V Ljubljani, v četrtek 21. junija 1894 LISTEK Bitva raclaviška. * Deželna izložba poljska odlikuje se osebito po bogati zbirki obrazov poljskih mojstrov. Z vsega sveta so tu nakupičeni posamični obrazi poljskih slikarjev. Poleg te bogate zbirke pa vzbuja največjo pozornost občinstva pauorama bitve raclaviške, katere opis podajamo tu iz poljskih listov. Od glavnega vhoda, nekoliko korakov na levo, popenja se okroglo poslopje v višino 18 metrov in v premeru skoro 40 metrov, vse je iz železne konstrukcije, ki hrani biser poljske umeteljnosti. „Bitvo raclaviško". Pojem v razmerju in obširnosti tega ogromnega platna je nastopni: Površje znaša 1725 štir. metrov, visočina 15 metrov in dolžina 115 metrov. Glavni tvoritelji ogromne te slike, ki skoro nima na svetu tekmeea, so poznati umeteljniki slikarji: Vojteh Kossak in Jan. Styka v prvi vrsti, dalje Tadej Popiel iu znameniti monakovski krajinar Ludovik Boller. Obema prvima umeteljnikoma se pomagali še zlasti v figuralnem oziru : Rozwadowski, Axentowiez, Tetmajer in Wodzinowski. Slikanje na tem ogromnem platnu je trajalo poldrugo leto. Vtis, kakoršuega dela pogled na ta obraz, je nepopisno impozanten. To ni panorama v običajnem pomenu besede, temveč do- vršeni umeteljski umotvor, ki je ponos poljskemu slikarstvu. Tu sledi njega kratek vpis: Bitvo racloviško, ki se je bila dne 4. aprila I. 1794., trudili so se umeteljniki predočiti z največjo nadrobnostjo in istini-tostjo. Kraj boja in obraz pokrajine posneli so po pristni prirodi, tipe kmetske studovali so po teh krajih, ^zgodovinske osobnosti iz slik, kmetske noše in uniforma vojske so napodobljene z največjo točnostjo. Obraz predstavlja bitvo v odločilnem trenotju o 4. uri^popoludne. Gledalcev stoji na navršju sredi bitve. Početkom pada v oči po dovršeni kompoziciji in krasoti kolorita naskok kosenoscev (kosinijerov) na ruske topove, postavljene v jedni vrsti. Postave Vojteha Glowackega (B&rtosza), ki je udaril na rusko baterijo in s čapko pokriva topovo zapalno prašnjico, dalje Zwizdockega in Svvistneckega in vse udeležene postave pojavljajo se na obrazu kakor živi. Mali oddelek lovcev, stoječ za prvim topom, brani se še, pričakuje pomoči od oddelka generala Todmansova. Za prvim zastopom kmetskih prostovoljcev korakati dve stotniji šestega polka Ožarovskega pod poveljstvom kapitana Nideckega. Dalje se nahaja Kosciuszko na konju v narodni noši in poživlja k napadu drugi oddelek kmetov, korakajočiti pod zastavo Marije Cen-stohovske. Vse te skupine pohajajo iz štetke slikarja Stfke in V. Kossaka, znamenitega slikarja bitev. Za Kosciuszkom videti je v štabu generala Ma-dalinskega, majorja Bilganskega in nekoliko husarjev flforoha. Te postave je mojstersko naslikal Kossak. V daljavi pojavljajo se Korpole in gora Kominszy, na njeni panogi videti je konjico generala Madalin-skega. Vaška koča deli drugi oddelek vaščanov, katerih konec se nahaja še v soteski. Dalje vidimo goreče pogorišče, v daljavi mesto Dziemierzyce, kjer je bil Koscinszkov tabor. Blizu pogorišča jaše naravnost pobočni huzar Koscinszkov, zroč na vojaške vjetnike, spremljajoče od narodne konjiče. Na čelu vjetnikov jaše na nogi ranjeni polkovnik Muranov, opirajoč se na rame pobočnika, za njim v j e ti vojaki. Za pogoriščem zevajo v ognju poljski topovi; na desno od baterije stoji v vrstah divizija generala Zajaczka, s krajnega levega hriba pa hiti na pomoč ostanek konjiče, ki se sukobi s kozaki. Stopajoč dalje, vidimo to švadrono, bojujočo s kozaki; jeden oddelek poljske švadrone trčil je na jedno kozaštva. Vsa la bitka vrši se blizu gozdov, pripadajočih Klonovu in Raclovicem. Pod tem gozdom stala so na desnem ruskem krilu topovi generala Rachmana. Dalje na desno sredi skupine grmičevja iu zarast-kov videti je oddelek majorja Lurcha, čegar sprednji voj se je sprejel že z ruskimi mušketirji. Za gojzdom videti je gorečo vas Raclawice. Ruski mušketirji obsipavajo poljski oddelek z ročnimi grana- Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden Naročnino in oznanila (inserate)8, življenje v teh izpremembah: sveža s katoliško cerkvijo in z namestnikom Odrešenikovim je pogoj obstanku in srečnemu razvoju držav. Politični pregled. V Lj u bij an i, 21. junija. Ulični napisi v JPragi. Policijsko oblastvo v Pragi ne misli mirno gledati ruskih, grških, turških, francoskih, italijanskih in angleških uličnih napisov na hišah Mladočehov v Pragi. Pozvalo je dotične gospodarje, da naj odstranijo dotične tablice, ker so dovoljeni napisi le v obeh deželnih jezikih. Nekateri gospodarji so jih takoj odpravili, ko so videli, da se oblastvo ne misli šaliti, pri jednem sta pa neki policijski uradnik in ključar odtrgala