140. številka.
Ljubljana, sredo 21. junija.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
I.haja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeinan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za cent leta 4 gld   — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na mm se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša, aijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prcjeman za _   . .     . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr.
Za gospode učitelje na ljudskih šolali in za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do če so tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmasovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi" Upravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje žtevilk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni.
m«Iov. Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....O gld. 50 kr.
Za četrt leta     ....    3   „   30 „ Za en mesec     ....     1   „    IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti ve^a: Za pol leta .    8 gld. — kr.
Za četrt leta     ....    -4   „   — „
Za en mesec..... t   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za tUJtike velja siti-£ft»itai cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta £ gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „
j4. rin» itt is traci j a ,,/Siov. IVarocla.**.
Turški umori.
Nijsmo so varali, pripisovaje umoru dveh turških ministrov veliko važnost. Vse neodvisno novinstvo je v tem jedinih mislij. Vse tudi s prstom kaže, da je „samomorilca" prejšnjega sultana Hussein - Avnija zopet kolegijalno „samomoril" minister Midhad-paša, kajti sicer bi svoje orodje Hassana ne bil tako brzo v molčeči grob položil. Vsi glasi se pa tudi v tem slagajo, da ti umori v Carigradu nijso še zadnji.   Zdaj pride vrsta ali na sultana Mu-
ra ta, ali na Midhad - pašo samega. Denes meni jutri tebi. Kjer je mogoče, da v kratkem času zakolje minister svojega vladarja, kmalu potem pa zakolje drug minister klavca in še jednega kolega in vse v največjem redu in brez vse sramote — tam se o reformah ne moro govoriti in diplomacija, katera uže devet mesecev ponuja to zdravilo, mora vendar iz-prevideti, kar smo mi drugi nedolžni ljudje uže od kraja jugoslovanskega vstanka pripovedovali: Turčiji nij druzega zdravila nego smrt.
Tudi se nijsmo motili menivši, da bodo nove te moritve turške po vsem svetu smatrale se kot pobitje %ngleške politike in slučajna zopetna zmaga Rusije, Angličani so narekovali skrivaj Mlad o tur kom naj starega sultana umore. Ali s tem so nehote duhove izpustili, katerih sedaj ne mogo ukrotiti. Slabi izgledi pačijo dobre šege. Njihov uk in njihova praksa se je obrnila naenkrat proti njihovim orodjem in pomočnikom. Ruski poslanik Ignatiev, najzvitejši diplomat sedanjega časa, pak se lehko glasno smeje onim oponaševalcem, ki so mu fijaško očitali On lehko svojemu premiroljubnemu carju in vsemu s vetu kaže: glejte, kako dobro sem jaz Turčine poznal, in kako ljuto ste se varali s svojimi reformami in praznimi idejami vi drugi diplomati ne jaz Rus, poznajoč turško brez-redje.
Jugoslovansko bojišče.
Srbija je dobila uže 10. junija tri note iz Carigrada, na katere pa nij nobenega odgovora dala. Prvič hoče Midhad - paša, da bi dan j ali tribut plačala. Tega pa Srbi nečejo, da si je danj Turčija uže prej nekej banki prodala. Drugič Turki zahtevajo, da Srbija vojsko razpusti. Tudi tega ne bode. Tretjič so v Belgrad ukaz poslali, naj se  101 s ka-
nonom v trdnjavi ustreli na priznanje novega sultana. Nij se streljalo. Turki bi imeli dovolj uzroka vojno začeti, kar bi Srbi radi videli. Ristić je odločen, knez baje tudi, le tuji konzuli in domači konservativci z Mari-novićem na čelu odgovarjajo še, ali kakor vsa poročila trde, zastonj. — Vlada je poslala srbskemu vstajniškemu odboru 8000 pušk in isto toliko oblek. Posojilo vladi gre dobro, prav male kmetske občine so državi brezobrestno posodile po 300 do 400 dukatov.
Srbski belgradski „istok" od IG. junija piše: Rusija se ne sme odrekati svojega dela. Rusija ne sme pustiti svoje historijske politike, a še menj stebre te politike: istočne krščanske narode. Da bi li Rusija dopustila, da se same j njej podsekajo na iztoku krila? Da li bi mirno gledala, .da se tisoče Srbov in Dulgarov na dan kolje ? Da bi trpela, da se ugasi tudi ta revolucija slovanskega elementa na Balkana? Kadar Slovanov ne bode na balkanskem tropolji, kadar se v njih ubije politični in narodni dub, tedaj ne bodo mogli niti Rusiji na korist biti, in Rusija se v istočnej politiki ne bode smela na kaj oslanjati. Na Carigrad za celo ne, ker tam so se dobro učvrstili angleški šterlingi. Ako „Pest. Lloyd" grdi in omalovažava Srbijo in srbski narod, in imenuje srbsko ratno politiko „brezu m no pod vzet je," „neka zna, da se Srbija tog „brezinu nog preduzeća" neće in ne može odreći. Evropa je barut (smodnik) a mi Srbi lunta na valji. Pa dobro. Evropa nam nije htela pomoći, naj se v ognji poskuša njen kri-stijanski humanizem."
