Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. 212. V Ljubljani, v soboto 15. septembra 1888. Letnils: XVI. Deželni zbor češki. (Izviren dopis.) Z važno in odločno izjavo otvoril je danes, dne 10. septembra, najvišji deželni maršalek knez Jurij Lob kovic zasedanje deželnega zbora, ki je šesto od leta 1883. V jedrnatih besedah se je izjavil glede nemških poslancev, ki tudi letos niso prišli v zbornico, da s takim vedenjem vzbujajo med nemškim prebivalstvom nadeje, ki se nikoli ne mogo vresničiti in kojih nijedna vlada avstrijska ne bode odobrila, namreč razdeljenje češkega kraljestva v dve polovici. Gro-movito odobravanje je spremljalo te besede po zbornici. Dasi je deželnemu zboru odmerjena za zborovanje le kratka doba, pridejo vendar na dnevni red velevažne predloge, n. pr. o ustanovitvi deželnega zavarovalnega fonda za delavce vseh strok, o deželni banki, o češki akademiji znanosti in slovesnosti itd. To kratko zasedanje bo zelo plodno torej, k3r vsacega prijatelja samouprave mora napolniti z zadoščenjem. Češki deželni zbor kakor sploh vsi deželni zbori niso bili nič kaj po volji nemškim centra-listom, koji so vedno delali na to, da bi zbori izgubili ves političen pomen in veljavo in mestu njih stopili bi zbori v zvrševanje deželnega proračuna in v sklepanje neznatnih deželnih zakonov. Vzlic temu bil je češki deželni zbor od početka konstitucijo-nalne dobe torišče visokih političnih izjav, iu poslovanje njegovo vzbujalo je često večjo pozornost, nego obravnave osrednjega parlamenta na Dunaji. Boj za ravnopravnost češkega naroda, s tako veselimi nadejami v državnem zboru 1. 1848. na Dunaji in v Kromeriži pričet, bil je tii ponovljen z novimi silami. Tu je bil odobren oni znani sklep, naj se Nj. veličanstvo cesar in kralj d;l kronati za češkega kralja, tu se je predložila deklaracija in članki fundamentalni. Adresne obravnave češkega deželnega zbora imele so vselej visokopolitičen pomen in od njegove sostave odvisen je bil državni zbor v tej meri, da je pravico voliti državne poslance imel deželni zbor. Ko so po Hohenwartovem padcu dobili nemški liberalci zopet vlado v roke, bilo je njih prvo delo, oslabiti veljavnost deželnih zborov s tem, da so uvedli posreduje volitve v državni zbor. Ko so pa z zloglasnimi habrusovimi volitvami celo v deželnem zboru dospeli do večine, delali so v tej smeri na to, da bi postal politično popolnoma brez veljave. Češki poslanci odločili so se za strogo opozicijo, in Nemci ostali so v zbornici sami. Vlada kako leto celo sklicala ni deželnega zbora, drugo leto odobren je bil samo proračun deželni, ali pa tako neznatni predlogi, da je zbornica postala svetu v posmeh, često zbor ni sklepčen ni bil, ua kar se pa ni dosti oziralo. To so bila le bolj zasebna posvetovanja nemških gospodov, in doba od 1. 1871—1878. odlikuje se po ogromni neplodnosti. Leta 187S. vstopili so češki poslanci zopet v deželni zbor, in nova vlada pustila ga je zopet prosteje dihati. Dasi so imeli Nemci še vedno večino, nastalo je vendar živahnejša gibanje v zboru, obravnave postale so jako žive, in deželni zbor počel se je zopet pečati z vprašanji politične važnosti. Ko so pa Nemci hoteli večino svojo izkoristiti za demonstracije proti vladajočemu zistemu in v svoje koristi — kakor znano, hoteli so postaviti z deželnimi novci prekrasno a nepotrebno drugo nemško gledišče samo zaradi tega, da bi potisnili v senco češko „Narodno gledišče" — bil je deželni zbor razpuščen, in od novih volitev je večina — češka! V primerno kratki dobi izvršilo se je tu znatno delo, in deželni zbor dobil je zopet svojo prejšnjo veljavo in pomen. Avtonomistiška večina umela je svoj namen in trud njen veljal je vedno razvoju in krepljenju samouprave. Da bi se pa kratki čas, koji je odmerjen deželnozborskim obravnavam, mogel zadostno porabiti, preustrojil se je zastareli poslovni red, in vsled tega sklenilo in dovršilo se je v poslednjem zasedanji mnogo prevažnih zadev. Vzlic neumorni delavnosti v odsekih in v deželnem zboru ostala je cela vrsta važnih stvarij nerešena, kar je pa zakrivila kratka doba zasedanja. To baš pričeto zborovanje trajalo bode letos dlje časa, in sicer se po najvažnejših obravnavah in zadevah deželni zbor zopet zbere meseca januarija na daljšo dobo. Deželni proračun iznaša za 1. 1889. 9,800.000 gld., posrednji davki proračunjeni so na 26,900.000 gld., in je torej treba priklade 36'/2 odstotka (vlani 36), kar provzročajo troški za šolstvo, novo stavbe itd. Poročilo o narodnem šolstvu v kraljestvu češkem za 1. 1888 pravi, da je ljudskih šol čeških 2677, torej 30 več, s 7961 razredi, torej za 189 razredov več, nego vlani. Izmed teh je meščanskih šol 77 C4 več) s 394 razredi (21 razredov več). Šole češke je obiskovalo povsem 567.393 čeških otrok, 23.736 pa nemške; nemških otrok obiskuje nemške šole 328.416, češke šole 3053 otrok. Iz tega izkaza je pač lahko spoznati, kolika množica čeških otrok se še po-nemčuje. V Pragi sami n. pr. se ponemčuje na javnih nemških šolah 1099, na zasebnih nemških šolah 1124 otrok. Deželni zbor pa je tudi pripravil in pripravlja množico gradiva, tako da bo iz tega zasedanja pošla deželi vsestranska korist in blaginja. Z zadoščenjem more se ozirati vsak rodoljub na to šestletno dobo, ki se bliža koncu, kajti češka večina povzdignila je deželni zbor iz prejšnje neveljavnosti in učinila iz njega zopet istinito