Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 1» gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. tO kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uiice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tifka enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. Štev. 7 Ljubljani, v ponedeljek 30. julija 1888. Letnik XTI. "Vabilo na narocbo. »SLOVENKO', edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „l)onioljul>" vred veljil za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: , Za eelo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... G „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Naročaje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z dnem naročite. Vredništvo in opravništvo „Slovenca". Suženjstvo. A V starem veku razširjena in vkoreninjena bila je misel, da je suženj po naravi bitje nižje vrste, kakor prosti človek. Ni naš namen in tudi ne naloga na tem mestu opisavati žalostno stanje suženjstva v starem, srednjem in novem veku. Tudi krščanstvo ni moglo na mah izruvati nečloveške navade iz družinskega življenja, ker pomisliti je moralo, kaj naj počne z oproščenimi sužnji, kako naj jih preživi, kako naj se brani proti njihovi naravni moči. Učilo je najprvo, naj gospodarji usmiljeno ravnajo s sužnji, in sužnje je opominje-valo, naj služijo pokorno svojim gospodom: vcepiti je bilo treba staremu družinskemu življenju krščansko moralo, ljubezen do bljižnjega. Tudi v sredujem veku je katoliška cerkev mnogo storila za oproščenje sužnjev; a le počasi je v Evropi ponehalo nečloveško kupčevanje z ljudmi. Mej tem pa so v severni Afriki nastale male roparske državice, ki so ob Srednjem morji lovile ladije ter kristijane prodajale v suženjstvo. Mnogo denarja so kristijani izdali morskim roparjem za odkup takih vjetnikov. Pozneje so tudi države stopale roparjem na prste. Sklepale so pogodbe z roparji, a vse je le malo pomagalo. Ko je Francija 1. 1829 osvojila si Algir, obrnilo se je mnogo na boljše. V večji meri je bilo suženjstvo razširjeno v Ameriki. Ko so si Španija in druge evropske države prilastile širne pokrajine v Ameriki, morali so jim domačini, Indijanci, trdo delati na novih naselbinah. Ravnali so ž njimi kakor z neumno živino. Posledica temu je bila, da so prvotni prebivalci autilskih otokov že z drugim rodom izumrli. Misijonarji so neustrašeno branili in zagovarjali človeške pravice bednih sužnjev, pa pohlepni Evropejci imeli so neusmiljena srca. Spanjci bili so prvi, ki so zamorce kupovali za svoje naselbine v Ameriki. Zamenjevali so na afričauskih sejmiščih sužnje za duhan, žganje, puške, smodnik, svinjec, igrače itd. Nad 30 milijonov sužnjev izvozili so Evropejci v Ameriko v zadnjih 300 letih; in če pomislimo, da jih je mej dolgo vožnjo najmanj tretjina pomrla, in da so jih mnogo pobili pri lovu, izprevidimo, koliko svojih prebivalcev je izgubila Afrika. Cerkev se je najprvo zoperstavila tej surovosti kot: Papež Pavel III. 1.1537, Urban VIII. 1. 1639 inJBene-dikt XIV. 1. 1741. Slednjič so tudi svetna oblastva spoznala svojo krivico. Usmiljeni možje so na shodih in v zbornicah obsojali suženjstvo ter zahtevali oproščenje sužnjev. Leta 1833 je angleška zbornica potrdila postavo o oproščenji sužnjev. Gospodarjem sužnjev je država izplačala 20 milijonov funtov ster-lingov. Vendar ta in druge postave niso zatrle suženjstva. Brezvestni naselniki so kupovali zamorce skrivoma, ker vlade niso skrbele za strogo izvrševanje postave. Najdalje se je ohranilo suženjstvo v južnih deželah Zjedinjenih držav; znano je, da se je 1.1861 zaradi suženjstva pričela huda vojska med severnimi in južnimi državami. V južni Ameriki pa je ostalo suženjstvo do današnjih dni. Kakor piše brazilijanski statistik Vieva Sonto, bilo je v deželi Eio de Janeiro cesarstva brazilijanskega še pred novim letom 221.000 sužnjev, v Sao Paolo 121-000, v Rio Grande do Sul 19.000, S. Oathariua 7000, Parana 6000, Minas Geraes 223.000, Bahia 104.000, Espirito Santo 14.000, Gojaz 5000, Matto Grosso 3000, Peruam-buco 04.000, Maranhao 43.000, Alagoas 20.000, Sergipe 18.000, Para 14.000, Parahiba 19.300, Piauhy 12.000, Rio Grande do Norte 6000. Te sužnje je oprostila nova državna postava, katero je brazilijanski cesar potrdil povodom zlate maše sv. Očeta. Leon XIII. je v zahvalo poslal okrožnico brazilijanskim škofom, ki so se potegovali za oproščenje sužnjev. Okrožnica se glasi: Med mnogimi dokazi ljubezni, kateri so Nam došli ob priliki Naše srečno učakane petdesetletnice do malega od vseh narodov in nam še vedno dohajajo, Nas je posebno obveselil oni, ki nam je došel iz Braziiije, kjer se je povodom Našega jubileja dovolila prostost mnogim ljudem, ki v tem razsežnem kraljestvu v jarmu sužnjosti zdihujejo. To lepo delo krščanskega usmiljenja, za katero so se trudili zlasti duhovniki, blagosrčni gospodje in gospe, bodi Bogu, izvirku vsega dobrega in vsega stvarstva početku, v zahvalo za učakano starost in telesno čvrstost, katero podeliti Nam je milostno blagovolil. Nam pa je bil ta dogodek jako po godu, kajti potrdil Nas je v sladki nadi, da hočejo Bra-zilij anci strašno suženjstvo popolnoma odpraviti in zatreti. To želi ljudstvo, in tej želji hoče vidno