Vstaja se širi v Dulgariji in Bosni; pa tudi iz Hercegovine se ne potrjuje ni jedna iz onih pravljic, katere je nemška Turkinja iz Dunaja raztrosila, nij se uresničila. Turčija
En dan ženin.
(Smešljivka iz narodnega življenja, spisal J. Ogriuoc.) VI.
(Dalje.)
Jezno pograbi kozarec, da bi ga hitro izpil ter znosil se nad to ubogo tekočino; pa užo čuti, da ta tekočina, kolikor si je bil denes z veČina po sili privoščil je, da je uže močneja od njega. Neokorna roka mu stresa vino iz kupe; vse reči okoli njega zde se mu plesa-joče: kaj tedaj še le bo, če izprazni še ta polič V Sam bode plesal tudi, kaj pak? In vendar — prazen pa mora biti še v tem tre-notji, ko jo po odhodu druzega gosta zdaj-le ravno sam!
Pogleda okolo sebe, ko bi bilo izliti vino kam v kak kot, kjer bi se ne videlo: da bi
se ne izvedelo. Ne zdi se mu pripravno nikamor. Uže meni, da nikakor drugač ne kaže. da bo moral tej presedajočej primaki na vse zadnje vendar-le pokazati pot v usta, naj potlej uže pojde naprej ali nazaj — kar mu jedna šine v glavo! Črevlje ima še trdne, da drže vsako mokroto, torej brez dvoma tudi vino, če prav do zdaj nij še bil v tako srečnih okoliščinah, da bi bil na tako preskušnjo deval svoje obuvalo. Rrez daljnega opotecanja zgrabi torej polič, pritakne mu vrat k mečim in — vino mu izkoceva za štibalo.
Otorej se opdro vrata in obe, mati pa hči stopita noter. Šment! morebiti sta videli ga vlivati, če prav je naglo odmeknil in postavljal posodo zopet na svoj prostor. A tega Po-skoček neee verjeti, da bi moral potlej še sramovati se, pa tudi časa nema, da bi v tem hipu delal si le-to preglavico.
„No Meta! kar tu-le v pričo matere mi zdaj povej — ali si uže pomislila kaj?" po-
vpraša hčer in skuša kako bi ljubezniveje nabral šobo.
„Kaj pa?u vpraša dekle delaje se z gola nevedno.
„1 no, — če si pri volji, kar sva bila poprej se zmenila: ko bi tebi tudi moja domačija bila vseč — če bi hotela mene za ženina?"
„Za ženina" — potegne dekle na dolg vlak, skrči lice na posmeh ter skrivaje se materi za ramo, pa drezaje jo s komolcem v hrbet odvrne snubaču:
„Jaz ga uže imam fanta, da me vzame!" S temi besedami smukne skozi vrata. Zunaj za njo je čuti neko hihakanje, pa Poskočeku se dozdeva, da nekdo vozi le plužja kolca mimo in gledajo skozi okno z dolžini, povešenim nosom pravi:
„A, tako, da vaša uže ima ga!u
„Ima, ima!"   potrjuje mati in pristavi:
.Škoda le škoda!   Ko bi naša uže ne
nikjer nij zmožna revolucije uničiti, kaj bi stoprav bflo, te redna vojska nad njo pride.
Trav grdo in nepričakovano se j« začela obnašati Rum u ni j a nasproti vstanku v l miga ri ji. Ves svet je sodil, da je Dratianova stranka, ki je zdaj na vlado prišla Turkom protivna, če uže ne Slovanom prijazna. A kaj se more zdaj misliti o njej, če se čuje, da dela tudi Ilumunija (kakor neka druga država) gnjili Turčiji - žandarma. Dala je zapreti uda bulgarskega komiteja Ljubena Karavelova, ki je na srbski potni list v Rumuniji bival. Sramota!
Konzuli tujih vlad na otoku Kandiji so prosili vojnih ladij za čuvanje kristijanov. Turki namreč žugajo napasti jih. Da bi jih, potem je tako dolgo obetana a ne še vspla-menela vstaja na tem otoku tudi gotova.
Politični razgled.
TVotrttiiJe dežele.
V Ljubljani 20. junija. Mej Cehi se je precej po smrti Palac-kega začelo več pisati o spravi mej domačima narodnima strankama. Slovanstvu tako potrebna sloga se še nij dosegla, zlasti Skrej-šovski jo s svojo grobostjo v „Pol.a zavrača, vendar druge novine uže mirnejše pišejo, tako da je upanje, da se obe stranki s časom zopet v skupno zlijeti, — saj imasti obe le jednega sovražnika, obe jeden cilj in namen.
frimajska vladna „Pol. Corr.M ne vel za denes druzega novega povedati nego to, da v Pragi voljeni župan Zeithammer, bo-urednik „Politike" nij bil od cesarja potrjen, ker je, kakor je navada, ministerstvo predlagalo njegovo nepotrditev. To je bilo uže pričakovati.
