Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto. • . $3.00 Ima 10.000 naročnikov:*
GLAS
list slovenskih delareev t Ameriki.
[j] The only Slovenian daiiy J In the United States
Issued every day except Qj -: Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 120. — ŠTEV. 120.	NEW YORK, SATURDAY, MAY 22, 1915. — SOBOTA, 22. MAJA, 1915. - ^	VOLUME XXm. _ LETNIK XXOI.
ITALIJANSKI SENAT JE ODOBRIL
SKLEP POSLANSKE ZBORNICE GLEDE P0LN0M0ČI, POVERJENIH KABINETU.
ITALIJANSKI SENAT JE SPREJEL S 262 PROTI DVEM GLASOVOM VLADNO PREDLOGO, ŽE SPREJETO V POSLANSKI ZBORNICI, S KATERO SE DA JE VLADI POLNOMOČ ZA SLUČAJ VOJNE Z AVSTRIJO.

ODLOČITEV ŠE NI PADLA.
PRIČAKUJE SE OFENZIVNEGA NASTOPA OD STRANI AVSTRIJSKIH IN NEMŠKIH ČET. NEMŠKE ČETE NA ITALIJAN-
S Ki MEJI.
Rim, Italija, 22. lunja. — Lo *<• formalne proglasitve vojne s«1 pričakuje in Italija bo zapletena v vojno. Storjeni so vsi koraki, ki so potrebni za 1o. Armada se na-linja na fronti in pri njej se mudi vrhovni poveljnik. Vse pričakuje le* Ae povelja in l.:i(K).(MM) mož se bo prieelo (ribati proti severoizto-ku. proti Soči.
Zadnji zakonodajni korak je bil izvršen veeraj, ko je sprejel senat z vsemi znak) odnsevljeiija vladno predlofjro. katero je že sprejela poslanska zbornica in s katero s«* daje vladi polnomoe. Pretllo-«jo je predložil senatu princ Co-lonna, rimski župan. V svojem govoru je rekel, da je ponosen, da sme nagovoriti senat v tako važnem trenutku.
\ T7. poročil, ki prihajajo v Rim. jI* razvidno, da že obstaja vojno stanje med Avstrijo in Italijo. Ob meji se je pognalo na avstrijski strani ve? mostov v zrak in železniške tračnice se jo razdej ilo.
V brzojavki iz Trsta se glasi, da hod o prevedli Avstrijci vse itn-1 i jamske podanike v Avstriji v koncentracijska taborišča na Kranjskem in Hrvaškem in tudi iz 1 laze]a se poroča, da dela nemška vlada vse mogoče zapreke 20.<K¥) Italijanom, ki Wi se radi vrnili domov.
Tluclow in March in se še nahajala v Rimu, istotako tudi turški poslanik. Domneva se pa, da bodo vsi trije odpotovali v trenutku. ko dobe od svojih vlad tozadevno obvestilo.
fJlasi se, da je podpisal kralj dekret, s katerim se razveljavlja diplomatično imuniteto avstrijskega, pruskega in bavarskega po-r-lanika pri Vatikanu. A ko se ho to v resnici zarodilo. se pričakuje protesta papeža, ker je imuniteta teh poslanikov v Vatikanu zajamčena po postavi.
Razpoloženje ljudstva.
Velikanske množice ljudstva se gihajo po cestah ^Rima. čitajo poro«'i la listov ter pozdravljajo vojaštvo. Povsod so razobešetw zastave zaveznikov in zvečer so bile ceste sijajno razsvetljene. Veliko prrxlajalen je zaprlo vrata in na slednjih so nabiti listki z napisom : Zaprto vsled narodnega slavijo.
Mrzličen nemir se je lotil prebivalstva iti vse čaka vesti o spopadih na avstrijsko - italijanski meji. Neko poročilo se je glasilo, da je odšlo italijansko hrodovje na visoko morje, da napade avstrijsko.
Vsled cenzure, katero se izvaja glede gibanj armade in mornarice. ne ve nihče kjer se nahaja sedaj italijanska mornarica, vendar pa je znano, da stražijo torpedni čolni pristanišče Benetke in Genovo. V nekem danes objavljenem poročilu se glasi, da je neki torpedni čoln izven pristanišča Benetke ustavil neki avstrijski par-nik, ki je imel baje na krovu vojni kontrahant.
_Verolomitvo Italije.
Amsterdam, Holandsko. 21. maja. — V pregledu pogajanj med Avstrijo in Italijo pravi "NTord-deutsehe Allrcmeine Zeitung", da ne more nobena zelena knjisra spraviti iz »veta dejstva, da bo zakrivila Italija, če dvigne orožje nroti svojima prejšnima zaveznikoma, verolomatvo. To pa zato,
ker izvira to dejanje iz stremljenja Italije, <la razširi svojo mo<" z vojno, dasiravno se ji je hotelo islo dati brez prelivanja krvi in z vsemi možnimi garancijami.
V listu se glasi nadalje, da je stavila Italija Avstriji svoje zahtev«* glede odstopa gotovega «-zeinlja dne 11. aprila. Nemčija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da napoti Italijo, naj omeji svoje zahteve. Dočim pa so bila tozadevna pogajanja še v teku. je objavil italijanski poslanik na Dunaju dne 4. maja. da izstopa Italija iz trozveze. Zadnji poskus, da se pregovori Italijo, naj ne stopi na stran zaveznikov, se je storilo dne 10. maja. Razširilo se je avstrijske koncesije in sicer o meri. kot jih je objavil nemški državni kancelar v državnem zboru. —
London, Anglija, 21. maja. — Avstrijci utrjujejo svoje mejne postojanke in celo parobrodstvo v Jadranskem morju je bilo prekinjeno.
Iz Srbije prihaja poročilo, da se je srbska armada popolnoma opomogla od kampanje, ki se je končala z izgonom avstrijske in-vazijske armade v Srbijo. Pričela se jt> pomikati proti avstrijski meji ter je pričakovati nove ofenzive.
Na ta način bo Avstrija napadena od vseh strani. Pričakovati pa je š«' enega sovražnika, namreč Rumunske. Med Italijo iu Rumun-sko je bila namreč sklenjena tajna pogodba, tla bosta obe državi nastopili skupno. Rumunska pa najbrž še pričakuje konca pogajanj z Grško in Bulgarsko. nakar se bodo vse zadnje tri dvignile proti Avstriji in Nemčiji.
V. ozironi na vse to si je mogoče razlagati strašne napore Avstrije ill Nemčije, da se zada Rusiji od-I ločilen udarec.
Priprave italijanske mornarice.
London, Anglija. 21. maja. —-Vsem vojaškim strokovnjakom na kontinentu je bilo znano, da je pripravljala Italija svojo mornarico že leta in leta na ulogo. katero I►«> s«-ilaj ijrrala v svi-tovni vojni. Glavna naloga italijanske mornarice je zastražen Je dolge in malo zavarovane obali. To zavarovanje pa je postalo težko, ker je tudi Avstrija v zadnjih petih letih zgradila več super-dreadno-ughtov najuspešnejše vrste. Italijanska mornarica pa je danes boljše pripravljena na boj z avstrijsko kot bi bila čez tri ali štiri leta. ko bi se avstrijsko mornarico še bolj ojačilo. Tako Italiji kot Avstriji se gre za nadvlado v Jadranskem morju in prej ali slej bi moralo priti do spopada.
Eno najvažnejših italijanskih pristanišč so Benetke, kjer se nahaja italijanska mornariška postojanka za torpedne čolne. Po-množitev avstrijske mornarice je pomenila veliko nevarnost za Benetke in raditega se je storilo z italijanske strani vse, da se utrdi Benetke in okolico.
Izjava majorja Morath.
Berlin, Nemčija. 22. maja. — V "Tagcblatt" piše vojaški kritik, major Morath. sledeče: "Gotovo pomeni vstop Italije v vrsto sovražnikov centralnih držav in Turčije odložitev in za vlečen je njih konečne zmage. To pa ne v taki meri kot bi se to zgodilo pred par meseci."
Morath piše nadalje, da je sedaj Italija pripravljena v vsakem o-ziru ter da se je treba pripraviti na energično kampanjo od strani Italije, dokler ne bo na njih strani zaznamovati nikakih porazov. Kako hitro pa bi bili Italijani enkrat poraženi, bi bila armada popolnoma demolizirana. To se je že neštetokrat zgodilo ter izvira iz značaja italijanskega naroda.
Napad na italijanskega poslanika v Berlinu.
Berlin, Nemčija, 21. maja. — Signor Riccardo Bollati, italijanski poslanik v Berlinu, je bil danes napaden od nekega napol odraslega d«*eka, ki je zbil poslaniku klobuk z glave. Poslanik si» je nahajal na poti k španskemu poslaniku. kjer je bil povabljen na obed. Dec kil je policija aretirala. Nemška vlada se je takoj opravičila pri italijanskem poslaniku ter se je odredilo vse potrebno. da se prepreči kako nadaljno žaljenje.
Policija straži italijanski konzulat.
Budimpešta, Ogrska. 21. maja. Ko se je izvedelo, da hoče Italija poseči v vojno, so se zbrale na cestah velike ljudske množice, ki so hotele priti do italijanskega konzulata. Policija pa je demonstrante razpršila ter zastražila poslopje, v katerem se nahaja konzulat. —
Avstrijski podmorski čoln ustavil italijansko ladijo.
Benetke, Italija. 21. maja. — Kapitan italijanskega parnika "Marsala", ki je dospel danes sem kaj. je sporočil, da ga je nedaleč od Ravene ustavil neki podmorski čoln. Najprvo je mislil, da je podmorski čoln italijanski, ker je govoril častnik italijanski. Ko pa je poveljnik "Maršale" izjavil poveljniku podmorskega čolna, »la bi morala biti gibanja "Maršale" znana italijanski admiraliteti. se je parniku dovolilo, da sme nadaljevati potovanje. Šele potem je kapitan parnika spoznal, da je i-mel opravka z avstrijskim podmorskim čolnom.
Z zapadnih bojišč. Na višinah pri Lorette,
Francozi poročajo, da so popolnoma zasedli te višine. Bitka severno od Ypres.
KOLONIJALNE ČETE.
Francoske kolonijalne čete so naskočile nemške postojanke in boj ob prekopu se vrši naprej.
Položaj v Mehiki.
Inozemcem v. glavnem mestu Mehike preti velika nevarnost. — Nemiri v glavnem mestu Sonore.
Švica razmišlja o poslanici.
Bern, Švica, 21. maja. — Švicarske zvezne oblasti so sklenile, da dvignejo pri nemški vladi protest radi potopa "Lusitanije", vsled česar so izgubili trije Švicarji življenje. Švicarska vlada pričakuje nemškega odgovora na ameriško {>oslanieo. nakar bo sama poslala protest.
20 let za zastrupi j evalko.
Buffalo, X. Y„ 21. maja. — Cynthia Ruffum iz Little Valley, proti kateri se vrši preti najvišjim sodiščem že dva tedna proces vsled obtožbe, da je umorila svojega moža s tem, da mu je dala opetovan« arzeuiko. je bila danes spoznana krivim umora po drugem redit. Takoj nato je bila ob-^ojetiii na 20 let ječe.
S
Smrt kralja "Male Italije".
V neki hiši na 109. cesti v New Yorku je umrl 50-letni Giosue Gallueei, kateremu so Italijani že pred več leti nadeli naslov "Kralj Male Italije." 17. maja so ga bili napadli trije Italijani in oddali nanj več strelov. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali domov, kjer je danes podlegel ranam. Napadalci so mu že dalj časa stregli po življenju in so člani gan-ge. ki s pokojnikom ni bila zado-volj na. Napadalcem še niso prišli na sled.
Konji za vojno.
. Pittsburgh, Pa., 21. maja. — Dosedaj so skoraj vse konje, ki so bili namenjeni vojujočim se državam v Evropi, dovažali v Pittsburgh in jih tukaj naložili na tovorne vlake ter jih poslali proti vzhodu. Kupčevalci so prišli sedaj na idejo, da bi bilo boljše pošiljati konje direktno z ekspresni-mi vlaki. Zadnji teden so naložili v Pittsburghu nad sest tisoč konj v tovorne vlake. Namenjeni so bili zaveznikom in Italiji.
Berlin. Nemčija, 21. maja. — V današnjem ofieijelnem poročilu glede položaja na zapadnem bojišču se glasi: "Severno od Ypres so napadle kolonijalne francoske čete v pretekli noči naše po/ieije iztočno (xl prekopa. Tiitka se vrši še v»h!iio naprej.
Naskok Angležev južno od Neuve Chapelle, katerega.se je j vprizorilo včeraj zvečer, se je popolnoma izjalovil. Severoiztočno od Arras. pri Fresnov, smo izstrelili iz zraka neki sovražni aero-plan.
Nadaljni naskok, katerega so vprizorili Francozi včeraj v goz-'dovih pri A illy, se je tudi izjalo-' vil ter so imeli napadalci velike j izgube.
j Paiiz, Francija, 21. maja. — V [današnjem popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi;
"Severno od Ypres in iztočno od Yser prekopa .so vprizorili Nemci v pretekli noči na-skok proti našim pozicijam. Sprva so fbili nekoliko uspešni, takoj nato vprizorjeni protinaskok pa je imel za posledico, da se jih je popolnoma vrglo nazaj. Pri tem smo še • pridobili na ozemlju, j Nadalje južno so dosegle an-j gleške čete par uspehov na neki točki severno od I>a Hassee. Pri I jO ret te in ob fronti pri Souchez | in Neuville St. Vaast so se vršili | tekom včerajšne noči artilerijski boji.
Z ostale fronte niso došla nika-ka poročila."
V večernem ofieijelnem poročilu se glasi, da se je vreme izboljšalo in da so francoske čete vprizorile naskok na slemena ob gričevju pri Lorette. pri čemur so dosegle sijajne uspehe.
Nadalje so zasedli Francozi oni del pri Ablain St. Lazaire, ki je (spajal pozicije pri La Rlanehe Voi s severoiztočnim izhodom vasi. Tekom akcije se je ujelo 2.*>0 Nemcev in uplenilo en top.
Z ostale fronte ni poročati ničesar novega.
Angleži poročajo o uspehih.
Lcndcn, Anglija. 21. maja. — Vrhovni angleški poveljnik v Franciji. Sir John French, poroča o uspehih iztočno in južno od La Quinque Rue ter pravi tudi, da se je pri Ypres izstrelilo i/, zraka
neki nemški aeroplan.
Most pri Cernay razdejan.
Bern, Švica. 21. maja. — Francoska artilerija je razdejala neki most čez reko Thur pri Cernay in se domneva, da bodo Nemci morali izprazniti to mesto, v katerem se nahaja njih provijantna in bolniška postojanka za čete, ki operirajo v gorenji Alzaciji, pri Hartmannsweilerkopf in pri Hir-zenstein. Mesto samo ter ceste, ki vodijo tjakaj, je močno poškodovano.
Kritika lorda Kitchener-j a.
London, Anglija, 21. maja. — V današnji številki "Daily Mail" se je zopet ostro napadlo vojnega ministra lorda Kitchener-ja. V članku se glasi, da je bil Kitchener zelo uspešen pri sestavi novih armad in nabiranju novincev, da pa je pri rekrutiranju uporabljal bolj svoje ime v reklamne svrhe kot pa ono kralja. Nadalje se mu očita, da je naročil napačno streljivo za topove, vsled česar so bili zavezniki Anglije zelo vznemirjeni. Mesto bomb z veliko prodirno silo je naročil Kitchener granate kot se jih je uporabljalo v burski vojni.
Washington, I). (\. 21. maja.— Zadnji čas se je pojavila v mestu banditska banda, ki krade vse, kar ji pride poti roko. Sedaj pa banditi niso niti s tatvinami več zadovoljni, ampak so začeli ljudi tudi dejansko napadati. Žrtev teh roparjev je bil že neki član nemškega poslaništva in več drugih oseb. Posebno inozemcem preti od teh ljudi zelo velika nevarnost. Oblasti ne morejo ničesar proti njim. Nekateri zatrjujejo, da je celo vojaštvo ž njimi v zvezi. Preti tremi dnevi je prišlo v glavnem mestu Mehike do velikih demonstracij. Ljudje so demonstrativno korakali po mestu iu zahtevali o«l vlade, da naj jim preskrbi živil, če ne, bodo morali lakote pomreti. Železniška zveza med Vera Cru-zom in Mexico City se zopet vrši. Vest. da bo zapustil Carranza Vera Cruz in se preselil v Mexico < "it v ni potrjena.
Nogales, Ariz.. 21. maja. — V Hermosillo. glavnem mestu države Sonore je več kakor 2000 ljudi demonstriralo pred mestno hišo. Izjavili so, da ne odidejo prej, dokler jim ne da mestna uprava hrane. Nekateri med njimi niso že po več dni ničesar jedli. Del demonstrantov je oplenil dve ameriški in trinajst kitajskih trgovin. Demonstrante so pregnale šele čete governerja Mavtorene. Veliko oseh so aretirali.
Srečen je lahko.
Pred sodiščem v Yonkers se je moral zagovarjati grocer Charles Williams, ker je zapreti! ženi. da jo bo natepel. Izpovedal jo, da mu je žena vedno očitala, da lazi preveč za drugimi ženskami; zadnjič ga je bilo to tako ujezilo, tla jo je hotel natepsti. — Ko ga je sodnik vprašal, če ima še s kako tiru go žensko razmerje, je grocer odvrnil, tla lazi za njim kakih 44 žensk iu tla so smrtno zaljubljene vanj. Odločno je pa zatrdil, tla nobene ne mara. Obravnava še ni končana..
Predsednik in newyorska policija.
Washington, I). C.. 21. maja.— Predsednik Wilson se je takole izrazil o newyorski policiji:
Pri zadnjem obisku v New Yorku sem moral občudovati newyor-ško policijo. Mesto New York je lahko ponosno na take stražnike.
Nižje za {nuje ? staro dtrnivina.
