ISSN 0550-5561 9 frujju ^^uuiH tM konec t^ánm Sončno bo. le na vzhodu ùo Masno več oblačnosli. PMďo severni veter. številka 2 četrtek, 13. januarje 2005 300 SIT so Dovoljenje potrebujejo tudi rejniki 7'- >aoikatski klutf^® ' Manj topolSii l t!"i .. II Sinoci ze enajsta zaporedna zmaga? 16 Četudi je koledarsko zima na višku^je bila sobotna podoba na velenjski tržnici, pa tudi drugod, že čisto pomladna. Takšne so tudi temperature, ki so že pre* budile znance pomladi, trobentice, teloh, pa tudi regrata je že obilo. Upamo, da se narava ne bo maščevala in bomo marca, ko naj bi res nastopila pomlad, objavljali na naslovnici snežno pokrajino. (Foto: S. Vovk) štedilnik Bojanu Holešku z Malega Vrha V zadnjih lanskih Številkah smo veliko pisali o izboru naj osebnosti kia, že dolgoletni akciji Nh.^ega tasa in Radia Velenje. Akeijo udejanjamo v sodelovanju z mnogimi sponzorji, ki nagrajujejo lisle, ki nam pri njej pomagale, (»ene-ralni spon/or akcije jc že nekaj let Gorenje. Tako je bilo ludi ielos. Gorenje je lokral poklonilo S led il nik. Prejel gaje Bcijcin Holenek z Malega Vrha. Izmed vseh, ki sle sodelovali v lanski akciji i/bora naj osebnos-li, pa ga jena velikem silvestrovanju na Titovem Irgu izžrebal slikar Jože Napotnik, ki je prejel največ glasov in torej postal osebnost leta 2004. Štedilnik sui Bojanu Holenku ixroéili v imenu Gorenja vodja siikov y javnostjo Uršula Menih D(»kl (na sliki desno), v imenu Našega ćasa pa odgovorna urednicii radiu Velenje Mira Ziiki)iek Bojan je bil nagrade zelo vesel, saj doslej ni bil še nikoli izžreban, je pa to tudi lepo darilo zanj in njegovo ženo, ki sla ravno le dni praznovala abra-hama. Pa ludi nov Štedilnik pri »hiši« že potrebujejo. Sicer pa Gorenje veliko sponzorira v lokalnem okolju. (V^č o lem na sirunr 6. ) Pokojnine Mifena Hrstič - Planine Nazadnje so ne pokojnine v Sloveniji povečale za Oy 4 odstotke. Če se o tem ne bi govorih, večina Hpokojcnce\' tega prta-plaCilii pokojnine še opazila ne bi Marsikdo od upokojencev je ta drobiž vzel kot posmeh. Pokujnimki ^klad, (ako pri nas kot drugod po svetu, temelji na mcdgenen/cijs'kî solidarnosti, tako da zaposleni del dohodka odvajajo v pokojninsko blagajno. Tako ga tisti danes, ki bodo enkrat pokojnino korisidi (če })odo imeli to srečo), in so ga pred tem oni, ki danes prejemajo pokojnino. Denarja v pokojninski blagajni pa je vedno manj Ker je vedno manj zaposlenih, ker je vedno manj rojste\' in ker je vedno\híC starih ljudi. Pred dobrimi dvajsetimi leti sta imela v Sloveniji dva zaposlena na .skri)i enega fffyokojenca. Danes? danes pride en upokojenec že na 1,3 zapo.^lenega. Čez dvajset let. kažejo izračnni, naj hi bilo to razmerje ze ] : I. Kakšne bodo takrat pokojnine? Marsikdo, ki danes dela, na to ne sme niti fX)mù\liJi, da ga ne spreleti srh, marsikdo pa niti noče misHti tako daJeč. Novi zakon opokojniiiskem in invalidskem zavarovanju iz le-ta 2000je povzročil znižewnje pokojnin v okviru obveznega jiokojntnskega in invalidskega zavarovanja ter zaostrene pogoje za upokojite\: Uvedel je fri stebre: obveznega, dodatnega in tistega iz o.sehnih varčevalnih računov. Za slednjega se ji J i odloča vedno več Ni dmge pot L Čeprav tudi ob tej ene že skrfň za naprej. Strokovnjaki namreč napo\'edujejo še eno spremembo pokojninskega zakona. Čez nekaj let. Gotovo ne bo prine.sla več ugodnosti, h'ečjemu jih bo še nekaj vzela. 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA '^H'JS 13. januarja 2004 lokalne novice Večje število rojstev Celje, Slovenj (iradec - F\) podalkih seje v Sloveniji lani rodilo več oirok kol kio prej, Tudi v bolnišnicah Celje in Slovenj Gradec. V Sploini bolnišnici Celje je leia 2003 privekalo na svet 1666 oirok. od loga je bilo 41^ dvojčkov. Lani sc je lu rodilo 1722 malčkw, med njimi je bilo 62 dvojčkov. Kol so še povedali, se je pA'lč v kar nekaj zadnjih leiih zgodilo, da je bilo med novimi državljani Slovenijo več deklic kol dcCkw, V SploSni bolnišnici Slovenj Gradcc pa so lani opravili 917 porodov in pomagali na svet 928 otrokom. Med njimi je bilo 22 dvojčkov. Leta 2ii03se je v liikajšnji holniSnici rodilo88J oirok. ■ tp Muzej premogovništva privlači tudi tujce Velenje, 11. januarja — Lani je Mu/ej prcmoi;ovnlŠlva obiskalo bli'Ai 29.000 obiskovalcev, od lega dobrih 3.200 lujcev, kar je največ doslej. Od lela 1999, koje muzej odprtega je obiíikalože več kol 150.000 obiskovalcev. Letos načrtujejo v muzeju otvorliev slalne razslave o Premogovniku Velenje, ki bo lelos praznoval 130. obletnico začetkov premogovništva v dolini, intenzivno pa pripravlja ji) tudi kal a log zvestobe, s kaicrim želijo spodbudili turislične agencije, da bi .«vvoje gosle j5e p zadcjvoljnih kar največ občanmu krajanov Stara vas sklicali javno predstavitev na lomo delne uvedbe novega parkirnega režima na območju parkirišča ob mwem ron-doju na Kidričevi cesti. Nanj so povabili predstavnike podjetij, trgovinskih obrauw na lem področju 1er medijev. Víxlja Urada za gospiidarske javne službe pri Me^inl občini Velenje Tone Brodnik je povedal, da je občina na delu parkirišča ob Kidričevi cestiv Velenju (kroži^čepri »Rudarskem domu«) pripravila novost, kratk<)lrajno parkiranje asebnlh vozil s časovno omejitvijo do M) minul v ča.su med 6. in 16. uro. Novi način parkiranja bo zajel 14 parkirnih mest cxl skupno 60. la parkirišča bodo namenjena strankam, ki bodo imele opravke v ka- mogoče parkirali le omejeni čas (30 minut). Pa'dzačetkom parkiranja bo p<^lrebno s posebno parkirno unwvo/jíu označili začetek parkiranja. Parkirne ure boćo na-pnxlaj v irgwiniTUŠ naspK^ti parki rj:5ča. Začetek parkiranja bodo vozniki lahko navedli tudi na navadnem listu papirja in ga pustili na vidnem meslu v avtomobilu (za vetrobranskim steklom na voznikovi sirani) - navedena ura mora bili jasno razvidna. Brodnik je že piwedaL da večino upi>!^icvall čavTvne omejitve 3t) minul, jim lx>d<^ pazniki ali po novem Informatorji Izrekli globo v visini UliU) sn: 300 parkirnih ur bo Mestna občina Velenje razdelila breiplačno. 'Ih novi parkirni režim je začel veljali včeraj (12.1.). Prvih 10 dni bixlo voznike le opozarjali. ne bixlo pa jim izrekali kazni. Ob koncu je vixJja urada za gospodarske javne služIle pozval predstavnike podjetij in trgovinskih obratov, da svoje zaposlene in stranke seznanijo / novim parkir- leri od bližnjLIi trgovin (TUŠ, Modni salon ...) ali v katerem odpod-jeiljíKi^munalnop^xJjetje Velenje, PUP Velenje. Stanovanjskem podjetje Velenje... ). Na tem delu parkirišč, ki bodo označena z ustrezno prometno signalizacijo (prometni znaki In talne označ}>e), bo parkiriáč v mestu zasedejo zaposleni. zato je občina želela uvesli nov parkirni režim. Ljudi nismo želeli obremenjevali splačcvanjem - uvedli srao le ča.sovno omejeno parkiranje. Ure, ki jih dobijov 'l*US-u, hihko uporabijo ludi v drugih občinah. Ce vozniki ne bodo mm režimom. Sodelujoči so se strinjali, da je potrebnih Še več ukrepov, da boilo vozniki uptišlevali pa"»mcine predpise. toda ludi več »parkirne kulture« in ozavelčanja, da ne moremo parkirati kar vsepovsotl. Največ vlaganj v Gornjem Gradu Majhne občine se razumljivo že od vsega začetka otepajo s (pre)majhnimi proračunskimi vrečami, ki jih zato skušajo na najrazličnejše načine povečati, pri čemer pa so različno pogumne in uspešne. Med /gornjesa-vinjskiml in /jidrečkimi občinami najbolj pogumno načrtujejo gotovo v Občini Gornji Grad In ludi za letošnje leto so si med vsemi .sestiral postavili najvižje cilje. Čas bo seveda pokazal, koliko bodo zares uresničili, ko-rajžno sledili potrebam in Željam pa najbrž ni ravno prevelik greh. Lani so na področju komunalne nadgradnje uresničili precej manjših, a zj krajane »:lo dobrodošlih nalog. V Gornjem Gradu to velja za posi^dobljena tvslišča s pločniki In javno rasvetljavo, prav v tem ča.su pa pospešeno gradijo nov vodovod za naselje Križ. V Novi Štifti je občina pomagala pri obnovi tamkaj.^nje božjepotne cerkve, ki so jo do minulih praznikov tudi osvetlili. V Bi>čni je občina pomagala krajanom pri obnovi strehe zadružnega doma 1er pri nakupu novega gasilskega avtomobila, več novosti pa sc temu kraju obeta v prihodnje. Pripravljen je namreč projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja, prva dela pa naj bi stekla takoj po pridobitvi potrebnih soglasij in gradbenega dovoljenja, Za Bočno je pri- pravljena tudi možnost izgradnje loplovoiinega omrežja, o č-cmer pa se bodo morali obločiti krajani sami. V lanskem letu so ob manjših In mesto v središču kraja ob za-družjiem dorau. PoŠta Slovenije naj bi gradnjo začela kmalu, občani pa se novih prostorltc so bila uspešna. S lo izkušnjo nadaljujemo projekt luristično-rekreacijskega centra Jezero. Podpisana je že pogodba o pro- daji zemljišča z B TC, ki bo tu gradil vodno mesto. Konkretno se ludi z Ero že dogovarjamo o gradnji družinskega parkfii, pogovarjamo pa se še o nekaterih drugih projektih, med drugim ludi o tem, kako bi dali gra.ščini Turn novo vsebino injo povezali v Tu-risiično-rckreacijski centcr Jezero. Tudi za ta projekt je .še kako pomembna bv)ljša prometna povezava tudi na Koroško. Po njej bo mogoče zelo hliropriti viookolje, ki bo imelo bogato ponudbo zimskega in letnega visokogorskega turizma, rekreacije in zdravili.Škega turizma (To-polšica in Dobrna). Seveda imamo še druge naravne in zgodovinske da- nosti. Prepričan sem, da bo lo savinj-sko-šalcško območje kmalu pomembno turistično središče, kamor bodo turisti radi prihajali.« Znova se vam torej obeta delovno leto? »Zagotovobov letu 2005 veliko dela, dovolj pa bo tudi priložnosti za uresničitev idej. Vsake smo zelo ve-.seli, zato ji bomo prisluhnili in jopo možnosti ludi uresničili. K sodelovanju vabim vse, ki razvojno razmišljajo. Naša skupna točka mora bili boljže in lepše Velenje in s tem lepši jutri za nas in za naše otroke.« Nd/več/a naložba v tem času je izgradnja nove, sodobne in tepe knjižnice, ki že dobiva končno podobo. Po besedah Darka Lihtenekerja, v Mestni občini Velenje odgovornega za družberie dejavnosti, vse poteka po načrtih. V tem času nameščajo strojne instalacije in objekt zastekljujejo. Skrbno izbirajo materiale za finalizacijo in opremo objekta, ki bo ga v višini več kot 300 milijonov tolarjev sofinancirala diiava, okoli 400 milijonov pa bo primaknila velenjska občina. V tem čd$u je približno 60 odstotkov investicije že zaključene, tudi finančno, v celoti pa bo do konca aprila. Tret|ino proračuna za naložbe liCto 2(K)4 jo l)iio za občino Žalec še v nizu uspesïiili let -Spomladi lelos med drugim začetek izgradnje nove i>lasbene sole - Zaradi dobile organizacije ()bcin»ske upi ave ni bojazni za težave z žii|)anovanjem Tatjana Podgoršek Žulec, 7. januarja - Na ponovoleinem srečanju z novinarji v prostorih hotela Žalec je žalski župan Lojze Posedel, ki od izvolitve za poslanca v državni zbor opravlja to dolžnost nepoklicno, ocenil, da je bilo minulo lelo za olKino uspešno, takšno, kol jih zapisujejo v za-dnjili nekaj letiJ)- Sklenili so ga s 100 milijoni tolarjev oManka. Predvsem so nadaljevali že pred šesiimi leli zastavljene projekte in jih vsako leio dopolnjevali 7 novimi razvojnimi načrli. Lan.sko lelo si bodo v občini zapomnili tudi po tvornem sodelovanju ol>činskc uprave in občinskega sveta, po več kot sprejetih splosnih aktih, več kol 42i)0 rešenih zadevah In po obdelanih 10.250 različnih dokumentih. V letii 2005 jih čaka nadaljevanje že nekate- rih lani začel ih naložb. Po programu bo lo nadaljnja obnova mestnih ulic, izgradnja kanalizacijskega omrežja v KS Cîotovlje, spomladi letos naj bi začeli največjo naložbo na pt>dročjti negospodarstva - izgradnjo nove ^asbene Šole. Gre za skupen projekt vseh občin Spodnje Savinjske doline. Prav tako boćo nadaljevali aktivnosti, povezane s skrbjo za dobro počutje občanov in občank. Po besedah Posedela so letos z^ naložbe v 2,4 milijarde toJarjev težkem proračunu predvideli približno tretjino sredstev. Nadejajo se še evropskega denarja predvsem za bazen, katerega izgradnjo naj bi prav tako začeli letaš. Občina Žalec je že uspela na republiškem natečaju za ureditev vodne vrline zanj, sedaj pa zaradi odstopa I lotela Žalec išče drugega partnerja v projeklu. »Prav tako med drugim napredujejo aktivnosti za uredi- , v Lojze Posedel, nepoklicni župan Občine Žalec, je z lanskim opravljenim delom zadovoljen. lev starega mestnega jedra, ki ga v veliki meri zavzema kompleks izpraznjenega Juteksa. Izdelano imamo že idejno zasnovo za lo področje, v kaleri predvidevamo izgradnjo stanovanjskih enot in varovanih stanovanj oziroma za izgradnjo centra, povezanega z dejavnostjo in skrbjo za starejše občane. Partnerja za to že imamo in prepričan sem, da bo tudi ta projekl stekel letos.« Na vpra-šanje, ali zaradi funkcije poslanca v državnem zboru ne pričakuje večjih težav pri županovanju, je Loj- ze Posedel ixigovoril: »(îlede na svojo kondicijo in pripravljenost za delo ni lv">jazni, da lega ne bi zmogel. Malce mi bo pri tem pomagal tudi položaj moje stranke LDS. Sicer pa je delo občinske uprave dobro organizirano. Vodje (xJdelkov med sabo tvorno sodelujejo, Ljubljana pa je od Žalca oddaljena le 45 minul. Po otvoritvi Trojan bo še bliže. Težav z usklajevanjem dolžnost i župana in poslanca v državnem zboru torej ne pričakujem.« ■ Tp OD «eD€ DO TORKA ♦ ÎMCT IH DOPlO^iriA SmM. T). }aMuar|.i Velilco (irmcnja ra prazen oif. bi tahko ri.>klio;ifcn Rilv^i kď« kipticćilDOle4>JohnibiJa aaaitb'i pirt4La* vo /iJprt MirKh JcliitlAi iK'XJa-nj u4nv)tvi pre-i^luA'e vlůU Jenamo pro li Jrijvi. kct mu jc 9 ka^^osLim piegononi p* no pnAe«Ia tíMii mol» Ík*I) uniit- j«or> nnkuporâjijc. N':t prví dan rvpnxlAj namreć. rvcn nekaj ur. v itgwlnah kljuhvc^cmu iUcvi-lu kup^!v ve^iAoma ni bilo opa* ^ils pr9(ÍrBnc jpiť^. Marsikdo se je Ac finančno «izTr^il« pred no-vun Ictťun. pa ^nkâ na prvo pb^o. Mi^ itçvauimi na] oscbwsimi oinonimo !9lovi3nken-njf*ć obnM«^ V JV A/ji ( ire za 24mîl^0T»>vt(rirji)c\'B:UiftA7iii fr-zetvyaprrmcr narAoih in drugih n6!>Tcč. Ztiridi dosl«j «»Runivroo iikfi'cnn« poin<>(i ye bSa v|adn de-ptťfejAijii kjj'ik. PcU'k. 7. lanuai'la C<)j$Li/Ur3W9^i;n Jurera« w-b oa sodl^. {"elj^to ic^Jlsivo jo n;t sodi^ćv vio?ilu ziih'co pre* Kkâv«i ;;operpatolo^'< ú lam-kjjfeijif bolci^ikv BdfLu ki nâj bi bil «Hl^y^'onm a ?uo«Bn-ke pri ImiipaioloiSuh pre(«křiv?kb. nepr«^aJanih iktvje 1:0(0 koûfm^, Palolo^prt }comniljcn nial(>iiianu'ju ^dcnv* Ijonjsi énpnv/roifivc siniliê/oia-|mlh primerov bolnikov i rakom konâlv? snniijO. Kako neurejeno je 2drnv«ivo in kako ae< kalen/Jmvniki i/kori<^jo hi^lniktw, t nHpiranJr-m novih in novib bΫ; v^e ja*-no. Ali be minul r«rvo2n:do in bolelo pi^A sot^nje stanje, jvbo* mo iHhko kmaJuvidtHi. 5t«>veu2ki /ole^Jiićarji nikakor Qúfejo biti nettp^en). u«peâni odđaviivi direktorja k f>n* prjvijftjo no «ravku. poleji tega pn nAj hi^ejim nbeiala niera /nrrtdi L'qne^i n:id/0(ťvnn;n istefoRskîh pogijvorov A4 utli^^hijncev. álo QHj bl?í( ptvoiovrsnôkriikv /a-KbiioïTi v Sloveniji oziroma za pjvi rvkriTi pnmer lajne;;^ nad-7orovanj.i službenih tclefoeov, L;irdol:vuje ibidÍs;Kvk oacb, ki 4ojunpriio r š-imenc, ravse pana) bi vedel ludi N'ikralnidits-kior SA^Mlilavč;«. S4>ÍMj[d, H. IsiiiiKirj«) v hudem neuiju.kijeiajejo ^ svi lîvrope.jc umrlo 13 (ludi^ivo- u* lovii veler m popl»v« »o priudc* li Ncmiijii, SveJ^dťo. Dhii Aw. Irsko ut Veliki« BriTsntjo. V vseh državah je bit moteii promet in prekinjena «dobava vickiriinc ener&ye Vreme pcflaja vse bolj o'.'predvidijivo. Zflo ncpriMvidJjivn p^ j« rudi evropsko javno mnenje, ročimo develop» rurťjjcvF.L',Prtîfkod kužcjc^ (Hiklotiilcci tHJnui. dnjgjv pii ne. Po ^jdnjj jiivnomncnjskj ra/i»kns'l kâr ^lodsrolkov l>.in* cev podpira vđop lurřije v El', icbo L^olnkla/íthlevana nieriia. Vovrt merila pa se oíiltio lujo <)ov«n^lún taMnikciffi voziL sj jih kol ka>« U ena pi^ dra^ilťv avtomobil «ko jih zriv^ro-«.inju, scij j< sprejela oovc-lo ru V kateri prcJJaga zviî-anje minimalne zavarovalne viio-U*. SmHao%kcr.ker runi nndm-gi «Irani dop(Ws:iiitjejo. da bo za* mdj dr^ijib prekrlkov aiaoj ne-Sic^. torej minj âkodi. . k( bi jo BI orale pwmih zavarovaliDO». \ťjlo vfC kot 6.000 ljuJi. Vladnih predicjvnikovje bûn riv krat malo. leiJiO pn^kivMO dokmLkom. Ra;7T>Hljanjeouti iraíkim upcmi-kom m icmrislom. Tol ťk. 11. I^mnarja « Ikioio ziiveOa' Il fívrf^i p««lan- tfviupnke iiflnvoe piv ^iMlbena razpravi plenamejů za* vi-irvTto.V rarpravi. kije potekal» aa podla/ii porořilx so sklcniiL da u-siuvDii pogcdhvt prmaéa ve( demokracije. i>dprtosti in i^ravic df2;veii«kihX'id^i(' upol* niti «prsjeie obljube. Stavkovni odbor je vodstvu očiial. da krâ dťlovoopras'Doaiki>t)Odain n ko-lekli^'no pogodhi^ in d J ne fa>ija ui mnû^ if f»i:ueii->vjo, ihtiilhiluSictrni-Ja Itoij(Ircf'Uniliziroiia. sťátíni-^oyíhn koíe.dii wvpfpOliM^ liiy IJi*bljii'ia fifdi v ninogi/i àndtxih nil naSem kowu 30ie ifXf' :n Oorenje in iiref1i/otunis\oj velik maer; to je MíTWiV THKđnkt BSN Hiín apamiî m nckcwrr ivcy sbižbc prvieiúi v ilfifr^ ni cenier. fítdi Vejitije ipfímal, iln mt ^iilben^n' piiciřo^i liiijt' ob\ 'lafhijc .ftdik'v //íťffif, jf /iií?t mfu'nt}'.' prisotno in jr prfvzeio i'ho lomkojhyiJi ^odlwnih rfnrfx SltUmo. du močnejši 'lapiiđ w Ljubljiino prip/iivljo cth ivienjski PUH pod-j^ijr-saivyjanjťprvii/Trrt,f, fiv}im imtarsnfmi. Tnnnfbihiirvít>n mipůd. na/hifl : 'viumi. Cf so s sujenjtm rfjíic » LjuhlpHt tnko usp^SnipoUtikiii roouh ilriave. zakňj nebi htUif vťtťnj-ski vrtnarji, ki SO mojHn legj /jok/itû. V'riiCi ? f.jiihljiin/j in vedenjskimi dnćlhtmi sM povezani tiult dve do^jnnji. o katňlh sňdnji àis ni^oiirifrerefgot onjo. (>on'Njť^'i ffruSbi je 'npelo ^Mnli Se en l^ímťnJienpúfvlin bo Onk/>lf>Skí-niu inSlinau JUknitii ír fih' napravo :ti of>str>'tinjr. Iňkv 1I11 bodo lovrslnJ h>}lniki vfnílfíHe munj Cakilii in jim nidi w bo ovbo 1' nijino- Skupna dnčl>a (Jtjreriia In /sfrriffiisd, kl ùiiti i^'iy f.Jtfií^ní, ftt f>ofi'' g /îk'Jcitvm níja :(vei/i sodf^oianja pti whjpii rťvríW mix'ii^Triôv eiur-gljgsmaj (tríaxf. it bi ie!