ustrezati cesar, slavna njegova hči in ministri kraljestva. Dotični postavni načrti so se že predložili in vsprejeli. Kako tolažilen Nam je bil ta dogodek, o tem smo se izjavili izrečno meseca januarija letošnjega leta vpričo poslanca mogočnega cesarja ter zajedno pripomnili, da hočemo poslati škofom brazilijanskim ozirom nesrečnih sužnjev posebno pismo. Naše vedenje do vsakega človeka bodi tako, kakoršno je bilo Kristusovo, katerega ni bilo sram vsprejeti naše natore in med nami bivati, temveč je vsprejel tudi ime Sinu človekovega ter očitno rekel, da se je zaradi tega včlovečil, da bi „jetnikom rešenje oznanjeval", da bi človeka najhujše sužnjosti oprostil, sužnjosti greha, „da bi vse obnovil, kar je v nebesih in na zemlji", ter vse Adamove potomce pripravil iz globoke propasti zadolženja na prvotno častno stopinjo. Tako močno je On ljubil človeški rod! Sv. Gregor lepo piše: „Naš Rešitelj, Gospod vsega stvarstva, se je nas zato usmilil in se včlovečil, da je z močjo božjega bitja raztrgal vezi suž- LISTEK. Ponedeljsko pismo. Domov ženimo! Še pasiino! Kaj bomo delali? Merkvico strgali. S čim? Z neko rujavo klino. Kje je tista rujava klina? Na polici. Kje je tista polica? Ogenj jo je požgal. Kje je tisti ogenj? Voda ga je pogasila. Kje je tista voda? Golobčki so jo popili. Kje so tisti golobčki? Gospa jih je postre-ljala. Kje je tista gospa ? Čez plot je poskočila ter si vrat iu nogo zlomila. Kje je tisti plot? Sekira ga je posekala. Kje je tista sekira? Pri kovači pod klopjo leži, pa smrt na nji kleči. To duhovito tragedijo smo si otroci večkrat pripovedovali, pasoč krave. Zdaj pa je druga tragedija na vrsti, ki ima sicer tako melodijo kakor pastirska, pa se nekoliko drugače glasi. Besede so te-le: Kje je tista puška na kresalo? Požrla jo je puška na kapico. Kje je tista puška na kapico ? Požrla jo je navadna puška, ki se baše od zadej. Kje je tista navadna puška, ki se baše od zadej? Požrla jo je puška enajstmilimetrovka. Kje je tista puška enajstmilimetrovka? Požrla jo je puška osem-milimetrovka. Kje je tista puška osommilimetrovka ? V vojašnici pri zidu sloni, pa stnrt zraven nje kleči. To mi je prišlo na misel, ko sem te dni čital, da sta dva Amerikanca ponudila Prusom top, ki po dva stota dinamita uaenkrat iz sebe izbljuje in največjo trdnjavo v kratkih urah razsuje. Ne vem, je-li ta iznajdba ameriška, ali amerikanska, ali morebiti še celo američanska, resnična bo gotovo kmalu, ako že ni. To je uvod iu zdaj že veste, o čem mislim pisati; ako pa bi še ne bili uganili, Vam pa kar naravnost povem : o vojski. Vi ste že nad črto veliko o tej zadevi pisali ali po mojem — se ve — nikakor no merodajnem mnenji Vi niste prave pogodili, zato si usojam tudi jaz svojo misel izraziti. Bo li vojska ali je ne bo? Daudaues vse napreduje, to je res. Ali vse napredovanje je le polževo v primeri z napredovanjem pri vojaštvu. Ako imajo na Pruskem že uzorce za topove, ki vsako trdnjavo razrušijo, bodo si precej nekaj milijonov na posodo vzeli za take topove. Da se s Prusko ne bo hotela nobena država vojskovati, je očividno, dokler si ne vzame na posodo in si ne napravi tacih topov. Predno si pa vse državo tako topove omislijo, znašel bo kdo tako trdnjavo, da jej tudi ameriški topovi ne bodo mogli v živo. Dokler pa druge države ne bodo imele tacih trdnjav, ne bodo pripravljene za vojsko. Zategadelj si bodo preskrbele kmalu posojila in s posojilom tudi tacih trdnjav. Ko bodo take trdnjave v delu, znašel bo kdo take topove, ki bodo te trdnjavo kar popihale itd. itd., dokler posojilo ne bo popolnoma usahnilo. Najbolj žalostno je pri tem, da se mora tudi naša država, ako si hoče ohraniti svoje ozemlje in svojo čast, vrteti v tem kolobarji, dasi se ni nikdar pregrešila zoper sedmo zapoved božjo in tudi zdaj ne greši zoper deseto. Isto taka bo s puškami. Zdaj so osemmili-metrovke najboljše, toda nobena država še ni zadosti ž njimi preskrbljena, torej še nobena priprav-_ ljena. Predno jih bodo imele vse države, iznaše^0or,f""^"; njosti, ki so nas vezale in nam prvotno prostost podelil. Zato je hvalno, da se ljudem, ki so bili prosto vstvarjeni in jih je vklenilo v jarem sužnjosti mej-narodno pravo, podeljuje po milosti Gospodovi prostost, v kateri so bili porojeni." (Lib. VI. c. 12.) Spodobi se torej in je naloga Našega apostolskega poklica podajati sredstva, katera morejo posamezne ljudi ali v postavni skupini živeče rešiti mnogega zid, ki jih zadeva vsled krivde našega prvega očeta. Ta sredstva, bodo naj kakoršna-koli, vplivala bodo ne le na zunanje nravnosti, temveč na notranjo obnovo človeškega rodu, katero je naš Rešitelj Jezus Kristus namerjal in hotel doseči. Vsakojako trpljenje trpi človeški rod, vendar nam je najbolj obžalovati trpljenje suženjstva. V sužnjost je zabredlo tekom stoletij človeških otrok lepo število, ki tiče v nesnagi in stiski v popolnem nasprotji z božjimi zakoni in zakoni naravnimi. Stvaritelj sveta je namreč Hkazal, da človek bodi kralj in gospod vsem na suhem, v vodi in v ozračji bivajočim živalim, ne pa sebi bitjem jednakim. »Ko je Bog — piše sv. Avguštin — podaril človeku pamet in ga vstvaril po svoji podobi, izročil mu je gospodstvo edino le čez brezumno stvarstvo: gospoduj torej človek ne človeku, temveč živali." Dosledno moramo torej reči: »Suženjstvo se je razvilo pravim potom še le po grehu. Zato tudi v sv. pismu ne nahajamo iz početka nikjer izraza ,sužnjikl, še le pravični Noe je greh svojega sina s to besedo kaznil. Greh nam je torej donesel to besedo, ne pa zakon narave." (Gen. 1. 