FTOLttHAU AMP DISTRIBUTED TOPER PERMIT (Ko. WQ AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER g, 1917, OH FILE AT THE POST OFFICE OF HEW YORK, H. Y. By Orte of tStPtwH, A. B, Burlesfti, P. M. Qgfl. SODNIK SE ZAVZEMA ZA ŽIDE SODNIK HUGO PAM PRAVI, DA JE KONGRES NASTOPIL NA TEMELJU SLABIH INFORMACIJ, KO JE OMEJIL PRISELJEVANJE. Chisago, ni. 10. junija. — Sodnik Hugo Pam, ki se je vrnil s šnri mesece trajajočega potovanja po Poljskem, Romunskem in drugih deželah, se je zavzel za tisoče Židov, katere so evropski narodi j.* gnali iz svojih ozemelj. Sodnik Pam je izjavit, da je bila administracija v Washingt onu slabo informirana glede razmer v inozem-• mi od strani onih, ki so delali v interesu proti-imigraeijske zakonodaje. Sodnik Pam je šel v Evropo kot zastopnik Hebew Shelter and Immigrant Aid Society in America. — številni priseljenci, ki so prišli k nam pred vojno, so pustili 7.a seboj matere in očete, žene in otroke. — je rekvl. — Poslan sem bil v Evropo v namenu, da ugotovim te izgubljene sorodnike, da jim pomagam in če mogoče, da jih združim s sorodniki v Ameriki. To delo zelo dobro napreduje. — Številni tisoči Židov so pobegnili v Poljsko in Romunsko iz fiusije. Bele Ru*ije in Ukrajine. Ukrajina je sedaj prekipevajoč koti! ropa, p«»žiga in masakrnv. Vlada v Kijevu kontrolira le majhno ozemlje krog mesta ir celo ostala dežela se nahaja v rokah bandit-skili glavarjev, ki neprestano preže na Žide. Njih lastnino se zaple-nja in celo njih življenja niso varna. Oni, ki so poiskali pribežališča \ \ Poljskem in Romunskem, bodo morali zapustiti te dežele, ki so že itak prenapolnjene. Kam naj se sedaj obrnejo? Oni, ki m> iskali pribežališče na Ogrskem, v Avstriji, na Ceh osi o-\aškem pred vojno, so se ustanovili ter vzgojili družine, a so dobili m daj pov elje, naj odidejo iz dežele. Pustiti morajo vse, kar so si pridobili, ter se vrniti med razdejanje. Javno mnenje v te> deželi in tudi v drugih, bi moralo napraviti konec temu položaju. — Številna porodila, na temelju katerih je kongres sprejel postavo, omejujočo priseljevanje, so obstojala iz napačnih informacij. Poznam nekega i migracijskega uradnika, ki je bil poslan ven, da preiskuje in ki je ostal v Varšavi le štirinajst ur, vključno noč, tekom katere je spal tam. Kad bi dobii priliko, da predložim tozadevna dejstva državnemu rteparr., delavskemu tajniku ter komitejem kongresu in prepričan sem, da bo opaziti izprememho v naziran-ju tega vprašanja. CARPENTIER JE BIL 18 MESECEV NA FRONTI STOPIL JE V ARMADO KAKORHITRO JE IZBRUHNILA VOJKA TER JE Btt DVAJLRAT POHVALJEN RADI JUNAŠTVA IN DVAKRAT ODLIKOVAN. V MALI AZIJI SE OBNAVLJAJO BOJI LENINOVI ODPOSLANCI NA DELU Člani turške vlade so jako vznemirjeni. — Nesporazum med Gr-jki. — Venizel03 proti Konstantinu KRASDJOVO MISIJO V C AN ADO SE SMATRA KOT PRETVEZO ZA POGAJANJA Z AMERIKANCI. — PRIHOD RUSKE TRGOVINSKE MISIJE V HALIFAX. ČLAN GRANTOVEGA ŠTABA MRTEV. Pred kratkim je umrl general Horace Porter, bivši poslanik na Francoskem ter član Grantovega gener. štaba tekom civilne vojne. Pariz, Francija, 10 junija. — Oficijelni vojni rekord Georgesa Cj.rpentierja, katerega je dobila čikaška Tribuna v glavnem stanu f francoskega avijatičnega zbora, razkriva dejstvo, da je preživel bo rilec 18 menecev aktivno na fronti kot avijatik v opazovalnem aero-plaiiu in da je dobil dekoraciji Vojnega križa ter Vojaške svetinje. Vojni rekord Carpentierja se je preiskalo po ugotovitvi zastopnika (lallivana v ameriški poslanski zbornici, da je stopil Carpentier v armado šele potem, ko je bila Francija v velikih stiskah, ali z drugimi besedami, da ni šel v vojno prej, dokler ni bil prisiljen storiti to. Kot znano, je Gallivan predlagal resolucijo, naj kongres prevove l oj, določe« na 2. julija, razen če bi boj sprejei odredbe, tikajoče se vojaškega bonuna ter označil Jack Dempseya kot "big buma". Oficijelni rekord kaže vsako gibanje, katero ;e napravil Carpentier v armadi ter razkriva dejstvo, da je bil uajprvo prideljen kot šofer drugi aeronavtični diviziji ob izbruhu vojne v avgustu 1914 in tla je služil kot šofer, dokler ni dobil licence za oilota Karmanovega m roja, dne 24. maja 1915. Carpentier je bil poslan z nekim zrakoplovom oddelkom na — fronto, kjer je ostal tri mesece in dne 16. avgusta istega leta je bil poslan nazaj k generalni zrakop lovni rezervi kot nadštevllnl pilot, da čaka prideljenja h kaki drngi eskadrili. Dne 28. avgusta'jc bil Carpentier poškodovan na nogi tekom neke nezgode z aeroplanom, a je hitro okreval, nakar je bil poslan nazaj na fronto dne 11. septembra 1915 z eskadrilo št. 55 za raziskovalno delo v pripravi za veliko, a ponesrečeno francosko ofenzivo v ( hainpagne, ki ne je pričela dn^ 25. septembra 1915. V glavnem je bilo pripisovati dejstvu, da francoski avijatiki niso mogli zapaziti nemških ovir iz bodeče žice, da fo Franeozi doživeli poraz ob obronkih v Champagne in da se je olVnzi\a izjalovila, ko je francoska kavalerija vprizorila naskok preko ovir, porušenih od artilerije ter naala na drugi strani gričev sliene ovire. Carpentier je bil naveden v armad nem povelju za delo, ki ga je i/.vršil na dan pričetk.i ofenzive: I>ne 25. septembra se ni obotavljal leteti tekom meglenega vremena in dežja manj kot dvesto jardov nad sovražnimi četami. Dokazal je v številnih okoiičinah hladno kri ter se ni nikdar vrnil, dokler ni bila njegova misija izpolnjena, pogosto s si rojem, ki je bil ves preluknjan od krogel. Dne 19. aprila 191P je bil Carpentier premeščen k Farmanovi eskadrili št. 8, tekom napada armade nemškega kronprinca na Verdun, ko se je veliko število francoskih avijatikov premestilo v ta sektor. Dne 5. novembra 1916 je dobil Carpentier Vojaško svetinjo za junaško obnašanje dne 26. oktobra pri francoskem protinapadu, tekom katerega «e je posrečilo zopet zavzeti fort Douamont. V decembru 1916 ie Carpentier zapustil fronto radi bolezni ter se ni več vrnil tjakaj Sel je v bolnico v Vitry - Chatillon, od tam pa je bil premeščen v neko bolnico izven Pariza. Dne 15. januarja je dobil dopust za dva meseca. Dne 71. maja 1917 je bil Carpentier prideljen eskadrili v Alži-ru, a potem, ko je dobil podaljšanje dopusta, je izjavil, da ni več sposoben za službo pilota, nakar je bil odpuščen :z avijatične službe ter postal telovadni učitelj v Joinville vojaški soli, pet milj izven Pariza* Od poletja 1917 naprej je ostal Carpentier telovadni učitelj v francoski armadi ter obiskal v tej lastnosti francoske, angleške, belgijske in ameriške fronte vključno ono v Chaumont, kjer se je nahajal glavni atan gene re I a Pershtnga. &est mesecev po sklenjenem premirju je "bil Carpentier zopet prideljen avijatiki in nato demobiliziran. I Carigrad, Turčija, 10. junija. — Vojna med Turki in Grki, v kateri bodo Grki najbrž deležni podpore zaveznikov, je bila obnovljena. Grški tovpedni rušilci so obstreljevali turška pristanišča ob Črnem morju, dočim se Italjani, ki hočejo olajšati nalogo Grkov, pripravljajo, da izpraznijo Ada-lijo. Poroča se iz Samsima, da je nacionalistična vlada odredila, da naj se pošlje vse grške podanike otomanskega cesarstva v notranjost dežele. (Tam jih bodo masa-krirali!) Grki, ki vedo, da je le malo ljudi tekom svetovne vojne preživelo take. izgnanstvo, so postali preplašeni ter prosijo Turke, naj jim dovolijo odpotovati na Grško. Obenem obljubljajo, da bodo pustili vso svojo lastnino in dr se ne bodo nikdar več vrnili. Člani turške vlade v Carigradu so zelo vznemirjeni. Prepričani so, da jih imajo zavezniki na sumu da so v zvezi s Kemalisti, ki so razveljavili premirje ter se smatrajo v vojni s Turčijo. Čeprav r.e vedo zastopniki zaveznikov, kaj bodo ukrenili ministrski predsedniki, so vendar mnenja, da bodo zavezniki podpirali Grke z denarjem, vojnim materijalom in celo s častniki. Domneva se tudi, da bodo zavezniki sodelovali pri blokiranju turških pristanišč. Nacionalistični agenti, ki so prišli v zadnjem času v Carigrad, izjavljajo, da se Grki pretepajo med seboj in da so pristaši Veni-zelosa s strojnimi puškami streljali ne. pristaše Konstantina. Poveljujoče častnike je baje imenovali iz političnih razlogov, ne pa na temelju izkušenosti ali sposobnosti. BELA-STAVKA" ITALIJANSKIH URADNIKOV Laonid Krasin, ruski sovjet. minister za trgovino in industrijo, je dospel te dni v Halifax v Novi Skociji. da se pogaja glede kon-traktov, tikajočih se dobav za sovjetsko Rusijo. Njegov obisk bo o-rnejen na Canado, a f.oglasno z majerjem Sweetom, ki je služil v ameriški armadi v Franciji in ki je pred kratkim završil veliko trgovsko potovanje po vseh deželah centralne Evrope, obstoja njegov resnični namen v tem, da bo skušal stopiti v stik z ameriškimi trgovci in industrijalci kot uvod za predlagan trgovinski dogovor med Združenimi državami ter sovjetsko Rusijo. Krasin je mož, ki je uspešno izvedel trgovinsko pogodbo med Anglijo in Rusijo. — Krasin ni prav nič bolj bol j še vik ali komunist kot sem jaz, — je rekel major Sweet. — On daje izraza želji sovjetske vlade, da trguje s to deželo. Njegov obisk je dokaz popolnega preobrata od M rani Lenina, o katereip sein prepričan, da se s?daj zavzema za kapitalistične principe v trgovini. Krasin bi rajše trgoval z Združenimi državami kot pa z Anglijo in Nemčijo, kajti njemu je dobro znano, da bi bili edini interesi Združenih držav v Rusiji trgovski, doeim se boj i do gotovega obsega trgovskega oprijema, katerega dobivata Anglija in Nemčija nad Rusijo. — Ne vem, kaj bo pravzaprav delal v Canadi, vendar pa so skupine ameriških trgovcev, ki so bile v zvezi ž njim ter prav nič ne dvomim, da se bo z nekaterimi teh sestal. On seveda ne more priti v to deželo. — Vsled trgovinskega dogovora z Anglijo prihajajo napolofi-ci.ielni angleški agenti v Rusijo ter polagajo temelje za bodočo trgovino. Nemci so že davno tam. Na severu imajo pod kontrolo velikansko ozemlje, večje po površini kot je država California in ki vsebuje dragoeenc,rude in druge naravne vire, katere izkoriščajo do skrajnosti. Ko bodo padle ovire, bo nastopila Nemčija ter pričela izvajati absolutno kontrolo nad velikanskim elelom dragocenega ruskega c zemlja. Major Sweet je mnenja, da niso Združene države zadostile svojim obveznostim napram številnim novim narodom v Evropi, ker jim niso nudile kredita ter poskusile upeljati trgovine ž njimi. Mesto tega pa so prepustile to polje Angliji in Franciji. — Politika samodoločbe brez ozira na ekonomske črte je največje zlo, katero se je kdaj vsililo Evropi, — je rekei v nadaljnem. — Plamen nacijonalizma se je zopet zanetilo in najti je večje zatiranje drugih narodnosti v nekaterih teh deželah, kot naprimer v Čehoslo-vaški, kot je kdaj obstojalo pod monarhijami in narod je mogoče obdržati v jarmu le s pomočjo vojaških čet. Ljudje nimajo dosti dela, dosti živil ter žive bedno življenje. — Anglija je nudila kredit in isto je storila tudi Francija. Obe sta našli bogata polja na Romunskem, v Bolgariji ter med drugimi manjšimi narodi ter dobili močan ekonomski prijem na naravne vire dotičnih dežel. Mi pa nismo le prav ničesar storil*, kar bi bilo v na sem lastnem interesu, temveč nismo zadostili niti svojim obveznostim. Največje delo, storjeno v Evropi, je bilo ono Ilooverjeve pomožne komisije in vsled tega je Amerikanee povsod dobrodošel. Vsi hočejo trgovati z nami. — Dokler se ne bo dalo tem deželam stalnosti potom razširjenja zunanje trgovine, se bodo vse naše obljube glede samodoločbe po mojem mnenju razblinile v nič. Na Čehoslovaškem sem videl delavce l:ako so se ozirali na podobo cesarja in kralja ter izjavljali, da žele, da bi se vrnil, kajti pod njim so imeli vsaj mir in prosperiteto. Načelniki vlad so seveda proti vsaki restavraciji monarhije, a prepričan sem da stvar ni t:ika pri večini drugih ljudi. Stvari izgledajo v tem oziru gotovo slabo na Čehoslovaškem in v Jugoslaviji. — Isto velja glede Poljske. Kar se tiče Nemčije, sem prepričan, da je 95 odstotkov naroda za restavracijo monarhije ter je značilno, da so oni, ki imajo moč v rokah, isti možje, ki so imeli moč v svojih rokah pod cesarstvom. Tudi ne smer/o rf>zabiti, da nemški narod procvita in uspeva, čeprav je nemška vlada "broke". • Prijatelji proste Irske na konvenciji se pripravljajo, da zahtevajo priznanje irs c republike. - Denver, Colo.. 10. junija. — .Neposredno prizna je irske republike, umakuitev a;'srleškili čet Iz Irske in odplačauje devet tisoč jiniljonov dolarjev v roke Združenih držav od strani Anglije se zahteva v resoluciji, ki je bila poskusno sestavljena od prijateljev I Ircev. To resolucijo se bo predložilo konvenciji Ameriške delavske federacije, ki se bo pričela tukaj prihodnji teden. ! Ta resolucija, kot se je izvedelo danes, je bila sklenjena mi nekem sestanku delegatov, kateremu je jia£elovaI Peter J. Brady iz New ; Yorka. i Prijatelji Irske bodo naprosili i federacijo, naj pozove predsedni-|ka Hardinga, da sporoči neposre-idno kongresu poslanico, s katero ^laj bi se pozvalo slednjega, naj prizna irsko republiko rer prote-Istira proti "barbarskemu voje-j van ju" angleških čet na Trškem. [Povračilo posojila, ki ga je dobi-ila Anglija v Ameriki. zahteva |na temelju razloga, da uporabil ja angleška vlada ta denar za I vzdržan je vojaštva, ki zatira i Irsko in druge manjše narode in iza izveden je velikega mornariškega programa. I — Približno 95 odstotkov delegatov konveneije slmpatizira z Irci, — je rekel Mr. Brady, ki je nadalje trdil, da je pretežna večina zaobljubila svojo pomoč. JAPONCI HOČEJO POBASATI ŠE VEČ MEST. London, Anglija, 10. Junija. — V nekem poročilu iz Rima na Central News se glasi, da se bliža "bela stavka" italijanskih vladnih uslužbencev, — to je stavka, ki se je pričela pred enim tednom in tekom katere so hodili uslužbenci sicer v urade, a niso ničesar delali, — svojemu koncu, v kolikor so pri tem prizadete province. V poročilu se dostavlja, da bo delo v pravineijalnih vladnih uradih v par dneh zopet v polnem teku. V Rimu je položaj manj zadovoljiv, soglasno s poročilom, a agitacija za povišanje plač postaja manjša. Poštna in brzojavna služba je še vedno precej neurejena in počasna. Potni listi, JUGOSLAVIJA: Razpošilja mm zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranske banka" v Ljubljani 300 kron . 400 kron .. 500 kron .... $2.60 $3.30 $4.10 1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron $ 8.00 $39.50 $78.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja nm ndnje pošte in izplačuje 11 Jadranska banka'« wTntU- - < jd.T 500 lir____$26.00 1 1000 lir .... $51.00 50 lir 100 lir 300 lir $ 2.90 $ 5.40 $15.60 HEMiKA AVSTRIJA: BupoiOja na ndnje poite In izplačuje "Adriatische Bank'1 u Dunaju. 1,000 nemško-avstrijakili kron $ 2.85 5,000 nemško-avztrijakih kron $ 13.00 10,000 nemiko-avztrij tirih kron $ 36.00 - 00,000 MmflMVBtrijskttt kron $120.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Ml računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe^ v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banka" in njenih podrni. nie imamo sajamčene izvan redno ngodne pogoje, ki bodo valike ko-'isti sa one. ki ee še ali se bodo posluževali naie banka. Denar nam J***** najbdU po Domestic Money Order, aH p« po How York Bank Draft. Fmk Saks* Stih Bui 12 Gniu4t Stmt, InTvk Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa celo leto.......$6,00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dally in the United States. Issued every day except Sundays a^id legal Holidays. WW 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 136. — fiTEV. 136. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 11, 19&1. — SOBOTA, 11. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. BftJfcgT, XA&OOAJTX n MA "GLAS NARODA". MAJ wmfin mjtwwmf assvue v s». sbiws. MEHIŠKA REPUBLIKA PRIČAKUJE ODGOVORA AMER. F. of L. IN ' PROSTOST IRSKE Mehika je prepričana, da bo sklenjen dogovor, če bo Amerika ublažila svoje zahteve. ) - Mexico City, Mehika, 10. junij P. Eiias, taj. za notranje zadeve,-ki se je vrnil včeraj v glavni mesto z Cbširnegra potovanja po celi republiki, je dal izraza opt i-1 mizu glede položaja, ki je nastal med Združenm državami in Mehiko z ozirom na priznanje Obre-: gonove vlade. — .JA sem absolutno prepričan. — je rekel tajnik. — da bo predsednik Obre go n v stanu uravnati takozvani konflikt z Ztlru-: ženim i državami, ne da bi s tem, škodoval samemu sebi ali narodu, t Dostavil je, da ne smatra položaja resnim ter rekel, da je oo- j li kabinet v absolutnem soglasju' s politiko, katero je obrazložil predsednik Obregon. Proti tajniku Calles se je d vi-! gnilo obdolži t ve, da simpatizira i z boljševikij a to je označil cii kot ltbrez pomena", čeprav je p ojas-' nil, da je prijatelj proletarijata j in da bo branil, a vedno v mejali postave. — Celi narod je bil pomirjen — je trdil nadalje tajnik, — ter, se vrača na pota miru. Rekel je,' da bo podal na današnjem kabi-! netnem sestanku podrobno poro-| čilo o svojem potovanju. Na tem sestanku se bo najbrž tudi raz-' pravljalo o mednarodnih zadevah. Mehika je pripravljena sprejeti i predloge, vsebovane v memoran-du, katerega je prinesel semkaj ameriški pooblaščenec Summerlin, potem ko bi vlada Združenih držav uveljavila gotove modifikacije, katere se bo gotovo ponudilo, — soglasno z ugotovilom tajnika za zunanje zadeve, Pani-ja na zastopnike mehiških listov. Omenjene modifikacije se tičejo j amendmentov k mehiški ustavi, katerih ni mogoče uveljaviti potom predsedniškega dekreta, tem- -j JAPONSKI PRINC DOSPEL V BRUSELJ. Braielj; Anglija, 10. junija. — Danes je docpd sera iz Pariza japonski presJclonaslednik princ IIirc!s»>i. Na kolodvoru ga je »prejel kralj Albert in velika ljudaka množica. Kodanj, Danska, 10. junija. — General Kumura. ki poveljuje japonskim čet ar. i v okraju Vladivo-stoka. je o!-;ivil da bodo Japonci vspričo položaja, ki se je razvil v iztočni Sibiriji, prisiljeni zasesti različna sibirska mesta strate-gične vožnosti. — Tako se glasi v posebni brzojavki ki je prišla iz Helsingforsa. • Ruska boljš^viška vlada je baje energično protestirala proti temu gibanju in v poslanici na angleško in francosko vlado se izjavlja da se bo smatralo vse zavezniške sile moralično odgovornem za japonsko intervencijo v Sibiriji, Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah ee potom naie banke izvršujejo po nizki eeni, zanesljivo in kitro. Včeraj »o bile naie cene sledeče: Po najnovejši odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako lisstino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potili list. delavska aH vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje ■ več. j Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnieo, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v IJew York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Frank Sakser State Bank, * j 82 Cortlandt St., New York, N. T. "GLAS NARODA" Mfeftt HLfVENIAM DAILY] • ml"« * .a - rnmmm*. phmmm um _ r » ItOflllO MBZttHDfa COMPANY j pfti-Lrm wwetlw) rum If Malawi t UM C«r»«ratlon tni A««r..... «f Abov» Offletorvi M Cortl—dt UmA »f •» Manhattan N«w York City. N. Y. -"!>l— "*M —1111"—11 .1I1>|IJ—. w««nUm._—.—, Ki «M M* valja M ■ AmiM Za Mow York n mIo Mb «7M In Caaatfa BUP _ a ni Ma luo ■a M MU _ itM Zm iMWMtvo u c*»e ■«*• «7.ae «a UM lata_HJ*__«a pal lata _tU« ■ LAS NARODA 4. (V*IM «r r*Mei*)__r. HM mnr day axcaet •»aday* iM VMM —a«fiptu»i y—Hy aaaa___, Aim Uiiurt MI Hwiwint fulfil braa do4|Im ta MtaoM m* a* prtoMaJdo. Dtur xuq WmotoU ®o-bo Ifoaoy od«. Tri apruttembi kraja naroCnikov proihno. ha m mub _teg >»?aM»Bo bmmm. «a hltrojo wiWtmn maolorntto._ m Pulim liaal »erBweh o« Manhattan. Naw Yarfc. N. V. _____TtUlhoMi Cartlandt WW__ € TRAILS j^jcOUHC^ Nauk za žurnaliste. iitgofilxmattBka Ustanovljena 1. 1S98 iKainL irtttstfa Inkoroorirana L 1900 ] GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni i*wllil: Pnds^tnik: KUDO UT PF.RDAN, 833 H. 185 th St, CtoT^avi, Q. Podpredsednik: LOUIS BAULNT. Bok 1M, i-earl Arnae, Lorala, o! Tajnik: JOSEPH PISHLF^ Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BHGZICH, Ely, Minn. Blagajnik nelcpiafculh smrtntn: JOHN MO VERM, 124 N. 2nd AtBh W. Dclntb, Minn. _ Tiliiil iflmtfk: Dr. JOB. QBAHBK, 843 ID. Ohio Et, N. ttlllbimh, Pa. NalMn) odbor: MAX KERŽIŠN1K, Box 872. Bock Springs, Wva MOHOB MLADIC, 2603 So. Lawiidal® Ave, Chicago, PL TRALTK SKRABEC, 4822 Waahlngton St., Denver, Ooto. Paratel aAar: LBONABD SLA HODNIK, Box 480. Ely. Minn. GBEGOB J. PORENTA, Box 176, Bliek Diamond, Waak. PRANK ZORTCH. 6217 St. Clair A ve.f Cleveland, O. Urnleiahil adbor: VALENTIN P IRC, 819 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, LUL PAULINE ERMENO, 639 — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STEKLE, 404 EL Mesa Avenoe, Predlo, Oolo. ANTON CELABG, 706 Market Street, Wankegan, I1L - Jednotlco nradno glasilo: /GLAS NARODA". t=q Vse stvari, tikajoče se uradnih iev kakor t odi denarne polllja-tvo naj se poSlljajo na glavnega tajnika. Vse prltctbe naj se poiilja na predsednika porotnega odbora. Profinje ca sore jem nor In. OanoT In bolrJAka spričevala naj se poftii;.i na vrHovne^a «dravnika. Jugoslovanska KatollSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Sell pojtatl član te organiv?cJie, naj ae sgtast tajniku bljiSnega druttva J. S. K. J. Za ustanovitev norih drafttev •a pa obrnite na gl. tajnika. Novo droStro^ ae lahkD vstanovl i B. >l«nf »II W»nloamt, Roman ruskega gardnega častnika. Jugoslovanski poslanci v Julijski Benečiji. Dr. Josip Wilfan. Vladimir Germanovič živi sicer stalno v Berlinu in se peča z ek-sportno kupčijo v kateri stoji v zvezi z nekim inženirjem v Bel gradu. V Berlinu oziroma Nemčiji je okoli 354,000, ponajveč biv ših odličnih Huso v, ki čakajo na povratek v svojo domovino. Ger manovič je clc.ii tiste ruske propagande, ki propagira gospodarsko zvezo Rusije. Nemčije, Avstrije, Jugoslavije itd. kot protiutež veliki ententi, da se na ta način te države gospodarsko in politično rešijo vpliva entente ter da že izdaj na ta način pripravljajo ne odvisnost svoje valute od diktata velekapitalistične entente. Radi propagande se je Germanovič zelo zameril Franciji, ki pazno zasleduje vsa njegova potovanja zlasti v Jugoslavijo. Tako so bile naše oblasti o njegovem zadnjem prihodu obveščene. Dospevši v Maribor, so rm vzeli papirje, moral je zastaviti svojo oficirsko besedo, da se peije naravnost v Bel-grad in da se lam na gotovem mestu javi Došei v Belgrad in je rešil svojo besedo. Med tem ko je čakal na svoje papirje, so ga naj-brže organi zunanje misije strašili, da čim ga pošljejo v Mariboru preko mej«, ga bodo tam kratko-malo pobili, da mu polomijo vse kosti, skratka : da ga "masakri-rajo". "In kaj bo z mojim truplom?" — je vprašal Germanovič. —"O, kaj truplo! To puste ležati, kjer vas pobijejo. Tam okrog Maribora leži vse polno takih trupel v svarilo veleizdajaleem in boljše v i kom'*. Tako osfrf.šen je Germanovič končno dobil svoje papirje. Po- Interna zadeva. Prostora dovolj za vse, kateri brez truda žele kak biznis (špikizi) na tajnim. Pred zoro, pred solncem sijajnim naj vitrih se stisne novaku. Novak bo pa s čeki na vlaku poblažil preljube si stvarce, vse plačal bo za proletarce.. • * • Samogovor glavnega tajnika. 1'ek sem pisal in oddal sem ter na pošto ga poslal sem. Zdaj se nam nič več ne blodi, zdaj nam sije jasno solnce na vse kraje konco. Reinšurens — to je geslo, — to nam bo prokleto neslo, če ne bo šlo vse po vodi. (Opomba Petra Zgage.) Toda bratje, bratje, veslo s crooket-čeki vas bo neslo v kamro ozko, nizko tesno, ne pa k ciljem in svobodi. Giolitti napram nasilstvom. Velika nasilstva so se vršila v volilni borbi po vsem Primorju in politično društvo '^Edinost" je bilo primorar.o radi tega obrniti J se na ministrskega predsednika Giolittija. od katerega je zahtevale takojšnje posredovanje držav-jne oblasti, da prenehajo nasilstva ir. se zagotovi voliloem popolna 'svoboda. Giolitti na brzojavko ni | odgovoril, vlada pa je "bila že po-iprej poslala i^kaz, da se imajo — strogo kaznovati vsakršna nasilja. Za ukaz vlade se oblasti v Pri-merju, niti zmenile niso, temveč to Inelo dopustile d;: so se nasilstva še množila in stopnjevala, vladni Jorgani pa so krepko pomagali fa-jšistom. Giolitti je dobil v Rim pomočilo z raznih strani Iaalije, tako 'taudi iz Primorja. da volilna bor-jba poteka še v precejšnjem miru, o slučajih nasPstev pa sodi on. da so posledica duševnega razpolo-Jženja, katero je ustvarila vojna, •ki pa so se sicer pripetili v večji [ali manjši meri pri vseh volitvah. ; Omenjajoč razpoloženje, katero • je ustvarila vojna, je očitno mislil 'na fašiste. Ako ima tako Sv'Jbo o nasilstvih. potem seveda sc iii mogel ozirati nr: pritožbe političnega društva Edinosti, ki je navedlo vse, kar se srodi. Pa tudi verjel :ni tega, saj mu je generalni civil-,'ni komisar poročal čisto drugače. Koncem konca pa je nemogoče, <3a še bo Giolitti zameril fašistom. Vlada jih je spravila po koncu, in j vlada jih vzdržuje. Sicer pa nekaj kujejo proti ministrskemu predsedniku, ali vendar so njegovi — t fantje! Giolitti je o poteku volitev v navadnem zmislu Obvestil ameriško informacijsko agencijo ■"Ass. Presse". Sploh bOmo imeli I sedaj priliko v zunanjih listih citati poročila, kako lepo v redu so I se vršile italijanske volitve brez |k>4ebhih incidentov in o kakem n." sil ju ni bita ne duha ne sluha.1 Tri vrsle slave. V poročilu, katero je poslal \Valter White newvorski Evening Post glede zmote, ki je dovedla do plemenskih izgredov v Tulsi, Ok-1 lahoina, je najti velik nauk za vse ameriške žurnaliste. Govorica, ki je dovedla do izgredov, se je kot navadno tikah: napada Črnca na belo deklico. Soglasno z dr. Whiteom pa se je dejanski zgodilo nekaj kar bi ostalo neopaženo ter brez posledic, če bi bila oba glavna vde-leženea istega plemena. Dick Rowland, neki mlad črnec, je stopil v; vypeiijačo, katero je vozila neka bela deklica. Slučajno je stopil na njeno nogo in ko si je ona, ogo£ena, prepovedala kaj takega, je izgubil črnec svojo hladnokrvnost ter jo sunili Dekiiea je zakric'ala in Rowland je zbežal. Naslednjega, dne je prinesla Tribuna v Tulsi povest o areta-< iii emra ter obdolžitev proti slednjemu, da je biio lice dekliee raz-] raskano ter njena obleka raztrgana. To sta bili dve trditvi v poročilu, o katerih se je pozneje izvedelo, da sta neresnični. Domneva se, da je bil ta dopodek odgovoren za izgrede, ki so ee pričeli v noči potem, ko je bila ta lažnjiva povest objavljena in ki so stali življenje najmanj petdesetih ali šestdesetih ljudi. Številni, ki so bili ubiti, so bili nedolžni čmei, ki niso imeli stika z izgredi in ki tudi niso imeli nobene prilike, da se branijo. Drugi črnci zopet so streljali, pr-torir pa so belei pričeli sterljati nanje. Dejanska bojaželjna skupina črncev, ki je bila prvikrat v ameriški zgodovini sestavljena, da prepreči Unča nje s silo orožja, je štela le nekako 75 vdeležencev. Neposredno odgovornost za izgrede v Tulsi je pripisovati policiji in časopisju. Manj direktna odgovornost, a mogoče bolj resna, pa pada iva ramena onih Ijndi in organizacij, ki so zagovarjale izven postavno uravnavo plemenskega problema. NeKaleri med temi ljudmi in organizaeijami so beli. a le malo jih je črnih. Tako beli kakor črni predstavljajo resno ogrožanje naše de/.»ne. Edina pot, kako nastopiti proti tem silam, je strogo in dobesedno izvesti to postavo. Oni, ki se vdeležujejo linčanj ali ki poživljajo druge, naj se jih vde-leže. so prav tako krivi, kot če bi bili sovdeleženi pri navadnem umoru in to mora postava priznati, če hoče biti vredna upoštevanja- in u\aževanja. Za postavo pa stoje vplivne sile občine. — žnrnalisti duhovniki, delavski voditelji in trgovci. Od njih stališča bo odvisna mera civilizacije, katero more doseči ni »h odnosna večina. Hlače in Volstead. Kad#r visoke oblasti zaplenijo pijačo, ki se nahaja na poti iz »nega kraja v drugi kraj. zaplenijo tudi avtomobil, čoln, tovorni vozi i:li aeroplan, na katerem je bila naložena prepovedana kapljica. —1 Lastnik se v vsakem slučaju prepriča, da vzame precej časa in zno-' dobiti tisto prevozno sredstvo nazaj in naj je obstojalo iz avto-J mobila ali navadnega kolesija. Ena izmed zadnjih določb postave je. tla se zapleni tudi posTopje. v katerem se je na nepostaven način prodajalo ali držalo pijačo, s čemur se daje tako lastniku poslQpja kot irtsjemniku v njem preveč materijala za resne razmisleke. Naš nemirni duh pa postane pri razmišljanju o teip skrajno radoveden. Kaj pa glede steklenice, katero nosi človek v svojih hlačah, v žepu na zad-i j; plati? Kaj če je ta žep del obleke, ki je bila prodana in plačana-na obroke.' \ Po naših mislih so hlače, v katerih se skriva pijačo, prav takoj izpostavljene zaplenitvi kot avtomobil ali voz, a misel o pravičnosti ti jra se je vzbudila v nas šele sedaj. Prodajalne, ki prodajajo obleko I roti delnemu odplae?vanju ali na obroke, bi si morale prokleto natančno ogledati to stvar. C'e bi policija zaplenila par hlač, od katerih jj bilo plačanih le šest dolarjev, potem pade največja izguba na ra-' nte trgovca, ki ima še vedno $34 v dobrem. On ima največ pravice dc teh hlač. ' Vsled tega je dolžnost vsakega prodajalca oblek na obroke, da zasleduje prodaue obleke s pomočjo privatnih detektivskih agentur,; da vitli, če se hlače mogoče ne bo uporabljala za kršenje Volsteado-ve postave. Drugače bo v teku enega leta doživel resne izgube ter prišel mogoče celo v konknrz. Če policija lahko zaplenja avtomobile, ( čolne, aeroplane, hiše in tako dalje, zapleni lahko tudi hlače, na katerih je prvi in morda tudi drugi "mortgage".t« r bodo prenehale bi-( t" zaželjiva oblika investiranja denarja. Najlažja pot iz te zagate bo mogoče obstojala v tem, da bodo v bodoče izdelovali hlače, namenjeni prodaji na obroke, brez aržetov' na zadnji plati. Dr. Josip Wilfan se je rodil v Trstu kot sin inežnirja pri pomorski vladi. Oče je bil dober Jugoslovan zato je moral kmalu iz Trsta v Dalma« ijo. Tam je mladi njegov sin Joako dovršil gimnazijo v Dubrovniku. Po končanih pravnih študijah na Dunaju ga je pozval dr. I aginja v Pulo k sebi za konciprjenta. Tam je pričel delovati na političnem in gospodarskem polju. Ko se je preselil v Trst, je bil izvoljen takoj v odbor političnega društva. Leta 1909. je bil izvoljen v tržaško otočinsko in deželno zastopstvo. Od tam je znan kot. izvrsten ffovor»»tk in sijajen debater. Velika njegova bistroumnost, temeljita n obrazba in govorniška spretnost so mu pridobile tudi pri nasprotnikih sjJoitoVanje in priznanje. Najtežje položaje je obvladal s svo-| jimi vrtinami na lahek način. Vodstvo političnega društva 4'Edino-1 sli" je prevzel po iavolitvi dr. Ribara za državnega poslanca. Ta te-1 žek posel opravlja z vso svojo vnemo in niso ga potrli grozni dogod-, Vi lUniteega pOletjfc. ko trni je bilo uničerto vse tinetje. Bogato jo Wil-fanovo delovanje na vseh poljih našega narodnega življenja, zato pa' tadi vse Primorje z največjim spoštovanjem izreka njegovo ime in se \ eseli njegove izvolitve, dobro vedoč, ksko izbornega boritefja ta av«je pravice pošlje v njem v Rim. _ . i Dr. Karel Podgornik. Dr. Podgornik se je rodil pod kmetskim krovom, izpod katerega so izšli vsi naši najboljši prvoboritelji, kakor to jako lepo opeva Simon Gregorčič v svoji pesmi, posvečeni kmečki hiši. Gimnazijo je dovršil v Gorici. Že kot gimnazijec je kazal veliko nadarjenost. — Ko je dovršil pravne šnidije, se je posvetil odvetništvu. Kot koneipi-jent je že deloval marljiVo v javnem življenju ^goriških Slovencev in re kot zrel mož uveljavil med svojimi rojaki. Pri zadnjih volitvah v goriški deželni zbor je bil izvoljen za poslanca^ na novo porajajoča se napredna stranka pa ga je bila postavila