tablico z zida. Pravni zastopnik poslednjega hišnega posestnika je pa pisal dotičnemu uradniku in ključarju, da v štiri in dvajsetih urah nabijeta zopet tablico na zid, drugače ju bode tožil zaradi motenja posesti. Kakor se vidi, vlada vse sile napenja, da bi Cehe prisilila, da puste v Pragi dvojezične napise. Civilni zakon na Ogerskem. Danes se začne v ogerski gospodski zbornici razprava o civilnem zakonu. Za vlado baje razmere ne stoje posebno ugodno. Sel je v Budimpešto tudi novi zagrebški nadškof, da glasuje proti vladi. Več konservativnih plemenitašev se je povrnilo iz inozemstva, zlasti iz Nizze, da store svojo dolžnost. Prišlo je več plemenitašev, ki prvi pot niso bili prišli in večina teh je proti civilnemu zakonu. Zato je v vladnih krogih že zginilo upanje, da bi sedaj zmagali. Vlada misli pa predlogo takoj zopet predložiti zbornici poslancev, da se zopet izreče zanjo. Gospodski zbornici jo pa predloži vendar še le jeseni. Mej parlamentarnimi počitnicami bode vlada skušala še kaj ms-gnatov pridobiti na svojo stran. Bolgarija. Nekateri časopisi mislijo, da je z odstranjenjem Stambolova zmagala nekaka narodna ideja v Bolgariji. Tudi nova vladna stranka se na-zivlje narodna stranka. Ce pa stvari bolje ogledamo, pa moramo priznati, da je baš sedaj v Bolgariji zmagala zapadna stranka. Vsi novi ministri so se izobrazili na zapadu, dočim je bivši ministerski predsednik se bil izobrazil v Rusiji in doma. Načevič se je celo nedavno izrazil o Stambolovu, da premalo pozna zapadno kulturo. Tudi dunajski listi so nakrat nenavadno naudušeni postali za novo bolgarsko vlado. To pa zaradi tega, kor novi ministri zlasti Načevič že imajo dolgo kaj tesne zveze z Dunajem, zlasti z dunajskimi in budimpeštanskimi časnikarji. Stambolov je oviral raznim zapadnim liberalnim nazorom razširjevati se na sofijski visoki Šoli, novi ministri pa mislijo pustiti zapadnemu duhu svobodno pot. Obsojen protestantski župnik. V Strass-burgu so obsodili protestantskega župnika Miillerja zaradi grdih napadov na katoliško cerkev. Župnik je posebno smešil papeževo nezmotljivost. Pri sodišču se je izgovarjal, da to še ni napad na katoliško cerkev, ako smeši papeževo nezmotljivost. Sodišče je pa bilo tami. Oddelek poljskih streljcev strelja v dva šva-drona voroneških huzarjev, pojavljajočih se v racla-viški soteski, drugi zopet strelja na vozotajstvo, upre-ženo pred topove. Euski general Tormansov prihaja baš v trenotju, ko je bilo središče njega vojske razbito in topovi vzeti. V daljavi je videti rečico Ciek-lico in goro Koscijevvsko. Vso to skupino naslikal je umeteljnik Vojteh Kossak. Gledalec kar strmi, da je vse to mogla ustvariti človeška roka. Človeku se zdi, da so vse žive postave premičejo jedna proti drugi, čutiš skoro smodnikov dim — tako živo je vse napodobljeno. Kamor oko zre na mnogo, mnogo milj v daljavo, vidiš gore, gojzde ia polja. Kompozicija bitve, prispodobljena je do najmanjših podrobnoatij vestno zgodovinskim zapiskom, vsa nedosežna perspektiva, vzduh, razsvetljava, barve polja in gojzdov, je kakor v dišeči priredi. Vsi umeteljniki, Kossak, Styka in Popiel s slikarjem Bollerjem, strarili so velikansko delo, ki prinaša čast poljski umetnosti. Teren, sestoječ iz zemlje, po kateri leže raztreseni zlomljeni poljedelski predmeti, kose itd., spojen je z obrazom tako, da se težko sezna, kje končuje priroda in kje pričenja ume-teljnost. Vsak del racloviške panorame pomeni zase dovršeno krasno in dragoceno delo — celota je velikansko delo umeteljnosti slovanske. A. S. drugih mislij in pravi v svojem utemeljevanju, da je dogma o papeževi nezmotljivosti splošna verska resnica, važen del eerkvenega nauka in cerkve same. Tako razumevanje papeževe nezmotljivosti, kakor jo tukaj kaže sodišče, je pae veselo. S takim postopanjem se naredi konee smešenju te dogme, kar bode posebno hudo zadelo nekatere protestantske duhovnike. Jakobson. Rusiji prijazni listi so z velikim veseljem naznanjali, da je nova bolgarska vlada dala zapreti Jakobsona. Nadejali so se, da sedaj obsodijo tega moža, ki je ukral r ruskem poslaništvu v Bu-kareštu več važnih listin, ali kakor prijatelji Rusije trdijo, jih je sam ponaredil. Veselje se tem listom ni uresničilo. Jakobson je bil zares pobegnil iz Sredca po padu Stambolova in seboj odnesel neke važne papirje. Novi bolgarski vladi je bilo veliko ležeče, da dobi te papirje. Je že morala vedeti, kakšne papirje ima pri sebi. Jakobson je bil v tesni zvezi s Stambolovom, in tudi sedanji ministri so ga nekateri poznali, ker so bili ob raznih časih v Stabo-lova ministerstvu. V Ruščuku so res prijeli Jakobsona, kjer so mu vzeli papirje, katere je imel pri sebi, potem