deželno zastopništvo, koje se zaveda svojega velikega pomena: braniti in gojiti politične, gmotne in duševne koristi tega staroslavnega kraljestva in vedno biti čuječ varuh pravic vseh njegovih stanovnikov. Poročilo deželnega odbora, glede nižje gimnazije v Kranji. Slavni deželni zbor! Slavni deželni zbor je v 16. seji dne 21. januarija 1888 to-le sklenil: 1. Deželni zbor priznava potrebo nižje gimnazije v Kranji in 2. nalaga deželnemu odboru, storiti še dalje vse korake, da se ta gimnazija zopet oživi. Zvršuje te sklepe je deželui odbor vložil sledečo prošnjo do c. kr. naučnega ministerstva potom c. kr. deželne vlade: „Državna nižja gimnazija v Kranji obstoji že celih 26 let ter je med tem časom vzgojila stotero in stotero izvrstnih dijakov, kateri so po dovršenem LISTEK. Po sokolski slavnosti. Delaj vsak z neumornim pridom na narodnem polji; pota morajo biti različna, samo voljo imejmo vsi isto! Jan Kollar. Kdor pozna društvene razmere v mestu našem, priznati mora, da bi bila slavnost sokolska ostala popolnoma domača, lokalna, ko bi se je ne bili vdeležili i tuji gostje. Da je bila pa pri nji zastopana ne samo slovenska Štirska, Koroška, Primorje, Goriška, nego i Hrvatska in Dunaj, pred vsem pa češka in Morava, imela je slavnost lice slovenske narodne slavnosti v pravem pomenu besede in za Slovenstvo velicega pomena, kajti slovanski narodi avstrijski dosegli bodo le tačas svoja prava, ako bodo složno stali jeden tik druzega in branili skupno tudi prava svoja. Organizacija sokolska more biti v dosego tega prvi temelj; kedar tudi pri drugih slovanskih narodih prodre ideja sokolska vse vrste naroda, kakor je to na Češkem. Razširi se ii sokolstvo po vseh slovanskih pokrajinah, gotovo se bode pojavljala vzajemnost slovanska v sokolskih društvih. Da je pa petindvajsetletnica ljubljanskega pokola" tako nepozabno krasno se izvršila, pomogli so v to mnogobrojno prišedši gostje severni, nSokoli" češki, med kojimi se je osebito odlikovala šestorica kraljevo-graških trobentačev z izborno godbo, pohajajoča iz proslule tovarne godbenih nastrojev na sapo g. Viiclava F. červenega. In baš ta uvod zvabil mi je iz peresa osobnosti g. V. F. Červenega in znamenite zasluge njegove v obrtni stroki godbeuih nastrojev na sapo. V. F. Červeny v Kraljevem Gradci je jeden prvih izdelovalcev imenovanih izdelkov v Evropi, koji imajo v kulturnem oziru isto veljavo, kakor izborna drama ali salonska godbena skladba ali pa s štetko izvršena slika. Viiclav F. červeny spada na prvo mesto med one može, koji so pomagali svet sezuaniti z nami, s slovanskimi potrebami, češkim delom in s slovanskimi plodi vsega kulturnega tekmovanja, koje svet tudi uznava in je občuduje. In zopet je ta češko-slovanska dovtipna izumba, koja si je pridobila priznanje v izborno izdelanih dovršenih in n o vo i z u m 1 j en i h godbenih na-strojih po vsem svetu: iz Avstrije na Bavarsko, Badensko, Prusko, Holandsko, Španjsko, Portugalsko, Francijo, Anglijo, Italijo, Rumunsko, Bolgarsko iu Rusko v Evropi; vest njih razširila se je celo v Azijo do Sibirije, Turkestana, Kitaja in na otoke sandwichške, dokler ni priletela tudi v ameriške države. In s temi izdelki zajedno širilo se je ime njih tvornika in izdelovalca. Delo posamičnega je delo naroda; čast po-jedinca je čast naroda! Odlike, koje si je Červeny stekel na izložbah, počenši od najprve novoyorške (1. 1853.) do lila-delfiške (1. 1876.) in pariške (I. 1878.), so zname-uite; toda odlikovali so ga vsi evropski vladarji, in sicer: Nj. veličanstvo naš cesar trikrat, dalje nemški cesar in ruski; kralj bavarski, saski, rumunski in bolgarski knez Aleksander. Te odlike veljajo vsemu češkemu narodu iu domovini, koje zvesti sin je červenv. izšolanji v različnih stanovih uspešno delovali deželi in državi na korist. Vsa gorenjska stran s svojimi duhovitimi in ukaželjnimi prebivalci, katerih je 150.000 duš, s tremi mesti, z mnogimi trgi in vasmi, s tisoči obrtnikov in kupčevalcer, nakazana je na ta učni zavod. Kako hudo je glas o razpustu te gimnazije zadel iu razdražil vse prebivalstvo Gorenjskega in kako globoko občuti pretečo izgubo tega učnega zavoda, to spričeva prošnja do deželnega zbora kranjskega, katera je bila podpisana od občinskih zastopov mesta Kranja, Radovljice in Školjeloke, trgov Krope in Železnikov in od 31 naj-veljavnejših občin Gorenjskega. Mesto Kranj dokazalo je največjo požrtvovalnost s tem, ker ni le preskrbelo gimnazijskega poslopja, temveč prevzelo je tudi njeno vzdrževanje in se zavezalo za letni donesek 1000 gld. Prosilci v navedeni prošnji se dalje sklicujejo na to, da je nižja gimnazija v Kranji edina srednja šola Gorenjskega iu da so v Kranji združeni vsi pogoji za razvoj in napredek zavoda in v dosego njegovega didaktičnega namena. Posebno pa še poudarjajo neenakost glede razdelitve srednjih šol, ker se namreč na Dolenjskem nahajate dve, izmed katerih je nemška spodnja gimnazija v Kočevji še celo manj obiskana: kakor ona v Kranji, in bi pri vsem tem Gorenjska stran morala izgubiti še edini učni zavod. Škoda, katera vsled tega zadene ta važni del dežele, je toliko občutljivejša, ker je za ljubljansko gimnazijo število učencev omejeno tako, da n. pr. učenci, ki so se začetkoma tekočega šolskega leta z Gorenjskega oglasili, večinoma niso bili sprejeti, dasi so dobro izvršili skušnjo za sprejem. Tako določeno število za srednje šole je v