na mesto svojega, voditelja. Marlivo je njegovo delovanje zlasti "tudi pri pevskem in glasbenem društva. Povojni čas mu je še povečal vsestransko skrb za goriške Slovence. Da je v Gorici nekaj slovenskih Ijndsko-šolskih razredov, je v glavnem zasluga neumornega uastGpanja poslanca Pod-gornika. Kot odbornik političnega društva "Edinosti" je bil par-krat v Rimu, kjer se je neustrašno trudil za materijalne in moralne koristi nošega podjannljenega naroda. Dr. Podgornik se nahaja v nž.jčrvrstejši moški dobi in tako je pričakovati z njegove strani še prav uspešnega delovanja v korist primorskih Slovencev. Josip Lovrenčič. Rojen je bil leta 1859. v Postojni. Dovršil je spodnjo realko v Ljubljani in trgovsko akademijo v Gradcu. Nat^ se je posvetil kmetiji in trgovini. Politično je deloval že kot mladenič proti takratnemu nemškutarstvu. Leta 1883. je ustanovil Notranjsko posojilnico, iri uspešno posluje. Nato je do leta 1910. bival v Ljubljani, potem pa se je zopet vrnil v Postojno, kjer je bil leta 1913. izvoljen za župana. Bil je nadalje predsednik občinske hranilnice, član šolskega sveta, ccstnega odbora itd., tako da je Lavrenčič v svojem okraju kakor tudi izven njega dobro znan delaven mož. V kranjskem deželnem zboru je zastopal mestno skupino Postojna - Lož - Vrhnika. Po izbruhu ,vojne ga je pričela avstrijska vlada preganjati. Kot pregnanec je biva! v Gmuendnu in potem v Gradcu. Radi svojega živega narodnega prepričanja je trpel Lavrenčič pod Avstrijo in sedaj trpi pod Italijo. Razbojniški fašisti mu slede korak za korakom, kar pa ga nič !ne ovira v njegovem smotrenem delovanju v korist Notranjeev. Dr. Ulikse Stanger. v Rojen je na Voloskem leta 1888. Že leot dijak na Reki in Suša-ku je sodeloval pri seh narodnih manifestacijah. Vseučilišče je obiskoval v Zagrebu in potem na Dunaju. Idejo Sokolstva je v Istro zanesel on in osnoval Sokola v Voloskem. Leta 1903. je sodeloval kot dijak na Dunaju pri sprejemu kralja Petra, ko je potoval v Belgrad, da zasede srbski kraljevski prestol. Dr. Stanger je pisal v Trstu v razne strokovne liste o pomorstvu, urejeval "Hrvatsko Slogo" in bil | tajnik "Dalmatins-kega Skupa". Ni bilo narodna svečanosti brez — Stangerja. V vojnem času se je zdel avstrijski oblasti nevaren, zato pa je pričakal prevrat na Dunaju kot navaden vojak. Kot pomorskemu strokovnjaku mu je bilo ponudeno mesto v prometnem ministrstvu v Belgradu, katero je pa odklonil, ker hoče ostati doma in i na svojih rojsanih tleh delovati za boljše case v sedanjih trenut-Jk-h tako teptane Istr<\ Virgilij Šček. Rodil se je v Trstu kot sin železniškega strojevodje. Šček je dokončal svoje srednješolske študije na realki v Gorici. Kot dijak je kazal veliko nadarjenost in vsestransko zanimanje za politiko. Pisal jc v razne časopise iu z Mermoljo, sedanjim narodnim poslancem SKS, hodil na shode. Kot realčni dijak je bil organiziral stavko proti takratnemu nemškemu ravnatelju in nemško - nacijonalnim pro-ferorjem. Stavka se je končala brez vsake neugodne posledice za — ščeka. Po končani realki je šel Sček na trgovinsko akademijo v Gradec, nato pa je stopil v bogoslovje po težkem duševnem boju kakor trdi v "Edinosti" njegov življenjepisee. Kaplauova: je v Trstu, — kjer je marljivo deloval za svoje trpeče ljudstvo. Potegoval se je zlasti za šolo pri starem Sv. Antonu za mnogoštevilne slovenske želez-ničarske družine. Potem je deloval ns Krasu, ščeka diči ognjevit tem perament, krepak duh in železna volja. Svoje mori posveča zlasti socialnemu gibanju in raznovrstnim gospodarskim vprašanjem. i * * * Tako imajo naši bratje v Julijski Benečiji pet svojih poslancev, ki so izborno kvalificirani za zastopanje jugoslovanskih interesov v Rimu. __— "s- -.. Gardni kapetan generalnega šta*ba Vladimir Germanovič baron i Rosenberg, rodom iz baltiške province, svojčas v direktni zvezi s carskim dvorom, je nedavno sedel na stražnici mariborske kolodvorske policije in čakal, da ga provedejo preko meje. Naenkrat je zagrabil v kotu stoječo staro |dragonsko sabljo ter žnjo zamahnil preko glave, nič hudega slutečega stražnika, ki se je v svoji krvi onesveščen zgrudil. Temu prizoru je sledil še drugi na tiru med vlaki, dokler niso pobesnele-'ga kapitana prijeli, uklenili in 'odvedli v zapor. To so že napol pozabljene stvari. Ali zdaj se je ta nečedni dogodek nenavadno zasukal: razkiile so se stvari z ivažnim političnim ozadjem. Vla-jdimir Germanovič baron Rosenberg ne bo obsojen radi poškodbe umora niti radi težke telesne poškodbe stražnika, niti radi ogro-ženja življenja zasledovalcev; o-krožno sodišče v Mariboru ga je že izpustilo, ker kar je zagrešil, ni zagrešil kot za svoje dejanje odgovoren, normalen človek. Začasno je še v policijskih zaporih, pa samo dotiej, dokler mu Belgrad ne izda nadomestila za njegove potne lisle, ki so se naznano kam izgubili ob priliki krvavega dogodka na mariborskem kolodvoru. Zavzeli so se za preeudno usddo tega nekdaj slovečega častniki visoki ruski krogi in pričakovati je, da bodo nosili odgovornost za te dogodke vsi tisti, ki so ysled vojne tudi duševno ihik tr: peeega moža privedli do obupnega Čina. PeterJZgaga V Clevelandu imajo avtomobile, ki privozijo za vozom poulične kare, * * * Pravica je ravno to, česar se krivični tako skrbno izogibajo. • * • Zdravniki poznajo zdravljenje s pomočja počitka. Ne poslužite se ga prepogosto. • ♦ • Ničla je človek, ki se vedno postavlja s svojimi predniki. • * • Cas je denar. Potemtakem bi bilo treba tudi onega, ki krade človeku čas, kazensko zasledovati. v • * Doba rekonstrukcije se je začela J Ženski modrci so zopet v modi. * * * Ženske so jako skromne, ker se zadovoljuje s slabšimi polovicami. • a * Postarna d»»ma je vzdihovala na plesu: Oh, dandanašnji pa možki niso več kuvalirji. Možki, kateremu so veljale te besede, je pa odvrnil: Seveda, toda v prejšnjdv časih so bile tudi dame veliko mlajše. • • Nekaj malega o čeku za $180, katerega je izdala 18. januarja; 1919 uprava SDPZ ter ga odpo-1 slalala tvrdki Glas Naroda, ki pa1 (postrani omenjend) do danes še ni dospel na določeno mesto: Ok. ti salamenski ček! Kara si zlodja se obesil? Kje si novec se v tele sil T Ček. ti salamenski c*ek! • Leta tri je že od tega. ko napisal je blagajik ček in ga potrdil tajnik. Leta tri je že od tega. i Steak — dober in okusen steak — drugi dan bo že objavil potrdilo, da prebavil dobro si okusni steak. C? pa ni ga potrdila, je dokaz, da ti obtičal je v želodcu in bo bičal uboga čreva tiho. skrito, toda strašno temeljito. \ Operacije bo «ila končno dala potrdila," kdo je kešal ček, kdo je jedel steak. » _ • si ali so ga v spremstvu kot nemškega ogleduha v Zagreb. Tam jej dobil čisto drugo vlogo: napravili so iz njega boljševika, uklenili so ga tudi z verigo in ga ljudem kazali, kakšni so rusk& bol j še vik i. Še predno so ga uklenili^ je po-; skusil dvakrat ustreliti z revol-' verjem stražnika; a revolver ni bil nabit. ' Tako je po Čudni vožnji Zagreb-1 Maribor, katere skrivnosti se zdaj preiskujejo, dospel v Maribor v stražnico na glavnem kolodvoru,' od koder bi ga bili z večernim vlakom spremili preko meje. Ker j c videt, da naša obmejna poli- j cija ni prav nič taka, kakor so ga strašili ziasti v ZagiSebu, je zaeel že dvomiti'nad sliko svoje straž-j ne uaode. Med aem, ko s& naša po-] licija ni zanj dosti brigala, ker mu je popolnoma zaupala, je prišel v stražnico nekdo baje iz Zagreba, ki ga je zopet potrdil v veri, da ga masakrirajo, čim do>>pe do meje. To ga je spravilo do obupa. Mislil je na svojo ženo m sklenil, da umrje častno ali po-jhegne. V prvem slučaju bo žena I vsaj izvedela, kje je pokopan. In ti!ko je, čakajoč ujrodne prilike, izvršil svoj napad na stražnika. Njegova pr\a izpoved je izzvenela kot roman. Toda odličen ru- i ski general, bivajoč v Berlinu, je potrdil njegove podatke. Potrdil ie tudi. da js Germanovič ne le odločen sovražnik boljševikov. nego da je o zadoščenje. 1'gotovljeno je. da 'je naša vlada in naša mariborska , policija postopala korektno, ozi-jioma po naročilu od merodajne strani. f Kaj je z Wranglovo vojsko? Dopisnik iz Belgrada je sporočil, da je jugoslovanska vlada dovolila generalu Wranglu prihod v Jugoslavijo in da s-e bo general s svojim štabom naselil v kakem večjem kraju naše države. Berlinski "Rulj" pa javlja iz Pariza, da so delegatje ruskih organizacij v Parizu izročili poslaniku Ve-'sniču memorandum o naselitvi te j vojske v Jugoslaviji. Rusko delegacijo je vodii Tretjakov, ki je j prosil Vesničr.. naj s svoje strani stori vse, da ve reši ostanek ruske i vojske. Dr.- Vfsrrič je odgovoril, de bodo Srbi srečrii. ako bodo mog li nuditi bratom Rusom svojo pomoč. Isti list poroča iz Carigrada, da s^ bo koncem maja preselil general Wrangel s svojim štabom in z vsemi ruskimi oblastmi iz Parigra-ida v — Zairreb. Ti dve vesti se I torej strinjata z našim poročilom i/ Belgrada. Ne pa poročilo lista ("Deutsche Allgemeine Zeitung", ki pravi, da se Wrangel pogaja z Japonci za prcmestiaev svoje vojske v oni del Sibirije, ki so ga zasedli Japonci. Sicer se pa vsa poročila strinjajo v tem, da se general Wrangel na noben način noče pokoriti Francozom in da 'ioče i-ineti še nadalje svojo vojsko. Požar jeklarne. Kčikor poročajo listi je izbruh-i i! v jeklan.jeah v Ternitzu poj/ar ki je uničil vrtilnice s stroji j vred. ^kodo cenijo na več kakor 20 milijonov kron. Vzrok je bil menda kratki-stik. Colton je rekel: "Tri vrste slave so: ona, katero dajemo močnemu iz strahu, ono katero posojamo slabemu vsled svojih interesov in ona, katero plačujemo v namenu, da dosežemo hvaležnost." Sedaj pa prečitajte pismo, katerega nam je poslal dne 4. aprila iz Averv, Idaho, Mr. Mihael Tro-ha: "Zdelo se mi je, da bom moral iti v bolnišnico, toda Triner-jevo Grenko Vino mi je pomagalo in sedaj sem pri najboljšem zdravju. Sedaj zopet lahko delam in želodčne bolečine so izginile. To je res veliko zdravilo." Brez dvoma je ta slava plačana zaže-ljivemu zdravilu od strani hvaležnega bolnika, ki se je prepričal, kot so se že tisojerr pred njim, ,da je Trinerjevo Grenko Vino izborno zdravilo zoper Želodčne nerede. V slučaju slabega teka, zaprtja, glavobola itd., pojdite k lekarnarju ali prodajalcu zdravil ter ga vprašajte za pristno Trinerjevo Grenko Vino. Lekarnar vam bo povedal tudi o drugih Trinerjevih zdravilih, Trnerjevem Linttientu, Trinerjevem Mirilcu kašlja itd., kar je vedno potrebno imeti pri rokah za slučaj potrebe. {Advertisement) \ GLAS NAKOPA. 11. .TUN. 1921 Militarizem in antlmilitarizem. Na svoje veliko začudenje sem čital v časnikih, da je Jugoslovanski klub stavil v kon&tituanti predlog, naj a? militarizem odpravi, dokler pa se ne odpravi, naj se vsaj zniža na najmanjšo mero, ki j* potrebna. Vojaštvo je gotovo veliko breme, morda največje, katero polaga prebivalstvo na oltar domovini. Veliki so stroški, katere zahteva od ljudstva, a že hujše so osebne žrtve mladeniče v, roditeljev in nevest V tak pameten človek bi torej stal na stališču, da mora biti to breme kolikor mogoče majhno Nihče si ne bo nalagal večjega bremena, — kakor je neobhodno potrebno. To je jasno. Manj jasno pa je, čemu slaviti predlog in zahtevati, naj se sklene, da se zniža vojaštvo na najnižjo potrebno mero. Prva in glavna dolžnost vsakega parlamenta je, da odob. jje pro rrčon. S tem ima pa že tudi pravico, da dovoljuje število vojakov. Poslanci rečejo: Za vojaštvo dovolimo toliko in toliko, in sicer za te stvar toliko, za ono toliko. A ko torej vidijo, de je nekaj vojaštva odveč, odtegnejo enostavno zanj kredite. Nobeden minister vojne ne more imeti več vojakov kakor ima noveev od ministra financ, ta pa r.c more dati več, kakor dovodi državni zbor. Državni abor ima torej veduo možnost, da dovoljuje vojaške kredite 5n vojni minister bo imel vedno toliko vojakov, kilikor jih bodo dovolili poslanci, ki jih 1 bodo pa gotovo dovolili samo toliko, kolikor se jim zdi potrebno. — Skleniti po«tavo, naj se zniža število vojaštva na najnižjo mero, je i'to, kakor reči, naj *>e zniža število uradništva ali učiteljstva na najnižjo mero. Poslanec, ki je mnenja, da je kaj takega preveč, naj nasi opi v državnem zboru, da dokaže, kje in kaj odveč, dobi za svoje mnenje večine, pa se bo zgodilo. Nekaj drugega, je pa z zahtevo, naj se odpravi vojaštvo popolnima in nadomesti z milico ali naroono stražo. Pri vojaštvu je treba gledati na dvoje: na stroške in na bojno vredncst. Gledati je treba, da imamo s kolikor mogoče majhnimi stroški kolikor mogoče veliko obrambno moč. Milica je pa pred vsem veliko dražja, kakor vojaščina. V Avstriji imajo sedaj milico, a jih stane več kot jih je stala prej Zakoni o delavskih odškodninah v Zdr. državah Ena izmed štirih lokomotiv, katere so zgradili v Baldwin Locomotive Works v Pniladelphiji za mehiško vlado. Iz dnevnika male Vide. Spisal: Rado Murnik. ŽENIN NA&E KOPRNELE. t Lestvica odškodnin. Popolno onesposobijenje. — Po desetem dnevu po poškodbi 60 od sto zaslužka poškodovanega delavca, ali ne več kot $12 in ne manj kot na teden; popolna odškodnina ne sme presegati svote $5000. Delno onesposobi jenje. — 60 od sto zaslužka, ali ne več kot rfl!i na teden tekom dobe delnega onesposobi jen ja, toda ne preko dobe tristo tednov, začenši od desetega dne po poškodbi. Za izgubo pesti: 60 od sto plače tekom 17"» tednov; Za izgubo roke: 60 od sto plače tekom 215 tednov; Za izgnbo bedra : 60 od sto tekom 215 tednov ; Za izgnbo noge (.stopala): 60 od sto tekom 150 tednov; Za izgubo očesa: 60 od sto tekom 125 tednov. Ne izplačuje se nikaka odškodnina za prv:h deset dni po poškodbi. Ranocelska in zdravniška oskrba. Odškodnina za slučaj smrti vsled nezgode. armada cele monarhije. Res, da je vrednost denarja sedaj veliko ma-| niša, toda vrednost avstrijske milice je pa že popolnoma za nič. — Milica obstoji v tem. da nibče ni dolžan služiti, nego samo kdor hoče, za primerno plato. Ker vojaško življenje vsekakor omejuje v marsikaterem življenju svobodo človeka bolj nego dragi poklici, — je jasno, da bo vojni najemnik hotel biti bolje plačan, nego drugi stanovi, oziroma pojde v milico samo tak. kdor drugje ne najde dela. V vojne najemnike pojde torej samo ali čisto slab materijal ali pa l*o treba vsakega vojnega hlapca plačati vsaj tako dobro, kakor so sedaj plačane učiteljice na deželi. Naj izračuna, kdor zna, kako veliki bi bil istroški, ako bi morala naprimer Slovenija vzdrževati štiri polke vojnih najemnikov. Kakšna je bojna vrednost milice, vemo iz neštevilnih vzgledov. Na različna 44delovanja" raznih naših narodnih straž ob prevratu se mnogi še sedaj neprijetno spominjajo. Kakšni so bili vojni najemniki v srednjih vekih, ;o nam tipični vzgledi oni "hravi" iz Manzoni-jeve povesti ''Zaročenca'*, JsrednjeveSki gospodje so se med seboj pretepali in vojskovali s pomočjo najemnih čet, ki pa so bile domačemu prebivalstvu vedno bolj nevarne nego pa sovražniku. V zgodovini nimamo nobenega vzgleda, da bi se bile najcmniške čete v vojni dobro obnesle. Mogoče ej organizirati samo manjše, prostovoljno s}^ žeče oborožene oddelke (orožnike, policijo) za vzdrževanje reda in vamoccti v deželi, a ne večjih, za varnost države od zunaj. Rekel bo kdo, da milica obstoji ravno v tem, da se potom ljudskih orožnih vaj celo prebivalstvo izuri tako, da v slučaju, ako je država napadena, prime za orožje in jo brani. Tako milico imajo baje v Švici. — Kakšna je švicarska milica ne vem, to pa vem, da zavzema Švica čisto poseben mednaroden položaj. Švica je nevtralna republika, a ker se je sama proglasila za tako, kakor naprimer Radiče-va kmečka republika, tudi ne, ker je njena nevtralnost zajamčena po mednarodnih pogodbah. Take pogodbe se lahko prelomijo, kakor so navrimar Nemci prelomili belgijsko nevtralnost. Švica je nevtralna po svoji naravi, in vsaka sosedna velesila ima interes na tem, da to nevtralnost spoštuje. Švicarji se torej lahko igrajo * 'narodno stražo", ker se jim ni treba bati nobenega mednarodnega konflikta. — Naša država se pa obratno nahaja na velikih križiščih nrodov in svojo nevtralnost si morn varovati-sama. Dokler je militarizem po drugih državah, ga tudi ni mogoče odpraviti pri nas. " Vedno se pritožujemo, da je naša znnanja politika premalo odločna in krepka. Hoteli bi, da bi naši diplomatje robantili, pisali — krepke note. Meni se zdi nota, katero napiše diplomat, kakor menica. Ako bi jaz podpisal menico za 10 tisoč kron, bi jo nobena banka n« eskomptirala, ker vsakdo ve, da je ne morem plačati. Ako jo napiše znan in premožen trgovec, se izplača takoj. Tako velja tudi nota' diplomata samo toliko, kolikor kredita in veljave ima država. V zadevi Karla Habsburškega smo poslali Madžarom eno samo kratko noto in pomogla je takoj, ker so gospodje v Budimpešti vedeli, da stoji za diplomatom toliko in toliko vojaščine. Ako bi bili imeli samo nekaj najemnikov in narodno stražo, bi bili lahko pisali not ne vem koliko, a Karel bi vseeno sedel v Budimpešti, a njegov Lehar bi lahko z majhno močjo prikorakal v Ljubljano in v Zagreb. Istotako bo tudi v krogu prijateljev beseda našega diplomata ve?jala veliko več, kolikor več moči in denarja ima država. Brez vojaščine, ni diplomacije, tudi mednardna finančna in gospodarska politika je v znatni meri odvisna od bojne moči države. Vsled tega tudi ne smemo reči,-da so stroški, katere izdamo za vojaščino, povolr.oma mrtvi. "Par aeterna" — večni mir mora biti ideal vsakega plemenitega srca, zlasti pa bi moral v srcu vsakega vernika vedno zveneti — Kristov rek: — Svoj mir vam prinašam, svoj mir vem dam — toda .pristavil je takoj: — Ne kakor ga svet more dati. — Naš grešni svet v resnici ne more dati človeštvu mira, srečni ideal človeške družbe je še v megleni daljavi. Ovidijev zlati vek, ko bo človek topove pre-koval v pluge in sablje v srpe, živi samo v pravljici Predsednik zadnjega poljskega državnega zbora, gispod Mala-ehovski je bil jako učen in poiten mož. ki je napisal lepo politično razpravo, v kateri je dokazoval, da Poljski ni- treba nobenih trdnjav in vojakov, če«: C"e Poljaki ne bodo imeli vojaštva, jih tudi nikdo nc bo napadel in država bo varna. — Tako se je tudi zgodilo. Poljski politiki so se vedno bali, da bi kralj ne imel preveč vojaštva in ž njim ne ogrožal "zloto wolnoic" državljanov. Prišli so pa in si med seboj razdelili poljsko državo, a državni zbor se jim je moral še zahvaliti in podpisati smrtno obsodbo države. Upajmo v novi bodočo človeško družbo, ki ne bo poznala vojne in vojske, ko se bo zgradilo ono kraljestvo božje na gori, katero tako lepo opisuje prerok Jehušaja, in se bo jagnje skupaj paslo "z volkom. Za enkrat pa smo še v železni dobi, kjer vlada, "knez tega sveta"'. Želimo, da bi človeštvo pričelo z razoroževtnjem, toda naša dr-ž&va pri tem ne more biti med prvimi. Začenjajo naj države, ki imajo večjo inustrijo m višjo kulturo. Kjer je industrija razvita, kultu-rr- visoka in disciplina naroda močna, se lattko improvizirajo armadi: tudi ako je majhen kader stalne vojske. Kolikor manjši so pa ti pogoji, toliko več je treba stalne vojske. Kdor hoče državo, ne more biti praktičen antimilitarist. Na Ruskem vladajo komunisti in so militarist i, na Poljskem in na Češkem so odločni socijalisti in so militarists "Pa-c aeterna" ostane — "desiderium collium aeternorum", (hrepenenje večnih gričev), kit se bo nad človekom uresničil, ko mu bo -duhovnik pokropil gomilo! z blagoslovljeno vodo. Nai narod je pa šele vstal k življenju in hoče živeti, tudi če je življenje in boj. Saj je rekel že pobožni in potrpežljivi Job: "Militia■ est vita hominis super terrain" — to velja še vedno za narod kot za1 posameznika. Zlati vek, kjer ni ne vojaka ne žandarja, ne dacarja, t ne ne it «1 j*, vlada samo na otoku Blaženih, katerega še noben smrtni človek ni videl. Dr. Lenard v "Slov. Naroda", i Zopetna poroka. Vdova — izvzemši vdovo, ki je nenastanjena inostranka — ima v slučaju zopetne poroke pravico dobivati odškodnino še tekom »lobe, odgovarjajoče tretini časa. kar je ostala vdova, nikoli več pa kot tekom 100 tednov. I Zastopništvo nenas tan jenih inostrancev. Nenastanjene inostranske upravičence more zastopati njihov konzulat, ki ima pravico prejemati in dostavljati odškodninska plačila. Prijava poškodbe ali smrti. Poškodbo ali smrt treba prijaviti delodajalcu tekom 14 dni po nezgodi. Ako se stranke tekom leta dni ne pogodijo glede odškodnine za slučaj poškodbe ali smrti, izgubijo vsako pravico do iztirjanja. kratje. Socijalni demokrat Koren je dobil 10 glasov, klerikalec dr. Ogrizek pa št?ri. Celje je torej dobilo prvega svo jcga slovenskega župana v osebi v narodni borbi osivelega prvobo-ritelja dr. Jure Hrašovca! Vsa slovenska javnost, ki pozna dr. Hrašovca kot odličnega narodnjaka, kot kremenitega značaja, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za slovensko narodno stvar v — Celju, bo to izvolitev pozdravila z odkritosrčnim zadoščenjem. Zdaj jemo večkrat rižoto, polento, morske ribe in tako dalje in dalje. Koprnela se je namreč zaročila z Italijanom. Ta reva še pet minut ne more biti brez ženina. Zdaj se na vse pietege tiči italijanski in je navdušena Lahi-nja! Po obrazu se ne pleska več. Pač pa si je dala narediti dva nova zoba, da ne bi imela prepiha skozi škrbine. Medtem se je obrnilo kolo zgodovine. Po dolgih težavah je vendar izbruhnil preljubi mir. Zdaj smo svobodni Jugoslovani! Ser-bus Avstrija! Tudi nekateri nem-škutarji so, kakor bi pihnil, postali zagrizeni Slovenci in kriče: Živela Jugoslavija! Na klobukih in suknjah nosijo slovenske znake. Ti nemškutarski Slovenci pa še vedno govore nemški, toda samo zaradi vaje, da ne pozabijo. Med njimi je seveda tudi naša Koprnela. j Šestemu ženinu je ime Bestiuz-7-a. Gospod Bestiuzza bara nt a z lirami in se večkrat v avtomobilu pelje v Trst in ne vem kam še. Denarja ima več kakor tisti 3Ia-žar stenic in uši. Prej je bil spa-ikademičen slikar v Benetkah, kjer [po morju čolnič plava, ko na k bark o kliče strel. Gospod Bestiuzza je bolj majhne sorte, pa precej rejen 'n črn kakor cigan. Oblečen je lepo in tudi pod nosom obrit, snažen pa ni posebno. Na prstih ima dolge kremplje, ki niso očedeni. Pri ko-[ailu grdo cmaka.- Kadar si trebi soba. vleče sapo skoznje, da se mi kar gabi. Strašen človek! Gospo«! Bestiuzza je neizrečeno prijazen in sladak. Pravtako je potuhnjen in hinavski kakor Koprnela. Lep par! Kadar govori, zmeraj brez potrebe maha z obema rokama okoli sebe in miga z 'glavo in rameni. Nikdar ni pri miru. Govori neznansko hitro. Meni se zdi jako smešen. Naša nova kuharica Lenka mu pravi: Gospod pajacel j! Koprnela ga ima strašno rada, ker je tako meden. Tudi on jo ima tako rad, toliko da je ne sne! Kadar se vrne iz Trsta, jo objame, kakor bi se hotel metati z njo. Mislim, da ga ima Koprnela tudi zato tako rada, ker ima denarja kakor financarski minister. Jaz ga pa ne morem živega videti. Vprašal me je, če sem tudi jaz že kaj zaljubljena. Odgovorila sem mu dostojanstveno: Za take oslarije sem še premlada. Ko mi le ni dal miru in me hotel poljubiti, sem mu dala za-ušnieo. (To je prva, ki sem jo dala, vse druge sem dobila.) Povedal je drugim, kaj sem mu od-govorila in vsi so se mi smejali. Naši mislijo, da ne smem blekniti nobene pometne, če ne bi bil takoj konec sveta ali pa še kakSna hujša nesreča. Izprehajat se hodimo največ na Grad in na Prate. Gospod Bestiuzza nikdar noče v Zvezdo in pod Tivoli. To se ml zdi malo čudno. Pred kratkim sta se šla Koprnela in gospod Bestiuzza~%foto-grofirat kot ženin In nevesta. Nagajala sem jima zunaj z majhnem ogledalcem, da se nista mogla držati pametno. To pa nI me .pomagalo, ker sta me kmalu zapazila in dognala, kdo Jima na-'gaja s svetlimi zjčki po obrazu. I Včasih smo se peljali z njegovim avtomobilom v ljubljansko 'okolico in se iemli prav dobro. • Doma je brenl^la Koprnela na klavir, Lah pa na gitaro in oba >ata pela. Tako je nai* Koprnela nekaj časa živela kot srečna nevesta v devetih nebesih. Nekega lepega dopoldne sem bila z novo kuharico Lenko sama doma. Sedela sem na hodniku in pisala svoje zbrane spise. Nenadoma je pozvonila na stopnicah in prišla je tista mlada godman-ta v rdeči pljuzinji, ki se je takrat na tramvaju peljala z nami, ko smo se šli vozit po Ljubljanici. Vprašala me je, kje je £t>spod Bestiuzza * Odgovorila sem, da se je šel izprehajat in da se vrne opoldne. Komaj je odšla gospodiena go-dmanta. že je prišla mlada, precej debela gospa v lepi židani obleki z boo. Na sebi je imela zlu-te uhane, dolgo verižico in prstane. Vprašala me je nekaj laški. Odgovorila sem, da sem Slo-; venka in da ne znam laški. j Nato me je vprašala v jako čudni slovenščini: Kje je gospod Bestiuzza f Odvrni!« sem, da sta šla z našo Koprnelo na dober zrak. Povedala sem ji, da gospod Bestiuz- | i za stanuje in tudi kosi pri nas, kadar je v Ljubljani. ! Laška gospa pa se je začudila in nepotrpežljivo vprašala: Kdo , pa je tista Koprnela T Odgovorila sem odkritošrčno: Koprnela je moja sestra in nevesta gospoda Bestiuzza. Italijansko gospo je kar nazaj . zagnalo. Zavpila je nejevoljno: j Nevesta? Ni mogoče! To je zmota! | Rekla sem: Ni nobena zmota. Res je. Pa vprašajte našo ku-j harico tamle v kuhinji. I Gospa je -kar pihala, tako je bila razburjena! Bila je čisto blg-da kakor kreda. Nazadnje je vprašala žalostno: Kdaj pa pride gospod Bestiuzza? Glas se ji je hudo tresel. Meni se je smilila, čeprav nisem vedela, kaj ji je pravzaprav. Odgovorila sem vljudno, da se gospod Bestiuzza vrne opoldne ali malo pozneje. Nato je rekla jezno: No, le čakaj me, Bestiuzza! Potlej je naglo odhitela. i Zastonj sem premišljevala, kaj | naj vse to pomeni. Bila sem stra- j šno radovedna, kaj prlrte iz vse-1 ga tega! Gospod Bestiuzza in Koprnela sta se vrnila še preden Je zvonilo poldne. Igrala sta kakor navadno ona na klavir, on pa na gitaro. Zraven sta pela na vse pretege. j Včasih sta se tudi mato objela ln poljubila za kratek čas. Ko sta se ravno zopet goreče poljubljala, so se nenadoma odprla vrata ln prihitela je tista godrnanta v rdeči pljuzni | Obstala je pri vratih in vzdihni- Ila: Bestiuzza 1 Tedaj je vstala Koprnela in vprašala »esno: Gospodična, prosim, kaj pa želite? Godrnanta pa je zagodrn jala: j [Kako pa morete poljubovati mo- • jega ženina T Koprnela pa pokoneu. Zakričala je: Vašega ženina? To je moj) ženin! Godrnanta je na vse pretege ugovarjala: To je moj ženin! I Koprnela pe je zacepetala z no-! go in rekla: Ni res! Moj je! Godrnanta se je kar tresla od jeze in kričala: Ne! Ne! Ne! Go-! j spod Bestiuzza je moj zaročenec!; j Moj! Moj! •• I Koprnela se je zasmejala za«-ničljivo in rekla : Menda se Vam ,blede. Pojdite k zdravniku! Tu-' kai nimate ničesar iskati! |. Tedaj je vzdignila gospodična-' godrnanta svoj parazol, da bi. udarila našo Koprnelo. Gospod Bestiuzza je stal ves ^ čas v kotu in ni vedel, kam bi j pogledal. Zdaj pa se je oglasil prijazno: Prosim mir! Postavili se je preti Koprnelo In dobil k i parazolom po glavi. Komaj pa se je to zgodilo, so ( se zopet odprla vrata in primar- j širala je tista huda laška gospa v silvnati obleki na fronto. Za L" t 1 kino! Rekla je: A, tukaj si? Gospod Bestiuzza pa se je držal jako ki-1 slo. ko jo je pozdravil. Sedaj je vprašala gospa strogo : , Kaj pa je; Kaj pa je? Kaj ti! hočeta ti dve dami? Godrnanta se je hitro od reza-; la: Prosim, gospod Bestiuzza je < moj ženin! Koprnela pa je pro- j tistirala na vse kriplje: Ne, moj' ženin je, moj! i _ Gmjrnanta je vpila: Moj! Moj!] i Koprnela je kričala: Nesramnost ! Moje je! 1 Italijanska gospa je tako hitro eopla. da je komaj izpregovori-la: Kaj se Vama sanja! To je moj mož. pa ne Vajin ženin! | Koprnela in godrnanta sta za-vrisnili: Ni res! Ni mogoče! 1 To je laško gospo straSno raz- j burilo. Popadla je gitaro ln zmer- [ jala svojega moža: Tak si! Sram Te bodi. Ti hinavec! Ti lump!. Druge imaš, jaz pa v Trstu dolgčas prodajam. Ubogi moji otroci, ki imajo takega o£eia? O, jaz i reva! J To je bil špektakel. Potem je 51a reva hrabro nad Italijana in I ga z gitaro počila pa glavi. Gl-1 tara se je razbila. Skoda! Glava je ostala cela. Skoda! Gospod I Bestiuzza je pobegnil po stopni-\ cah v daljne kraje. Gospa pa za' njim! Takega škandala še ni bilo!: Naša Koprnela se je grozno j kremžila in usekovala kakor bij i imela nahod. Mama je rekla, naj j se nikar toliko ne kisa. zdaj, ko ■so perice tako nesramno drage. Toliko se Koprnela še ni jokala, za nobenim. Ves dan je vzdihovala, kakor bi pisala računsko nalogo. Papa je rekel, da bo že nehala, če bo hoteTa. In res Je i nehala, le včasih se je še malo jpoemerila. Ker pa je prelila to-. liko vode. je oslabela. Zato je I pojedla zbirko 20 češpelj na en j dušek. Nato ni imela nobenih bolečin več v srcu, ampak nasprotno, v trebuhu, kjer so jo tiščale čeŠDlje. j Položaj je zopet neizpreme-njen. Koprnela na dilei sedi, že-'< nina pa od nikoder ni. Odpotoval i je s svojo hudo gospo v Trst. Dal;~ prihodnjič. • Vida, jugoslovanska pisateljica' in učenka, Ljubljana, na1 licu mesta. Prvi slovenski župan v Celju. Dne 20. maja popoldne ob petih se je zbral novo izvoljeni mestni občinski zastop v Celju k prvi seji, da voli občinsko starešinstvo. Navzoči so bili vsi občinski odborniki. Predsedoval je najstarejši med njimi ravnatelj zemljiške knjige, g. Silvester Fohn. Na dnev nem redu seje je bila volitev župana in podžupana. Pri prvem glasovanju je bilo oddanih 32 glasov, in sicer 12 glasov za kandidata demokratske stranke dr. Jura Hrašovca, 10 glasov za kandidata socijal. - demokratične stranke — Frana Korena, 61 glasov za kandidata narod. - soeijalne stranke Karla Žabkarja in 4 glasov iza kandidata klerikalne stranke dr. Antona Ogrizka. Drugo glasova- nje je imelo isti uspeh, nakar se je vršila ožja vo-itev med demokratom dr. Hrašovcem in socijalistom Franom Koranom. Pri tem glasovanju je dobil Hrašovec 17 glasov Fran Koren 14 glasov, 1 glasovnica pa je bila prazna. Za demokrata so glasovali tudi narodni soci-jalisti. Predsednik Fohn je nato proglasil, a je izvoljen za župana odvetnik dr. Hrašovec. Za podžupana je izvoljen narodni socijalec Karel Žabkar. za katerega so gla-»ovali narodni socijalci in demo- Inostrancl. Tnostranski upravičenci, ki niso nastanjeni v Zdr. državah, imajo pravico dobivali le dve tretini odškodnin**, označene za tukaj nastanjene osebe. Inostranski vdovci, vdove, roditelji in bratje ali sestre, ki niso nastanjeni v Združenih državah, nimajo pravice do odškodnine. Največja in najnižja plačila. Znesek plače, na podlagi katere se izračuna odškodnina, ne sme nikoli biti večji kot dninska plačila nadaljujejo tekom največ 300 tednov. Maksimalna doba odškodninskih plačil je 300 tednov. V slučaju smrti vsled nezgode zaposlenega delavca se odškodnin.*« izplača sledečim osebam: 1. Otroci imajo v slučaju, da ni pokojnik zapustil vdove, pravico do odškodnine od 30 od st,o plače ako jih je eden ali dva, in od naknadnih 10 od sto za vsakega nadaljnega otroka, največ pa do odškodnine od 60 od sto, katera svota se izpla«"a v roke varuha. 