pa izpustili. Novi bolgarski ministri Rusiji na ljubo ne mislijo nobenega izročati sodišču. Španija in Maroko. Kakor je znano našim čitateljem, Španija še ni dobila prvega obroka vojne odškodnine od Maročanov. Dotični denar je že v Ma-zaganu pripravljen, ali ga Španjcem niso hoteli izplačati, ker še ni novi sultan dal nobenih ukazov. Španija je baš zaradi tega priganjala, naj se novi sultan kmalu prizna, da bode mogla dobiti vojno odškodnino. Spanjski poslanik v Fezu je tudi že izročil maročanski vladi energično noto, v kateri zahteva, da se takoj izplača zapali obrok. Španija že težko čaka, da dobi 5 milijonov frankov, ker so njene blagajnice prazne. Razgled po slovanskem svetu. Iz Prage 19. junija. „Narodni Listi" tožijo, kakšne razmere nastajajo sedaj pod finančnim ministrom Plenerjem. Za-ukazal je namreč, da naj se prodajajo v Libercah le nemški železniški blanketi, drugod pa dvojezični, ako jih bodo kupovalci zahtevali. Naj bi še potožili, kaj so počeli Nemci iz Brajha" v Trebenicah. Kakih 50 turistov se je pripeljalo tje, razsajali so v „Ger-maniji", potem se pa peljali po popoldanski službi božji na „lojtrah" proti Lovosicam. Voz je bil olepšan z belorudečimi trakovi, junaki sami so bili oblečeni kot češki muzikantje ter trobili na bigotfone. V sredi so imeli moža oblečenega v belorudeče kraljevo oblačilo, ki je žalostno vpiral svoje oči v tla, z razmršenimi lasmi in brado. K temu so vpili: „Ceški kralj beži iz Trebenic I Tal mu zmanjkuje, Germanija bo vse pokupila !" To se je zgodilo sedaj, ko je mladočeška stranka pri krmilu. G. dr. Gregr, zakaj to ? — Mestni magistrat je razglasil, da morajo vsi lastniki hiš v 14 'dnevih sneti tujejezične ulične naslove, ako jih niso javni organi razobesili, namestnik pa je odstranil ta sklep. — Skozi Prago so se peljali v Karlove Vare trije egiptovski ministri, in sicer Riaz paša, O^nian paša in Husejn paša. — Mladočehe so dobro ožigosali govorniki pri zadnjem zborovanju političnega kluba katoliških delavcev na Češkem. Predsednik Hov&dek je pokazal na njih tri napake: Glasilo „N. L." hvali jedenkrat Gladstona, drugič Wekerla, če ravno sta ta dva politika popolnoma različnega mišljenja. Drugič opazuje se pri Mladočehih dobičkarija in tretjič morajo se uklanjati zapovedim dr. Gregra. Sam „Socijalni Demokrat" je nekdaj pisal: prvi pogoj rodoljubja je pripoznanje autoritete dr. Jul. Gregra. Dalje je omenjal, da hočejo radikalci učiti, a ne znajo od-gajati, kakor si je učitelj Sokol slabo vzgojil svojega sina. Mladočehi so sploh vzgojili soeijaliste, anarhiste in prekucuhe. Se imenovani „Soc. Dem." je zapisal, da ne znajo Mladočehi plodonosno delovati in vsled tega morajo govoriti radikalne govore. Mladočehi znajo ljudstvo ščuvati, in razčuvano zatajiti, kakor so storili pri „Omladini". Potem so sklenili resolucijo, kjer povdarjajo, da niso storili naši sedanji poslanci v državnem zboru za kmetovalce, obrtnike in delavce prav nič. Tako pa ne mislijo samo katoliški delavci ampak tudi socijalni demokratje in morda še nekateri Mladočehi v svojem srcu, na tihem, sami.---Cvetlični korso je prestavljen na dan 23. t. m. Dnevne novice. v Ljubljani, 21. junija. (Shod zaupnih mož t Celju.) Iz Celja: Pri včerajšnjem shodu zaupnih mož Spodnjega Štajerskega, sklicanem v Celje, bila je udeležba iz vseh okrajev izredno velika, ter se je po živahni razpravi sprejela enoglasno naslednja resolucija : „Dnd 20. junija 1894 v Celju zbrani rodoljubi slovenski prote-stujejo z vso odločnostjo zoper proglašenje c. kr. gimnazija v Celju kot nemško posest. Ta gimnazij je c. kr. državni naučni zavod, namenjen prebivalstvu južnega dela Spodnjega Štajerskega, in to prebivalstvo je po ogromni večini slovensko, ter je tudi vedno po dve tretjini dijakov na celjskem gimnaziju Slovencev. Mora se torej ta gimnazij vrediti tako, da bode ustrezal potrebam tega prebivalstva. Sedanja vreditev tega gimnazija, vsled koje se vsi predmeti, izven slovenščine, prednašajo v nemškem jeziku, je krivična sama na sebi ter nasprotuje pozitivnim državnim osnovnim zakonom. Zahtevamo torej za sedaj nemudoma osnovitev slovenskih paralelk na c. kr. gimnaziju v Celju. Slovenskim državnim poslancem pa naročujemo, da delujejo na vso moč na to, da se čim prej izpolni ta opravičena zahteva slovenskega naroda". — Kasneje razpravljala so se razna vprašanja zadevajoča popolnitev narodne organizacije. Vse obravnavanje kazalo je najlepše edin-stvo, ter so se udeleženci shoda razšli s prepričanjem, da bo ta shod imel za daljno narodno delovanje na Spodnjem Štajerskem stalno veljavo. (Osobne vesti.) Gozdna inšpekcijska adjunkta gg Viljem P u t i k in Ant. Zhuber pl. Okrog sta