drugih deželah morebiti brez škode; toda na Kranjskem, kakor je znano, so razmere take, da se pač ni bati, da bi se vzgojilo preveč inteligence in bi vsled tega nastal tako zvani duševni proletarijat. Nasprotno, v vseh strokah javnega in privatnega službovanja je videti občutljivo pomanjkanje prosilcev. Ljubljanska gimnazija je imela že pred razpustom kranjske gimnazije tako velikansko število učencev, da se že več let razpravlja o tem, da bi se razdelila v dve gimnaziji, kar se pa do zdaj še ni vresničilo. Ustanovitev druge gimnazije v Ljubljani se bode po mnenji deželnega odbora morala izvršiti brez ozira na gimnazijo v Kranji in bi pač nikdo ne mogel misliti, da je to pobot ali nadomestek za razpust gimnazije v Kranji. Deželni odbor je vsled tega tudi teh misli, da bode visoko c. kr. ministerstvo zopet temeljito pre-tresovalo te važne vzroke in da mu bodo dali povod, da bode pri Njegovem ces. in kr. apostolskem veličanstvu nasvetovalo še daljni obstanek državne nižje gimnazije v Kranji." (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 15. septembra. Notranje dežele. O Strossmagerjevi zadevi piše madjarsko časopisje dostojno, nemški fakcijozni listi pa porabljajo to priliko, da ostudno sumničijo celo avtonomno večino, posebno pa Cehe in Slovence. Tolmačili ne bomo cesarjevih besed, kojih avtentični stik niti še ni znan. Zavrniti pa moramo trditve onih ljudi, kojim je tudi cesar izrazil Vrhunec vseh teh odlik bil je časten obisk našega cesarja v njegovi delavnici v Kralj. Gradci dne 9. junija 1. 1880. Kaj je proslavilo Cervenega po vsem olikanem svetu? Odgovor je kratek: Bister um, glasbena izobrazba in velika marljivost! Ze v mladih letih, ko je še hodil v ljudsko šolo v Bfežanah pri Češkem Brodu, lotil se je godbe, koje se je priučil. Ta mu je mnogo pomogla pozneje, ko se je v Pragi pri proslulem izdelovalcu glasbenih nastrojev, Baueru, izučil in postal samostojen, a ne tak kot njegovi sodrugi, ki so ostali samo delavci. Gerveny ni samo glasbenih nastrojev popolnil, nego je i mnogo druzih izumil, na koje bi bil glasbeno omikani svet moral še dolgo čakati. Zdaj je Cerveny star 69 let in biva že 46 let v Kralj. Gradci, koji je ponosen na slavnega svojega občana. Cerveny pa ni samo proslavljen obrtnik, temveč razumen in delaven meščan, koji vse, kjer gre za občinske zadeve, z vso močjo podpira bodisi gmotno, bodisi z dobrim svetom ali pa s peresom. Osebito šole kraljevograške imajo v njem največjega svojo grajo, ko jih je imenoval „f a k c i -jozno opozicijo". Predbacivajo nam Slovanom »panslavizem" ter nas izključujejo iz družbe »avstrijskih lojalnih narodov". Cesarjevim besedam v Belovaru pripisujejo velikanski pomen ter s tem sami sebe bijejo v obraz. Da, cesarjeva beseda nam vsem mora biti sveta, zato naj se pa ravno ti obre-kovalci trkajo na prsa, kajti tudi še danes so to, kar jih je imenoval presvetli vladar — „fakcijozna opozicija". Njim nasproti naj torej nima cesarjeva graja nobene veljave? V resnici, to je prava „fakcijozna" logika. Kar se pa tiče očitauja glede „panslavizma", uaglašamo samo to, da so premnogo-krat rekli najodličnejši slovanski rodoljubi: „K o b i Avstrije ue bilo, morali bi jo mi izumiti". Panslavizma ne poznajo avstrijski slovanski narodi. Res, da je ta prikazen pomolila sem ter tje na beli dan svojo glavo, a to so bile le pregrehe posameznikov, zoper koje je takoj svečano protestoval glas naroda. Ako pa preti Avstriji v resnici kakova notranja nevarnost, je to k večjemu le pantevtonizem. In ravno od tega skuša fakci-jozno časopisje odvrniti splošnjo pozornost z ostudnimi napadi na najzvestejše sinove Avstrije — Slovane! Avstrijskega ministra zunanjih zadev, grofa Kdlnokyja, pričakujejo začetkom prihodnjega tedna v Friedrichsruhe k obisku kneza Bismarcka. Pravosodnji minister Pražak je došel predvčerajšnjim , kakor že poročano , z ministerskim sovetnikom Bochenskim v Ivrakovo. Minister je takoj pričel nadzorovanje ter posebno pazljivo pregledoval zemljiške knjige. Na jutršnjem staročeškem shodu v Pragi govorili bodo dr. Rieger, dr. Trojan, Kvičala, dr. Tonner in deželni odbornik Braun. Tnanje države. „Post" piše povodom,Albrehtovega bivanja v Nemčiji: »Nadvojvoda Albreht je vzrastel v tradicijah habsburške hiše, ki so jo postavile kot velesilo nasproti nakanam Bourbonov, revolucije in bonapartizma, hrepenečih po oblasti nad celo Evropo. Časi so se izpremenili. Vedno silnejša je postajala moč nemške narodnosti; njenim potrebam ni mogla več zadovoljevati dinastična politika. Nemčija se je ločila od Avstrije, a vsled tega ojačena prevzema jamstvo za obstanek Avstrije, ne da bi jej predpisovala poti za njeno vsled težavnih nalog zamotano politiko. Znak duševne velikosti je, da se nadvojvoda Albreht ni samo sprijaznil s temi novimi razmerami, marveč jih celo krepi s pomočjo svoje slave in velikih zmožnostij. Čast plemenitemu duhu, izvrstnemu vojskovodji in nesebičnemu državniku". Vzlic preklicem govore celo srbski vladni krogi o ministerski krizi. Ako Ristič ne bo hotel prevzeti sestave kabineta, storil bo to Radivoj Mi-lojkovid. — V notranjem dežele so oblastnije zaprle mnogo oseb, ker so prestopile prepoved vglede proslavljanja Natalijinega dneva. Niš, Cačak, Sabac in druga mesta so demonstrativno praznovala ta dan z razsvetljavo in okrašenjem hiš. Nataliji so došle mnogobrojne čestitajoče brzojavke in adrese, koje