2. Vdova ali vdovec brez otrok — 40 od sto plače; z enim ali več otroki — 60 od sto. 3. Ako ni pokojnik zapustil ni vdove ni otrok, tedaj prihaja na vrsto oče ali mati, ako sta bila vsaj nekoliko odvisna od pokojnikove pomoči, s pravico do odškodnine od 20 od sto pokojnikove plače; za njima pa odvisni bratje in sestre; 15 od sto za enega brata ali sestro in naknadnih 5 od sto za vsakega nadaljnega brata ali sestro, nikdar več pa kot 20 od sto za vse skupaj. PogLreb. Dedičem se izplačujejo zmerni stroški za poslednjo bolezen in pogreb v najvišjem znesku od $100. Delodajalec mora preskrbeti primerno ranocelsko in zdravniško oskrbo tekom prvih tridesetih dni po poškodbi. Stroški te oskrbe ne smejo presegati $100. Ako delodajalec bč se branil preskrbeti to oskrbo, zdravila in zdravniške potrebščine, si jih sme poškodovanec sam pribaviti in delodajalec mora povrniti stroške, ako niso pretirani. Ako poškodovance odbije zdravniško in bolnišnično oskrbo, izgubi vse pravice do odškodnine. ZAKONI DRŽAVE PENNSYLVANIA. Delavski kompenzacijski zakon v državi Pennsylvania je bil sprejet leta 1916 in popravljen leta 1919. Dolžnost delodajalca. Poglavje 201 člena II. zakona določa, da se dolodajalee, ako se sodnijskim potom iztirja odškodnina v slučaju osebne nezgode, ne more izgovarjati, trdeč: a) da je nezgoda nastala vsled nepažnje drugega delavca, b) da je zaposlenee prevzel na sebe odgovornost za slučaj nezgode, ali c) da je nezgoda nastala vsled nemarnosti poškodovanca, razun ako se pred poroto dokaže, da je nezgoda nastaia vsled poskodovan-čeve pijanosti ali l\ezobzirne brezbrižnosti prej nevarnostjo. Odškodnina se ne izplačuje za slučaj poškodbe ali smrti, nastale vsled lr.stne volje zaposlenca; toda v tem slučaju je delodajalčeva dolžnost, ,da to dokaže. j Vsakikrat, ko se delodajalee in delavec zmenita za delo. predpostavlja se, da sta oba pristala na določbe kompenzcijskega zakona, razun v slučaju, da sta se obe stranki pri sklepanju tega ugovora izrecno pogodili in si vzajemno izmeuiii pismeni ugovor, da se določbe tega zakona ne bodo raztezale na nju; ta ugovor pa treba prijaviti na Bureau of Compensation tekom desetih dni po nastopu dela in prej. ko se zgodi kaka nezgoda. GI.-AS X A ROD A. 11. JTX. 1921 Pred novim kurzen na irskem. Pogled na vzhod. Slika nam kaže newyorskega policista, ki ima poleg svoje stražnice majhen vrtiček, katerega v pL-o-'v stih urah obdeluje in si s tem preganja dolg čas. Pred kratkim je angleška vlada imenovala za podkralja na Ir-hkem lorda TaU>ota, ki je katoličan ter se vsted tega v nepoučenih iogih mad i, da. bodo Irci popustili svojo borbo za popolno neodvisnost. Na zunaj bo to imenovanje brez dvoma napravilo dober vtis, ker je podkralj katoliške vere po sedanji praksi bil "nemogoč". Kakorkoli že sodimo o Angležih, treba jim je priznati, da so dobri trgovci in dobri diplomatje, in če bi se naia diplomacija hotela od njih i« količkaj učiti, bi bili naši "prijatelji"' v inozemstvu bolje prepričani o vrjetnosti obstoja nase države ter bi jim ne bilo treba delati poizkusov s habsburškimi avanturami in sanjam* o vzpostavitvi donavske federacije. KI juh navedenemu imenovanju se pa ne zdi vrjetno, da bi irsko osvobodilno gibanje ponehalo, to pa zaradi tega. ker lord Talbot, ki se v «-»la pripada v političnem oziru Ircem skrajno neprijazni konservativni struji, ne bo mogel irskemu narodu nuditi zadostnih koncesij. Načrt samovlade (home rule), kot «»a je pri%l svetovno vojno tri leta zaporedoma (1912, 1924) sprejel angleški parlament, je že zdavnaj pokopan in mesto tega je angleška zbornica v zadnjem ča-mi odobrila nt-ke vr>te pokrajinsko samovlado, ki deli celo Irsko na dva dela: provinco l ister na severu, kjer se liabajii. izza 17. stoletja angleško-ikotska protestantska kolonija, in pa južni del, obsegajoč ostalo Irsko, ki je večinoma katoliška Kdor količkaj pozna irsko zgodovino in irsko politično razpoloženje, bo priznal, da take delitve Irci i ikdur ne bodo sprejeli. Vse irsko gibanje izzt začetka 19. stoletja je zahtevalo mo.cwlv.' Ijno Irsko, in današnji načrt je toliko manj] sprejemljiv, ker uiti posameznim delom, niti lrc*m v skupnosti da-l.-ko ne nudi niti tisiili pravic, ki jiii imajo razne angleške prekomor-ske kolonije, kot n. pr. Avstralija, Južna Afrika etc. l'ndvsem si je treba zapomniti, kot piše irski poročevalec pariški- "Etudes" i La »rise presen te de 1* Irlaude par un lrlaudais), tla j. današnji konflikt na Irskem le epizoda več Kot sedetustoletnega boja, ki jc divjal takorekoč neprestano z več ali manj kratkimi od-oihljaji. oziroma period a in i, v katerih je vsled izčrpan ih moči prevladoval navidezen mir. Ta boj dandanes vodi takozvana Sinnfein-ska (izgovori: sinfainska stranka, ki ne reprezentira morebiti kak etra verskega gibanja. * I ; nipi.K je sirogo narodna ter povdarja le enakopravnost vseh na lr-sl em obstoječih veroizpovedanj. Sinfainska trikolora je zeleno-belo-1 imena, spajajoč *taro-ir->ko zeleno barvo z rmeno ulsterske prote-l fantovske lihseHnne na severu, preko nevtralnega belega polja. Pred-tdnik od \elike večine ljudstva sprejete (seveda mednarodno še ne-! I l iznane irske republike De Valera je sicer katoličan, podpredsednik Arthur tiriffith je pa protestant. Tudi \ preteklo ti so bili irski narodni voditelji pogosto piote-f a litje, posebno še zi radi tega, ker so v prejšnih časih katoličani na hskem bili skoraj popolnoma brezpravni ter do leta 1»29 sploh niso smeli sedeti v parlamentu. Prvi si je izvojeval to pravico veliki nji-1 bo\ prvohorihe iz pre polovice 19. stoletja, Daniel (JVonnell. Toda i njegov naslednik, znani parlamentarce ParneU, ki je v Gladstouovi' i'obi koncem osemdesetih in začetkom devetdesetih let skoraj pribo-l til lre.-m samo-vlado home-rule), je bil protestant. Narodnostno gibanje v modernem smislu bodisižc tu ali taiu obsega ljudi *iajra;/.ič-1 ncjših svetovnih nazorov in posebno še na Irskem bi bilo popolnoma1' napačno isto omejevati na katoličane. Napačno b* tudi bilo misliti, da1 bo Irska opustila boj za svojo neodvisnost, če -v da katoliški večini prebiva 1st va majhna koncesija na ta način, da s.' jim pošlje za pod-1 kralja moža. ki je slučajno isteg verskega prepričanja, dasi jim je v političnem oeiru skrajno neprijazen. Predaltko bi /.ušli. če bi hoteli posegati daleč nazaj v zgodovino| iiskeua gibanja. Omenili bi le. da jc stremljenje za obuditvijo irske' starodavnosti «l<*hilo logični zaključek, ko > e je ?eta 1905 ustanovila J oi uanizaeija z v ana "Sinn-Fein" (dobe*edno: "mi sami"), nekakaj neodvisna irska ljudska stranka. Takozvana '"narodna"' stranka, ki| j« dotedaj izven protestantskega Tlstra vodila skopaj ves politični boji v deželi te* je zahtevala le samovlado, podrejeno britanski centralni j \!adi v Londonu, ni bila pravzaprav narodna v našem pomenu, ker je probujo in negovanje irskega narodnega jezika ter sploh kulturno delo v ožjem smislu zanemarjala. Tudi se ni brigala za delavsko vpra-t šanje in za zadružništvo, ki po svoii naravi slom na samopomoči. ! Sinfainska organizacija je vse te napake spretno izrabila, in ko je prišla svetovna vojna ter se je začelo na vseh straneh govoriti o, pravicah zatiranih narodov, je bila nova. res narodno čuteča irskai Kinfainska stranka na krmilu. Dočim se je sinfainska stranka pred, xojno borila predvsem proti angleškemu kulturnemu vplivu ter širi-, la zanimanje za domači irski jezik, za stare šege in navade, ter po-j izkušala Irsko tudi gospodarsko osamosvojiti potom zadružništva iti| pospeševanja domače industrije, se je ista med vojno odločila proti ( "samovladi", ki ni več zadoščala narodnemu razpoloženju ter zopetj vzbudila staro ir-ko zahtevo po popolni neodvisnosti, katere ideja je tudi v mirnih časih vedno tlela v ozadju ter je >:adobiIa nove moči v Wilsonovih poslanicah, ki so govorile o samoodloeitvi in pravicah, vseh. tudi malih narodov. Irski ustanek o Veliki noči leta 1916 se je sicer ponesrečil, vendar. jo ravno ustanek pomagal sinfainski stranki do zmage med irskim, ljudstvom. Ob volitvah v angleški parlament koncem decembra leta 1918 je sinfainska stranka dobila na Irskem 7:f izmed 105 mandatov,, torej velikansko večino v deželi. Med ostalimi parlamentarnimi za-j stopniki je bilo le 25 pro-angleških "unionistov (ki zastopajo dose-j da njo neposredno podreditev centralnemu angleškemu parlamentu v, London) in le 7 jih je ostalo poprej najmočnejši irski "narodni"i atranki. Pri poznejših občinskih volitvah in volitvah v okrajne zasto-j je so sinfainei dobili še mnogo bolj impozantne večine. Sinfainski zastopniki, izvoljeni na republikanskem programu, soj se zbrali v Duhlinu ter otvorili irski narodni parlament, ki je začet-j kom leta 1919 proglasil neodvisno irsko republik.> s predsednikom De} Valera na čelu. Organizirali so (seveda več ali manj na skrivnem) svojo vlado, ministrstva, podrejene urade etc. ter poslali na razne kra je, posebno v Ameriko tudi svoje zunanje zastopnike. Irski parlament je razpisal celo irsko wrodno posojilo, ki je kljub raznim zaprekam £obro usp«do. Organizira'» so tudi svojo narodno republikansko vojsko terl se smatrajo aa&proti Angležem v vojnem stanju. Do večjih spopa-j dov seveda pride, ker nimajo na razpolago zadostnili pripomočkov, pač pa irski oetaši delajo angleškim oblastim v bolj oddaljenih krajih pn dfželi mnogo ne-prilik. Na drugi strani so pa Angleži proti njim organizirali poleg redne policije in regularnih čet ne-Jie vrste fašistov ("Black and Tan", ali "črno-rjavi", ker nosijo črno policijsko kapo pole? rjave ♦'khafci" uniforme), ki so po celi deželi povzročili strahovlado, pro-lt; kateri so n. pr. izgredi tržaških fašistov prave otroške igre. V svr-|ho "represalijso glasom že zgoraj omenjenega poročevalca v pariški reviji "Etudes" tekom leta 1920 angleške regularne in iregu-. lame čete deloma uničile in opu-stošile več kot 100 mest in vasi. Višek je to divjanje doseglo v noči 13. decembra 1920 ko so v mestu Corku (ob južno-irski obali) požgali in porušili do tal vsa javna poslopja ter vse hiše v glavni ulici in na ta način povzročili samo tu škode za več kot tri milijone funtov šterlingov. Razen tega so "črno-rjavci" r.* zvezi z> Aojaki razdejali po deželi okrog} 45 mlekarn in več tiskarn. Ti ljudje pogosto streljajo na ulici brez! cilja ter se tako dogajajo smrtne "nesreče". Aranžirajo se umori pripadnikov republikanske stranki potom markiranih band in na ta način je bil n. pr. dne 20. marca 1920 umorjen mladi župan me-; sta Corka Mr. McCurtain. Pač j .naravno je, da ob takih razmerah} vse prebivalstvo, posebno žene in j otrici, žive v smrtnem strahu in t l-epetu. Kako se bo vse to končalo, kdo \e? Vobče se mora reči, da dobiva sinfainsko gibanja kljub vsemu terorizmu vedno več pripad- r nikov in to celo v krogih, kjer 1 i tega ne bilo pričakovati. Znano je u. pr., da je bila celo sestra I ivšega podkralja lorda Frencha navdušena pripadnica sinfainskih idej. Ena glavnih voditeljic tega gibanja je tudi znana grofica Mar-kieviez. rojena Miss Gore-Booth. k; se je omožila z nekim poljskim grofom ter ima. odtod svoje sedanje ime. Grofica Markievicz jej ob ustanku leta 1916 vodila manj-j ši vojaški oddelek, je bija vjeta.! pomiloščena, zatem leta 1918 iz ' voljena v parlament ter je bila pred par meseci zaradi svojega narodnega urepričanja obsojena na triletno težko ječo. Veliko najboljših voditeljev se sploh nahaja v ječi ali pa se znajo dobro skriti, kot n. jir. predsednik De Valera, ki ima tudi že za seboj celo romantično karijero. Po irskem ustanku je na inisteriozen; način ušel iz ječe, je šet na bolj j na čuden način prišel v Ameriko! in pred kraikem zopet nazaj na! Irsko, toda Angleži ga ne morejo i dohiti v roke. Kdor ne pozna zgodovine stoletnega irskega hoja za obstanek, 1 i danes skoraj olmpaval nad u-spehom, saj se zaenkrat zdi, kakor da bi imel absolutizem skoraj povsod . popolnoma proste roke. Toda letos, ko ravno obhajamo stoletnico ljubljanskega kongresa, na kateremu so mogočniki tedanje 1 dobe pod Metternicliovim vodstvom utrjevali svojo sveto ali-janco pod okriljem policijske dr-ŽHve, se je morebiti koristno spom niti. da niti Avstrije, niti Prusije v prejšnjem pomenu ni več, in če bi sklepali po analogiji, bi s precejšnjo gotovostjo lahko sodili, da bo absolutizmu povsod' v do-giednem času odklenkalo. Tudi i smo ravnokar (5. maja) obhajali stoletnico Napoleonove smrti. In v preroškem duhu se je ta duševni velikan izrazil, da bodo morda za več nego. eno stoletje vse evropske homatije le predigra ori-jentalskega vprašanja, ki bo tudi enkrat zahtevalo rešitve. Ko se bo pa reševalo to, s sodelovanjem orijentalskih narodov samih, bodo v marsičem morale popustiti tudi tiste velesile, ki se danes še smatrajo za neomejene vladarice sveta. - ' . i Cetinjani ne marajo gledališča. "Črnogorski Glas* piše: Uprava našega gledališča nam toži, da so predstave. zelo slabo obiskane, dasi smo se s« V IMetatonu je bila relika glaV- na ulica, ki je spajala velika svc ' tišče s palačo faraona. Tozadevne razvaline je izčistil še pred vejne ' profesor Flinders Petrie. Še \?d-, no pa je najti tri milje palač, katere je treba izkopati in tukaj s-bo izvršilo novo delo družbe. Ko je faraon Aknaton podedo- i val prestol, sc je glasilo njegovo in:e Amenhovep, a to svoje ime Je izpremenil na cast 'novega'' Boga v Anaton, kar pomenja i4duTi A tona Bil je sin zelo razumne in nadarjene matere. sTavne kraljice Tiji ter se je poročil z žensko velike lepote in mičnosti, po imenu Nefertiti, ki je bila Inozemka, najbrž azijskega izvora rn kater? je bil strastno udan. Glavni bogovi Egipta so bili takrat Ptah. stari bog iz Memfi-sa; Anion iz Teb in Rah iz Helio-polisa in pole«r teh treh je bilo še veliko lokalnih bogov. Potem ko jc dolgo in korenito razmišljal o tem predmetu, je prišel Aknaton do prepričanja, da vlada svetu le en Bog. Temu božanstvu je dal imel "Aton" ter ukazal, da mora biti češčenje tega Boga narodna vera v Egiptu. Ob istem času pa je skušal faraon iztrebiti stare vere. — Svečeništvo. vključno ono Aniona, je iztrnbilo svoje pravice in oficijelno čaščenje različnir bogov po celi deželi je prenehalo in imena teh bogov se je izbrisalo .povsod, kjerkoli se . jih je našlo na spomenikih — Zasledovanje Amona jc bilo prav posebno strogo. Odposlanci faraona so obiska-1" pokopališče v Tebah in z vseh nagrobnih spomenikov prednikov se je izbrisalo ime sovraženega boga. — Prizaneilo se ni niti spomenikom faraonovih prednikov, — vključno spomenik njegovega očeta. Ker pa je ime slednjega, nam-j reč Amehotep, samo vsebovalo ime sovraženega boga, je bil sin prisiljen izbrisati celo ime svojega očeta. Ko je završ"l delo uničenja, se jc faraon lotil zgrajenja svetišča, ki bi bilo vredno novega boga ter uzornega mesta, ki bi obdajalo to svetišče. To je bilo značilno mesto, kojega razvaline se sedaj raziskuje. Krog svetišča -so -se dvigale palače faraona ter gradovi njegovih velikašev. Faraon Aknaton je tudi reformiral stare pogrebne navade Egipčanov. Novi. grobovi so bili okrašeni le s slikami, ki so kazali delovanje pokojnega v življenju in prav posebno njegov stik s faraonom. Vera v Atona, katero je širil faraon Aknaton, ni še zadosti pojasnjena, vendar pa kažejo vsa znamenja, da ima dosti skupnega z vero v Jehovo Kot v veri starih Hebrejeev, je tudi v njegovi veri najti nauk. da je luč vir vsega življenja.. Aknaton je trdil nadalje, da je edini Bog usmiljeni oče, ne par. okrut tiran kot so bili poganski bogovi. Učil je tudi, da mora človek posvetiti svoje življenje /esnici. Težko je opirati se sklepu, da je bila vera Aknatona istega izvora kot ona Mozesa. Egiptiologi so mnenja da je živel Aknaton v teku ene ali dveh generacij potem, ko je prišel Jožef v Egipt, kjer je bil deležen tolikih časti. Mi se o-ziramo na Mozesa kot prvega voditelja izraelske vere, vendar pa so morali biti še ^ragi pred njim, Id .so ugladili pot. Ti so najbrž meili v Bgiptu. v 4nerih 'Aknatona. V Parizu, včasih v Londonu, katerikrat celo na Rivieri, zboruje konferenca iz zastopnikov petih velesil, ki so diktirale versaljski mir. Od teh se Amerika posvetovanj ofieijelno sploh nič več ne udeležuje, Japonska samo, v kolikor pridejo v postov bivše nemške kolonije v Tihem Oceanu, Francija in Anglija pa se že davuej ined-seboj ne razumeta kakor bn bilo treba. To se jc pokazalo zlasti te dni, ko je Lloyd George z vso silo nastopil zoper Poljake, ki želijo Gornjo Šlezijo anektirati. pri čemer jih podpira Francija. V bistvu pa ne gre za Poljsko, temveč za to, se-li ima Nemčija do konca oslabiti ali ne, in zdi se, da Angleži ne želijo