^ftos pcpyiff" leiůvť pn ofJtiin : řl»>km' kv. IMiihd hrrabfnz-Corffy^ lés cdhajojo nekatfrí znani goiptuhir- in'cnikl nil viJiia menu r kùk^ne ponif/tibni' iisianovr^ oIá df7ig€ ilrtiilje, f!mo karpofiof/u. Ki> pa u k/ddnt luiiiz'uuit ^porrnJki od' fuCajomdnife WA, itJ ivrf^u? lako. .Whutri so kiirteikoprebo-fr^ (hJIio*' po hor\>Skth g(7idoviit kluii mf'rf-ved. Prrdleiomsosfwkes^y^ orkerKSiriientdifíOúkcHii Velenja, fii imajo : ni2/umr Xífm/rdvťdi iir'pr već iskiiienj. .Vekaren- cefo i^'oiap na dniga pememùnadel(?i7?a nie.va. A nimajo seveda niC-pfvii, dt se 1 Tn/'ajo. KakSne pnive loin/n^ mrrine pa nStře ne U niJ ^■reřfíi .Vu raviu pa jdrt/ ko .snu? se 2 wvclrinih poi'ifnJr, ki sptfíli niso poúlé na deloi ne dni. konwj mùii 'Ui delo. iwktueri ncmíšlja-/0 o itni/i pn/:'iikdt. Fni fjijih lO'^ili lui t^io In .sA/i J/ ras/u- pti-kljtířůve. dnigi bi dan siJtnû.U'>Jtu}iri j 2(l de\vmlira prcMavUi rui -I december ^ÚJr ob leh /»vfliofóh iiekoi/re nimi, jr to. da je pred-hgsiieljem 1 scpno. ali bo lak fra:iuk, A/^iJ predlaf^iijo, dela prwi tlan (t!i ne. Ixpo va* prvsím, !oje rirndiei" najponvodtneje: Kit) ruim pa bodo praznUci iV }to>rM monjti delmlt Ka^a Oitjak žab)cr perspektiva fn'd tle^rilefjtmje l.uuT^iwe K. Grvs.v)iitn ^aphnl' "Drzavljnni ne bixlo samo izbirvJL kdo jim bù s^aiUil, lan-veř b<>do imeS Kfdno iri moinosti nepturrfinega sftdelova-nja pri ohlik/y\vn}n zok£»\ov in piMtik, lut /««chv katerih lifnh Mxietil. /.iipiwbo vedni' l>rJj iťijisfii imnih dwsnfer-nih /iigiltilnih tríťkoiniinikarijiljh »irfi l'odù řlani juvnOilt pridníiiii ivoj laiUù uiJza miz^ pofítÍ<'iw mrx'i • Piše ie ze Irfo 200.V Pnvesani nii mninainike in odtisni od iiiieriifia Skimij Ka'7ijfiilenan, koten»/ iilrnifa rrvuliidonariui klejo o Mj nepttrrdni ah po ».«oj parttcipaliMii ohtití lifíiwkmtifne \Uida\ine, tí fuij bi nastopila z wzniiiUonx no\ih konuuiikacijskih orodij^ Dr^anskû inuunu veî^ nutinoslt, »sifd!«» m pniitiuosii, ilo fiilaiikinfiirfnU^vet na boije (ko( na^avurjo nekogjosnl slogan >. Na xfdjo imamo internet, e1eÍSron>-kí> poŠto, stad-»»mmolHefonskoonvfije. nwinlne telťfonf.. ctUcin m\ne prnozf! do skûni) iMwme »"o« za dr^ttim ^roini. leitr^izi-jo. radio, časopis. poSio Ia. netiazadiije, lataf Wdnn muinOiH, \tdr:o mon)gcrv\:>rtmo. Več kot iiwmooivi)a. man) .''t bonmo. /.dimo m iiiio 'lumimo' Vr/' iififtvntnll ni i' iia s ivtmJf. k/ij v* il/^njo AU ie hiije, spf^tii ne kaj se z nami dtjfiaja. \iíiettjt. da ie urapiiiinKt v pi-plini infomuidjl in miK'Uri m m nj. íř kûicre t naJi'o/jSfTit přímeni u^mo pote^iiu *neki> gaiinje- in si gii p»irpili » jtwj miu-bii kolač. Poei'Cila iisfvufjajo tyJy^dt'k, da nam ivťí lei! no àtani. Vidimo in sliSinwpmiuićno vjd /1 veř ko( iizn^^mo. boljimo nefkl- ločni hi brezstiljni. Kot da hï milijoni infonnuàjzamahih fí-4« de! moi^anov. ki je htlpri nedi^ílaliziranem pninitiv-no inlomiirunťfn čío\rkn luimťnjťii nivrnilfiuijiu Študenti, intefektiiaii'i. st» bih od iwkdaj m/jo^trejSi krillkJ dniff>fnopolll{řnr^o sisfma. .4 k/)l tlo so po zadnji pwte-slih. v drtijiip'^ovlriprejinj*^ sloíťíja, h» fo Sr zadnjiř sfn'suUin prt stavljali terrwSie liniihmupofífiČiilh .siiitmox, trtiblli s^ojo řw/mif.1. IKidanty pa oiopeli ie do mfnri da ikoroj pisneji* nr \ťř. Sill kadar)lm jrmljejo drnar Si ki Sf ne bi sliSal za davčno rtfortUK s katero ie jf tdč koj'mrazo\sko' po\uíiÍa vkida. Pojma nin'utm. all je /io^' zaktm dt^erall slab. pruviČen ali ne. Vem samo. da na<:bo katejsMčnii in tiajmanj h-alk/irvčno prikraf^al :a I2'25 odstf)lia>vziisluSka. Štiidmli pa skitraj nir'Xt^aJ debat go.-ililtjiSkeffi omizja in eno fomo petidjsko idianano eirklriNuko sporočilo, ki mejezildeii' ŠeleprrjSnji teden. l'oiiki> hnipa. a nič akcije, řQe so sirasi, upor in za trn ? B'>-/h ko/iuipu<Ča!i kri zamrli sto/jenih krivi/-? Eni se lofaiijo Spuranjrm. koi da bi si plačeivli rmjnik v IJa^iijijoza poiin'ûiija ali a tio llada naj bi uamrr^ načríoina in ivčini StiidenUn po obruóinii dohotlmne vnu-ia \ečlno vplačane akonlarÍ/e. (jjglčno in praktično. Sekaj jiir^'vna ranec lahkih nanr.^e kar :a)'-irn hipčfkdenor)a. ki bi NI sicer zafrčkan :đ amjicein pir Drii^ razmišljajo pO nočeh 'pomagaj j/ sam in />ox à bo Kelmo'ij' Krrjeie \eJjio bolje bili ob dvanajst od^toiko^ zaslužka kof ob če/runo, se mrzlično iSčejo nedelavnl 'pn-jateljir. ki w delajo, da delajo. In,*e\rda. nrcebičiio udsio-paji' luipo^nice. IfTijl jokajo, lannij(3, t^jo. ji/11 Se čislu jasno, kaj se dogaja. in upajo, lia »'jf OK, trekt^č. Čefrllm je isee/w, ker jim lako aH ta hi ni irH*a detiif. Ja: plavtim nekjrmed pni-ml Ih drii^mi Af/«» vi- 'torui sebi .iokirana sem, kakSnr nuie^mo. fíojinut se, kako bo bm te^i rleiuitja, je^niMiU), riizočamni. Od zadnjih mesece» minulefia leta icpiskmio, tako po nutlem in po liho. knkSniretčki smo. fia7laf,amo o rfuičehi drimi, h'izgublja čiuza sorialo. Zof/ct!ani saitu vtise in omejeni nnswje o. sranje ne znamo poslati pi/fiiično nudt\o. Ai bi s .xktipnlan močmi ivlločnii pt>\edolo, kje gtt tiSčt S pomočjo medijem, no^ih in s/onVj konuwikatij,''kih tehnologij, bi lahko najmanj o>trr> pritisnili no sto/n in no*v Če ie spmnonb ne iù dose/iHl Ilja. Če bi se knll^nost in O'irina uma merila po le/n. kaj bi laifko in kar imamo ..Paseiur! ULIDJE Dovolienie potrebuieio tudi reiniki /akoii o izvajatiju li^jiiiško dcjaviiosii naLaiiciio določa, kdo hi pod kakšnimi pogoji smo opi avljaii rejiiisko tk^javnosi - Za zdaj v Šaleški doli le ena poklicna rejnii a - Polrebovali hi vsaj še dve rejniški di ii/Jni Tatjana Podgoršek Zakon o zakonski/vezi jcv poglavju o rejništvu že pred Cascim í^mogcíéii izvajanje rejniAke de-javnosii kol poklic. Lanske spremembe zakona pa natančno določajo pogoje, pod kalerimi sme nekdo opravljali rejniško dejavnoM, bodisi kol dopolnilno delo aH kol poklic. Oprâvljiinjc dejďvnoslí le na osnovi (lovo ljenja »Največja novosi je zagotovo pridobiiev pogrebnega dovoljenja in vpis v register rejniških družin ne glede na lo, ali gre za dopolnilno dejavnost aii za izvajanje rejnii>tva kol poklic, izda ga mini.slr.slvo za delo, družino in socialne zadeve, pogoji pa so za obe obliki enaki,« je pojasnila Aljana Cîolèman, zadolžena za rejniSivo na Centru za s(x:ialno deio Velenje, in nadaljevala: »Poi za pridobitev dovoljenja ni enoslavna. Poleg izpolnjevanja sploSnih pogojev (stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, najmanj poklicna izobrazba, slarcísl več kot 18 lel) se mora kandidat/a opravljaje rejni^ke dejavnosti z vlogo najprej obrniti na krajevno pristojni center za socialno delo, na osnovi vloge strokovni delavci preverijo, ali izpolnjuje vse pogoje, in izdelajo oceno primernosti kandidata oziroma njego- ve družine za izvajanje dejavnosti. Pri tem preverijo zlasti motive kandidata in vse dejavnike, ki lahko pozilivno ali negativno vplivajo na psihosoci-alni riizvoj rejenea, od primernosti pogojev cele družine do Aijana Gotčman: »Najpomembnejši novosti sta pridobitev dovoijenja za oprav/janje rejniške dejavnosti in vpis v register rejniških družin.« prostorov, opreme, namenjenih rejencu. Vlogo kandidata mora skupaj z oceno centra pregledali komisija za izbor kandidatov 7a izvajanje rejniške dejavnosti pri ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ta izbere doU^icno število kandidatov in jih napoti na obvez- no usposabljanje. Sele po u.speSno končanem usposabljanju pridobi kandidat dovoljenje za opravljanje dejavnosti.« Kol je ^ pojasnila Golčmano-va, se mora rejnik obvezno vključevati v izobraževanje, ki ga organizirala ministrstvo ali center za socialno delo, sicer dovoljenje izgubi. Prav lako mora sodelovati v individualnih projektnih skupinali za rejništvo, v katerih rešujejo vsa najpomembnejša vprašanja v zvezi 7 rejenci- Do kandidature za opravljanje rejniške dejavnosti so oprt>^eni le sorodniki rejenea. le vpijejo na ministrstvu v evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje dejavnosti na osnovi pisne obrazložitve centra za s(KÍalno delo. Po besedah GolČmanove so otrokovi sorodniki rejniki le v izjemnih primerih. Poklicni rejnik pa je lahko nekdo, ki ima v rejniSlvu tri otroke oziroma manj, če so rejenci oircx'i s posebnimi potrebami ali zlorabljeni otroci. O znižanem normativu odloča komisija pri pristojnem ministrstvu. Rejnina ireniilno nekaj ce/ lOOtism' lolar}ev Za rejenea prejemajo rejniki rejnino, ki je skupek materialnih stroškov za rejenea (v tem trenutku znaJajo nekaj več kot 55 tisoč SIT), otroškega doda- tekza najnižji dohodkovni razred - v tem irenuiku znai^a 21.580 SIT, ter plačila dela rejnika (25.160 SIT). Rejniških dnržin, ki sodijo v pri-stojnasi Centra za socialno delo Velenje, je za zdaj 20, otrok iz občin Velenje» Šoštanj in Šmartno ob Paki pa je v rejniške družine vključenih 24. Po besedah Ciolčmanove bi za pokritje potreb potrebri Varstveno-delovnega centra Saša, v katerem so tudi novi prostori VDC Ježek Velenje, oživeli konec lanskega leta, se to ni zgodilo. Zelje odraslih oseb z motnjami v razvoju, njihovih staršev in tudi zaposlenih v Ježku ni uslišal niti dedek Mraz. Hiša. na katero nestrpno čakajo, je namreč še vedno prazna. Mimo je tako še en rok, do katerega naj bi izvajalec del pri izgradnji novih prostorov VDC-ja (ljubljansko podjetje SCT) odpravil pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu objekta, Slednjega naj bi po napovedih, ki smo jih slišali ob položitvi temeljnega kamna, predali s'vojeniu n;imenu že maja lani. Izgradnja se je zavlekla za štiri mescce. 27. septembra lani, tik pred volitvami v državni zbor, sta velenjski župan Srečko Meli in takratni mini- ster za delo, družino in stKial-ne zadeve dr. Vlado Dimovski ob navzc^nosti številnih politikov, kandidatov za poslance v državni zbor in še koga s prerezom otvoritvenega traku predala svojemu namenu težko pričakovano naložbo. Vse od takrat 28 varovancev Ježka, razporejenih na kar treh lokacijah, zaman Čaka na prostore, ki bi jim omogočili bolj kako-vaslne delovne pogoje in aktivnosti, ki jih predvideva dnevno varstvo takih oseb. Zakaj so prostori še vedno prazni, smo vprašali Dariui IJli-tc ne ker j a. vodjo Urada za negospodarske javne službe v Mestni občini Velenje: »Po zagotovilih naj bi izvajalci dokončno odpravili ugotovljene pomanjkljivosti do zadnjega dne v preteklem letu. Prav tako je bilo potrebno izdelati še nov požarni elaborat. Vso potrebno dokumentacijo zanj smo vložili na Upravno enoto Velenje prejšnji petek. Sedaj upa- mo, da bodo odgovorni čim prej pregledali dokumentacijo, še enkrat opravili tehnični pregled objekta, da se bodo varovanci Ježka lahko končno vselili v svojo novo hišo.« Se to ni dalo L ihte ne ker. Kdaj lahko varovanci in zaposleni vendarle pričakujejo \'se-litev v prizidek Centra za vzgojo, izobraževanje in uspasablja-nje, ne ve pravzaprav nihče. Bo zadnje vemo, da imajo na upravnih enotah malo daljše roke za izdajo kakSnilt dovoljenj kot kje drugje.« Darko Lihteneker za zdaj tudi nima podatka, koliko bo velja- narediti prej, nas je še zanimalo. »Vmes so bili božično- novoletni prazniki in ljudje niso mogli naredili več. kot so načrtovali,« se je odzval Darko to sredi ali konec lega meseca? »Nisem več takšen optimist, kot sem bil na začetku zaplela, zato raje rečem, da se bo lo zgodilo konec leaa meseca. Nena- N/sa je tepa, a še vedno prazna. la odprava pomanjkljivosti in kobko dodal na dela. Kot je pojasnil. mora izvajalec del odpra-viii pomanjkljivosti v okviru podpisane pogodbe, računi za opravljena dodatna dela pa so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je bil nosilec investicije. Naložba v ureditev 897 kvadratnih metrov površin je (po pogodbi) veljala dobrih 283 milijonov tolarjev. Od tega je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za-goiovilo 52 odstotkov potrebnega denarja (147,2 milijona SIT), preoslahh 48 odstotkov ali 135 milijonov 876 tisoč tolarjev pa kot so investilorice občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Razočaranja ob tem najbrž varovanci, njihovi starši, zaposleni v Ježku, vsi, ki so prispevali denar za izgradnjo objekta, ne morejo skriti. »Kljub temu da je gradnja potekala na ključ, smo se pri vsej zadevi potrudili po svojih najboljših močeh. Spremenili smo celo projektanta za opremo. Ker je nova direktorica VDC-ja malo spremenila vsebino, čeprav še ni imela teh pristojnosti, smo ure-dih tudi nekaj dodatnih stvari, zaradi katerih naj bi bilo bivanje varovancev v njihovi novi hiški še lepše in bolj prijazno, kol bi sicer biJo,« je sklenil pogovor Darko Lihteneker, vodja Urada za negospodarske javne službe v Mestni občini Velenje. ■ GOSPODARSIA'O '^H'JS 13. januarja 2004 Premogovnik brez rdečih številli Prl<'da z li^pšc plati - Vciliko možnosti v navezi s središrein na GolK^i - ()l)oina [jjul)n() l)i morala hiti razvojno odloniejša x^pori ni ccnler Prodnik v Juva-nju je vse boij /nana in uveljavljena »znamka« zgornjcsavinjskc tumiične ponudbe, njen zabitni /nakpa Ecli Jurjevec, marljiv, iznajdljiv, vedno v gibanju, vedno v raziTii^ljanju o pnvlaćnih ncv veslih, ki bi privabile še vei gosi ov. Z domačimi in posebej ženo Pa niko v »ozadj u,« saj malo za in bolj /mcs rad poudari, da žena podpira tri vogale, mož pa ženo. Že mora bili neksina, pri hiši je bilo še nekaj otrok, zalo na prevzem kmeiije nisem mogel čakali, zaslužek je bil pa komaj za siar^ kaj Sele za vse otroke. Zato sem najprej malo trgoval z lesom, žc od malega pa mi je bil pri srcu špi)ri, tudi ah predvsem kajakaštvo. En čoln sem že imel,želelsemjihveč. Ikkosmo se pomladi 1986 s prijatelji od-prwili v Nemčijo k največjemu izdelovalcu čolnov Prionu • slovenskemu rojaku insvelovnemu prvaku (to je as[x*Io ludi njegovemu sinu), Vesel je bil obiska Slovencev in nam je dal čolne po nasmehom obuja spomine Odi .Turjevee. Piťlomiii leii in 2004 Seveda se ni predal. Vsako leto je dokupoval čolne, pridno delal in se mu je odprlo. Pravi, da se je takrat dalo zaslužiti bolje kot danes, ko cene opreme skokovi- Novo postopje je iyemna pridobitev za krepitev turizma na kmetiji polovični ceni. Za enega sem denar imel. torej sem kupil dva. .skupaj s starim so bili trije. In sem po poti izračunal, da bi se s tremi že daJo kaj storiti. Na takratni občini sem se pozaniinal o možni obrti za takšno dejavnosl, pa so se mi pasmehovali in mi namignili, da se mije malo utrgalo, saj so čolni vendar za jezera in morje, ne paza na Savinjo,« z to rastejo, cene storitev pač ne. Kajakaštvo je bilo seveda postranski zaslužek, saj se od tega ni dak) živeti. >>()d vsake dejavnosti pride nekaj, in če vztrajaš, se z leti nekaj le nabere. Pa t*e se znaš še prav zasukati, mora kaj malega ludi osUili,« pravi. Inje osialo, nabralopa.seje ludi nekaj novih zamisli. Kajakaše je vozil do začetka viTŽnje, po njej pa so bili seveda žejni in lačni, uidi utrujeni, zato se je leta 1990 lotil gradnje velikega objekta ob Savinji. Zelo mu je ponagajaia katastrofalna poplava, vseeno pa so leta 1993 objekt predali namenu. »Ibžko je bilo na začetku. Ni.sem gostinec, pa še druge težave so bile. a smo jih vse uredili. Iz dneva v dan smo se trudili, celo garali, širili ponudbo in odplačali kivdiie. Nato so prišle sanje, ki so bile resnici na ljubo bolj potreba. Nismo imeli prenočišč, veliko je bilo zanimanja za različne seminarje in |X)do hne oblike, za katere gostinski del ni bil najbolj primeren. Zamisel je biia tu, za njo projekt in delo. Nekaj je bilo lasmega de-naija, nekaj subvcncij, pa en velik kredit, 'lega bo seveda treba odplačati, če pa se nečesa lotiš, moraš ludi izvesti. Ln tudi bomo, le zdravja si želimo, vsega ostalega se ne bojimo.« Nastalo je torej veliko poslopje hotelskega lipa, ki sodi v turizem na kmetiji', seveda v navezi s Športnim centrom Prodnik. Za turistični del na kmetiji skrbi žena. »>^-ena je trden steber vse naše dejavnosti, povsod mi je v veliko pť>moč, daje dobra žena in mama, mi ni treba posebej poudarjali. V novem delu imamo sobe, prostor za nizlične seminarje, posvete in podobno, gostinski del s kajakaštvom, rafiin-gom, savno in iiinesom pa ostaja v starem delu,« pojasnjuje Edi .lurjevec. (ioMv pomenijo \clcr v jadni Kaj pravzaprav ta piinudba pomeni v sklopu razdrobljene ponudbe vse doline? »Vsekakor je nujen in potreben del celovite ponudbe, žal pa je različnih oblik lakšne ponudlx; odločno pre- malo. Več bi moralo Inli vsega, naj sez rrizličnimi zamislimí opogumijo Še iislali, pi")magali jim bo mo brez zloglasne lavšije. Več bo različne ponudbe, več bomo imeli od tega vsi skupaj in vsak zase. Zlasti v dolini primanjkuje pi'ïsteljv kar pri nas ol>čutimo že sedaj. Vendarsmo želeli manj sc^b, pa liste odlično urejene.« Nosilci turizma v dolini niso ravno vzorno povezani. Je to (pre)velika motnja? »Res nismo prav dobro povezani, a vseeno dobro sodelujemo. Moja aseb-oa izkušnja ježe takšna. Vseka- preli Ijulxîasko stran. Na Golteh se irudijoz veliko vnemo, po mojem pa bi inorala razvojno bolj txllt^no nastopali Občina Ljubno. \/cč odločnosti in poguma bc^ potrebno za hitrejši napredek središča na Golteh, prav lako ph snovanju loplic v Okonini. Saj ne mislim zlonamerno, le več odločnosti pričakujem, pa malce tveganja,« razmišlja Edi Jurjevec. Pa morda pomeša krovno turistično organizacijo v dolini? »Zagotovo bi jo potrebovali. Pri vseh nap<.M Íh in napredku se mo- Edi in Fonika Jutjevec skupaj podpirata precej več kot štiri vogaie. kor si želim, da bi bilo vsako leto kaj novega, raznolikega, svojstvenega. Le tako se lahko razvijamo in se povezujemo. C^ se bomo grdo gledali, pač ne bo napredka Prepričan sem. da je dolina vendarle zadihala, novemu utripu pa je dalo zagon središče na Golteh- PtïvezavanaSega centras centrom oa (rolteh je kratkoročno in dolgoročno nujna, oboji bomo imeli korist od tega. Zlasti ob dopolnjevanju zimske in letne ponudbe med obema središčema Za hilrejši razvoj sre-di.