imenovana komisarjema. (Iz Rima), 19. junija. Dasi imajo člani italijanske zbornice laskavi pridevek .onor^vole", vendar pred ljudstvom v obče nimajo mnogo spoštovanja, posebno odkar so prišle na dan goljufije pri rimski banki. Imel sem priliko govoriti z nekaterimi omi-kanci, ki so se jako „nečastno" izražali o zbornici, v kateri je toliko strank, kolikor zvitejših glav. Državni voz je tako zavožen, da si niti .veliki" Crispi ne ve in ne more pomagati. Zahteval je od zbornice neomejeno zaupanje v svojo modrost, a možje poznajo njegove prazne besede ter mu stavijo alternativo: ali odstopi ali zmanjšaj državne troške. Dobro vedoč, da nobeden veljavnejših parlamentarcev sedaj ne prevzame nehvaležne naloge „grešnega kozla", lisjak v resnici odstopi z namenom, dokazati svetu, da on edini more rešiti domovino. Ia tako se je minuli teden tretjič predstavil zbornici kot načelnik nove vlade s sladkimi besedami o ljubezni do domovine, požrtovalnosti svoji in nesebični trudaijubivosti za blagor zjedinjene Italije. Ob jednem je vrgel nado med mehkosrčne „očete" rekoč: Sklenili smo, da odjenjamo od svojih zahtev ter znižamo zemljiški davek za 2°/«, kar znese 17 milijonov ; dalje opustimo nameravano zvišanje dohodninskega davka in davek od menic, kar bi zneslo 28 milijonov. Ta primankljej hočemo pokriti z raznimi prihranki, katere naj določi poseben odsek 18 članov itd." Tako skuša Crispi odvaliti vso odgovornost na ta odsek, oziroma zbornico in državna „biga" pojde v starem tiru navzdol. Po dogovoru s svojimi pristaši je Crispi dosegel, da se ta odsek voli šele meseca novembra in do tedaj je še mnogo časa. In da odsek ne bode ničesar ukrenil, o tem nihče ne dvomi. Torej „sich vveiter fretten" je tudi Crispijevo načelo. Sploh pa je Crispijeva zvezda obledela in vsled tega mu je anarhist Paolo Lega mi-nolo soboto storil veliko uslugo, ko je izpalil svoj samokres proti vozu, v katerem se je Crispi ob7*3. uro peljal v zbornico. Vse kaže in mnogi listi trdijo, da je bil 25letni postopač najet z namenom, da se Crispi proslavi v novi luči žrtve za domovino. Neki šaljivi list je prinesel to le sliko: Na dvorišču stare trdnjave stoji odprt prazen kurnik, katerega ogledujeta čudeč se jetniški paznik in preiskovalni sodnik; v zraku plava krokar, ki je zletel iz kurnika, ter čuvajema praviee kaže osle s kremplji. Liberalni list Jtalia del Popolo" v Milanu piše mej drugimi: .Občudujejo in slave človeka, na katerega je zločinec pomeril orožje. A kdo more verjeti, da hoče zločinec smrtno raniti človeka v zaprtem vozu? Zato rečemo, da plačamo stari zlat beneške republike, kakoršni so jako redki, ako nam najde kdo v Milanu človeka, ki bi bil prepričan o resnosti tega napada. Mi stavimo, da je policija uprizorila ta napad, hoteč Crispiju v zbornici napraviti ovacijo". (Za prihodnjo gledališko seiOno) preloženih je do zdaj nad 20 iger na slovenski jezik. — Člani i i nar. gledališča zagrebškega došli eo večinoma ie vsi v Ljubljano, da se priuče do sezone našemu jeziku. Ravnokar došla je tudi gčna. Sobieska ter g. Freu-denreicb s soprogo. (Kočevskega glavarstva nemški dopisi.) Iz političnega okraja kočevskega prihaja nam pritožba: da dohajajo slovenskim županom in občinskim uradom nemški dopisi, katerih večina prav nič ne razume. Na drugi strani pa se nahajajo pri občinah načelniki, ki odgovarjajo na take dopise tudi nemški 1 — To pač ni na mestu, in skrajni čas bi bil, da se vzbudi narodna zavest in pot zapre takim zmešnjavam! (Sejem na Bučki.) Iz Bučke 19. junija: Včerajšnji tukajšnji sejem bil je zelo obiskan. Prignalo se je na sejem konj, goveje živine, prešičev čez tri tisuč (3000) glav. Veliko prignalo se je goveje živine s Štajerskega in konj s Hrvaškega. Kupca bilo je nenavadno obilno, zatoraj bila je kupčija zelo živahna. Veliko bilo je kupca za konje s Koroškega in Lahov. Cena premeroma bila je visoka. Važuost in imenitnost teh sejmov spoznala je tudi c. kr. deželna vlada in zaukazala, da dva gospoda živinozdravnika jih nadzorujeta iz Krškega in Novega Mesta. (Občinska volitev.) V Čeljah, v postojinskem okraju, je bil za župana izvoljen posestnik Janez Sircelj, svetovalca sta posestnika Jožef Frank in Jožef Mihačič. (Razširjenje južnega kolodvora.) Poroča se nam: Dozdanji prostori južnega kolodvora v Ljubljani ne ustrezajo več ni zahtevam osobnega ni tovornega prometa, razun tega je pa tudi računati na prihodnjost, ko bode oboje še znatno naraslo. In kakovi so prostori za kolodvorskega restav-raterja, od katerega se vse mogoče zahteva. — Vodstvo južne železnice peča se, kakor čujemo, ravnokar s to prevažno zadevo in načrtom primernega razširjenja. (Znižanje ceste za