Poiiljamo denar na Kranjski
Štajersko, Primorsko, Ko ro® ko Tirolsko, Ceiko, Hrvatsko in O grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih tre* mesecev smo se da dobrega prt pričali, da pride denar tudi ae daj sigurno ▼ roke naslovnikov Vojakom ae ne more sedaj de nar pošiljati, ker se nikdar za go tov o ne ve kje se nahajajo. I> nam skoraj vsako poSiljater s* vojake e. kr. poštni urad vrne Denar nam pošljite po "De mestie Postal Money Order,J ter priložite natančni Vaš naslov
9
19.80 S1.4Č S3.10 24.7B 26 40 28.CS 29.70 31.35 33.00 41.26 49. BO 67 75 66.00 74.25 82.6« 90 00 115.60 132.00 148.60
163.or
*att		
	■ •■01	
K	*	K
S ...	.90	120 ....
10 ...	1 75	130....
is ...	a 60	140.««.
20....	3 40	160____
26,...	4 25	160....
30____	5.05	170....
85....	590	180....
40....	6.70	190....
45...	7.55	200...
60 ...	8.25	250...
55 ...	H.10	300____
60....	9.90	350 ..
65....	10.75	400....
70 ...	11 55	450
75 ...	12.40	600...
80....	13.20	600
85 ...	14 05	700....
90....	14.86	800....
100....	16.E0	900...
110	18.15	lOOO____
Kar m	COM M	laj Jak* apt
•ajrsjald vsdas gledaje •» asi *cft»
TVKDKA TKilfl IAXOI 1« Mmm Tak, *.»
NEMŠKO POROČILO 0 RUSKIH ZMAGAH,
ZAVEZNIKI USPEŠNI PRI DARDANELAH.
ARMADA GENERALA MACKENSENA SI JE PRIBORILA VEČ LEPIH USPEHOV. — RUSI SO ZAPUSTILI ZAPADNI BREG REKE SAN. — ZAVEZNIKI SO ZAVZELI MAIDOS NA GALI-POLISU. — TURŠKE UTRDBE OB MALOAZIJSKI OBALI. — RAZBURJENJE V CARIGRADU. — ENVER PAŠA JE IZGUBIL VSE UPANJE. — TIFUS V PERZIJSKI PROVINCI ASER-BEJDŽAN. — DOSEDAJ JE ZBOLELO ŽE VEČ AMERIŠKIH
MISIONARJEV.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Berlin, Nemčija, 21. maja. — Veliki nemški generalni štab poroča :
V okolici Sliawli so se veeraj vršili le manjši spopadi. Našr* <"•«■-le so ob reki Dubiei prodrle že do Bety<role in vjele na tem svojem pohodu kakih lf>00 Rusov. Vzhodno od Zemifrole smo pognali Kuse v beg. Južno od reke Njemen se Rusi umikajo proti trdnjavi Kovno.
Na jugovzhodnem bojišču se ni položaj zadnjih 24 ur eisto nič iz-preuienil. Vzhodno od Jaroslava, smo premagali močno rusko kolono in zaplenili preeej vojnega raaterijala.
Uspehi generala Mackensena.
Berlin, Nemčija. 21. maja. — Vrhovno armadno vodstvo je izdalo tlanes poročilo, da je nemško-avstrijska armada pod vodstvom generala Mackensena vjela v Galiciji 104.000 Rusov ter zaplenila 13 topov in preko 200 strojnih pušk.
Dunajska vest.
Dnnaj, Avstrija, 21. maja. — Avstrijski generalni štab poroča :
Boji v srednjem delu Galicije se še vedno nadaljujejo. Včeraj smo pognali zadnje ruske oddelke iz zapadnega brega reke San. Pri zavzetju mesta Neudorf smo vje-li 1800 ruskih vojakov. Rusom so
se vsi poskusi, da hi prodrli našo bojno črto pri Kolomeji. izjalovili.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 21. maja. — Neko poluradno poročilo s*' glasi: Sovražnik prodira severno in se-vernovzhodno od Jaroslava in si na vse načine prizadeva obkoliti PrzemvsI. Včeraj se je posrečilo Avstrijcem z naskokom zavzeti nekaj ruskih postojank pri Gu-sakovu. 12 milj južno od Prze-mvsla. Na levem bregu reke Visle in v Bu kov in i stoje Rusi še vedno v ofenzivi.
Sele zadnji čas se je zamoglo malo spoznati, s kako velikanskimi načrti se havijo Avstrijci in Nemci, da hi uničili rusko armado in potem uporabili vse svoje čete na zapadnem bojišču. V C.u-lieiji imata zaveznika nad 1 miljon mož in preko 40tX) topov. Njihove munieijske zaloge so na videz ne-izčrpljive. Samo zadnja dva dni
so oddali kake tri milijone strelov.
Nemški cesar se zaenkrat še vedno nahaja na fronti ob reki Sail. <_'e bo izbruhnila vojna z Italijo, se bo najbrže podal proti jugu. Iz raznih strani se euje, da je bil poslan general Hindenburg na zapadno bojišče. Ta poročila so zelo malo vrjetna.
Nemei in Avstrijci imajo o-gromne izgube. Zadnji teden so izgubili na mrtvih in ranjenih nad 10.000 mož. K tem se mora prišteti še 40.000 vojakov, katere smo vjeli kljub temu, da se na nekaterih frontah umikamo.
Boji pri Dardalenah.
Berlin, Nemčija, 21. maja. — Turški generalni štab izjavlja: — Naše čete so z vso silo navalile na sovražniške postojanke pri Avi Burnu. Vnel se je vroč boj, čegar posledica je bila, da se je moralo desno in levo krilo zaveznikov u-makniti in je naš centrum z naskokom zavzel skoraj vse sovražniške pozicije.
Popoldne sta zaveznika pod varstvom svojih topov navalila na nas, toda mi smo ju pognali z velikimi izgubami v beg.
Na južnem koncu polotoka (!;i-lipolis smo z lahkoto odbili vs.-
sovražniške napade.
Turkom preti nevarnost.
London, Anglija. 21. maja. — Atenski dopisnik je sporočil tukajšnji Reuterjevi brzojavni agen-turi. da se bije jo v severnem delu Galipolisa silno vroči boji. ter da hočejo Angleži na vsak način obkoliti turško armado. V ta namen se je izkrcala močna posadka v zalivu Naros. ki prodira sedaj proti jugu. Bojne Iadije neprestano obstreljujejo turške postojanke.
London, Anglija, 21. maja. — Po zatrdilu "Central News Company" so vse turške utrdbe ob azijski strani Dardanel uničene. Na Galipolisu so zavzeli zavezniki Kritijo in Maidos.
Strah pred Italijo.
Rim, Italija, 21. maja. — Sem je dospel neki atašej, ki je bil prideljen italijanskemu poslaništvu v Carigradu. Izpovedal jo sledeče:
Vse Turke je silno presenetilo dejstvo, da se bo tudi Italija u-mešala v vojno. Še celo Enver paša je sedaj spoznal, da sta Avstrija in Nemčija zaigrali svojo igro. Kakorhitro bo Italija udarila na Avstrijo, bo Turčija naprosila za separaten mir. Če ne bo drugače, bo turška vlada prostovoljno izročila Angležem in Francozom I>ardanele. ker še vedno rajše vidi, da gospodarijo v Carigradu Francozi, Angleži in Italijani, kakor pa Rusi.
Djavid bej.
Sofija, Bolgarsko, 21. maja. — Danes je dospel sem turški finančni minister Djavid bej. Jutri bo odpotoval na Dunaj, odtam pa v Berlin. Najbrže po poskušal dobiti od Nemčije kako večje posojilo.
Tifus v Perxiji.
Tiflis, Kavkaz. 21. maja. — V mestu Crumijah. ki leži v perzijski provinci Aserbejdžan, so izbruhnile nalezljive bolezni. Posebno hudo gospodari tifus. Mesto je vse prenapolnjeno z bolniki. Presbiterijanski misionarji iz Amerike, ki so slučajno v Crumijah. si na vse načine prizadevajo, da bi bolezen omejili; to se jim pa ne bo tako hitro posrečilo kor primanjkuje zdravnikov, bolniških strežnic in zdravil. Veliko misijonarjev je že zbolelo, med njimi tudi dr. Harry P. Pack a rt-iz Denvera. Colo.
Japonci in Nemci.
London, Anglija, 21. maja. —• Neka tukajšna brzojavna agentu-ra je dobila iz Pekinga poročilo, da je Japonska naročila kitajski vladi, da naj izžene vse Nemce, in naj Nemcem v pristaniščih odvzame vse koncesije.


MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915
so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig In sicer: 1. Koledar sa leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; S. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večemice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopoflj«
1 dola*. -OT Knjig« odpošljemo, ali po po< iti, ali ekspresom.
»ar. PnbUfhlng O*.
C, T, A S NARODA. 22. MAJA 1915.
'GLAS NARODA"
'Slovexuc Daily.) Owned and pabiisned by tbm
ikvreruc Publishing Co.
(• corporation.) rlLt ^i. SAK£ER President. LOUIS BENED1K, Treasurer. %
Ki -* of Business of the corporation and
a<)dresaea of above officers : Bt »xwtlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
t* celo leto velja kit za Ameriko in
Canado........................$3.00
»jI leta....................... 1.50
" 1*U» za mesto New York........4.00
' pol letu ea mesto New York ... 2.00
" Evropo ca leto...........4.50
* po« leta.............2.55
" Je trt lets............ 170
't. LAS NARODA" izhaja vsak dan •svzemii nedelj in praznikov.
"<1LAS NARODA"
< 'Voice of the People") leaoad every day except Sunday« and
Holidays. Subscription yearly $3.00. v
Dwpi«> brez podj -sa in oeobnosti se ne pnobfujejo. —-
Oscsr ujl se blagovoli pošiljati po —
M')n»-y Order. Pri I^wmnhi krsjs naročnikov proximo, ds se nsm tudi prtgii^Js i»*valii£e naznani, da hitrej«
najdemo naslovnika.
Dopisom in poAiljatvam naredite ta naslov:
NARODA- v
it SL, New York City.
Telefon 4tJ87 Cortlandt.
m
Kaj more Italija storiti.
svežih čet. Armado, eventuelno j Wilton, Md. — Z delom se ne izkrcano pri Enosu, se bo poslalo morem kaj posebno pohvaliti, ker proti Drinopolju z namenom, da delamo na teden samo po dva ali s*- prežene Turke z Galipolisa ter tri dni. Veliko je tudi brezposel-
odreže orijentalsko železnico. Ni- nih. Tukaj je samo ena slovenska kjer ne more Italija boljše poma- družina. Dela skoraj nobeden ne gati svojim novim zaveznikom more dobiti, če ne kupi od kom-kot ravno v evropski Turčiji. Ipanije lota. Rojakom ne svetujem Za najbližjo bodočnost je za win hoditi. Kakorhitro Se bo kaj Avstrijo in Nemčijo veliko bolj izpremenilo, bom že sporočil. Po-nevarna Rumunska. ki bo najbrž zdrav! — P. Z. sled la vzgledu Italije ter napove-1 Barberton, Ohio. — Tukaj se dala vojno. Rumunska invazija v rojaki zelo zanimajo za držav-Transvlvanijo bi popolnoma raz- ljanstvo, kar je vse hvale vredno, veljavila vse zadnje uspehe Av- Državljanski papir so dobili zo-strijcev in Nemcev proti Rnsom. pet sledeči Slovenci: John Ru-Jtalijanska armada si bo mora- pert. Frank Smuk, Jakob Sabee la v tej vojni šele pridobiti slo- in Frank Ambrožič. — Poroče-ves. V Abesiniji in Tripolitauiji valeč.
-«- j** slabo obnesla ter ni žela pri-| Kitzville, Minn. — Že dolgo ni-znanja ostalega vojaškega sveta, sem čital nobenega dopisa iz naše Avstrijci in Nemci je ne eenijo male naselbine. Tukaj je veliko visoko, a isto se je ztr<wlilo tudi Slovencev in Italijanov, ki se pa s srbsko in grško pre<l letom bolj slabo razumemo med seboj. l!>12.	j Delavske razmere so slabe, kakor
Kn milijon in pol novih sovraž- povsod sedaj v teh slabih časih, nikov pa pomeni kljub vsemu m-j^m zaenkrat še ne svetujem ni-kaj velikanskega za Avstrijo in komur hoditi. Hvala vsem roja-Nemčijo.	j kom, ki so naročili po mojem po-
sredovanju Glas Naroda. Posebna hvala gg. Johnu Škrbeu. Franku Osvaldu in drugim. Priporočam se. da mi boste šli kot novemu zastopniku G. N. vedno na r«ko. — Joe Adamič, zastopnik Glas Na-analih'roda.
— V
New York, N. Y.
greaternewyorskega javnega dru-| štvenega življenja ni skoro več: niti » nega praznega lista, polnijo se drug za drugim. In ko bodo! naši potomci brali zgodovino
Tekom leta.
j Povest. — Spisal Josip Stariha. —o— (Nadaljevanje.) II.
—o—
■av I ju o vstopu Ita-f» vojno, je treba iter«* napačne fm ne l>o mogla takoj ob
greaternewyorske slovenske naselbine, bodo spoznali, da njih predniki niso spali, da so neprenehoma prinašali oboi na žrtvenik domovine, da so vzbujali, netili
narodno zavest na tujih tleh. In	0iV ^ Vn1;i, v ku]l\n],K
Slovenec živ.! Lepo število naš.l,	aaln>sil žrjavie<i na iAozo m lia. slovenski rojakov seje vračalo' njo katlila. Zadi5alo hiponia [ta minulo soboto k penatom svoj,m; VSJ.h prajitorih kakor v c,.rkvi< ra_
z zavestjo v srcu, da so preživeli	hA <Uni se Jvijfal ppoti s{n),m.
|v -Slaveevem krogu redek, pri-	y Wx[vi je nosU biagosiuV]jeno mogla K"-jjeten večer. Odzvanjala jim je v pričetku j crnidih "Slavčeva
do-
broti Dunaju in Uu- kakršne — to vsi trdijo -drugi struni pa bo|ciob v Greater New Yorki
M
tednov braniti' in svoje beneško
Ako v,, pogleda, na zemljevid v i* 1 i. da moli avstrijska Tirol-a v italijansko ozemlje kot ve-i iski polotok. Ta južna Tirol-a pa je še več kot to. Je nara-• iiaravn« trdnjava, skozi ka-» I.-: h ko pošilja Avstrija svoje made j,rot i jugu.
V	e.tsih Napoleona in pozneje je nahajala avstrijska defen-
za rekama Mincio in Po. č'e-er.ikot, katerega tvorijo Vero-. Pesehiera, Mantova in Legna-, je dajal avstrijskim armadam ost o pot skozi Tirolsko in v podi tega četverokota je Avstrija !go nadvladala severno Italijo.
V	današnjih dneh so vsa ta štiri ••»ta italijanska. Verona je moč-
utrjena. Dvajset milj med to Injavo in avstrijsko mejo je po-it iti z modernimi fort i. Oblika žele same pa je proti Italijani. Avstrija je obdržala svojo ko na gorskih slemenih in gri-I, ki v resnici obvladujejo \Jiod Italijo. Kot niso mogli Rusi vojno na poznanjski ironij <> tudi ne morejo Italijani i v Avstrijo bolj iztočno, ob doe Lin bi bila Tirolska še » v rokah Avstrije.
drugi strani pa bi mogli i. če bi imeli dosti vojaštva lago, vdreti v gornjo Jta->ti Verono ter ustanoviti
•ti
v t dno Na Nemci, aia razj lijo. za
vodo in stopal od prostora do pro-pesem, I* st0ra. v hleve in shrambe, po vsej „ ~~ dosih- hi-j in eelo v podstrešje. Padale \orku shsali i sn kap]je blagoslovljene vode po niso. Nepričakovano krasno ure- vsHl predmetih in bleščale v mot-sena dvorana rojakov Kuclar m ujh -arkih le^erbe? dvjgalo se je Mraka se je hitro napolnila in ker ka,li]o ^.petale so listnice molitve smo videli med posetn.ki zavedne in blaff0sl0V0 da h[ Ii()£? ohranil .n vredne zastopnike našega slov. imrtjc in druiijl0> da bi rvo
"Hm, težka služba, odgovornosti polna... Toda povsod je treba pazljivosti in zraven nekoliko
naša glasove, vsled česar pogosto slišimo ropotanje vijakov ladje. ki plove mimo nas. Gorki zrak sreče, pa gre. In tako upam. da ti v podmorskem čolnu zadaja po pojde prav tudi tukaj... Tako bi'olju in nikakor ni prijeten. Mladi bilo torej to skoro v redu. ti k že-j mornarji imajo mnogokrat potre-lezniei. Minka tudi že konča v ju- bo sPati in spati. Le izredna ja-liju in upam. da dobi službo uči-' kost voI.ie more to željo premaga-tejjice kje v naši bližini, no prav, Imel sem mornarje, ki prve tri potem se obrne na bolje in midva ,ini sI)loh ničesar niso zaužili; raj-z materjo se nekoliko oddali-1so ';.Mnenje, da se v pod-neva."'	morskem čolnu ne občuti morske
"K nam pojdeta", pristavi »'olezni (bruhanje), je docela na-Minka. "Mati k meni. vi. oče, k I»aciio. Kadar moramo biti dclj ea-Franceljnu, ali pa oba skupaj k sa I,od vodo- S<1 vse.ni tistim- ki vsakemu p.) nekoliko časa. Še lep- ,maJ° sluzb^ 2aj>»ve, morajo še pa bilo, ako bi bila s Franeelj-' J^1 cls[° popolnoma na miru, nom nastavljena skupaj v enem
M
kraju. Kakor ptička m bi se nam godilo, kaj ne. mama T*
'"Vse se lahko zgodi. Minka". dč France. "Pa potem res ne bo nič več s tem. da bi se vidva ubijala z delom; za tisti dolg se bo že k;iko naredilo, počivala bodeta od truda na stara leta pri nama.
kajti vsak gibljaj povzroči, da pljuča porabijo več kisika: mi pa moramo s kisikom varčevati. Kisik je za nas tiste vrednosti, kakor v puščavi voda. Tudi ne kuri se nič. Ogenj požira ki-.ik in i>;; električno silo akumulatorjev. To so predragocene snovi, da bi sc tratile v kuhinji. Zadovoljujemo torej z mrzlimi jedili. Včasih
»prehajala se. črtala in živela po stojim po osem ur Ila dan'ob ^
gosposko. Oče bo kadil dolgo pipo in kadar se mu bo zljubilo. tudi smotlko, vi. mati, pa boste ho dili v cerkev, kadar vas bo volja Ali hočete kaj lepšega
skopu. v ozkem kotičku, kjer si š;* nog ne morem izravnati. Stojim, gledam iti opazujem, dokler mi vid ne odreče in me ne začne boleti glava. Ko pride na moje me-
* *
S *
*
»
ft ft ft ft ft ft
ft ft
t ft ft ft ft ft ft
Srbeči opahki,
kakor srbečica, kraste, lišaj. oblotočnik. brsljansko zaserupijenje. srab, slani tek, luskine, prišč in mozolji zahtevajo nade-vanje tešilnega mazila.