prevelikega ojačenja Francije na račun premagancev. Saj je javna tajnost, da vzdržuje Anglija z Nemčijo tajne zveze potom znanega lorda Albernona. Italija pa tudi od samega začetka ne podpira francoskega stališča za vsako ceno, marveč previdno lavira meda obem tokoma. Solidarnost zaveznikov je čezdalje slabša in nič ne kaže. da bi se okrepila. Medtem, ko se na zapadu Lloyd George in Briand javno prerekata, delujeta na vzhodu Cičerin in Mustafa Keinal paša že eno leto roko v roki .na vseh poljih orientalske politike. Ta solidarnost med skrajno sposobnim komisarjem za zunanje zadeve ruske republike in nekdanjim junaškim braniteljem Dardanel med svetovno vojno je rodila uspehe najdalekosežnejšega pomena. Rusija je dobila sigurna. |*'e na Kavkazu, v Georgiji in Armeniji, si zagarantira Batom, skle-j tTa zelo ugodno politično pogodbo s Perzijo in il trd ila svoj vpliv v Ktp-anistanu, sploh med celim moliamedanskim svetom. Rusija, ki . od carji bila dedni sovražnik vsakega mohimedanskega gospod-j *v.v je pod sovjetskim režimom prevzela vlogo protektorja musli-■ .j^.ns^a^ ki jo je pred vojno imela Nemčija. Danes švigajo nepresta-ki.m rji iz Moskve v Angoro na eni, v Teheran in Kabul na drugi ["'it.ni, -dtod pa se predejo niti, ki vedejo v Ipdijo na jugovzhod, v j --»bik na jug ill v Albanijo na jugozapad. Težišče svetovne poli-j i rrmika proti vzhodu. Vcltrna Rusija je za to svojo vlogo prav posebno vsposoblje-na. Ruski muslimani so najboljši element med vsemi muslimani po svoji nadarjenosti, energiji in naprednosti. Boijševiška Rusija jih je osvobodila absolutističnega pritiska, jim dala najobsežnejšo kra-jivno, kulturno in ustavno avtoonmijo in razvezala njihove sile. V mnogoterem pogledu prekaša T;;t/r. ta rojeni vele trgovec in Ba-škir celo ruskega mužika. v prvi vrsti po svoji solidnosti in podjetnosti. Zgolj pomanjkanje ljudske izobrazbe je tc elemente, ki se n. pr. z našim bosaukim muslimanom ne dajo niti primerjati, zadrževalo na nizki stopinj':, njihova inteligenca pa že pod carjem ni veliko zaostajala za rusko. Kakšni delavci so bili v zemskih upravah, to yedo najbolj socialrevolueiouarji, ki so ob revoluciji v njih našli hjatrdnejšo oporo, ravnotako zadružniki baš tam, kjer je največ jr.uslimanskega življa, 11. pr. v ufimski guberniji ter vzordeželi naprednega kmetijskega gospodarstva. Boljševizem pa je razgibal še najnižje sloje, ki so hudo trpeli pod brezobzirnim izkoriščanjem vele-posestva, šole so zrastle kakor gobe po najzakotnejših muslimanskih selili Baškiritana. Zauralja, Povolžja. d oči m se ruski mužik še planes šole brani, kjer Ic more. Ni čuda. da muslimanski proletarski element igra tako veliko vlogo v sovjetski upravi in bistveno vpliva ziasti na mohamedanofilskp zunanjo v^litiko tovariša Čičerina. Sicer pa jc bilo le pod carskim režimom mogoče, da se je preziral element, ki se več ali manj kompaktno razprostira od juga Rusije po obrečju Volge visoko gori do Urala in čez v Sibirijo ter naseljuje vso rusko centralno Azijo s številnostjo morebiti 20 milijonov duš. Za demokratično Rusijo je vprašanje muslimanstva naravnost življensko vprašanje. Ruski muslimani niso vsl^d svojega naprednega duha nič navezani na kalifat v političnem smislu, ga odločno odklanjajo, pač pa so verske vezi med maso še globoke; zato car muslimanskih vojakov na kavkaški fronti ni uporabljal. Za sovjetsko llusijo je življenskega pomena, da svoje muslimane v vsakem oziru zadovolji in ustreže obenem njihovim verskim si mva t i jam. to je, da iz po večini muslimanskih okrajev ustvari federativne edinice v o-kvirju ruske republike,, zraven pa podpira ken.alistično nacionalistično gibanje, ker bi sicer dosegla ravno nasprotno: nevarnost od-ccvitve. Nezadovoljni ruski muslimani, ki sicer politično ne nagibajo na Carigrad, oziroma Angoro. bi se lahko dali v ta tok zapeljati, ako bi Lenin izvajal nasproti njim centralistično politiko ruskega nacijonalnega šovinizma. Tdko nespameten pa ni niti Lenin niti sploh cela ruska demokracija ne. Nova eksped'eija pričakuje, da,' bo dobila natančnejše informaci-i je glede tega izvanredno zanimivega predmeta. Ta veliki faraon, zatopljen v' vero, filozofijo in socijalne refor-j me, pa ni mogel vzdržati sile svo-j jega cesarstva izven Egipta. Bil| je pacifist in sanjač. Hititi in dru-( gi narodi so se polastili Egipčanskih posestev \ Mali Aziji. Malo jc manjkalo da ni staro egipčan-j sko cesarstvo popolnoma razpadlo. — Aknaton ni bil mogoče nikdar telesno močan človek, — pravi profesor Breated -— Njegovo suho lice s potezami asketa, kaže vedno množeče se sledove skrbi, ki so ga težile. Konečno je ime-' l-oval svojim naslednikom nekega Sakere ter ga. ob istem času pro-| glasil tudi svojim so-vladarjem., Ta svoj korak je preživel le za i malo časa, ka.iti krog leta 1358 prtd Kristom in po sedemnajstih letih vladanja je podlegel premočnim silam ki sro bile proti njemu. V samotni dolini, par milj iztočno od mesta, katero je zgradil, so ga pokopali v grobišču, katero je dal ižklesati v ži>o skalo zase in svojo družino in v katerem je že počivala njegova druga hčerka, Me-Letaton. — Na ta način je izginilo s po-zorišca ena najbolj značilnih po-iav prvotne orijentalske zgodovine Moderni svet se mora.šele seznaniti s tem možem, ki je v tako davni preteklosti ter vspričo tako neugodnih pogojev, postal prvi klealist ter samostojno misleč človek. Vzvišena vera, katero je ustanovil Aknaton, je popolnoma pro- Bolgari in izročitev živine. Sofijski li.sr "Novo Vreme" je objavil intervju z bolgarskim ministrom Atanasovom, v katerem izjavlja: — Od živine, ki jo Srbija zahteva od nas, «_*.ika več kako 15.000 ovac v Slivnici, Srbi pa jih nočejo prevzeli. Živina bo poginila, ko bo nastala vročina. To je nova provokacija z njihove strani. — Pressbiro se pooblašča izjaviti nastopno: — Izročitev živine, ki jo je po neuillyski mirovni pogodbi člen 127 Bolgarska morala izročiti naši kraljevini ,v šestih mesecih od dne, ko stopi pogodba v veljavo, je t»ila določen« za 14. maj. Ta dan bi morala Bolgarska po obvestilu bolgarskega ministra za zunanje stvari od 5. maja izročiti svoje vole, bike krave, mezge in ovce v Zaječaru, Caribroduin Krivi Pa-lanki. Potem pa nas je obvestil minister za zunanje stvari, da bodo dne 14. maja oddali samo ovce v navedenih treh krajih. Za prevzem teh ovac je kraljevska vlada takoj odredila komisije in jih poslala na lice mesta, da sprejmejo živino dne 14. maja. Oddati se nam ima v teh treh krajih 12. 000 ovac. Potemtakem so trditve gosp. Atanasova netočne, bodisi glede števila ->vac. ki nam jih morejo oddati v Oaribrodu, bodisi o tem, da jih hočemo prevzeti. -------^—--- padla tekom vlade njegovega b^ slednika-in svečeništvo Aniona v Tebah se je i-opet polastila prejšnje sile in prejšnjega upliva. OLA'S XABODX 11. -trV. 1$21 Arabela. EemlH. Pavlin* Pajkov*. (Rcraec), Edino okno, katero je imela soba, v koji je globoko zamišljena sedela Arabela, je bilo naf>ol odprto. Naenkrat jo predrami taaiek, občutljiv prepih. Oire se na vrata, da vidi. all so menda odprta. Pri tem pa se zgane zandi in ob!e
  • f esor 11 * * Pri vratih je sta! v resnici profesor Waldck, oblečen v popdtno obleko, in ni premaknil očesa od nje. Ravno je bil prijel s popoldanskim vlakom. Jttorpivši v rrtdi-teljevo stanovaaije, j*- čul iz obed-' niee glasno govorjenje. Kuharice j Julije ni videl nikjer. Ta je šla lavno takrat gostom luči prizigait. Pmfesor je sklenil najprej se preobleči in stoprav potem predstaviti se zbrani družbi. Sel je v! ta naiven v stransko sobo, ki je bila nekdaj njegova učna sobica.1 in tam je nenadejano našel — za- J mišljeno Arabelo. Ko profesor zapahi, da ga je( Arabela zagledala rr. ^[MKznala, za-' pre vrata za seboj, pristopi bliže in r<-ču resno: "Arabela, ali se ni>»*e še do današnjega dne *i iz tvojih ust! Sedaj te ne izpustim več. ne morem — nočem te izpustiti! Ti si moja, na vse veke mo-' ja! — Ah, in koliko si mi prizadela trpljenja, dokler sem dosegel ta blaženi trenutek! Ti bi so mene tudi *edaj ne usmilila, ko bi mi ne bil ugodni slučaj prišel na pomoč. Ti bi bila čakala, da bi se obadva pogirbila vsled netzpoinje-' nih namenov, rajši ko pa da bi bila storila le en korak k najini' svrhi. Toda dovolj tega!" pristavi-nežne je in nekoliko oddalji od nje, da ji za more pogledati v lice.1 "Sedaj pa, Arabela, <«lgovori mi samo na eno vprašanje: Ali si pri volji, zapustiti ta vselej ta kraj in kot K<*»pa profesorica slediti mi v ono mesto, kjer wenini nanto-1 piti stolico kot doc«mt tamoinjega' vseučilišča T Povej, Arabela, ali hočeš zaupati meni svoje živi je-' nje, katero hočem čuvati s svojo ljubeznijo ?" In Ara4»ela odgovori z globoko re*no«tjo v očeh, a vendar ti presrečnim smehljanjem na trepetajočih ustnah: "l>a, Walter, tobi ga zaupam!". Dolgo sta se še zaročenca v pri-jotflfn somraku pomenkovala. Kar ogleda. Ni ga raztcmela. "(Hej, draga", nadaljuje on in dene ljuhkovaje roko okoli njenega života, kakor da ve, da ji u-tegne to, kar ji hoče razložita, napraviti bol; "tvoja roditelja ležita na raznih krajih ipokoptma. Jaz vem, kje je tvoj Oče pokopan, ti pa veš, kje tvoja mati. Kaj, ko bi kupila nrkev in bi združila v smrti, kar je bilo šaloma Ločewo v fivtyjnju?" "Kako si blag!" odvrne nato Arabela gin jena in akrije solze, katere ^e fc« flaiT premaigovala in ki so ji zdaj pri bridkem tem spominu silile v oči, ter dene glavo na njegovo ramo. A on jo rahlo potegne k sebi, nasloni nje glavo na svoje prsi in reee zamolklo: "Le razjoiči se. Arabela, saj ti bo potem lažje! Toda tukaj, na mojem srcu je odslej mes-to, kjer se smeš potoževati in radost iti. if oje srce bo znalo s teboj oboje enako prenašati."-- "Gospodična Arabela! Častili gospodje gosti se hočejo od vas ; posloviti", oglasi se nenadoma tanki Julijin glas. Bila je nepričakovano stopila v sobo z lučjo v i roki. Ko pa pogleda »po sobi, odpre zavzeta siroma oči, kakor da ne verjame termi, kar vidi. Arabela se pomenkuje z nekim gospo-l dom, in ta gospod ni nihče drug, i kakor Walter, njen mladi, od nje , tolik;mj <►boža van i gospodar, resni in učeni gospod profesor, največji ženski sovražnik! — .Svečnik ji hoče pasti iz rok, nasloniti I pa se mora na vrata, da ne pade vznak samega začudenja. "Le bliž«', le bliže, Julija!" ogovori jo zdaj profesor z nasmehom, ker je uganil vzrok njenega položaja. "Kar tu vidite, ni nič nedostojnega ali brezbožnega. Vedite, da je gospodična Arabela moja nevesta in da 'postane v kratkem moja soproga. Vedno ste želeli, Jelija, videti mene, katerega ste nekdaj pestovali, srečnega. Zdaj se vam je želja izpolnila. Jaz sem najsrečnejši človek na svetu. Kaj pa ti, Arabela", popraša jo poredno in ji poda roko: "ali si z menoj zadovoljna?" Arabela je skočila na noge, za-čuvsi J trti j m glas. in si je zdaj v največji zadregi, napol obrnjena od njega, brisala solzne oči. Na profesorjevo vprašanje pa mu hitro poda roko, s sramežljivo poveš en i mi ciemi polglasno rekoč: "Pojdiva k tvojima roditeljema, Walter!" •lulija pa si otira s koncem za-sfora <><"'i in ponavlja ginjena: "Čestitam, čestitam! Ah. go--pod profesor", pristavi nato vesela. "zastonj nisem dvakrat na dan molila Roga, da bi vi enkrat dobili pridno bogaboječo ženo. Ali gospodična Arabela' , nadaljuje z navdušenostjo, ki je bila ižgovornejša nego njeno besedovanje, "je tako iz\-rstna v vsakem oziru, da vam bo le blagor prinesla v hišo." Njena nekdanja z op era ost do mlade Židinj*- je bila v trenotku izginila, ko je »vedela za Arabeli-no krščanstvo. Jokala se je tedaj iz sočutnosti do nje toliko, da se je sama začudila, od kod ji prihajajo solze. Od tistega časa pa je bila "krščena Židinja", kakor jo je ona dobrohotno imenovala, ujeii največji vzor, o katerem je .podnevu in ponoči sanjarila. Pol leta pozneje se je na tihem izvršila Arabcliua poroka z vse-J učiliščnim profesorjem Walde-kom. Ta dan je bil najlepši v življenju ne samo mladima iporočen-'cema, temveč tudi starima roditeljema, ki sta z najiskrenejwimi -željami blagoslavljala to zvezo. ! Takoj po poroki so se odpeljali [vsi štirje v ono glavno mesto na I Nemškem, kamor je bil Walter na 1 vseučilišeno stolico za profesorja 'poklican. A tudi zvesta Julija, j preobložena s potno robo in do-' mačim psičkom v naročju, se je vozila za svojimi gospodarji. Arabelina vila se je pod delnimi pogoji dala v najem razen ene postranske sobe, v kateri je bivala Karpelesovka. Ta pa je, kakor, nekdaj, nadaljevala svojo razkjoe-riost. Denarja je dobivala tipkaj iz mestne nbožne blagajne, nekaj i pa ga je naberačila po imenitnih J hišah, :n tudi ornih petindvatjset • goldinarjev, katere je Arabela redno plačevala za Davidovo od-gojo, je rabila zase. A David, ka je že od nekdaj ljubil vojaški stan. se je učil vojaštva z odliko ter je smel zastonj prebivati v* zavodu; stroga vojaška disciplma 'ga je menda tudi v moralnem ozi-'ru poboljšala. O Ramuelu pa ni bilo več shiba ne duha. Zrakoplov težek aamo 336 kg. Francoska akademija znanosti (je drfbila obvestilo, da je nek francoski inženir izdelal zrakoplov, ki je težek samo 335 kg. Zasanjam včasih ... rspisal Kšaver Meško. Zasanjam vča ih o mladih dn^h, ki se mi zde kakor neizrekljivo krasna, črfdovito nežna pe*?em, ki sem jo slišal peti nekoč za tihega, »krivnosti polnega junijskega večera ... O srečnih dneh zaganjam včasih, ki sem jih brž preaivel nekdaj. A moralo je biti že davno, ker mi je otemnel malone že docela spomin na ono srečo, in ker je zabrisan m nejasen sen o njej. Zagledam včasih v prvi ponda di v vrtu kje, kje ob poti nežen cvet, razcvel šele napol — in zasanjam o tebi. Leniča... Zaslišim včasih kje trepetajočo pesem nežnega dekliškega grla, nedolžni odniev lilijske diiše, in zasanjam o .tvojih mehkih spevih, Leniea. .. Zaslišim kje zvonek saneh, smeh poln radosti in veselja, pobi sreče in yrine brezvkrbiiosti m dušnega miru — in iz preteklih dni mri zazveni v «Tx.*e tvoj jasni smeh. Leniča: kakor bi se wnejali v svoji | radosti angeli nebeški, tako se glasi tvoj smeh, Leniča. Vsa duša! mi drhti ob njem od velikega nemira, Leniča... Na samotnih mojih potih srečam včasih devo, dete na;pol, na-, pol mladenko, in zasanjam o uri, ko sem srečal prvokrat tebe, Leniča. dete na]Mjl, napol mladenko. Zagledam včasih kje sanjave modre oči — in glej, izza pretekli Ji dni mi zazru hipoma naproti tvoje žametno mebke modre oči, | Leniča, r.či polne nedolžnosti in svetosti, in polne vdanosti in še nejasne, napol zavedne Ijubezaii... Deva stopa mimo mene včasih; v polncu se zablostijo dolgi, zlati lasje, in v srcu ini je, da vidim žareti pred stfboj mehko zlato tvojih las, Leniea, onih čudovito mehkih, svilenih las, ki sem jih po-i ljubil predrzno in treipetaje ob-' enem prvokrat od) mesečnem ve-' čeru pod dehteč i ni španskim, ibez-| goin na vašem vrtu. Leniča. -j Stopam po beli cesti in sanjam j' o beli ceisti v drevoredu, ki sem te videl tolikokrat stopati po njej, Leniča. Kostanji «o šumeli nad, te»boj, čudili so se tvoji le-poti, I^e-! niča, pozdravljali so te s čudovitimi pozdravi, 'bajue pravljice soj li pripovedovali z nežnim in ljubečim Šepetom, cvetje iso ti trosili na pot in tebe samo, Leniča, so obsipavali s cvetjem, okititi so hoteli tvojo mladost, tvojo nedolžnost in svetost tvojo, T^enica... T n o vseh onih potih zasanjam, ki sem hodil nekoč po njih s te-1 boj, l^eni^a. Mehko se je oklepala roka roke; mo+ee sva šla svojo pot, ali pa sva govorila le malo, s tihimi, skrivnostnimi in drhtečimi besedami Oči so se sreča vale ipogostoma in so si -govorile molče skrivnostno izpoved; in srci, ipolni lepe radosti in polni bridke tesnobe, sta si bili v tihem molku naproti in sta si zaupa v al i drhte svojo veliko tajnost... Saj te videli: odhajati... Vrhovi so trepetali in šu"teli v pridušeni bolesti, veje so se pripogibale globoko, da >e te oklenejo in se te ovijejo kakor z močnimi rokami in te ne izpuste nikoli m te nikoli ne ipuste od sebe, v daljno, brezsrčno tujino, Leniča. . . A ti si Šla. Z lahkimi koraki si stopala po mokri poti, Leniča. —i Nad tebi>j so tožili zastonj kosta-] nji, zastonj so rc--iLi svoje solze nate, Leniča — šla Sfi... Zastonj :n brezu-pešno so teh o tel i zadr-i žati. Zaman so te klicali: "Ostani. Lenič a j dete!7" — NLsi jih marala poslušati, Leniča — nla si... In moja duša te je klrcala brez uspešno: "Xp hodi, ostani. Leniča! Glej mojo ljubezen, Leniča;' in mojo bol poglej Ln moj < bup,| Leniča, in ne hodi!...