^ča na Golteh pa bo treba od- ramo pwezati, ta povezovalec pa bo seveda moral cxl nekoga živeti, saj od nekaj pcsameznikov pač ne more. Vse več nas je. ki želimo delati, in več kot nas bo, lažje lx>-do zagotovili takšnem organizacijo. Vbč kot nas bo nosilcev turizma, bolje bo in manj se bomo kregali- Po mojem trdnem prepričanju se bo negativno izločilo samo. Bo pa treba malo več vlagati in pri tem malo fvegati, saj samo od sebe ne prinese mč,«jc neomajen Edi .lurjevec. UjP Arhitektura prilagojena okolju Idejne zasnove za Vodno mesto Velenje sta izdelala arliiiekia iîojan l^uifí in Uroš Lokán - Ne brez izkušenj, a njuno prvo srečanje z vodno telinologijo Idejna zasnova iz še enega zornega kota. Mitena Krstič • Planine Vodni park Velenje in idejni osnutki zanj, ki so bili všeč investitorju BTC, d. d., Ljubljana, so bili razlogza srečanje z obetavnima arhilektoma Bojanom Purgom in Urošem Lukanom, JVledlem ko je prvi Velenjčan, prihaja drugi iz 7^ca Pet let delovnih izkušenj je za njima, a idejne zasmwe za vodni park še zdaleč niso njun največji projekt. Sta avlorja nakupovalnega centra, ki ga je Era zgradila v Samoboru na Hrvaškem, in avtorja Jntenspara. ki sloji v Murski Soboti. Ideje zasnove za vodni park sta izdelala pod okriljem Projektivnega biroja Velenje, sicer pa delujeta vsak v svojem s. p. »Vodni park predstavlja izziv obema. Gre za preprosto arhitekturo, pri kateri je poudarek na drugih stvareh, na bazenski tehniki in tehnologiji,» sta povedala. Arhitektura samega objekta bo prilagojena okolju, v katerem bo stal, ob jezeru. »Veliko bo zato steklenih površin. Okolica bo v tem primeru bistvenega pomena, medtem ko drugod, pri podobnih stvareh, tudi Atlanli.su v ljubljanskem BTC-ju, ni poudarek na lem. Velenjski bo zaradi sončne lege skušal z južne strani pridobiti čim več scinca in skozi lasado odstreli pogled na jezero. Siccr pa bo šlo za klasično železobeion-sko stavbo, armirane betonske stebre in streho ter velik steklen ovoj,« pravi Bojan Pur«-»Zaradi večje dinamike objekta bodo fasade lomJjene, vsaka v dveh različnih ravninah in pod različnimi koti. Uporabnih površin bo 3.300 kvadratnih metrov plus 900 kvadratnih meirov bazenske tehnike,« dodaja Uroš L<)kan. $lo bo za deželo savn in deželo doživetij. »Poglavitni in večji del bo namenjen deželi dty/ivelij. Bazen bo razgiban z vso bazensko tehnologijo, ki je ludi ena od razlogov, zakaj bo arhitektura skušala biti čim bcílj racionalna: na drugi strani bo svet savn z wall nes centrom in funesom. Most z ležišči, počivališči, bo povezal objekt z jezerom. Z njim bo omogočen obiskovalcem savn dostop v jezero. Tako se bodo lahko tisti, ki bodo v savni, skopali tudi v jezeru, če bodo to želeli.« Oros Lokan: »Zaradi večje dinami' ke bodo fasade iomijene.» Bojan Purg: »Poudarek vodni tei^noiogiji.« 8 NASI KRAJI IN LJUDJE "^H'J^ 13. januarja 2004 Kaj z gradom Turn? v četrtek, 6. Januarjii, jc hila v Knjižnici Velenje 7c druga okrogla miza, na kateri so se udelcžcnci pogovarjali o prihodnosti gradu Turn. Tokrat jc organizatorica Mestna obCina Velenje na pogovor povabila krajane Konwega, Hra.slovea in Skal, ljudi lorcj, ki živijo v neposredni soseščini ene najlepših grajskih stavb v Salci>ki dolini, ki pa v zadnjih leiih nezadržno propada. Cirad in zla-SÚ njegova okolica nam danes zares ne morcia bili v ponos. Odgovorni si že nekaj časa prizadevajo, da bi se ludi na tem področju nekaj premaknilo,saj občina kot lastnica gradu nima potrebnih sredstev za vzdrževanje grajske stavbe. Tudi na tej okrogli mizi so bili vsi prisoini enotni v razmišljanju, daje potrebno cim prej poiskati novega lasinika ali doloCitl novo ua-membnosl gradu in ga lako ohranili naSini zanamcem. Predstavniki KS Koňovo in Škale-I Irastovec so predlagali ustanovitev posebne skiipine, ki bL se v prihodnje pomagala ukvarjali s 10 problematiko, saj si vsi želijo Čimprejšnjo rešilev lega vprašanja. V kratkem bo organizirana šc javna irlbima, na kaleri bodo s svojimi razmišljanji, idejami In konkretnimi predlogi lahko sodelovali vsi, ki jih to zanima, nalo pa se bo posku.'^ala izbrali najboljša rešilev za grad Turn in seveda za vse, ki jim je mar, kaj se dogaja z naso kulturno dediščino. ■ DK Udeleženci okrogle mize o prihodnosti gradu Turn (foto: DK) Pravljica za odrasle: Sl<) Mira ZaiKOŠek Ob novem letu je izšla četna knjiga Ve-lenjcana Vlada Verdnika, ki je precej drugačna od njegovih prejšnjih del. Avtorje ob izidu zelo skrivnosten in ponosen na svojo novo pravljico za odrasle in odraščajoče. 'Skrivnostna hiša' jo je po- imenoval. Gre za zgodbico o tem, kako starec, ki zaide v skrivnostno čarobno hišo, z njeno pomočjo podoživlja svoje življenje, predvsem pa svojo mladost. Za skrivnostno hišo je izbral eno najlepših vil daleč naokoli. Vilo licrbcrstein. Pravi, daje knjižno deloekspcrimeni, nekaj povsem novega v slovenskem prastoru. Tankcjčuten izbor besedila avior spretno kombinira / odličnimi loiograHjami in hkrati ilustracijami. in zakaj se je Vlado Verdnik odločil za svoje novo knjižno delo? ^K temu me je spodbudila dobra branost mojih dosedanjih knjig. Zelo simpatično so me namreč poklicali z Ministrstva za kulturo in mi povedali, da so moje knjige dobro brane, da po njih zelo radi posegajo mladi bralci, še vedno pa je dobro bran ludi moj učbenik za polapljanje, ki sem ga napisal že pred mnogimi leti.« Skrivnosina hiša je, pravi Verdnik. pravljica za odra.sle in odraščajoče in vse lisle, ki so otroci po srcu. »Tako sem tudi zapisal na naslovnici, v upanju, da bodo moje novo knjižno delo dosedanji moji bralci, pa Avtor iinjige V/ado Verdnik ludi novi, lepo -sprejeli.« Dodaja, da je zgodba rezuliat njegov dolgoletnih življenjskih izkušenj in izkušenj njegovih prijateljev. Delojei/ilovzaložbi Bizjak, v prosti prodaji bo le 500 izvodov, 500 pa jih bodo , podobno kol ob prejšnjih izdajah, odkupile knjižnice. Avtor zalo računa, da bo knjiga posla, dodaja pa, da nikoli ne bo ponatisa. Knjiga bo morda zalo bolj i.skana. Vrednost je po njegovem tudi v majhnih nakladah. ■ Knjigo je z lepimi Mografljami obogatil Matej Vranic. >lvtor ilustracije Dane Přesnic Iz občine Šmartno ob Poki S(»jjiiis|a šc vediH) ni že ob otvoritvi najsodobneje urejenega železniškega prehoda v Sloveniji na cesii Rečica ob Paki-Polzela v začetku lanskega novembra so se nekateri ude leže ne i spraševali, zakaj niso na prehixlu nameščene tudi avtomatske polzaporniee. Teh še danes ni. Kol je pojasnil šmarški župan Alojz Podgoršek, Slovenske železnice še namreč vedno niso pridobile soglasja strokovne ustanove oziroma a lesta, čeprav so zagotovilo zanj prejele že pred dciločilvijo dneva otvoritve. Del elektronskega sistema leh zapornic namreč ni Izdelan v skladu s slovensko zakonodajo, v razvili Evropi pa ga uporabljajo že dalj časa. Prispelo pet vlos Prejšnji leden seje iztekel rok, do katcregîi so na sedežu občinske uprave zbirali vloge, prispele na razpis za sofinanciranje športne dejavnosti v občini za letos. Prispelo je pel vlog, poslali pa so jih predvsem individualni Športniki iz tega okolja, ki so na razpisu kandidirali že prejšnja leta. V letošnjem občinskem proračunu je za ta namen predvidenih nekaj več kol milijon tolarjev. Samo toliko zaradi tega, ker so še veljavne pogodbe, ki jih je občina sklenila z nekale-rimi dru-štvi pretekla leta. V novem ecniru tudi novi prosi^ To se ne zgodi kar naenkrat,je rekel usnjeni Konjiček. »Da postaneš Pravi je potrebno veliko časa- Prav zato se to ne dogaja pogosto ljudem, ki se hitro zlomijo, ali imajo ostre rohovey ali takim, na katere je ircba skrbno paziti. Na splošno ti do tedajy ko postaneš Pravic od ljubkovanja odpade skoraj vsa dlaka, izpadejo ti oči, po.slaneš mla-hav in zelo oguljen. Toda vse to ni nič važno, kajti ko postaneš Pravi, potem ne moreš bili grd, razen za ljudi, ki ne razumejo.« Margery Williams: Zametni zajček I odlomek) Zadnji lisi s koledarja jc /drsni! v ko^ in Iclo 2004 smo po-sprHviljvzgodovino. \dc'?.c\o sc je priplazil mra/., snega, znanilca ?;inic. pa noCc in noCc bili. V naših srcih šc vedno odmeva pnizjiičen in vznemirljiv Cas božiča jçr novega leta. Vsako leto posebej, vsako leto drugače. Od otročke razig-ranosli, pričakovanja Miklavža, Bcížička ali dedka Mra-in dc'iril 1er veselja ob okriiš-enih jelkah se vsako leto bolj obračamo vasu. Tiho dr.simo skozi vseh 365 dni, da l)i še en-kral preverili, ali .smo zapisali in spravili vse lisle, ki so bili pravi. Ki jih je vredno shranili, da bi se ob spominih nanje greli in bogaiili, da bi se ob njih vedno 7nova Česa naučili. Je bilo leto, ki je mio slovo, PRAVO? In mi? Smo bili PR/\Vlviem letu? Najbrž si podobna vprašanja poslavljamo pogosto. Vsako svojo odločitev, pa naj bo Se tako majhna, iutimo ■/, odsevom posledic. Prav je, da jo tudi ocenimo. Ce ne takoj, pu čez nekaj ùasa. Morda zvečer, preden zaspimo in opravimo obračun s preživelim dnem. ali pa ob kakšni drugi priložnosti, ko tehtamo na§o uspesnost. Želimo, da bi bile vse naSe odločitve PRAVE, da pred nobeno ne bi zardevali ali se je kasneje sramovali. Da bi vedno na^li pravo mero treznosti in dovolj smelosti ter izbrali pot, ki nam prinai^a reSiicv in nas pelje proii zadovoljo težkcv saj bomo vedeli, da smo bili PRAVI in smo živeli PRAVO življenje ... ■ Prlm. Janez Po/es, dr. med.-internist Terme Dobrna 600 Ici dobrcoa počutja HlSA NA TRAVNIKU vrhunski center lepote ze obraz, teto in duha V Termah Dobrna je že dobro leto odprt vrtiinski center lepote, »Hiša na travniku«. Nahaja se v pritlii^ju hotelu Vita, v bližini frizerskega s^ona, njegov razpoznavni znak pa so cvetoče rožice, ki gos^ pozdravijo že ob vhodu v lepotni center Najmodernejši aparati za nego telesa In obra2a se prepletajo in združujejo z zgodovino, že tradicionalno znanimi dotiki vrhunskih maserjev -vse za to, da vas razvajajo, sproščajo in prebudijo notranjo lepoto, ki jo skrivate v sebi. Odpiralni Sas lepotnega centra »Hlia na travnlku umetno sončenje - sotarij, sprostitev telesa in duha. užitek, počita Najnovejša ponudba lepotnega centra je tudi epilacija, trajno odstranjevanje di^. Za posebne dogodke ali presenečenja je v lepotnem centoi na vol|o tudi masaža v dvoje, kjer si lahko privoščite malce drugačno doživele In po konianl ročni masaži uživate tudi ob peninf in romantičnem vzdušju. Sllm up top center je najsodobnejša linija štirih lepotilnih aparatov (aparat za analizo telesa, sedeča parna savna, Slim up aparat za elektrostimulacijo ter Slim up drenažni aparat), ki opravijo analizo in podajo predlog nove oblike vašega telesa s sočasnim predlogom števila in tzbora aparaturnlh In mčnih tehnik, diete, vaj In načina življenja. Med potekom terapije ti aparati poskrbiio za zniževanje telesne teže, odpravljanje edemov in zastoja tekočin v telesu, globoko stimulacijo mišic, odpravljanje celulfta na kritičnih mestih telesa, pregrevanje In globoko čiščenje telesa (pama savna In IR svetioba), ob sočasnem dvigu odpornosti in pospeševanju nastanka pn}titeles, spmščanje ob blagodejnih ammah in barvni terapiji, povrhnje čiščenje kože. glajenje gub in peeling ter kmmoterapljo (terapijo ban^). Alpha oxy spa kapsula je najsodobnejša oblika različnih postopkov, združenih na enem mestu. S pomočjo kisika, amm, masaže, maziljenja pomlajuje, gladi gube, odpravlja akne, napoji telo s kisikom in pospeši pretok losika po telesu, obnavlja In hrani ti(iva ter zagotavlja pmâiost kože. Aparat je namenjen bjdi hujšanju in izgubi teže, odpravljanju celulita ter razsrupljanju In mehčanju kože. Vrhunske ročne masaže so de) tiadiclje Term Dobrna. Izvrstne maserir>BaIt<i<>>a Xa^k ti >• < «o^^a >m r^r- I «aA^a >1 a »ili .-< «m < rL I «»^CAS 13. januarja 2004 V družbi (kMjski scjorii so z lanskiuii posioviiiini rczullali zadovoljni - Poleg uvajanja novih sejemskih pro^i^aniov tiaj bi spremenili ludi vsebinsko po(l()l)o sejmov - Ne povezovanje s slovtMiskimi sejmai ji, ampak s sejiuarji iz sosednjih držav Tatjana Podgoriek Ceijt?» 6. Januarja - Družba Celjski sejem je lani organizirala na celjskom sejmišču 12 mednarodnih sejemskih prirc-diiev in mednarodno prodajno razstavo čebelarjev. Obiskalo m ova I a ^ precejSnja vlaganja. Kolje na novinarski konferenci povedal Pangd, so z lanskimi poslovnimi rezultati zadovoljni. Ustvarili so namreč 852 milijonov tolarjev čistega prihodka od prodaje ali za 17 odstotkov več kot v letu 2003. strukturo in kakovost storitev. Med pomembnejšimi lanskimi naložbami je Pangrl omenil izgradnjo nove hale K ter obnovo sejemskih dvoran C in D. liidi letos naj bi /a posodobitev sejemskih objektov (predvsem hale D, do aprila letos pa jih je več kot 240 tisoč obiskovalcev, skupaj z udeleženci simpozijev in drugih dogodkov so na.šieli več kol 300 ljudi. Lelo 2004 so, po besedah direktorja družbe mag. Kranca Pangrla. poleg dobrih poslovnih rezul-laiov in velikega obiska zazna- Učerinska družba Step, ki je v ItK^-odstotni lasti Celjskega sejma, pa je ustvarila 189 milijonov SIT čistega prihodka od prodaje, kar je 59 odstotkov več kot leto prej, Dobiček je sicer manjši od želja lastnikov, vendar se tudi oni zavedajo pomena vlaganj v sejemsko inlVa- Vodstvo družbe Celjski sejem: naj bi preuredili ludi vhod na sejmišče) odšieli 40 milijonov tolarjev. Še precej več pozor-m^ii pa naj bi namenili novi podobi sejemskih programov» uvajanju novih projektov. »Želimo zadržali prvo mesto med slovenskimi organizatorji sejemskih prireditev in še kaj več. Po- Na stotisoče novih Finančnih točk! v eni od novih Finančnih točk se boste počutili kot doma -ker je pri vas doma! v skupini KD Group smo sc odločili» da odpremo nastotisoče novih Finančnih točk-če smo natančni: tohko, kot je spleinih priključkw! Bna od Finančnih točk je sedaj lahko privas doma in lako lahko vaš denar sreča pamet ludi na spletu. Predstavljamo vam nov, celovh in uporabnilcu prija/en spletni portai slovenskih vzajemnih s ki ado v W-W-W. n n anc na-1 ka. s i. Najsodobnejše oblike finančnega poslovanja in investiranja: vse informacije o varčevanju v vzajemnih skladih in možnost naročila prisiopne izjave izbranega vzajemnega sklada, informacije o različnih naložbenih možnostih, o individualnem upravljanju premoženja ter druge sloritve» povezane z invest ira nje m, varčevanjem in financami, zdaj najdele na eni sami točki: na spletnem porialu slovenskih vzajemnih skladov vsu'vs.financna-tiK'kâ.si. Na preglednih, urejenih in prijaznih spletnih straneh portala www.fiiiancna-itH'ka.si boste lahko kar od doma uporabljali naslednje storitve: « prislop k večini sUrveaskih vzajemnih skladov (v vedno večji množici vzajemnDi skladov, ki so na voljo v Sloveniji, poiščite tiste s pravimi razmerji donosa in tveganja); • vodenje osebnega j:îorlfclja vzajeimiih skladov s pregledi in donosnostjo v različnih valutah: • poenoten pregled naložb vzajemnih skladv.fiunncna-i»Zavedali se moramo, da Slovenija z 2-milijonskim irgom v Evropski skupnosti pomeni ma- lo. Kol sejemska destinacija za most med vzhodom in zahodom pa lahko pomeni veliko. Na leni področju smo sicer fe inarsikaj zamudili, a se da še kaj storili.« Zaradi za Slovenijo značilnega vrtičkarstva so odstopili od prizadevanj po povezovanju slovenskih sejmarjev. Svojo prihodnosi vidijo predvsem v sodelovanju s prireditelji podobnih sejmov v zahodni Evropi. ■ tp Dogajanje na celjskem sejmišču bo letos prvič zaživelo v drugi polovici jnarca, in sicer od 17. tlo 20. marca s iremi sejmi: 10. sejmom vrtnarstva, cvelličarstva in krajinarslva Klora. 4. sejmom Poroka in 7. sejmom gradbenišiva 1er zaključnih del v gradbeništvu Domotin; od 12. do 15. aprila bo 1. sejem livarstva in 8. sejem orodij» orodjarstva in orodnih strojev řor-ma Tool, 6. sejem plastike, gume in kemije Plagkem ter 2. sejem (řrafika in pakiranje: 14. in 15. maja bo 5. sejem fri-zersiva in kozmetike Nt?w Look; od 3. do 5. janga biido Dnt- vi zdravilstva in /.el is carstva; od 7. do 14. septembra pa 37. mednarodni obrtni sejem MOS. á^G^R^Nr Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških în mladinskih sob, predsob, omare v GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna različnih barvah, kosovno Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 8. -12. ure pohištvo, kuhinje. Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: info@gdrant.si, spletna stran: www.garantsi VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 6.12.2004 do 31.1.2005 * računalniške în pisalne mize. OljlXiUíIili^ltet;^^ U.i.tžlIÍ7íSi) oMfeCEMitog^ (Msítiasrotoi lb QSÏI3ÎB6ûip33ÎE GujGSaïiBBlliiMBlB Ê3J EXsGOg Vaše želje rastejo. Naj vaši prihranki rastejo z njimi! J ni^ + 131,03 % 1*000.000 SIT (31.12.2001) 2.310.300 SIT (31.12. 2004) Rastko je najdonosn^ši slovMski posebni vzajemni sklad v zadi^h treh letih! Moûôe) MwdnmuwJ •FíňiSňi« Za informacije In pristop k posebnemu vzajemnemu skladu Rastko obiSČIte ř^aJbH2io Finančno točko ali pokličite brezplačni oranžni telefor). yikldoaloýiiQwi«!! 'KD VlMBUd>(4polqira0eu3p(«vicDt^OpQrwDWncoainooa lelnnalecpoii«U*Moorocti RetOmn)pr^Uidgnosiniso iJMn^e vTMhosli lotili peiímeiriř^é sMMa|evveilUffi»n ođitsno M starca rve trQuvrMnûStnin MCinev vwsnost Mve unn rute en . Mto M tudl prtfi«M derat Mo «fi mU kot v mtcKlesU, l^koA oodatKi w otuavijenl v iurtiluh Oeia Dnevnili, Hnence ir> Ve<«c, VsMcra eroviUa zrtaia ' piutBf t TCaWfT^ tfiHiH IjarHfi I" Ras da za nwinarje in o.slale iiiivarjuicc Icdnika Na:5 (as icXf kontna na silvcstrovo, hkrati pa lo p^iniuni tudi /jfctek bkanja gradiva za prvo šicvilko v novem Icfu. Naj jc tako ali drugače, vsekakor imamo novinarji in vï^i. ki Iako ali drugiiće mh delujejo pri ustvarjanju časopisa, obOuiek, da je v<ogovarjamo o novi átcviíki. Sicer pa jeza nami - po njegovci« prepriî^an-ju • spel eno »navadno» leto. V njem jc izSlo kar 52 številk Nagega toliko jih ni bilo le nikoli. ( >h povprecnçni 25 sirani (vćas ih jih je bilo veí. drugiC mal<» manj, manj kiil 20 j>a nikoli), smo no\'inaiji za vselej shranili najpomembnejša dogajanja predvsem v oWinah Velenje. So^ianj in Šmartno ob Paki vbesedi in V tore^ ob zaključku reakcije (foto: vos) sliki v /ajeini knjigi s skoraj 13U0 stranmi. Smo pri urevničevanjII svojih ^clja in Aelia hraU ccv »V veliki medijski konkiirtnci se je potrebno dokazovali vi>ak leden. Radi bi izpolnili pričakovanja vseK/elimo pripravili Cim b(^{j zanimiv ^sopis. po katerem bodo bralci radi p(%egali. A moramo priznati, da smo pri icm vCasih lx>tj, drugiO nianj iBpesnj,« Tednika ne iL^Jvaj jamo le novinarji. íehniííni oblikovalci, [^roj^agandiiili. ampak tudi /iinanji sodelavci. Nekateri med njimi so dokaj reilniiZ i^abje perspektivo, Savinjsko-îwleftka naveza ...). »Veseli smo. da smo k sodelovanju uspeli obCusno privabili tudi nekatere bralce, kise pojavljajo na časopisnih straneh kol porocesalci in piáoCi v ruluiki Vi |>iSeie- PriCakujenw, \N l> IV m'ivii|ii f ul^vheudi iimhiil»«^ IM it<»yiiiui \t'\. k» VI i/l>iiah I in .ilKiiii>r |H'<'i«>kl* U|l'U 11,1 /Itihisiif' kshi' cv Mup m i/l>r;>ii ^M ju /M imAk Iťlx l*rílii>(u»xli /il <|i>ka/<>v,iH|v ími itirii v Wwt 3l|f»5H•>^r1|| ft M.