so podpisali skoraj vsi umirovljeni ministri, tudi Garašanin, in vsa srbska ženska društva. V večini adres se imenuje Natalija »deželna mati". Bolgarska vlada je naznanila Srbiji svojo željo, da bi se rada uradno vdeležila Karadjičeve svečanosti. Srbija je to radostno vzela na znanje. — Vojaške vajo pri Ihtimanu so bile dne 12. t. m. dokončane. Princ Ferdinand se je predvčerajšnjim povrnil v Sofijo. — Mej Arabo-Konakom in Orhanjih je napadlo šest roparjev pošto. Ubili so pošto spremljajočega orožnika. Mej bojem se je posrečilo drugemu vezu, na kojem so bili naloženi vrednostni zavoji, ubežati iz obližja roparjev ter je srečno došel v Taškesen. Orožniki so hitro pričeli lov na roparje. Turčija, kakor znano, noče potrditi sueške pogodbe. V Angliji se sumniči, da postopa sultan tako v sporazumljenji s Francijo, kojej je tudi na dobrotnika. Pisec teh vrstic še pamti, da je imel jedinega sina, a še ta mu je menda I. 1873. umrl pri nekem požaru v Kralj. Gradci kot poveljnik on-dotni požarni brambi — goreča streha je pala nanj! Toda, kakor se godi že na svetu, da veliki, duhoviti možje ne letajo visoko: je Cerveny vzlic vsi svoji slavi zelo skromen. Pripetilo se je, da je na razstavah njemu pripadajočo prvo odliko odklonil v prospeh drugih razstavljalcev istih izdelkov, in pozvan kot sodeč, delil jim je mnogo odlik za iz-loženo blago. To je skromnost, koja je lastna samo velmožem. Narod se pa ponosno sklicuje na take poštene može, kojim je delo nad vse! Svet pa njih imena imenuje spoštljivo, z zaupanjem in — hvaležnostjo! Ti pa sokolska mladež, bodi vztrajna in delaj neumorno v svojem poklicu — in gotovo ostaneš časten člen velike te družine v dragi domovini; in blažeča sama sebe, pomagaš blažiti narod svoj in domovino k slavni bodočnosti, kajti: Pošteno delo je vir blaginje posamičnega in naroda! A. S. tem ležeče, da se doseže od Turčije zahtevana interpretacija pogodbinega člena X. Tudi v Italiji vzbuja ta zadeva vznemirjenost. »Italie« poroča: »Turčija je pričela nov boj zoper sueško pogodbo, da bi se v njo sprejela Italiji sovražna določba glede Afrike." Turška vlada je že izdala sultanov iradč, ki ukazuje ustanovitev kmetijske banke v Carjigradu. Banka bo imela pri vsakem viiajetu svojo podružnico. — Maršal Fuad paša je dobil nalog, naj odpotuje v Kavkaz, da tam v sultanovem imenu pozdravi ruskega carja. Za proslavo petindvajsetletnice grškega kralja se vrše velikanske priprave. Tem povodom se bo v Pirevsu zbralo do 50 vojnih ladij. — Popamicholo-pulosova stranka, ki je vsled njegove smrti postala brez vodje, približala se je vladi. Afganistanski vojaki se bližajo s treh strani Izaku kanu. Manjši boji bili so pri Belheragu in Kamardkhinjanu, v kojih so podlegli Izakovci. Glavna bitka bo v kratkem odločila osodo Izakovo; najbrže se bo bila v okolici Hajbaka. Izvirni dopisi. Iz okolice kameniške, 11. septembra. (Sloves-nosti, letina, novi davek od žganja.) Ne pametimo leta, ki bi bilo tako slavnosti polno, kakor je ravno letošnje. Leto 1888 sme biti pisano v zgodovini mile domovine z zlatimi črkami glede na veliko navdušenje, rodoljubje in lojalnost nasproti svetlemu prestolu vedno zvestih Slovencev. In ravno naš okraj ni v tem oziru slednji. Hvalevredno spominjati se nam je mnogih lepih slavnosti v proslavo 401etnega vladanja Njeg. veličanstva. Skoraj vsaka tudi najmanjša fara v okraji praznovala je na ta ali oni način preslavni ta spomin. Povsodi bila je navzoča šolska mladina — kot glavni faktor prihod-njosti in spomina! Najkrasneje v našem okraji praznovala sta ta spomin dva kraja i to idilični Ka-menik in prijazni Mengiš. Ni nam namen govoriti mnogo, še manj opisovati to, kar je itak znano iz raznih poročil, vendar reči smemo, da praznika in veselici v Mengišu in Kameniku — bilo je nekaj izvanrednega. Ta dva najglavnejša kraja našega okraja sta pokazala, kaj premoreta — pokazala sta sveto navdušenje in zavednost svojo. Namen nam ni hvalisati, pač pa odkrito govoriti in trditi, da sta ravno ti dve veselici naredili na pričujoče najboljši vtis. Storilo se je veliko in kolikor toliko tudi v probujenje naroda. Ne govorimo, da bi naš pri-prosti narod ne bil že probujen — vendar manjka mu še mnogo, in ravno take slavnosti in veselice, pri kojih je narod lahko prosto navzoč, kjer čuje mile domače pesni, kjer sluša navdušene govore — ravno tu je ono torišče, kjer se probuja, kjer se vnema za sveto narodno stvar, kjer pije domoljubje! — Pa tudi nekaj druzega opazili smo tu: prepričali smo se, kaj premore vzajemnost, kaj premore skupno složno delo. — Pravo bilo je tedaj ono pri teh slavnostih, da so se možje raznih mišljenj združili, da so pozabili osebnosti ter tako pričete stvari izvršili častno. Letina tu okrog ue obeta biti najboljša. — Že strn bila je slabejša, nego prejšnja leta. — V prejšnjih letih nažel je kmetič poln kozolec in še več, letos pa opazili smo lahko marsikje še kak prostor prazen. Prosa bode malo, in tudi ajda ne obeta preveč. Sadja zlasti v gorskih krajih je mnogo. Mrve prve košnje (sena) bilo je več nego druge (otave). Naši čebelarji letos nekako molčijo, ne rečejo dobro niti slabo — sklepati je tedaj, da bode pridelek srednji. Novi davek na žganje in špirit provzročil je tudi tu v okolici mnogo govorjenja. Trezno misleči trdijo, da davek je že, toda premajhen je še, kajti alkohol ž njim ne bode še zaprt. Žganjepivci zopet