Severa's Skin Ointment
(Severovo Mazilo zoper kožne bolezni) prežene bolečirse in odpravi opahke. V nekaterih sluCaj:h bi SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP (Severcvo Zdravilno m;'o) okrajšalo čas zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo bolne dele v čistem stane.
;1 j >'' v i »o naznanjen, j Utt > in so prepričajte.
Cen- S-verovega Plazila zoper kožne bolezni je BOc
Cena Severovefa Zdravilnega mila je	25c
Opahki so izginili.
"Naznanjam Vam. «la je SpvemvtJ Mazilo /^per ko/.-««• bolezni izl«'rni i rii/r.»-vek z< i*-r r.zni* irv •<-[kihke. To e»tonm <>-sebnem opazovanju. >!< j si:i j«* imel optthki* xei* k..t 4-rc U-to. Zdravnikovi ni-čuni m« i>i.~tujuli v»"<1iii>
Vit'ji tt*'a iinju ni i»MTia-calo. « ital v f:iM>(>i.>u o	■•:ri MhiUii zoper
kožni' Iml^/iii l«-r win ca I~ .kn-.ii m jo o .liro i "m-
kovalo. Ko fino i«.r-ibi'i Tri lončke, opahki lz^itiU."
Alb<*rt Skrabahik.
HI U a!nut St..
IIin£h:it:ito!i. N. V.
Severa's Tab-La*
bi mor:. 1 i r.tbiri \ -i. ki trpijo wi' 2 :• api kt- ii I i i-ii.i-k.!i neprilik. So rrijf- o •.ladkorno odvajalo otr- r ko »n i>-lr ~!e.
Ceua 10 in ccntov.
Ka-L-sr knptijete zdravila, vi-r.i-lok art: r i / i s« vorova iu no vzemite n»-domo-titev. 1> '-it.- \t.-tni-. Ali • Jtli lit- :<:<-rete dol-'iti v VaSi ok..:jiCiui. aaručijte jih od na?.
55
n *
* *
n *
H
H *
H *
Mati se je nasmehnila, nje oko sto drug opazovalec, se vržem spat. je z vso ljubeznijo viselo na le- Podmorski čoln pa me prijetno! pem sinovem obrazu, oče je bob-' zaziblje. Prej ko plavamo na po-'i rial s prsti po mizi. zasanjal se j«' vršino, zapovem za nekaj hipov v bodočnost kakor neizkušen zopet popolno tihoto. da bi slišali mladenič. V daljavi se je dvigala morebiten ropot vijakov v bližini nad večerom njegovega življenja naše ladje, -krlatasta zarja in vanjo je str-'
melo njegovo oko prir-akujoče in Rektor lvovskega vseučilišča ' upajoče...	j profesor dr. Iluber. ki je rezerv-j
Večer je potekel mirno in tiho, "i poročnik, je prišel pri predaji; oblaki so se dvignili in semtertja trdnjave Przemvsl v rusko ujet-j se je pokazala lisa modrega neba ništvo.	;
in v teh lisah zvezda pri zvezdi,1 LISTNICA UREDNIŠTVA ~ J same mežikajoče o«'i davno pred Jce K> Miiwaukee> Wis. _ Že1 nami odišlih prijateljev m znan-	s,. j(. skoraj	j
cev, ki so prišli obhajat z nami ta stano pisaU> 0 VS).h slov,Mtskih j veti vceer. prepevat z nami »Mir aiIlerijikih časopisih, kak
^ WD F«, Severa Co.5 Cedar Rapjds, Iowa.
ljudem na zemlji, ki so dobre volje". Poznamo vas. prijatelji, bli zu ste nam, pred nami ste kot st«
bili v davnih časih, vaša srca so tajniku._ 1
še topla, vaša ljubezen je še z lia-
asopisili. kakšen namen ima ta akcija. Pridružite s.-nam in delujte z nami. ( e hočete vedeti kake podrobnosti, pišite <rl.
rosimo vas. sporočite
mi in med nami. Skupaj smo. tes-
na m se kaj, ker ste, kakor je raz-]
,vidno iz dopisa, jako dober dopis-! no skupaj nocoj, dasi je razdalja ]lik j>OZ(]ravj
velika in nepremostljiva.	j--
rodil, smo vedeli, <hi '"Slavec"' simpatij ni i/gtibil in ko je za vsako pesmijo zaoril gromovit aplavz, smo se prepričali, da ne pojemo naše pesmi zaman. Ker smo imeli v sredini svoji strokovnjaka g. K. Trošta, smemo pričakovat! iz njegovih ust stroge in pravične kritike. Ilvala posetni-kom! Iskrena hvala vrlemu slov. tamburaškemu klubu in slovenskemu i>odp. društvu "Orlu". V-deležila sta se "Slavčevega"' zabavnega večera korporativno. Pred takimi društvi s klobukom dol! * Slavec" bo vračal milo za drago, "lirooklvnski Zvon" je zastopal pevovodja. Samostojno podp. društvo in ]>odp. društvo sv. Jožefa je zastopal njiju predsednik. Bilo jih je mnogo, mnogo, čast in hvala vsem! Izigral se je
ako ne pomnožilo, vsaj ohranilo, da bi družino spremljala zdravje in sreča po vseh potih in krajih, po kopnem in po mokrem, kamor bode stopila in krenila noga tega ali onega. Da bi se zopet združili čez leto in dan v lepih mislih, pomlajeni in še močnejši in utrjene jši v delu in zadovoljnosti, v veliki ljubezni med seboj in v ljubezni z vsemi ljudmi, ki so dobre volje.
Ko je Bukovec opravil ta častitljivi posel, je zopet prisedel k mizi. kamor je prišla tudi mati.
"Tako. Franeelj, sedaj pa pripoveduj. kako je pri vojakih, kako si zadovoljen, kako prestaneš to leto in kaj ukreneš prihodnje", je dejal Bukovec in ponosno gledal svojega sina.
Franeelj je potegnil z desnico
obrambno črto, ki bi bila nešteto-krat močnejša kot ona v severni Franciji. Italijani pa bi se morali boriti na lastni zemlji in ne na ifvutrijski.
A tudi v slučaju, da ostaneta Avstrija in Nemčija v defenzivi. bi bila naloga Italijo velikanska. A' zadnjih letih se je utrdilo vsako točko količkaj vojaške važnosti v širokem krogu od Lago di <»arda pa do Istre. Ako se pokliče v spomin kampanjo v Belgiji in Franciji, kjer je ravnina, si je lahko misliti, koliko časa in truda bi vzelo, da se očisti sovražnika pota in obronke, gora do višine iHXK) čevljev.
Na severu bi bila Italija obsojena na defenzivo, ali pa na zelo počasno in izgub j»olno ofenzivo. Italijanska mornarica, naj je še tako dobra, ne more v Jadranskem morju dosti opraviti, kjer leži avstrijsko brodovje za utrdbami Polja ter križarijo avstrijski podmorski čolni. Dokler se teh zaprek ne odstrani, je težko izkrcati večjo armado v Istri ali Dalmaeiji.
Lahko se tudi domneva, da se bo italijanske čete poslalo pred Dardanele. Jasno je, da potrebu-
kako ustvarjen za vojaški stan, ali včasih se *ini vendar stoži po prostosti, ker sem vajen imeti o vsaki reči svojo lastno sodbo. Pri vojakih pa je treba pritrdili največkrat vsemu, kar pride od višjih, tudi ako se ne strinja z našimi sklepi in z našo pametjo. Pa človek si misli svoje, se sam pri sebi nasmehne in gre dalje, češ. ako hočeš, da je res tako, pa bodi, jaz že vem zase, da je drugače. Človek se priuči krotenju samega sebe in tudi to je nekaj. Kar se tiče dela in učenja, kaj bi vam to našteval, tega sem bil vajen prej in me ne teži, saj ne bode večno in so že sedaj trije meseci pri kraju. Še devet jih pride in konec bo. Izpuste me kakor kadeta, jaz pa si poiščein civilne službe in tako, oče, mislim, da vam začnem zdaj leto že po malem vračati oni veliki dolg,, ki se je tekom let nakopičil pri vas na moj račun."
"Ne vprašam po tem, sin. Da boš le sam pošteno izhajal, pa bom zadovoljen. Midva z materjo
Od vseh cerkva, bližnjih in daljnih, se je razlilo božično zvo-nenje, kakor bi zvonilo v nebesih in mi zemlji, od povsod svetijo, noč se izpreminja v dan,* velika svetloba pluje od vzhoda, v njej
DAROVI
za nesrečnega J. Zupana
v Grove City, Pa. i Darovali so sledeči rojaki: Ely. Minn. John Šterk 50f. Coudersport, Pa. Neimenovan sf-2.00.
JEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Ceoa za "BKIXJEVEC" Je: 6 steklenic $ 6.50
12 steklenic 13.00 V ZALOC.I IMAMO tuai čisti domači TROl'IXJEVEC in SLIVOV-Ka kuhana v n:iši lastni distilerijl.
Na>e cene so sledeče: Tropinjevec j>er pal. S'J.'J.l,	$2.7r> iu Jtf.Oo
Slovovitz i<er tral.................$l!.7,j--?";.00
Tropin je ve<- zaboj .................... $ !»fK)
Slivovitz zaU»j ...................... Sl.'J.OO
*W Eye Whiskey o let siur, zaboj .... $11.01»
Rodeča Ohio vina por ^ral.....Kk:., G0c.t 65e.
Catavvl.a In Delaware i«-r pal.......7.~>e.—SOc.
Za Ti in 30 gal, posulo računamo $1.00, za 25 ga!. $l'.00. za vet.a naročila je sod zastonj Naročilu naj se priloži denar ali Money f »rtier In uittaur-ni naslov. Za pristnost pijače jaiučinriu.
The Ohio Brandy Distilling Do.
0102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
>
se potapljajo vasi in trgi, v njej blišči daljna ravan, v njo se izli-	rlifT- Delles Camp, Colo,
va vesoljno morje in objema Po $1-00: Louis Gelze, Mihael
svet...
'"K polnočniei pojdeva. Min ka". je dejal Franeelj.
"K polnočniei, Franeelj!" je vzkliknila Minka in ploskmla z rokami. "Oh, že dolgo nisem bila. vendar zopet enkrat!"'
Počasi so stopali vsi trije v re-ber proti cerkvi. V zvoniku je bilo vse razsvetljeno, skozi visoka cerkvena okna je lila svetloba na plan, v grebenu nad cerkvijo so pokali možnarji, v gori so se uži-gale ha kije. gorjanci so hiteli v dolino.
Franeelj in Minka sta se držala pod pazduho. Molče sta stopalu drug- poleg drugega, vtopljeiia vsak v svoje misli. Mati je bila že pred njima, hitela je, da se ne bo treba pozneje prerivati skozi množico.
(Pride še.)
Grivee, Frank Frank, Jos. Smuk. Anton Goršič in Ivan Podi u go v: po 50f: Neimenovan. Jakob Gor-j šič in Ivan I»abnik.
Willard, Wis. Alojzij Koščak 50r.	*	I
Cleveland, O. Ludovik .Medve-'
Von der Goltz in Pau.
zaboj buteljk s šampanjcem in'po svojih gostih temnih laseh ter usoda je hotela, da ga je dobila dejal:
gospa Ilolešak. članiea podp. dru-J * Xe morem se i>ritožiti pri vo-štva "Orel '. Predsednik "Orla" jakih, zdi se mi, da sem eelo ne-je predlagal, da se pije šampanjca na zdravje *4Orlovo" in "Slav-čevo" v isti uri in ]»ovabil je i I>odpisana. Seveda se je častilo i boginjo Tcrpsihoro. Zlasti sloven ski naraščaj gg. C. Adamič ml., J. Cešark in Jos. Vogrič so marljivo in dobro igrali, da se plesaž« ljni gostje niso prav nič dolgočasili Iz Jolieta smo dobili izbomih Si-tarjevih (pardon me!) klobas in but last is not least. Klet in kuhinja novih gostilničarjev rojakov in Mraka je v polni meri zadovoljila oni del našega telesa, ki prazen ni vesel. Omeniti moramo še. da je na splošno željo nastopil naš rojak-umetnik baritonist g. R. Trošt v solo partiji pesmi "Na planine". Da je pel umetniški dovršeno, na m ni treba omenjati, naj se zadovolji z javno hvalo "Slavčevo" in laskavim priznanjem občinstva. II koncu pa citiraj mo klasičen izrek vrle slovenske gospe, katero je lepa naša pesem tako vzhitela, da je navdušeno vzkliknila: "Kako lepo! Mislila sem, da pevci zahajajo k o- imava že še toliko, da prestaneva, sebnim zabavam, zdaj pa vidim,! in dokler Bog da zdravje in delo, da so v dobri šoli, dobri, poslušni se bode shajalo. Res mi je bilo in marljivi! Za tako učenje pesmi težko in mi je še sedaj težko, oba bi mi ne bilo žal noči!" Čast taki zdržavati v šolah in sedaj tebe
Slovenki! Vam pa. posetniki na-jpri vojakih Marsikateri znesek;dar ,)ridemo"v"biižino'sovražmkl
"L ___... . 1 .. __w________ 1____a cutn c? i tn Ano 1 i tmac a/I i + * 4-	1 nf
Rati bi izvedel za naslov svoje sestre TEREZIJE BURJA, ki je sedaj poročena s Primožem Kotnik in ima 4 otroke v starosti od "> do 12 let. Svoječasno je bivala v Minnesoti iu sedaj ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se sama oglasi, ker poročati ji imam več važnega iz starega kraja. — Blaž Burja, Box 111. Johnston City, 111. j
PIŠITE PO ILI STROYAM CENIKI

a
IZVRSTN O!"
Tako se je še vsak izrazil k.l.ir ralii hrivski aparat, kar je pa tudi re-. kajti s leni aparatom >«• zelo hitro in em<» obrijete in --'lavno je t.», da se ne morete r.-iiiiti.
Najbolj v rabi so aparati, kot ^'a vi-jdite na sliki, stane sanm šl.oo s poštnino. V t'.;-' usnja t i >k:it!ji je i»;>le^ aparata tudi 3&lein najfinejših klin. ki su izdelane iz najboljšega jekla.
Denar pošljite po Fostal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri:
Alois Adamič & Co,,
P. O. Box 1581,	New York, N. Y

z
PIŠITE PO I LIST KO VAM CENIK!
ZAHVALA.
Zdolaj podpisana se najtopleje zahvaljujem Jugoslovanski Katoliški Jednoti za tako vestno in tako hitro izplačilo usmrtnine za
Po čudnem naključju sta se ta! ,m°j,hn. I>oko^h" *>P™gom; za-
dva generala sovražnih si državihvaljUJe,» tm i	^
, f	.	. - . Jneza Krstnika tU J. S. K. J.,
srečala na svojem potovanju cez , ,	.	...	, '
Balkan v Ruščuku. General Pau kate™ Je pnreddo teko lep je prispel iz Rumunije, feldmar-1-i>0^vb; R°Jako™ 111 rojakinjam
1>J1 TOD o r.rtnnrni'iim • nristnn:ntp
šal von der Goltz se je nahajal na poti iz Carigrada v Berlin. Bolgarske oblasti so bile v veliki zadregi, kako preprečiti, da generala ne trčita eden v drugega, kar bi bilo povzročilo seveda zelo mučen prizor. Zadevo so uredili ko-nečno tako, da je von der Goltz izstopil iz salonskega voza pri enih vratih, Pau pa je v istem hipu stopil pri drugih vratih v voz.
Življenje v podmorskem čolnn.
Dopisnik "New York Ileralda" se je pogovarjal s podkapitanom nemškega podmorskega čolna "U 1". Ilausenoni, ki mu je naslikal življenje v podmorskem čolnu takole:
Za to službo je treba jeklenih živcev, ki jih niina vsakdo. Ka-
pa toplo priporočam: pristopajte k J. S. K. Jediioti, kajti ona vestno in hitro izplačuje sinrtuino in druga izplačila. j Frančiška Hrovat, 1 __Cleveland, Q.!
VABILO na
PLESNO IN ZABAVNO VESELICO,
katero priredi društvo sv. Barbare postaja št. 10 v Thomas, W. Va., dne 3. junija na sv. Rešuje ga Telesa dan v Mike Bulicli-evi dvorani, 2. St.,!
Thomas, AV. Va.
Vstopnina za možke 50^, žen-' ske so vstopnine proste. Začetek veselice točno ob 4. uri popoldne. Na tej veselici bode igrala slovenska premogarska godba. Za izvrstno postrežbo bode dobro pre-
šega zabavnega večera, še enkrat j «*m si moral izposoditi tekom let,se poveznemo. Poprej zapremo' skrbi jeno. hvala iskrena! Na pikniku, kjer.m se jih je nekaj, ki jih nisem,vse odprtine, tudi zračno sesalko, Tem potom vljudno vabimo vsa se bodo pele nove, a zopet divne mogel vrnrti m ki so vknjizeni na v kolikor to dopušča pritisk zra-l sosedna slovenska društva ter ro-
jejo zavezniki pred Dardanelami -vodja.
pesmi, na svidenje! — Za "Sla- p3^ P* upam, da se tudi.teh i ka. Opazujem tlakomer in opažu-i jake in rojakinje iz okolice, da se
vec": Josip Rems, predsednik. I ^t !"1' k° J>C?a ,	vidv,a i Jem- Ko je vse v redu, se pogrez-! te naše veselice polnoštevilno
t L*	. . .	i skrbeti zase. Toda, kam si se od-jnemo. Smrtna tihota zavlada na udeleže.
