PLANINSKI VESTNIK Kot podrobnosti pri označevanju poti je treba navesti priporočilo o rabi cepina, derez, čelade in navezovanje oziroma sa- mozavarovanje, krušljivosti, izraziti izpo­ stavljenosti (»zračnosti«) poti itd. Komisije planinskih društev naj bi tako ta­ koj začele označevati in kategorizirati pla­ ninske poti, podatke pa naj bi sproti ob­ javljali, da bi bila planinska javnost čim­ prej natančno seznanjena z njimi. Brž ko bodo poti kategorizirane, bodo na terenu pota po zahtevnosti označena z do­ polnilno tablo, ki bo nameščena bodisi pod smerno tablo poti, kjer poteka ena sama pot, bodisi na drogu, deblu ali skali nekaj metrov naprej od smerne table ob poti, na katero se obvestilo nanaša, bodisi na smerni tabli pod napisom poti in časa hoje. Ta opozorila bodo na začetkih poti v obe smeri. Vsaka kategorizirana pot bo dobila novo številko, ki jo bo določila podkomisija za dokumentacijo pri Komisiji za pota. Dolge MAG. ALEKSANDER ČIČEROV V Uradnem listu SFRJ številka 53 z dne 7. avgusta 1987 je objavljena odločba Ustavnega sodišča Jugoslavije o oceni ustavnosti in zakonitosti dogovora o izko­ riščanju hidroenergetskega in vodnogo­ spodarskega potenciala porečij rek Drine in Morače (v nadaljevanju »odločba us«). »Odločba us« je zanimiva, saj v določeni meri postavlja piko na i številnim vpraša­ njem, ki so nekaj časa razburjala sloven­ sko in jugoslovansko javnost, predvsem o ohranitvi kanjona Tare. Radi bi zato opozorili le na en vidik tega vprašanja, tj. odnos države do uresničevanja ratifi­ cirane mednarodne konvencije, ki je po­ stala jugoslovansko pozitivno pravo. Ustavno sodišče Jugoslavije je 22. januarja 1987 opravilo javno obravnavo, na kateri je bilo nedvomno ugotovljeno, da bi ures­ ničitev dogovora oziroma graditev hidro­ energetskih potencialov porečij rek Drine in Morače povzročila potopitev kanjona reke Tare, ki je v okviru narodnega parka Durmitor vpisan v »Seznam svetovne de­ diščine«. To bi pomenilo direktno kršenje konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Jugoslavija je kon­ vencijo ratificirala z zakonom, Uradni list SFRJ, št. 56/74). Tega sicer Ustavno so­ dišče ni direktno reklo, je pa vendar v »odločbi us« zapisalo, da bi »uresničeva­ nje dogovora pomenilo potopitev kanjona Tare, nespoštovanje konvencije, ravnanje v nasprotju z obveznostmi, ki jih je naša in zahtevne poti bodo razdeljene na več delov in bodo torej imele več številk, meje med potmi pa bodo planinske postojanke, razcepi poti ipd. Ob vsem tem je pomembno poudariti, da velja kategorizacija potov le za poletno sezono. Zimske razmere težavnost potov močno spremenijo, saj so markacije in varovalne naprave zasnežene. Ni odveč omeniti, da je za večino poti v visokogorju pozimi potrebna alpinistična oprema in ravnanje, poleg tega pa tam pozimi grozijo tudi plazovi. Planinske poti bodo začeli kategorizirati takoj, kategorizacijo pa naj bi končali do prihodnje poletne planinske sezone. Pri­ poročljivo je, da bi pota na terenu ozna­ čevali kar sproti. V osrednji dokumentaciji Planinske zveze naj bi podatke zbirali v kartoteko sproti s kategorizacijo, v celoti pa naj bi bili vsi podatki o slovenskih planinskih poteh zbra­ ni in poti kategorizirane do leta 1992. država sprejela z ratifikacijo konvencije, ter spremembo obveznosti«. In zakaj se nam zdi potrebno našo planin­ sko javnost opozoriti na to »odločbo us«? Razlogov je nedvomno več. Navedli bomo samo nekatere. Zdi se nam, da v času, ki ga živimo in ko svet in nas pretresajo vedno hujše krize, ne smemo pozabiti, da je treba spoštovati načelo mednarodnega javnega prava »pac- ta sunt servanda« — mednarodne pogod­ be je treba uresničevati. Ni mogoče do­ voljevati, da bi si vsak po svoje razlagal mednarodno konvencijo, ki z ratifikacijo (na to še posebej opozarjamo) postane naš, jugoslovanski zakon, in jo tej svoji presoji »primerno« tudi uresničeval oziro­ ma nanjo kar pozabil. S tega stališča je »odločba us« prav gotovo pomemben ju- ridični dokument, ki v vrste občanov, pla­ nincev, ljubiteljev narave po vsej Jugosla­ viji vrača zaupanje v zakonitost in spošto­ vanje mednarodnih obveznosti. Hkrati pa bi morala »odločba us« v vseh nas pre­ buditi občutek, da spoštujemo naravne le­ pote