25 Noe c. XXX.) Iz padca prvega človeka je pognala kakor iz svoje kali razven drugih nezgod tudi ona grozna sprijenost, da so nekateri ljudje pozabivši sebi na-rojeno bratsko rodstvo ter od narave vcepljeno mej-sobojno ljubezen pričeli druge ljudi manj ceniti kakor sebe ter prepustivši se nagonom svojih strasti ž njimi ravnali kakor z živino za jarm vstvarjeno. Pri nastalih prepirih in bojih so si močnejši premagance podjarmili in zgodilo se je, da se je doslej celotna množina istega rodu razcepila v dve stranki, v premagane sužnjike in zmagujoče gospode, ne glede niti na človeško čast, niti na njega božje-podobnost. Žalostni ta prizor nam se javlja v zgodovini starega veka do časa prihoda našega Gospoda Izveličarja; grozno suženjstvo se je razširilo v vse narode in je bilo število slobodnjakov tako pičlo, da nahajamo pri znanem pesniku grozno besedo Cezarjevo: »Človeški rod vzdržuje Zemljanov le borno število." (Lucan. Phars. v. 343.) To razmerje vidimo tudi pri najizobraženejših narodih, pri Grkih in Rimljanih, kjer je manjšina množino nadkriljevala. To gospodstvo zvrševalo se je tako hudobno in drzno, da sužnjikov niso višje cenili od blaga, torej ne kot ljudi, ampak kot reči brez vseh pravic, kateri nimajo niti pravice živeti. »Sužnjiki so v gospodarja oblasti; to oblast jim daje mednarodno pravo: kajti pri vseh narodih moremo opažati, da sužnjik živi ali umre kakor je gospodu po godu, in da vse, kar sužnjik pridobiva, pridobiva gospodarju svojemu." (Justinijan. Inst. I. 1., tit. 8., n. 1.) Radi teh nazorov je gospodar slo-bodno sužnjike zamenjaval, prodajal, testamentarno volil, pretepal, smrtno pobijal, rabil jih v dosego vražnih namenov itd. Vse to se je smelo goditi brez vse kazni. Da celo izobraženi neverniki, slavni modrijani in odlični neverski učenjaki so hoteli uve-riti sebe in druge ljudi v popolnem protislovji z zdravo pametjo, da je suženjstvo zgol naravna ter potrebna naprava. Niti se niso bali ti možje javno učiti, da sužnjiki glede dušnega svojstva in telesnih svojih vrlin mnogo zaostajajo za slobodnjaki, da se morejo torej vselej njihovi volji ukloniti slepo in brez izgovora nalik brezumnemu orodju. (Dalje prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 30. julija. Potrati] e dežele. Cesarica z nadvojvodinjo Marijo Valerijo bo prišla dne 1. avgusta v Išl. Varšavski uradni list objavlja razpravo o mej-narodnem položaji ter se pri tem posebno peča z ministrom Kdlnokgjem. Dotični spis je došel listu z Dunaja ter se je skoraj gotovo sestavil vsled poziva ruskega veleposlaništva na Dunaji. Glede našega ministra zunanjih zadev pravi: Grof Ksllnoky se je v mnogih ozirih motil, pokazalo se bo tudi, da je njegovo postopanje v Srbiji napačno. Dokler je grof Kalnoky v Petrogradu zastopal Avstrijo, zrlo se je nanj kot na moža, ki se poteza za približanje Avstrije k Rusiji. Ko je prevzel vodstvo zunanjih zadev, upalo se je splošnje, da bo spravil Avstrijo v boljše razmerje k Rusiji in ostalemu slovanskemu svetu. Toda ta riada je bila goljufiva. Sedaj se zanašajo na Dunaji, da bo nemška politika popravila napake avstrijske politike. Toda Nemčija ima lastne interese, ki so jej bližje nego avstrijske koristi. Graške vojaške demonstracije so baje predmet razpravam na višjem mestu. To izjavo odločno obsojajo. Kuhn se je pokazal nasprotnika dua-lizmu in zvezi z zmagovalci iz leta 1S59. in 1866. s tem, da je obžaloval izgubljeni vojski v teh letih in pa vsled njih provzročene politiške posledice. Pešpolk »baron IVeber", št. 22, (Dalma-tinci) se je dne 14. avgusta 1878 posebno odlikoval pri Banjaluki. Takratni polkovnik Granilovič de Coe-tasin je z dovoljenjem vojnega ministerstva proglasil ta dan polkovnim praznikom, ki se bo tudi letos praznoval v Spljetu in Zadru. V Galiciji je veliko število agentov vabilo ljudi, naj se izselijo v Ameriko. Pri tem poslu so menda tudi mnogo svojih žrtev ogoljufali, kajti ob-lastnije so zaprle 19 takih agentov v Osvjecimu, mnogo tudi v Krakovem, Vadovicah, Podgorcah in Muchyju. Oblastnija v Osvjecimu je zaplenila listin in vrednostnih papirjev za eden milijon. Za nadškofijski deški seminar v Travniku (Bosna) je podelil graški baron Lilienthal 1000 gld. Tnanje države. Vesti iz Bolgarije si nasprotujejo. Ene trdijo, da sta se sprijaznila Koburžan in Stambulov, druge pa zopet, da je kriza postala neizogibna in da bo princ zapustil Stambulova. — Minister Živkov se je povrnil v Sofijo. — Dne 28. t. m. zjutraj so odšli odposlanci k roparjem zaradi odkupa vjetnikov. — Carjigrajski Bolgari odločno zanikujejo trditev, da se vrše pogajanja mej Stambulovom, Cankovom in Karavelovom zaradi združenja. Jluska vlada je prepovedala pri kijevski svečanosti vsak politiški govor. Mesto je priredilo velik banket, kojega se bodo mej drugimi vdeležili tudi Pobjedonoščev, general Ignatjev, srbski eksmetro-polit Mihael, Deljanov