< I Ml í('k>rMuri.i. kjmi^F v ji iisr^d i» s ^kl;lllU• I- VVIJ 51 \i UIN\ Nfi'Plo iiTH tť Itiisl l>i>niki njr\f(kr:M «pisano « • •koM< C iloMiait viiJ lir^kiHiUki) >1 /..Jh.ll M hlh» ^tkir. m;i|Ih / lu irrl»;? pi^ IM\:ími5 /iiai> VI ^||l| t I'd II,|SÍM||,<« |i<>M4|i I \|| ki pi>(ckab I». Ivbi ii,u |,s iii bu Iv-11 ,ifd.l le •11 iIhii r^kj ,nr«sliu<\ ihM.i ,isu I MMt«'- illi-t tu Vis.l iivrfla'J \ Í- L t S I \ L o\1 Z\ L/i) N IH» |HH1 |Sih>>i- 1« nt (Nil (kal ir«i'ti< iiiu.tl« iinehAkthiH/Sr/cL ^>klal IH> 1(1 n- rl^MiiHf^lM, rivch Uiri'Mili kKli'^Mfiioil ltrUii('> kul ic/Jseikď Ameriška pop zvezd ni ai Brii-tiey Spears bo režirala svoj naj-novcjii videospot. PlariîHisîa le« polička upa, da bo s svojim /režiranim prvenccm hoilvvvo-odskinî producentom pokazala. da jc talentirana ludi /a rehranje filmov, ^e jx'sehej zato. ker v zadnjem cafu većino s-vojega čaia porabi za pisanje seenarijcv za filmske muzikále, "l'sivarila sem simpatičen vi-des'spot za pesem D^f something. Snemanje smo končali v rekordnih petih urah, celotna korci>grafija in scenografija pa sta moje delo." je dejala popu-farna pevka,, K^mIiI Je sram Britanski pop pcvec Rod Stewart je svojo pesem Do Ya Think I'm Sexy, ki je bila v leiih velika uspešnica, označil /a najhujšo napako v svojem življenju. "V življenju sem sUv ril nekaj napak, ampak nol>cne lakfj dramaiiřne, kol je bila ta." je dejal óO-leini pevec, ki je okrogli jubilej prazntjval v Jo-rek. Kol je dejal, ga pesem in spomin na oprijete hlaCe s li-griislim v-/orcem.ki jih je ncsil vvideospotuza lo pesem, pre-ganjain $ediUies. No. tiiîivsjxv tu niri na posnetkih nastopov iz tistih Ca^w na Rodtwem il danes. \ |Hm< cl('l|ťk R.K.M. Evropski del velike luineje skupine R.C.M.. na kateri pro-movirajo novi album Arrniftd The Sun.m; je začel sspctakti-larnim koncertomv Lizboni. V več kol dveh urah in pol so R.L.M. portugl.xskim fanoni z osemnajsiimi skladbami predstavili vso svtýo biografijo, za dodatek pa r»omidili âe nepozabno Man Ou Ihc Mwn, Po koncertu v Marseilu ler dveh tudi razprodanih koncertih v Iialiji (Milano in Bolzano) bo Študent naj bo šaleški šrudenl.ski klub zeli vsem svojim članom ve.selu. zdravi> in uspešno leto 2005. rVedvïem pa naj se vam strani na zadnji strani male Studentske knjižice (inde,^) Cim ht>lj iL'ij'Jc^ntT polnijo. Od minulega lelasntosc|^oslovili v Bratislavi. kamor je ŠŠK-jevce odpeljal avtobus, in smo 5C imeli fantastično. Potopisni» predavanje iz Bratislave si hosie lahko ogledali 20. januaija ob 20. uri v MC Velenje. Ker je bil december zelo nairp;in z dogodki (dan lxija proti aid'-u.hru-covanje, 5. lradicii>nalni Na knap žur, koncerti: BeaL^e^s Revival Band, ložiî^alej-AleS llada-lin. Dalek, Kama kvarlet. Bit. Magnifieo) bo jasno síedik»niimjíiezalisje. ki vas Iw malce pustilo pri miru, da boi^te lahko sproščeno šiudi-rali. Morebiii potrebno snov za izpil. na bolj« ča.se ali pa na lo, kaj bomo za vas pripravili v priÍKKlnjc. Najbolj ixmiembna ta trcnuiekje i zjedna skupščina, ki sehii/^(xlilavsoí>oto 15, januaija v prostorih Mladinskegii centra. Izredna skup^inu je potrebna za izvolitev nadz,ome komisije in spremembo statuti kluba. Skupščina jeiKlpriazii vse.vt)Iilno pravico pa imajo samo redni člani, ki prinesli poialiloovpibU in izpolnili (jrisiopno izjavo. Sevednje pa bo Šaleški Studentski klub oi^niziral ludi več jezikovnih tečajev (fran-c^iSčina. ilalijanšćina, ^pansiina» nemSćina, angleščina). ki bodo potekali med vikendi in se bodo začeli 10. februarja. Cena posameznegii 2()-umega icàijaje 501)0 Sri,sčjmec Iwmo pokrili »troike predavateljev. Već informacij in prija'/ena leh: Oil 6(H) 597 (Dejan). Nevedno so na voljo kane z.a l>azen. squash, badminton. firne.»;s in smučanje na Golich posubvencioni-ranili ccnah. Ob soboiah pa poteka v Velenju ludi lekreitdja v dvonniikïlskcga centra. Rekreacija poteka tudi v Ljubljani in Mariboru. Več o tem in vsem osialcm pa najdete na naši spletni sirani wwNV,ssk-kJub-si ■ skupina v ponedeljek. 17. januarja. prispela v Ljubljano. PrijK-IjiUi se bíxlo z za.sebuim letalom in sedmimi aviobusi s 65-članskim spr«msrvi>m. Opremtř je kar za sedenj tovornjakov. Samo za razsvetljav^) potrebujejo líXKI amperov, nastopili bc^-do na odru dimenzij 26 x 12 metrov. pripravili bodo 4 video projekcije, za ktmceri pa btxlo porabili 5 kilometrov niznih kablov. Za varnost in tehniko bo skrbelo kar 1W ljudi. Po besedah organizatorja je na pr;xlaj-nih meslih jx) Sloveniji na voljo ^ nekaj vstopnic za njilun* ljubljanski na5lop. S\H'{ |MlMu|«i Skupina Yngurl. četverec, ki je s prvencem Brez kisika in vi-deo&ptHi To je voodoo in Vse kar si 2ellm. pred leti prijetno presenetil tako glasbene urednike kol tudi publiko, odigral M koncertov, nalo pa malo pavziral.je pred izidom drugega albuma [Ilekirika. Nova energija v skupini je zavela s prthtxl'^m mlade, lastne in obC' lavne Nine KoSir. moSkI trojec pu je ostúl enak. Cilasba, iclu^li in produkcija ter ignmje kitare so delo Marka Zorca. na basu jc Danijel Rajh. za dober sound bobmjv in prodoren menedž-neni, pa bo poskrbel Aleš Ura-njck. Skupinu bo pričola nastopali februarja, ptjdrobneje o iridu novega albuma, singla. vi-Uedelovala ludi kitarist Oem Archer in basist Andy Bell, Ravno zaradi različnih avtorskih pristopov lahko pričakujemo enega bolj pestrih albumov do sedaj- Fantje tre-nutnti razmišljajo o nasUwnici pkxšče. medlem ko pivi singl še ni izbr.in. : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ izbor poteka vsako sobolo ob 9,3S un. Zmagovalno skladlx' lahko # slišite v programu fíadía Ve^nje ďvaktal dnsvno: po poročilih ob 9.30 0 inpoporočili}iob18.30. 1. ANASTT^CIA • ^\cmt To My Trulli 3 ALCAZAR • Physical Tokratna zmagovalka izbora pesmi tedna na Radiu Velenje je Ana-stacia s sl(ladbo Wdcon>e To My Truth. Skladba prihaja z n]er>ega zadnjega albuma [^ljubljene pev* ke, ki je marsikoga očarala ne le s svojim enkratnim glasom, atrv pak tudi z več te»t pozitivn tm odnosom do hv^enia. ki je hito do nje vse prej kot mitosino. Pred krat-kimji je namreč uspete premagati tudi zahrbtnega raka na dojki. LBSTVICA mm^n ÊUMm V&ako nedefio ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak čeárlek v tedniku Naičas. Tel.: 697.50-03 ai 897-50-04 afe SMS 031/ 26-26-26 Takole sle glasovali v nadelfo« 09.01. 2005: 1 konečník íha ihajhahd 2 GOUCNIK Mojpnptelikit^kodl SLUVENUA Cslasba z Sk^veniie 4 cn/ÛJClGIV&V:Janezova 5 STOPAŘ Jdf^ÊZova Prťíriingi?» nedftljn. 1fi M 200^* 1 DOBROVNIK Stíne »91)6 muđkanliP 2. GOTER. Poica ;a pnjdlei|e 3 UPOVáEK.2ivel|emo? 4. MAVHÍCA: če pnptetj danes pcaznine 5. SLOVENSKI MIEIKANTJÍ Moja maíl«;a ■ vniGrabner 12 VRTIUAK '^AS 13. januarja 2004 Marija Čcpelnik je ena tistih krajank Šentilja, na katero se je mogoče zanesti. Vedno je pripravljena pomagati in kaj postoriti. Je pa tudi res, da ji je besedno le redko kdo kos. Pa jo je pred dnevi Drago Kolar, predsednik krajevne skupnosti, tuko šokiral, da je obnemela. Seveda je hit nad svojim uspehom zelo navdu.^en. 4 Direktor Muzeja Velenje Damijan Kljajič je v prostem času tudi navdušen fotograf. Bre/ fotoaparata ga skorajda ni mogoče srečali. Zato seveda ni čudno* da bil takole ponosen, ko io pred dnevi nabavil najnovejši modcl. Pohvalil se je direktorju Rdeče dvorane Marjanu KlepCu in ravnatelju osnovne âole Gorica Ivanu Planincu. Tole pa je seveda tudi opozorilo, pazite, da vas Damijan nc zaloti v kakšnem neprijetnem polo/aju. Knr sodeluje tudi 7 na^o hiSo, se lahko znajdete v Čveku! 4 Hilda TovJak, direktorica Vegrada, ima svoj mo.^ki kolektiv dobro postrojen. Brez besed sle dijo njenim poveljem. Uspešnim, ni kaj, Vegrad po njenim vodstvom dobro gospodari. Kisivo sena /Ái piepioíiie^ IIU /nansivcnlkt irdijo. da so tsd-krílí pj^TTcmbnc doka/e /a ra/u« ňwvonjc izvora w^pídiřniíjc Aidsci. l/posluvili !>o predvsem odk)cilnc rii/llktt v genu, najdenem ph upi-cjih vr^tc rcsus, ki bi lahko pre* pfL-iil inltKcij« / vinis<>m (IJV prj njtfgiwîjm CluvcSkcm "Kon>d-niku". ki iníekťíjc sam nc miu« pfoprciiii. L Kot vse ka^c. je /a prcprcf i(cv Inickcijc i>mr<^hni> opryvíií le spremembo določenega gena. /ansivunlkl sf» preprlCanl. d:i njihovo delo pri^a o lem. da do oKu7b £ virusom I l!V pri ljudeh nu bi priSlo. ítí bi ljudje v svojem organi/n^u imeli enak gen. kot ga Imfl omenjena vrslu opic 'Ibko ludl ne dvomijo o tem. da bodo njihove u^ouwitvc kmulu privedle do učinkovilih /dravil /a /driivjjenjc aidso. /«akilj /.Ivijo ženske dlje kol moški? Po mnenju sirokovnjftkov življi? ^en%ke dlje kot mořki. ker Ima- jo moencj^e srec. c'Unl rii/i:ikovahw skupine t/ UaiVcr/.e John Moefe.-vV Liverpoolu so namre<3 ugoUiviJu da sr-ee moikega med 18, in 70. leiom siarosti izgubi karííetrlino >.vojih fl5t\»5 dni. ki delijo mi tedne. Vs^ik teden ima sedem dni in VMikdatum vrii/ličnih lelih pride nn drug dan. Dick I lemy. fl/ik Iz Biiltlmora, je izdelal koledar, kj vscbujtí dni m se deli na 52 tednov. Svoj i/delekje p<3lmeniTVj| Koledar In časovni na^ri. V njem imajo mc-îieci marec, junij, scplember in december 31 dni. v^i ostali mc-aiicl pa dni Pc^ njegovem ledaiju božiC vedno pade na nedeljo, vendar pa bi ljudje, ki so bili rojenj na ?l. dan v mesecu, ki ima sedaj dni. izgubili svoj rojsmi diift. Da hi bil kokdar v sor^i/m^rju /. ielnimi^aM. je I lenry na vsakih pet ali ^esl let dodal dodalen teden. ki ni del nobenega i/mod mesecev. 'Ičden je poimenoval Ncwionov leden - v poca^iiiev sVojemu vzorniku in Kvelovnemu lizika isaacu Newionu. 1 îenryjc prepričan, da jc díir zilo uporaben, in n« dvomi, da se ga bodo ljudje će/ navadil), koi so be navadili (îrcgon-janskcga koledarja, l\evariil niviii ekrani Znanstveniki so prepriiřani. da bi (ahkodehivct v loviirnali. v kn' lerih izdelujejo ravne lelevi/ijske in računalniške ekranu, ulrpell dolg{)irajne posledice R,nzisk.iv so se lolili pvs lam, ko je popolnoma Airav iride^ellel-nik nenadoma i^bolel /ii resno boleznijo pljui, in 10 po lem, ko je bil izpujiuivljen kovini (ITO-in-dium'lin oxide), ki »e Upondilju ;'a i/dulavo ravnih zaslonov lele-vi/orjcv, računalnikov iul. Pci tem ko je delavee /bolel /a resno boleznijo dihal, so zdravniki v lx)lni5nici 'R»ranomon v 'Ib-kiu po podr(»bncj5iIi nnalizah v pacientovih pljučih naSli delce omenjene kovine, H poikoduje-jo in pov/roCijo krćenje pljuC, v obdobju peiih lel pa /aradi nje umre kol polovica oK^leiih. Ravni ekrani iz mO^eca v mesec prldobivnji^ popularnosi. Vse od predsiavivvc prvc^ja lovrstne-gu ekrana so strokovnjaki /alrje-vali. kako je njihovji uporaba p(W-Siim nenevarna, sedaj pa se je po« kazalo povsem nasprolno. '(renuino nujl^^lj oj^rožen« sku» pina ^o /apo2»leni. iči i>!deluj^jo ekrane, ie/»ve pri spohiosll (ilobalnaáludija o spolnosli ljudi nad 411 lel siarosii je razkrila, da jih je ve^^ina spolno ^e vedno akiivnih. vendar jim siaranje pri ljubljenju pgosîejc pt^kaiřejo med A/ijkami in AlriCankami. Po mnenju Znanstvenikov imajo vse ugoloviive revolucionarni smisel. Na zy^ctku ílnvostvy so predvsem ženske živele v prcccj bednih ra/mcrah. noseCnost je zahtevala ^e dodatna Iako omejene vire prehrane in uiko i^groiahi <^h.sioj ženske, f'e imenske ne l>j uravnavale svoje ^po• lne sle. bi laiiko izumrle. ( asi se spremenili» človek pa se ne spreminja Uik<^ liiJro, Tako so 5c danes ženske podvržene i^icvil-nim slrcsnim dejavnikom, kol so finančne ic?ave.slres ild., ki vplivajo na njeno spointi poželenje. Večina siareji^ih K'nsk. siarih íhI do lel, upt'jrahjja rayne lerapljc. ki jim pomagajo do ui?.li-ka pri .spolnih odnosih. Pii lem so ptmdarili, da većina zdravnikov samoinieiaitvno rte pi^vprafta po morcbiinih spolnih ležavau, PraV U) je bil glavni nameu Slu-diie; doku me nI ira I i sptîlne ležavc odraslih, da bi jlti zdravstveni delavci zaćeli resneje obravnavati. I SSbjSB. & Rozprodaie Ra/nc razprodaje v na^ih trgovinah irajajo iz lela v icio. Ra/.pri>dajâ države bo kmalu konici na. strah Po lanski prckinilvi naj l>i v Šmarincm oh paki k'-lošnj dejanje, sodili kar satni? »Ilnkral samkrat. Veste, policisti se srečujemo z ljudmi, mod katerimi jih je večina kak prekršek ali kako drugo negativno ravnanje že storila. Ni vedno tako, v poprečju pa. Ne bora rekel da so v.si ti ljudje negativno nastrojeni in da vsi takoj začno iskali nek konflikt. Z večino se da normalno pogovarjati. So pa tudi taki. ki so apriori alergični, čira vidijo uniformo. Če pa vedo, da so nekaj storili, potem jc ta alergija še toliko hujša. Da bi koga sam kaznoval, me je imelo samo enkrat. Bilo je v času, ko sem bil komandir v Velenju. Šlo je za osebo, kije danes šo v zaporu, naredila pa jo vrsto hudih kaznivih dejanj na območju Slovenije. Potom ko smo ga v Velenju že aretirali in ga odpeljali v Celje, mi jc tam. ko sem stopil prod njega, pokazala sliko dveh otrok. Sli- ko tistih dveh otrok, ki jima jc tislo jutro umoril očeta, in mi reče: »Saj mije kazal tosliko, pasomsirckel, bolje, da ostaneta dva otroka brez očeta, kot da imam sam probleme. Pa sem ga ustrelil.« Tisii trenutek pa je v meni tako zavrelo, da bi bil v stanju narediti tudi kaj hudega ... A če si profesionalec, se moraš znali obvladati.« Bolje, cla javnost ne ve /a ositinljenee. kol da enei^a samega o/i{i;osanio po nedol/neni Kako pa vi ocenjujete zakon o zfiščiti osebnih poda/kov in to, da tudi poli' cviti tie s/nete povalati skoraj ničesar več ... Sploh pa ne govoriti niti o Zfičeinivak imen in priimkov os um-Ijenih kaznivih dejanj? »Težko je reči. ali je to prav ah ne. Osebno pa .sem prepričan, da je bolje, Če se nc ve za osumljence, kot da bi enega samega nedolžnega ožigosali vnaprej. Te stvari niso eno-.stavne. Pred leti. ko sem še sam pripravljal poročila za medije (za Radio Velenje sem se med drugim tudi sam javljal), smo za prometne nesreče še objavljah imena in priimke, starosl udeležencev, to, kje se jc nesreča zgodila, in to, od kod so bili udeleženci. Nikoli ni bilo nobenih težav. Res paje, dasemv tehptuc^-ilth zelo pazil, da nisem nikjer vnaprej določil, kdo je kriv za nesrečo, ker moramo to policisti vedno prepustiti drugim organom.« Á včasih je to, da se lahko zve^ tudi preventivno deluje. Denimo: pijem, lahko povzročim nesrečo in bom v časopisu ... »Mogočo res. A saj še danes povemo, da jc bil kdo pcxl vplivotn alkohola, povemo tudi vzrok nesreče... Ne navajamo pa udeležencev, da ne bi komu naredili krivice.« Kaj ho mlad upokojenec Kdvard Mlačnik počel zdaj? «Sorazmerno mlad, ha, ha. ha. Nimam še izdelane slike za naprej, kar verjetno ni najbolje. Če bi si izl>ral kakšno aktivnost, bi verjetno ta čas odvajanja na službo mineval lažje, tako zna biti nekaj težav. A takoj ko pride pomlad, bo dela dovolj.« Izobrazba - okno v svet Na Šolskem veulvu v Velenju namenjajo v Leni fasu veliko pozornosti ozavcščanju o nadaljnjem izol)raževanjii -Tokral so sosl lii bodočega komtinikologa Vesna Glinšek Čas hilro teče. Prav lako hitro ho tu ludi čas, ko so hoiio maturanti morali odločili, kje hcxlo nadaljevali svoje šolanje. Nekaterim to ne bo predstavljalo ptïsebnih težav, saj že od nekdaj vedo, kaj želijo počeli v svojem življenju. Tistim, ki se za smer študija še niso ixlločili, pa je tokrat na pomoč priskočil Mitja Melanšek, študent tretjega letnika komunikologijo. Prepričan je, da je zji dijake, ki se odločajo za določen študij, pt">membno, da se o tem pogovaqa-jo s študenti brati starši in drugimi ljudmi. Največ pa seveda šteje mnenje strokovnjaka, torej šolskega psihologa ali socialnega delavca. In kaj je prepričalo njega? »Za ta faks sem se začel zanimali preko brata, ludi on namreč študira komunikologijo. Seveda mi je postregel z goro informacij in s koristnimi nasveti vendar to za končno odločitev ni bilo dovolj. Odločil sem se po konkretnih informacijah šolskega psihologa in pa svojema prepričanju, da mi je vsekakor bližje dmzlK'iskwje kot pa naravoslovje.« Študij sam ima dve smeri. Prva je irženje in tržno ko-numiciranje,kijousmoiicnoboljvprakso. Drugi del lega študija pa jc tcorctsko-metodološka smer, v kateri je pi>udarck na moltxlologiji samega družlK>slovja in raziskovanja. Študij je sicer družboslovno naravnan, vendar nekateri predmeti predstavljajo skupek družboslovja in naravoslovja. Kljubdejslvu,daso Jo deloma naravoslovni predmeti, so še vedno bolj usmerjeni v družbc*;|ovje. Naravoslovje samo po sebi je tako kompleksno, da so ti predmeti nekoliko težji tn eden izmed njih je statistika, ki dela preglavice prav vsem. Sicer pa na faksu prevladujejo predmeti, ki se povezujejo s psihologijo, s^Kiologijo in se potem razčlenjujejo na več predmetov in področij. »Žal na faksu prevladuje teorija. Vsaj do tretjega letnika jc bilo prakse bolj malo. Bile so sicer seminarske naloge, ki pa so predstavljale povzemanje nečesa, kar smo že dobili, torej nekoga materiala.« Milja je ptiudaril še, da je za razliko od drugih faksov, ta še kar domač, ni nekih pritiskcTv ali namenskih ignoriranj pri učiteljih. Da so komunicirali z vsemi kar je bistvo. Pozabiti pa ne smemo niti na zabave, kijih prav gotovo ne manjka! Ob koncu šolanja dobi študent znanja na področju trženja, odnosov z javnc"ïstjo in nekih splošnih stikov z okoliœ. Diplomirani komu-nikolog se lahko zapi^sli v kakšnem podjetju, ki svojo vizijo usmerja navzven in je v konstantnem stiku z okoljem. Uravnava tudi komunikacijo med okoljem in tem podjetjem. »>Konkrolno bi lahko temu rekel propaganda, reklama. stikizjavno.sljo... Moje osebne željeza zaposlitev so skombinarati glasbo in pridobljeni nazjv komunikologa. Mogoče me-nodžment v glasbi ali nekaj podobnoga.« Veselo in poskočno v novo leto Krajevna skupnost Šentilj jc v neddjo popoldne v domu krajanov Sonlilj pripravila novoletni konccrl za starejSc krajane. Vabilu za popcsiritcv popoldneva so se prijazno oddali tako v podružnični osnovni §oIi. v društvu upokojeneev Šeniilj s pevskim zborom in glasbeniki 1er ansambli iz domačega kraja 1er okolice. Nastop Sla zaključila z izjemno predstavo bralec in sestrica, deset- in šesUetna mlada muzikanta iz Šmartnega pri Slovenj Oradcu. Namen vodslva KS je bil združili in ntzvedriii generacijo, ki jc v preleklosli za razvoj kraja postorila veliko. Prav jc, da smo jih pova!