Ivan Adamič, tajnik in pevo-j	j ladji. Električni stroji delujejo Na svidenje dne 3. junija! ,
brez ropota. Voda izvrstno pre-'(22-25—5)	Odbor.
'K železnici, oče.'
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Cievelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiakovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. PiSite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AYE. CLEVELAND, O.

< i las nahoda. 22. maja. r.»i:».
f
CLOVCNSKfl llCfl
mmJ m	# fc—
MžMjHiii!
IIKflllKaEaCSE?
IZVRŠEVALNI ODBOB:
Frank Sak«rr, predse) nI k, 82 Cortland t S L, New T or k, N. X.
Tajniki:
Ed vrani Kalifih, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. Kudoir lr«e>t, :BXl W. Central Park, New York, N. X.
John Jacer. blagajnik. 5241 Upton Ave. So., Minneapolis. Minn.
Denar, kolikor C* podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. Jobn Jacru. Vsaka vpoifana svota bode [»utrjena ik> blagajniku In razglašena po alovenakib llaiib.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in [pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nad al j na pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. 0119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland,
O. Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
Nova črna vojska, i Rabindranath Tagore.
trn
»t<
< rn kili«
Dosedaj so prišli v Avstriji pod
ii<» vojsko vsi za orožje sposob-j
moški, ki niso bili uvrščeni v
do, z začetkom onega leta, v:
• •iti dopolnijo D let in so o- j
v čruovojniški dolžnosti do,
i oiif^a leta. v katerm so j
I i 42. leto. Nov zakon pa i
gtie črnovujniško dolžnost ua i
lajši in o m-in starejših letni-1
Crnovojuiška dolžnost se bo
I začela /. onim letoaa, v kate-l
bo fant star IS let in se bo i i . n!a s koncem onega lt't:i. v
•»MU l>o mož dopolnil ">0 let. j
vojniku I h i tedaj lahko mauj-|
še nekaj mesecev do IS. leta,j
I). letni
daj
la. I
4:1. d. kov. J'o*
črnovojnik še nekaj me-! t' po končanem >0 letu. »sedaj so imeli v Avstriji 24, kov č rne vojne: prvi poziv jej -al letnike 19. do 37. leta, telil letnikov; drugi jniziv je I |«»t letnikov «»d .'iS. do 42. le-i i postavi pa ho obsegal, prvi p< ziv ves dosedanji prvi in drugi poziv in bn štel 2't letnikov: fante in može od iS. do 42. leta; f drugi poziv bo štel nove moške ml j » .»(). leta, tedaj osem letni-1
C
ebno važna je pa nova do-1 lov ha glede uporabe črne vojske v fronti. Dosed a j se je moglo zal službo v fronti uporabljati samo prvi poziv, to je črnovojnike od| 1!». do 37. leta; drugi poziv od, 3S. do 42. ni k»a I namenjen za sluz-! ho v fronti, tpa s«» je to le zgodilo | ravno v tej vojni. Za naprej pa se i ho dalo uporabiti v fronti može do 42. leta. tedaj eel i nov prvi poziv. Ali se bo moglo tudi novi dru-po/i v, mož od 43. do .'»0. leta, posiali na fronto f l)a! Toda v po-1 abno izrednih slučajih. Pri novem! drugem pozivu imamo razločevati med moškimi, ki so že služili in lak«-, ki še niso hili vojaki. Dose-daj hi» m znano, ali bodo naj prvo klieali one. ki to služili ali obe vrsti skupaj. Tudi se še ne ve, ali bodo tudi oni, ki so že služili, morali priti še enkrat k prebiranju.
Kdaj pa pride ta nova postava na dan? Kmalu. V ogrskem parlamentu je že v razpravi in kakor | hitro ho tam sprejeta, se bo tudi v Avstriji razglasila s cesarsko na red bo pn § 14. Posebnih določil bo treba za Tirolsko in Predarl-sko. Tam velja stara navada in pravica, da so se cesarski deželni atrelci iu črnovojuikiB smeli porabljati izven dežele samo s privoljenjem deželnih zborov. Teh pa sedaj ni, zato bo treba istočasno s cesarsko na red bo tudi to urediti. I Vi<• h kujejo, da se to zgodi koncem maja.
"S."
Zlata sablja za junaškega branite -lja Przemyala.
Na Ogrskem so jeli nabirati pri-apevke za zlato sabljo, ki se pokloni junaškemu hranitelju Pr-zemysla generalu Kusmancku. Častno sabljo izdela- peštanski zlatar Wisinger in jo svoječasno izroči odboru za nabiranje prispevkov. Doslej se je nabralo že vee tisoč kron.
Dva lista iz indijske literature. Iz "Gitanjali" ("Visoke pesmi").
Morje molčanja je planilo zjutraj v žvrgolenje ptičjih grl; in evetke ob potu so bile vse vesele; bogastvo zlata se je razpršilo skozi špranjo obla kov. Sli smo naglo svojo pot in nismo opazili ničesar.
Nismo peli veselih pesmi, igrali se nismo, šli nismo na trg. da bi varali: izpregovorili nismo besede in se nismo smehljali. Na poti se n smo obotavljali, pospeševali smo korak, kakor je šel čas.
Solnee se je dvigalo k eenitu in y dob je so grleli v senci. Veli listi so plesali in se vrtinčili v vročem ozračju poldneva. Pastir je ždei iu sanjal v seii«-i figovega drevesa — iu jaz sem legel k votli in raztegnil trudne ude v travo.
Tovariši so se mi roga 1 i, z dvignjeno glavo so odhiteli. Gledali niso nazaj, počivali niso. Izginjali s«i v daljni, modrikasti sopari. Šli so preko travnikov iu gričev in romali skozi tuj«*, daljne dežele. 1'ast ti. junaško krdelo, na neskončni stezi! Zasramovanje in zaničevanje sta me izpodbujala, naj romam dalje, a odgovora nista našla v meni. Izgubljal sem se v glo-hočiuah srečne ponižnosti, v senei mračnega veselja.
.Mir solnenoobrobljenega zelenega mraku je legel počasi na moje sree. Pozabil sem. zakaj romam, in izročil sem duha brez boja vrvenju senc iu pesmi.
Končno sem se zbudil in odprl oči. Tedaj sem zagledal tebe pred seboj, tvoj smehljaj razlit na ino-je spanje. Kako sem se bal. da mi bo steza predolga in utrudljiva in da bo boj, proden dosežem tebe. pretepal !
Ko ne boš govoril, hočem napolniti svoje sree s tvojim molčanjem in potrpeti. Čakam in s >m tih kot noč s svojimi zvezdnatimi vigilijami. s svojo glavo, globoko sklonjeno v potrpežljivosti.
Jutro pride gotovo, tema iztri-ne in tvoj glas se bo razlil v zlatih rekah z neba.
In tedaj se bodo tvoje besede dvignile na perutnicah ob petju iz vseh mojih ptiejih gnezd in tvoje melodije se raze veto v rože v mojih gozdnih gajih.
Ob dnevu, ko je evetel lotos, je taval moj dull v blodnjah in nisem vedel tega. Moj košek je bil prazen in cvetica je ostala neutr gana.
Le tupatanm me je težila žalost: planil sem iz sna in čutil sladko sled nenavadne vonjave juga.
Bežeča sladkost je razholela v hrepenenju moje srce in zdelo se mi je. da je goreči dih poletja, ki išče iz po polnjenja.
Nisem še vedel, da je bilo to tako blizu, da je bilo moje, da je popolna sladkost vzcvetela v globini mojega lastnega srca.
Spanec, ki počiva na otroškem očesu — ali kdo ve. odkod prihajat Pravijo, da ima svoj dom v vasi rojenic, kjer visita v gozdni senci, ki jo slabo razsvetljujejo kresnice, dva nežna, čudežna pop-
Slika nam kaže najnovejše" razpoloženje ameriških Nemcev. — Nemški cesar jim sicer gro-ri. a oni hočejo biti doori Ameri kanci ter ostati zvesti ameriški rastavi. — To se je pa zgodilo radi terra, ker ie ameriški narod rsči potopa "Lusitanije" proti Nemcem.
ka. Od tam prihaja, da poljublja otroško oko.
Smehljaj .ki šine preko otroških ustnic v spanju — ali kdo ve. kje se je rodil .' Pravijo, da je mlati žarek rastočega meseca v jeseni poljubil rob izginjajočega o-Idaka — tam se je porodil smehljaj v snu rosnega jutra, smehljaj.}
"Ah ne. prijatelj, tvoje besed« >o lemiie. razumeti jih ne morem/
v Krivolaku. ali sigurno do edinega vlaka, ki vozi sedaj iz Soluna
Tvoje vprašujoče oči so žalost-; v Niš ne. Doumele hi rade moj zmisel.! volak
, i
no počakaj in ne boj se prav za nobeno stvar!
Kmalu po osmi pa je Kosta vendarle pritrobil:
— Izvinite, dragi gospodine. ali ni bilo moguee....
Potolažil sem ga. da že vem. da mi je že znana vsa nesreča ter se obrnil k oficirju poleg katerega mi je bilo sesti. Predstavim se na kratko — imena nisem razumel, a opazil sem. da ni srbsko, pa sedem poleg njega. Krenemo po ozkih in luknjavih bitoljskih ulicah pa dalje na široko pelagonijsko polje. Cesta je izvanredno široka. a tudi izvanredno slaba. Vsa je polna najrazličnejših lukenj in mostički na njej vsi iz cestne osi ter tako razorani. da sem vsakokrat ko se je valil veliki kolos čez. stisnil pesti in ustnice. Bog-me. ako je vsa cesta taka. to bo vožnja!
Dež rosi. ali lepa Pelagonija zeleni in se smeje. Tam ob vznožju vzhodnih, še s snegom pokritih, visokih hribov se vije kakor dolga svitla kača Črna Reka. Da ni obrobljena ta široka plan s tako krasnimi sinjimi iu snežnimi vršaci in da človek ne misli na njeno plodovitnost in na ono kulturo. ki se bo na tej krasni zemlji v kratkem razvila, bi bila zelo dolgočasna, ker ni na nji niti prijaznih vasi. niti drevja, niti ni primerno obdelana. Vsa izprememha. ki človeško oko vsaj nekoliko zabava. obstoji v čredah belih ovae. ki jih pasejo v kožuhovino zaviti stari pastirji in pa velki kosmati ovčarski psi. ki leno spremljajo te črede, ali pa se maste s kako ob potu ležečo mrhovine*, ki jo leni Turek ni spravil pod zemljo.
Ti psi so turška saniteta in zdi se mi. da so imeli Turki veliko spoštovanja do njih. To so hajduki. Oni nimajo gospodarjev, slo-hndno živijo iu se prosto kotijo po kakih starih razvalinah, pa tudi prosto ginejo.
Petnajst kilometrov smo že pre-
kakor mesec, ki hoče morje.
Razlagal sem svoje pred tvojimi očmi oil
in ki pasira običajno Kri-
okrog 2. popoldne. Vedel voz,,i- l)a sm<> dospeli do prve va-
pojmiti sem. da je Krivolak do skrajnosti skromno selo. ki je od Turkov in življenje t Bolgarov dosti trpelo in zato mi konca do je bila neizrekljivo prijetna misel, konca, skril nisem ničesar ali ob- da bum še isti dan, t. j. 30. marca.
ki v spanju šific prek« list Ilir.
Sladka svežost. ki voljno cvett okoli otroških udov kje se je tako dolgo ko je bila mati še nevesta, ji je prešini hi srce v nežni, tihi skrivnosti ljubezni — sladka svežost, ki voljno cvete okoli otroških u-dov.
t roški h držal. Zato me ne poznaš.	j nočeval v stari kraljevski presto-
i Ko bi le bilo dragocen kamen., lie i Srbije, v di\ nem Skoplju. razbil bi ga lahko v sto kost-ev in- Rečeno jutro sem kajpada stal - ali k<lo ve. I-i'1'	v verižico za tvoj vrat. j točno ob petih na dvorišču bitolj-
krivala 1 Daj K" bi ,e bi,° 1"4«* majhna in skc komande z vso svojo skromno l sladka, utrgal hi jo. da bi jo vtak-j prtljago, ki mi jo je prinesel Ar-i v tvoje lase.	navt. ki služi mojega prijatelja in
i Toda srce je. moja ljubljenka. |! kolego v Bitolju. Ob velikem to-; Kje so njega bregovi in dno? j vornem avtomobilu je stalo par Ne poznaš meja tega kraljestva srbskih vojakov s šoferjem Ko-
Iz "Vrtnarja".
"Poet večer se bliža: tvoji lasje postajajo sivi. Ali slišiš v svojem samotnem premišljevanju pozdrav onstrauskega svetil?
"Večer je", j«' rekel pesnik, "in poslušam, ker lahko kdo pokliče iz vasi, najsi je pozno.
Cujem : morda se najdejo mlada, tavajoča srca, morda prosjačita dva para hrepeneči h oči god-be. ki bi zlomila njih molk in zanju govorila.
Kdo naj natke njili vroče pesmi. ako sedim ob obrežju življenja in premišljujem o smrti iu o-nem svetu?"
Zgodnja večernica izginja.
Žar mrtvaškega ognja umira ob molčeči reki.
Šakali tulijo v kom na dvorišču opustošene hiše, v sviiu izmučene lune.
Vedno sem tako mlad in tako star kot najmlajši ali najstarejši v tej vasi.
Nekateri imajo smehljaj, sladak in preprost, in drugi prekanjeno mežikanje v očeh.
Nekateri imajo solze, ki vstajajo v dnevni luči. in drugi solze, ki so skrite v temi.
Vsi me potrebujejo in nimam časa. da bi razmišljal o poznejšem.
Vsem sem enako star. kaj de. četudi so sivi moji lasje?
"Zaupaj ljubezni, čeravno prinaša bolest. Ne zapri srca."
"Ah ne, prijatelj, tvoje besede so temne, razumeti jih ne morem.*'
"Sree je tu. da ga s solzo in s pesmijo razdajaš, ljubljena."
"Ah ne tvoje besede so temne, prijatelj, razumeti jih ne morem."
"Slast je občutljiva kot kapljica rose; medtem ko se smeje, u-mre."
"A bolest je močna in silna. Naj čuva bolest ipolna ljubezen v tvojih očeh."
"Ah ne. prijatelj, tvoje besede so temne, razumeti jih ne morem."
"Lotos cvete ob gledanju sobica in izgubi vse, kar ima."
"Ne mogel bi nositi popja v večni zimski megli."
; in vendar si njegova kraljica.
Ko bi le bilo trenutek sladkosti. evetel bi v lahkem smehljaju ! 11 videla in lahko in čitala v enem samem trenutku.
Ko hi le bilo bolest, skopnelo bi v svetlih solzah, odsevalo hi najbolj notranjo skrivnost brez besede.
Toda ljubezen je, moja ljubljenka.
Njena sladkost in, muka sta brez meja. neskončne njene zahteve in bogastvo. Tako blizu ti je. kot tvoje življenje, in vendar je ne moreš nikdar popolnoma poznat i.
Izvirno poročilo iz Srbije,
Prijatelj našega lista inženir Dragotin (J listi n č i č. ki se je še pred par meseci mudil v Rimu in se je potem podal v Srbijo, je poslal uredništvu "Olas Naroda" sledeče izvirno poročilo:
Skoplje. 2. aprila 1915.
Iz Pelagonije na Vardar.
Gospod divizijonar Matejčič v Bitolju je zelo ljubezniv človek. Po pokolenju je Slovenec. Njegova rodbina nekje iz zelene južne Štajerske. On dobro ve. da je beguncu zelo težko zopet stopiti na tujo zemljo in to še zlasti v sedanjih časih, ko je človek vedno izpostavljen vsemogočim karantenam in drugim kontrolnim neugodnostim, pa mi ponudi vojni avtomobil, ki se ima odpeljati za par dni iz Bitolja preko Prilepa, Kavadarja in Negotina v Krivolak.
— Dakle jutri u 5 sati u jutru, vojničko vreme, nemojte zabora-viti! — Iskreno sem se mu zahvalil. prijazno naklonil in bil sem vesel, da morem odpotovati tako rano, ker iz Bitolja v Krivolak je približno sto kilometrov pota, t. j. tako daleč kakor iz Trsta v Ljubljano iu ker je bil naš avtomobil navadni tovorni avtomobil in ker so poti v teh krajih vsesko-
sto. ali na vseh sem opazil neko pomišljevanje, neko neodločnost. Moj Arnavt mi uredi na vozu kov-čege, vpraša. da li ga še potrebujem in ko mu potisnem v znak slovesa v roko mal bakšiš, se globoko prikloni in predno doznam, kaj namerava, suženjsko poljubi roko ter odhiti.
Jutro je mračno in dež rosi. To mora tako biti: vedno in redno pada dež, ako se jaz odpravim na potovanje. Hladno je. Stopicam okoli avtomobila in Kosta se jezi nad momki. ker ga niso že sinoči pokrili. Ukaže prinesti streho ter jo namestiti, ali delo ne gre od rok: streha menda ne spada k temu avtomobilu. Kosta se jezi. končno pa se obrne k meni ter mi uljudno reče:
—	Gospodine. ja bi vam saveto-vao. da izvolite u kafanu. Mi sigurno nečemo odputovati još či-tav sat. jer treba tla metnemo pre krov, ali ova j nam ne valja — moramo v gvoždara. Izvolite u kafanu Bosna, a ja eu dot"i sa automo-bilom po Vas. Neču nikako bez Vas, jer mi tako kazao gospodin pukovnik.
Torej ob šestih še le. Stvar mi ni bila baš nemila, ker nisem bil še popil kave, pa hajdi v "Bosno" !