i. dr. »Reichsanzeiger" objavlja ukaz nemškega cesarja, ki določuje, da se morajo rojstni in smrtni dnevi cesarjev Viljema in Friderika v bodoče praznovati kot domovinsko-spominski dnevi v vseh šolah cele države. — Mej papirji ranjcega cesarja Friderika, ki so jih odnesli v Anglijo, nahajajo se neki zelo važne listine, mej temi tudi spomenica kneza Bismarcka o sredstvih in zvezah, s kojimi naj postopa Nemčija zoper Rusijo. — Cesar Viljem se je kdo dežnik ali lopar, da kroglje ne bodo nič škodovale ali pa da se bodo še celo nazaj metale. Zdaj bo treba novega pripravljanja, novega posojila in novih loparjev, ali predno bo vse to gotovo, izmislili bodo že novo najboljšo puško itd., itd. Kedar pa kdo ne bo mogel več na posodo dobiti, prejenjal bo z oboroževanjem ali uničen še no bo, ampak godilo se mu bo po turški. Koliko časa že bolnik ob Bosporu pojema in koliko jih je, ki bi radi dedščino po njem nastopili! A ker bi vsak rad pri dedščini imel najboljšo polovico in mu drugi niti najmanjše stvarice ne privoščijo, zato se dedščina ne razdeli. In sploh, kaj pomaga, ako imajo Rumunci, Srbi, Bolgari ali Grki po kacih petdeset tisuč najboljše oboroženih vojakov? Ko bi bilo v Belgrad ali Sofijo tako daleč kakor v Ljubljano, pisal bi jaz Bolgarom ali Srbom po znani narodni pesmi: »Meni vse jedno je, imam denarce ali ne", tako-le: Preljubi moji Bolgari! Vašemu mogočnemu sosedu vse jedno je, imate armado ali ne. Ako ima npetit in od druzih držav patent, Vas lahko za zajutrek pohrusta. imate li armado ali ne. Prvemu, ki ne bo več na posodo dobil, pridružil se bo kmalu drugi, tretji; a drugi, ki bodo še na posodo dobivali, oboroževali se bodo pridno dalje, ker nihče ne bo imel naenkrat vsega najnovejšega orožja. Nazadnje bo ostal še eden, ki bo pa od vednega oboroževanja toliko utrujen, da se mu ne bo nič ljubilo. Vojske torej ne bo. A ker bi bilo predolgo-časno, ko bi se nikdar zemljevid ne spremenil, zato predlaga moja visokost, da se skliče v deveti deželi mednarodna konferencija, ki bi med paragrafe mednarodnega vojnega prava vtaknila določbe, da se razen lesenih štiri čevlje dolgih kolov ne sme rabiti nikakoršno drugo orodje. Potem bi bila pa precej vojska, ker bi bil vsak dosti pripravljen in ker bi bila taka vojska po ceni; lahko bi se večkrat ponovila. V Švici, Belgiji, Rumuniji itd. bi pa smeli, ko bi jih kdo zvijačno napal, braniti se s puškami na kresalo. Kaj ne, da je to lep načrt ? Ali ker najbrže nihče ne posluša, zato sklene svoje pisanje Vaš S-n. dne 28. t. m. ob 6. uri zjutraj poslovil od »vedskega kralja ter se odpeljal v Kodanj obiskat danskega vladarja. Tjekaj je menda prišel danes dopoludne ob 11. uri. NemSka mornarica bo od Ko-danja odplula jutri zjutraj ob 3. uri. Švedski kralj je podelil grofu Herbertu Bismarcku veliki križ severno-zvezdnega reda v briljantih, cesarju Viljemu in princu Henriku pa veliki križ nofvešfrfega reda sv. Olafa. Cesar Viljem je dal švedslfemu državnemu ministru baronu Bildtu red črnega orla. Švedskega kralja je prosil, naj bo krstni boter novorojenemu princu. Francoski delavci, ki so v Parizu zapustili zaslužek, kakor že zadnjič poročano, začeli so ljuto razsajati. V La Villeteji so se spoprijeli z redarji, ki so morali rabiti orožje; ranili so več delavcev. V Aubervilliersu so eden dan zaprli 50 razgrajalcev. V Parizu pomagati mora vojaštvo redarjem, da varuje druge delavce, ki niso zapustili dela. — Dne 27. t. m. peljal se je Boulanger prvikrat na sprehod v Bois de Boulogne. Ta njegova prirejena komedija imela je — smešen izid, kajti razven nekaterih še zvestih čestilcev se nikdo ni brigal za »generala", množice mož ne zanima več. Italija si je Masavo popolnoma prilastila ter bo to vladami naznanila s posebno noto. Kakor se poroča iz Pariza, izročil je to noto veleposlanik grof Menabrea francoskemu ministru zunanjih zadev Gobletu, že dne 28. t. m. »Osservatore Romano" dokazuje v svojem članku »Politika italijanskega ministra Crispija", daje jedro vsemu Crispijevemu postopanju: prisiliti papeža Leona XIII., da zapusti Rim. To se mu seveda ne bo posrečilo, kajti sv. Oče ni nikedar tako blizo Rima, kakor če je zunaj Rima. Da ima pa napominani list s svojo trditvijo prav, dokazuje nam preteklost, kažejo nam to posebno tudi še vladne predloge, koje namerava Crispi postaviti na dnevni red prihodnjega zborničnega zasedanja. Te so: 1. predloga »v vravnanje pobožnih ustanov", ki v Italiji iznašajo 700 do 800 milijonov. Pod zastarelim izgovorom, da so se vrinili v upravo teh ustanov ne-dostatki, hoče jih Crispi popolnoma prevzeti v državno upravo; 2. predloga, po koji bodo dobivali poslanci v bodoče dijete; 3. predloga o ločljivosti zakona in 4. podržavljenje ljudsko-šolskega pouka. Tri točke izmej navedenih so jasno proticerkvenega značaja; predlogi glede dijet pa je namen, da si ohrani Crispi voljno zbornico tudi v bodoče. Italijanska vlada je dobila iz Zanzibara poročilo: Sultan je obljubil kapitanu Cecchiju, da bo dal Italiji vsako zahtevano zadoščenje za raz-žaljenje, ker ni hotel sprejeti kraljevega pisma. Angleška vlada je baje že sklenila, da bo sklicala parlament k jesenskemu zasedanju, vendar pa tega uradno še ni naznanila. Sedaj