>ili na prijetno nno dejala povezovalka Diana Janežič. V bolnišnične prostore so jo prinesli pevci Rudarskega okteta, z njo pa dobro voljo in kajiček zdravja- Za nekaj časa smo vsi pozabili na bolezen in se predali valovanju Čarobne glasbe. Ob slovesu ni bilo potrebno besed. Ogrele dlani in sreča v očeh, v nekaterih tudi bleščeče solze, so povedali vse, ■ JAP V novo leto z Zarjo - tokrat že desetič Pred 11 leti se je v kinodvora-ni v Topol^ici zgodil prvi Novoletni koncert, lakral so se predstavili glasbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, že naslednje leto pa so navda^'-nim poslušalcem zaigrali glasbeniki Pihalnega orkestra Zarja Si'>Jtanj, Kdo bi verjel, da bo ideja prerasla v tradicijo in da je bil letoSnji novoletni koncerl že de,seti. ?x^ljnim píwluialcem ga vsako lelo pripravila Pihalni orkester /arja Sofitanj in Bolnišnica TopolŠica. Letošnji je bil p^isveČen jubileju bolni.šni- ce, ki je lani dopolnila 85 let uspeSnega delovanja. Dobro sodelovanje in prijateljevanje se potrjuje 5e na poletnih koncertih, ko glasbeniki koncertirajo na ploščadi pred bolnišnično zgradbo in tako bolnikom polepSajo čas, ki ga morajo prebili v njej. Prof. Jani Šuligoj jc ponovno pripravil izboren, pester in lahkotno zabaven program, v^čen Zi4 uho in dui^o. Predsiaviliso.se tudi gosti, sicer priznani domači glasbeni umetniki. Uživali smo ob interpretacijah Danija Gre- gorca, vokalne skupine meîkine-^a pevskega zbora Svoboda S(^tanj in Agate Šumnik, ki je zapela svojo novo Marijo Roženvensko. Croličnik in njegovi prijatelji so navdušili z ubranostjo in mladostno razigranostjo. Ura in pol druženja ob vedrih melodijah je minila čisto prehitro. V ušesih še vedno odzvanjajo vedri akordi, vsi pa se veselimo že naslednjega, enajstega koncerta. ■ JAP Pred novim letomse jev Velenju mudil Božiček, ki je obdaril udeležence Sporlnc šole rokometa Gorenje. Veliko mladih seje skupaj s starimi zbralo v ponedeljek. 20.12.2004. ob 16..30 uri v Rdeči dvorani. Zanimivo In prijetno srečanje 7 Božičkom je povezoval naš vedno prijetni Toni Rehar, ki je skupaj z učitelji in vodstvom športne Šole pripravil topel in prisrčen prednovolet-ni sprejem. Srečanja se je udeležil tudi rokome-taš Vid Kavtičnik, ki so ça bili mladi nadobud- ni rokomeiaši posebej veseli. Skupaj z Božičkom, vodstvom rokometne šole, učitelji, Vidom in slarSi so otroci zapeli nekaj pesmi, se na.smcjali, predv.sem pa bili veseli božičnih daril. Ob koncu so si zaželeli veliko sreče, zdravja in uspehov v prihajajočem letu 2t)()5. Vsi, ki so imeli s seboj kamere in fotoaparate, pa so seveda izkoristili to priložnost za slikanje z njihcwim idolom. ■ KG Mnenfa in odmevi Trcndes d. o. o., i>os|>o(l l\lHlMÍr! Do pred nekaj meseci sem bil zaposlen v podjetju Trende.s, d. o. o., iz Velenja, proizvodnja optičjiih medijev. V tem podjetju sem delal vzelo neprijaznih delovnih razmerah - proizvodnja je obratovala 24 ur na dan, vse dni v letu. Delali smo v tako imenovanem "raskem" turnusu: to je menjavanje nočno -dnevnih izmen na 12 ur. Poznali nismo ne vikendov ne praznikov, ničesar. Koje prišel Čas za mojo Izmeno, sem moral v službo. V lem podjetju sem bil zaposlen skoraj dve leti, pa mi v vsem tem Času niso izdali veljavne pogodbe. Še največ, kar se je zgodilo, je bilo, da sem dobil pogodbo, ki je ni podpisal direktor in ki ni imela žiga podjetja. To pogodbo sem vseeno podpisal v dveh izvodih, ki jih je potem vodja proizvodnje odnesel v Ljubljano (kjer je uprava podjetja). Rekel je, da bodo pogodbe tam podpisali in da bom podpisan izvod dobil nazaj, kar se nikoli ni zgodilo. V podjetju .se je kar trikrat menjal direktor: prvi direktorje bil gospod Tadej Ogrin, drugi gospod Tomo Pust in ireiji in sedanji direktor In hkrati večinski lastnik gospod Andrej Matičič. 28. J2. 2004 sem v tem podjetju doživel delovno nesrečo. Nesreča .se je zgodila na nočni izmeni, ob 21.20 uri. Kakor vedno na nočni izmeni sem tudi takrat delal sam, v podjetju poleg me- ne ni bilo nikogar. Srečo sem imel, da sem aslal pri zavesti, navkljub precej neprijetni in boleči delovni izkušnji -zmečkalo mi je namreč del kazalca na desnici. V kolikor bi omedlel od bolečin ali izgube krvi, bi me našla šele jutranja izmena, kije prišla na delo ob 7. uri. Hako sem poklical vodjo proizvodnje, ki me je nemudoma odpeljal v bolni.šnico Celje. Tam so ugotovili, da se dela mojega prsta ne da rešiti in lako sem ostal brez dela kazalca na desni roki- Po prestanem bolniškem staležu in treh operacijah sem se s podjetjem do- govoril o odškodnini in tudi podpisal sporazum z gospixlom Matičičem. Tu pa se skriva moj problem - po sporazumu bi moral celoten znesek prejeti do 31. 12. 2004,vštirlh mesečnih obrokih. Prejel pa sem le dva obroka - nato jc gospod Matičič ustavil izplačila moje odškodnine. V podjetju plače normalno izplačujejo, le moje odškodnine nočejo izplačali. Gospod Matičič mi ni dal popolnoma nobenega predhodnega pojasnila, zakaj je mojo odškodnino prenehal izplačevati - denar sem enostavno prenehal prejemali in lakral ugotovil, da je nekaj hudo narobe. Z upravo podjetja sem večkrat i/menjaval stike po elektronski pošti in telelonu, pa razen obljub nisem dobiJ niČ drugega. Gospod Matičič! Do mene vas veže .sporazum, ki sle ga podpisali. V sporazumu sva se dogovorila za Štiri mesečne obroke - na vašo željo. Zakaj sedaj kršite la sporazum? Vašemu podjetju sem dal vse, kar sem imel. In še več - svoje zdravje. Prosim, izplačajte mojo odškodnino - nemudoma. ■ BF VI PISE I E Sveti trije kralji na Gorici N'a predvečer praznika Svciib irch kratjcv, v tiredo» 5. jnnu* smo kmjcviio skupnost Goricii posuiren> slovenskem običaju ževuCkat dc^clićohi-fkiiVi Sveti trije kralji - Mednimi. Le(os soia bili razddjcoi v iri !ďcu|>)t]e, snj seježltivilo hči. ki jih úbiáčíjo rja prcd>'cčc'r praz» nika. v pritTicijavi s prejšnjimi Icli povećalo. 5 pesmijo in vodilom smo Ijuiiem. ki so bili pripravljeni odpre u inza irc« Duiek pri&iubfliti. 2.')i.eleli uspcina zdravo in blapsslova polno novo Iclo. Bili so lepo i^prejeli. knij^iii ps^so nam darovali tudi knksQO mjfcnk(%T. Zbnn.i srcdsNa bomo kol vsako leto narncoili dobrodelnim or^nj?.i»cijam, obnovílvi kulturnih z namenitosll (kt(« pred-vscsm cerkvi sv. Mikolaja v in socialno áibkeji;im. S i n kci»iu mi mto kolednikiprikazalisutro, po skoraj celotucm slovenskem prc&taru mxlirjcno îkgo. in s lem neknlurim obudili sponih nc. dru|m pa pokazali, dn je saveur sianh časov prisotna ludi v «cur kmodcrnio ^iilu^t do lini, Agst9 Kv9rUi Veselo srečanje starejših ki^ajanov >>kale • ílnisfnvťc« Konec Icla jc kr:ijev nu orga r> i^acija križú .sknl^Hnsicvec 8pon>očjo KS in GD postila slarcjèc krajaae m krajanko. Veícr «mo ji popestrili ludi n kukurnimpfogramoen, ki so ga pripr:^ili u^enei in ufikljice podru^tčnc ^knle. V KS imamo 187 Članov, ita-rujsihod 65 let. Uci tc^ta jih oa dontu Dbi:^5cmo 1>- Ponosni smo ns uaâoaajsurqêoobàin-kk> Antoni}u Mikluv/inu. ki ho letos filara 99 îet, No prireditvi snio se poalcwili od/dajšaje pred^dnicc Ani-v« Kvpnik ino^-u prcri^vdaicu jv (remi Murko>iř>> kijvdol^ lula vlagala :«voje delo io clan v lo orpnizucijo. ta «e ji ^ enkrat/^vnljujcmo/n njeno prí-zaclevRoA. Kr:i]anke in kr.iji^nisoseuba- vali oh /vokih »Milkih godcev i£ AndralH«, obiskal pa jih jc ludi MikLiv:?.sf>i7kljiinvsesirv holtćoo obdani, Živahno p^>mcDkcivanje in dohra volja Sla trajala pozno v večer, ko smo odžli Jomov v tipaoju in žcljidase nHsludnje leto apel srebamo. IM El I" m n ^ Pozornost konki^etnim vprašanjem ^ItC' Konuc minule^ ledna «i se seèh na prv i oMni zbor člani Dru^a hmeJj.trskihsiarcâin m pnnce& Dnislvo so (isuinovili lan t. ima 26 članov in pridruženih» jmiakujejo pa. d:i se jim bixlo prid ritmik iv hmclj^^rske princc^c. Dru^ivovudi Slavko l.csko^ek i^ Vligojnicpri i^lcu. kije n>cd drugim povedat da soUruiivťi ustanovili prcclvHvm ia promocijo hmeljarske dejavnosl dom:) m v lujiai, nde volje sc bodo oclitvali ludi na povahib prireditve, predvsem pA bodo poxornost namenili rciievanju konkretnih povezanih 2 dejavoostjo. Med omcojeniiui Jc opozoril zlasti on tužav<* z delovno silo. Lani je pridelek spravljalo 7(] ixisiotkov tujcev, preo$ttaJo so bili domaći deiavci. Iei06pa naj hizeJeno/latoobiraio polovico lujib in prav toliko domaČih IjudL Izrai^lpa jcza-dovoljsfvo. ker so kijubslahim obetom ze prodali larvsko leuno zclcae^a data, • tp Mladi dopisniki porotoi o Stvari. Okoli nas same stvari. Litrriinii klul> oS Livjula \Hrn]v Kdo pravi, dasostvim k/ir tako tjavertdan. Res Jih Je toliko, da jih niti c^xizimo nevcč. One pa so tu. tam iiićiOcojo.da jihopazi/^vsaj peloSol» dz 0Í Livada\felenje.dajih v7-imejovroke .. one pa Jim lahko povedo svoje r^ninuve peripetije. Ste vedeli, da pukwerji hodijo na meg:i kako so čevlji včasih nasmejuni. da deùtiki ^rvi* Jo nnde7nik;irskih farmah, Alistcvtrdeh.dâima* jo ludi barve in slike na stcoahvaâih stanovanj ^voj6 zgodbe. Nc7 Dovolile, da vam jih pc^'edo: (;o\iji Moji čevlji radi ccpeUtJo, k čevljarju neradi odčcvljajo. icveljci so nasmejani, kadar so sprijatelji razigram. Ko sc ;^j(ilraj zbudim, po čevlje odhitim, ker Čevlj^fv ne pravem me&tu ni. me močno r-'ukrbi. Moji čevlji po^drani. od poli zgamni. fio k čevljarju odčcvljiili in se nn popravilo podali. Tomaž P&trii, S.a I^iloN'crji Puloverji visijo na ramenih. vtasih. ne vem /akaj. pa se znajdejo ludi na kolenih. Nekateri puloverji so kn^tki, dz ljudjexglřdajovitjih holjsUdki. l^k^ni pulcjk'crćki n»di odid^oa'i pukiverskc/ji» bave. kjer si podelijo po^^dmvc. Puloverji in puloverťki se radi nukazujejo oa pulovunikib rcvijnb, vendar se znajdejo ludi na kiitetijah. Puloverji sc najbolj bojijo okro^lh ohlln. da ue bi prižio do kakvih razlc^nin! Kajti, če pride do pa2tc|(mn. kmalu pride ttidi do ozeblin. Najbolj osamljeoi sc zdijo jJuIoverJL kad:irso;:ložeai na policah omare. Takrat ^ak^stao čakajo in si dcbjo ulV:tre. do bo kmalu &sza puloverske 7/ibavc VTjo prelepo pisano barvo. Ampak so pravočasno pniiiobbki in 2;fčeloje deicvaii Odr^ in otroci so vzdi svoje dcinikc. Jih odnesli na prosio. Polem so dežniki dobili aa2aj svojo pisano barvo m vçseio odbudí na SVOJO dežnika rsko farmo. SreèAo Teali. S.a Barve \a polici so barve, barvice, pa le najmsnjàe hanićice. skrbijo pa /a lo. da jc v hipu vse pobarvano. Osnovna haivj je bela, sledi ji rumena, barvasto modro, zelena, dokler ni barvna |ialcia končana Prebarvana vraia, obarvane sle ne. sobu Je ncjs a. obuja spoo)ine. J^na AubnM, S.a Slike Slike, slike, sUkc! So ntajhne in velike. Naslenah kol okm»visijo, du dolgočasno siem) Anpolnijo. Kako so slike :vlÍkovile, kako so Icpu in velike. Slikar naslika pručiidovilc slike. Slikarji le^ko deloso Ixbrall rade volje bi se s%kUIí, kol p^i pred nsmi počasi iA'oje delo dokončali. Zala Fanćra. S.a Do/ilikri Deiúíkcí pisani v£t. vedno veseli kuk.'ijo Mentorfca ilteramlti prispevkw Ksei^Ja Laénik Obred za tri ki^alfe i)()l?,iiin dnevn pjlnaAii wC" kn'iîiivTîosti, vcť svrl.lobr in loplol.c 7a praznik S^'euh Irvh kra* Ijev Je poznani rek. daje lega dne dan d;tlj&i2a |X:ielÍaJÍ ko-hal... Tbpa je ^.cnckaj. Viasih smo irdiicv It bolj razumeli. Saj Je ta dan kžalv g)r:^okent i^nc^u in VK^ksoočni ^srck. ki seje sprehajal po bleščečem se snegu, jc bil po-/jiivna. m/vcMljujoč3 dnnobi> Za pra/nik Svelib ircb kra-IJes', Jesti januar, je bilo več ei-nololkih do^odkcw. navad. Pred èe?idc«ctimi leli je bil predvsem n.i islajerskem po-xnoD cíbíčjj. Takoj po jutranji maši smo s< zbrali otroci ob o&lu kot pii^lnobkoklji. Mali je tejp sončuep Juira rnzre7.alo pupriiijak. ki Je pSrničun. (Xtknlz belim prtom, tepel na d,'%jvld nejsem meiAu v dnevni, l^m. kjer so bilele jaslice in sn\rečiaj. Oče se je. kol velikan med četverimi palčki, odfcrii. N'jc-gov obraz je oblivala svečana drža- Ds'ignil je prvo rc/itio belega kruha iib jo dvignil visoko podsiropo, "^bko. Frana, lisi prvi, Vi^ bol skcćil, prej bo rezma tvoja in bolj boS lo leto zrasel' Francije po irch po skusi h dcsegel zegnani km h. Nato sem bil navr&ti in po sLtfcstnem redu âe obn brata. Va neno smo si VTii slirje rahlo ZArisali nak) viâino. naslednje letopaugotaN'ljallko liko 5n>o /7asli. Torejje kraljevo^.« prvi sptv mfadanski znanilec. ?jtanilec rasu, znanilec lepših dni leta. Obredju minil, mi pa smo lačni veselo drobili nični kos kruk) .. Bb. obredje, vyniklo že vei slo let pred vt^m hivnnjenxje po'^ahtnilo la dan. Obred sem tapisal. ker bi rad. da ga naki einok^pja ohrani tudi za pri* bodno&i. ■ MŠ 16 SPORT IN REKREACIJA '^H'JiS 13. januarja 2004 Sinod že enajsta zaporedna zmaga? Klekti a ludi v novem lelii lUKlciljuje odlično - V ekij)o se je \ ini) Blaž Ruriiiaj - V vSi'edo v SošUjnjn derbl s Postojnsko jamo Tyaša Rehar Varovanci IrencrjaAnlcjaPcri-ce so ludi Ido 2005 zaCeii obe-lavno -z dvoma zmagama. Najprej .so v sredo v domaiii dvorani premagali Krko s S4 : 6Í1, nato pa sn bili v soboto v Sežani boljši od Kraškega zidarja s 77 : 73. S tema dvema zmagama jc niz zmag Elektrc narasel že na desei. Elekira je lako neporažena žc dobra dva mcscca, natančneje od 6. novembra, ko je morala priznali premoć prav niwomeski Krki. Od lakrai dalje je Eiektra neporažena - lako v prvenstvu kot tudi v^oka-iu Spar. V sredo so se v Šoštanju ko.^arkarji Eiekire Krki z obrestmi maščevaJi za poraz v darili na igrišču. Odlićnoso znova igrali Čmer» BurSič. Kre-jić in NuhanoviC, iz tekme v tekmo je boljši tudi Nedeljkovič, ki doka/ujc, daje poškodba dokončno pozabljena in da se vraća v slaro ťormo. Njegova bojevitosi pa tako nikoli ni bila vprašljiva. Predvsem ti igralci imajo glavne zasluge za prepričljivo zmaga nad Krko. Seveda pa so imeli tudi dostojnopomoč t^slalib, predvsem v obrambi je Clektra ludi tokrat igrala i/redno zagrizeno in bojevito. V Sc/ani niso dovolili prcscnccenja Prvenstvo košarkarjev poteka v zadnjih tednih v ostrem rit- 'ludi v ostalih kategorijah ima Clekiravsaj kak^^nega igralca blizu vrha. Pravzaprav edina slaba točka Soštanjskih ka^ar-karjev v letošnji sezoni so prosti meti. Zanimivo je, da so v zadnjih petih krogih v domači dvorani slabse izvajali proste mete kol v gos teh. Priprave iia iiaclaljevanje tckniovanja Elektra si je že zagotovila uvrstitev med prve štiri ekipe, kar ji omogoča uvrstitev v drugi del lekmovanja. lam se bosta prvim šiirim ekipam L A SKL pridružila Še Slovan in llelios (predstavnika Goodyear lige, ki ne igrata v nobenem i/med Novem mcsiu, saj je na prvi tekmi Krka slavila le s sestimi točkami. Prepričljiva /masa nad Krko Novomeščani so sicer takoj za Elcktro na drugem meslu prvenstvene lestvice, tako daje bil vsredo v Saštanju derbi vodilnih ekip. Temu primerno se jo v dvorani zbralo lepo število gledalcev, ki so tokrat ludi zelo glasno spodbujali svojo ekipo. Prvi polčas je bil sicer še izenačen, v nadaljevanju pa so .^oštanjčani povsem zagospo- Tako so Igrali I. ASKL. Í3. krog Elektra-Krka 84:60 Elektra: Šipura4. Ručigaj 5, Krcjič 12. Ncdcijkovič K), Buršič 20, Vidovič 2. Cmer 17» Nuhanovič 11), Ivanovic 4. 14. ki og Kraški zidar Jadran Kras -Ekktra 73:77 Elektra: Ručigaj 4, Krejič 11, NedeljkoviC 2. Buršič 10, Vi-dovič Î6, Cmer 11, Nuhano-vič 18, Ivanovič 5 Vrstni red: I. Elekira 12,2. Postojnska jama. 3. Krka oba 10.4. Koper,5. Alposoba 7... mu sreda - sobota. "Iako se bo tudi nadaljevalo do konca prvega dela. Saštanjčani so tako že v soboto gostovali v Sežani pri KraŠekm zidarju Jadranu Krasu. Celotno tekmo je bila Elekira v rahli predno.sti in na koncu ludi upravičila vlogo favorita in zmagala s 77 : 73. Na tej tekmi je blestel Nuhanovič, kije dascgel 18 točk ob l()()-od-stotnem metu iz igre, lemu pa je dodal še sedem skokov, dve pridobljeni žogi in eno blokado. Nuhanovič je tudi vodilni blokcr lige s povprečno 2,2 'banani* na tekmo. Zanimiv je pogled na statistiko do sedaj odigranih tekem. Elektra ima vodilnega blokerja in vodilnega asistenta lige (Čmer). Pod rubriko 'pridobljene žoge* pa je med prvimi desetimi kar pet Elektrinih igralcev. evropskih pokalov). Šaštanjčani se že pripravljajo ludi za ta del lekmovan ja, saj so v svoje vrste ponovno pripeljali lanskega kapelana Blaža Ručigaja. RuČiga-ja jc dlje časa v letošnji sezoni mučila poškodba prsta, sedaj lahko že normalno igra, seveda pa potrebuje nekaj časa. da se vrne v svojo lansko 1'ormo. Ekipa ga je dobro sprejela; fantje se med seboj odlično poznajo, saj se od lani sestava moštva ni dosti spremenila. Sinoči so v Šoštanju gostovali igralci mariborskega Branika, že v soboto gostuje Elekira v Zrečah pri Rogli, naslednjo sredo, torej 19. januarja, pa se v šostanjski športni dvorani obeta nov derbi, síij v goste k Elek-tri prihaja Postojnska jama iz Postojne. ■ Aprila v Planetu Tuš tudi bovling Cťlje - V irgt)vski dnjžbi Engrc^ias iz Celja so se odločili, da bodti p'snudbt'i družic? in cekunc celjske regije popestrili z novo obliko rekreacije in zabave, ki se iz Amerike in Evrope neustavljivo širi ludi v Slovenijo - biwlingom. V ponedeljek so v objektu Planeta Tuš v Celju že začeli gradbena, obrtniška in Inštalacijska dela z» izi^ad-njo 14 najscKÍi^bnejše opremljenih bovlingstc7,nakaicrihsel"Hï lahki^ naenkrat a'kreirak> in zabavalo več kot 80 web. Vvcčemih urah pa bo lahko več kot 50U gostov poleg te možnosti zabave izkoristilo tudi gostinski lokal in VîP sobo/Jb bo tretji tovrstni objekt v Sloveniji, 20CK1 kvadratnih metrwvelik objekt pa naj bi zgradili v 75 dnefi. ■ tp S trojčkom čim višje Zři lokoinolaši (Jorotijn je dolxír toikMi pi'ipiav iiii lUHlaljevaiijo lokinovalno si^zoric • v • Ta bo znova zelo zahtevna, saj imajo velenjski rokometaši tudi tokrat odprta iri bojišča, cilje pa visoko zastavljene. Prvo vprašanje trenerju Ivanu ^ajdtu je hiio, kaj se je doi^jafo v uvodnem delu priprav? »Večino časa .smo namenili krc- nemški ligi.