Tnatije drztave.
It uski car je iz Emsa z Gorčakovom vred odpotoval v Jugenheim, na kolodvoru poslovivši se z nemškim cesarjem. Konec tega, ali s početkom onega tedna se na potu domov v severu snide z našim cesarjem. To poslednje je v tem o žiru veselo, ker kaže, da oni Nemci in Magjari vendar nemaj o preveli-cega vpliva, ki bi radi našo državo z Rusijo sprli in zaratali, kar bi bila njena poguba.
S'pnnjMka. vlada ne ve kaj bi počela e škofom iz Kadiza, ki je angleškega walskega princa imenoval glavarja vseh krivovernikov.
Ia Washingtona poroča telegram, da je Hayes oticijalno prevzel kandidaturo za predsednika amnerikatiske republike severnih sjedinjenih držav, — Dosedanji predsednik je še te dni zahteval od zbornice kreditov, ker bi vlada sicer v velike zadrege prišla.
imela ga, pa bi se morebiti res lehko naredilo kaj.«
Ne dolgo po tem doslednem zmenku Po-skoček plača pijačo in za zdravilo — dva groša! Pijača se mu zdi desetkrat predraga in tista maza na zaplati — stokrat! Zdi se mu, da še v „poteki" bi bogve kolikrat ceneje dobil ravno tako mazilo, ali pa malo drugačno — vse jedno bi bilol
VII.
Jezen, shujen in čmerikav, da bi najraje kregal se in pretepal, zapusti Poskoček kon-jederčevo hišo. Toliko je izmetal denarja — za tisto mlakužo in mažo konjedersko! Zraven je govoril in vil besedo, kakor jezičen dohtar, pa zastonj — vse zastonj 1
Kakor hitro mu ta goljufiva hiša izpred oči zgine za drevje, in ne more več verjeti, da bi konjederčevili kdo utegnil ga čuti, prekolne na sedem krvavih potov vso tisto ko-derčevo zarejo, ter se še na ves svoj hripavi
Dopisi.
Iz pod €m romtadf 13. jun. |fav. dop.] Gotovo je vsak naroden učitelj leta 1870. z veseljem pozdravil. „Imenik ljudi, učiteljev na Kranjskem," kajti baš ta mala knjižica, katero je žalibog  uže skoro zamrlo učiteljsko društvo izdalo, seznanila nas je s so brati po naše j mili domovini, katerih še prej po imenu poznali nijsmo.   Radostno smo segali po tej knjižici ter jo marljivo prebirali in iskali naših starih znancev, sobratov in druzih. Nekateri so sicer mrmrali: kaj ta „Pratika," vsaj nema druzega kot suha imena a pomislili baje nijso, da je vsak začetek težak. — Leta 1871. izdalo je omenjeno društvo „Učiteljski koledar" s katerim je pa vendar moral tudi vsak tilister  zadovoljen biti, kajti poleg koledarja, , izvrstno urejenega imenika prinesla je ta knji- , žica tudi važnejše šolske postave, pravila dru- , štva v pomoč učiteljev in njihovih sirot itd. Vse to pa za male bore. A kaj menite dragi , čitatelji, da si jo je omislil vsak kranjski učitelj za katere je v prvej vrsti pisana?  „Gar ; ka Idee" bi rekel nemčur. Učiteljsko društvo je imelo po vrh vsega truda še materijalno , škodo! — Leta 1874. izdalo je slov. učiteljsko društvo zopet „Imenik šol in učiteljev po Slovenskem".  No pošten človek bi si bil mislil: po vsej Sloveniji je vendar lepo število narodnih učiteljev, če tudi je nekoliko neni-čurjev, mežnarjev, zakotnih pisačev, ki se za take reči ne brigajo, ti si bodo gotovo vsi drugi to zanimivo delce omislili in doživela bode še drugi natis. A kaj je bilo? — Udje učiteljskega društva so jo dobili zastonj in bo bili vendar tako usmiljeni,  da so jo vzeli a kupil jo je  zopet   malo   kdo.   S  tem je zaspal   „Imenik  slov. učiteljev"  na sramoto vseh tistih, ki na slovenskoj zemlji službujejo in slovenski  kruh jedo, a za narod malo ali nič ne store.
Letošnje leto poskusil je tudi, „Krain. Lehrer-Verein" s svojim „Schematismusom," ki se mu pa baje tudi ne bode nič bolje godilo, kakor prejšnjim imenikom če tudi je za čisto slovenske učitelje v jedino zveličavnej nemščini pisan, in utegne za to iz posebnih jasli ovsa dobiti.