Pijem mleko, pijem turško kavo, pa čakam. Popi jem eno, popi-jem dve, gledani na uro: šest je že davna, a Koste nema. Prižigam svalčico za svalčieo, v kavarno do-hajao srbski oficirji, ki so že vršili svoje plemenite dolžnosti za svojo brjdno domovino. Ura teče Koste nema. Sedem bije na starem turškem časovniku sredi mesta, Koste ni. Začel sem se že vznemirjati. misleč, da bi me Kosta vendarle mogel varati, toda, za Boga, to ni mogoče. Čakam, ura bije polosmih, stvar me skrbi. Pošljem po svojega prijatelja. Prijatelj pride, a se ne začudi preveč. Povem mu, a on mirno:
—	Xe misli, dragi! Ti si v Srbiji. Kosta je srbski vojak, ali avtomobil služi že tretjo srbsko vojno. Ako hočeš živeti med nami, si moraš nabaviti srbske živce in srbsko potrpljenje. Srbi vrše sedaj čuda, ali teh bi ne mogli z ev-
zi turške, sem pričakoval, tla bo mo jedva okoli 9. ali 10. dopoldne ropskimi bolnimi živci. Samo mir-
si. Ne leži ob cesti, nego skoro kilometer proč na širokem polju. Mogila se zove. Da ne vidiš belt hišice sredi dimov, ki se dvigujejo iznad sivih blatnih kupov, bi skoro ne mislil, da je to vas. Bela hiša je dom truškega gospodarja, veleposestnika, ki ima tu svoj raz-sežni "čiflik" in ki je bil mogoče komaj dva ali trikrat v tej vasi. On živi razkošno v Carigradu in ljubi svoje bule. a zanj dela uboga srbska raja, ki jo priganjajo njegovi biriči.
"Pa danes je vse to že minilo. V beli hiši je nastanjeno sedaj občinsko načelstvo. S turškim mo-goenikom sicer še niso poravnani računi agrarno vprašanje v Srbiji
še ni rešeno, toda srbski kmet tlela danes že sam zase in se mu ni trebil več brigati za svojega nekdanjega gospodarja, njegova polja zelene, cveto in rode samo zanj.
Vse selo je obdano z nekakim okopom. Pa tudi posamezni vrtovi in dvorišča so okopana, ali obzidana z nekim blatnim zidom. Meti blatnimi bloki tega zidovja vidiš podolgovate špranje kakor v kaki stari trdnjavi. Bogme, pa ni bila to mogoče kaka slovanska trdnjava proti Turkom?
Mogilo sem si ogledal že par dni prej s svojim rojakom nc Bitolja. Peljala sva se bila tja na majhni turški dvokoliei kakor je tu v navadi in ogledal sem si te borne koče prav od blizu. Njihova primitivnost presega vso našo evropejsko domišljijo. Deloma iz blata, deloma iz lesa zgrajena koča in pokrita s slamo je znotraj zelo temna in zaduhla in tvori obenem stan za vse žive duše iste familije, t. j. vštevši krave, konje, prešiče itd. O podu niti pojma, ognjišče na tleh, o higieni ne govorim.
Prej označeni okopi in blatni zidovi ob dvoriščih in vrtovih so bili res utrdbe proti Turkom in če-sto se je tem tiranom prav nemilo godilo krog tega sela. Bitolj je bil preti balkansko vojno centrum grške, bulgarske in srbsko propagande in ta jo je bila vsa Pelagonija prav izborilo obskrbljena s puškami in vsem potrebnim stre-Ijivom ter obrambnimi sredstvi. Najhujša je bila pač bulgarska propaganda v teh krajih. O Bolgarih se govori, da so potrošili pred balkansko vojno preko pol miljarde dinarov za propagando v Makedoniji in to delo se prav dobro pozna. Prebivalstvo teh krajev se je smatralo za Bulgare in se smatra za take mogoče še danes. Bulgari so jim sezidali lepe šole in jih oborožili, toda narod je po svojem tipu skozinskozi srbski, po jeziku pa bi imeli Slovenci večjo pravico, da jih smatramo za svoje rojake, nego Bulgari. Pelagonec je kajkavec in ne
pravi 4 4 pitat i", ampak "vprašati", tu se ne govori "tu" ali "ov-de". nego "tu k a" in ima tudi sicer vsepolno slovenskih izrazov. Srbi so zelo grešili, da se niso do-voljno brigali za Makedonijo. 0-pravičujejo jih samo njihove težavne finaneialne razmere in njihov politični položaj, sicer bi jim morali danes tudi mi Slovenci o-čitati. tla se niso dovolj brigali za naše razmere in našo kulturo.
Cesta postaja vedno slabša, vedno bolj luknjava in razorana. Šofer ima vedno težji posel, a to ga ne moti. tla ne postaja vedno zgo-vorneji. Poleg njega sedimo oficir. jaz in poleg mene. deloma na sedežu, deloma meni na kolenu, deček, ki mu pomaga pri motorju. Kakor sardclicc v škatlji smo stisnjeni. Ali mi nismo sami. Zadaj na dobronaloženemu tovoru leži pod platneno streho še četvo-riea srbskih vojakov, ki spremljajo voz in četvoriea dijakov, šestnajstletnih momkov iz bitoljske kmetijske šole, ki se peljejo na počitnice k svojim starišem. Na vozu pod plahto je bil še en potnik iz Bitolja. ali tega sem bil o-pazil šele v Kri vola ko. ko je izstopil. Mož je bil male postave in je imel izredno dolge brke. nesrb-ski tip.
Težki voz se vedno bolj ziblje. Momak. ki sedi poleg mene. se vedno pogosteje sklanja k motorju in nekaj popravlja. Cesta se dvigava na visok jiasip. Mislil sem si. hvala Bogu. sedaj bit vsaj btdj suha. ali motil sem se. Nasip gre čez močvirnate mokre kraje iu pred seboj vidimo celo vrsto nio-stičkov. Daleč za d je tudi večji železen most. gotovo se prepeljemo tam čez Črno Reko.
To je gornji tlel Pelagonije. Vedel sem. da so Srbi bili tu svoj najtežji boj vseh svojih bojev v balkansko-turški vojni in zato sem si zaželel razgovora z oficirjem.
—	Krasna zemlja, jeli, samo da se sredi!
Oficir me malovažno pogleda, pa prikima, ne da bi mi bil odgovoril. Vedel sem dobro, da to ni običaj srbskega oficirja, pa mi je bilo nekoliko neprijetno in to tem bolj. ker je s K ost o prav mnogo razgovarjal. Poskusim v drugo:
—	Tu ste imeli težak posao. 11 i— lini paša se je tu ljuto borio za Bitolj. Vidi se. put je strašno raz-oren in razbijen,
—	E. da. «la — mi prikima, a zopet se mi moja nakana izjalovi. Pomislim, bogami. to ni Srb. Slišim. Kosta, ga pita z doktorjem. Prisluškujem natančno njunem razgovoru in res se mi zazdi, da ni to čista srbščina. Pogledam gospoda kapetana nekoliko natančnejše v lice, siva brada je sicer srbska, ali nos in čelo mi ne ugajata. Spominjata me nekoliko na podobne ličnosti, ki sem jih videval v zlati Pragi in na Dunaju v "Besedi". A tu tiči skrivnost tvojega molka, tlragi pane? Neugodno mi bilo, da začnem mogoče govoriti tu o njegovi materinščini, ker bi momki doznali da je iz Avstrije. pa se izogiblje razgovora z Avstrijcem. Ne boj se »hiša. draga. jaz sem pošten človek!
Poznal sem čine srbske vojske dobro iz naših listov, pa mi ni bilo več do tega. da pogovarjam z rezerviranim gospodom. Zamislil utopil sem se v to strašno situacijo. Na sosednih severozapadnih robeh turška artilerija. Poti njeno zaščito močna Hilmi-pašina pehota. Črna Reka zajezena, se je razlila po vsej tej široki planjavi. izza katere je nastopala srbska vojska. Edino cesta na nasipu je suha zemlja, a nanjo dežuje turških granat. To je pot, a ti moja lepa srbska vojska moraš čez in sicer brzo, zakaj Džavid bej je potolkel na Vodeni, južno od Bitolja slabotne Grke in neugodno bi hih>, tla pride v enem ali dveh dneh Ililmi-paši na pomoč.
In srbski vojaki so se prijel i za roke. v njihovi sredi hrabri srbski oficirji, tipajoči in raziskujoči s sabljami blatni teren pod okrvavljeno umazano vodo, pa hajdi čez široko poplavljeno plan! Tri dni in tri noči. kakor v junaški pesmi, je stal srbski vojak do pasu v votli. Kdor je padel, ali bil ranjen, Bog ž njim. ni mu bilo več rešitve. Zgodovinski čin brez primere !
Cesta je še vedno razrovana in mostovi deloma pokvarjeni. Delo turških granat se še prav dobro vidi. Srbi so si sicer že pripravili materija!, da jo popravijo in u-retle, ali v tem je navalil nanje drugi Turčin. avstrijski išvab. Treba je bilo vreči motiko in zidarsko kladivo iz rok, vzeti vanje manlihcrco in svitlo sabljo, pa hajdi zopet na bistro Drino in široko Savo, kakor da je pravo delo Srba samo bojevanje.
(Konec prihodnjič).
V
C T.A S XA1?OT>.\. 22. MAJA, 1015.

Jugisloianska
El	=
a
Katol. Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* »7,Brsd-
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, M^in Blagajnik: JOHN GOFŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC. Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, III NADZORNIKI:
MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPBIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kana. JOHN VOGRICH, 444—fit h St., La Salle, 111. JOHN AI'SEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KJIŽIŠNIK, Box 133. Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PJSIILAR. 308—6. St., Roek Springs. Wyo. G. J. PORE N'T A, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOi:
JOSEPn MERTEL, od društva gv. Cirila in Metoda, ifrr. I
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezuia, «tv. Ely
Minn.
JOHN GRAHEK, «t., od društva Slovenec, itv. 114, Ely
Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-•jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisrae od strani članov se ne bode nsiralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
0 deklici, ki ni mogla jokati.
>iromaniia vdova. 1' 'dovala Ntaro bajto
Živela je možu po* (»trgano slamnato streho iu dvoje otrok, deklico iu fanta.
Sinka j<* mati vdova «'•»•/ vse ljubila. Bil j«* najmlajše dete. tro-je jih j«' umrlo kmalu po porodu. In ves njen je bil po duhu in po
| nost zamrzela je umrlega bratca, j zauirzelu tudi mater,
i Ob nesrečni uri pa se ji je iz-; lila la mrznja iz srca in je rodila ; trdo. neusmiljeno besedo. ^^^
Ko je mati nekoč spet jokala za izgubljenim ljubljenčkom, je pri-, pomnila hčerka srdito iti odur-; no:
"Kdo se bo vendar vedno cme-; ril! Saj se še zadušite s teuii več-i liimi vzdihi i i solzami."
Kakor bi ji bila porinila nož skozi srce. so zadele trde, okrut-
mišljnju, tih. nežen, ves zamišljen in sanjarski. Po licu pa je bil po-:"«-' besede žalujočo mater.
polnoma rajni oče. Kadarkoli j*
Nesrečni otrok!" je viknila
pogledala vdova sinka, se je do- i užaljen«, vsa v solzah. "Čuvaj se. mislila umrlega moža. Obenem pa j da te Bog ne kaznuje in ti posuši so ji oživela v spominu in v duši i solze, ter ne boš mogla jokati, ko ona lepa. srečna leta. ki jih je pre- bi krvavo rada." živela ob njegovi strani, v njegn-|. Pač se je deklica v prvem hipu \i ljubezni. ki je si,- t ni ra/ode-! ustrašila grozečih besed. Že je ho-val z besedami. a jo je ka/.al tem j tela izgovoriti lepo. blago besedo, bolj v dejanju, v skrbi za njo in prositi mater za odpuščen je. A za »lečo.	j tako ranjeno, tako vs»> zastruplje-
Zato je mati sinka tudi v vsem ; no je bilo mlado srce, ki mu ni si-odlikovala. v vsem in vedno ga jal toplo solnee materine Ijubez-ht.ivila pre I hčerko.	iti. ki ga ni negovala in osrečeva-
A t;
brat«
lasi Ne otrok, je to dobro la skrbna materina dobrota, da ji bridko občutila. Za njo je lepa beseda umrla v mislih, u-mati malo toplili b«-sed. i mahnila ji v ustih. Ni je mogla iz
brate« kdaj.
ime tople, blage iu Iju-
je srce dekličino na-"idkostjo do matere in la mala sama ni vede-
Ko je bila deklica stara deset t. fant sedem. je nenailoma zbo-
umrl. Ko je »tra po prvi
iko in j si je s. iš globoki žalosti ne-amotno. po lju-srce se ji je ziba-v sladko upanje
la.
let za skrlati bratec umrl. otroški, ne h kako oddaltt be/ni h rej HM i jo in zasanj,
Inm|«» mati ljubili tem gor kejc mene, vso ljubezen dajo zdaj meni.
A žalost: Briilko jo je varalo lepo, toplo upanje! Zakaj mati jc živela tudi od zdaj le ljub ljen eu-siiičku. bridkosladkemu spominu nanj. Se bolj je otopela za vsf drugo, neprenehoma je žaloval« za izgubljenim najmlajšim otro kom. Komaj da je omenil kdo pred njo pre rano umrlega, pa je ž- jokala fwi njem. Zagledala je kje priprosto njegovo igračo. k«» njegove obleke, kak še tako ne znaten spominek nanj. pa so jo v hipu oblile solze.
"Kako blag. zlat otrok je bil! Pa mi ga je Bog vzel!*'
To je napolnilo deklici srce in dušo « ac večjo bridkostjo. Narav-
govoriti!
In je rekla spet pikro in trpko:
"te bi s vedno emerikala kakor vi. je tako bolje, da nimam solz.''
"Hudo te bodo še teple te besede. nesrečno dekle!" j«' še bolj i/aljeua ihtela mati. Sama se ni prav zavedala, kdo ji je položil hipomo te bcstnle v misel in v u--ta. zakaj jih je morala izgovoriti. dasi skoro proti volji.
Deklica pa j«' govorila sama sebi z bolno bridkostjo:
"('emu t«' grožnje? Kaj hočejo? Ko pa zame niso prejokali mati ne ene solze, vse le za brata. Kako jih naj torej ljubim, kako naj govorim z njimi prijazno in ljubeče ?"
In je kljubovalno molčala.
Mati, že do tedaj slabotna, je -labela in venela zdaj še bolj. Ža lost ji je vidno pila življenske moči. Pokašljevala je pogosteje, bolest ne je. Vsak dan je lezla bolj
v zemljo, bolj v grob.
Sredi zime je legla.
Ko je poganjalo po tratah in travnikih, njivah in logih novo življenje, ko je zapela v zelenečih gozdovih znanilka pomladi, kukavica. svoj veseli pozdrav mladi vigredi, je izgorelo bolničino
srce v žalosti in v hrepenenju. Sla je za možem in sinkom, i Pač je za bolezni materine obšlo in pretreslo hčerko v časi bridko in hudo. velika iu moreča žalost. Večkrat je že nameravala poklekniti ob postelji bolničini in prositi trpečo mater, naj da ji odpusti. naj jo blagoslovi. Morda blagoslov umirajoče prežene gorje prokletstva. ki ga je včasi že s tiho grozo začutila: Da nima • solz. da ne more jokati! j A vsakikrat, ko se je hotela ponižati. ko je hotela vsa skrušena i - .
;in potrta pasti na kolena pred ma-: ter. ji je sovražnik, duh teme, še-' petal: "Ali si res že pozabila, kako malo ljubezni si sprejela od j matere, koliko pa rajni brat? Ali se ne spominjaš več. kako je skr-i bela le za brata, a tebe je zanemarjala. vedno porivala na stran, v kot?"
In spet je razvnel s temi potuhnjenimi. bodečimi besedami ogenj srdu v srcu. Odprl in razširil je spet ž.' napol zaceljeno rano, da je iznova zakrvavela in za skelel a. In srce se je zakrknilo blagim besedam prijatelja in varuha, ki je prigovarjal in opominjal :
"Pozabi, poklekni in prosi!"
Ko se je deklica pomladanskega jutra prebudila na klopi oi peči. kjer je imela svoje počivališče. prenočišče, in je šla kakoi vsak dan v kuhinjo, da skuha za jut rek, in je čez male pol ure prinesla materi lonček mleka, ga mali ni vzela. Ni ji bilo več treba mleka — bila je mrtva. Iz časnega spanja je zasnula v večno spa nje.
Tako .je umrla, ne da bi jo bila hčerka prosila odpuščenja. ne d;; bi biLi hčerki pred smrtjo odvze la prokletstvo. ne da bi jo blago slovita z blagoslovom umirajoče matere.
V n »če je zagomzelo deklici p. vsem telesu. Kliknila je. kakor h tudi po njej stegala koščeno svojo roko mrzla, neusmiljena smrt da jo vzame s seboj v neznano de želo. Zrušila se j" ob postelji n« kolena in je pritisnila vročo gla vo ob trdo. mrzlo roko materino Tresla se je kakor drhteč list tre petlike. tako bodečo bol je začuti la v srcu — a jokati ni mogla Na ene solze ni bilo v oei, ne ene iz oči. Le v srcu so pekle, da je v žgoči boli butala z glavo ob posteljo. si trgala obleko s prsi. Malo da ni zblaznela ob grenki, grozir misli: "Nikoli več ne bom moglt jokati, vse življenje ne!''
Pokopavali so mater. Sosedi in sorodniki, sami daljnji. bližnjih nista imeli, so si brisali solze. p< ranjniei, a rodna hčerka, jih n: brisala! Bleda, obupana je stala ob grobu. S suhimi, pekočimi, ot boli in strahu blodnimi očmi j. strmela na materino krsto, strme la v grob za njo. strmela na rume ne grude, ki so bobneče padale na siromašno krsto in jo kmalu za krile. Pač se ji je izvil zdaj zdaj bolesten, tožeč vzdih — a zasolzi la se ni!
Temno, izbočki so jo pogledovali pogrebe i.
"Ali je že kdo videl kdaj tako hčerko? Še otrok je. pa ne zajoka po materi. Kakšno srce mora imeti v prsih? Kamen!"
Ko ji je zakrila mamo težka prst. je bila deklica sama na svetu. zapuščena kakor bor na gori. Sorodniki, skoro ji bolj tuji nego tuji ljudje, se niso pobrigali za njo. Tudi si je vsak mislil: "Dekleta. ki po materi ne potoči ne ene solze, ne vzamem v hišo." Tako je morala poskrbeti za njo občinska oblast. Dala jo je v službo in v vzgojo k bogati kmetici, trdi in neusmiljeni ženi, v katere hiši in službi ni ostal leto dni najboljši in najpotrpežljveši posel.