« Vprvern poláisu ste ae dobro upi-rail, dvakrat celo vfkiUi ZP Štiri, poUaspa dohili zfl tri? »Res smo kar dobro /ačcli in prvi polčas odigrali na visoki ravni. V drugem jc popustila zbranost, pošle so nam tudi Tekmuvatno sewno boste zxièeli ie Čez dober mesec s slovenskim pokalom? »Čas res hitro teče, tekmo z ekipo Jeruzalem Ormož pa bomo v Rdeči dvorani odigrali 16. februarja. Upam, da se bomo do takrat dobro pripravili. Povabl- Rokometaši Gorenja so v prvem polčasu Čehom dvakrat ušli za Štiri go/e, ob polčasu so imeli še prednost treh, v nadaljevanju pa seveda brez svojih najboljših igralcev niso držali takšnega ritma. pitvi telesne pripravljenosti, kar je vcxiil naš kondicijski trener Stane Skobernc. Odigrali smo tudi prijateljsko tekmoz reprezentanco (cške, ki se je na bližnje sve-tiwno prvenstvo pripravljala na Rol^. z 29:27 so zmagali Cehi .sevedapasovnaši vrsti manjkali reprezentanti Marko Oštir, Dušan Pixi|TCčan, Luka D^")beLšck in Vid Kavtičnik. manjkal je tudi oboleli Branko Bcdekovič, z reprezentanco 1 Irvaške pa jc na pripravah še Vedran Zrnič.« Čehi so bili rut tej tekmi precej skrivnosifii? »Veliko so prikrivali v svoji igri, saj so bili na tekmi tudi naši trenerji, celo ekipe niso želeli prijaviti. Igrali so v drugačni postavi, kot bodo na svetovnem prvenstvu, manjkali pa so ludi trije njihovi igralci, ki sicer branijo barve klubov v moči, saj smo šele na začetku priprav, priložnost pa so dobili tudi naši mladinci in sem z njihovim nastopom zadovoljen,« V nepopolni sestavi boste vse do konca swtťjvnega prvenstva v Tuniziji, ki se bo siccr pričelo januarja in sklenilo 6. februarja. Seveda si vsi želimo, da bi bili v slovenski izbrani vrsli vsi naŠi igralci, vprašljK'pajc zaenkrat Luka Dobelsek. Obnovila se mu je namreč poškodba rřtme, ki jo jc .staknil že jeseni- Upam, da ni kaj hujšega in da se bo kmalu priključil reprezenianci ali pa nam.« Kako bodo tekle priprave napr^ ? »V leh dneh imamo nekaj težav» saj je Rdeča dvorana zasedena zaradi namiznega lenisa, zato bomo večji del vadili v nazarski šporlni dvorani, v soboto pa bomo igrali prijateljsko tekmo v Dolu pri Hrastniku.« liso nas tudi na lurnirv Italijo, ki bo 28. in 29. januarja. Po vrnitvi naših re prezent an tov bomo sku.šali zagotoviti krajše priprave ob morju, da bomo do prvih pravih tekem dobro pripravljeni in uigrani. Pričakujem, da se bomo uvrstili v polllnale slovenskega pokala in da bomo do 5. marca v resnično pravi for-rm, saj nas takrat čaka prva lek-ma pokala evropskih pokalnih zmagovalcev.« VshveJtskem pn^enstvu bo zdra» f>e^a mesta treba iz/iniii Trimo? »Vse bomo naredili, da bomo osvojili želeno drugo mesto. V končnici bi se tako srečali z lažjim nasprotnikom in izognili Pivovarni Laško. Upam, da nam bo uspelo in bomo s tem uresničili naše cilje, lo pa jc vnovična uvrstitev v ligo prvakov.« ■ vos Luka ostala doma Velenje • Za nastop na SP v Tuniziji (od 23- januarja do 6. februarja) seje skupaj z drugimi reprezentanti pripravljal tudi velenjski igralec Lukji l)u-helšek. Upal in močno si je ž.elel, da bo zaigral v dresu reprezentance, a sc mu je prejšnji lorek na treningu pc^novilf I poškodba desnega ramena-Zato je bil la torek na podrobtiem pregledu v celjski bolnišnici in specialisti so mu odsvet(wali nastop v Tuniziji. Poškodbo si mora povsem pozdraviti, zalo je konec sanj o nastopu nasvetovnem prvenstvu. *'Zclo sem si žeiel zaigrati na članskem svettwnem prvenstvu, a žal nimam sreče. Ker pa sem še mlad julri (sreda, 12. I. 'Luka^ rama se ti mora popolnoma pozdraviti^ da boš lahko še dolgo igral " mu jegotovo dejal tudi klubski zdrav* nik Ouško Polimac. op- p.) hom star šele 22 let, verjamem, da bom še dobil prik^ost va takšno tekmovanje," je povedal Luka v lorek po pregledih. Luku čestitamo za včerajšnji rojstni dan in mu iskreno želimo, da se čim prej j'^ozdravi. | vos SPORT IN REKREACIJA Vse za uspeh na SP Velenje - Sitwunska rokomclna rcprczcnlaiica je uvi')dni del priprav na bliî^njc svclovno prvcn-sivo, ki ga bodo v 'luniziji začeli 23. januarja in sklonili 6. februarja, začela v Velenju, /a lem je že odigrala prijaieljske icknie z i/branima vTsla-ma Tunizije in Hrvaške, na pripravah pa so ludi šlirjc igralci velenjskega (iorcnja - Vid Kavt ičnik, Marko Oî>lir, Dušan Podpećan in Luka DobeL^k. Slednji se je, žal, znova soočil s poškodbo rame, kj jo je slaknil žc v jesenskem delu, zalo jc njegov naslop še negotov. ■ vos 75 let nogometa na Ljubnem Dobil zlaii časi nogometa iia lijubnciii ob Savinji so ze zdavnaj minili, kar pa no pomeni, cla nogomeinc igre v leni kidaju ni vee Stara ljubezen ne zarjavi, ť«iaja v srcih, na vso sreči^ ludi v srcih najmlajših. MladežnaLjubnem še vvdno veselo brca okroglo us-njc^zalpapogoji nis(Tmvnoobe-lavni, a je lo že druga zgodba. Prva jc, da sci nog(ïïnei v tem flo-siirskem kraju začeli igrati med prvimi daleč naokrog, Prvi začetki dokîizano segajo že kar v davno leto 1930, torej bodo letos na Ljubnem praznovali kar 75 let nogometne igre. Vsekakor sposlljiva slarosl, ki jo želijo ludi primerno zaznamovali. Slavili bodo v avguslu, za ljubitelje no- zanimanje zanjo golcwo nista zamrla. Nogomet se krepi iz leta v leto, njegovi n(»ilci pa so mladi in najmlajši, seveda ob veliki prizadevnosti trenerjev in ostalih ljubiteljev le igre. Vanjo je vsako leto vključenih vse več otrok in mladine, vsi skupaj pa so jeseni .^teli poldrugo .^totnijo navdušencev iz vse Zgornje Sa\inj-ske doline. V liga^h tekmovanjih celjske nogoineinc podzve-ze nastopajo žc tretjo sezono, u.spehi pa nistejo. V lej tekmovalni sezoni je pokrovitelj kluba uspeSno domače podjetje pali v takratni 4. ligi in med 10 ekipami osvojili zadovoljivo 7. mesto. V tej sezoni so sc zaradi astanovitve štajerske lige »preselili« v 5. ligo, vt>di jih trener Rajko RiKiník. po prvem delu pa so na 4. mestu, Usiies^ni so bili ludi v pokalnem tekmovanju, saj so najprej izločili Laško, nato več kol presenetljivo drugoligaša Dravinjo, v tretjem krogu pa so izpadli v Šmarju pri Jel^h. Kadcii pod vodstvom MIlana Mekiša tekmujejo prvo sezono, saj so jeseni od enajstih tekem izaubili ie dvakrat in so v me- V spomin na nekdanje čase sodi tudi redno sodelovanje z rojaki onstran avstrijske meje. goniela pa načrtujejo poslastico, o kateri pa je zaenkrat še preuranjeno pisati. Čeprav »pravega« nogometa na Ljubnem i^e dolgo ni, pa igra in Puškarstvo Podkrižnik, klub pa nastopa .s štirimi selekcijami, torej s člani, kadet i, mlajšimi dečki in starejšimi cicibani. Člani so v pretekli sezoni nasto- Nastopi mladih velenjskih smučarjev 1. pokiilna državna tekma - Super G, Weisshriach (Avstrija), 11. 5; mlajše deklice: 19. Tjaša 1 lerlah; mlajši dečki: 1. Misel Acrak, 3. Mariin Ćater, 11. Andromeiasi Rudarja sklenili na Indijem mestu - Priprave na pomladanski (1(^1 priaMi prejšnji edrlek Prve dni so namenili testiranju igralcev, ki b(xlo napotek za zijče-tekpriprav. Igralcisevzimsku'm odmoru niso »zanemarili,« saj testi potrjujejo, da od jeseni niso kaj prida izgubili, je za uvod povedal trener Drago Kos tanj še k. Kt^iko ifirafcei' ima na io/jo? »Zaenkrat vse, ki ,so uspešno nastopali v je.senskem delu, računa-jno pa Šc na Jiovega vratarja Sedaj imamo dva, eden od njiju brani še za mladince,zato nujno ra-bimt^ še enega, dobili pa ga bomo iz Maribora.« Kiop pa je vendarle kratka, kiH pravimo v nofiotneínem jeviku? »To je res, najl'^olj pase to pokaže ob pi^kodbah in kartonih, ko res nastopijo težave. Vseeno mLsHm, da bomo s tem štc\alom igralcev lahko aspcšno tekmovali v drugem delu prvenstva.« Hoste dovolj uspemi^ da hosie prehUeii druf^f Dravinjo in prvo Nafto, da hoste torej vnovič osvojili naslov prvaka in si od' prti mozjtost za napredovanje v prvo lifio? «Mi .se gotovo pripravljamo za usvojitev naslova prvaka. Vsekakor želimo biti prvi, težko pa je predvideti, kaj se bo zgodilo.« Se nt^ajhesed o nadaijnjan pote^ k u pripra>'? »(ilede na to, da imamo igrišče 7 umetno travo, bo veliko lažje kol v preteklili letih in ne bi smelo biti prav n<^benih te^av. Igralci sť) zaposleni ali hodijo v šolo, zato bomo bolj vadili ob sobotah. nedeljah in praznikih./.veseljem bi sprejeli ludi možnost krajših priprav nekje ob moiju. Še po.sebej, če se bodo vremenske riizmere bistveno ptíslabšale. Prvo prijateljsko tekmo bomo odigrali 19. januarja z/rečami, še bolj zanimiva pa bo druga, ko se bomo 22. januarja, prav lako v Velenju, srečali z Muro.« ■ vos Želijo nazaj v prvo tigo... Želijo povečati skakalnico V Smučarsko skakalnem klubu LJubno BTCso v preteklem letu dobro delali. Njihiwi mladi Člani so dc^gali dobre uvrstitve, po-sebej pa so .seveda v klubu zado-voljni z uspehi njihovega najboljšega člaiia, saj se je Primož PiW uvrslilvsloveasko A-repre- ji do 11 lei pa je zmagal tako v pokalnem tekmovanju kot na državnem prxenstvu. Pri dečkih do 10 let je bil NejcCajner v pokalu .\,pri deklicah do 11 let pa je bila Cial^i Robnik 3., JaninaTe-sovnik pa 8. Precej so v klubu lani tudi vlaga- pri naložbah. Močno si namreč želijo in prizadevajo, da bi večjo napravo povečali na K 90 in jo pokrili s pla.suko. To bi seveda omogi>iilo ixllične pt^goje za trening domačih in skakalcev od drugod, prav tiiko pa izvedbo od-mevnejših skakalnih tekmovanj. Prva letošnja tekma Je bila na manjši napravi, na večji pa bo prva na vrsti 12. februarja čianska tekma za pokaf Cockta z državnim prvenst/om mladincev do 18 let zentanco in osvojil tudisvojcpr-ve točke v svetovnem pokala ÍVUajŠi člani kluba so bili Še p<^se-bej uspešni v slovenskem pokalu, V skupnem seštevku je bil pri dečkih do 16 let Sašo Tadič 6., Urbaji Zamemik pri dečkih do 13 lei 5., Matevž Slatinšekje pri dečkih do 12iet3.v pokalu in na državnem prveastvu. v kategori- li v naprave. Na manjši skakalnici so vceloti obnovili nalet, zagotovili umetno zasneževanje in popravili tepralcc snega, z veseljem pa povedo, da st) pridobili tudi načrte za posodobitev in povečanje skakalnice K 80 na K 9(1 C\\}i za letošnje leto so razumljivo še večji. Najprej pri tekmovalnih dosežkih, nato pa seveda ludinamcdmirodiiiravni. Klemu seveda sodi še preureditev garderob ob skakalnicah. Upajo, da bodo z lastno marljivostjo ter s pomočjo .sponzorja. Občine in drugih dobrotnikov vendarle uresničili nekajletne želje in hotenja, UjP H9i HriN RtKHl-ACUA 13, januirp 2(104 Velik namíznoteníškí turnir v Velenju ^ NAKRATKO V Rdca dvorani \ Vrîefiiu se jo s prcdloí^Jiinvanli po skupinali vćeml začelo ij. JI »hI tia rodno odpri*) (5rv<'nsîvo Sln\<«ni|<' ^a iN.mt' Jn (Namce H:» r>f>«M(vo, Li^i poj okri« niUcf rVkT« (lTTř).«r>unl7i- MAcaifC, NamiSťtienilla Uul> TfBI pvi Vt1rn|( 10 ROrúk Onv ran J v«t% v Vïlf n|ij. ki i^jJu^ «kvir Pro TVwr iurnin!ini AS.'jncf.OO S (r>ci nolfeib /nia^ovakt ««>0V,Oi» rri ^«nskali SK Tr$a po bodo u dr>« bfe t«/utuii« «ATjka in ip.iilcc (O idctn« a II luđj td(kc fij Prv^ Tour kiMei, M«) A^jtK^I]« raAgifaniitii lu« nikami, ki da lui> nir|", Tj nara Ua^oii Miàïa) • pela ha íníIijmvi ia' ihMni UUvió. U J(a gaftuc} ]< otma, T(c Van» đ«N«ta. Uv Sai fnoUimi jť najbolje no-girani ifffiec n,i viiovai ranj; letcvici o«KiJan|icvi^>^i pc-Gelfil]ťťJiHu/niiUi' riJesřij. jdui Uejan ToVlř J tii npťtdneli, cia prv^o* «rvu (Wk bn nitunpil latitSu /fiUftkVTik« Par ťřfrell, h ttenutfM tioc oo«Ai Helens llaia», fipria Horitor m ludi i^in^Uu maf"' SJua« Todarwvlř. N« lutnířju nniiot^a luiJi Ah nvKJjnjch igial.'evin 10'nlk nnjninhMeoiSke;;^ kl da TVrupo: J are m I rul Sla* CJn^Vi Nfnad Kujiivi^, Tava« ra J«r(í, Ivana V.ert, MJha KU»Jtí iri Jika <;okilrk Vtrlenju polekal ruJi ETri' wminar. K» je IKI nekdi' n|iM)i(io«ki ignUcc in CffOťf rep(C7ťJMui)i.Wtxi« tn Cnii,>fřore /jtr^n KAtkK, po IcA pa v Vek>nju s Jnch \>r$anuii.ili U đru&th ftiteUi'f^. K» boJop«-HttíBt i i«m vvlikim ni iplob oai-veijim v Sloveniji), V Veknje bov iťb Jnrii prido lu^fe ne>uj udftlniJi ^uovuswi/i nomù» ncjti te»»i!t, med k.iterimi na| ijDieiiitnoM.vJUrko Jcdii ra^, Í£vr«nBKaorB J11'F 10 ^irfatu Bv9ÍJa, pted-^nJtllka d;it7ir/n<}te- nilíjifiti-|U pa50organi;ator]i pnt(H> no vrxii n;iÍA\|)eflecu ijlji»kj olim/qjdtt iina^slke Mai«* Je Piniar. Polefi bodu Argil ni7.ii nnmr'^'daTili add«lku Alri;^« krrui^iie B>^lfTilO)« Celle. lekjiti^vsqr «e K iprťOukai» vAn)mí«lo Weraj ^ ulro), pr- s enuv ce 10,1-ioJptl («rtfei«^»^; nef;:« ůigjioaKjjtke^ o^IbiMA Jr Ev;ccn iMnarti. Jiiir, V r«rek, ie bo U knuiv jni« nndalievalcko rve£«rob>i, uri ^akljaiiloipriin)irtn:i1i> Ken« kuretid dpivctiuvvi Slo-vnAiireoo CbnoN lA ^lntii<; f>o«nm«Mo m kurcn«i porov. 114 dAi bt vti.if v Fldr^k^ d^«ruwl>rc2filiCens v «oholo, 15, Jaounrjit pa bo lieba Cîtk J tťHí 01 odpeli 5-(0Srr 2;)ope hL>9iiin na^aJ. V Uh kln^h hoblo J)ubiiel|i {fto^Li in k 2lnui namiMcsn leniu v Velenjuiihko priili ea te cAeia kopicn ummivih tn n.ipeti)! dvt^M^iev \Thun%kib isnkcv m «odk on-mi/đegaieoi«a «veti. ■ DK Sniiiťatskí skoki K]|wb7cleni ricri) pr>piax1jajo2um«'irtim ne- iuirti vnucanku 01 wriKn v Uos en|i riu fcipea-viii ieDriAAA|e/Apđfca]Slin«Di)4(fior)5Hvit3|i (vKolRouk* moviuiiB vpilkdIvCVtukle/adeAe Ji) l^mdii IMei 1er de-klivc do 14 k), oak;»i«n I« natropilo oin^iuca nitaJili tXafcjV íevi/vw i^in^BijCs Pn JcCkihdo kl j< doo^ik'in Vfatcv^ Sl:iliniťkdi>»e^l 7. mead. «cknrski klu() pa ji Niki> HižaronCPiil Urt Kj>4nnilu SSK L|vMic» ETTC f«a je bil I iS, oMiioni o.ijbol^i )Mei Diu« ril,'. Pn dskliđl^je UubaOohî Robnik |i1nA, me«!«, Viřnefíjc hi1o pi>k2Jnit Tekmwao]« a oibdmce. na krriie-rem je CsAper BerliK ^jmJcI 0. KJrmen OfnlaiAk^ Ui.. Mih,i Gaber??., ^ça Oml.idji! -10, m Morýtn Jele oko Ki. nmo. \ři |)rveni liiniiiiii-Goťšrk Pit^l se je nni nktu^ 12 lurntrjc« vpospc^necn t(?mpu (k NiekAj« u kt>^20u5, iuttiir>u je n^^^iopilo 1« y ml« i:c«>/ni.i^lie.N{»Lirt OnVk 11,.*! t. ^jkoofi, Penko (vsi Vek ujel-I V p(ijakJjili>7, L, «oaLmlii^r.tkiii Vekn^a« lul: 09. Pri/ina^^fvaJfili'itinaYvei U1^k0«^0|llT: S, Brusojiift A. Hureind^n'm R. Rđjiskivić^t l^-pti dan^^Nmn pA: D, Pcrul lA.VTXin^ik Í$ia G.Wn 13 „.'Ojjehilo 1« p«tij «)i ďi«h kluUn, Vetenitki ioaiiaR:)li (n> «41 m dviiti^i ogubili. Skupni r«AiliAi pa j< vpnd Odprto prvenstvo Mladinke Tempa državne prvakinje p^ó p^ i' S' lotMo m nedeljo, H, ut Msv Mun^i So Cuiř ehpnn dilaMik^ pr^Qnl.c^^) za tobdiiKc A mladtofbv lu ta< certga «I« s« po kvaiilikfli:i|ali uwiuli in int^kn ekiprt STK VVpad 1>oipr> Velenje Igralke Tempu Tamara J«riř. Uana /era in IVIniui BeJi^lf to V koAkureni,i oiintb ntj« i/j0)t(ť driâtill SQoOina Tempj, ki w na}fop> Il vpoMavi Vliha KIJaJl^,JakB IVinb ROM >0 n«jaa Ij»iie1t<, M<< (Vjv lůks>o4K-2ali a «0 Hit Kťpooi o*s\t> ill a«bv;ilelni^^Trta mcMo, 'aL Bn>fe lx>lf oil e krpt iota al ni moj;el pom.^&ah Jcmej CMIovAlk kVpra« I« lahkofani. >« ludi bic njeS'i i kanťkom OT»oii|i ceJo diugo nxtio. Uip«U mlidjnk STK'i^npo}« te iMib^veCH,^« veo«), d:. 10« (en ft,'u1\'K'oni v^icrme «ckoj->Jie.8a kluF«, v oie^esi jutM-kjAem UidCAeieo) klu deiovA-QW-P'i')'*^ prH nasijv drííiv-ooKa f rvoKa v elapnj kunbireii' (t Nedvijmori jr ludi in atpeli d«k42, da M v NVI^Aju d^u dciaznamirnotem^kim pod, mUdki^v in d« bo in outlos «TpMlhvdil (« m^ndih \f VeleaiL Šmajinciu ob Pïki in dTu&ili krajev rmip da t bùd>>0d)0àb a U kp m sEimiv ^ti. Vw mb« de «lalke «n i^ak« NTKlkov-po S'ekAje 1:« iretje letu zelo gapeino Iren ira Aekd.tnja vrbu«^ israDut Qdr>iuiie&A um« uiA/idr^aOgvlcfitk I 'r^ b w tliORild^vvikiiiin v VVIcrar pn-pelje ij lirwlnjkxN'nitrvnklu-bn <1 bo v pnbodoi e p*MV ^oii»' vo i« bolj prl^ade^'ala7Q ve^jc popuJariUk ijo Ipviu tn te upaaio laAbo, 4a ntbdi ve* Odpn^^jt ])rvf'nîil VU TE^ v kc'al|»in|ij se je udeležilo t73 h^kiiunulm Iz Siovenij«' lii Hnaàke - Ri'kord kf?ř!ljlš(\i lako pn i^ensknli kcil. pri ntoidcih k nj igiaja «kup^q » Ueoe-rko Andrejo C^tieifkk l'r1i fefl»«o reUi/adnjeftewde i(iijA«elrji' ko (udi v [»iltoJnie nndej-jnio podoMiin .all rthirdJ l< Uiljtib \i)dri)n 0|.sUTá<>k ( rU: >Pd 11 III n) f Ill's ki'iV'tli th e nK'dalji PrtfaMili n;imÍťuUa 2.1 las, JcUein (w so izp^^toda PT»(akov.ioja rn k okitila z zfo-loni. PoporA7:us bnUdiiiipr* v.'^iiHmi r.%v<»ikej^k ružinar* j,%je ficer kATiJo na tbbie, knfc nejii rj/pici pa a* >e na|inil na n^to "mn, v« dOiT^lafenega nu»lo«'udrtaviiiiipTv:J[mi. ha, aa ^ra, Tnnara JvH^in ^ kade t mj» I'Klena Hel«*l^»Ons vwh ni^iopih do&ie|V lej tUD-ni iivviyale nai«il]anteun,aiu bitklAđMbfM'iiru^m ali ire(> jm ine»>ii>m r.iToca^inA, dinn ie fileďe na dosedanje du-wAke fll iiidi ICI prveCMi,u, pri teiQ pa ao oJIoůlno leboo zii Uetje tne«l>> po velikáni bo, JU i2.i(unili I n kasneje, ^'k, AW u^iv.uiodonte ClMOrce in Ciriae. V wm«pkoil »isii«()kiUAjoo / vei«-l|sm usoionli, Oa w je oiipr-lep }irveR V1ke^. ivkmoN-alk m r^tna-Uvoev. PiJli 8012 Sio^'cojje la Knaikc. n«ki*j ickmoN':>ÍMV Bo smučisče Salek zamrlo'.' Vekaje kio^^Ajh/ima var K>1j «pominjk na pc'nil*]. pji ^YelUrte upanp. j.tbotaeR\ n;ej pubeiii ludi nfine. IJulii> re lp soïski]i tpcK(cvSv ock> u-jRibili Tbdi Lini je pnStj pv» ZBo. pntb ru jc, Ziito »as je /animalo. kakim to Uto« na.'riisimuCiSCBin «&>k'ku, kl lelt V oepom Jiu MiKiAi roe« kU Veleotr. k l^id.'qa lo primeroa (vdi oilajKt unu^l« Jn i0te u »iM'ialno lahikejlih dru^.in. Uarkii ijhUActer, preU^oj-nik urada ZA nego^podatsk« jAvih' »luTtkf MO VelenjB. tupi le ^'edaJ, dasarnkrai pufic^Cv« n.tjemu ki jA Mako kio tkle(«}0 z latw nio^.ie n(Bi >^eoib. VViokje freds>e«n v nuli nmi, debnje wie^ ( (opeAl pa y i2j<'nin>i droju, ob viiokili dnevoiU umpeialurah pci vrrieino tu« dl «X.i o/g lu bližAjn urejena «ouCiMa, mcJ pkiú (nic;imi. De|-«b ^oziBie vediiobo)| mde 11) da imajossDCgoni Zato f vivratuije, k.'tko se bo. «no 0 nad^^jnj» ifodi vntk^c^&ikk.SploJi ter 04 h) veleAjOd >>muCAr(, po oe itkijii^uje-BI'} mo^DOsiJ, da ^endarle uredimo .ta «nuko (uJi N let^nii nmi,- Kdaj tt b«doodRovonii a;i MO Velenje odloAili nmoiuhimeni «> fouviTaOru ci.>vJai(idj nov lúkorJk«^-ljiol)nib jiied^Ioh oiw(i|urem. daje imaii uspel v ctfloiL ČTeanko jtriljnjnjood v^epovwd,« praví 0Miik. IV) pa jeobcn«n) ludi «poJbu/ d.*) in olno7Jt 7.1 orftAn iz/icijo piven>iva na^cdnj« lei o. De« naini skied iok2«Mne;iA je bil 2ro.i« in Udarov, kni je/í kr;e-!)anj« Lv lepa vvilu, rr<7d«lib pa ic M »kjvenkal pred-v»ci)i JciKir. l^isuiiki pojirciajo okoli L.'WO.OaOiolrkrjcv gotovine in snemalno nřipravo v^r-no^inih kďmor. Motorko ga je porezolo do smrti .VWirjo. 