zbornica obravnava o postavi glede kazenskih preiskav. Vladni listi trdijo, da je navstala mej opozicijonalnimi strankami razprtija glede te točke. Kakor meni »Standard", potrdil bo parlament proračun za civilno službo, v skrajnem slučaji tudi eden del vojnega in mornaričnega proračuna, potem bo pa za sedaj zaključil svoje zasedanje. Splošnje se sedaj domneva, da je »beli paša" v Sudanu Stanley. »Post" javi iz Bruslja: »Romarji so v Suakimu izpovedali, da se je beli paša najprvo pokazal vKanni; Kanna je oddaljena samo 400 kilometrov od taborišča pri Jambugi, koje je postavil Stanley ob Abundžiju. Romarji so tudi povedali, da imajo pašovi spremljevalci na glavi čelado in njegovi vojaki tarbuše. Znano pa je, da so v Stanleyjevi družbi tudi Egipčani, ki nosijo turško pokrivalo. Ako se je Štanley obrnil proti Bahr-el-Ghazalu, potem postane jasno, zakaj se ni dolgo čulo o njem". Turška vlada je s posebnim nalogom poslala v Berolin Munira pašo; spremljata ga Kiazina bej in Sadik bej. Kakor je izvedela »Presse" iz Londona, ukazala je Turčija poveljniku v Hadjasu, naj ima pripravljene vojake, ker bo morebiti treba posredovati pri italijanskem zasedenji Masave. Švicarska vlada je sklenila darovati državno podporo v severni Nemčiji vsled povodnji poškodo- vanim. Izvirni dopisi. Iz Črnomlja, 27. julija. Nikarte misliti, gospod vrednik, da tukaj spimo, ker nič ne čujete o nas. Res dobro je malo zadremati v hladni sobi onemu, komur ni treba pri toli vročini in soparici stikati po razbeljenih, kamenitih in strmih potih. Bismarck je rekel, da se Nemci bojd samo Boga, a mi tii doli v pozabljenem kotu se pa razun Boga bojimo posebno sedaj hude ure, toče in nevihte in pa, da bi nog ne polomili po cestah, posutih s kilo težkimi kamni. Ker 6e za vse mogoče reči že napravljajo razstave, napravijo jo gotovo tudi za kamenje, s katerim naj se posipajo ceste; verjemite mi, da najlepše izdelke od nas pošljemo, da se prepričate, da napredujemo. In to je tudi res. Odslej ne bodo nič več nas zbadali, da stanujemo v »lange holzerne Stadt", ne, tudi to se bo premenilo. Letos na vseh konceh zidamo. Najimenitniše poslopje je pa in bo šola. Nad 22.000 gld. bo stala. Revni ravno nismo. denarji prihavziramo, Amerika ga nam tudi daje, da lahko zidamo palače. Dve občini imati že svoji šoli, ena celo dve, sedaj pa še za ostale štiri občine novo palačo. Samo pri zidanji se nam godi, kakor pri zidanji babilonskega stolpa. Imamo kamenja, a ne prinesejo nam morta; pripeljejo nam peska, a nimamo apna; nimamo kamenja, a mort se nam posuši; imamo opeko, a je prevroča, da se vozovi užigajo itd. Tako vidite, imamo križe, a napredujemo vendar; imeli bomo palačo tik cerkve, višjo od cerkve, zakrila nam bo ta palača vso cerkev in povrnili se bomo v prve čase krščanstva, v temne katakombe. Pa saj je svet dandanes brez cerkve dovolj ravsvet-Ijen in učen. K temu tudi pomore nova naša šola. Da, šola in cerkev sta danes ločeni. To mi doka-žemo, da ni res, ravno nasprotno je pri nas. Prav skupaj, druga z drugo boste pri nas. Vidite, da se ne prepirate; da še več, sneg s streh obedveh bo v ljubezni po zimi objemal v šolo hodečo deco, ker drugje ne bo hoda v šolo. Za prvi in drugi razred ste sobi odmerjeni za 81 otrok. A sedaj jih ima prvi že 104, drugi celo 121, v novi pa vsak razred le 81, kam drugi pojdejo, ne znamo. Dolgi in široki pa tudi niste dovolj sobi. Da pa tudi tesnobe ne bo, pravijo, da noben ne bo smel ponavljati razreda, da se bo moral prvo leto izvrstno vsega naučiti, ker zato bo nova šola. Ko deca to izve, učila se bo tako izvrstno, da bo zadostovalo štiriletno obiskovanje šole. Napredek bo velikanski! Pa tudi v narodnem oziru se gibljemo na vse strani. Probujeni smo popolnoma, to kažejo volitve v kakoršen zbor koli. Hudobni jeziki lažejo, da volilci, kedar se skupaj zganjajo, čudno roko na usta nastavljajo in vprašujejo „če bo kaj"? Mi smo sami probujeni, za to skrbi naša čitalnica. Poprej, ko so drugi visoki gospodje in duhovni zraven bili, ni bilo nič prida. Potem smo pa rekli, da teh ne potrebujemo, in sedaj je pravo veselje. Zabav in veselic na leto je 365, letos bi jih bilo celo 366. Kaj ne, da je to malo preveč? Kdo bi se vedno veselil in „brezbroja" časopisov bral? Zato smo sklenili čitalnično sobo v najem dati in res sprejela jo je občina za občinsko pisarno. Ker je letošnje leto odmenjeno za dobra dela, smo tudi mi občini, ker rabi denarja za šolo, dobro delo storili s tem, da nam občina daje 4 gld. za sobo na mesee, a mi lastniku sobe 6 gld. Deska pa še vedno kaže, kje je čitalnica. Pa pravite, da nismo narodni in verski! Pa še več, v mestu imamo še jedno cerkev sv. Duha. Občina je sklenila, da pokaže svojo vernost, popraviti jo. In res so jo sedaj pokrili, da morejo deske za novo šolo notri sušiti, da sosedje lahko drva cepijo pod streho. Godi se nam res, menda, kakor v raju. Samo pitne vode nimamo. Vodnjak sicer smo imeli, vodnjak, ki je že stal tisočake, ali vse je požrl, ker je baje preglobok. Zidali in kopali so ga veščaki, seveda o fiziki in o teži niso imeli pojma. Sklepali so: voda bo prihajala od spodaj gori in od streh bližnjih hiš od zgoraj doli, ali presneta matika, kapnica potisnila jo je