kolnejo to novo naredbo, ki jim je ljubi „jeruš" podražila. Trgovci in obrtniki pa pravijo, da jim bode država sedaj ves dobiček iz rok izpulila — da se bodejo morali truditi zastonj — in brez dobička trgovati. — Sicer pa jim mi ne verujemo! Ker že govorimo o tem nehvaležnem predmetu, dovoljeno naj nam bode reči nekatere besede glede deželne naklade na alkohol. Kakor znano, je ta naklada sedaj v najemu za tekoče leto. Ali pa bode še ostala, ali jo bode sl. deželni odbor zopet prihodnje leto oddal — o tem še ni znano. Misel volilcev, ki so volili gospode deželne poslance, pa je z večine gotovo ta: naj slavni deželni odbor pobira to naklado v lastni režiji — ima naj dežela ves dobiček — ne pa da bi si s krvavo zasluženimi novci naših ubogih »šnopsarjev" polnili kapita- (Dalje y prilogi.) Priloga 212. štev. »Slovenca" dne 15. septembra 1888. listi svoje žepe. Zakaj to — mar bi organi, i ki sedaj delujejo zvesto in strogo na korist zakupnikov ne mogli tudi stopiti v deželno službo in ravno tako deželni blagajnici na korist delovati? — Vsaj je že prvo leto te naklade znaua zakupna družba napravila lep dobiček — po kaj še nadalje jo podpirati 1 — In ako bi se pobirala deželna naklada v lastnej režiji — postopal bi slavni deželui odbor lahko nekako mileje — labko bi se postavili na krajih, kjer se alkohol odvažuje, potrebni organi, ki bi ua vse pazili in deželno naklado pobirali. Odpravile bi se potem tiste stroge zapovedi, ki delajo našim obrtnikom toliko preglavic in običajno, nevarno pe-čačenje po kletih iu zalogah bi bilo odveč. Vsaj za mesta iu kraje ob železnicah — najbolj pa za glavno mesto bilo bi izvrševanje prav lahko — treba bi bilo le vztrajnosti in resne volje! Sicer ne vsiljujemo teh idej nikomur, vendar smelo trdimo, i to iz lastnega prepričanja, da se večina zavednih vo-lilcev našega okraja za to preustrojitev zanima in jo tudi srčno želi! —č. Dnevne novice. (Deželni odbor) je po sklepu deželnega zbora naznanil načelništvu kopališča na Bledu, da se je remuneracija letnih 300 gld. za kopališkega zdravnika na Bledu nakazala že dne 14. sept. 1887. Glede zgradbe kopališke hiše naj uačelništvo deželnemu odboru naznani k.-aj, načrt in proračun, da more na tej podlagi deželnemu zboru uasvetovati primerno podporo. (Duhovniške premembe v ljubljanski školiji:) Župnika sta postala čč. gg. Anton Šmidovnik v Prečini in Josip Golmajer v Javorji pri Litiji. C. g. Sebastijan Elbert imenovan je adjuuktom v bogoslovskem semenišči. Semeniški duhovnik č. g. Prane Pokom gre za kapelana na Jesenice. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Prane Rihar iz Krope v Podbrezje; Prane Pavlin z Jesenic v Kropo in Avguštin Šinkovec iz Prečnice v Žužembreg. (Zveza kranjskih požarnih bramb.) Z odlokom z dne 5. septembra t. 1. je deželna vlada kranjska potrdila pravila zveze kranjskih požarnih bramb. Več požarnih bramb je že naznanilo svoj pristop. (Deželna sadna razstava v Ljubljani.) Vsak, kdor misli kaj razstaviti, zglasi naj to najkasneje do 1. oktobra t. I. podpisani družbi. Razven svežega (frišnega) sadja se lahko razstavi razuo posuSeno in vkuhano sadje, sadni mošt ter žganje itd. Ker je razstavi namen, da izpozuamo vse zimsko sadje, ki raste po Kranjskem, naj nobeden sadjar ne zamudi poslati kaj na razstavo, ker le tako bo mogoče namen doseči. Vse enoje, ako kdo pošlje tudi samo eno vrsto (sorto), in ako je še ta drobna in od toče poškodovana. Kdor misli razstaviti sadni mošt (lanski), pošlje naj ga takoj 5 litrov družbi v Ljubljano. Posoda bodi kakoršna-koli, ker bode družba pretočila ves mošt v enake buteljke z lepimi napisi. Podpisana družba naznanja, da je do sedaj le z Gorenjskega prišlo obilo oglasov, z Notranjskoga veliko manj, z Dolenjskega pa skoraj nič. Ker je mogoče, da pride Nj. ces. vis. cesarjevič Rudolf ravno ob razstavi v Ljubljano, moramo se kmetovalci toliko bolj potruditi, da bode razstava velikanska ter da bode kazala pravo podobo kranjskega sadjarstva. Še enkrat pozivljemo zatorej vse razumne gospodarje dežele naše, naj se obilo vdeležujejo, ter jih prosimo, naj delajo med svojimi tudi v tem smislu. Nihče naj ne misli, da je njegov pridelek preneznaten, da bi ga mogel razstaviti, ker vsak lahko po svoje pripomore k splošnjemu vspehu. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. (Plemenske bike beljanske [pisane] pasme) prodajala bode c. kr. kmetijska družba v soboto dne 29. septembra dopoludne ob 9. uri v Lescah na dvorišči gostilne „pri Krištofu" (Wuchererji). (Ogenj.) Iz Loke pri Mengšu se nam poroča: Včeraj popoludue ob 1. uri je v sredi naše vasi začelo goreti. Zažgal je menda neki deček z žve-plenkami. Pogoreli sta do tal dve hiši (Lap in Smrek) z gospodarskimi poslopji. Strah je bil še veliko večji, kakor nesreča sama, kajti ni je daleč okrog vasi, kjer bi bilo toliko lesenih iu s slamo kritih hiš, kakor v naši, Pa Bog nas je obvaroval, ker je veter gnal ogenj iz vasi na piano. Naglo so nam tudi prihiteli na pomoč Trzinci in Mengšani z brizgaluicami. Naša občina, žal, nima še nobene! Posebno so se pa odlikovali domžalski gasilci s svojim izvrstnim gasilnim orodjem. Tudi g. baron Lichtenberg je prihitel s svojimi ljudmi gasit, isto je bila vrla mengeška in domžalska žaudarmerija hitro na mestu požara. Prav pridno so naša dekleta nosile vodo iz bližnje Pešate, nekaterim možem bi pa želeli malo več ognja pri — ognji. Ta slučaj pač glasno kliče možem, ki imajo za občni blagor še kaj srca: Podvizajte se, osnujte že kaj skoro gasilno društvo, če ne v Loki, pa vsaj v mengeškem trgu! Po velikem požaru o tem govoriti je prepozno ! (Zavarovanje ljudskih učiteljev.) Kranjski deželni odbor vprašal je vse večje zavarovalnice avstrijske, ali in pod katerimi pogoji bi prevzele zavarovanje pokojnin ljudskih učiteljev. Odgovorile so „Riunione adriatica", „Azienda", „Assicurazioni generali", „Avstria" in „Prvo avstrijsko uradniško društvo". Deželni odbor je izročil odgovore deželnemu šolskemu svetu v presojo. (Nabiranje krajepisnih imen.) Ugodne odgovore so v novejšem času odboru poslali gospodje: Župnik Žgur za Ledine pri Idriji, bogoslovec Keriu za Sv. Križ, Bušečo Vas, S t o -janski Vrh in Planino pri Kostanjevici, župnik Pettich - Frankheim za B r i t o f , Z g o -renje Vreme, Pamlje in Škofije pri Senožečah, učitelj Prancelj za S t u d e n o pri Po-stojini, župnik Mesar zaNomenj, Bistrico, Nemški Rovt, Savico in Polje v Bohinji, župnik Pajek za Z d o 1 e pri Brežicah. (Premije za pobite zveri, vidre in stekle pse.) V dobi 1. oktobra 1887. do konca julija 1888. se je izplačalo na premijah za pobite zveri in vidre in za pokončane stekle pse, in sicer: za jedno medvedko 40 gl., za dva medveda po 30 gl. = 60 gl., za jednega volka 20 gl., za 37 vider po 2 gl. = 74 gld., za 22 steklih psov po 5 gld. = 110 gld., skupaj 304 gld. (Pri premovanji konj na Vrhniki) dne 6. t. m. so dobili državna darila, in sicer za kobile z žre-beti: Josipiua Hribar iz Podgabra 40 gld., Jernej Č e r n e iz Ljubljane 25 gld., Andrej M a r i n k a r iz Vnanje Gorice in Jernej J e r a j iz Notranje Gorice po 20 gld., Pr. Oven iz Podsmreke 15 gld, Jernej Šusteršič s Plešivce, Anton Želiškar z Brezovca in V. K o r č e iz Sinje Vasi vsak po jedno srebrno svetiujo. Za mlade breje žrebice: Anion Gabrež iz Matene 30 gld., Matej Smuk iz Bevk 20 gld., Pr. Čuden iz Dragomera 15 gld., Janez J e r a j iz N. Gorice in Valentin K o r č e iz Sinje Gorice vsak po jedno srebrno svetinjo. Za eno- in dveletne žrebice: Janez Jeraj iz Blatne Brezovice, Pr. Oblak s Stare Šrange in Gabrijel Jelovšek z Vrhnike po 10 gld., Ig. J e 1 o v š e k z Vrhnike, Jernej Beer s Sapa in Pr. Štrukelj z Brezovca vsak po jedno srebrno svetinjo. (V Velikih LašiCah) se bode po sklepu on-dotnega občinskega odbora v popolnem soglasji s c. kr. oblastvi, c. kr. sodiščem, davkarijo, dalje s krajnim šolskim svetom in »Bralnim društvom" praznovala spomenica 40letnice vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Prana Josipa I. v nedeljo 16. septembra. Ob enem se blagoslovi nova šolska zastava in vloži temeljni kamen za občinski dom. Sosedne občine, katere se radi svojih skromnih sil ne upajo ali ne morejo pokazati na lastnih tleh z velikimi priredbami, kakor žele (to se pa ve, da bode 2. dec. svečAn dan za vse prebivalce Slovenije), se bodo vdeležile slavnosti v Vel. Lašičah. Po slavnosti je obed ali banket na „pošti". Toliko v naglici ; podrobnost po završetku. B. (V Beljaku) je plačila ustavil usnjarski tovarnar K. Bran d t. Pasiva znašajo do 900.000 gl. Brandt je pred leti zidal vojašnico v Beljaku, ki je stala do polu milijona gld. Država jo je vzela v najem na dvajset let za letnih 17.000 gld. Brandt je bil tudi zalagatelj krme. V prvi vrsti so prizadeti tržaški usnjarji. (Stariši, pozor!) Mnogi stariši, posebno delavskega stanu puščajo svoje otroke same doma brez varuha. Vsled tega prigodilo se je že muogo nesreč. Te dni čuli smo, da je neki tukajšnji delavec-vdovec vsako jutro napojil z žganjem svoje otroke, da so pospali, iu on je odhajal na delo. — Grozen človek! — Na Dunaji je bil neki David Teplitz obsojen od sodišča na 5 gld. kazni, ker je svojega otroka samega v sobo zaprl 5 ur. Na uredništvo: »Slovenec" v Lljubljaui. Oziraje se na § 19 tiskovne postave prosim uredništvo »Slovenca", da usprejemo sledeči faktični popravek lokalnega poročila z napisom »V pojasnilo" v št. 209 od 12. septembra t. 1. v prihodnjo številko svojega lista : 1. ni resno, da sem za Sokolom P. zaklical: „Auch so ein Saureiter" ; 2. ni resno, da sem na to vprašanje Sokola P. dobil: »kaj hočem" in z besedami »Mit so einem gemeinen Schuft, wie Sie, rede ich uicht" odvrnil." 3. ni resno, da mi je Sokol P. iz teh izrokov dal zaušnico, faktično temveč je, da ini je imenovani brez teh izrokov z pestjo v obraz udaril, da sem za trenotke zavednost izgubil.* V L 1 j u b 1 j a n i 14. septembra 1888. Hucjo Pammer tergovec *) Tiskovne razmere nas silijo, da objavimo ta popravek. Kakor pa čujemo, imel bode ta Pn e v e s n i" dogodek pred sodiščem resen konee. Vredništvo. Telegrami. Belovar, 15. septembra. Pri včerajšnji vaji je zahodna stranka pod F Al L. Konvi-nom napadla vshodno stranko pod GM. Kin-nardom, koja je odgovorila s protinapadom. Po veličastnem strelnem boji 40 topov in 12.000 pušk ter mnogih konjiških bojih jo pehota tako izvrstno zapodila napadnike v beg, da je cesar z glasnimi vskliki izrazoval svoje začudenje. Po vaji je nagovoril cesar zbrane vojne poveljnike ter jim izrazil svojo največjo zadovoljnost o izidu obednevnih vaj. Cesar je izrekel generalu Eambergu svoje najpolnejše priznanje ter jako pohvalil oba divizonarja, poveljnike in vse vdeležene vojne oddelke. Berolin, 15. septembra. Veliki knez Nikolaj je došel ter zjutraj odšel z ostalimi vi-sočanstvi na prostor vaj. Družba sv. Cirila in FModa. Doneske so poslale podružnice: Kobarid.............25 gl. — kr. Konjice..............24 „ 60 „ Brdo pri Podpeču..........55 „ — „ Maribor .............21 „ — „ Škocijan na Koroškem.........75 „ —• „ Žužemberg............4 „ 20 „ Celovec..............51 ,, 66 „ Pliberk in okolica..........25 '„ — „ Krško..............20 „ — „ Šmarje-Slatina...........54 „ 63 „ Naklo na Krasu...........22 „ 20 „ Lelien na Štajerskem.........22 „ — „ Darovali so: Idrijsko mesto...........100 „ — „ Vesela družba v Škofji Loki _......5 „ — „ Nabira pri dijaški veselici v Žavci na Štajerskem .......