8. jânimrja - Vsobiv 10 akoli 10. ure s? jk* v kraju SmihcI nad Mozirjem, pripciib Inigic^n-T dcJovnft ne» srcC:«. Pri scí^nji l«>u sc jc Ijiko luidi poàkodovnl35*kini moškj. d;i jc znrridi požkodh. ki jih iilrpei. umrl. Do ncsrcic jťprtójo. k« jcsku. piita molkih v ^/du podinilii drevesa. Eîdcn od njihjc/mo-lorno /ngiCi veje n.i smreki. Pri Iciii se jc spriisliki :^at.kknjcnri vej» in odbihi mo* lomoi.igo. ki^ije (Wrc/iib po delt! iclesa. Pri Toboru zgorela starejšo liiso i^lec« 8. jnnimrj«! - /»Iski p<)-Iteislisosi v soholo nekAj po 14. uri, <)^cd:ili knij po^nra v kr;h jit MikJavž pu Tiboru. /|,orcb je ^larcjû, preiczno lesenii hjJa. Ogenj so poga&dt okoliški gasilci.. ki jim ji: i/.objekLi uspelo še prnvoiiAiino resili prcnùCno opremo. Gniolna ^kodn /nrti?i okoli 2.{«>0.0n0 lolnrjev. Pive ugolo\'itve daje do poiiiv.i povsejveijctnosii pnálo na »ii^i^ii kmáne peOi in lese* nih delov uhjekUi. ki so se za* radi d:iljàegH segrc\':inja vneti. Z avtom v motorista Znlfc. 7. januarja - V j>etek. malo po 6. viri, je prišlo do pro-melne nesreče s lelesnimi poškodbami, na lobilni ccsU TlaltfoGriřc. 22-leinÍ vu/nik osebnecii :tvloniobilji jo vozil i/ »nieri Zalci. V bližini mostu ĆCZ reko Savinjo, kjer vo<îisêc polekav blagem levem ovinku, je zapeljal na nasprotno smerno vn/i^ v ůi.iw, kojc po njem oz sme rt Griž pripeljal 23-letni vodnik kolesa z motorjem. Prišlo je do irCviijú, v k^Uďcnj se je vo7nik kolcsA z motorem uirpei hude telesne poškodbe. Segel v blagajno in polnîh žepov odšel Velenje» 7. junuarja - Na Ki» driicviccsliv Velenjuje nezn.v nccvpeick/veier i/korLsiil pri-lo/.nosL W. blagajne je odnesel n5.4|UtoIarjtv. Po pijaco, ko je bílo zaprto î^kûlp, 6. januiirjj - V noći n;i fictrlckje ne/nanecvbmil v lo. kal v àlcdah. Odnesel je nekaj pijuće., povzrí>Cil pa zu I5.ÍKW lolarjcv škode. Smurino ob Pukl. 8. januarja • StrbuUiu jiihoii'vckiijski po* liei^ii prišli z ogledom prostorov trgovin« v imart-nem oh P.'^ki. Iz objekta so nc-znara odnesliza 260.01)0 tolarjev ra/lićnih pijač, Vťicnjo, 8. januni'ja - Zj l^.i>00 tolarjev hmne. pijjtO.v?« g;irvl in menjalncg^i denarja p:» pogreba lastnik trgovine nik) vk>mijenovnoci na soboto. Odnesel bloke za malico Velenja, f». januarju - P')lieisli so!iiv^lrlekogled.ili krnjvlo* nui r kuhinji podjetja v kraju ijorcnjc. Sto nlee j« odnesel ne-Lij blokov /a malico in denar. P'A'iroOil je «»a približno 6.000 tolarjev škode. Vse jím pride prov! S'eliLi PnvAíea, 9. Jaiiuurja -V noCi n:i nedeljo je neznanec s tovornega vodila, parkirane-g;i pred lokalom v Veliki PÍ-rešici. odtujil ina»ko vozila z lučmi in registrsko tablico. Z dcj;iiyem je lastnika oškodoval kiksnih .5(H1.0UO tolarjev. Po avtoradio v tuj avto Vricryp, ft. jnmmrjn - Sc/^nani vlomilce JC iz osebnega avta, parkiranega na Cesti talecv v Vl'Îeaju. odnesel avioradw, vreden 30,000 lolaijev. Odnesel za pol milijona gotovine /.ilcc,5.januarja •VsrcdL>do* poId:«nje ne/iwnec iz odklenjene stanovanjske hiše v Spodnjih <"iru5ovljah odnesel približno 530.000 tohiTcv. lOOevnw in nekaj Isun, Z dejanjem je Ia5lmc(> oSkcdoval fs 560.000 lolrtrjcv. Z nahrbtnikom v neznano PolA*hi. januar - V (řelrlck je bilo vlomljeno v oKchni avio na Pi)l/cli. Ne/nanecje vo-nb ukr-idcl nahrbtnik z den."»r* nico in mobilnim telefouonis Lastnica JC oškodovana za približno 20.000 tolarjev. Zgorelo orodje in ozimnica Prebold, 7. januarja - V petek. malo po polnoči, je v Preboldu Zgoreli! lesen« uLi. v lyej pa VCÙ kosov kmečkega orod* jft. šiiri paevniatike za osebni iivto in oneclcljck ob* ravjiavali kaznivo dejanje vlo-m:i. V .Meli.^ah je neznanec vlomil v vikend in i/ njegit odnesel za 4!ÎO.OtX) (olarjev avdio iu vidc:> naprav. Največ nesreč ob petldh I'dlkisU nn <;el(sk(»m v |>(\(li miajsilh mcsoclli r>r)6'l piv)mcinih rit^ivř' - DoIuhj Ucsntiiui wí' Ićini ()l>ravnbdobjiL Glede na skupno število nesreč se je 3.354 prometnih nesreč, med njimi 3 prometne nesreče «smrtnim i/idom./godik) v naselju / uličnim sistemom. Na regionalnih cestah II. redj se je zgodilo 1.047 prometnih nesreč. me (17 mrtvih). 16, in 20. uro (5 mrtvih). 4. in 8, um (I mncv) termed polnoqo m 4, uro (bili so 4 lurtvi). N'ajbolj negativno izstopa ćas med 20,*24. uro, V leni času jc dele? vseh mrtvih udeležencev v prometnih nesrečah kjr 47 odstotkov. Kradli računalniško opremo in denar Pri liišni preiskavi našli pišlala in ve<''jo kolirino prepoveclanlh dix)fi- Vlumi v vrlcc. frlzoi^kc salone in gostinske^ lokale preiskani -Trije ovadeni za veť kot 2?> kaznivih dejan) Velenje-Policisti Policijske |>o* staje Velenje so skupaj s celjskimi kriminalisti obravnavah več o$cb z območja Velenja, ki jih sumijo storitve kjiznivih de* janj velikih tatvin, predvsem v|i)mt)v v frizerske salone, go* stiiLske lokale, vrtce inpodjel-ja / območji! Velenja. 1/ nni. dotiia iz območja Velenja, kt je osumljen sii>nts'e kaznivega dejanja prikrivanja. Pri njem &o na podlagi odredbe ( )kro/ne-ga »odi^ča Celje opravili hišno preiskavo. Našli in /-^segli so več predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj ni jih jc osuni-fjent pod ceno ku|Kival od f^rrv rilcev ka/iiivih dejanj vlomov. Pri hi^ni pre&kavi so na^li in z^i* segli tudi pistolo zn.^mke C7.. kiilibra 7.65 mm. skupaj s sentirai naboji in nabojnikom ter večjo količino prepovedanih drog. Po o|3ravljcnih mzgovorih so bili osumljeni izpa^čcni. Ziiper 23- leinika bodo policisti pi>da-li predlog /j uvedbo postopka pri sodnik"« za prekrške zaradi nezakonitega posedová nj,i oro/ja: zamd) kaznivega dejanja ncupr.'ivićene proizvodnje in prometa z mamili pa lx> zoper njega pcxJana Uidi ka/cn* ska adbd na okro.řno dr/avno tožilstvo. /oper 21-letnika in tri mladoletnike bo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve preko 25 kaznivih dejanj veli* kih tatvin in sicer v|omslore podjetij ter osebne avtomobile na «ihnočju pristo* inosti Policijske postaje Vclc* nje. S kaznivimidcjanji šopov* zročtli za več kol .3.(10(».000 tolarjev materialne žkode. Včvtrlek, 6. janujirla, je neznanec sku-^il na sik) priti vodvctni&ko piiàarno. Ni mu ti^ipelo. tako ón m ja.^no, kuj naj bi tam iskal. Pravni nasvet? Morda, so prccej drćigi. v prodajalno Rednak na St^ircm trgu pa je pnScl mo&ki, odločen, da se obleče. PriScl je v jopici, odScl s toplo jakno. Na parkirišču Gorenja si je dal duška neznanec. Na štirih avtomobilih je přeřezal 10 pnevmatik. Cdcn od davkoplačevalcev pa JO l/pred občinske stavke klical na OKC. Da je dobil po/iv, najsc iaksiiSča Lijvi vŠaleku nekdo odpeljal tuje kolo, /jiamkesciut. modre barve, vreden vsaj 150.00(1 tolarjev, voznik srcbrtega AX pa je lankal. »pozabil« p:i plačati. V trgovini Dan na dan jc bilo drugače. Možak si je nabral, kar jc potreboval, potem pa namcsio. da hi pri blagajn i poravnali račun. grozil trgovki in odšiel. Policisti Si) se z njim srečah naslednji dan. V drugačnih okoli^inah. ko jc doma, v vinjenem si,'' ^^^^ ^te iZDsiili pre(]vs£m zsto. ker tK^ie jezni in uSafiem Še vedno ne zna-^ J te dovolj premislili predsnkaireiéle.rďosdns Čudile £esi9s$dajv Jff nemilosil in (e bodo mnogi kuhali z^n«? Doma bo v^ v nailepsem tu ✓ fřdu. Spel bo$tespozr^vd]l Ijub^sfl in vs$ (3r$. ki jih la nudL kose ji prepustile. Derarnica le Se dovolj polna, da si l^ko prlvo&(tre vsaj kakson v kerd úal^t od dorTB, Ce H ne pravih zimskih poiitnic. Letos jih res potrebujete Bik »J 22- 4> do 20. S. zime je zunaj vedno pomlad, vam palo prov mt ne pa§?. Čeprav irnaie radi polet[e in toploio, in^ieradi rudi (iste pravozimo.z obilico snega Sploh, ker » feios odloČili, (b ss bosie aadi baljšega poCuija bolj posvečali športu in zimski radosilm. SIcer pa je pfed vami nekaj prijetnih dni. Obi$ki.tlsti,kisoobnovemletuzgre^iNva^ vrattf.se bodo ševTSiili.vipabostevvs^ivefiji druîbinardvnosi u2ivđli. F^zitepapn za-pravijarju • denarnica več[iN izc^kov ne bo prenssla. ne da bt vas U kmalu bofeia gia^. Dvojčko od 21* 5* do 21* ^^^^^ Najvet dela boste v leh dneh imeli s sabo in svojim pocifljem. k) Zal Hft ne bo rrajboljše To vam bo zameril partner, ki bo ysií obríašanie ra- ZLimel povsem nconCno. Poskusne s i^ijaznostjo in hudomusnosijo ^r^P re^tirahlonaCetozvezo.sajsebosicerkrcavnasiednjihtednihmočno poglabljala Vpra^il^se.aligaSe imate toliko radi. (b|e vredno poskusil, m bodite pri odgovorih ist^enf Morda pd je i^^oSnje novo leto tudi (^s novega zaCelte, ki si ga v podzavesti 2e dolQo lelite. poguma zanj pa doslej še niste zbrali. Pika na i zna biti soboini dogodek, Rak od 22. 6. do 22. 7. Toliko dela boste imeli, dane boste okoli se sebe opaz'li nič drugega koitete, kibododeiÉtlizmi Ksf je Skoda saibiseiđikospoziaiiz nekom, ki bi vam lahko vSivijenjij Neveliko pomagal, Tako pa [e veliko vpraknje. če bosie v naslednjih lednih, ludi ko bo n^iHuite delo m gneča mimo, sploh opazi i t tiste, ki vam skreno hoSejo dobro. In ki vas 2eltjo poi^biti v svojo družbo zalo ker cenijo fn imajo tad), m ne zato. 8. eA Va5 partner bop«(a(alnestrpefl. ker 2e nislauspe!auiey)iCitř velike i-pd i&prav sra se oba trudita. Zato bodo lor na dns/»m redu prepiranje in oCrtkl, ki jih ne bo (isio nlC prijetno poslušati, Nekaj tnu boste še tiho posiuiaii. tu ir^ tam odgovo/iii. pcdem pd van^ bo Cisto vsega zadosti. Sicer pa $teto?enel«jjCasdpnčakovali. 2^0 boste vk pripravljeni, pannerpane.V^Lt se znacelospremeniti Intovelikorabolie.^o tokrat poskušajte ^Ttrajati pri svojih načelih in ne orr^nfle ob prvem partnerjevem n!(ganju. Sprostite se. mc^ ne bi bilo odveć, će bi si kupili lakšno stvar, ki si jo že dolgo 2el(ie. Devlezen Je veliko več In Z30 takšne zveze ne more piekfiiti že nairmnjša ovira v življeniu Ta teden v Šoštanju Vćuraj (smirt. 12. januarja) so v mcslni galeriji v Šoštanju odprli ra/stuvo slikarja Zlalka Kraljića. Zn.ske kullure. gow^rlki o lo-kiu in japonskih vrlovih. Predavanje se priCne ob HJh. Dobrodelni koncert Ponikva |)ri Žalcu - V Sk^niSkt^vcnî dotnu na Piinikvi pri i^^ileu bo humanitarno druiiw Mc^V Novina v sodelovanju s tamkajšnjim P.up-nijbkim uradtMn pripravilo dobrx'idcîn i koncert tlruíitiskega iria Novina. Na končenu z nadt^voni »Samo življenje za druge jc vredno življenja^ bodo zbran denar namenili za nakup električne jvislelje za bolne i«n>ke z rakom na hemau'nvikolo<íkcn) oddelku PediaU^iíne klinike v Ljubljani. Dť)broJcljii koncert ix> v nedeljo. Ift. januaija ob 15. uri. Piknik s tvojo ženo (iatwrkv • Kullurno-turi.stiêno dru^Mî KuUurniea (îalx^rke vabi na o^ťd komedije avlorja Andreja .blacina »Piknik s tvojo zeiK^« v izvedbi Dramske skupine Slovenskega d>iiui- Kulturno prosvetnega dru.^tvn IBa/ovieaz Reke. Predstava bo vsatmin. I5.janunrja« vgasilskcmdo-mu s> pnCvCKom oh I?, liri. VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 861 25 00 Kdaj - kje - kaj RABUENA VOZILA FORD ESCORT 1.616V CLX, let. 93 450.000,00 SIT HONDA ACCORD 2.2 VJíC. let. 96 1.289.000.00 SIT MERCEDES BENZ ML320, avt.Jet. 99 6.500.000,00 SIT MERCEDES BENZ C200 sportcoupe, let. 01 5.500.000,00 SIT POOBLAŠČEKA fiHODAJA MOTOCIKLOVAPŘIUA BffH SiA 0 APO VIZIJA d.o.e. RAČUNOVODSTVO IN DAVČNO SVeTOVANJ€ Lokovica 1 Bc, ŠoStanJ, tel.: 03 888 72 60, GSM OSI 307 666 Vabimo k sodelovanju: RAČUNOVODJO xa Urejeno delovno oKolje. etrmutstlvno plačo, strokoven, uigran In mlad d«lovnl kolelcttv, napredovanje In l20bražavan|a»... 231 Od pa Zaključno univerzitetno alt vlaoko atrokovno tzobrazbo ekpnpmelcd smeri (VM. atopnja), vsaj 2 tati delovnih izkušenj na področju r&čunovodaWB, flnane Irt kn|tgovodetva, komuniksiřvnoM, urejenost In pri|)ravl|enost na ttmeko delo.... vlog« 2 dokezut poiilH» naJkaarMje do 1.2005 na naslov: APO VIZIJA d.o.o.. Lokovica 16/e,3326 SoitaflJ, «Za rezpla datovnaga maata«. d.d. AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI VCellu... Ipsvčeva ulica 21 «Telefon (03) 426-11-78 in 426-12-12 letnik cena AUDI A6 Avant 1.9 TDI-kKLIMA rBo.feD,05. modra 00 3.478.000.00 FORD MONOE01.6 i 6U<. 4/v. KUMA. modra met 97/98 1.198.000.00 FORD MDNDFOKARAVAN 1 R+KlIMA mndramftt ftM.onom FORD FOCliS 1.5 4/v rftn.sftntOft + KLJMA. zlata 00 1.599.0n0.00 FORD RESTA 1,3 fiair 3/v rea. februar m. hela 696.000.00 RATPUNT0t.2SX 3/vreo.kinij05KUWA.&ret). 04 1.68O.O0O.GO RAT PLJNT01.4 SPORTING -i- KLIMA, modra O:^ 2.399.000.00 PEilSEOT 2061.8 CC A\/rOMATlK -i- KLIMA, sííb. 0? 3.490,000.00 PEUGEOT 206 ^A X UNE. mUA rso.nov.OS. sreb. 03 2.150.0Û0.0Û PEUGEOT406 HOl 2.0ST reo.dec..sfBb. IVI 2.499,000.00 PEUGEOT 4061-8 ST KUMA fw. mar., modra m. 09 1.679000.00 RENAULT CLt01.2 5/v reo.seo. OS. modra 0? 1.749.000.00 RENAULT TWING01.2m sveOo zelena met 678.000.00 CITROEN XSARA 2.0 Kdl 5/v KUMA reo.âvo,. sreb. 0) 2.196.000.00 DAEWOO NUBIRA KAR.1.6 -hKLIMA. nJeia met. 99 1.299.0ÛO.OO *NA ZALOGC iî VEČ KOT 60 VOZIL RAZUČNIH ZNAMK! * ^ ^KREOni ' LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PROOAJA' g *OGLEO VOZIL OD 8.0017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI PDPU^* o PeoMlNina Internetu httpy/vww.avto-ceíjB.sl^rnail«»*'«®^^ ^ Oirick. Vsi. iHiiiiar Rdeča dvorana Velenje 2005 Liebherr Slovenian Open • Liebherr mednarodno odprto prven$tVQ Slovet>lje v namiznem tenisu 19.3Q Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Večer dijakov 4. letnika umetniške gimnazije Velenje (koncert), avla glasbene šole (rastava) • razstava In koiicert IVick. 14. januar Rdeča dvorana Velenje 20D5 Liebherr Slovenian Open • Liebherr •mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu 18.QQ Knjižnica za mladino Coot knjiga 20i)Q Mladinski center Velenje Klubski vočer Sobota. 13. janiiai' 10.00- troo Rdeča dvomna Velenje 2005 Liebliarr Slovenian Open • Liebherr • mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu 18.00 Dvorana KS Skale Razglasitav najboljših športnikov in ekip v krajevni • skuprtosti ^kale-Hrastovec 19 00 Mladinski center Velenje Odprtje razstave íotogratij Aljoše Videt ic a 20.00 MladinskicenterVelenje Potopisno predavanje 'Irena RudeH; Turčija Nodťlja. m. jiiiiiiai' Ip.OO Velenjski grad Muzejska ustvarja tni ca za otroke • P red neti iz muzejskega depoja spregovorijo: Laneno platno 19.3D Dom kifture Velenje Gledališka predstava Gledališka Satirrkon: Hadio Ge Ga Show (Zelení gledališki abonma in Izven) Torek. Ki. )Hiiii(ir 18.30 Mladinski centâf Velenje Filmski večer 19 30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert pianistke Jerneje Grebetisek • Ciklus »Pianissimo Sreda. 19. ianiiar 17 00 Knjižncara mladino Špeline ure pravljic • Snezak in njegsva skrivnost (G. V. GenecNten) in Mojca Pokrajculja (Slovenska ljudska) 17.00 MladinskicenterVelenje Efnine ustvarjalne delavnice 19.00 èotskicenterVetenje Okrogla miza: Novejše tehnike snemanja s karnero in fotoaparatom (Vtrlťk, 20. jatiiiar 10.00 Knjigama Mladinska knjiga Knjižna čajanka 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice Ifl.OO VilaMojca Šoia sa starše • osnovni program. Tema: Pogovarjajmo se 1900 Kniižnca Velenje Studio alternativna medicina (predstavitev). Gost: Nikolaj G risi n 19 30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncept kitaristov graskega Konse'vatorija za glasbo J. J. Fux Za dodatne informacije o priredi^ah in do-godkili lahko pokličete Turislično-inlorma-cijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/8961860). Zgodilo se je... ()(i 14. il()20. januiirjn 14. januarja 1979 zveCcr .stí jo pretrgala ni'^ilna vrv ni hajke na Oolioh in gondola s tremi potniki Jc trcSćlla na lia. Na srečo sc jc ncsrcia na Golieli končalabrczsmrinili žrtev; 14. Januarja 1994 jc RaJio Velenje zaiel oddajali iz novih .studijskih prostorov na Starem irgu v Velenju; 14. Januarja 19% jc ravnatelj takratnega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velei^je Vlado VrbiC v Stockholmu izročil pisatcijici Asirid Lind« grcii plaketo Pikina anibaia-dorka. slovenski velepa«ilanik na Švedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki Nogavički podelil tudi Častni/nak svobode Republike Sli.weni- od iS. do 17.jvRdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v ŠaleSki dolini, na katerem so na.stopile Yu grupa iz Beograda. Parni valjak iz Zagreba. Foundation iz Anglije in velenj.«;ka skupina Ave: - 17. januarja 1998 sta NTK QRA -'iêmix^ in SRZ Rdeča dvorana v Velenju organizirala 1, mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki jc leta 2000 prerailo v Mednarodno odprto prvenstvo Skwenijc. letošnje pr%enslvo, ki pravkar poteka, pa je preraslo v serijo Pro 'lour, to je serija največjih nami7noicni.^kih lur-nirjev sveta, in je v Velenje privabilo već kot ?()0 tekmovalcev iz državzvfieh kontinentov sveta: - med sodobnike slovenske moderne "Jrištevarno tudi pisatelja. prcvajaicain mwinar-ja Vladimirja LevMika. rojenega 18.Januarja I886vŠmi-helu nad Mozirjem, V letih, ko se je ras^irilo pri nas mMv romantično iti impresiioni-stiCno pri«»devanje. je Levstik ne samo vpraksi. temveč tudi teoretično poudarjal p^^-trcbo pil realizmu. V tem skv gu, ki sc tu trt lam stopnjuje v naturalizem, so napisana njegwa najboljša dela: ljubezenski roman Zapiski Tine (îramoniove. ptwesi iz prve svetovne vojne Gadje ^nc/.-do, Pravica kladiva. Rdeči voli:. Minehalia, Elilarij Pernat in druga: - 19. januarja 1902 je bil v SoStanju Hijen duhovnik .lo?.e Lampret. ki je bil med dru-^m tudi verski referent 14, partizanske divizije. Pripravlja: Damijan Hijajtč 22 OBVESCEVALEC 13. januarja 2004 KINO. VELENJE v hotelu paka ZAKI.AI) po/\biji;mii (pustolovska komedija) Režija; Jon TurtettdLb Vfoge: Nicolas Cage. Diane Kruger, Harvey Keitwsl, Sean Bean Dofžína: 131 minut t$triek. 13. K ob U.30 Pefek, 14. t. ob 19.30 Sobota.lS. 1., ob22.0Ů-giasno predvajanje Nedelja. IS, t, ob 17.30 (zadnja predstava) 8eniamin je tretja geieradja družine G^BS. lovcev na zapade. Vse življe^ nje je namenil isKanju zaklada, za katerega le ^ki verjamejo, da obstaja. Neprecenljivi zaklad, star 200 let, je sKilt pod šitro, naf^sano na deklaracij neodvisnosti. Ko Beriamm izve, da jO želijo ukrasti, naj^ej obvesti oblasti, ki pa ga ne jemljejo resno. Zato dekiarac^ ukia^ sam, In to prej, preden pride vnapačDs roke. Vtekmi s t-asom se mora s pomočio zvestega pnjatelia rn direktorice Narodnega iïiu-zeja najprej izmuznit agentom FBI in potem še premet^eimi nasprotniku, da bi rešil največjo sknvnost na svetu. ki je bila v van^vanje zaupana njegovi družini ! Zaî)avno in napdo, vredno ogleda 1 TAKSI (akcijsfci komedija) Režija: Tim Story Vloge: Oueen Lalifah. Jimmy FalkDn Dolžina: 100 rriniit Četrtek. 