''Ta jo izuči in izmodri!" so modrovali modri občinski možje, tudi lievoljni na dekletce.
Na smrt se je prestrašila deklica. ko je izvedela to bridko novico. ko je slišala to težko sodbo in obsodbo.
"Hudo me tepeš, o Bog! Pri materi nič ljubezni, pri tej ženi je bo še manj !"
A po prvem strahu si je skesano priznala :
"Sem pač zaslužila to šibo!"
In se je vdala v žalostno usodo. Povezala je v culco ono malo* o-bleke. kar je je imela in je zapustila rodni dom, ki ga je sprejela v oskrbovanje občinska oblast in ga je dala v najem, tla deklica dorasle.
In res, še manj solnčne ljubezni in tople dobrote je našla deklica v novem domu. Pa pa mnogo več dela. nego ga je bilo doma pri materi. In mnogo več hudih in neusmiljenih besed, nego jih je bila slišala doma. Če je mati ni ljubila z gorko materinsko ljubeznijo, pa jo je vsaj pri miru pustila. Ni je
zmerjala, ni vpila na njo ves božji dan. A v novi hiši je bil<S tako.
Kaj kmalu je deklica spoznala: "Služba pri hudobni gospodinji je trpljenje .življenje v solzah!"
A najhujše gorje bilo: Solz ni imela! Ni mogla jokati, da bi iz-jokala srčno bol. Neizplakane solze pa so pekle in žgale v srcu kakor živo oglje.
Gospodinja jo je mučila in trpinčila tem bolj, ker je vedelaker neprespan, grizel v lica. v oči "Ta mi ne more odpovedati, ne in v ušesa, jo ščipal skozi tenko more oditi. Mora ostati pri meni, i obleko v drgetajoče telo, ji hukal dokler občinski možje drugače ne mrzlo sapo v roke, skrite pod sta-odl oči jo. A ti ne bodo!**
Se je spalo solnee v kristalnem svojem gradu z daljnimi gorami, ko je morala deklica že na noge. Kos črnega kruha ji je bila dala gospodinja prejšnji večer iu ji za-povedala in zabičala: "Jutri poj-deš v loke in opleješ proso na njivi v kotu. Opoldne ti ni treba hodili domov, predaleč ji'. -h-sti ti dam s seboj; za tri moške težake li dam kruha, da boš enkrat vendar sita. in d.i mi ne prideš prezgodaj domov, sredi poldneva morda spet! Vem. to bi bilo po tvoji volji, lenoba, pa po moji ni!"
\ edela je deklica, da bo morala garati kakor nema žival iz teme v temo. Vedel a je, kaj je gospo-Inji "sredi popoldneva". (V je prišla kdaj z dela domov, ko je solnee že šlo k počitku in je komaj še malo in zaspano mižalo v- temo. Vedela je. kaj je gospo-linji "sredi popoldneva". Obsula jo je vsa srdit« s surovimi besedami. Z veliko, peračasto rok jo je udarila naravnost v obraz. Zgru-lila se je čestokrat pod temi krutimi udarci, stokala in vzdihovala je ob pekoči boli — le jokati ni mogla, solz ni bilo iz vročih oči! £ato se je gospodinji še manj smi-iila. "Potuhnjciika! Kaj cviliš in javkaš, ko pa sem se t«- komaj dotaknila. Da ji ni sile, se vidi. saj liti ne joka. Ilinavka !"
"In da mi pri delu ne paseš le-lobe. ne polegaš pol dneva v sen-•i! Pogledam pojutrišnjem sama la njivo. Gorje ti. če ne bode vsa )pleta!" je še zagrozila žena z o-sorno besedo in s temnim pogle-lom.
Pa j«' šla deklica ob prvi zori v loke in je plela ves dan. pod žgočim solncem, žejna iu lačna. Kos kruha, "za tri moške težake", a v resnici tenek. .da bi videla skozi njega deveto goro, je že med potjo skoro popolnoma pojedla. Le skorjo je ohranila, da bi jo einu-lila in žvečila ob največjem gladu in bi ga tako vsaj malo potolažila. Seve, ko je proti poldnevu priče-!a glodati trdi krajec, počasi in jrevidno kakor mala miška, je spoznala in začutila, da je lakoto ;ele prav zbudila iu razdražila.
Delala je ves dan. da so ji pokali in krvaveli prsti. Pa ni upala nehati, odpočiti si. Zakaj njiva. ?h*j. je tako prostrana, jutri pa ;o pride ogledovat huda gospodinja. "Gorje če ne bo opleta!"
Ob delu je z bridkostjo mislila ia rajno mater.
"O mati. kaj ste mi storili! Če -te me rodili in me pustili samo na ;vetu. vsaj tako strašno prokleli bi me naj ne bili!"
Od žalosti, srčne boli, telesne u-trujenosti in slabosti se je zgrudila na nemo zemljo, v razor — a zajokati ni mogla!
Solnee je pripekalo naravnost lol na njo, molče, brez usmiljenja, malone sovražno. Prepelica je pet-pedikala nekje tam koncem njive; s petjem je delala kratek čas iu veselje sebi in mladičem — a za nesrečno deklico se ni zmenil nihče, nihče ji ni dal tolažilne besede. nihče kaplje sočutja, nihče žarka upanja, da bo kdaj drugače, da bo kdaj bolje.
"O mati. hudo ste se maščevali!" —
Jesenski vetrovi so se podili čez polje. Ostro so si žvižgali, kakor bi si delali z žvižganjem pogum in bi se vnemali za tem vztrajnej-ši. tem hitrejši tek. Njih ogromni plašči, stkani iz samega mraza in leda, nevidni navadnim človeškim očem. so plahetali od neba do zemlje. Razpršili in razgnali so na vse strani sveta vso slabotno toploto krmežljavega. bolnega soln-ca. Kar je niso razpršili, so jo vje-li v velike gube svojih vihrajoči!) plaščev. kjer je takoj zmrznila in zledenela. Zato je bilo tako hlad no na svetu.
Kdor je moral na cesto, kdor na pot, kdor na polje na zadnje jesensko delo, si je ogrnil kožuh, če ga je imel, se je javil v humus, če ga je imel. si je oblekel čez na vadno obleko še eno. debelejšo, toplejšo, če jo je imel.
Dckliea je ni imela, Bogu bodi potoženo. Imela je le lahkotno poletno, iz cenega blaga, vso že ob-drgnjeno, luknjasto, napol že raztrgano.
Pa ji je naročila huda gospodinja :
"Gori v lokah koruzinje še ni požeto. Jutri greš iu požanješ! Zdaj je še toplo. Morda pritisne kmalu mraz, tedaj bo težje."
"Zdaj je še toplo!" si je z bridkostjo ponavljala v mislih deklica gospodi n j ine besede, ko je drhtela navsezgodaj po cesti, in jo je jesenski veter, ves zle volje.
rim. pajčolanastim. sitastim predpasnikom. tla bi ji srp kar padel iz njih.
Žalostna je bila sirota, tla bi le-! gla in umrla — a jokati ni mogla.
"O mati. mati. ali vidite iz j groba, ali vidite dol z neba. kako neusmiljeno me tepe vaše prokletstvo?"
Od boli si je grizla ustnice, da so krvavele, a jokati ni mogla.
"Krvave solze bi jokala, ko bi le jokati mogla! A ne morem. <> mati, kaj ste mi storili! Velik je bil moj greh zoper vas. a večja je kazen, ki ste mi jo izprosili.'*
Tudi mater ji je zločesta gospodinja večkrat očitala.
"Mati j«- bila malovrcdiin. prava b-iiuhariea iu ciganka, in ti si vredno njeno seme. ciganski o-trok!"
Hudo je zabolelo vsakikrat to surovo očitanje deklico, nego če bi jo bila gospodinja udarila. Če življenju ni ljubila matere, dasi je srce hrepenelo in vpilo po tej ljubezni, zdaj, ko je ni imela, jo je ljubila z vsem srcem. Zdaj. ko jo je slišala tako zasramovati iu blatiti, ji je postajala podoba materina lepa in svetla kakor podoba svetnice na oltarju. Dasi ni kmalu kdaj ugovarjala gospodinji, ko je vlačila s strupenim jezikom mamico i/, groba, jo je pomerila deklica s planitcčiini očmi iu ji je zaklicala odločno in brez strahu:
"Mene tepite. mene ubijte, če hočete, a mamico mi pustite v grobu pri miru!"
V takih bridkih trenutkih, ko ji je zaplametela ljubezen do rajne porodnice iz trpečega srca gor do neba. kjer zdaj biva duša rajne mamice, ji je bilo. tla bi z radostjo porotna la na golih kolenih na mamičin grob, samo če bi ji še enkrat mogla pogledati v lice in oči samo če bi mogla slišati iz njenih ust eno sladko, blagoslovljeno besedo:
"Odpuščam ti. nesrečno dete!" Kadarkoli je prišla k cerkvi in na pokopališče, nikoli ni šla domov. ne tla bi bila stopila h grobu materinemu iu bi vzdihnila in zaprosila iz globočine bolnega, skru-šenega srca :
"Odpustite mi. draga, mila mamica !" —
Poleti je bilo.
Deklica je prignala na večer krave s paše. Gospodinja je mogočno stala na podstenju tik ob vratih v hlev. Nekoliko dalje od nje je sedel na skladu drv star be-, rač in je s starikavim, utrujenim glasom brundal nekaj kakor molitve. Pravkar je bil prišel in poprosi! za prenočišče. A kmetica se je delala gluho in slept). Šele. ko je zaprosil v tretje: "Mati. ali bi smel prenočiti pri vas? Na slamo v hlev ležem iu ne bom nikomur v nadlego", je zadirčno vzrojila:
"Pa ostani in leži kam na gnoj! Sii-er tako ne bo miru pred to be-raško nadlego !"
Ob vratih je stala gospodinja in je pregledala, z očmi in mislimi pretuhtala in pretehtala slednjo kravo, ki je šla mirno nje v hlev .
Dogodilo se je bilo namreč pred časom, da je deklica v pekočem gladu pokleknila pod kravo, da dobi nekaj kapljic mleka in si malo potolaži grozno lakoto. A je nanesla pisana njena sreča, da jo je zalotila pri tem gospodinja.
Otl tedaj je imelo dekle še manj miru pred trdosrčno, veti no ne-zaupno gospodinja. Vsak »lan. ki je prignala krave s paše. jo je žt čakala strupena žena in jo je ob-sula s ploho očitanj in psovk.
Tudi danes tako.
(Konec prihodnjič).
DEE
Žrtev vojne.
Po statistiki ki jo je izdelalo mednarodno društvo Rdečega križa v Ženevi, je padlo v vojni do 31. deeembra lf)14. 2.339.000 mož število ranjenih in bolnih pa znaša za isti čas 4.033.000.
Nakup vina.
Avstrijsko vojno ministrstvo je nakupilo po poročilih tirolskih listov v bolcanskem okraju na južnem Tirolskem 50,000 hI vina.
Za smeh in kratek čas.
VABILO.
Ali naju boš prišel obiskat M ja /ena bo zapela par pesmi. — Nič zato. vseeno I• »ni nrišel....
UMETNOST.
A.:	— Moj Bog, kako grda je ta slika. — Take ženske bi A ves svet ne hotel.
B.:	— No, li pa rs nisi m<> .-ivu človek.
DANDANAŠNJI.
— Sedaj se pa res »n- s;,. .i,i jam. Aii si bila na moji zaroki, ali ne?
:— O, ali lic ves, da sem bila > na v-li tvojih zarokah.'
PRI SKUŠNJI.
upnika.
Kaj razumete pod besedo popolnoma prost?
Če gre človek na cesto, vedoč, da ne bo srečal nobenega
L^........................ *


KOVICE IZ STARE DOMOVINE.
ODLIKOVANJE.
ltt-il žrjezne krone tretje vrste z vojno dekoracijo je priznan padlemu goriškemu rojaku nad-poroeniku !*7. polka Kgonn lia-
hrijeleifu. — Z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo je odlikovan Oskar vitez Tonkli, stotnik 7. lovskega bataljona, ki
j«- v mirnih časih nastanjen v Kanalu. — Vojaški zaslužni križec
tr- tj»-ga razreda z vojno dekora-1 j'» J'* podeljen padlemu rezervnemu poročniku 47. pešpolka dr. IMvurdu Dolinšku, profesorju na slovenski gimnaziji v Gorici. — Z bronasto častno kolajno Kdeče-^r.i križa je odlikovan poveljnik dunajske orožarne podpolkovnik I-*! dolin Kavčič. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo ko dobili stotnik 5. domobr. peš-polka Fran (jlobočnik,- nadporoč-lnk 1*. domobr. pešpolka Alojzij i lhule in padli nadporočnik pol-\ ii.t deželnih strelce** Fran Kora-čin. — Signuiu laudis je dobil višji zdravnik v rezervi pri 1. domobr. pešpolku dr. Maks Kras-nik. — Red železne krone 1. raz-reda /. vojno dekoracijo je dobil g>'tieralni major Mihael Mihalje-vič, poveljnik S:l. domobr. brigade. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil major 1. trdnjavskcga topni-šk«-^ra polka Mavrici j l>ang. — Najvišje |K>hvalno priznanje je dobil polkovni zdravnik 7..lov. bataljona dr. Rajmund Za m poni in jion.čnik 74. pešpolka Josip Kozina.	Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostue svetinje je dobil vojaški registra t umi juuloficijal pri drugi armadi Karel Lutcršek in oftcijal topniške /aloue št. 7 Matej (!ruden. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostue svetinje je dobil r:»č. podčastnik 1. razreda pri :{. 1 renski diviziji Fran Majcen.— Srebrni zaslužni križce na traku hrabro>tiie kolajne je dobil četo-vodja 1". inf. div. san. zavoda K-itnil Anderie. — Zlato hrabrostno n vet in j o je dobil štabni narednik 17. pešpolka Ivan liutko vie. —
Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil četovodja Ivan Bab-nik in desetnik Ivan Sovre, oba pri 17. pešpolku, ter kadet 2.3. top. polka Alojzij Skop. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil desetnik 1. pešpolka Avgust K ran je iu praporščak I), piou. bat. Fran Samec.
1'ri 97. pešpolku: Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste ji* prejel četovodja Jakob Ključar, praporščak A. l*rokop in četovodja Ciril Grčon. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak A. Krivic, kadeta E. Popp in K. Deutsch. čet o vodji B. Bele in <1. Božič, desetniki desetniki A. Sulvaguo, .J. Zidarič iu J. Koršič, iufanteristi* J. Savariu, M. Linz in J. Jurea. desetniki Peter Ka-ein. Valentin Galas in Josip Koršič ter infanterist Simon Trei. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: naredniki Fran Žonta, Josip llusjan, A. Zadkovič in E, Se-jiič, čet o vod je Fran Auzelc, M. Prodan, J. Preme, J. Rasp or, J. Zuzzi in J. Christan, desetniki M. Loser. J. Krainz in J. Kovač ič, poddesetnik J. Mizan. iufanteristi K. Rupp, A. Saksida, J. Ba-ricli, K. Ti t a k. J. Jelen, K. Rohr-eger. J. Tabris, J. Voek, P. Tram-pnš, A. Crbančič, R. Goleč, A. Komcl, J. Bandel iu J. Makuc.
KRANJSKO.
Vojna pcroka. V župni cerkvi v Komendi je bil dne 20. aprila poročen "(Hi posredovalcu*' (per proeuratorem) pruski vojak, ki je sedaj v Very na Francoskem, gozdni tajnik Maks Czckalla (poljskega pokolenja) z Marijo Bilzer, vzgojiteljico v križki graščini. doma iz pruske Slezije. To je bila tu sploh prva poroka od začetka vojne.
Padel na bojišču. (Uradni popravek.) Infanterist 2. bosansko-h ere ego vinskega polka, 13. stot.. Avgust Jurman, rojen leta 1889. v Medvodah, je padel na severnem bojišču in je pokopan v Me-ščisku. Bil je svojedobno označen za ranjenega.
Pcgreb dveh ruskih vojakov, v soboto 24. aprila so v Ljubljani pokopali ruska vojaka Dimitrija Pireof (16. ruski pešpolk) in Fedora Titvenko (50. ruski pešpolk), ki sta umrla v* garnizijski bolnišnici. Za pogrebom, pri katerem je svirala vojaška godba, je šlo med drugimi 12 makih u-jctnikov, ki »e zdravijo v garni-
i zijski bolnišnici. Pokopaval ju je pravoslavni duhovnik, ki se je nalašč pripeljal v Ljubljano. Zanimivo je bilo gledati pogrebne odredbe pred mrtvašnico, ki so tra-' jale skoro pol ure. Oba so pokopali v častni grob med druge u-I mrle vojake.
Z bojišča. Ljubljanski listi pri-' občujejo iz pisma nekega vojaka [sledeče: Na velikonočno nedeljo 'smo doživeli zanimiv slučaj. Po ' solnčuem vzhodu je prišel ruski I parlamenter, ki mu je sledilo več ! vojakov. Približali so se našemu I strelskemu jarku, nam podali roke ter nam. dali cigaret in cigar ' kot velikonočno darilo. Zvečer so Rusi zopet prišli ter nam izročili tele, ki smo je hvaležno sprejeli ter pojedli.
Strašne posledice pomotnega naznanila o smrti. Ljubljanski "Slovenec" piše: Lani meseca septembra je bila obveščena po vojaški oblasti in po nekim prijatelju njenega moža, ki je služil v istem polku kakor njen mož, da je njen mož padel v bitki pri Gro-deku. Prijatelj njenega moža ji je celo pisal, da je bil navzoč, ko so pokopali njenega moža. Vdova je odpotovala na svoj dom, kjer se je poročila z nekim trgovcem. Ko je te dni žena s svojim drugim možem večerjala, je prišel nekli upadli, bolni mož k njima. Bil je mož, o katerem je bila žena obveščena, da je že mrtev. Ko je izve-d» 1, da se je zopet poročila njegova ljubljena žena in ko je preči-tal uradne listine in tudi pismo svojega prijatelja, v katerem se je tudi poročalo, da je padel, je vstal in ko se je poslovil z žalostnimi besedami, je izginil, morebiti za vedno. Tudi drugi mož je zapustil še tisto noč hišo in se še ni vrnil nazaj, žena je pa obo-lela in dvomijo, da kdaj zopet ozdravi.