gradom.) Načrti za odpravo cestnega grba za gradom med brambovsko vojašnico in Hradeckijevim mostom in uravnavanje ceste so že dlje časa izdelani. Ko bodo zemljiške zadeve, ki so z izvršitvijo tega načrta v zvezi, rešene, prične se z delom, za kar bi bil seveda že skrajni čas ! (Iz Rovt), 19. junija: Povsod okrog čujejo se jadikovauja o množici letošnjih majevih hroščev, — pri nas pa skoraj ne vemo, da je bilo „njih leto". Le posamezno prifrčal je kateri skozi naše kopice. Ker imamo v obče ugoduo vreme, pridelali bodemo razmerno obilo krme kakor tudi poljskih pridelkov in sadja. (t župnik Stiplovšek) je, kakor je že brzojavka povedala, odšel v Gradec iskat pomoči v bolezni. Toda nemila smrt je milemu možu prerezala ondi nit trpljenja polnega življeuja. Truplo pokojnikovo so dne 19. t. m. prepeljali v Loče, kjer ga je na kolodvoru pričakovalo obilo faranov njegovih. Sledeči dan se je pa isto žalostno-slovesno izročilo hladnemu grobu tik telesnih ostankov njegovega prednika, znanega pesnika Virka. V cerkvi govor govoril in sv. mašo popeval je prečast. g. knezoškofji svetovalec in dekan Voh, sprevod vodil pa je prečast. gosp. kanonik H a j š e k. Med nebrojnim ljudstvom bilo je 36 duhovnikov. (Goriške novice.) Ves besen poroča zadnji .Cor-riere", da je deželni šolski svet kljubu izvrstnim razlogom, navedenim v mestni seji, glasoval za ustanovitev slovenske ljudske šole v Gorici na mestne troške. Pravična odredba kolje oči Židinji in njenim kimovcem. Novih utokov pričakujemo. Nadejamo se pa trdno, da je še pravica za Slovence v Avstriji. — V Solkanu se je močno opekel neki 12letni mladenič. — V podgorski papirnici poškodoval si je pri delu roko 171etni delavec. Odvedli so ga k usmiljenim bratom v Gorico. — V Kočevski ulici v Gorici sprli so se neki mladeniči v nedeljo ob 11. uri po noči ter se precej oklali. Redarji so jih zaprli pet in zadevo naznanili pravici. — V gostilni gospoda Fogarja .pri Mostu" spopadli so se vojaki-brambovci pa lovci in «e razšli s krvavečimi glavami. Jeden ranjenih je v bolnišnici. — V Dornbergu našli so 18. t. m. nekega 30 let starega Alojzija Makuca, kovača v podgorski papirnici, obešenega. Vzrok samomora ni znan. — „Srednjeveško barbarstvo" naslovila je zadnja „L'eco" pretresujoč dogodek. Ume se, da je tudi »Corriere" takoj ponatisnil stvar pod istim naslovom in pomagal .L'ecu" zabavljati srednjemu veku. Kaj se je pa tacega dogodilo? To-le: Neka zmešana Marija Srednik, doma na Krasnem v Brdih, prišla je v Višnjevik razgrajat. Trije kmetje so jej zvezali roke na hrbet in jo odpeljali iz Višnje-vika včn ob 10. uri zvečer dne 11. t. m. Reva je vpila zaman na pomoč. Po noči je nastala velika nevihta. Ker je bila zvezaua, ni si mogla pomagati Drugo jutro ob 4. uri našla jo je neka žena ležečo na trebuhu umirajočo, a ni se je usmilita. Ob 5. šel je mimo neki mladenič 8 Krasnega in prerezal vrv na rokah. Kmalu potem je umrla. Neusmiljene kmete izročili so sodišču. Dogodek je res žalosten, a zato vzlasti katoliškim listom ni treba hoditi po naslove v srednji vek, ker imamo za take surovosti vzgledov več v 19. razsvetljenem stoletju, nego v tako črnem srednjem veku I (It Ptnja.) Naznanjajoč vspored naše učiteljske slavnosti, prosimo ter vabimo slavno p. u. slovensko občinstvo, ker se približuje 1. julij, da nas z mnogo-brojno udeležbo počastite. Kuvert za osebo stane 80 kr. Kedor želi se istega udeležiti, naj blagovoljno pismeno javi vsaj do 28. junija t. 1. gosp. Drag. Zupančiču, učitelju v Ptuju, da zamoremo slavnim udeležencem povoljno postreči. Nadejamo se obilne udeležbe ter Vam kličemo „Dobro došli." (Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) ima v petek dne 22. junija t. 1. ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Prememba pravil zadruge stavbinskih obrtov v Kamniku. 3. Prošnja za postavno prepoved špeku-lativnega nakupovanja in prodaje žita na borzah. 4. Poročilo o sejmskem redu za Idrijo in Domžale. 5. Prošnja za dovoljenje mesečnih živinskih semnjev v Črnomlju. 6. Zbornični račun za 1. 1893. 7. Prošnja za dovolitev semnjev v Horjulu in Rozalnicah. 8. Prošnja za preložitev enega semnja v Žužemperku. 9. Poročilo o ustanovitvi tehniškega soveta za vso užitninsko zakonodajstvo pri c. kr. finančnem ministerstvu. 10. Poročilo, če so ključaničarji upravičeni izdelovati vezi za zidovje. 11. Poročilo o spomenici za vsakoletno državno podporo za eksportne namene. 12. Prošnja glede premembe zakona za-stran ugodnostij za nove stavbe v stanovišči za delavce. 13. Poročilo o združitvi treh obrtnih zadrug v Radečah v eno skupno zadrugo. 