13.1, ob 20.00 Petek. 14. U ob 17.30 Petek, 14. 1., ob 22.00' glasno predvajanje Sobota. 15. l.ob20M Nedelja. 16.1.. ob 20.00 Ponedeljek. 17.1.Qb2QM 3r$da. 19.1., ob 17.30 In ob 20.00 znašajo nad prljateilem, ali pa se jim postavi po robu in tvega ponovno izključitev iz šole. Mominaciia za lanskoletni (^kar za tujejezični film I BRKiADA 49 (akcijska drama) Režija: Jay Russell Vloge: Joanuin Phoenix. John Travolta, Jacinda Barrett Dolina: 1C6 minut Torek. IB. i., Ojď 17.30 in ob 20.00 • premiera preCstomskim startom [d(3ma| Petek. 14. U ob 18.00 in ob 20,30 Sobota. 15. L ob 20.30 Nedelja. 16, i., ob 19.30 TAKSI (akcijska komedija) Sobota, 15 t. ob 18.00 II ARRV POTTIIR l\ ji;t\ik iz AZKABWA (mladinslá pustotovsio film) Dolžina: 135 minut Nedelja. 1$. 1., ob 17.00- Otroéka matineja Belle je taksistka, zrtana kot najhitrejša v New Yorku. Andy je prec^ nesposoben policaj in še brez vozniškega i^fta. Ko Andy najame Belle za prevoz v pregonu za štinmi dolgonog imi, privlačnimi bančnimi n>-parkami, dobi Bdie vsa poobfasdla, da lahko vozi, kolikor je treba, ne glede na prometne predpise... ZLO (drama) Režija: Mikael Hafstrom Vloge: Andreas Wilson, Henrik Lundsîrbm Dolžina: 114 mnut Sobota. 15.1.. ob 17.30 Ponedeljek. 17.1. ob 17.30 Erik ie navaden najstnik, ki |e imel slabe "i^šnie z nasilnim očetom. Zaradi pretepa je izWjučen iz šole. Prestavijo ga v osebni prevzgojni intemat, kjer se spoprijatelji s Pierrom. s katerim si deli sobo. Toda v internatu starejši učenci izsiliujejo mlajše m tudi sam kmal J postane tarča. Tako ima tri možnosti: ali pusti, da se znašajo nad njim. ali da izda prijatelja in se polem Jack je neustrašen gasilec, čigar živ-jjenie visi na niki. Med reševanjem se je poškodoval in obtičal v gorečem skladišču. Na pomoč mu prihajajo njegovi i«?legi gasilû. Ko leži nemočen na tleli se spominja svojega življenja. svojih prvih dni v gasilski postaji, napornega uvajanja in neštetih potegavščin kolegov, prve zaljubljenosti, reševalnih akci nesreč. Rim pripoveduje o nevarnosti poklicnih gasilcev ter tudi o njihovi povezanosti in prijat^jstvu, ki ga ne more razdreti niti smrl. IILADM VRII (vojna drarra) Režija: Anthony Minghella Vloge: Jud Law, Nicole Kidman, Renée Zelwegger Dolžina: 155 minul Ponedeljek. 17. 1. 19.00 - filmski ciklus MAUVELiKAN! Torek 16.1., ob 20.00-filmski ciklus MjUJ VEUKANI ZLO Informacije : v času predslav - 898 24 91, ob delavnikih dopoldan -89824 93. Pred prodaja vstopnic: na blagajni kina (v času predstav) najmanj tri dni pred predvajanjem! Nagradna križanka RADIA VEIENJE TOjÎî 107,8 Mhz in 88,9 Mhz Telefon: 03/ 897 5003 Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 24. januarja, na naslov: Naš čas d. o. o., Kidričeva 2 / a. 3320 Velenje, s pripisom " RADIO VELENJE -, Izžrebali bomo tri nagrajence: 1. in 2. nagrada: Almanah občin Velenje, Šoštanj In Šmartno ob Raki 3. nagrada: knjiga Gajin kotiček Nagrajenci nagradne križanke podjetjd Avto Dom, d. o. o., objavljene v tedniku Naš čas. 3C. decembra 2004 so: 1. nagrada: tort» za pn^sd čas prejme Sar^tra Orev, Lo kovica 18 / b. 3325 Šoštanj 2. nagrado: majico Fomiula 1 prejme f^ariia Bahun, Šentvid pri Zavod-njah. 3325Šoštani 3. nagrado: kapo Renault pi^jme Lara Dvčar. Graškogorska 6, 3320 Velenje Nagrade dvignete na sedežu podjela Avto Dom in d. o .o., Cesta lak;ev 28 v Velenju. S seboj prinesite osebno iSaaiica'Vse dodatne informacije so vam na voljo na t^^onski Številki (G/ 898 26 00. Čestitamo! IS A lil O V E L II X J ČnilTEK, 13.|on(Mna 6.00 Dobro iutro in vesek? v nov dan: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 DanaSnji kulturni utrip; 8.00 ft)licljsk! nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kro» nika: 9.00 Zanimivosti in vedeževanje: 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteia Stovenije; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoTOčlla; 16.00 Kdai,kle,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; la.lO Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje PETEK, lijanuoriQ ■ 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 PonDčito Avto moto z^eze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 ^rt» ni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarske novice; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.C0 Glasbene novosti; 18.00 f^ladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 15. íonwirio ■ 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne in-lormaciie - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8,00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Živali moje prijateljice; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Po-njčila; Izbor pesmi tedna: 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na ûanaSnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, k|e. kaj: 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDčUAJ6.|(inunQ ■ 6.00 Dobro jutro in vesek) v nov dan; 6.30 F^rcčila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročita Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna Iskanja; 8.30 Izročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Tretje živ-liônjskû obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 R3zdrav;H.10 Na današnjidan; Čestice; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 fvtinutezdomačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. POKEDiUEK, (7. januarja 6.00 Dobro jutro in veseb v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.0G PodjaniSki kotiček; 9.30 (Uročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Ffezdrav; 14.10 Na danaSnjI dan; 14,30 Poročila; 14,45 Kino vabi: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. Iqe, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Pone-deljtov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 18. jonirarH) 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije Avto moto zveze Slo-veni.e; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Porcčila; 9,00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Ma svidenje: 14.00 R>zdrav; 14,10 Na današnji dan; 14.30 Izročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaj; 17.00 Naši krail In ljudje;; 18.C0 Povej na glas: 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA. 19. tanuaria ■ 6.00 Dobro jutro in vesek) v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip: 6.30 f^ročifa; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 ft)aJrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj,iqe,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 6 paket; 19.00 Na svidenje. onesnaženost zraka V íedfíu od 3. januarja 200^ do 9. januarja 2005 niso povprečne dnevne kon-centractiB $02. Izmerjene v avtomatskih postajeti (A/IAP) na obmoèiu Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Pakl, nikier presegate mejne 24-urne koncentradie 125 mtkro-g S02/m3 zraka. li^esTNA oečm vbi^njs, ubaď za okoue in prostor nvgjnavrujnMlSSOnriiJO-QSOî'nânk.i <çit;|»rrfrvopri;«eg»iiQvhrli200A 30rnkto-gS02'nt37i;a OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA KI [N ^ZMANSTVA ZE NITKA posedovajnica "^aupenje* »Stene TveKza vse stan^sli. Got: UPOKOJENEC. sn«i]lilel, \tti za pnptdRfvo. Gsm: WlèX-Wi UftEJEKA 5O-I0U tendra SI ?«* ^»2/13123 msno »fizo nuâMeps stafcg3 do SS lel 3sm' M1/248> hi Pian 43-irNI irieiv. tni obve^ii^. si let) Cell vrtro 2en«a marnu, đaro od H do A3 let □nmmH ZAZtOLIIVOpaíuId,1160 nf.v VnslQ Ccn, na cđični ugodno vodam. Gsfli: Û41/299-919, HSO,{jvi3dm2in' zemtie, V Peffov&iri, na lea lofcaci^, prodtfn 2SlB.OOO,OO^sit Gim: C4Cť876'639. f •SC9H0 stinovariie, dxui^lenû, 40nv',pns&n Hanil v Vefffiju, pf> đain a 6 OOOiXXi.» sil. 041/299-919. V SALEKU prodam stsnovanie, 74 iïh, druQû naKSûjM. dvigalo. Cans 00 dûQwoni Om- dlí 04VW3-C36, 9 (vinsk3 trO m sMu driv;«) pro-dam. QsriT 031/621.531. slanovsnie, na Rxtovi v V ctfoD dbnoviteno, SOBO V sBmvan^ hiii ugodno Svet lovoda osnovne šole Gustava Siliha VudnIkDVH .1 3320 y^Wwje Kii/lMHUi<' rlf^lovno ini'slo K VV\ \1 i:iJA • Kandidati inora^ et imenovanje n» fUnkci)!) nvnAWlja iz* polnj(!vuii«pk)iac zakonske pcgcjc lo pcRebncpo^je.skbd-iw $53.ali i45.členopi Tokopa oorg;jui2aciji In Hnancira-nju v7^oic in i7obni?.evanp (L'r 1 RS. it. 12/%, in 211110) ;iJÍ 43. ^noni7akoQâabpreni«intQhin dopolníivah Zakoan o nrpniTacIjí in fínjnclnnju v^^oj« in Lcohritžev.i-njaíUr, \ RS. Si, 14,01). • K:*iuiicl')ti munjo i m« ú voci^rvcn«. Izbrani kjndiAilje in lope misli tikrenn hv.ila MoMni obilni Veltinjo, Krajtívni skupnosti Suro Velenje, krajevnemu odboru RK 1er vse nt ki sie počastili njřppv spomin, X!alwnljujtím<) so ç,ospodu Zupane u. dr. mud-23 dotgrtûtni) púžrfvovalĎHZdinv|jenje,^i«pc IspSekovi. dr. med., in :560 Zdravstveni dom Velenje OSVESTILO SpoiO^sne Ti'Jaf^sr/fe. ípoifo-vanfisvwňncí otvtiiamo vai. ííd is/ei.-112 rearvsiJV a síj&o nuln$ nK9cfnsl($ pomoči ffá to Iňs&íofísko SfevIKt pokličife MOVNtJjmpfílMÍRIH.kol6 zsndf bolezni aH poHoćte ogrožsno žMjenfi in ja pormtmo tsxo^^nie ukfípsi^ ekips 2S nif' no me^insko pomot Po^ívoie nafšféieMisiwfíiffío Zaiflior-tnseifi v iveziz /tševsino sluíbo klièife /Td fefefofisko Steviiko &$9S-478. tiežumc zMďo pa na 15. in t$. jaiuarja • la* mot, dr. Slom, v đ^urnt zot^i âmbulânu. Vodnikova 1, Zdi^v- s!venld0mV^8nfd{0(j6 do 12. ure) Leharna Cemor Vâeoie. Vtdniko-va 1. \s3à» nujnih zdravil in vi na recepta, predpisan» isega tine. Obneûel)^ tn cilâvnih pm-n^h ie otgdnLzjrar) odmor za S)TOO. rej. 1965. Velenje. Cesta Borisa Kraigeria 6; U3h|a Plr* lovSek, roj. lÔîO, SoiCanj, Aškerčeva o, St. 6; Berta CviU. roj, 19Í5. Plreèlca il t2: Ursula Mahne, roj t92a. Ce Ije. Cesta v Tomaž il B a; Jo spJuriC.roj 1924. Velenje.Š atekši 12: Ljiljana Jočić, Ve lenje. Šalekit 82, Kristin Špes, roj. 1910, Arcilnit. 26 Štetanija^kel. roj 1946. CaOa vas. it 30, Stanislav Romin. roj 1036,Zdoleit37. Kino nograluje noroàiike Naše^o časa Iz2i«luli ifflo: M(l«u tomrth. Lopđnk 32. Vdviie; Ftfcljan, Gori Ska 21.Vulanit»řnNaSaHnKK. J«4;alJkte34.VJerle (pi«Aia|ii(mâi)naOflni) CfflUblH B ■ MBUftAH TAU SeM: Pfelemevt7.8aa«ilHKPStiWl8&9327 tmrtHokPild Muoa/nToiM2.fiw^i4i/te sn - ^nnti pMBflbe wfnniix cvv9ii< leeMc^ ^^ -poířiboMliribefeelod ■»■■■■■i " Motioti pMRe n vet obraBii vX^T^^Qi Kako íífíenada prfhl /« r^ï Uifgron tí pntT^ otíah. izbriiKil if '/oaJin le fiv/o AurifAt:. ko ifuLlIvita S/đvAđ odUo d od fiQí ZAHVAIA Ob nenadomestljivi izpuhi dobre 2ene. mame. !>»re mame in ta&će SL4VKEJELEN /. JJ. im'4. /. 2005 s^j skrbno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijni^ je m. sosedom Iz Velunjn in IlrT^stovca, sodúl jvtem m rmincem besede to[:ižbe in pi^nu sožal)». Zii darovano cv'etjc m sveOe. Zahvaljujemo se vwm. ki sle nam v teh xstkiti trenutkih střili ob strani in jo v tako velikem Sievilupii^remili na poti kzâdnjemu počitkti, Žúliijoiiinti hhifí<. hčerki tladfu» in Mciiutzi^niiinnnui Trt^c srce /ř znupnio. v $lovf> ti ztipul. tr\ips! natv ho oslala. sporn/n iQ wdim bù ùw/. iMUù Kfí/it) V SPOMIN UUÁNIJOCIC 1962-200$ KOLEKTIV 04tHESJÁ. PHiKhHAM 11/A Srce /e ouvinaJo. tlib fo zaslal, n spomin omv bo v^no osiai. ZAHVAUA Tiho nas je zapustila naSj dobra mnmn. suva man«. pr3tica in sesirj MARUA KORTNIK ii l/>kovice 55 2^.S.19l2-29.J2.20(f4 Hvala vsem. kiste nam oh težkih trenutkih stul) ob strani io nam kakor koli pomagali VsiRjeni Predaja taktirke uspela! Maljaž Kniersio je (l)t1fi(MUsk() palico pol lela provzol ocl le^etide r udarske sodbe, tuai». Ivana Mai itia -Zla I o že na prvem niediiarodiiem lekniovaiiju v koní eitneni igranju -Novosl: ahoníiiaíski cikel Milena Krstić • Planine Foto: Stane Vovk_ Mafja/ Emcriic. akademski glasbenik, pmicsor klarincla, specialist (kar je nekaj pc^dcbnegy kot magister) klarinclis! in Jirigcnl Piiialnega orkestra Premo-giwnika Vclcrjcjc dirigentsko palico kini poleti prev7^1 od legende rudarske godbe, mag. Ivana Marina- A jo je dobro /grabil! Uni pravijo, da je bib lo ludi priCakwati,saj sla pred icm vadila la prijem kar nekaj lel. /.a njim sla žc dva pomembna krsta. Mednarodno (ckmovimjcv konccrlncm igranju pred dobrima dvema mesecema, ki jc pihalnemu orkestru prinesel ;dato medaljo. 1er sobolni in nedeljski novoletni koncert, ki je oba veCcra navdušil. Maljaža Emeršića smo povabili na po-giwor. Pnthjo patux' sía z ffu^^. Ma* rinom vadila. i)ffi? »Bi kar rekel, da sva jo res.« Kohko casa in kaki) sla soclelovalat «Najina socfcUwanje sega v leta. ko mi je bil pmfesor na umetniški gimnaziji. Kasneje so se vezi krepile z igranjem v pihalnem orkestru, svetoval mi je iiidi pri klarinetski igri v Času študija na akademiji za glasbo. Povrnitvi v Velenje mi je bil mentor pri dirigiranju mladinske- mu pihalnemu orkestru. hili pa siv Uidi pfimočnik? »To je bilo zame obdobje prvih korakov v pihalni orkester, čas, ko sem stopal na (.Hier in se zaiel ukvarjali z dirigentsko paličko.« v želel kitaro, osvojil klarinet Kih ste, Ma/jaž Emerge? «Vclenjêan. Tu sem obiskiwal glasbeno in srednjoglasbenof^olo ter gimnazijo. Polem pa me je, tako kol večino glasbenikov, pol vodila v Ljubljano na akademijo. Nekaj časa sem bil vslužbi vorkestru Slovenske vqiskc- Iz Ljubljane sem se vrnil v Velenje in se zaposlil na glasbeni ŠoiU kjer poučujem klarinel in vodim mladinski pihalni orkester, s katerim sem tudi začel.« Kda j ste se pn-ič srečali z rudarsko fiodho (/ziroma pihalnim ork^rom? »V ittni>vni šoli sem sor? »Moja želja je bila pravzaprav kitara, ampak jc bila prepolna in nismo se mogli vsi vpisali. Prijatelj je predlagal, da vpiševa klarinet, pa čez leto, ko bo me-j;to prťttto, pa-î^edlava na kiiaro. A nisva. Oba sva cslala pri klarinetu.« Dirigent poveže niti Afnof>i si glas'bo pihalnih orkestrov, sploh Če jim rečemo aodlfa. predstavljamo koi glasbo koračnic, iki to ne drži povsem? >»Rei» velik(^ ljudi povezuje pihalni orkester, oziroma po domače godbo, z igranjem koračnic. A to Še zdaleč ne drži-Dimdanes so pihalni orkestri v svetu in pri nas v Sloveniji, kjer ga ima že skoraj vsakt^ večje mesto, na zelo vist>ki ravni-Igrajo veliko zvrsti, od klasične, lilmske in glasbe pa vse do pt^pulame glas- be in pi'>pevk-« /(at era z^'ns í>hsh'pa Je vam najlntlj v&ič? Kûj vi poslujte? "Uživam v dobri glasbi. Pi"» izobrazbi p;i sem klasičen gla'^benik in seveda mi naj-bt^he zveni klasična glasba. Če preskočimo vaje^ čeprav te delajo moj' s1ra, in gremo naravnofđ na kom erf. Hík ga dirigenta je vodenje vseh nili, tudi tistih iz pnhlike. Se vam je že kdaj ^orfr7ť>. da vam teh niti na koncertu ni uspelo po-vezafi'- •>Niscm šc imel veliko nastopov, a doslej se mi to$e ni zgt'îdilo. Izjemno pomembna Zit uspeh koncerta pa je izbira programa. Noben dirigent ne izbere programa iz danes na jutri. Sam že danes izbiram priigram za priht^dnje leio, čeprav že letos načrtujem Šc tri nastope. Cîre za delo na d^lgi rok. Prc*»gram je ireba večkrat in dobrt") prespali, večkrat poslagati glasbo, ki bi jo i/vajaL« Kaj pa, cc se med »spHnjem« pojavi kaka nova sklacllm, ki... »KI ti je bolj všeč? Potem prekine rdečo nil- Zaradi nje je treba zamenjati se v.saj dve skladbi, Samo tako se lahko igraš. Kdaj je take igre konec» pa je odvisn< > (>d tistega, ki sestavlja program.« Skupai 300-krat v letu Pilial/ii orkester Pre/nogovnika Velenjeje velika družina. Koliko Čhnov .^eje? "Aktivnih članov jc 90. Na tekmovanju, ki smo ga imeli pred dvema mesecema, nas je bilo toliko tudi na odru.« \fettprchii'alci .'falcske doline sSe zelo priljubljeni, nobena večjih prireditev se ne Zgodi brez »"O.s-. Pa se na pogrebih igrate ... Si delo razdelite? »Ko na letnih i^bčnih zborih seste^'amo vaje, nastope, koncerte, pogrebe..., pridemo Jo Številke 30(J. Iblikokrat na leto smo skupaj. Potrebujemo loliko ljudi. Veliko je štu^ienlov. Teh med tednom ni. Na p("^cbih igrajo starcjSi člani, upokojenci in dijaki. Na petkovo vajo pridemo vsi. Mislim, da se v orkestru vsi dobro počuti-mt\ smo prijatelji in vsak pomaga vsakemu, Pomembnoje zdravo jedrrkester. OlKin-stvo bi i^e septembra poznalo program. Ciklus si predstavljam tako, da bi bil en koncert filmska glasba, drugi zabavna, tretji operne arije ... Vsak bi prišel na svoj račun. S tem bi §e dvigali kakiwost v orkestru, saj bi bili ves čas v pogonu. Pa festivali! Ti me mikajo. Rad bi jih organiziral v Velenju, rad bi, da pihalne orkestre slišijo široke množice. V dvorani je pa drugače. Tja pride le listi, ki ima namen priti.« /a konec še osebno vprOs^dje. Žena fhr-/t. sinJiL^ dve leti bo imel, v.si pa i' pričakovanju novega člaiuz dnižine. Matjaža vzfl-mete hlajdoma v roke klarinet in zaigrate njima in sebi? «Vzamem- Sploh med prazniki. In ko vadim. če mi moj Ju,5 to tlovoli.« lio glasbenik? »Je še prezgodaj za lake st'>dbe.*< Dirigira pa doma najbriže? »Ja. roki"» že dvigne.« Tradicionalni novoletni lioncert naboj mlade energije, zato se veselimo prihajajočih koncertov In novih programskih i«ivcw. ■ Ufskâ Šra/ne/, foto: Stane Vovk Zdi se, da ima druge januarske vikende Velenje tradicionalno rezervirane novolelne koncerlc pihalnega orkeslra. Tudi leU^s je na dveh odlično obiskanih koncertih, v soboto, 8. in v nedeljo. 9. ja-nuiirja, v veliki dvorani Glasbene Šole Frana Koruna Koželjskega pod vodstvom novega dirigenta Maljaža Emerj>iča, naslopil pihai-ni orkester Premogovnika Velenje. Da jc bil koncerU na katerem jc zelo pomlajen orkester predstavil svoj novoletni program, praznično zasnovan, je naznanila žc uvodna skwesna in pompt">zna skladba Jamesa Cumowa. Sp^^red je bil zamišljen kol preplet originalnih skladbin priredb delrazličnilt glasbenih zvrsti, med njimi smo imeli priložnost slišati tako filmske od-k>mkc kot priredbe znanih slovenskih po]^vk. Orkestru .so se pridružili posamc/jii H)kalni in inslru-mcntalni solisti; med pivimi se je predstavilpevec Matjaž Mrak in z orkestrom zapel nekaj slovenskih zimzelenih popevk, med njimi tri Privškove skladbe ( Vrača se pomlad. Cifra mož, Silvestrski poljub). Orkester se je izkazal kot prijeten spremljevalec in je nenchn