Imenikov imamo torej na izbir. Mi Kranjci imamo slovenske in nemškega, kakoršnega si srček poželi. Štajerci imajo dobro urejenega nemškega in tudi Korošci nijso brez njega, le Primorci baje nemajo nič. Če pa vse te „Ime-
glas priduši, da h konjedercu se pa vendar k nobenemu nikoli več ne gre ženit, magari, ko bi imel tri konjederske hčere na jedenkrat na ponudbo! Nii, denes je skušal, kaj se pravi konjederec — da reB zna dreti, pa ne samo konjskih merh, ampak tudi človeka!
Ali kakor človek, dokler slepa strast buri in kuri po njem, dostikrat marsikaj napačno sodi, tako tudi naš Poskoček, kolikor dalj od konjederca, toliko bolj sprevida, da vendar nekaj prehudo zavrgava to bazo ljudij, ki dero mercine, katere bolehajo ali crkajo na tem pasjem svetu. Nu, kaj sta se pa konjederčevi neki tolikanj pregrešili zoper njega, kaj? Če jima hoče pravičen biti — malo, prav malo, hm, čisto nič! Ne, ne! Ravno narobe ! Še le hvaležen jima ima biti, ker sti mu z besedo in obnašanjem dajali na znanje, kako hentano všeč je on ženskam! Da, da: ta mlada in stara, obe ste pritiskali za njim, da bi se jima še obranil ne bil, da bi on ravno ne imel tega
nike" in „Schematisme" kakor se uže aovtjo, pregledujemo, vendar v nobenem ne najdemo ▼veh slovenskih učiteljev v lepe j skapnej celoti. Imenik leta 1874. sicer našteva vse slovenske učitelje, a ta ne zadostuje več, ker se je od onega časa pri učitelj stvu uže mnogo, mnogo izpremenifo.
Raš iz tega namena baje namerava učiteljsko društvo za slovenski Štajer izdati „Imenik slovenskih učiteljev" s koledarjem za leto 1877. in ličnim notice m vred. Ko sem poziv na naročbo omenjenega „Imenika" v „slovenskom Učitelji" čital, mislil sem si, to novo delce bode pa vendar vsak za šolstvo vnet narodnjak si omislil, kajti koledar in kak „notic" pa vendar vsak na pol izobraženi človek rabi in vrh tega ima pa Še imenik vseh slovenskih učiteljev za male novce. Naročuiki se bodo kar v celih četah oglašali, mislil sem si, a poizvedel sem pa pred par dnevi iz gotovega vira, da se je do sedaj komaj dvajset čitaj: dvajset naročnikov oglasilo!
Hočemo li res tako mlačni biti? Kaj bode svet rekel, ako čuje, da še šolske literature ne podpiramo, ko bi vendar morali biti z dušo in telom šolski možje. Za te male novce ne bode nikogar bes vzel, ako si naroči to delce.
Iz Mt*viit1«ke doline 17. jun. [Izv. dop.] Še le meseca junija se je vreme spokorilo in ukrenilo drugi pot. Pa je uže zadnji čas, kajti „kres" je pred durimi. Zima se je umaknila, spomladi nij bilo in poletje je nastopilo; vročina je velika. Slana in povoden) je uničila vso nado na dobro letino. Kmetu žuga huda. Davki vedno rast6! Pla* čati nij mogoče, ker nij pridelka!
Včeraj sem bil na semnjl v Mozirji. Iz vsega se je videlo, da kmet nema nič pod palcem. Semenj je bil mrtev. Videl sem nekaj parov suhih goved podobnim onim, o katerih je egiptovski Jožef kralju sanje razlagal. Krčmarji, kateri so po več telet zaklali za pečenko so kislo gledali z vrat na ubo-zega kmeta, kateri je pri voliču, ali „sivki" o polu dne kos suhega kruha potegnil iz žepa in se s tem gostil, za žejo si pa vode „nažagalu, — In nič bolje njj pri kupčiji.
Iz DnmtJ&i 17. junija (Poslano.) „Slovenije" predsednik g. Verhovec me je se svojim dopisom v „S1. Nar." od 13. jun. hotel desavouirati, ter moj dopis od 4. jun. v nekaterih stavkih na laž postaviti. Podtikuje mi pri tem svojem činu namene, ki jih nikdar imel nijsem, isto tako oporeka vestem, ki jih
zlomkovega križa, da vsakrat le naleti na napačno: jedenkrat na gruntarsko, jedenkrat na tako, ki ga uže ima! raki, kadar zadene ob pravo. —
Ves vesel tega spoznanja in navdušen po dobrodejnem vincu ne more drugač, da ponosno zavrišči; potem pa na glas premišlje-vaje vse to, in kar naj bi še bilo in ne bilo, zažene se hrabro naprej, da ga je cela pot polna. Zdaj je na desni, zdaj je na levi, zdaj postopi malo hitreje, zdaj se mu noga vstavi. Stoje le prezasuče klobuk, ki mu leze za tilnik, le trene se stisneno pestjo pred soboj, kakor bi ravno izduhtal, kako posebno in z lehka zauče, juhe!
