvomno Ilarold Osborne, ki jo pri neki tekmi v Aiislin. Texas, skočil čevljev in osem inčev visoko.
L. J. Beeston.
Izgubljena igra.
Kriminalna novela.
(Dalj* prihodnjih)
Giuseppe Tjcsirnva je odprl hišna vrata su-k.-l v kabinet in padel u.1 nujen in razsrjen na stol .stokrat s«' je že zaklel, da. nt» bo več itrral — seveda je zopet ijr-ral in seveda zopet izjrnbil. Več kakor bi sonel. In za nedeljo je bil zopet, povabljen! •
Naenkrat vstane in sede za pisalno mizo, trdno odločen, da odkloni povabilo.
—	Vsi skupaj naj nve — na, kak nered pa jo zopet to! —
Imel je do-sti vzroka, da se je vznetmiril. Vsi štirje prodali v j pisalni mizi so bili široko otvor- • jeni. njih vseibinia razmetana, J papirji in listine pa raztresene po tleh. Preklinjajoč pritisne na zvonec.
—	Martin! — zavpije, — Martin !
—	>vLkar se ne trudite! — mu odgovori ljubezniv pri as v neposredni bližini. — Vašega slujre
c->	C j
Martina namreč ni doma.
Že drugič je bil Giuseppe Lo*-! trova ta večer presenečen. -Jed v a dva metra pred njim je bila naperjena okrogla revolver jeva cev' natančno na njegov nos. Xad re- j volverjem pa je iz črne polmas-j, ke zrlo na njegov prebledeli obraz dVoje neprijazno odločnih oči. Ko si je Lest rova po parsekudnem mrtvaškem molku drznil zopet malo svObodnojf zadihali, se jo mehanisko ©'krenil k vratom. — Tam je stala druga postava s ^lično črno krinko, a brez orožja. Lest rova ne je počasi umiril in prekrižal roko.
—	Za vraga, kdo pa sta vidva?
—	Vaše vprašanje sem pričakoval. — mu odvrne oni z revolverjem!. — Dovolite pa mi predvsem. da vam izrečem občudovanje za vhšo z o žirom na okolščine v resnici čudovito hladnokrvnost, ki so mi zdi najboljši omen za najin nadaljni razgovor. Vaše po-smatranje položaja so mi zdi lah-komišljeno. zato bi vas želel, prej ko nadaljujem, resno posvariti. M klim pa. da ste si v s v est i, da se ne nameravava šaliti. —
Lestrova prikima. — Popolnoma. Stmenn li morda vedeti, da li zakriva vaša 'krinka meni znan obraz?
—	nikdar v življenju me niste videli. Toda nisem prišel sem, da odgovarjam na "vprašanja, marveč da jih stavim. Poslednjo soboto in nedeljo ste prebili v hiši grofa Nolo?
—	Točno.
—	V soboto 5?te igrali poker in v nedeljo tudi. Igrali ste mojster-so, kakor vedno, ali —--
— Oprostite, vigral sem vrlo slabo.
—	Ali sreča vam ni bila naklonjena. Igrali ste za viseke svo-te in izgubili ste več kakor morete plačati. Ali naj imenujem svo-to?
« Prizanesite mi---
—	Da nadaljujem: v soboto ste ee odpeljali v svojem avtu, ki ga Je voadl vaa sluga Martin, na po-
sestvo grofa Nolo, kamor ste dospeli ob petih popoldne. Slugo in a \ t o -ste ostavili v gostilni "Pri treh l(ibudili".
—	Moj portion. Izvrstno ste poučeni.
—	Zdaj prehajam na dogodke v noči na nedeljo. Karte ste kmalu pustili, okoli enajste, in dame so odšle v svoje sobo. Ostali so še — morda pa bi sami nadaljeva-i
—	Moram ?
—	Prosim vas.
—	A kaj naj vse to pomeni? Kaj bi hoteli vedeti?
—	To boste še dovolj zgodaj izvedeli. Odgovorite na moje vpr« Sanjo.
Lest rova premišljuje. — Kdo jc še ostal ? Xo, Strackow. M je čital svoj roman, pottim Kadonv. ki je sestavljal neko uganko za list. Sjeive.kdiigr pri klavirju in končno van Reel, ki je hotel mla-«le£rn Raima prepričati, da bo naslednja svetovna vojna izbruhnila pet tednov pred božičem in da bo malo pred veliko nočjo celokupno človeštvo zletelo v zrak. To jo vse.
—	Pozabili sto sebe.
—	Da, ali jaz sem šel kmalu spat.
—	Sli ste sicer prvi. a niste šli v posteljo. Celo uro ste v svoji sobi hodili gonili dol. Izguba pri kartah vam je legla na glavo. —i
—	To ni res;.
—	Ob dveh. ko je že vse spalo, sto stopili na balkon.