•......50 „ — „ Gosp. Drag. Bauer v Šent Lipšu.....10 „ — „ „ Itudovernik nabral v Radovljici ... 24 „ 45 ,, Gospa M. Strinar z Grahovega nabrala pi i 401et- niei cesarjevi........., . 17 „ — „ V LJUBLJANI, dne 12. septembra 1838. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. Umrli so: 11. septembra. Jera Kastelic, kuharica, 48 let, Kravja dolina št. 11, jetika. 12. septembra. Ošga Scliott, pisarjeva hči, 7 mes., Flori-janske ulico št. 24, meningitis. 13. septembra. Franc Mesojednik, črevljarjev sin, 9 mes., Poljanska cesta št. 18, katar v črevih. — Marija Mostar, krčmarjeva žena, 42 let, Karolinška zemlja št. 9, vsled raka. V bolnišnici: 12. septembra. Anton Jager, mesar, 70 let, exsudat pleurit. 13. septembra. Martin Klomenčič, hlapec, 30 let, meningitis._ Vremensko sporočilo. O e> o čas Stanje Veter Vreme > a ~ £ I s J* ^ s o R ei C opazovanja zrnhoraera v mm toplomeru po Celzija 14. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 744 7 743-4 7431 122 20.8 140 sl. V Žil. jasno o-oo Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 15. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 45 kr Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 82 „ 55 „ 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 70 „ Papirna renta, davka prosta......97 „ 45 „ Akoije avstr.-ogerske banke 879 „ — „ Kreditne akcije ..........312 „ 90 „ London.............122 „ 10 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond....................9 „ 641',,, Cesarski cekini ....................5 „ 76 „ Nemške marke ..........59 „ 62l/s„ Zahvala. Slavno telovadno društvo „Sokol" me je podpisano povodom praznovanja petiudvajsetletnice svojega obstoja počastilo s tem, da mi je po odposlanstvu izročilo častno darilo zaradi tega, ker je bil moj ranjki soprog Štefan Mandič prvi, ki je pučeval p. n. Sokole v telovadbi. Da izrazim vsaj nekoliko, kako neizrekljivo me je ta izredna čast razveselila, naj mi bode dovoljeno, da izrekam slavnemu telovadnemu društvu „Sokolu tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Marija Mandič. .............. prascev | svotovnoznanoga izvirnega bergshirskega plemena, ravno tako nekaj tacih križein-plemena z izvirnim suffolskim plemenom proda A 1 o j x i.j H t? li i- o y , (2) Jesenice na Gorenjskem. Štev. 4293. Slavni deželni zbor vojvodine Kranjske je v svoji drugi seji izvanrednega zasedanja dne 21. junija 1. 1888, katero je bilo sklicano z Najvišjim patentom z dne 13. junija 1888, na podlagi zakona z dne 17. junija 1888 o prenaredbi dogovora z deželnim zastopom kranjskim z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72 glede kranjskega zemljiško-odveznega zaklada, potem o državnih olajšavah, ki se dovoljujejo ob preosnovi zemljiško-odveznega dolga vojvodine Kranjske v deželni dolg v znesku 4,000.000 gld., kakor tudi na podlagi § 2. ukaza ministerstva za notranje stvari, za finance in za pravosodje z dne 31. julija 1855, drž. zak. št. 136, v katerem je bila izrečno pridržana pravica izplačati kranjske zemljiško odvezne obligacije tudi v krajši dobi kakor v štiridesetih letih, pooblastil deželni odbor kranjski, da premeni še obstoječi zemljiško-odvezni dolg v nov deželni dolg, kateri je poplačati v 40 letih. Vsled tega pooblaščenja je deželni odbor v seji dne 22. junija 1888 sklenil izplačati vse še neizžrebane kranjske zemljiško-odvezne obligacije, ter se bodo te obligacije dne 30. junija 1888 v navzočnosti po predpisu navodila o žrebanji zemljiško-odveznih obligacij sestavljene komisije izžrebale tako, da zapadejo potem v izplačanje dne I. januarjia 1.1889. Deželni odbor vojvodine kranjske naznanja torej, da bode v šestih mesecih računši od dne 30. junija 1888 izplačal vse še neizžrebane kranjske zemljiško-odvezne obligacije v polnem znesku s postavno 5% premijo vred, v kolikor bi posestnikom obligacij ne ugajalo bolje, zamenjati svoje stare obligacije za obligacije novega 4% deželnega posojila, katere so po državnem zakonu z dne 17. junija 1888 drž. zak. št. 121 proste davka, koleka in pristojbine in katere se dalje morejo uporabljati za nalaganje ustanovnih, sirotinskih in enakih giavnic. Natančnejše pogoje, kako se bodo zamenjavale obligacije, razglasil bode javno denarni zavod „Unionbank" na Dunaji, pri katerem se je vzelo novo deželno posojilo. Poleg navedenega se kot obrok za poplačanje zemljiško-odveznih obligacij določi 1. dan januarija 1889, s katerim dnevom neha vsako daljno obrestovanje teh obligacij. Od deželnega; odbora, kranjskega v Ljubljani dne 22. junija 1888. Deželni glavar: Thnrn, 1. r. Konvertovanje zemljiško-odveznih obligacij vojvodine Kranjske. Deželni zastop vojvodine Kranjske je na podlagi na Najvišjem mestu potrjenega deželno-zborskega sklepa z dno 19. januarija 1888 zarad konvertovanja oziroma poplačanja vseh zemljiško-odveznih obligacij vojvodine Kranjske vzel štiriodstotno posojilo v znesku štirih milijonov goldinarjev av. velj., obstoječe iz: 3000 obligacij po................ 100 gold. 2200 „ „................ 