Slamoreznica usmrtila otroka.
24. aprila zvečer se je v Hrastju pri Mostah prigodiia strašna nesreča, 1'ri Kamnarju so rezali s slamoreznico. Stroju se je približala Kamnarova Ančka, posestni-kova lici, stara 3*2 leta. Slamoreznica je deklico zagrabila za rokav in jo zavrtela parkrat okolu. Otrok je bil takoj mrtev. Oče ponesrečene deklice je že ves čas vojne na južnem bojišču.
Krušne karte. Dne 25. aprila so Ljubljančani začeli kupovati kruh s krušno karto. Najbolj trdo je zadela krušna karta številne ljudi iz dežele, ki so prišli omenjenega dne v Ljubljano. Ce kdo ni prinesel kruha s seboj, ga v Ljubljani ni dobil.
Lakota na Kranjskem. "Gorenjec" priobčil je: Lakota nam preti. Ako bi ne bilo kmalu vojne konec in ako bi bila letos slaba letina — Bog se nas usmili! Kmalu bo sto let, kar je bila na Kranjskem prav huda lakota. V cerkvici sv. Petra pod Smarjetino goro pri Kranju se še vidi spomenik na strašno lakoio. ki je mučila in morila prebivalce na Kranjskem leta
1816	in prvo polovico leta 1817. V tej cerkvi visi na zidu kositren korec iu pod njim tabla, na kateri pripoveduje slovenski in nemški napis, kako so leta 1817 s tem korcem delili stradalcem "rum-fortarsko" juho. Slovenski napis pravi: V letu 1816 je bila zemlja tako nerodovitna, da so revni ljudjt v letu 1817 tako stradali, da so po več krajih travo in otrobe jedli in od lakote mrli. Od krščanske ljubezni vžgani so se našli v tej soseski dobrotniki, ki so s tem korcem petdesetim najbolj potrebnim v Stražišču takoimeno-vano rumfortarsko župo pustili deliti in so jih tako v najhujšem času preživili. Precej jk> tej hudi letini je pa Bog dal zemlji tako rodovitnost, da je žito na tak dober kup prišlo, kakor pokaže zdo-lej zapisana žitna cena. V letu
1817	pred žetvijo: 1 mernik pšenice 6 gld., 1 mernik rži 4 gld. 30 kr., 1 mernik ječmena 3 gld. 10 kr., 1 mernik prosa 3 gld. 15 kr.. 1 mernik ovsa 2 gld. — Žitna cena v 1. 1818 pred žetvijo: 1 mee-nik pšenice 1 gld. 40 kr., 1 mernik l ži 1 gld. 18 kr., 1 mernik ječmena 54 kr., 1 mera i k prosa 1 gld. 30 kr.. 1 mernik turšiee 1 gld. 1 gld., 1 mernik ajde 1 gld., 1 mernik ovsa 40 kr. — K večnemu spominu božje pravice in božjega usmiljenja naj ta korec tukaj visi. — 30. junija 1818. — V spomin na lakoto, ki je bila pred 100 leti. kuharice še sedaj na Ve-
j liko noč skuhajo "alelujo" ali o-j lupke od repe kot posebno zgodo-] vinsko jed.
Is Bohinjske Bistrice poročajo:
GliAS NARODA. 22. MAJA, 1911,
šlje iz Ogrske direktno v inline Primorja v svrlio ziuletja. Tudi koruznega zdroba pride bližnje dni z Dunaja v Trst. — Tržaški aprovizačni odbor je odredil, da se od 25. aprila naprej speče vsak dan 60 metrskih stotov užitnega kruha, ki se prodaja po 64 vin. kilogram. Kruh pečejo v pekarni "Panifieio Triestiuo" pod nadzorstvom uradnih organov. Prodaja se v 9 pekarnah po raznih krajih mesta. Aprovizačni odbor je sklenil, ukreniti potrebno, da sčasom prevzame sploh vso peko kruha v svoje roke. Zdaj se dobiva kruh skoraj v vseh pekari-jah; zagotovljena je tudi zadostna množina moke in koruze za bodoče dni. Krompirjeve zaloge so v zalogi v velikih množinah za daljšo dobo.
Odvetniško pisarno je otvoril v Trstu dr. Ernest Rekar, bivši odvetniški koncrpijent v pisarni odvetnikov dr. O. Gregorina in dr. E. Sla vika.
Dcšel je pred nekaj dnevi v Lo-vran Josip Pelczar. katoliški škof iz Przemvsla; dosedaj je bival v svoji vili v Ta t rah. Rusinski škof jo ostal v Przemyslu.
HRVATSKO.
Umrl je v Ogulinu poslanec hrvatskega sabora G i ga Jovič. Zastopal je hrt kovaški okraj. Jovič je bil izboren govornik, zdrav, vesel. simpatičen človek; sabor ga je izvolil kot zastopnika srbske samostalne stranke za zapisnikarja. Od začetka vojne se je nahajal Jovič v Aradu na Ogrskem, odkoder se je šele nedavno povrnil v domovino.
SLUŽBO DOBI
Slovenka v kuhinji v "Boarding-house*'. Prijazno mesto. Plača po dogovoru. Katero veseli, naj se pismeno javi na naslov:
G. M. Krneli, Box 405,	Davis, W. Va.
(21-22—5)
Išče se JANEZ G LOV AN, doma iz vasi Skril j. Njegov oče je u-mrl v Leadville in zapušča nekaj dedŠčine. Naj se oglasi na naslov: Martin Gradišar, c. o A. V. Smelter, Leadville, Colo.
(4x 8,15,22,29—5)
Še vedno toliko snega imamo, da ne moremo obdelovati polja. Kdaj bo pač kaj zrastlo in kaj bo z našo ozimiuo^ Pri nas je že tako malo poljske zemlje, vrh tega pa še 80 družin uradniških, železniških, delavskih, ki nimajo kar nič svojega pridelka. Tudi veliko vojakov je nastanjenih. Živil nam pa že sedaj primanjkuje ter smo vsi v velikih skrbeh, če nam vlada ne pride na j»omoč. Naš vrli, tako skrbni župan Frančišek Arh je naredil vse potrebne korake ter opo-zoril vse oblasti o veliki stiski in potrebi, ki jo čuti zlasti naš kraj.
Umrli so v Ljubljani: Anton Drobnič, bivši mlekar, 29 let. — Alojzij in Josip Varel, dvojčka-rejciica. 2 oziroma 3 dni. — Anica Wissiak. potnikova hči, 22 mesecev. — Marija Zupan, posestni-kova žena. 76 let. — Uršula Ma-tjašie, postreščkova žena, 55 1. — Alojzija Walland, potnikova žena, 37 let. — Uršula Vode. mestna uboga, 73 let.
Na gospodinjski seli na Vrhniki pri Ljubljani se bode v letnem tečaju podučevalo tudi v sledečih predmetih: šivanje belega perila in obleke, krojno risanje, vezenje ali štikanje, slovenska in nemška stenografija, nemški jezik in pisanje na stroj.
Dcmača umetnost. V izložbi e. kr. dvornega založnika J. Matliia-na na Dunajski cesti v Ljubljani je Srečko Magolič star. razstavil veliko, divno sneženo pokrajino iz ljubljanske okolice, predstavljajoče) vitke breze, blesteče se v popoldanskem solncu. S tem svojim najnovejšim umotvorom je Magolič zopet pokazal, da imajo njegova dela odlično mesto v naši umetnosti. Uradni list piše o tej sliki: "V Mathianovi izložbi je izredno mnogo in hitro delujoč domači pokrajinski slikar Srečko Magolič starejši razstavil oljnato sliko večje oblike, ki jako posrečeno predstavlja oddelek ob ljubljanskem tivolskem drevoredu ležečega brezovega gozdiča in zatem ležečega brega v krasnih barvah, v katerih se nudi ta prijetna pokrajina v zimskih dneh. To dobro posrečeno delo je pač najlepše, kar jih je dosedaj ustvaril Magolič."
Častni občan. Iz Begunj na Gorenjskem poročajo: Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je bil od tukajšnjega občinskega odbora soglasno izvoljen za častnega občana občine Begunje v priznanje za premnoge zasluge, katere je knezo<škof kot rojak tukajšnje občine naklonil občini in župniji. Občni zbor izobraževalnega društva Begunje, je izvolil knezoško-t*a za svojega častnega člana.
ŠTAJERSKO.
Duhovniške vesti. Alojzij Či-žek, mestni župnik v Slov. Gradcu, vojni kurat v rezervi, je vpoklican v aktivno službo na bojišče. — Divizijski župnik Hubert Rant, ki je bil od začetka vojne na severnem bojišču in dal tam mnogim težko ranjenim slovenskim vojakom zadnja tolažila, je obolel in se je vrnil z bojišča na 14dnevni dopust v Maribor, da okreva in si utrdi zdravje.
V	ruskem ujetništvu. Rezervni poročnik Ciril Sadu, sin nadučite-Ija Fortunata Sadu v Št. 11 ju v Slov. goricah, je bil ob padcu trdnjave med tamošnjo posadko. 18. aprila je njegov brat dobil iz mesta Rjazi v Rusiji dopisnico, na kateri mu ujet brat poroča, da je zdrav in da se ujetniki vozijo že 8 dni od Kijeva dalje v Rusijo.
KOROŠKO.
V	ruskem ujetništvu se nahaja
Janko Mišic, starosta "Sokola" v Borovljah. Rusi so ga zajeli že v jeseni pred Lublinom. Tedaj pa jim je ušel. Preplaval je Vislo in dospel po tritedenskem blodenju srečno zopet v Galicijo k avstrijski armadi. Za ta čin je bilo zanj tudi svoj čas predlagano odlikovanje. Na novega leta dan pa je bil zopet ujet pri bojih v Karpatih. Kraj, kjer se sedaj nahaja, se imenuje Skobelev Figarskoj v Turkestanu v Aziji, kjer je bilo že januarja meseca tako lepo vreme, kot je pri nas v majniku.
Ruski ujetnik umrl. V Celovcu je umrl v ondotni rezervni bolnišnici št. 1 mski ujetnik Aftanazij Lazurenko, vojak ruskega 173. pešpolka, oženjen, star 28 let.
PRIMORSKO.
Aprovisacija Primorja. Iz Tr
sta poročajo: Koruzna centrala Cena ni pretirana, na Dunaju je vnovič nabavila 40;pevorodjijmj^ vagonov koruze za Primoi-je in je
Slovenskim pevskim društvom sirom Amerike:
POZOR! .
Rada bi izvedela, kje se nahaja moj mož ANTON NOVAK, ki je dne 16. junija lanskega leta neznano kam pobegnil. Pustil me je s 14 dni starim otrokom v največji bedi. Takrat sva bila v DePue, 111. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi javi. Jaz sem na smrt bolna in bi mu rada še nekaj sporočila. — Mrs. Anna Novak. Box 11, Oglesbv, 111. (21-24—5) _
NA PRODAJ.
Dobro urejeni SALOON in "boardinghouse" s 17 sobami je na prodaj. Saloon je odvisen od pivovarne in imam sam 4 4 lea se" na celo poslopje.
J. M.,
208 Reed St.. Milwaukee, AVis.
(21-22—5)
Iščem sviijega bratranca ANTO-I	INEGUJTE
NA KLEPEC iz fare Podzemelj | SVOJE LASE !
Ir! Uspešno znanstnno zdravljenje po" polnoma zastonj za možke m ženske.
tom in pol se je nahrfjal v Jo-lietu. 111., in zdaj se nahaja nekje v San Francisco, Cal. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. za kar mu bom zelo hvaležen, ali pa naj se sam oglasi na moj naslov: Anton Plesec, 146 Frederick St., St eel t on. Pa. (20-22—5)
Ali vam izii&dojo lasje?
Ali se vam pričenjajo lasje predčasno reJčiti?
Ali so vaši »asje suhi in lepljivi?
Ali imate luskin-." in vas srbi glava?
Ali ste plešasti, aH prieanjate dobivati plešo?
---j Pred Učenjem	Ako trpitT na ka-
.	.	I teri gorinavedenih bolezni, ne čakajte,
iscem svojega strica ALOJZIJA ampak se pričnite takoj zdraviti, kaiti FCRLANA. Leta 1907 sva bila vsako zavlačevanje je nevarno. Piiite .	.	takoj po našo ilustrovano knjižico s i.a-
Orleans, La.. m 3i0vom:
skupaj v New
potem nisem nič več slišal o njem. Prosim cenjene rojake,
odredila, da se ta množina odpo- jggf
Meti večletnim delovanjem v tujih pevskih društvih sem zadel ob i>esiui. ki so pravi biseri na uinetno-jievskem polju. In čemu ne bi presadit tujih cvetk na domači vrt? l»anes so presajene iu v Greater New Yorku se ] k »jejo ter i)ostajajo — narodne!
A čujte predgovor v oni knjigi: Pevci Evo Vam cvetk s tujega vrta I Tuje so, a zato nit? manj prijetno dišeče. Duh časa nas sili, da spoznavamo drug drugega tudi — v pesmi. V dvajsetem veku pretiravati z glupiui šovinizmom, ignorirati duševne proizvode narodnosti je — absurdno in ker je pe sem govor srea. molitev duše. a srce enako do zadnjega atoma drugemu sr cu, je potemtakem pesem mednarodna, skupna last — iievčeva! Seveda ne smemo kot Slovene! prezirati ter zanemarjati svojih pesmi; jiestre so, ker s< divue iu — nase! Žal, da je tako malo teh cvetk!
Segel sem v tuji vrt, natrgal ter oblekel v domače krilce kito "tujih" nem ško-angleških pesmi, in, sodeč i»o dose dan jih posrečenih poiskusih, sem se prepričal, da pojejo greaternewyorski slovenski pevci z veseljem tudi "tujo" pesem. V originalu sem pustil edin<»-le klasično-lepo "My old Kentucky b-»me" ker to pesem i»ojejo i druse na rod host le v izvirnem angleškem jeziku.
Zbirka začenja s iK?smijo 1.) "Ko ]»o-nosen orel pesem dviga se"; za njo prihaja veličastna 2.) "Svoboda" — glej. zdaj ori klic i>o zemlji: Bratje smo enaki vsi; 4.) Pomladna pesem: Odpri srce, cvetoč je dan; 5.) Hišica očetova, z bariton solo: Domov, domov srce ne žene; C.) Samotarjeva nočna i tešem Noč, tiha noč, čuj moj pozdrav: T Vražji bas z vodilno arijo za 2. bas; 8.) Draga, lahko noč, z bariton-solo: Zapri nebeško ti oko; 0. > Stara nizozemska pesem: Ko zaori ]>esem moja, prvi bas votli; 10.) Deklica in metulj, nabirala je cvetja v vozilu, i»a "a buterfley flew toward her and kissed her lips so fair" : 11.) Večerna; 12.) O plavooki devi: Dekle, glej na tem-le mestu, pravim ti prisežem ti; 13.) Slovo junakovo: Div jajo konjiči in poka strel, junak pa zadet umirajoč bere še zadnjikrat mate
rno pismo in se poslavlja t*l drugih___
14.) Lovčevo slovo: 15.1 My old Kentucky home; IG.) Solza: — solza m zahira ti nikdar, ki tekle so za nie; 17. i Kapela: Kaj se blesti-le — na goro tam zroč — in zvonček mali kliče romar j: v božji hram; 18.) Zdravlca: nazdravlja Stvarniku, ki nam v vinu tolažite da. pozdravlja domovino, materno oko. napija vrli Slovenki in navsezadne pravici, ki obsoja zlo...!
Opevajo se najslajši pesniški predmeti v zbranih akordih. — Pesmi s< pravi biseri ter ne pretežke. Slušalec jih ne nasiti, slušal bi jih venomer. Knjiga obsega 50 strani; poediiie i*ar titure si pisane na finem, trpežnem jip pirju in vezava je tudi ukusua. Društva, aezite po knjigi, po tej redki zbirki!
društvom popust. - Krati*! V zalogi IVAN M. ADAMIČ.
"Stavec" N. Y.
SLUŽBO IŠČE
Slovenka, stara 10 let, želi službo za pomoč v kuhinji, v mestu ali na deželi, proti mesečni plači $20 do ifcJO. Zglasiti se je pri:
Ella Svetlin, e o I?. Slabanja, 208—210 E. 10. St., New York, (21-22—5)_N. Y.
Rad bi vedel naslov glavnega tajnika S. S. 1*. Zveze, ker bi mu rad pisal podrobnosti o umrlem članu A. Pancich. Prosim, da se mi javi. — A. Halic, P. O. Pox 3533, Lowell. Ariz. (20-22—5)
Rad bi izvedel za naslov svojih prijateljev EDVARDA ZOR-ZUT, JANEZA KOVAČIČ in CIRILA DRNOVŠEK, vsi trije doma iz Hrda pri Vedrijanu. Iščem tudi ANTONA GABRI-ELC1C. Prosim cenjene rojake, da mi sporočijo naslov zgoraj omenjenih, ali naj se pa sami javijo. — John Koncut. P.ox 11, Kellettville, Pa. (20-22—5)
Varujte svoje zdravje.
Kadar ste bolni in potrebujete pomoči, takrat se zaapao obrnite do nas, da vam poma-gano z dobrimi evropskimi ptd. zdravili. Ako Tam niso druga zdravila pomagala, zato ne obupajte, evropska zdravila rojaki hvalijo kot izvrstna za vse bolezui. Na sto in sto zahval nib pisem smo prejeli, ko se ljud je ozdraveli od dolgoletnih bolezni. Zdravnik specialist za spolne in kronične bolezni ura duje od 4—6 pop. v M. Monufac ture Bldg 31 Zdravniški svei vsakemu zastonj
DOM- I.EKARNJ*. P O. Box 81 d. Milwaukee. Wis
"RESNICA O LASEH'
<spib*r.a od »l»%-r.trira pvruoskri'ii fpecija!