14. Prošnja zadruge sobnih slikarjev in pleskarjev v Ljubljani, da naj bi se nje okoliš razširil na celo Kranjsko. (Kranjsko prim. gozdarsko društvo) ima letos svoj redni občni zbor dne 5., 6. in 7' avgusta v Kostanjevici z običajnim dnevnim redom, s predavanjem o gozdni stroki ter poročili o raznih gozdarskih zadevah. (Letošnja sadna letina) kaže po deželi, osobito na Dolenjskem in Gorenjskem, koder nista toča in hrošč škode napravila, — dozdaj dobro, poročila glase se zlasti glede jabolk, hrušk in črešpelj kaj ugodna. — O drugih vrstah je čuti neugodnejše vesti, kakor tudi o trti. Društva. (Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) preložila je svojo, dne 8. julija letos namerovano veselico na 16. septembra t. 1., to pa zaradi „Slavčeve" desetletnice. Za dne 5. julija ob 6. uri zjutraj na Rožniku napovedane svete maše na sv. Cirila in Metoda čast se bode izvestno v mnogobrojnem številu udeležilo čestito ljubljansko občinstvo, ter če-stilci slovenskih blagovestnikov in osobito prijatelji sv. Cirila in Metoda družbe. (Prostovoljno gasilno društvo v S t. Petru na Krasu.) Vabilo k javni tomboli, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Št. Petru dne 29. junija t. 1. ob 4. uri popoludne. Dobitki obstoje iz raznovrstnega kmetijskega orodja. Pred in po tomboli svira postojinska godba. Tabiice dobe se vsaki dan pri odboru in na dan veselice pri blagajnici. — Ker je čisti dohodek namenjen za poplačanje gasilnega orodja se p. n. občinstvo uljudno vabi k mnogobrojni udeležbi. Odbor. (Učiteljskega društva za Ptujski okraj.) Vabilo na slavnost 251etnice .učiteljskega društva za Ptujski okraj" v nedeljo dne 1. julija t. I. v prostorih .Narodnega doma" v Ptuji. A. Pred-poludne ob 11. uri sv. maša v minoritski cerkvi. Pela se bode Nedvedova maša: „K Tebi srca povzdignimo." B. Popoludne ob pol eni uri skupni obed v .Narodnem domu" ; kuvert stane za osebo 80 kr. C. Po obedu glavna vaja. Koncert: 1. Dr. Benj. Ipavic: Overtura iz opere .Teharski plemiči." 2. Pozdrav predsednika. 3. Nedved : .Pev-čeva molitev", moški zbor. 4. K. Bendl: „Križaci na morji", veliki mešani zbor. 5. Slavnostni govor. 6. Stegnar: .Dneva nam pripelji žar", mešani zbor s samospevom za sopran — samospev poje gospo-dičina Micika Stupca. 7. Indrich Kaan : Adagio a Seherzo. 8. Nedved: .Lahko noč", moški zbor z baritonsamospevom — poje g. Šabec. 9. P. H. Sattner: .Na planine", mešani zbor z baritonsamospevom^— poie g. Sabec. 10. Foerster : .Slavnostna koračnica". 11. Nedved: .Avstrija moja", moški zbor. — Zvečer ob pol 9. uri se bode predstavljala opereta : .Tičnik". Koncert se začne točno ob 5. uri. Vstopnina k koncertu in k opereti za obitelj (3 osebe) 1 gld., z& osebo 50 kr., za kmete 30 kr. Telegrami. Civilni zakon na Ogerskem. BudimpeSta, 21. junija. Mnogo ljudij je zbranih na cesti pred muzejem nasproti gospodski zbornici. Dohajanje magnatov se ni nikakor oviralo. Prišli so vsi rimsko katoliški in pravoslavni škofje. Od dvornih dostojanstvenikov so prišli: Szecsen, Franc Zichy in Geza Szapary, nadalje sekcijski načelnik Cziraky. Gajzago in Vay govorita za vladno predlogo in Franc de Paula Zichy proti njej. Budimpešta, 21. junija. Gorenja zbornica je vsprejela pri glasovanju po imenih s 128 proti 124 glasom vladno predlogo novega ženitvenega zakona. Povodenj. Krakov, 20. junija. Voda upada, če tudi počasi, vendar novo poplavljanje še ni izključeno. Opava, 20. junija. Olsa je deloma razrušila most na okrajni cesti in je zveza s Freistadtom pretrgana. Velika voda zadržuje tek Visle. O jednem dečku se poroča, da je utonil. Požun, 20. junija. V Pistyanu se je podrlo sto hiš in več ljudij utonilo. Vaga zopet narašča. Pri Galaki je izpodkopala več hiš. Batibor, 20. junija. Odra stoji 4 metre nad ničlo. Po noči je zopet šel dež. Danes je tudi slabo vreme. Krakov, 20. junija. Slovesen pogreb kardinala Dunajevskega bode jutri dopoludne. Pozemeljski ostanki se polože k počitku v stolni cerkvi. Krakov, 20. junija. Povodom smrti kardinala Dunajevskega dobil je stolni ka-pitel sožaljne brzojave od papeža, kardinalov Grusche in Schonborna, grofa Kalnokyja, ministra Jaworskega, barona Gautscha, nadškofa Izakoviča in škofa Soleckega, kornega poveljnika Windischgnitza, rektorja levov-skega vseučilišča in več drugih visocih oseb. Krakov, 20. junija. Z včerajšnjim večernim vlakom je došlo 43 poslancev in članov gospodske zbornice, ki pojdejo na razstavo. Popoludne so bili poslanci pri slovesnem prenešenju pozemeljskih ostankov kardinala Dunajevskega v grajsko cerkev. Zvečer so bili v gledališču, jutri odpotujejo v Levov. Levov, 20. junija. V znamenje žalosti bode zaprta razstava mej mrtvaškim sprevodom kardinala dr. viteza Dunajevskega v Krakovem. Črnovioe, 20. junija. Vodja