Lesstrova nagubani obrvi: — Mar jo prepovedano uživati sveži zrak ?
—	šli sto vzdolž celega balkona mimo treh sob. Xa njegovem skrajnem koncu leži budoar grofice Xola. Tam vas je moj opazovalec za par sekund izgubil iz pogleda, ker zakrivajo tisti del balkona veje velikega kostanja. Ko sto so zopet pojavili, ste se vračali v avojo sobo, v kateri ste potem ostali do naslednjega jutra.
Govornik prekine kot da je dokončal prvo poglavje napete pripo vesti.
—	Kar mi tu pripovedujete, mi na baš novo, — pripomni Lest rova uljudno zadržujoč porajajoče se zehanje. — Dovolite, da si zapalsm cdgareto?
—	Bodite mirni, ali pa vas ustrelim na mestni. jZdi se mi, da se hočete norčevat!, zato vas opozarjam. da vas utegne to drago stati. Dobro veert-e, kaj je namen mojega pripovedovanja, kakor i veste, da ste bili tisto -noč natančno opazovani.
—	Zdi se mi, da slutim, kam merite, — odgovori Dos trova. — V današnjih listih sem čitaJ, da jo nekdo vdrl v sobo grofice No-la in ji ukradel dragoceni briljan-tni obesek. Sem zadel?
—	Vidite, zdaj smo pri stvari. No in--
—	Kaj?
—	Kaj pravit« na. to T
—	Glede obeska? No, da je bil pač dovolj dragocen, da bi marsikoga zapeljal v skušnjavo. Krasen dijamam svetle rožnate barve s tenko modro progo po sredi.
—	Že zopet se oddaljujete. — Bodite previdni !
Lest rova so ostro zre v sobe-sednika. — Zdaj razumem. Vi mislite, da sem jaiz ukradel d i jama nt ?
—	Seveda!
—	Res. moje sumljivo vedenje tisto noč. Pa moji dolgovi pri kartah.—
—	Ki tvorijo le majhen del vaših oslal'ih dolgov!
—	Točno! Aha, zdaj razumem
—	i in vaš mole-eči prijatelj za I menoj sta — oprostite — tatova j uvelo v. morda celo člana š?-rokorazpredne tatinske organiza-ci1"-*. Vaš izborni nadziralni sistem je brez dvoma v skladu z vašo metodo. Ono noč ste si hoteli prisvojiti agrijo, imeli ste ga tako-rekoč že v žapu in vas je razjarilo, ko ste videli, da ni nič ž njim. Zdaj vem, zakaj ste me tako no-nadeno posetili in se potrudili preiskati moje skromno stanovanje. Žal, da vam moram priznati, da nisem jaz -vzel grof i-e in eg a o-beska, irr tudi nimam« pojma, kdo ga naj bi ukradel.
—	Lažete!
—	Ne!
—	V vašem stanovanju nismo našli t^ijamanta. Opazovali smo vas že od nedelje in smo prepričani, da ga niste dali iz rok. Torej ga morate še imeti.
—	Ne!
—	Svetujem vam, da te besede ne ponovite več!
Lestrova jo je baš hotel pono viti, a se je pravočasno previdno premislil.
—	Pretehtajte dobro, — nadaljuje mož .s Icriniko — dam vam deset minut na razpolago. Če po preteku tega roka ne dobim di-jamanta, pritisnem na petelina
—	Uverjen sem, — odgovori Lestrova. — da mislite resno. — Zazeblo ga je po hrbtu.
Kaj naj stori ?
Lestrova se nagne nazaj in zapre oči.
, Deset minut življenja še! Natančno čez deset minut bo iz ozke cevke planila smrtonosna krogla in njegovo življenje bo ugasnilo kakor sveča.
Lestrova si je bil popolnoma v svesiti svojega obupnega položaja. Dejal je sam pri se/bi:
—	Ce jima izročim dijamant, si rešim življenje. Ali dijamanta nimam. Ga sploh nisem nikdar i-mel. Preostaja mi torej le,'da ga aiajdom. To pa ne bo baš lahko. Spreten detektiv bi mu morda prišel na sled, a ne v desetih nu-inutah. Potreboval bi v to deset dni, morda deset tednov. Jaz i-mam na razpolago le	minut
—	in še teh -ne več. Kdo izmed ■gostov bd utegnil biti — stoj I — Srečna misel anu je šinila v glavo! Lestrova se zamisli.
—	Še pet minut! — javlja neizprosni glas.
Lestrova ga ne čuje. Možgani mu delujejo z intenzivnostjo, kakor še nikdar v življenju.
—	Tri minute!
Lestrorva zgane ustnice, a nobena beseda se ne izvije iz njih.
—	Dve!
—	Takoj, — izamrmra Lestrova, — takroj ga dobim.
—	Ena minuta!