*" Nisi ma rala slišati mojega obupnega kli-' ca, Leniča — šla si v tujino, ki si* sanjala o njej, da je polna solnea' in polna veselja, a je v resnici le| polna žalosti in polna gorja, Leniča ... In o onem jesenskem večeru zasanjam včasih, ki j,- bil otožen in žalosten, kakor bi bil ves svet mrtvaška soba. in v-sa -zemlja mrtvaški oder v njej. O onem večeru zasanjam, ko si se vrnila, Leniča, m si šla po alejski ipoti proti domu. Sama si šla, Leniča, 'bleda i>i bolna in žalostna, s sklonjeno glavo in s solznimi očmi, Leniča... Pot je bila \ lažna in mokra, raz drevje je padalo listje v vlago in v blato... In tvoje solze, Leniea, so padale na pot. na onunenelo listje, v vlago in v blato--- - Zasanjam včasih o dneh mlade moje ljubezni, ki se mi zde kaJvor neizrekljivo krasna. dovito nežna pesem, ki sem jo slišal peti nekoč za tihega, skrivnostnega junijskega večera. A utihnila je hipoma Ln nenadoma — Ln ne slišim je nikoli več. .. O srečnih dneh zasanjam včasih, ki sem jih res živel nekdaj. A davno je že temu, spomin nanje mi je otemnel malone že popolnoma. in sen o njih je bridek in ti pek. . . Davno sem jih živel v resnici — a minili so nepričakovano in naglo. Od tedaj nisem doživel nikoli ve£ enakih... [ Zagledam včasih v prvi pomladi jV vrtu kje, kje ob poti nežen cvet, (raze vel šele napol — in zasanjam ,o tebi, Leniča... I Zagledam včasih kje cvet, odtrgan od trde roke aH neusmiljenega viharja, vržen v blato in po-Iiojen in pomandran — in zasanjam o tebi, Leniča, o krasnem cvetu, ki so ga- utrgali s trdo in brezsrčno reko in so se ga naveličali in so ga vrgli brez sočutja in brez usmiljenja v blato in so ga pohodili in poniandrali brez sočutja in brez usmiljenja... O tebi zasanjani, Leniča, in postane mi težko in "bridko, da bi za-plakal In bi legel in bi umrl. — Površina republike Brazilije znaša 3,218,(XX) kvadratnih milj. docim ona Kitajske 4-,179,559 milj. Površina Kitajske je vsled tega za eno četrtino večja kot ona Brazilije. # * • Republika Santo Domingo in Srbija imata skoro enako površino. Površina Santa Domlnga znaša' namreč 18 C45 kvadratnih milj, ona Srbije pa 18,750 kvadratnih milj. Ali je vas jemk pobeljen? Ako j«, vzemite to naznanja kot za svarilo. Jezik, ki je pokrit z belo ali rjavo plastjo navadno pomeni, da so v neredu jetra in prebavni aparat. Severa's Balzol (preje Severe* Žirijenski balzam) in balzam s tableti, kakor tudi tekočina in tableti skupaj, popravi tako pokvarjenost. Popravi jetra, povzroča tek in uredi prebavo. Pravo zdravilo za ponavljajoča se zaprtja. Cena 85c. Pri lekarjin. VV. F. SEVERA CO. CtDA^ RAPIDS. * C W A Pozina ženske. — Sodnik. -- je rekel obtoženi. |— ali se bom moral zagovarjati pred žensko ;,omto * — Bodite li''o. — mu je zašepe-' tal njegov zagovornik. i — Nočem molčati, — je nadaljeval jetnik. — Jaz ne morem zvoditi za n:>s niti moje lastne( žene in še veliko manj dvajset tujih žensk, .laz sem kriv. J Prva dekiicji: — Mene prav nit* ne briga, če r.i moj obraz klasičen Moja lepota tiči spodaj. — Potem ili..j napraviti svoje slike s X-žarki Kdor hoče razumeti gibanje delavskega ra/icda, mora najprej vedeti, kako misli delavec. * * * Starim napakam bodo sledile neskončne nove. če se ljudje ne bodo navaditi dajati pozornosti temu. kar se vrši v dušah današnjih ljudi. * * * Preje smo imeli sužnje. Človeka se je prodalo kot blago. Kapitalizem. ki je zivladal sedaj, pa še vedno označuje del človeka kot trgovsko blarro, — namr)č njegovo delavno sile. Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler Je naj-•tarejil slovenski sdrmvnlk Specialist ▼ Tfttsburffbu. ki lana 24-letno prakso t sdra.vlj«-nju vsek aoSklh bolmi. Eastropljenje kr- - — vi sdravi s aorttstn sos. ki ga js tsumel dr. prof. eruch. Ce Imate moio:j« su mehur-Ske t* telesu, v «rlu. tap*daiije las. bolečine ▼ kosteh, pridite ln lzttstll jam boa kri Ne tekajte, ker ta bo-•esen nalese. Vse molk* bolesnl adtavlm po o-kraJSanl aetortl. Kakor hitro r^wslte Sa 'vam prenehuje sdravje. ne caka)-,te, temveč pridite In ju vam gm bom sopet povrnil. HjtosoIu rJJ vodno kilo osdravlm V M. urah ln sicer bres opera.clj«. Boieeiil mehurja, ki povzročajo bolečine ▼ krl£a ln hrbtu ln vCasih tudi Pri puSSanJu vode, oadravlm c gotovostjo. Ilevms»Uem. trganje, bolečine o-tekllne ^bedce, flkrorie ln druge ko-fae v-.esnl, ki nastanejo vsled neCi-»♦e krvi. ozdravim v kratkem Caeu m nI potrebno leža"l. j Nekateri drugI zdx~vn!kl rabijo tol-EaaCe. da vas rasumejo. Jas snam lie Is starega kraja, sato vas lat je J airs, vi m. ker vas razumen slovenski. flJrsdne ure: ob delavnikih od s. do s. w™ nedsWak ed e do e. Če imate kile poskušajte to brezplačno. Prilagodi se vsaki kili, stari ali novi, veliki ali mali, in vi ste na poti, katera je tisočere prepričala. V dokaz se pošilja zastonj. Vsuk, kUur ima kilo, možkf. ženska, ali otrok, naj piše takoj \V. S. Rice. "231 Main Street. Adams. N,- za pro-cto poskušnjo tega čudovitega, pomirjujočega sredstva. Samo denite na kilo, pa se bodo mišice zaf-eJe krčiti. Skrč-ijo se tako da se odprtina naravnim potom zapre. XI vam treba nobenega nosilca več, nobenega pasu ali priprave. Ne zamudite pisati po to prosto poskušnjo. Tudi Če vam kila nc nagaja, zakaj bi imeli vse svoje življenje nosilca? Zakaj bi trpeli to nadlogo? Majhna in nedoiina kila lahko privede gnitja. Zakaj bi ae izpostavljali tej nevarnosti ter prišli na operacijsko mizo? Velika množica moi-kih in žensk se dnevno bliža temu riziku ravno v sled tega. ker jih ne ovirajo pri delu in hoji. Pišite takoj po to prosto poskušnjo, ker je v resnici čudovita stvar, ter je pomagala, ozdraviti kile. ki iso bile tako velike kot dve možki pesti. Poskušajte ln pišite takoj, služeč se spodnjega kupona. Zastonl za kilo. S. Rice. Inc. 2231 Main St.. Adams. N. V. Pošljite ml popolnoma brezplačno za poskusno zdravljenje vzorec vašega pomirjujočega sredstva za kilo. »me.................................. Naslov ............................. PATJBNTIP15ite danes za na5o ■ . brezplačno knjižico o patentih. Advokati za patente; izvežbani. zanesljivi, točr.i. poSteni. A.M. WILSON Inc.. Victor Eding. Washington. D C (Advertisement J Kje je JOŽEF GOLE? Doiiui je iz Kamnegra potoka, fara Treb--njt\ Dolenjsko. Leta 1916. je bil v Jenny Lind, Ark.. Box 211. Za njega bi rad zvedel njegov brat v stari domovini. Kdo bi vedel za njega, je prošen, da sporoči meni: Mary Zal ar, 1013' Sedjnvirk St.. North Chicago.! III., ali pa Antonu Gole. Kamni potok. Trebnje. Slovenia. Jugoslavia. (9-ii—g) -__• smitai CAPSUttS M! pS\ Lahko se vzame — hitro pomit« pri l VNETJU I MEHURJA * Vsaka pilula ■•si ime \__v Varajte leponaredl ■ ZAHVALA. Tem potoni s" zahval.jujt-mo | vvem sorodnikom, prijateljem in' znaneem za hrkazami sožalja «>!» jln idki izgubi naše predobre in nepozabne soproge, mamiee in stare matere i MARIJE POTOČNIK. ki je umrla v sredo tine 1. junija 1921 v •"•2. letu svoje siarowti. I Dalje se zahvaljujemo Ver> liev. Henignu Snoju in vsem, ki so ran j ko obiskali ter jo tolažili za časa njene bolezni. Lepa hvala vsem. ki so se vde-1« žili pcigreba. kakor tudi vsem. ki so darovali krasne venee: družini Mr. l.utršek. družini Air. Ja-kopieh. Air. Sehier in Kreeh. družini Air. Joe Dollar, družini Mr. Uado Vavpotie, diitžini Mrs. Mitseh. družini Mr. Willenbue eher. družini Air. Koehler. g.»:.. Zahvaljujemo se tudi onim, ki -•o obljubili namesto vencev pla-eati za svete maše. j Da bila ra-njka povsod priljubljena, je pričal njen pogreb. P< kojnieo priporočamo v blag spomin in molitev. Njej pa naj bo lahka ameriška zemlja. Žal ujoči ostali: i Frank Potočnik, s »prog. Frances Merčun, roj. Potočnik, hčr. j Frank, Rndolph in Joseph, j sinovi. Xcw York. 10. junija 1921. I NOVO! NOVO! — - ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cene za pristne glasne Colombia gramofone so padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj Imate priliko kupiti pri natt gramofon za nizko ceno. Pišite nam takoj po novi cenik s novisii cenami ter si prihranile precej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main SU Conemaugh, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 24. maja za vedno zaspala moja nepozahljiva sopro-ira in mati osmih otrok FRANČIŠKA MLADIČ. Manjka je bila rojena dne novembra 1S7'» v fari Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. \ Ameriki je bila 22 let Bila je zel-, priljubljena in sp.^t«»vana tudi med tlrugim narodmu ter dobra mati svojim otrok.mi. Venee so darovali sledeča društva in družine: Društvo Marije Pomagaj št. 7S KSKJ.. spolek sv. Annv č»slo is. društvo sv. Neže Court 82«, Triglav Building and Loan Association, Rivulet A. C., Betsy Ko^s Club. The Children of iiary ijcliool liooms 1()7, 3U0, "05, Mr. Mrs. Krže in Mr. & Mrs. K nans i/. Cleveland. O., Air. & Mrs. Volčarišek, Air. ic Airs. K a Ian in Air. & Air.;. Koshak iz Cicero, 111., Mr. ^ Airs. John Ko-šieek, družina Erielcson, družina IIoll. Aliss Alary Teringer, družina Layers. Mr. & Mrs. Bondy, Air. & Mrs. Anthony Alladič, Air! & Alls. Frank Alladič, Mr. & Mrs. John Mladic in Air. & Airs. Leo Alladič. Iskrena hvala vsem. ki ste darovali venee. ter onim, ki ste jo obiskali v bolnišnici v času njene bolezni, ravno tako onim. ki se vdeležili v tako obilnem številu pogreba, kakor tudi glavnemu odboru Jugoslovanske Katoliške Jeduote za poslano mi sožalje. [ Ti pa. preljuba soproga in mati, počivaj v mim, naj t: bo lahka zemIjiea ! Žalujoči ostali * Mohor Mladič soprog. [Willie. Clara, Richard, Bertha, Christie, Otto, Dorothy in Rosie, otroci. Chicago. Til.. 7. junija 1921. Frank Sakser State Baulk 82 Cortlandt Street, New York IGENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranja Ljubljana; Maribor, Metkovi6, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trat, Opatija, Zadar. Nemška A mir'ja: Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italjji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski hanki v vseh njenih. podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške večno listke na vse kraje in sa vse črte. Izatavlja tudi čeke plačljive v efekti vn^in zlatu pri Jadranski banki in njeaih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v najWeciiih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike kori3ti za one, ki se bodo posluževali naše banko. Slovenci, prijatelji in poznavalci nase banke bo vljndno naprošeni, da opoxorijo na ta naš oglas svoje znance is Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. n tffcANK SAKSfill STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. GLAS NARPPA« XI. JUS. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI BGMAN. Francoski spisal Emile G&boriau. — Za G. N. priredil G. P. 9 (Nadaljevanje.) — Vi veste o dogodkih te noči, kaj ne? — je prieel sodnik. —j Grof in grofica de T rem orel sta 'bila umorjena. Vi ste odšli včeraj z vsemi uslužbenci gradu. Zapustili ste jih na Lvon postaji krog devete ure zvečer. Kje ate preživeli noč ? j Gespin je povesil svojo glavo ter molčal. , 1 — To ni se vse, — je nadaljeval preiskovalni sodnik. — Včeraj niste imeli nobenega denarja in to je dobro zuauo dejstvo. Eden vabili tovarišev je to ravnokar dokazal Danes pa so našli v vaši listnici sto in sedcmsestdeset frankov. Kje ste dobili ta. denar? Nesrečni človek je pričel gibati z ustnicami, kot da hoče govoriti. Nek« misel pr ga je ustavila in ničesar ni izpregovoriL — Še več. Kaj pa je karta železninarske naprave, katero so našli v vasem žepu f Gespin je napravil obupno kretnjo ter zamrn:ral : ^ , — .laz sem nedolžen. Jaz vas še nisem obdolžil, — je rekel preiskovalni sodnik. — Vi morda veste, da je dobil grof večraj precejšno svoto denarja? Hritek usmev je obkrožil ustnice Gespina, ko je odgovoril: .... — Vem dobro, da je vse proti meni. Zavladal je globok molk. Zdravnik, župan in Planta, katere je, mučila velika radovednost, se niso niti premaknili. Mogoče je ni M vari na svetu, ki bi bila bolj razburi j iva kot so ti dvoboji med sodnikom ter douinevanimi žrtvami pravice. Vprašanja so mogoče videti brezpomembna in odgovori brez važnosti. Tako vprašanja kot odgo-\ori pa ogrinjajo skrivne, strašne pomembnosti. Najmanjša kretnja, sflirii« izpreinemba na obrazu zadobi lahko globok pomen; izbeglji-\a luč v očeh izda lahko že pridobljeno prednost in komaj opazna iz-pretnemba glasu je lahko priznanje krivde. Hladnost preiskovolnega sodnika je bila v resnici mučna. — Povejte, — je rt kel po kratkem odmoru, — kje ste preživeli ro«' ? Kje ste dobili denur in kaj pomeuja ta naslov? — Kj. — je zakričal Gespin. — Povedal bi vain nekaj, česar bi ne vrjeli. Sodnik je bil na tem. da mu stavi nadaljno vprašanje, a Gespin je nadaljeval: Ne. ne bi mi vrjeli, — je rekel. — Ali vriamejo ljudje kot ste vi ljudem kot M*ni jaz? .laz imam za seboj preteklost, rekord, kot bi rtkli vi. Preteklost! T<« mi vržejo v lice, prav kot bi bila bodočnost odvisna od preteklosti Dobro, res je. J a z. sem razuzdanee, igralec, pijanec in postopač, n kaj za to.' Res je. da seiu bil že na sodniji. a kaj za to.' Jaz sem trosil isvoje življenje, a komu drugemu sem škodoval kot samemu sebi? Moja preteklost! Ali nisem plačal zadostno ce-rio zanjo? Gespin se je ojunačil ter našel zgovornost, ki mu drugače ni bila leKtna. — Vedno sem služil drnjrini. — je nadaljevali. — Moj oče je ži-v«-I v dobrih okoliščinah, — bil skoro bogat. I m-:-i je velike vrtove v b'izini Ki:umur ter bil na glasu kot eden najboljših vrtnarjev v okolici. .laz sem hodil v šole in pričel v starosti sesinjastih let študirati pravo. Štiri leta pozneje so mislili o meni. da sem nadarjen dečko.J Nesreča |>a j«- hotela, da mi je oče umrl. Zapustil mi je posestvo v v rednosti sto tisoč frankov. To posestvo sem prodal za šestdeset tisoč frankov ter odšel v Pariz. Takrat sem bil velik bedatc. Imel sem veselje do zabave vsake vrste, bil zdrav in premožen. V Parizu pa s.'in našel le ozke meje za svoje zabave. Zdelo se mi je, da manjka pravih predmetov mojih želja. Mislil sem tudi, da bo mojih šestdeset tisoč frankov večno trajalo. Gespin je prenehal, kot da ga mučijo spomini. — Mojih iesedeset tisoč frankov, — je nadaljeval, — je trajalo ravno osem let. Ko nisem imel nobenega centa več, sem hotel živeti še nadalje tako kot poprej. Saj me razumete? Ob tem času me je v i eki noči aretirala policija. Dobil sem šest mesecev, kar boste našli v zapiskih prefekture. Ko se zapustil ječo, sem padel v sramotno bedo, | ki je doma v Parizu. Lahko vam rečem, da sem živel med najslabšimi propalicami Pariza — in to je resnica. i Vse časti vredni župan je postal vznemirjen. j Moj Bog, — si je mislil, — kakšen predrzen in ciničen lopov! in če pomislim, da je človek lahko ob vsakem trenutku izpostavljen j nevarnosti, da spusti take .služabnike v svojo lastno hišo! j Sodnik je zadrževal svoj jezik. Vedel je, da je Gespin v takem stanju, da bi pod pritiskom neodoljive sile strasti razodel svoje naj-' bolj xkrivne misli. I Kna stvar je, — je nadaljeval osumljeni mož, — o kateri vam ne bodo pravili nobeni zapiski, namreč ta. da sem poskusil izvr-j siti samomor, sit tega propalega življenja. Ničesar vam nočem pove-( dati o svojih obupnih poskusih, svojem ke.su in novih padcih nazaj v L lato. Konečno sem bil v stanu vsaj deloma poboljšati se. Dobil sem' tlelo in potem ko sem bil v štirih službah, sem konečno prišel sem J Dobro sem zadel. Svojo mesečno plačo sem vedno zapravil vnaprej,' — a kaj hočete? Vprašajte, če je imel kdo kedaj vzroka pritožiti se nad mrnojf j Dobro znaio je, da so med najbolj inteligentnimi zločinci najbolj strašni oni, ki so bili deležni gotove meje vzgoje ler živeli nekaj časa' v dobrih okoliščinah. Soglasno s to teorijo je bil Gespin odločno nevaren človek. To so mislili vsi oni, ki so ga poslušali. Izmučen od svojega razburjenja pa je medtem prestal ter si obrisal lice, pokrito z znojem. M. Domini ni izgubil iz vidika svojega napadalnega načrta. — Vse to je zelo dobro, — je rekel, — in mi se bomo vrnili k v£emu priznanju ob primernem času in na priuernem mestu. Ravno sedaj pa obstaja v vprašanje v tem, kako ste preživeli zadnjo noč in kje ste dobili ta denar? Ta ustrajnost je oči vidno razburila Gespina — Ej, — je zakričal, — kako hočete, da vam odgovorim? Res-i.'