deželne vlade grof Leopold Goess je prišel semkaj. Inomost, 20. V sosednem kraju Liri je pogorelo 5 hiš. Ognjegasci so zabranili, da se ogenj ni razširil. Budimpeita, 20. junija. V zbornici poslancev je interpeloval poslanec Madaracz ministra, ako misli zbrati in zbornici predložiti podatke o tem, v katerih župnijah ne znajo duhovni pastirji mažarski in v katerih župnijah se še mažarski ne propoveduje in mažarski ne vodijo matrike. Prejšnji minister je bil že to obljubil in pričakuje, da sedanji minister to stori. Sredeo, 20. junija. „Agence Balcanique" je pooblaščena izjaviti, da so poročila vnanjih listov, da se nova vlada misli približati Rusiji popolnoma neutemeljena. Bim, 20. junija. V encikliki, katera se kmalu proglasi, se papež spominja izjav ob njegovi škofovski petdesetletnici, potem pa pravi, da on kakor Kristus na koncu svojega življenja kliče vse ljudi brez razlike kraja in plemena k jedinosti vere. Kar se tiče še nevernih narodov, bode cerkev še nadalje % rastočo gorečnostjo mej njimi razširjevala pravo vero. Narode, kateri so vsprejeli krščansko vero, papež opominja ne versko je-dinost, katera je njih skupno dobro. Vzhodne kristijane opominja, da so njih predniki priznavali rimskega papeža in so ga Grki priznali na cerkvenih zborih v Lyonu in Flo-reneiji. Papež konstatuje, da so člani vzhodnih cerkvA, prijaznejši postali katolikom in jih vabi, da ž njimi stopijo v stalno zvezo, zagotavljajoč, da se jim puste njih cerkvene šego in patrijarhatske predpravice. Posebno pa vabi papež slovanske narode, da naj se povrnejo v katoliško cerkev. Obračajoč se do protestantskih narodov papež konstatuje, da se pri njih nobena verska točka in nobena avtoriteta ni ohranila. Prišli so že do tja, da se taji božanstvo Kristusovo in Njega oožji izvori. Propali so že v naturalizem in materijalizem. Tisti razsvetljenci, kateri so hrepeneli po pravi veri, so se povrnili v ka-toličanstvo in 011 pričakuje, da tudi drugi to store, da bodo vsi deležni iste vere, upanja in iste ljubezni. Katolike opominja, da v sredi nevarnosti poslušajo svete papeštva. Ljubeč mir s posvetnimi oblastmi je cerkev rada ž njimi sklepala dogovore. Papež obžaluje, da se cerkev zopet zatira in kaže na prostozidarje kot sovražnike cerkve. Pozivlje Italijane in Francoze, da naj odkrijejo pa-trijotizem teh ljudij. Končno papež omenja socijalnega vprašanja, ki naj se reši v zmislu svetega evangelija. V političnih vprašanjih papež priporoča, da naj se svoboda narodov spravi v soglasje s pravicami vladajočih. Papež posebno priporoča vladajočim, da naj pospešujejo versko jedinost in posebno se izogibljejo vsega, kar bi utegnilo privesti do tega, da bi konec sedanjega stoletja bil podoben burnemu koncu minolega stoletja. Pariz, 20. junija. „Gaulois" objavlja neki pogovor z bolgarskim knezom. Knez se je izrekel, da se je Stambolov prostovoljno odrekel vladi. On priznava Stambolova zasluge, ali vendar misli, da bivši ministerski predsednik ni več prav presojal ljudi in stvari. Poznal ni zmernosti, ki je os trajne politike. On ga je večkrat opominjal, da naj tako ostro ne postopa. Da je knez v sporazum-ljenju z narodom ravnal, ko je odpustil Stambolova, to dokazuje občno veselje nad 20.000 došlih brzojavk. Knez ne odobrava napadov na Stambolova, ko je pal. Nova vlada bodo spravljiva, in ne bode nikdar pozabila, da smo na svobodni zemlji. Izpolnovala bode natančno pogoje berolinske pogodbe. On vlada v imenu turškega sultana, in mu ostane zvest; proti drugim vladam Bolgari še ne delajo nobene politike. Ni res, da bi on bil posebno naklonjen dunajski vladi, ki je bila nezadovoljna zaradi njegove izvolitve. Rusiji ostanejo Bolgari vedno hvaležni in jo bodo vedno spoštovali. Zaradi tega pa Bolgari vendar imajo še pravico biti svobodni. Bolgarija ni dežela, kjer bi bila mesta za kacega Kau-barsa ali Ignatjeva. Bolgarija za Bolgare 1 to bode vedno njegova politika. London, 20. junija. Prihod ruske ladije „Polarnaja zvjezda" pozdravili so streljanjem iz topov. Carjeviča so vsprejeli člani ruskega veleposlaništva, najvišji konjar kraljice. Car-jevič se je takoj odpeljal na jugovzhodni kolo- dvor, kjer je bila postavljena častna straža, da se je odpeljal v Walton on Thames, da obišče Ludovika Battenberškega. London, 20. junija. Ruska ladija „Po-larnaja Zvjezda" je danes prišla s carjevičem v Gravesend. Tanger, 20. junija. Staršega sina umrlega sultana Muleya Meh meda so zaprli v JUarakešu. — Sedaj je baje že podpisal svojo odpoved pravicam do prestola. Kairo, 20. junija. V soboto odpotuje podkralj v spremstvu Muktarja paše t Carigrad in potem obišče še druge evropske dvore. Umrli so: 19. junija. Kristina Joiefa Ambrožič, usmiljena sestra, 27 let, Kravja dolina 11, jetika. 