oziroma naravno dediščino ter se zanjo borimo ne samo pred domačim pra­ gom, ampak da je ta prag lahko tudi v Jugoslaviji in izven nje. To seveda zahteva določeno vednost o tem, kje kaj je in kakšno je. Ta vednost med našimi planinci ni majhna, saj obiskujemo gore po vsem svetu. Da pa vendar naše razmišljanje glede Tare ne bo preveč optimistično, velja tudi v prihodnje skrbno spremljati dogovore ODLOČITEV USTAVNEGA SODIŠČA: KANJON OSTANE TARA IN MEDNARODNO JAVNO PRAVO PLANINSKI VESTNIK Kanjon reke Tare v črni gori, biser svetovne naravne dediščine prizadetih republik glede izrabe Drine in Morače, da nas ne bo presenetil kakšen nov in še bolj domiseln dogovor. Ker se nam zdi odločba o oceni ustav­ nosti in zakonitosti dogovora o izkorišča­ nju hidroenergetskega in vodnogospodar­ skega potenciala porečij rek Drine in Mo­ rače, ki jo je izdalo ustavno sodišče Ju­ goslavije v Beogradu 17. junija letos in ki je bila objavljena v zveznem uradnem listu 7. avgusta letos, iz več vidikov za­ nimiva tudi za planinske varstvenike na­ rave, objavljamo najzanimivejše odstavke. »Na predlog Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji iz Ljubljane se je pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije začel po­ stopek za ocene ustavnosti in zakonitosti dogovora o izkoriščanju hidroenergetskega in vodnogospodarskega potenciala porečij rek Drine in Morače, ki so ga sklenile Skupščina SR Bosne in Hercegovine, Skup­ ščina SR Cme gore in Skupščina SR Srbi­ je. Oceno ustavnosti in zakonitosti dogo­ vora je v svojih pobudah zahtevalo tudi več posameznikov.« Kot meni Zveza društev za varstvo okolja Slovenije, »dogovor ne izraža dejanskih skupnih interesov narodov in narodnosti ter delovnih ljudi in občanov, njegova sklenitev pa presega okvir pravic in dolž­ nosti socialističnih republik, ki so ga skle­ nile«. Poleg tega dogovor ne upošteva iz­ polnjevanja obveznosti iz mednarodne po­ godbe in ni v skladu s tistim členom jugoslovanske ustave, ki zagotavlja ljudem pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja. Kajpada so skupščine vseh treh z dogovo­ rom zavezanih republik izrazile stališča, da je njihov dogovor v skladu z ustavo SFRJ in ni v nasprotju z zveznim zako­ nom. »V odgovorih skupščin treh republik je navedeno, to pa so poudarili tudi nji­ hovi predstavniki na javni obravnavi, da bo sklenjen nov dogovor o izkoriščanju hidroenergetskega in vodnogospodarskega potenciala porečij rek Drine in Morače, ki bo izkoriščanje voda reke Tare, ki pri­ pada porečju reke Drine, uredil drugače kot izpodbijani dogovor.« Čeprav so predstavniki treh republik ho­ teli dokazovati, da je njihov dogovor po­ polnoma zakonit, je bilo »na javni obrav­ navi nesporno ugotovljeno, da bi uresniči­ tev dogovora oziroma graditev hidroener­ getskih potencialov porečij rek Drine in Morače povzročila potopitev kanjona reke Tare, ki je v okviru narodnega parka .Durmitor' vpisan v seznam svetovne de­ diščine. Po izjavah predstavnikov skupščin treh republik na javni obravnavi po novem dogovoru o izkoriščanju voda porečij rek Drine in Morače kanjon reke Tare ne bo potopljen.« Ustavno sodišče Jugoslavije je prepričano: »Ko gre za dobrine, ki so naravna dedi­ ščina človeštva, tudi splošnega interesa ni mogoče uresničevati samo z izkorišča­ njem ekonomskih ugodnosti določene do­ brine, temveč tudi z njeno ohranitvijo kot dobrine, ki je sestavni del zavarovane na­ ravne dediščine.« Potem ko pravno razloži, zakaj je treba razveljaviti dogovor o izrabi Tare v ener­ getske namene, ustavno sodišče pravi: »Uresničevanje dogovora bi torej pomenilo potopitev kanjona Tare, nespoštovanje konvencije, ravnanje v nasprotju z obvez­ nostmi, ki jih je naša država prevzela z ratifikacijo konvencije, ter spremembo teh obveznosti.« Zato je ustavno sodišče Jugo­ slavije na seji 17. junija letos odločilo, da »dogovor o izkoriščanju hidroenergetske­ ga in vodnogospodarskega potenciala po­ rečij rek Drine in Morače ni v skladu z ustavo SFRJ in je v nasprotju z zveznim zakonom in se zato razveljavi.« Ekstaza NEŽA MAURER Dotakniti se s prsti, z ustnicami, s prsmi, koleni trde, trdne skale, jo zajeti v objem, se ji predati, spojiti se z njo, jo užiti s slastjo, ko da je tu samo zavoljo mene.