.eof Bi je ne vrjeli. Vsled tega je l-oljše molčati. To je usoda. — Kvarim vas*v vašem lastnem interesu, — je zopet pričel sodnik, — kajti če boste ustrajali pri svojem molku, so doliitve, naperjene pro;i vam take. da vas moram aretirati kot osumljenega teh umorov. Ts pretnja je imela značilen učinek na Gespina. Debele solze so se pokazale v njegovih očeh, ki so bile dotedaj suhe ter se potočile navzdol po njegovem licu. Njegova eneržija je bila izčrpana. Padel jr n« kolena ter zakričal: — Usmiljenje* Prosim vas, gospod, ne aretirajte me. Prisegam vam, da sem nedolžen. Prisegam! — Potem govorite. — Vi to ielite, — je rekel Gespin ter vstal. ■ *» Naenkrat pa je izpremenil svoj glas. — Ne, jaz ne bom govoril, ne morem. Samo en človek bi me r.iogel rešiti in to je grof. On pa je mrtev. Jaz sem nedolžen. Če paj krivca ne bodo našli, sem izgubljen. Vse je pro'i meni. Jaz vem to preveč dobro. Sedaj storite z menoj kar hočete. Jaz ne bom rekel1 nobene nadaljne besede več. | Odločnost jetnika ni prav nič presenetila sodnika. — Vi ste boste premislili, — je rekel mimo, — a ko se boste premislili, ne bom imel v vas več istega zaupanja kot če bi govorili sedaj. Mogoče, — in sodnik je govoril počasi ter z velikim povdar-kom — ste bili indirektno vdeleženi pri tem zločinu ... Če tako. . ; — Niti indirektno, niti direktno, — ga je prekinil Gespin odločno. — Kakšna nesreča! Biti nedolžen, ne da bi se mogel človek braniti! - « j — Če je stvar taka, — je nadaljeval preiskovalni sodnik, — potem ne boste imeli nič proti temu, da vas konfiontiramo s truplom iradame de Tremorel ? j (Dalje prihodnjič.) Glasovi iz Koroške. Spodnji Rož. — Prirojena po-1 divjanost in naliujskanost nera-škirtarjev kakor tudi pristransko postopanje in nevrjetna popustljivost oblasti so vzrok, da pretepov in napadov^ pri nas !e vedno noče biti konca. 29. aprila je prišel opoldne razgrajat na Strugo pri Kožentavri popolnoma pijani | nemŠkutarski dninar Cavznik. Pri, kradel se je v hišo Slovenca I. Je- ] senka, katerega je začel zmerjati! in psovati, zahtevajoč od njega J neko mrežo /.a ribji lov. Ker sej Slovenec ni hotel dalje pustiti od( znanega potepuha psovati in ža-1 Jiti v svoji jastni hiši, je opote-i k a joče ga se pijanca z vso obzir- i nostjo postavi! na cesto in zakle-j nil vrata. Zunaj je Cavznik znova J začel razbijali in rogoviliti, vpiti in psovati; pri tem je bil z rokama po hiši in se navsezadnje zgrudil na tla. Končno se je odpravil proti Kožentavri in je med potoma pijanec, ki je na pljučih bobni in jetičen. začel kri bruhati. Sodniku ni prišlo na misel, da bi kaznoval remškutarja radi ka-Ijenja hišnega miru, pač pa je Slovenca, ki «ii<*esar kaznjivega ni zakrivil, ka:;noval s petdnevnim zaporom ali s 3000 kronami denarne globe. Tudi to za sodnika ni bilo k.'iznjivo, da je nemškutar pred hišo kričal: "Ne počakaj, ti prokleti čuž, ti jo boš še občutil." Slovenka Ogrizlja je v prepiru razžalila kmet i Friedlna, zato je dobila od sodnika kazen tri dni zapora, isti sednik pa je znanim nemčurskim pretepačem, ki so na Svečnieo Slovenca Frica s stoli skoro ubili, prisodil kazen 2 dni zapora in brez povrnitve škode. Pri takih razmerah ni čudno, da so pretepi na dnevnem redu. 7. maja ponoči sta dva nemškutar-ja Slovenca Štamca na Berdišah pri njegovi lastni hiši čakala ga 'napadla in pretepla. Ves krvav in s popolnoma razmehčano glavo je prišel revei drugo jutro v Borovje iskat zdravniške pomoči. V očeh našega zdravnika pa je se-jveda vsaka telesna poškodba ma jlenkostna, če jo je prizadjal nemškutar Slovencu. In če zabode pijan nemškutar Slovenca z nožem, i je to tako malenkostna stvar, da nemškutarju po sodnikovi nepristranski pravičnosti niti ni treba povrniti stroškoA-. Seveda, oblasti s*? proti nemškutarjem niti ne lipa jo postavno postopati, ker se bojijo, da bi se jim ne zamerile. Slovenci pa vsled tega navadno sploh ne iščejo več pri oblastih postavne pomoči, kar pa daje na-Imjskanim neinčurjem vedno večji pogum za nove pretepe in napade. Tako je na Doleh neki Peter Mikuž, ki sploh rad v sobotah in nedeljah pijan razgraja med slovenskimi hišami, pri belem dnevu vdrl v hišo šlovenske družine Ora-ževe. Doma sta bili mati in hči. S kričanjem: "Ali sta še vedno KJE JE? Spodaj podpisana iščem svojega moža JOHNA KNAUS, doma iz Malega loga št. 10 pri Loškem potoku, ki me je zapustil z 2 leti starim otrokom pred štirinajstimi leti brez vsega denarja. Prosim drage čitatelje, ako kdo kaj ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se sam zglaai, ako ima še kaj srea do otroka. — Mrs. Frances Knaus. žena, France« Knaus, hči, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (10-15—6) Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek is stare domovine sa Vaio iružino, sorodnik* sli prijatelja. Pilite za cene in druga potrebne navodila na nsjstarejie in skuie-no slovensko bančno podjetje: HANK 8AK8KB STATE BANK (potniikl oddelek) m Oartlaadt M. Wmw Terk. f ▼ (Advertisement) CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Corllandt St. New York Porine knjige. Ne v Amerike. Hitri rsčunsr .65 JUsti del 1.11 Nemški sbeednik i& Nemsko-angleiki tolma* .60 Gledališke Igre, Pravilo do«toj/?oKti .80 Revček Andrejček .M Blovensko-sngleiki slovar. trdo t platno to- Teeii\Jef Iflt. san 1,60 Združeni* drža/ .15 Slovensko-nemfld slovar Krsnjske delal. JM ' Janežič Bartol) 4.00 Slo vena ko-nemiki slo- Zemljevid Evrope .80 ▼mrfek 140 Velika stenska mapa £mh»TH. 1« runu Anmm 2.50 Zemljevidi: New York, ^ . l ' 111, Kane., Colo., Mont, amarts. in Amerik««- Pa, Minn., Wis, Wyo., ®„ 5 00 W. Va., Alaska Knjifs sa lshkomlfelne , rmM a» m ljudi spisal 1. Cankar 1.75 Per tednov v zrakoplovu 2.00 MoHtrenJkft. Doli s oroijeza .60 «... Zbrani spim Jakob JUjaki Glasovi, Aleiovee T pletn o vezano .90 Kako sem se jas IIWI, ▼ ««»je vesano 1.60 Prvi del U6 T ko*t 1-70 Drogi del 126 Iveta Ura, Tretji del ljOO ▼ platno Tesano 1.00 Ljubljanske sliko. t usnje vesano 2.00 Četrti in peti del tM t kost vesano 1.80 Opoaba: Naročflom «o prikiM denarno vrednost, bodM v fotorini, foitnft nakunld aH poitnOi sna«, tek. remi« Jo pri vse« seaa* vntotfm. tukaj, ve eužinji!" vdore v sobo in se tamkaj obnaša, kakor da bi bil zdivjal. Nad 60 let staro ženico, ki je bila zbežala za mizo, zgrabi ter jo začne daviti in griz-1 ti. Šele ko bril začne na vso moč klieati na pomoč, zbeži napadalec. Da bi bila kako oblast v tej zadevi kaj ukrenila do sedaj ni znano. Saj se jim tudi ne zdi vredno, saj se gre proti eužom. Sin Oraže, ki je deloma invaliden, je prosil za delo na Podljubeljem. Ukazali so mu naj pride; ko pa hoče nastopiti službo, mu povedo, da ga ne morejo sprejeti, ker je to/'Hei-matsdienst" prepovedal. "Hei-matsdienst?* je na plebiscitnem ozemlju še vedno ono zlato tele, okoli katerega vse pleše, zasebniki ravnotako kakor državne in deželne oblasti, ki tega niti ne prikrivajo. Tako je n. pr. dne 24. aprila razgrajal Ortič iz Ždovljan pred hišo Slovenca Gregorja Ma-j gedina, da ga hočejo pobiti, ako sc ne vrne v Srbijo, potem pa ponosno zaklical: "Le pojte me naznanit orožnikom, jaz se jih nič ne bojim!" Da tuke razmere ne morejo roditi dobrega sadu, je pač umljivo. Tako so pijani nemaku-tarski razgrajači v nedeljo, dne 8. maja imeli zopet svoj poseben dan na Trati pri "Cingelcu". Se-lane, moške in ženske, katerih je bilo večje število v tej slovenski gust i lni, so kratkomalo s stoli napodili, da so morali čez Glinjske .1 ravnike zbežati v Sele. Zvečer pa j t znani Rupijev pretepač, ki je svoj čas nekaznovano razgrajal in razbijal šipe pri "Petriču" v Gli-njah javno izjavil, da pojde na Trato k "Cingelcu" in da bo tam i vse pobil, če bo še odprto. Bilo je žf zaprto. Zato pa je s kajenjem | razbil vsa okna v j)csojiiuičnih prostorih. To so pač žalostne in J za deželo sramotne razmere. Krivda pa zadene one ki imajo za jav-_'iii red in mir skrbeti, a širijo nered s tem, da ne kaznujejo onih. ki kalijo red :n mir. Če višji državni uradnik znanega pretepača pohvalil z besedami: "Das ist (!ocb ein jranz anstaendiger Burseh", potem ni čudno, da ta razgrajač orožniku, ki ga opomni k redu reče: *'Holt die Goschen!" V beljaškem okraju ni takih neredov, — tam imaio drugega glavarja ! Bistrica. — 3. aprila so nemškn-tarji Jelič, Rasinger in Gabriel v Svečah pri "Kramarju" razbili vrata in okna in metali potepi kamenje in kole v sobo. Toda še celo danes ni bil nobeden kaznovan. Gabriel, znan nemčurski pretepač, je pri neki veselici z nožem smrtno nevarno ranil nemškega financarja, a kaznovan nI bil, ker je nemškutar. Pri takih pravnih razmerah se ne smemo čuditj, da si nemškutarj: vse upajo in da raste v dolini anarhija od dne do dne. Dne 1. majnika je bil na veselici pri "Adamu" tudi Slovenec Vrbnik v Svečah in sicer s slovenskim znakom na jopiču. Nemškutar Fantur Franc mu je pismeno zagrozil, da ga bodo nemskuarji ob enajsti uri vrgli skozi okno na cesto, ako do tedaj ne sname znamenja. Slovenec se je na merodaj-nem mestu pritožil, a oblasti ne ukrenejo ničesar. Nemškutarj i in sicer železničarji pa so imenovane-|ir.u Vrbniku par dni pozneje s ta-jrom pomazali njegov slovenski | napis na njegovi hiši in pa celo j steno. Vsled pasivnega zadržanja j vseh oblasti napram nemčurjeml vladajo v« občini popolnoma brezpravne razmere. NemSkutar Jos. Kerše je pretil javno slovenskemu učitelju Kuraiu in pa posestniku Vrbniku, da bo oba ubil. Oblastim so te pretnje znane, a v .njih očeh niso kaznjive. Šmarjeta v Rožu. — Dne 9. majnika sta se peljala Slovenca Suanik in Poganič ob 4. zjutraj skoz Medborovnico. Pri "Halizu" so ju napadli nemskutarji in so Poganič a na tepli in oklofutali. V Medborovnici so nemškutarji tako razbojniško razpoloženi, da se skoz vas Slovenci komaj še upajo hoditi. Smrt nemškega časnikarja. V Olomucu je umrl šefredakter I ondotnega lista '' Maehrisch Tag-I bi at t", Emanuel Ulricr. Rajni je [svoj čas urejal tudi dunajski i''Zeit" in ostravski časnik "Mor-[genzeitung". KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JSJO IZ NEW Y0RHA. ITALIA 14 iunlia — Tr*t AQUITANIA 14 lun. — Cherbourg MAURITANIA 15 Junf. — Cherbourg SELVEDERS 16. junija- — Trst CANOPIC 17 Junl la — Genoa KROONLAND It Junl. — Havr« LA 8AVOIE 18 luni. — Havr« KOCH AM BEAU 1« junl. — Havr* AMERICA 22 lunl. — Charbouro PARIS 25 junl. — Havre INLAND SB lunl. — Cherbourg OLYMPIC t5 junl. — Clwrboura COLUMBIA <8 lun. — Trat BERENGARIA m lun. — Charbouro POCAHONTAS SO junl. _ benoi LAFAYETTE 2 lull. — Havr* ZEELAND 2 lul. _ Cher-ouro AQUITANIA 5 lul. — Chtrbouro LA LORRAINB • lull. — Havr« ADRIATIC « «••>■. — Cherbourg FRANCE 7 lull. — Havre PRES. WILSON » Jullla — Tret FINLAND 9 lull. — Cherbourg CRETIC 12 jull. — Ger.ea SAXONIA 14 jull. — Chertouro MAURITANIA 14 lul. — Cherbourg LA SAVOIE 14 lull. — Havr« P. MATOIKA Vt lull. — Genoa LAPLAND 16 jull. — Cherbourg OLYMPIC 1« jull. — Cherbourg ARGENTINA M lul.ja — Tret AMERICA S3 lull. — Cherbourg KROONLAND S3 lull. — Cherbourg ROCHAMBEAU 23 lull. — Hwre AOUITAn;A B6 r. M. _ Cherbouro PARIS 27 jull. — Havr« FINLAND 30 jull. — Cherbourg WASHINGTON SO lull. — Cherbourg ADRIATJC S avo. — Cherbourg DELV'iDERI VI aug. — Yret MAURETANIA 11 avo. — Cherbourg Glede cen za voane listke In vso druge pojasnila, obmlle se n& tvrdko HANK SAKSER STATE BANS 82 Cortlandt St„ New York. POZDRAVI IZ NEW YORK A. [ - Preclno se podam na pamik1 Lapi and, pozdravljam vse rojaice sirom Amenike ter vam kličesn: Bodite zdravi, .creonl Ln oaidovolj-' ui v deželi svobode! Pozdravljen! l>odi brat in tvoja d nižina, ravno tako tudi ti, ljubljena seartrica, s tvojo družino vred. — Anton Zbačnlk. t ' • ' .1 Pred odhodom v staro domovi-, no (pozdravljam vse rojake sirom Amerike, posebno pa (ne, živeve na Chisholmu, Minn. Pozdravljena bodi sestra, tvoj soprog in .tvoji otroci. Ravno tako pozdravljam družino Ludovika Kordiš. Se enkrat kličem vsem rojakom, zlasti Loškopotoeanom: Bodite pozdravljeni' v deželi svobode! — .fanez Ko«merlj. NAREDBA GENERAL. JUGOSL. KONZULATA V^ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podarik. Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem lržavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostna dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da *o predloženi dokumenti pristni ii radostni, bo dobil prosilec pot-jni !ist. V slučaju, da bi pa n&-I stali kaki pouik((.pn!k Jk*^oslovan»ka ^tada bo pričakal potnika ob prihodu na* lih oarnlkov v H»*ru U/ Jih točno m-pramll kamor ao namonlonk Parnlkl Francoaka Črta ao tranaportlraV takem volna na tlaoda eahoalowaSktn vo '»6» broa vaa naprlllko Za tirkarta fn cona vpraSatva v ORUZBINk PISARN!, 13 Stati St„ K. t. C ali pa pH lokalulh aoontlh. Cosuiich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. BELVEDERE ...... 18. Junija COLUMBIA ...... 29. junija PREa. WILSON .... ». julije Cene za Trst, Reka ln Dubrovnik --$100. in $110. Potom listkov Izdanih za vu kra« le v Jugoslaviji In SrblU. Razkošne uoodnoatl prvsoa, druoa- aa In tretjeaa razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo orezpiaCno vino. PHELPS BROTHERS, & CO. Pauenaer Department 4 West Street New York PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pičite naj-prvro za tozadevna pojasnila na znaoo in zanesljivo tvrdko FKANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York (Advertisement) NAZNANILO. ' Rojakom ▼ diiavi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak ANTON GLAŽA2, ki je bil 3 leta nepretrgano ▼ svetovni vnjni. On je pooblaščen pobirati Durotnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Beda j se naliaja v Pittsburgh in okolici. TTpravniStvo Glasa Naroda. ZASTAVE BegaUfe in m fcnttr«- Garantira*« M* la Ma en. Izdeluje po lir rtih cenah vsi rojak VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, PK DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. MoJa stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam £e zdravim nad 23 let ter imam skušnje t vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem itopolnoma razumeti in spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moC in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite C imp reje. Jas ozdravim zastrupljeno kri, mamulje In llae po telesu, bolezni v orlu. Iz-padanje las. bolečine v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabslost. bolezni v mehurju, ledicah. Jetrah ln želodcu, rmenlco. revmatlzem. katar, zlata ille. naduha Itd. Uradne ure so: V pondeljek, sredah In petkih od 9. zjutraj do S. popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah-od 9. ure zjutraj do a ure zveler. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO PO&TI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. • Dr. LORENZ «*4 **** An Pittsburgh, pa. Nekateri drupl zdravniki rabijo tolmače, da vaa razumejo. Jaz anam hrvatsko is Jz starega kraja, zato ves lažje zdravim, ker vas razuhism.