20. junija. Anton Janovsky, učiteljev sin, 2 leti Streliike ulice 11, škarlatica in davica. — Antonija Sever, pismonoSe hei, 5 mesecev, Krakovske ulice 27, plučnica. Tujci. 19. junija. Pri H/onu : Weydmann, Pisckof, Reithofer, Wei», Mond, Stieler, Blau z Dunaja. — Alma Svobodva, Licht, Freund it Prage. — Alesseg iz Trsta. — Labroisse iz Monakovega. — Raunacher iz Naborjete. — Skraba iz Celja. — Ernest An-gerer iz Maribora. — Laznik iz Polhovega Gradca. — Šiška iz Šmarija. — Kotnik iz Rovereda. — Sliber iz Selc. — Ogoreutz iz Novega Mesta. Pri MaU&u: Hirscb, Zahajsky, Polak, Liebmann, Grob-stein, Puschenjak, Furth, Ruckel z Dunaja. — Schvvarz iz Jablonca. — pl. Vestenegg iz Novega Mesta. — Gross iz Reutlingen-a. — Gustav Furth iz Budejevic. — Haussmann it Meningen-«. — Haas iz Olomuca. — Boic iz Ribniee. — Korner iz Gradca. — Zettel s Save. — Rother iz Linca. — Kuralt iz Pulja. Pri bavarskem dvoru: Kraker, Fornbacher, Saitz, Roschar, Kraus, Lončar iz Kočevja. Pri avstrijskem caru: Burgstaller iz Zagreba. — Romanini iz Trsta. Vremensko sporočilo. a M Q Cas Stanje Veter Vreme > 3& ■g« S a * a opazovanja zrakom, m t mm toplomera po' Celziju 20 7. u zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 7361 736-4 737-8 130 20-2 14 6 brezv. si. vzh. n oblačno 1 jasno 000 Tovarniško zalogo šivalnih strojev 508 50-35 za vozarenje ima TTJBLTT ja: v LJubljani, Dunajska cesta 13. Ceniki zastonj in franko. T? o znižani ceni! m Uredil dr. Fr. Lampe. -— Izdala katol. družba za Kranjsko. Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več. Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za slovenske družino Dobivajo se v »Katoliški družbi za Kranjska" v Ljubljani, Stari trg it. 13. rt > -Z r > o rt 'C a rt •a N o -8 B O « a. MATTONI'3 Baba tega v zamašek vžganega znamenja in rodeče orelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam ii Islf 51 (21) Paulinova kranjska vinopivnica v Ljubljani, slonove ulice štev. 52 toplo priporoča namizno vino: istrijanca rudečkastega liter 24 kr. dto rudečega . „ 28 kr. * dto belega . . „ 28 kr. tirolca rudečega . „ 28 kr. dto belega . . „ 28 kr. dolenjsk. cvička rudečk. „ 32 kr. dto dto belega ,, 32 kr. specijalno vino: *Burgundca rudečega liter 40 kr. *Sistijanca belega . „ 40 kr. *Zelenike(Riesling) bele ., 48 kr. Terana rudečega . „ 48 kr. Za pristnost pojjolno jamstvo. Z* zaznam, vina so iz občeznanega vinokletarstva kneginje Holienlohe I* i v o : fino bavarsko črno, iz znane pivarne Knndl (ustan. 1658), bavarski bok»l (pol litra) 11 kr. V množini nad 10 litrov v steklenicah, v hišo stavljeno ceneje liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno po 6 kr. — JS a debelo mnogo ceneje. 176 12 D u n a j 8 k a borza. Dn6 21. junija. Papirna renta 5%, 16* davka .... 98 gld 10 to. Srebrna renta o%, 16% davka .... 98 „ 10 „ Zlata renta 4%, davka prosta .... 120 „ 90 , 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 97 . 90 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . 1094 . — . Kreditne akeije, 160 gld........351 „ 60 . London, 10 funtov stri........125 „ 25 „ Napoleondor (20 fr.)................9 , 971/,. Osarski cekini................5 p 92 , Nemških mark 100 . . 61 „ 37•/, .. Dn6 20. junija. Ogerska zlata renta 4% . ... 120 gld 70 to ! Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 95 05 „ j 4 i državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 148 „ — . } 5 h državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 157 „ 75 „ i Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197 . — , j Zastavna pisma avstr. oar.zem. kred. banke 4 % 98 „ 60 , ■ 4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60 „ ! Kreditne srečke. 100 gld. . , . 195 „ 75 „ : 8t. Genois srečke 40 dd. , . . 70 , — , 4% srečke dunajske parobrodne družbe . 138 gid. — kr Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 18 „ 20 , Rudolfove srečke, 10 gld. . . 22 , 25 . Salmove srečke, 40 gld. . . 73 „ — , Waldsteinove srečke, 20 gld. . 50 — Ljubljanske srečke............24 „ 30 , Akcije angio-avstrijske banke 200 gld. . 152 60 , Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 3105 — Akcije južne železnice, 200 itld. sr. , 107 50 . Papirnih rubeljev 100 184 50 „ Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K € V R" ' Mtili it 10 Dunaj, fcriakillerstram 74 8. JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, poiem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti DC n n 1 o i. e ii i li & 1 ji v n i c, Izdajatelj: Or. Ivan Jaaeiit. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk Ji&toii&ke VisitMrno" v Liunimui.