V tistem se prav mičen in brhek deklic po stranskej stezi prismehlja proti njemu. Po-i skoček se ne spominja,  da bi bil katerikrat uže  videl jo;  pač pa se mu po njenem pri-, kupljivem spogledovanji kar zdi,  da ona pa , menda pozna njega. Preko vsega tega pak je
nikdar poročal nijsem. Da rešim svojo čast tikoma resnicoljubnosti kot Vaš dopisnik, prosim Vas, blagorodni gospod urednik, da blagovolite objaviti sledeče: Glavni moj namen pri opisovanji dogodjaja v „Sloveniji14 bil mi je nekatere zaljubljence nemških pesnij opozoriti, da se to nikakor ne ujema s teženjem Slovenstvu sploh, Še menj pak z onim društva „SIov.l\ pope-vati v zborih „Slov." nemške pesni. Da sem one „zaljubljenceu imenoval „na pol-Slovence", imel sem tehten uzrok. Kdor izmej izobraženih Slovencev (in mej te prištevam vsakako slovenske vseučiliščnike) še zdaj ne ve, zakaj, da bo mi Slovenci borimo proti Nemštvu, oziroma nemškutarstvu, zakaj, da trebimo iz narodnega življa tujstvo — a da pridemo na ta poseben slučaj — zakaj, daje naravnost proti teženju Slovenstva, ako se v „Sloveniji", torej "v slovenskem društvu popevajo nemške pesni, naj bodo te katerega koli značaja ali rcadržaja, ter da oni, ki to store, delajo ravno nasproti ne le svrhi in teženju Slovenstva, iaemveč tudi proti pravilom „S1.", ki vele, da Se imajo društveniki ,,s petjem domačih pesnij izobraževati in razveseljevati," ta valjda zasluži drugo ime. Tu nam je treba biti rigoroznim. Kdor se mlad privadi polovičarstva, bode jedenkrat otnahljivec, če ne še kaj druzega. Ako v mladostnem ognji, kjer je navdušenje za vzvišene principe največje, grešimo zoper uže obrazloženo naše teženje, zoper toliko važno točko „SI." pravil, ko smo sami svoji, kaj bode li takrat, ko se nahajamo dejanstveno v borbi za naš narod pri tem služeč si vsakdanji kruhek? Naši nazori so imajo sedaj uže popolnem izčistiti, mi moramo postati uže sedaj železni značaji. — Je-li sedaj umljiv namen mojega dopisa ?
G. V. govori o vsem slov. dijaštvu na Dunaji. Jaz bi bil se svojim dopisom dosegel svoj namen oziroma slov. dijaštva. Tega nij-sem hotel. Kajti v prvlje je izmej vsega slov. dijaštva va\jda 25 % udov „Slovenije", v drugo je iz mej teh le malo številce vnetih za po-pevanje nemških pesnij, kakor se je sedaj pokazalo, kajti g. V., akoravno je on prvi govoril zoper znani predlog, za-se izjavlja, da je zoper nemške pesni.
Da bi bil jaz opazil,,nemških elementov" v .,S1.", to je izmišljija g. V. V mojem dopisu se nikjer ne nahaja izraz „nem-
ta, kacih 18 let stara dekle, njemu prec hen-brano všeč, in kar nekaj mu pravi, da ravno le-ta bi utegnila biti kakšna prava! Zategadelj in pač tudi, ker je vinska kapljica ogrela ga in navdala z nenavadnim pogumom za vsako podjetje, zaleti se naravnost proti dekletu, ulovi jo za roko, ter dobrikavo režeč se, nagovarja:
„Le počasi, le počasi dekle, da greva skupaj!"
„Jaz sama lehko hodim", odvrne ona in skuša izmuzniti se mu.
„Sama, sama — kaj boš neki sama? Dekle mora moškega imeti za podporo: sama nij za nič!" modruje Poskoček trdo držeč jo.
„Nu, tak jej tudi veliko ne pomore, ka kor si ti, — pijan!" pikne ga dekle.
„Pijan? kaj sem jaz pijan? pijem ga lehko, saj ga za svoje! In pa, — kedaj naj pa pijem, če ne denes, ko se ženini".
Dekle ga zvedavo meri od glave do nog.
ški elementi/1 tudi ne izjava, ki bi dala na to sklepati. SumniČenje je torej oni njegov pasus.
O prihodnjosti „S1.", kakor je g. V. poročal, nij v mojem dopisu niti črtice, akoravuo imam jaz za-se in z menoj vred in mnogo druzih svoje misli. A zakaj zopet ta moj dopis kot lažnjiv opisuje?
Da so se v „S1." popovale pesni, ki ne ugajajo preveč estetičnemu okusu, to trdim tudi sedaj. Ako me boste silili, bodem vam jih vse, nemške in Blovenske objavil. Le to se mi čudno dozdeva, da v drugej ne niske j pesni (bila je to buršovska), ki se je takrat v „Sl." pela, g. V. popolnem molči. In baš ona nij po estetičnem okusu. In na ti način hoče g. V. moj dopis postaviti na laž, da bi to verjetneje storil, podal je na razpolago svoje ime! Naj mu povem, da sem to storil tudi jaz pri prvem svojem dopisu in da to storim tudi zdaj, pri drugem.
G. V. govori tudi o dveh delih zborov ,,S1.", ter molče reducira, da za drugi del nema niti on kot predsednik, niti odbor odgovornosti. Ako on v teoriji trdi; da lehko on in odbor otideta pri druzem delu, še faktično tega nij učinil. In to je vendar dokaz proti njegovej trditvi. Predsednik in odbor sta duša vsacemu društvu. Baš predsednik in odbor imata kat1 exochen nalog skrbeti za zabavni del, ki je tudi v pravilih v 9. točki dovoljno označen in je zanj tudi on kot predsednik, isto tako odbor in društvo odgovorno. Ko so se popevale one nemške pesni je bil g. V. kot predsednik, isto tako cel odbor do konca zbora navzoč. Torej g. V. proč z zori/.mi; krivda je obče priznana, in slovenski narod bode vesel ako sliši, da je takova napaka iz „S1.U izbacnila.
Ako g. V. trdi, da se pesni ker so v 2. delu, ne devljejo na dnevni red, je to res. Jaz nasprotnega tudi trdil nijsem. A jaz izjavljam, da se tudi interpelacije in slučajni prodlogi, ki so v prvem delu ne devljejo na dnevni red. Ako se pak pesni ne devljejo na dnevni red, je-li potem dovoljeno, pesni popovati, ki so zoper pravila „Sl.u, ki so zoper naše teženje? Jaz odločno odgovarjam z debelim : ne.
Toliko v obrambo moje časti tikoma resnicoljubnosti kot dopisnik v „Slo. N." Ker je marsikaj pri tej obrambi principijalne važnosti, naj se mi oprošča, če sem bil more-
„Ženim se, ženini!" priteza Poskoček, vide, da je izbudil dekličino radovednost. „Saj vem, da poznaš konjederčevo, tisto Meto!"
„Ti se ženiš pri Metki?" pobara dekle in ga gleda.
„Pri njej, pri Meti — primojduha! Pa še nečem je ne! Ne, ne! Nečem ie ne te konje-derčeve! Rada, rada bi imela me, rada, in pa mati tudi, vem da; toda — jaz je pa nečem — magari — —. Jaz imam toliko, da bi lehko imel dve — dve, dve! Pa bi jemal njo! Ho! jaz dobim boljo, boljo desetkrat — tako, da mi bo tudi kaj všeč: kakor ti-le!" rekoč jo bliže potegne k sebi pod pazho, da bi objemal jo, ka-li?
„Pusti me, meni se mudi!" pravi mu dekle trgaje se mu iz pesti.
„E, tako-Ie mladini dekletom se zinirom mudi kam!" meni Poskoček poprijemaje jo, in pristavi:
biti dozdevno obširen. A zoper napačnemu pojmovanju toliko važnih načel človek ne more biti nikdar preobširen.
Radoslav Puklj.
Domače stvari.
— (Odbor Marijine bratovščine.) se je pretekli teden konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen g 11 o rak, mestni odbornik in hišni posestnik; za predsednikovega namestnika g. A. Stepancig, trgovec In hišni posestnik ; za dennrničarja g. Kr. Drašlar, hišni posestnik; za zapisnikarja g. J. Ilegali, mestni odbornik. Odbor bode takoj prenaredbo pravil obravnaval.
— (Iz Dunaja) se nam piše: Beseda v prospeh društva „Komenskega", ki se je obhajala 18. t. m. v Zoblovej dvorani v Fiinf hausu, bila je izborna. Slavjansko pevsko društvo združeno s češkima pevskima društvoma ,,Luinirom" in „Slavikom" izvršilo je svoj program točno in je bilo z burnimi živio- in slava-klici sprejeto. Izmej slovenskih pesnij pel seje ,,Venček" slovenskih narodnih. Godba pričela je ob 4. po polu dne na vrtu svirati; slavjanski komadi kot ,,kje dom je moj", ,,IIej Slovani", ,,Naprej" itd. bili so z burnim aplavsom sprejeti hitro, ko so jo začeli svirati. Mnogo narodnih slavjanskih morali so godci ponavljati. Slovencev je bilo pri tej veselici primerno mnogo. Tudi g. dr. Ce-lestin bil je pri tej veselici navzočen.
Dramatično društvo.
Občni zbor   „slovenskega dramatičnega društva" za leto 1870. je 5. julija ob 0. uri po polu dne v čitalniškej dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov:
1. Ogovor predsednikov.
2. Poročilo tajnikove.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Volitev predsednika, blagajnika in novega odbora.
5. Posamezni predlogi.
Vsi udje so uljudno povabljeni. V Ljubljani 20. junija 1870. Za odbor:
Janko Kersnik, Jan. Murnik,
tajnik. predsednik.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 17. junija. Po 11. uri 24. aprila 1876 sta prišla fanta Jože Videč, Birtov hlapec in Janez Až-
nI kako je pa ime tebi, ki si tako zala in brhka? Ali ti je Metika?0
„Će mi ti poveš, čegav si od kod?"
„Povem, povem, vse ti rad povem potlej!" hiti jej zagotavljati.
„Manica!" pove dekle.
„Manica, Manica? Nu, saj se mi je zdelo, da moraš biti Manica ! Kako prijazno in kratko-časno imaš ime, desetkrat bolje, kakor tista konjederčeva !"
„Nu, saj ti verjamem; a povej mi, povej: kdo si ti?"
„Aha jaz — jaz — preluba moja Metika!"
„Pravim, da Manica!"
„Manica, aha Manica, o ti preljuba Manica! Lej kmalu bi bil pozabil da si Met-Manica I govoreč hoče jo objeti.
„Od kod si ti doma, ti?" povpraša živo dekle, le na pol umekovaje se njegovej ljubeznivosti.
(Daljo prib.)
man, l/mbarjev iz Suhega k Sitarju v Pav-čevo hišo v Suhem, kjer je bila ljubica Až-manova, in s katero bi bil on rad govoril. Komaj sta bila pa do te hišo dospela, bil je najprvo .Janez A/man ne da bi bil kaj hudega slutil, od Janeza Vrbančira, ki je bil z dvema tovarišema tudi na Suho prišel, napaden in vržen v potok, ki jo mimo tekel, in pri tej priliki je Ažman tudi svojo kapo in „rekeljc" izgubil. Ker je pri tem tepoži Ažman na pomoč klical in vpil, je prišel Jože Videč, ki je bil uže nekoliko dalje odšel, do mesta dejanja nazaj ; tu prišedšega je Janez Vrbančič zgrabil in na tla spravil, potem je pa vstal in v temini zginil. Jože Videč in Janez Ažman sta šla potem vkup k Senku, po domače v Fikov mlin in tu sta povedala, da sta bila od tujih fantov napadena in tepena ; Jarnej .Šenk je tudi sam zapazil, da je bila jopica Jožefa Videča na več krajih krvava. Ko je kmalu potom Jože Videč ndin zapustil in sam proti domu Šel, ga je Janez Vrbančič zopet napadel in s polenom s tako srditostjo po glavi udaril, da je precej na tla padel in obležal. Ćrez nekoliko časa je vendar toliko k sebi prišel, da se jo na noge spravil in domov na pod spat odšel.  Bolečina na glavi
pa je bila vedno hujša in tako je moral drugi dan po polu dne to je 25. aprila ob 4. uri umreti.
Črez dva dni t. j. 27. aprila so zdravniki truplo ranjcega raztelesali in izrekli, da je moral vsled udarca na glavi umreti.
To dejanje jo z ozirom na to, ker preiskava nij dokazala, da bi bil storilec imel namen Jožeta Videča usmrtiti, pač pa je oči-viden sovražen namen — hudodelstvo uboja po §. 140. kažnjivo po §. 142. I. odst. k. p. Sumljiv tega hudodelstva je Janez Vrbančič in sicer po izpovedbi priče Jožefa Bukovnika, ker je bil na mestu dejanja, in vsled svoje lastne izpovedbe; zarad tega je zatožba proti njemu opravičena.
Pri denašnjej obravnavi pred porotniki, je zatoženec Janez Vrbančič priznal, da je Jožeta Videča, ko mu je na polji blizu IIo-temež nasproti prišel, z „okleškom" po glavi udaril, trdi pa, da se je le branil, ker Videč ga je prvi napadel, zatoženec je pa udarcu z levo roko odbijal, z desnico pa tako močno nasprotnika po glavi udaril (z „okleškom"), da se je precej zgrudil na tla in se nij več oglasil, in Bukovnik je bil pri tem prizoru
navzočen in pravi, da nij videl, da bi bil ubiti; Jože Videč oborožen.
Porotnikom so se stavila 4 vprašanja: 1) na uboj, drugo na brambo v sili. Ker so porotniki prvo vprašanje jednoglasno pritrdili, drugo pa jednoglasno zanikali, odpal je odgovor 3tega in 4tega vprašanja; in zarad tega je bil lep mlad gorenj s k fant ravan kot sveča zarad hudodelstva uboja na 4 leta teške ječe poostrene vsak mesec z jednim postom, in 24. aprila vsacega leta v tamnici na deskah — obsojen.
19. junija:
Kvrof»« Richter iz Dunaja. — Hamernik iz Gradca.
hH -»l<>n«.: Hirschman iz Čakovca. — Tekater iz Trthča.
Pri bavurnkeui dvoru: Leiub rger, IL.hn iz Dunaja.
Karmelitanski melisovec
lz Heiftcdk.