vsled teže na prosto. Podoba, ki je na vodnjaku stala kazaje, da se tii voda toči, je žalostno sama žeje medlela. Zadnji vihar je milostno podrl staro pri vodnjaku stoječo lipo, in ta je razrušila podobo in površje vodnjaka. Tako smo brez vodnjaka in vode. Pa kaj, saj se sladko vince tii dobi. Tožimo se mi, posebne pa Poljanci radi. Da „korajžo" dobimo, bomo vendar vino pili; Poljance pa čakamo pri vseh vhodih v mesto, ker mnogo je nas zakotnih pisačev, in tem prigovarjamo in svetujemo, prav dajemo, in jih podpihujemo, in ti nam od veselja dajo za vince. Tak, vidite, je pravi raj. Hoteli so nam vzeti Metličani okrajuo glavarstvo, pa nismo se vdali; sami smo raje začeli prezidavati in pripravljati prostore za tako imenitno gosposko; pa res, brez ob-lastnij svetnih bi lahko naše mesto postalo mala vas, kar pa ne pustimo in tudi ne bomo. Kaj menite, ali ne delamo prav? Jaz menim da. Kaj še počenjamo in kako smo ploskali, ko je v Gradci 400 učiteljev zborovalo v imenu 10.000, sporočim o priliki. Iz Škofje Loke, 29. julija. Tukajšnja uršulin-ska šola je dne 26. julija sklenila šolsko leto. Zunanjo štirirazredno šolo je obiskovalo 306 deklic. Mnoga, pri slovesnem sklepu izpostavljena dela so bila večinoma za domačo porabo, kakor srajce, no-govice in kar je šivane in pletene robe za otroke in odrasle. Videlo se je, da se učenke urijo le v tacih ročnih delih, katera jim bodo odrastlim kori- stila, ter da že v ljudski šoli dosežejo v tem veliko spretnost. Posebno slovesno se je končalo šolsko leto v notranji šoli. Uvrstilo se je petje, igranje na glasovir in citre, deklamovalo se je v slovenskem, nemškem, laškem in francoskem jeziku; izpostavljena so bila ročna dela od najpriprostejših do najfinejših vsake vrste. Navzoče matere in odlično ženstvo domače in tuje so dobile najboljši vtis ter se prepričale, da čast. uršulinke materinsko skrbe za deklice ter da izvrstno nadomestujejo odgojo v domači družini. Gojenke se čutijo v samostanu popolnoma domače in so z otročjo ljubeznijo vdane svojim odgo-jiteljicam. — Izvršil se je pri slovesnem sklepu sledeči zanimivi vspored v splošnjo zadovoljnost: 1. Čve-teroglasna pesem „Yse z Bogom". 2. Paschinger: „Cesarja Franca Jožefa koračnica" za 3 citre in spremljevanje z glasovirom. 3. Delacour: „Le chef d Escadron" za glasovir. 4. Petz: dvoglasni spev „Eine Wanderung durch die Heimat" z glasovirom, pavkami, nakovalom, trivogelnikom, kukovico, lovskim rogom in žvenkljanjem srpov. 5. Grenzbach: „Sehn-sucht nach der Ileimat" za glasovir. 6. Kratke nemško deklamacije. 7. Lichnerjeva koračnica za glasovir (4ročno) „Cavallerie". 8. Slovenska dekla-macija „Oglej-Loka" od Volčiča. 9. Ganshals: „Froh-liche Herzen" za glasovir. 10. Laška deklamacija „La croce". 11. Francoska deklamacija „Jeano d' Are". 12. Zahvalni govor učenke 5. razreda v imenu onih gojenk, ki se s prihodnjim šolskim letom še povrnejo v samostan. 13. Učenka 6. razreda se zahvaljuje č. vodstvu in učiteljicam v imenu vseh onih gojeuk, katere zavod zapustijo za vselej, 14. Sklepna koračnica iz speva „Eine \Vanderung". Iz OsDnice, 27. julija. Med stare zvonove moramo prištevati zvon sv. Ane podružnice, župnije Osilnice, katera je na meji moravške in osilniške župnije. Zvon, kakih 50 funtov težak, je že čez 375 let star. Napis ima naslednje: CANPANA S. IOANNIS BATISTE DE POSTERNA MCCCCCXIII DE XX. M IYNII. Ta napis je zunaj na robu. črka so že precej zlizane, ali vendar se še morejo prebrati. Okoli na vratu ima pa ta znamenja: TPEPBI GREGORI, temu nasproti na drugi strani: P f M. Ker v župnem arhivu ni zgodovinskih podatkov ne od kapelice in ne od zvona sv. Ane, se tudi ne ve, koliko časa je, kar je ta podružnica zidana. Sklepati smemo pa, da je tudi cerkvica toliko stara, kakor je star njen zvon. Tudi druge podružnice, od katerih so nekatere baje zelo stare (podružnica sv. Nikolaja na Čačiču čez 700 let), imajo zvonove prav imenovanemu podobne. Ker so pa line za zvonove po stari istrijanski šegi zidane, je težko do napisov priti. Morda se s časoma posreči. Pri tej priliki naj omenim še to-le: Neki zgodovinar piše: „Župnija Osilnica ustanovljena je bila še pred 1. 1509., a nje prava starost nam ni znana. Utegne pa biti zelo stara, kajti že oglejski patrijarh Ludovik II. della Torre je s pismom dne 1. maja 1363 ukazal, kako naj se oskrbuje dušno pastirstvo". Dnevne novice. (Presvetli cesar) daroval je, kakor druga leta, odboru za morske kopeli na otoku Gradu 300 gld. (Sožalje povodom smrti grofa Tliurna) izrazili so dalje: Poslanca dr. L. vitez Gutmansthal-B e n v e n u 11 i in Fr. Šuklje, c. kr. okrajni glavar dr. R u s s, c. kr. rudniško vodstvo v Idriji, nižje-avstrijski deželni odbor, okrajni cestni odbor v Loži. (Razstava cerkvenih paramentov) v sobanah tukajšnjega uršulinskega samostana. Da se ustreže večstranskim željam, odprta bo razstava še jutri, 31. t. m., in v sredo, 1. avgusta. (Na vino-, sadjerejski in poljedelski šoli v Grmu) pri Novem Mestu razpisanih je do dne 20. septembra 1888. 1. pet deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa' in čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi ustanovami dobd v tej šoli stanovanje, hrano in pouk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti. — Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske šole ali obiskovane sreduje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. — Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma skrbuikovo, zadevajoč« vzdrževanje učeuca. (Naklada na pivo v Ljubljani.) Nj. veličanstvo ni potrdilo zvišanja naklade na pivo od 1 gld. 25 kr. na 1 gld. 70 kr., katero je sklenil ljubljanski mestni zastop, oziroma deželni zbor, ker je že dosedanja naklada veliko breme pivopivcem. (Koča pod Grintovcem), ki jo je skoraj odnesel plaz v letošnji hudi zimi, je zopet popravljena iu prirejena za prenočevališče, kakor se nam poroča. Toliko v pojasnilo tistim, ki bi se radi nekoliko sprehodili. Torej hribolazci „pot pod noge!" Iz Kokre imate še sedem ur na vrhunec. (Ogenj.) Iz Šmartina pri Litiji se nam poroča, da je dne 28. t. m. dopoludne ob 8. uri gorelo v vasi Ustji. Pogorela je hiša posestniku M. Kokalju. Požarna bramba je bila hitro na mestu in zadušila ogenj. Zažgal je domač otrok; pogorelec ni bil zavarovan. Stariši, pazite na otroke! (Iz Starega Loga v Kočevji) se nam poroča: Naša velika, ravno sto številk broječa vas, bila je dne 27. t. m. v veliki nevarnosti. V dimniku posestnika in poštarja g. Eisencopfa vnele so se pred 1. uro popoludne saje. Ker je hiša krita z deskami, vnemala se je že streha. Ko ne bi hitro ljudje prihiteli z brizgalnico, morda bi danes več ne bilo Starega Loga. Pri gašenji ognja odlikovala sta se v prvi vrsti Josip Samide in J. Hoferle. (Občni zbor kranjske hranilnice) sklenil je do-stavek k § 17., da sme hranilnica dajati posojila tudi občinam, okrajem in deželam, zastopanim v državnem zboru. Kot udje so bili izvoljeni: Grof Leo Auersperg, J. Janesch, M. Kastner, dr. Keesbacher, A.Luckmann,J. Mah k o t, V. Rechar, J. Rezori, Fr. Schantel, baron A. "\Vurzbach in A. Zeschko. (Za kmetijsko šolo v Gorici) razpisane so tri ustanove za tržaške okoličane. Prošnje naj se pošljejo c. kr. poljedelskemu ministerstvu na Dunaj. Prositi morejo le otroci tržaških okoličanov, ki so z dobrim vspehom dokončali ljudsko šolo. (Vinska razstava v Trstu) imela je dohodkov 8111 gld. 44 kr., troškov 6702 gld. 14 kr. Prebitek iznaša 1409 gld. 30 kr. Dobiček iz loterije: 757 gld. (Mariborska gospodinjska šola) završila je dne 14. t. m. četrto leto svojega obstanka. Dohodkov imela je v minolem šolskem letu 2584 gld., med temi 1000 gl. na šolnini, 300 gl. od dežele, 700 gl. pa od mariborske občine. Troški so iznašali 3125 gl., torej je 541 gld. primanjkljeja. Obiskavalo je šolo v minolem letu 97 učenk, med katerimi je bilo 11 zunanjih. Šola ima petero oddelkov in zasobni kurz za izobraževanje učiteljic ročnih del. Pouk traja od 1. oktobra do 15. julija. Za vstop zahteva se lepa nravnost in pa dovršena ljudska šola. Pouk obsega: krpanje perila, šivanje z iglo in s stroji, risanje krojev, krojitev oziroma vrezavanje obleke, izdelavanje, umetna dela in risanje; dalje slikanje, računstvo in knjigovodstvo, gospodinjstvo, nemščino, spisje, zemljepisje. vzgojoslovje, zgodovino ženstva, petje, in v bodočem letu pride še obrtni oddelek k gospodinjski šoli. Dekleta iz te šole znajo več, kakor hruške peč'. (Kobilice v Trstu.) V petek dopoludne priletel je velikanski roj kobilic v Trst ter pokril več ulic in hiš. (Trorazredua ljudska šola v Mengši) imela je, kakor razvidimo iz doposlanega nam poročila, 259 učencev in učenk. Na prvem mestu ima poročilo spis „Na razvalinah mengeškega gradu" iz spretnega peresa č. g. A. Koblarja. Poučevali so gg.: Au-ton Koblar, Anton Javoršek, Henrik Paternost in gdč. E. Grkman. (Trorazredna dekliška šola v Kamniku) objavlja v svojem poročilu, da je imela koncem šolskega leta 192 učenk, za višji oddelek sposobnih 140. Poučevali so na tej šoli gg.: Muhovec Blaž, Čenčič Jernej in gdč. Verne Frančiška in Klančar Avgusta. (Nova knjiga.) Podjetni gosp. J. Krajec v Novem Mestu izdal je Vili. zvezek spisov Krištofa Šmida. Vsebina je: „Pirhi." — „lvan turški soženj." — »Krščanska družina." Lična knjižica, broječa 111 strani, dobiva se po vseh bukvarnah in stoji 30 kr.T vezana 40 kr. (Cerkvene pesmi) nabrane med slovenskim narodom. Zvezek II. Izdalo in založilo cecilijansko društvo za goriško nadškofijo. 1888. Tiskal J. R. Milic v Ljubljani. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. Zbirka obsega 16 pesem in Četvere litanije. (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 54. snopič. Vsebina: „Popotna pisma." — „V Ljubljano! — „Nekaj posebnega." — »Znanstvena terminologija."