< ! i •	•	Kajlilc* vsebuje slede-
če Kdo kaj ve. naj lin naznani. jogltvja:
ali naj se sam oglasi. — An-1 Pouk o laseh; U-
drew GuliČ. 804 Mt-lrose Ave..	temena;
,	vzrokiizpadanja las
New i ork. N. i. (20-22—5) in pleše: Kako onra-
-—---—-- niti zdrave in dobre
t>	;lase; Zdravljenie,
w razite na ntc-, vsled katerega zra-
vredne pona- steJ° la9Je v šestih
j, .	tednih; Osive!« »;•
reabeter zahte- Brada in brke; Pri-
Četrti UsitT.,
odločno znanja in zahvale ozdravljenih ljudi. _ - t - r>- < _	Brezplačen	zJr*\lj<?nj».
pribini lucnier- Želimo vas prep. iLrtti na svoje laUne jev Pain-Expel- stroške, da bo zdravilo ' Cil»acu-»" u-
Jpr 7 A nehnrvnr 9tavil° »^Padanje la3, od-tranilo luskine jerZAncnorvar-, ^^^^ in srbečico ter pospe-
Stveno znamko	šilo rast las. Pošlje-
mo vam $1 vredno steklenico * Calvacu-re" št. 1. ofceru m z
gorinavedeno knjiii-co "Resnica o la>th", ako nam pošljete svoje ime in 10 centov v srebru ali znamkah, da se pokrije poštne stroške.
še»ti tt-den.	Izrežite kuprn spo-
daj ter ga pošljite še danes na: 1'NION LABORATORY. Box 567. Union. N. Y. UNION LABORATORY,
Box 567, Union. N. Y. i Priloženo vari pošiljam 10 rentov za jmitninfl ter vas pnwm da mi pošljete II vrt-tlno bt. klen r<> "Calvacure" št. 1 ter vašo knjižico z nafluvcjn j "Resnica o la*eh" i Ta kupon priložite pismu.)
vaj te
kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Vaskiagtoa Si., New Tark, N.T.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STRESE t
WAUKEQAN, ILk .
PKO.1t 24«
PRODAJA fina vina, izvrstna cmottc* patentirana zdravila
PRODAJA VOIQI lil tke iibti pre&uflftLir skih črt.
i
i
i i
Zastopnik "4LAS5NAR0DA"
82 Cortlandt Street. New York, N. Y.
Tt
POŠILJA denar t aUri kraj s&netljl in pošteno.
UPRAVLJA tu t notarski posel spadajoča dela.
Običajna zmota.
Xa tisoče Amerikaucev trpi na boleznih v tlrobu iu najnavadnejša med temi je konstipaeija (zaprtje) in nje komplikacije. Večina teli bolnikov dela isto napako, to je, da rabi pilule in različna odvajalna sredstva, lie da bi se kdo informiral, če so ta sredstva škod ji va ali ne. Vsako močno odvajalno sredstvo, ki oslabi telo ali ki povzroči, da se telo navadi na to sredstvo, je škodljivo. Ako trpite na konstipaciji ali kaki bolezni, ki izvira iz nje, rabite sredstvo, ki vam bo ne le prineslo olajšave, temveč bo v istem času tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je
TRIINERHJEVO
aneriške Elixir grenko fine
Napravljeno je iz rdečega vina in zdravilnih rož, odvajalnih, toničnih in aromatičnih — ter je namenjeno za
KONSTIPACIJO, KOMPLIKACIJE SLEDNJE, SLABO PREBAVO, NAPETOST, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST, OSLABELOST.
Uspeh tega zdravila je zelo dober pri boleznih, povzročenih ali zvezanih s konstipacijo in slabostjo. Vsled tega naj bi se rabilo ob prvem znaku nerednosti prebavnih organov.
TRINERS
ELIXIR.
BITTER-WINE
TRI NE rov o
horke viko
^11-___ _!-.!-
^•rtwtd by JOSEPH TFUr+CR SAaKUnd Ave.
Cena $1.00
V lekarnah
JOS. TRINER, Izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.,
Chicago, 111.
Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolesti, poskusite Trinerjev Liniment. Olajšal vam bo takoj bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti 35 in 60c.
GLAR NARODA, MA-IA. 1 f• 1 ."i.
ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L
Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda
pre vel G. P.
i
(Nadaljevanje
Dvanajsto poglavje. KORPORALA DERVALA NAGOVOR NA NABORNIKE.
Tisti pomladni dnevi so bili lepi v Kromlaix. Hib je bilo v izo-bilju ter se /e dolgo niso obetali tako dobri časi. Zrak je bil poln
sv.-i« vonja. io-b<» j«- bilo mrxlro iu morje j<- bilo gladko kot st«-kio. "S ♦•ne h" pa s.- j«- plazila vedno bližje in bližje. S strahom pri."-ako-vsna ura žn banja se je bližata.
Sedaj se je /iigotovo vedelo, da je dvignil Napoleon svojo usode-polno roko ter da je dal znamenje za kon^kripeijo.
l'r.'d t«m s«» j.* sto kobort Narodu«- frar«l«>. neke vrste iniliee. irprt-raenilo v r.-dne linijske črte in mornarje francoske mornarice
e je i/krealo ter sestavilo iz njih artilerijske zbore. Da se krona vse to početje, je izdal senat dekret, s katerim se je dovoljevalo Ce-.•arjti konskripeijo /a l«*to 1M4 ž«. vnaprej, — kakih dvesto tiso«" .;vežib rekrntov. ki bi združeni z mornarji in člani prejšne Narodne garde tv«>rili novo armado najmanj 340.000 mož.
V javnosti je bilo opaziti veliko navdušenja in radosti, v hišah pa sta vladala molk in strah. Kmalu se j«* zaznalo po celi deželi, tla s.- je radi velikanskih izgub v zadnjih kampanjah razveljavilo vse prej veljavne ugodnosti. Tudi sinovi-cdinci bodo morali poskusiti svojo srečo pri vadljanju. Vadljanju bi sledila točna zdravniška preiskava, kateri bi le malokdo ubežal radi telesnih in drugih napak. Vsak prizadeti, ki bo potegnil usodepolno število, bo moral iti.
Narodu se ji- dalo le «-no ugodnost iu ta je bila. da se ga ni pustilo čakati predolgo v dvomu iu pričakovanju. Žrebanje ali vadljanjc naj bi se vršilo takoj in sicer*v bližini Kromlaix ležečem mestecu St. Gurlott.
.Intro usodepolnega dne je kmalu prišlo iu prišlo je z vedrim nebom, posejanim z belimi oblački in z rahlo sapico, pihljajočo od morja.
Ko je izšlo sobice ter razlilo svojo svi tlobo po majhni vasici. ko se odprla vrata korporalove hiše in korporal sjiin je pomolil glavo ven ter se ozrl naokrog.
1'ri sv. (iildasu ! — je mrmral sam s seboj. — to je dobro znamenje. Na jutro bitke pri Ansterlitzii ni bilo nič bolj solnčno.
Pri spominu na to pa je zavzdihnil ter pogledal svojo leseno nogo. koje vzrok je bila ravno ta bitka.
Nato je odšel nazaj v hišo ter nadaljeval s svojo toaleto. Skrbno se je ohril, osna ž i l svojo najboljšo napol vojaško obleko ter si drgnil lici. dokler niso bila popolnoma rdeča.
Ko so bile vse te priprave končane, je sedel k ognju ter pričel kaditi svojo pipieo "pred zajutrekom."
Ponavadi je zgodaj vstajal ter je bil vedno prvi na nogah in: pri ognjišču, kjer je zanetil ogenj. Včasih si je celo sam skuhal za-| jutrek z ročnostjo starega vojaka.
lloel in Gildas. dvojčka, sta še vedno smrčala v eni velikih po-j stelj v kuhinji. Druga postelja pa je bila že prazna in ta je bila [ korporalova.
Prvi. ki je prišel po črnih lesenih stopnjieah, je bila Marcela Na glavi je imela svojo I'epico in bila je zelo bleda.
Korporal, ki jo je slišal prihajati po stopnjieah. je vzel pipieo iz ust in ko je prišla k njemu ter ga poljubila na lice, je vzkliknil: Ti. Marcela?! — Kje pa je tvoja mati? Ona še spi in nisem je hotela zbuditi. Zgodaj je še.
Stric Kweii je pričel zopet kaditi in strmel je v ognjišče. Nikoli se še ni prigodilo, da bi delavna udova še ležala v postelji, ko je bila njena hči že na nogah. Korporal pa je vsaj deloma uganil resnico. Za njega je bil morda to vesel dan. za njo pa dan žalosti in skrbi. Gotovo je celo noč jokala ter mislila na svoje mrtve sinove ter prosila Boga. da bi ji ohranil te tri preživel«.
—	11 m ! — je zamrmral korporal, ko se je ozrl na speča dvojčka. — Tudi ta dva spita trdno. — lloel! Gildas! Čas je že, vstanita ! j
Medtem je stopila Marcela k vratom, se naslonila na steno ter zrla na cesto. V tem času sta se že dvignila dva junaka ter sedla k stricu ob ognjišču. Takoj za tem sta prišla Alain in Jnnnick. ki sta izgledala zelo zaspano. Zadnja izmed vseh pa je prišla mati Derval. bleda kot smrt in molčeča.	i
Marcela je še vedno stala ob vratih ter zrla na cesto, kjer se je' pričelo prebujati življenje. Vedno svetlejši je postajal dan. Okna in! vrata so se odpirala in čuti je bilo glasove. Mimo hiše je prišla* majhna deklica, hiteča k studencu. Tudi ona je nosila belo čepico, eoklje in lično uedcljno krilo, okrašeno s cvetkami.
—	Kako Marrianie?! — ji j,- zaklicala Marcela. — Ali pojdeš tudi ti v St. Gurlott?	t
—	Da. — je odgovorila Marrianie z veseljem. — Pojdem z tna-' terjo, s stricem Maturin-om iu z brati. Zelo lepo bo. prav kot na žcg-nanju. Sedaj pa moram hiteti, kajti mati čaka na vodo!	** I
lu letela je nizdol po cesti, s smehom krog usten iu pojoča staro keltsko pesem. Konskripeija in žrebanje je pomenilo zanjo praznik ill bila je premlada, da bi razumela žalost v katerikoli* obliki. J
Marcela je vzdihnila. Njeno navdušenje za veliko stvar je osta-! lo, solze matere so jo pa spravile nekoliko v zadrego. Sedaj je mi-J slila na svoje tri mrtve brate in seveda. — tudi na Rohaua. Kljub vsemu navdušenju je bila vendar tako sebična, da je molila, naj bi Rohana ne izvadljali.	t
Solnee je stalo že visoko in Kromlaix je bil sličen panju buče!. Skoro vsi so bili opravljeni v praznična oblačila. Bele čepice, pisana krila obrobljeni prsniki žensk so blesteli v solnčnein svitu. Možje so postavali tupatam in nekateri so že imeli na glavah klobuke. Nekaj jih je bilo v širokih hlačah in eokljah, večina pa že v ozkih hlačah ter č revi jih iz usnja. Bilo je še zgodaj, a nekateri so že odšli iz vasi, po cesti, vodeči v St. Gurlott.	i
Ko se je vrnila Marcela v hišo. je našla zajutrek že pripravljen. Korporal in njegovi štirje nečaki so že sedeli krog mize ter jedli črni kruh, dočim se je udova še vedno gibala krog ognjišča. Vsak izmed možkih je imel pred seboj tudi kosil rno posodo in na mizi je stal vre. napolnjen z jabolenikom. Korporal je imel seveda prvo be-' set!o za mizo.
—	Pozor! Jaz pijem na zdravje Cesarja!
Ostali štirje SO se pridružili pozivu z nekakim navdušenjem.' kajti jabolčni k je bil dober in razventega neobičajen luksus. Tudi I Marcela je sedla za mizo ter pričela lomiti kruh. dočim je stala mati1 še vedno pri ognjišču.
—	Mati! Mati! — je zaklieal stric Ewen ter se obrnil proti, udov i. — Pridi sem, ker nas drugače ozlovoljiš. Le pogum! Vseh vendar ne bodo izžrebali in morebiti nobenega tvojih. Ako pa pride najhujše, boš ponosna, tla lahko prideš Cesarju na pomoč v njegovi radregi in on ti jih bo morda poslal nazaj, žive in zdrave! ° j
Odgovor u«love je bil globok vzdih. Mladi sinovi so pa izgledali precej pogumni. Niso bili dosti stari, da bi se žalostili radi nevarnosti, preti katero so stali. Razventega pa so imeli v sebi surov pogum. ki se je še prav posebno razvil ob navdušenju strica Dcr-yala. —
—	Jaz za svoj del. — je kričal lloel, — bom poskusil svojo preco. Ce pojdem, pa pojdem! Vse je v božjih rokah!	*
—	Če bo le žrebanje pravilno! — je rekel Gildas.
Stari korporal je udaril s pestjo po mizi.
—	Sto hudičev! Ali ne pazi Cesar na to?! In kdo bi dvomil o Cesarju! Kar pravi Hoel, je res. Cela stvar je v božjih rokah in kogar izbere Bog. bi moral biti ponosen na to. Poglej tvojo sestro Marcelo! Ako bi bila ona možki, bi ji zlomilo srce. ako bi ne mogla iti. —
—	To se vse zelo lepo govori. — je rekel Hoel. — če je kdo ženska.
—	Ha! Potem poslušajte mene. ki sem mož! — je rekel korporal. ki je pozabil na to. da so ga nečaki že neštetokrat slišali. — Na
'tale način se mora vzeti take stvari, mati! Kadar pride za moža čas, katlar pride angelj bledega lica ter potrka na vrata, je treba vstati ter ga pustiti noter. Nobene razlike ni. kje se skriva človek. — na suhem ali na morju, tu ali tam — našel ga bo. Morda te zagleda jutri, morda čez dvajset let. Morda obišče človeka, ko je dete v zibki, morda šele takrat, ko je star in trhal kot sem jaz. To so božja pota! Noben ne more dalje živeti, če ostane doma. ako je božja volja, tla mora umreti!
—	To je res. stric Ewen. — je rekla udova. — a---.
Korporal je zamahnil z roko ter se zasmejal.
(Nadaljuje se).
HARMONIKE
ta bumUIto. ▼ ■!#»▼• THUo »oftlf«, kar amm *• m« U 1*1 tikal t Um 9<>atm Is aadaj v m-Imb hita— tuao. V Marti«
JOHN WENZEL
ItlT K. d. H. Cleveland. Ohio.
iffW

•V'


Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIILL
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po ................ 60c. „
Drožnik 4 gallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................ 112.00
4 £1*1 Ione (sodček) za..........$16.00
Za obiinu nuročbo ae piiporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohie
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
Za slovenske grafofonske plo. i šče, Colombia graf of one, zlatnino in srebraino obrnite se name.
A. J. TERBOVEC, Frontenae,	Kana.
a—ii ▼ ■ ob>
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupno £ devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome St, New York. N. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.)
i o.'g sa,'.cs jjpt^-G^Tcy^'c^-cr^^r^i"p-qtCMQ' gyca.'ca.c 1
awrK^Kfrw?* > t^r-r r^j r ^ r r ? -lt^i
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi	^
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusije, Nemčije, Fran vije, Belpije in Ba)kanskib«držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naroči la^in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 CotUndt Street	New York,!N. Y.
— aa^A	AAAA	AAAJI AAAik AA^a aaaa AAAA AA^a a^^a a^^a
-i 1 k+c y i C'i vx r r #
Najmodernejša.
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovina po nizkik
Oab
bi. ixrri*je prwods 1drags Unllsko orfsnUdraiMu Poeebwrt as fciftnsa prsfOa. eki^aka,
Taa narofila poiljita ^
Slovenic Publishing Company,
82 Cortland! Street, New York, N. Y.
sgfBMaaKifiaisnaisgBi^^
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dn^h na 30 st.ranf-h. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. v»sti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije.
^jaiaaggfBfgpj^
Prosti nasvet in informacije priseljencem,
"Thi Bureau of Industrie« amd Immigration" ea državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili oaleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo rav-aalo.
Brezplačno se daje nasvete pri-teljencem, kateri so bili oaleparjeni od bankirjev, odvetnikov, tr-i^oveev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostila.
Daje se informacije t aatnrall-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)'
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 29 East 29th St., odprt vsaki dam od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sr«do svPOi>r od « do 10. MT9
POZOR ROJAKI!
Najbolj u- .. ■peš no ir a- y\ y ^ | ziio za itn- 7 i .ke in moške [ law. kakor tu-i cii za mo'.ke brke in liradn. Akone rabi to mazilo. 7. rastejo v 6 tednih krasni, goati in ilolpi las.i-. kakor
tudi moškim
krUfne brke in
brada in netio-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. koatibol ali trjranje v rokah. notrah in križa v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte, potne noire, kurje oči. bradoviee. ozebline » par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za S5.00. Piiite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ. 1092 E. 64th St^ Cleveland, Ohio.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GliAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH
r
Veliki voiiii atlas

vojskujočih se evropskih driav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesi).
Obsega 11 raznih zemljevidov. aa 20tih straneh in vsaka stran j* loj pri 13i palca velika.
Cena sstho 25 certov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raxxiih z«m|j*vtdor
M 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 pater v.
Cena samo IS centov. Til semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesnf države.
Pošljite 26c. ali pa I5c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zikit-ljeni atlas Pri ▼e^jaa odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, . New York, N. Y.
r,
ii »<

NAJBOLJŠA
<*) <*) (•) 9)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski nardd, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platno vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobs isto v podružnici Fr. Safeer, 1604 St Qair AveM N. E.
(Francoska parobrodaa družba.)
Olriktni (rti do \\mt Pariza, Sme, \mm\i la l\Mm
»AinOVENCS
kvl
1A SAVCIX*
mm »ca wiA tc
"iAWURCf
pamkt m
"Qki&P, 6tLa Tonraiise", "Kochanboa** in "Na^ara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Fearl Chsiekrongh Baildfaif. Feita! parnlkl odplnjejo vtdao ob redak la prists »lila
•t, n. m.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ-
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobregalaem [se prepričal, dal dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve ▼ sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom im znancem ▼ staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštninojvred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
L
f