Lestrova otvori oei. — Nikar se ne raizburjajte, — odvrne mirno. — Dijamant boste dobili, zdi se mi, da že vem, kdo ga je u-kradeL

Kretanje parnikov - Shipping News
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Volendam. Boulogne ln
Rotterdam; Conte Verde. Genoa. Rochambeau, Havre.
14. aprila: Martha Waahnlgton. Trat.
IB. aprila:
Berengarla, Cherbourg; D* Grass«, Havre; America. Cherbourg In Bremen.
16. aprila:
Cleveland. Boulogne In Hamburg: Pittsburg Cherbourg In Antverp; Columbus. Cherbourg In Bremen. 1& aprila:
Olympic Cherbourg: France Havre; George Washington. Cherbourg In Bremen: Orbita. Cherbourg.
11.	aprila:
Beigeniand, Cherbourg ln Antwerp
12.	aprila:
Mauretanla. Cherbourg; fiuffren. Havre.
SS. aprila:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen.
28. aprila:
Lapland Cherbourg ln Antwerp' Luetzow, Bremen.
29- aprila:
Aqultanla. Cherbourg. 3«. parila:
Oblo. Cherbourg ln Hamburg; Albert BalUn. Boulogne ln Hamburg.
L maja:
Majestic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg.
18. mala:
Paris, Fiavre. — s tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
30 junija:
Pres. Wilson. Trst: s tem parni-kom po spremljal potnike uradnik tvrtlke Frank Sakser Stute Bank.
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu oe Zagreba od
$193. do $210.
V Beograd in nazaj —
$108.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parnik na svetu", Olympic, Homeric, Beigeniand, Lapland, Pittsburgh, Zeeiand, UipnakaltJa itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter se vrneta v Združeno države z amoriSkl:n vladnim dovoljenjem. Vpra-fcili« pooblaščene p. gen te ali
WHITE STAR LINE RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
VELIK ANOC 12. APRILA
BO
a
Kakor vsako leto, tako imam tudi letos za te praznike veliko novo zalogo za mladenče in moške; — Klobukov, kap, srajc, ovratnikov, hlač, spodnjih oblek, tizem in šoln, veliko zalogo no. govic za oba spola in Jako le. pe oxford sandale za mlade dekleta. Točna postrežba in se vam priporočam.
ANTON YERINA
Claridge, Pa.
(Konec prihodnjič.)
Podpisani bi rad izvedeti, kje se nahajata FRANK in J0ITX OVCA; prvi je bil v Grand Junction, Colo., drugi pa v Xo-konus, 111. Prosim rojake, Pc kdo ve iza njih naslov, naj ni i naznajii, za kar Izrekam zahvalo vnaprej. Ako pa sama bero-ta ta oglas, prosim, da se mi oglasita. — Ivan Bolte v Čolni-čah, p. Zagorje ob Savi, Slovenija, Jugoslavija.
Kad bi izvedel za naslov JAKOB KOLMANA, doma iz Sv. Križa pri Jesenicah. V Ameriko je odpotoval v letu 1907 ali 1903. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ako pa sam eita ta j oglas, naj se mi javi na dolnji} naslov: Primož Klinar, 96—1st Ave., New York, N. Y.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse t naš delokrog spadajoče posle.
• Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredo na roke. Uprava ' * Glas Naroda*'
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-tkega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New YorK
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih sam oren*
dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi v 1IL razreda.
Glasom nove naselniike postave.
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamarejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniškl komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi ^ New Xorku pred odpotovanjem, tei se poglje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Ia Jugosla vije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. JuUja 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa eamore] dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bUl Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. S ta riši ln otroci od ia di 21. leta ameriSkih državljanov p imajo prednost v kvoti. PlSito m
pojasnil*. Prodajamo vozne liste ea vse pro
ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —■
MAT,T OGLASI
v "01a « Naroda"
falSSrl
PREHLAD MEHURJA!
MOŠKI! ZUČHH« mm Proti atlciaaja
N »berite si najboljio zaiti t c PREPRE^BA s. MOsK, Velika tub.36c. Kit (<»■) S1 V« UkarmarjI tli
Suv-YJCit De p t; B K Bttkmin St.. New ¥«rk! !
_Pižita im okrožnico.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce In o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in rte * njih postrežbo zadovoljni* da oglaiujejo v listu "Glas Naroda". 8 Um boste vstregli vsem«
Uprava "Glas Naroda'
his master's voice aitUi 'MOH. MOt F. u M>|9Uhci 4iaaideFi*rca.l90*.
Prave glasne VICTROLE od |£U0 do $300.00. Slovenske, hrvatske, nemške Victor plošče, kakor, tudi najboljše Slovenske, nemške, hrvatske in ameriške PIANO ROLE ed 60e do $1.00 dobite vedno pri
IVAN PAJE 24 Main Street, Coottnaugh, Pa. PiSlte nam po cenlfcq.
ADVERTISE is GbAS NABODA