1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
(53-13)      Gabriel Piccoli,
lekarju na dunajskej cesti v Ljubljani.
Umrli v IJiittl jim*
ud 16. do 19. junija: Gabrijela Lonasi, 3 m, deto c. kr. uradnika, vsled konvulzijon. — Marka Magnar, 37 1., v bolnici, za jetiko. — Valentin Piimožič, 21 1., v bolnici, vsled pijaemie. — Josip Ošabni k, 4 mes., dete pomoČnega uradnika, vsled okutne vodenice v glavi. — Rudolf Palmgren, 24 1., v bolnici, ?a sušico. — Marija Šankar, IH 1., vsled slabosti. — Marija Žibert. 18 1., v bolnioi, vsled vnetja možjan.
TinotoČ
v Krakovem v glavnej ulici št. 20.
Tam se točijo izvrstna dolenjska in blzeljska
vina po nizkih cenah na drobno in debelo. Za obilno obiskovanje priporoča se
(185-1) Andrej Dolinar.
Jedina trgovina na Dunaji!
katera jo ugodna za tako slabe čaao, sklenila je cone blaga še za 30°/o znižati in ta je
Kineškega srebra fabrikna zaloga
11. IIetr«*lli«»liiiia «& €o., Dunaj, KS-riitnorstrasse v "bazstrj-u.-
■al Veljalo je na primer. ■■
6 žlic Ca kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obod . , 6 vile    „    „    . , 1 vel. žlica za juho , 1  „    „    „ mleko 1 moka sklfdica z žlico
prej gl. 8.50, ■ 7.50, n 7.50, n 7.50, n
3-,
sndaj
gl. 1.5©
„ ».75
>
m
n 1 •»<>
. a
prej sedaj
1 posodica za sladkor s pokrovom gl. 4.—, gl. i.ao-6 mal. tas Za sladkor „ 3.50, „ 1.20 L posodica za maslo „ 3.—, „ l.RO 3 korke 8 podobami „ 3.—, kr. »«► l par svečnikov . „ 6.—, gl. a.— 1 majolka za čaj . n 8.—, „ O.— l posoda za olje i oset „ 8.—, „ S.— Posebnega opazovanju -vrrdno !
6 nožev,        j   vseh 24 komadov v 6 vilic, ( elegantnem etuiju na-
6 žlic [    mesto gl. 24 samo
6 žlic za kavo.) 9 gl. 50 kr.
6 desertnih nožev, | vseh 24 komadov v 6       „     vile,    (elegantnem etuiju 6       n     žiio,    I namesto gl. 26 6 postavcev >a nože,! samo gl. 11.75.
in kineškogir
NajnoveJAat |»hh!h za čiščenje zlatnine,  srebrni ne srebra, škatljica 25 kr., 6 škatliic gl. 1.20.
Jako lepe tase, majolke za kavo in čaj, servico za čaj, stojal ca za pogrnene mize, girandole, poaipalci za a'adkor, čašice za jajca in garniture za jajca, posodico za zobotrebce, sponke za servijete itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtevanje dopošilja se tudi razločeni cenik brezplačni. (142—5)
Dunajska borza 20. junija.
(Izvirno CAie*raticuu i>or«M»»iu.
Enotni dri. dolg v ban V o 'oih	.   66 gld	75 kr.
Enotni dri. dolg v :.rt b»».	70 .	25 .
1860 dri. posojilo ....	110 .	80 .
Akcije narodno bv>.	846 .	
Kreditne akoije   . .	148 .	60
London ....	120 .	85
Napol. .... C. k. cekini		61
	5	79
Srebrn	102	50 _
Comis
z dobrimi izpričevali, ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika,  dobi v štacuni zmešanega blaga takoj službo pod dobrimi pogoji. Natančneje se izve pri
A mir <»i Lavrciičiču (182— 1) v Postojni._
mm Strelovod mu
najnovejše konstrukcije,
za obrambo za vsako vrste posestva, cerkve, samostane, graščine, gospodarska pos'opja, magacine, parne dimnike itd. prodaje prav po ceni
Ignacij Tagleiclit.
Zalpjga jo na Dunaji, v mestu, Heiligen-kreuzerhof, I. Scnonlaterngasse 5). Stroškino ceno razpošilja zastonj. Naročila
iz dežele se takoj izvrše. (151—8)
■i Zaradi uže pripetenega zamenjanja imen,
prosi se uljudno, ime i 11 naslov natanko napisati.
1
St. 2694.
hranilnice in zastaTljavnice Ljublja
Zarad sklepanja računov za I. semester 187fi bo
hranilnica
od 1. do 15. julija 1876 in
zastavljavnica
od 1. do 14. julija 1876
zaprta.
Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice
V;,) v Ljubljani, 17. junija 1876.
____>__«__^__-____________—i^aHtajaa |n j-^jj ^Narodne tiskarne".
11^3—2)
Izdate^ in urednik Josip Jurčič.
887^