- (Učiteljska služba) je razpisaua na jednoraz-rednici na Preloki; plače 450 gld., doklade 40 gld. in stanovanje. — Dalje je razpisaua tretja učiteljska služba v Dragatušu; plače 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. avgusta t. 1. c. kr. okr. šolskemu svetu v Crnomlji. Raznoterosti. — Nova oprava pehote. Nj. veličanstvo je potrdilo premembe v opravi pešcev, ki so postale potrebne vsled uvedene puške-repetirke. Vojak bo moral nositi odslej še eukrat toliko patron; novi opravi je namen, da se na drug način olajša to večje breme. Telečnjak in kuhinjske posode bodo manjše. Lopata se bo priklepala na telečnjak namesto dosedanjega mnogega jermenja z železno za-pero ter bo treba le s prstom pritisniti, da se lopata oprosti te zapone. Jako praktičen je način, kako se bo nosil odslej telečnjak. Sedaj so rezali jermeni moža v pazduho ter ga dostikrat ovirali v prosti rabi rok. Odslej pa se bo privezal z dvema jermenoma spredaj in dvema zadaj naravnost na pas. Patrone bo imel pešec v dveh torbicah spredaj in v majhnem telečnjaku, ki se bo privezal zadaj pod velikim telečnjakom. Kapuce od kavčuka se bodo odpravile. Namesto bluz dobili bodo tkane volnate suknje. Temeljito se bo predrugačila obutev. Poskusilo se je s konopnenimi črevlji, ki so se jako dobro obnesli. Škornje se bodo opustile, zato bo dobil pa vsak mož dvoje usnjatih in konopnenih črevljev, ter se bodo zopet uvedle „komašne". Plašč se ne bo nosil več „en bandeliere", marveč se bo pripasal okrog telečnjaka. Ta nova oprava se bo polagoma izvršila pri polkih v isti vrsti, v koji so dobili repetirke. — Kukavice po splošnjem mnenji svoja jajca polagajo izključno v tuja gnezda. Nadšumar Adoif Miiller v Krofdorfu pri Giessenu pa pripoveduje v svoji knjigi „Die Thiere der Heimat": Zasledil sem kukavičino gnezdo ter našel po daljšem opazovanji, da je kukavica izlegla od treh jajc eno ter jako skrbno pitala svojega mladiča z zelenimi gosenicami. — Izkopovanja v starem Babilonu-Kakor poroča „New-Yorker Handelszeitung", ustanovilo se je v Filadelfiji društvo, ki je priredilo ekspedicijo za izkopovanje na mestu, kjer je baje stal stari Babilon. Dotična družba se je pred ne-kojimi dnevi odpeljala v Bremen, od koder bo šla po suhem na lice mesta. Telegrami. Ptuj, 29. julija. Današnja glavna skupščina CJi ril-Metodove družbe izvršila se je dostojno. Podružnični odposlanci navzoči iz vseh slovenskih dežel. Pri službi božjej -ljudstva iz okolice natlačeno polno. Propoved gvardijana Benka Hrti š a jako ganljiva. Ob dvanajstih začel zborovanje predsednik Tomo Zupan primernim, pohvalno vsprejetim nagovorom. Tajnikovo in blagaj-nikovo sporočilo vzelo se na znanje odobravajo. Volitve izvršile se per acclamationem. Posebne nasvete novemu odboru stavila profesor M a n d i č „iz Trsta in dr. Dečko iz Celja. Po zborovanji bil skupen obed v Narodnem domu". Izrečenih mnogo lepih na-pitnic. Med njimi vzbudili napitnici cesarju in koroškim Slovencem burno navdušenje. Obširno poročilo jutri. Dunaj, 29. julija. Zatoženci v carinsko-uradni pravdi so bili obsojeni: Gerngross na osem, Itzeles na šest mesecev ječe in ostali na ječo od enega do petih mesecev. Petrograd, 29. julija. Včerajšnja slavnost devetstoletnice se je na trgu pred gradom v navzočnosti celega dvora s cerkvenimi obredi jako krasno in svečano izvršila. Vzlic neugodnemu vremenu je mesto zelo bogato odičeno. Celo prebivalstvo so je gibalo po ulicah. — Kijevski generalni gubernator Drenteln je nagloma umrl za mrtvoudom. Sofija. 29. julija. Grški agent Illiopu-los je poslal roparjem odkupnino in obleko. Vremensko sporočilo. O t D Čas Stanje Veter Vreme > n . .S s -§ o:i s opazovanja zrftkomi'ra r mm toplomera po Celziju 28. 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvec. 7318 729-1 732-1 16 6 25 5 17-1 brezv. si. szap. si. zap. del. jasno | „,.,. megla ! , » oblačno | de/ 29. 7. u. zjut. 2. u. poj>. 9. u. zvec. 733 6 733« 732-9 167 17-8 17-4 si. jvzh. si. vzh. si szap. sk. oblačno! oblačno 000 i. Dn jzap., oh Dunajska borza. (Tolegrafično poročilo.) 30. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 < Sreberna „ 5% „ 100 „ „ Wnc 28. oblačno hladno Srednja temperatura 19 7° in 17-30C., za 0-1° in 2-3° nad normalom. \c zauicaiti z Radgonsko, to je Radkersbnrger. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. TCoti 7rlTA VIlfl P VOflfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ j-4.uu £ju.l 10 v .111.160 vuu.CII. natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseli boleznih, kojo dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. TCftt. Tmmi7Tlfl VOflfl Vsled obi]ne "S^"8 kisline in oglenokislega natrona, prijetnega J.\.uu iltOlillZjliai V UU.CO« 0kusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. flnVflrnVfllTin 7fllinviln "^o razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot U3*- " » Culll U ZjU.1 (A) V 11U. varstvo in zdiavilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. TCOTIPll ITI ^tfJTinVPTIl/l Kopeli se prirojujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno j.\.UJJD11 lil Ouojiiu V CtillJ oj. gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico. trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cona kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. S^fiS to je množina, ki se težko prekorači pri on krat nem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so so vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočino kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nio vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzeto kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga jo napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspchi, kojo so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. (33) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand .Planit, in Mihael Kastncr v Ljubljani.