1000 „ 100 „ ................. 5000 „ 100 „ „................ 10.000 „ katere se bodo poluletno od 1. julija 1888 začenši obrestovale in najdalje v 40 letih od 1. julija 1889 računši potom žrebanja poravnale. Te obligacije so na podlagi zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 121, glede obrestovanja in poplačevanja proste davka, koleka in pristojbine ter jim je popolno oproščenje davka, koleka in pristojbine za ves čas postavno zagotovljeno. Za točno plačevanje obresti in povračilnih obrokov tega posojila jamči vojvodinja Kranjska z vsem svojim premoženjem in s svojimi dohodki. Na podlagi navedenega zakona z dne 17. junija 1888 se smejo obligacije tega posojila uporabljati v obrestonosno nalaganje glavnic od ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, potem od sirotinskih, fidejkomisnih in depozitnih novcev, in po borzni ceni, vendar ne čez imensko vrednost — za službene in poslovne položnine (kavcije). Denarni zavod „Unionbank" na Dunaji je prevzel vse obligacije navedenega deželnega posojila na gotovi račun ter vabi v smislu dotične pogodbe z zastopom vojvodine Kranjske posestnike izžrebanih, dne 1. januarija 1889 v povračilo zapadlih kranjskih zemljiško-odveznih obligacij, da zamenjajo te obligacije z novimi štiriodstotnimi obligacijami pod sledečimi pogoji: 1. Za vsakih 100 gld. nominalne glavnice kranjskih zemljiško-odveznih obligacij izplača se 100 gld. nominalne vrednosti novega posojila in 11 gld. 75 kr. v gotovini. 2. Posestnikom zemljiško-odveznih obligacij je na prosto voljo dano, namesto zneskov v gotovini zahtevati primerno število obligacij novega posojila po kurzu 98 gold. 50 kr. 3. Zemljiško-odvezne obligacije morajo se pri zamembi izročiti z vsemi še ne izplačanimi kuponi, tudi s tistimi, ki bodo zapadli dne 1. novembra 1888. Neizročene še ne zapadle kupone mora posestnik zemljiško-odveznih obligacij pri zamembi v popolnem znesku plačati v gotovini. Obveznicam lit. A priložiti se morajo tudi eventualno k njim spadajoče plačilne pole za obresti ter morajo imeti potrjilo dotične izpla-čevalnice (davkarije), da so se obresti vstavile. Nove obligacije štiriodstotnega posojila imajo po 40 kuponov, katerih prvi zapade dne 1. januarija 1889, in po jeden talon. Obračun tekočih kuponskih obresti za 1. november 1888 vršil se bode tako, da se bode za vsakih 100 gld. nominale zemljiško-odveznih obligacij povrnilo posestniku 2 gld. 36V4 kr., obresti, za vsakih 100 gld. nom. novega posojila pa se bode v račun vzelo 1 gld. 331j3 kr. za obresti. Tisti p. n. posestniki kranjskih zemljiško-odveznih obligacij, kateri se hočejo poslužiti njim ponujenega konvertovanja pod navedenimi pogoji, oglasiti oziroma vložiti morajo zemljiško-odvezne obligacije, katere hočejo zamenjati, v dobi od I. septembra do vštetega 31. oktobra 1888 pri enej spodaj navedenih zamenjevalnic, in sicer: na Dunaji pri „ITiiioii1iaitk'S v ljubljaui tiri goip. C. liiickiiiaiiiiii«, » „ „ J. C. Mayer-Jw, ker sicer izgube pravico do konvertovanja ali zamembe. Pri tem je paziti na sledeča določila: a) Obligacije se vložd z oglasiLnimi listi, kateri so izgotoviti v dveh eksemplarih. Obrazce za take oglasilne liste izdajajo navedene za-menjevalnice. b) Vložitelju se vrne jeden oglasilni list s potrjilom prejema ter so bodo proti temu listu izplačale obligacijo novega posojila, kakor tudi ostanek glavnice, kar bi se je ne moglo poravnati z obligacijami samimi in pa iz obračunjenja kuponskih obresti izvirajoči znesek pri tistih zame-njevalnicah, pri katerih so se vložile v zamembo odločene obligacije. c) Obligacije novega posojila in pa zneski v gotovini, kar bi se jih ne vzdignilo do 1. januarija 1889, bodo od tega časa naprej na razpolaganje pri dotični zamenjevalnici ob računu in na škodo upravičencev. Na Dunaji, dne 31. avgusta 1888. . . • ■ i w U n i o n b a n k. Št. 268 Razpis službe. (i) Pri okrajni hranilnici v Slovenjem gradci se razpiše mesto kontrolorja z letno plačo 800 g'l ii©w® Imovina družbe: 0 milijonov gld. avstr. velj. S 2 milijona gld. avstr. velj. S»b-■■'itRva« človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem: zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. se bode Zastopstva družbe s V Budimpešti, \Vienergasso 3 in Schiffgasse 2; v Gradci, Albrechtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Schiff '; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaolava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., Holienstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogersko monarhije nahajajo se glavne in krajno agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekto zastonj in vsprejeinajo zavarovanja. Glavni zastop v LJubljani, Šeleiiburgove ulice štev. 3, pri JOSIPU PROSENt-u. (9) a) proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narode z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v guinnih in stogih; c) proti škodam, ki jih napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in fo suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a le pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične.