Tečaj |f.
Hatollsk cerkven list.
List ta.
V četertik 31. sušca 1853.
Maria ljabeznjiva! Ti moje ei veselje; Vse moje serčne zelje So, vedno Te častil'.
JU a r I a.
(Poleg laškiga: O amabile Maria!)
Ime presveto Tvoje V serce si čern vsaditi, In sab<» ga nositi (r sercu, kjer kolj bom.
Maria ! iz serca zdihnem, Ko zora zjutrej vstaja; lo solnee ko zahaja, Mario kličem spet.
Ce sc me žalost loti, Alj grozne bolečine, Mi vsa nadloga mine, Ko k Tebi pribežim.
In ko zavoljo greha Mi sercc v strahu bije, Ze samo Ime Marije Mi serce vpokoji.
In kadar bodem vmiral, Bom klical Ime Marije; To mi tolažbo vlije V preialoetno serce.
Ko me sovražnik skuša. Zavpijem: Oh Marija! In ta peklenska zmija Prestrašena zbeži.
To sveto Ime Maria Klicaje bodem srečno Tu živel, ino večno Se tamkej veselil.
Usmiljena Maria! Ti mi zvesta Mati, Zato se mi ni bati Te klicat' na pomoč.
Zatorej bodem klical Mario v vsaki sili. Ker Ona ce ine vtcnili Kot Mati ljubljena.
T.
Oznanjenje Marije Device«
rešena, milosti polna! Luk. 1.
Dans obhajamo praznik visokih skrivnost, praznujemo spomin, kteriga skoz celo leto vsak dan trikrat nar ntanj ponovljujemo. V cerkvenim turnu zvon zapoje, in v slehernim vernim sercu se zbudi molitev in iz njegovih bogoljubnih ust se oglase besede: „Angel Gospodov je Marii češe nje pernesel, in spočel a je od sv. I)uhau. Zvon zvoni: „Ccšena si, gnade polna!" in tavžent-krat tavžent jezikov se oglasi po vesoljnim svetu: „Cešena Marija, gnade polna!u in mati „lc-pc ljubezni4*, ki nas kakor svoje otročiče ljubi, se ozre na toliko in toliko vernih glasov svojih otrok na zemlji, vse njih prošnje sterne, šc svoje lastne prošnje perstavi in jih položi pred oltar svojiga Sina. Današnji praznik nas tega opominja in jc začetek nar veči milosti Božje do ljudi nasvetu, ker jc praznik Kristusoviga spočetja: za to nam jc to skrivnost zvesto premišljevati in visoko častiti.
I. Angel Gabriel je peršel k Marii in jo je pozdravil: jesena si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj!" Ako pa angel Gabriel reče: „č e š e n a r to če veliko reči; in ako angel reče: »Milosti polna!" to ima kaj v sebi. Ako jo je angel Gabriel častil, zakaj bi je ne častili ini, ko nas cerkev k temu vabi? in če je ona gnade polna, kakor angel pravi, tudi tebe, ki jo boš s ponižnim sercam pozdravljal, ne bo pustila brez gnade. To počešenje Marije Device pa ne sme biti suho in leseno, kakor ga veliko kristjanov moli, ampak gorko, perserčno in sklenjeno z občutljivo hvaležnostjo, de se je Hog ponižal na svet priti in nas odrešiti. Zato, de bi ne molili tje v en dan s su-
hoto, predstavimo besede: „Angel Gabriel je Devici Marii češenje pernesel in spočela je od sv. Duha". Angel je to češenje iz nebes od Boga pernesel, to je zares velika reč. in našiga polniga prcmislika vredna, ktera se mora s pre-vdarkam moliti in s hvaležnostjo sklenjena zbuditi v našim sercu. Tako je molil veliki svetnik in duhovni učenik sv. Tomaž Kempenzar, za to je pa tudi vselej, ko je „Češeno Marijo" molil, prečudno dušno moč in serčno sladkost občutil, kakor sam piše, ker pravi: ..llerž ko presveto Marijo Devico z angelovimi besedami nagovorim in rečem: rešena si, Marija! se razvesele nebesa, zemlja stermi, satan beži, pekel strepeta, žalost odjenja, veselje se poverile, serce se ljubezni topi, in sveta pobožnost ga pregreje, obžalovanje grehov vzame v njem stanovanje, in upanje ga poživi: še več, toliko tolažilo občutim v sercu, dc nisim v stanu tega z besedami dopovedati". Zakaj sc pa nam tako svete čutila v sercu ne obudujejo, kakor sv. Tomažu, ko angelo vo češenje molimo? Svesto za to ne, ker ne molimo tako lepo, kakor je sv. Tomaž molil, in ker Bogu nismo tako hvaležni za odrešenje po njegovim ljubim Sinu, kakor je on bil.
Človeško serce jc take natore, de se mu tista reč pcrljubi, na ktero velikrat misli; ker smo pa pod zgubo svojiga zvcličanja dolžni Boga nad vse ljubiti, torej nam sveta cerkev toliko pomočkov deli, svoje misli v Boga, svetnike in v Božje reči obračati. fiden nar bolj bližnjih in nar varniših potov do ljubezni božje pa je ljubezin do Marije Device; vsi svetniki in svetnice, ki so Boga iz celiga serca ljubili, so imeli posebno ljubezin do Matere Božje. Sveti fidmund, ko je še prav majliin b i. je globoko češenje do Matere Božje imel in ga ohranil v svoji čisti
polnosti tudi svoje odrašene leta. Ko je peršel cas, se za svoj prihodnji stan odločiti, si je dal zlat ženitni perstan narediti, nanj podobo Matere Božje in angelo vo češenje vrezati; in njegovo govorjenje po tem je bilo: »Ona je na vekomaj nevesta moja!" In v resnici je le malo ktera ura pretekla, de bi on ne bil svojiga perstana pogledal, in z veliko perserčnostjo češenemarije molil, ktera je bila na njem vrezana. S takim bogoljubnim djanjem je dosegel tako visoko stopnjo svetosti in čednosti, de se zdaj v versti svetnikov sveti.
II. Ko ie Marija zaslišala angelovo pozdravljenje in po tem ko je spoznala skrivne sklepe Božje žnjo, se je podvergla ponižna, rekoč: »Dekla sim Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!*4 Te besede imajo /.lo veliko naukov v sebi, in dajo se na veliko strani našiga življenja oberniti; nikar ne pozabi, človek, ko jih moliš, zlasti samiga sebe poprašati: »Ali sim jest dekla — sim jest hlapec Gospodov?-* .Moliš zjutraj, pomisli dobro: si bil hlapce, si bila dekla Gospodova skoz celo noč? Moliš opoldne ali zvečer, imaš pose 10 dosti premisliti. Vidil si po dnevu mnoge napake per ljudeh, slišal preklinjati ali nesramno kvantati; si bil pa ti dober hlapec, si bila ti dekla Gospodova, de se greha nisi vdeležil? Si se potegnil za čast Gospodovo, si odvračal hudo, kjer ti je mogoče bilo? Te je stiskala butara revšine, kcršanska mati! otroci so prosili kruha, pa ga nisi imela dati, serce ti je hotlo počiti od britkostš; ali si bila dekla Gospodova. de nisi godernjala, ampak se vdala v Božjo voljo rekoč: -Dekla sim Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi*4. Si bil preganjan iu po nedolžno obrekovan, kristjan! kaj si ta čas počel? Marija je poterpežljiva v Egipt bežala, ko je Jezus. njen Sin, po ilerodu preganjan bil: ali si se /.deržal tudi ti jeze in maševavskih, serditih misel, ter rajši rekel: rJest sim hlapec Gospodov; zgodi se mi po tvoji uesedi*4. Včasi te obide kakšna dušna stiska, velika perserčna žalost, de si skorej ne veš s čem pomagati: kako je tačas? Ali se ne per-tožiš morebi, zakaj te je Bog stvaril, ali v tako nadlogo pustil priti? Ali te ne motijo celo obupljive misli? V takim stanu, kcršanska duša! se spomni Matere 7 žalost pod križem, bodi prepričana, de tvoja britkost še deleč tako huda ni, kaker je bila Marijna, dcsiravno je bila ona nedolžna, ti si pa grešnica. Ileci tedaj: »Dekla sim Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi,-in ponovi ta sklep, kadar častitljivi glas zvona iz turna k molitvi angeloviga češenj a kliče. Sploh pa, ko te besede molimo, bo-dimc terdno sklenjeni, de bomo vselej Gospodovi zvesti hlapci in dekle, ko bi nam še tako težko bilo in ko bi tudi ves svet zoper sebe imeli.
III. Ko pa molimo visoke besede: »Beseda je meso postala in med nami prebivala*4, takrat izrečemo nar veči skrivnost Božjiga usmiljenja, k«> sc je s pomočjo sv. Duha Bog Sin včlove-čil ter v nar čistejši naročje Marije presvete Device stopil. Kakor se solnce sveti med zvezdami, tako se sveti neskončno usmiljenje Jczusoviga včlo-večenja med druzimi Božjimi dobrotami. Le naša velika slabost, naše spaceno in nehvaležno serce je tega krivo, de tako veliko dobroto kterikrat iz glave izpustiti zamoremo. Sv. Marija Magdalena Paciška jc skorej neprenehama premišljevala s solznimi očmi, kako mora vender ta ljubezin prečudno velika biti, de je Siri llozji lepe nebesa zapustil, in na to revno zemljo zavoljo zaverženiga človeka peršel. Te besede so sc ji res v serce vtisnile in
našli so po njeni smerti na njenim sercu besede: »ln beseda je meso postala44 zapisane.
Od nekiga cesarja se bere, ko je mašnik s sv. Rešnjim Telesam mem peršel grede bolnika obhajat, de je s konja stopil in konja duhovnu ponudil. S tem lepim djanjem je cesar tako čast dosegel, dc je še zdaj za to v spominu. Vender kaj je to, če je cesar s konja stopil iz spoštovanja do Njega, ki je cesar vsih cesarjev, in ki je z nebes na zemljo stonil — naj revnišiga kakor nar boga-tišiga odrešit? To je veliko ponižanje, ktero nima svoje enakosti, za to sc tudi mašnik per altarju vselej s kolenam perklone, ko per zadnjim evangelij sv. maše zgovori visoke besede: »in Beseda je meso postala in med nami prebivala44.
Ker so pa v angelovim češenju tako visoke skrivnosti naše sv. vere obsežene, pomisli! kako se kej ti obnašaš, kadar sc s turna zvon angeloviga pozdravljenja oglasi, in te opomni te velike dobrote Božje? Zvon, ki kliče, ni brez pomena; njegov glas nam je kakor Božji glas: nedolžna mladost pa tudi vsi verni dobri kristjani se razvesele, ko zaslišijo zvon svoje soseske k molitvi klicati. Kadar koli zvonov glas zaslišimo, smemo serčno reči, de nas Bog kliče. Pravi kristjan se s spoštovanjem odkrije, se spomni včlovečene večne Besede Očetove, moli angelsko češenje in Bogu čast da.
Ako pa vidimo gerde ljudi, ki gluhi in mutasti zvonov glas preslišijo, sc ne odkrijejo iu ne mo-lijo angeloviga češenja, ko zvoni, nikar se ne po-hujšajino: ampak spomnimo se, kar sv. Duh govori, de »modrost ne gre v dušo, ktera hudobne reči z miš I ju je: in ne v telo, ktero je greli a m vdano (Mod. 4, I.) in toliko zvestejši mi Boga častimo ker vidite de mu drugi čast jemljd. Takiga prederzniga napiihncža bodo zvonovi tožili pred sodbo, kteri so Boga razglasovali in častili, on pa ga je zaničeval. Prosimo pa dc On, ki je spremenil vodo v vino, ki je s peterimi hlebi pet tavžent ljudi nasitil, naj bi po svoji milosti tudi napuh taeiga malopridniga prevzetneža ponižal in vkrotil ter ga k spoznanju peljal. Takimu, ki ne moli ko ga zvon k molitvi vabi, Božjo službo optiša in pred sv. Hešnjim Telesam ne poklekne, večidel že iz lica njegova černa duša gleda; gorje njemu ob dnevu jeze in pravične sodbe Božje! Turk se oberne trikrat na dan proti Meki, ktero svoje mesto imenuje, se svojimu preroku Mohanietu za vero zahvalit: kakšin mora biti katoliški kristjan, de bi se ne odkril in Boga ne hvalil, ko ga cerkev spomni dobrote vsih dobrot: »Beseda je meso postala ia med nami prebivala!44 — Ako želiš usmiljenje doseči, vari se, dc ne boš Boga zatajal! Zakaj, kdor bo Jezusa pred ljudmi zatajal, bo Jezus njega zatajil pred nebeškim Očetam. Preudari pa dobro človek, dc bi bilo za te boljši skoz celo življenje na golih kolenih klečati in angelsko češenje moliti, kakor pa ob dnevu sodbe pred božjimi angeli osramotenimu biti. J.
v	^
Ciiflez neizmerne milosti Božje.
(Poslano.)
Sin človekov jc prišel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljeniga (Luk. 19, 10. ). Oh kako skerbno iše zgubljene ovčice, in s kakošnim veseljem jo zadene na svoje rame in kakošno radovanjc ima nad njo (Luk. 15, 5. 6.)! Izmed brezštevilnih dogodkov naj stoji eden tu v tolažek vsim resnično spreobernjenim, v podbadek in oserčenje njim. ki resnično žele na pot pokore stopiti, pa jih skušnjava odvrača, ali de je prepozno, ali pa de je
njih zadolženje preveliko, —toliko, de so že Božji pravici zapadli. Ako glas Božji slišiš, nikar ne oterpni svojiga serca (Psalm. 64.), temuč kar hitro se njemu, svojimu Pastirju, vdaj! —
Pod cesarjema Dioklecianam in Maksimianatu Herkulejem je živela v Himu ženska, Aglae po imenu. Bila je stanu plemcnitniga, zraven bogata in lepa, v rodu s pervimi hišami itimskiga mesta. Pa na slabo je obračala darove, s kterimi jo je llog tako obilno oblagodaril; s slabim življenjem je ognusila svoj stan in svoj spol. Bil je namreč med njenimi služabniki neki Himski mestnjan, po imenu Bonifaci, ki ga je imela oskerbnika svojiga velikiga posestva. Ko je bil ves priljudin in dob^o omikan mlad človek, ji je bil ves prijetin. In kakor sploh nečista ljubezin v začetku le kot iskra pod pepelam tli, potem pa, ako se ni hitro zadušila, raste, in v grozovinsk plamen izdivja: tudi tukej drugače obteklo ni. Aglae jc zgubila dobro ime, razžalila sorodovince, in je mesto hudo pohujšala. Bonifaci od svoje gospodinje zapeljan je začel raz-ujzdano živeti, vender je se mnogo dobrih del do-prinašal. Bil jc do ubogih usmiljen in jim je rad pomagal, kolikor je mogel. Že sta precej časa tako preživela, ko se ju je Bog usmilil, jima serce ganil in oči odperl, de bi spoznala svojo nesrečo, in se je rešila.
Bazsvitljcna od zgorej, sta vidila svojo hudo prehudo zmoto, kesala sta sc in serčno žalovala, de sta Boga zapustila, sama sebe zavergla in si toliko hudo nesrečo za čas in za večnost nakopala, in sta sklenila, sc k nar ljubeznjivšimu Gospodu in Bogu spet nazaj poverniti. Ko sta se pa v spominu na svoje grehe Božje pravične jeze bala, sta za dobro spoznala, si priprošnikov poiskati, de bi po njih od milosti Božje dobila, kar si sama i/, sebe nista upala.
Grozovitno preganjanje kristjanov, ki se je pod Maksi m i a n a m in II i o k I e c i a n a m na njuno povelje začelo, je pod cesarjem G a le rje m na Ju-trovim šc terpelo, potem ko sta se perva dva na večerni strani cesarstvu že odpovedala bila. Aglae in Bonifaci sta tedaj sklenila, si od tam nektere telesa marternikov dobiti, de bi jim čast skazovala, in tako po njih priprošnji odpušenje grehov zado-bila. Zvedila sta, de deželski namestnik v Cilicii, Simplician, do kristjanov grozovitin, zravin pa denarjev lakomin, verne strašno preganja, jih med groznimi martrami mori, potem pa njih telesa za veliko denarjev kristjanam prodaja, ki jih ko drag zaklad v časti shranujejo. Skleneta, de naj se Bonifaci na pot poda, ker menita, de bo tam lahko in brez nevarnosti našel, kar želita. Za popotnico, za milošino ubogim in pa za kupitev svetih teles mu je Aglae veiiko dnarja dala, tudi voz, konje in hlapce spremiti ga; tudi jc bil z drago tančico, z dragimi mazili in dišavami dobro previden, svete telesa pomaziliti in spodobno poviti. Pri odboji se je nasmejal ter rekel, češ de iz Božjiga navdihnjenja, Agiai: »Kaj porečeš, gospodinja, če ti ne prinesem teles marternikov, temuč namesti njih drugi moje telo prinesd? Ali ga boš tudi ko sveto svetinjo sprejela?- »Zdaj ni čas šaliti sca, je odgovorila. »Vedi", je rekla dalej, rde midva še vredna nisva, svetinj svetih marternikov le dotakniti se, saj še ne pogledati jih. Iši le to si zaslužiti, de mi dobiš, kar želim". — Željo svoje gospodinje izpolniti, je Bonifaci odrinil, in jc začel svoj pobožni opravik. Goreče prizadevanje Bonifacjevo, ostankov svetili teles marternikov iskati, je Bogu tako dopadlo, dc mu je oči čedalje
bolj odperal; zmiram bolj in bolj se mu je samim nad seboj gnusilo, in spoznaval je. kako nevredin de je, ostankov svetih teles se dotikati, kteri so v sveti čistosti živeli in v svetosti kri prelili, in de se za to milostBožjo s poštam, spokornimi deli in milošino pripravljati mora. Prišel je v T a rs, poglavitno mesto v Cilicii, kjer je S i m p I i c i a n toliko "grozovitno s kristjani delal. Ko je v sebi že željo po mučenstvu (martri) čutil, je kar na ravnost šel na * mesto, kjer so martemike terpinčili, in sicer ob uri, kjer jc njih dvajset bilo na tezavnico djanih in z ojstrim orodjem grozovitno mesarjenih. Kmalo je obernil svoje oči tje, kjer je njegovo serce žc bilo. In ko je serčnost, poterpežljivost in stanovitnost svetih marternikov vidil, jc bil do serca ginjen, in se je občutil ljubezni do Jezusa vnetiga kakor še nikdar ne. tako de je hitro do njih tekel, se jim pred noge vergel, njih rane knševal, jim solze brisal, ter glasno vpil: »O vi srečni mučen-ci, o vi prijatli Božji, nikarte serca zgubiti, vojskujte se serčno zoper bolečine, ki le kratko terpe in vam ravni pot v življenje in večno srečo per-pravljajo". Ko sodnik to siiši, ga ukaže kar prijeti in pred se pripeljati. Kako de mu je ime in odkod de jc, jo bilo pervo, kar ga je vprašal. Ko pa zve, de je kristjan, ga da kar naglo na tezavnico djati in mu teio do kosti z železnimi grebeni razmesariti. se ne s tem zadovoljili, mu"ukaže med meso in nohte igle vrivati. In k« vidi, de se svetnik smehljaje proti nebesam obernc. in Boga hvali, de ga takih gnad vredniga stori, za po ve trinog, razbeljeniga svinca mu v usta vlivati. Zdaj prosi svetnik Gospoda in Zveličarja, naj mu moč in serčnost dodeli, martro prenesti. Potem pa se oberne k unim 20 marternikam, ki so ravno ta čas bili terpeženi ter jih prosi, mu odpušenja njegovih grehov od Boga prositi. Prosijo zanj in molijo in on prestoji srečno svojo martro. Pričujoči se čudijo nad stanovitnostjo svetnikovo in njegovim obličjem, ki jc med grozno martro vse mirno in z nebeško lepoto poveličano, ter z velikim glasam vpijejo: »Velik je Bog kristjanov! Velik kralj si ti. tiospod Jezus Kristus! Mi verujemo v tebe!- V tem preveržejo oltar, na kterim bi mogli kristjani ma-likam darovati, in lučajo kamnje v sodnika. On pa zbeži in se v svoji hiši skrije. Ali drugi dan je spet na morišu, in zapove, svetnika v velik kotel razbeljene smole z glavo naprej vreči. Pa po angelu varovan pride nepokvarjen vun. več nevernikov je pa plamen prijel in sožgal. Po tej dogodbi zapove sodnik, mu glavo odsekati. Bonifaci, tega vesel, si le toliko odloga sprosi, de še molitev opravi in Zveličarja prosi, de naj grehov po-prejšniga življenja ne pomni več, temuč ga zavolj terdne volje, za vero umreti, med svoje martemike sprejme, ajde pa z lučjo vere razsvetli in iz teme reši. Po opravljeni molitvi mu je bila glava od telesa odločena, in duša se je k nebesam vzdignila. Xa molitev svetiga marternika se jih je izmed pričujočih ajdov pet sto sprcobernilo. Očitno je bilo to sad molitve, ki jo je Bonifaci kratko pred svojo smertjo opravil.
Od vsega tega tovarši svetiga marternika še nič ne vedo. Ko ga poprejšui večer v kerčmo ni nazaj bilo, so mislili, dc bi bil v slabo drušino zašel in se tam zadcržal. Iskali so ga torej po celim mestu. Ko ga nikjer ne najdejo, zadenejo na so-dniškiga služabnika. ter ga vprašajo, ko bi bil vidil mladiga Itimljana pridšiga šc lc poprejšni dan v mesto. Odgoveri jim, de je ravno kar kristjan bil
usmerten, ki se mu je ptujic zdel. Ce je ta, ki ga oni išejo, jim ne ve povedati. „Ta pač ne bo,4* so rekli, „on ni zmed teli ljudi. Njega bomo kje najdli med pivci ali v kaki drugi slabi drušini. Se za Kristusa martrati dali, mu ni podobno. Pa pogledati vender hoeejo, ali bi uni umorjeni kristjan ne bil ta, ki ga išejo4*. Grejo tedaj na moriše, in najdejo telo svojiga gospoda, blizo ležeča glava jih tega že celo prepriča. Presunjeni od te nepričakovane dogodbe se solz zderžati ne morejo. Jokaje ga zdaj odpušenja prosijo, de so toliko prederzno od njega sodili. Ko tako svoje oči v glavo mar-ternika obernjene imajo, se jim zdi, kakor de bi jih prijazno pogledal in s tem reči hotel, de jim vse odpusti iz serca, kar so žaliga od njega rekli in mislili. Kupili so torej truplo za 500 zlatov, in ga pošljejo samiga brez druzih ostankov svetih marternikov v Rim Aglai. Ona je pa od te čudovite dogodbe po Božjim razodetju poprej že zve-dila trr"povelje prejela, Bonifaeia ne več ko služabnika. ampak ko svojiga gospoda spoznati, ker je mučenec Gospoda Jezusa Kristusa, po kteriga priprošnji sme velike gnade od Boga pričakovati. Hitro oskerbi ga med spremljenjem mašnikov čast:to sprejeti, in mu je dala pozneje cerkev sozidati, v kteri je bilo to telo častito položeno. Bog ga je poveličal z velikimi čudeži, ki so se na njegovo priprošnjo zgodili. Aglaeje moč njegovo pripro-šnje še sosebno občutila. Od velikiga čudeža božje milosti ginjena, se je odpovedala nečimernimu veselju tega sveta, je vse premoženje med uboge razdelila, svoje sužne oprostila, potem se pa v klošter podala, ker je z molitvijo in zatajevanjem, poštam in drugim pokorjenjeni petnajst let kot spokornica živela in ko svetnica umerla. Svoje počivališe je našla v cerkvi svetiga Bonifaeia, ki jo jc sama sozidala.
Vse posebno se tukaj milost Božja kaže. Tisti pa bi se močno molil, in še hudo pregrešil, ki bi v pogledu na Bonifaeia in A gla j o po svojih strastTh živel in čakajoč cnakiga odloga gnade na Božjo milost prederzno grešiti hotel. Take dogodbe so silno redke — so pravi čudeži milosti Božje; sploh pa za razujzdanim, nekeršanskim življenjem sledi nesrečna smert. Vender pa naj ne obupa, kdor jc v greh padel, temuč spreoberne se naj iz celiga serca in sc vadi pridno v dobrih delih, ka-kor*je Bonifaci delal; naj kliče k Svetnikam za njih priprošnjc. dela pokoro, objokuje svoje grehe, ko uni dve sveti duši: tako si bo smel z njima vred enako milost obetati.	_
(Zmaga s. Bonifaeia je bila krog 1. 307.)
Golob s pismain.
Pota Gospodove so čudne: to se zopet razvidi iz naslednje prigodbe. ki jo je časnik „ Perja tel avstrianskiga ljudstva1* lansko ieto nasnanil: Molče se jc Jerica z materjo iz mesta vernila , kjer je bila per njenih starših v gostijah. Kako je vender to. de je otrok danes tako tih? Jerica je vsa zamišljena v Afriko, v zamorce, od kterih je apostolski namestnik, gospod Ur. Knobleher, opoldne tolikanj mikavno perpovcdoval. Z otroško priprostostjo je mašnika prosila, jo seboj vseli, de bi otrokam svetih zgodb perpovedovala: ali rečeno ji je bilo, de mora popred odrasti. O kako bi bila že rada velika, de bi zamogla k nesrečnim zamorcam iti! Ko sc domu perpeljate, jima oče nasproti hit!, objame mater in otroka, pa vender veliko nc poprašuje. kako se jima je godilo. Ostal je namreč doma, ker mu živ-
ljenje per tastu in taši ni po volji bilo. Taša mu je biia preveč pobožna, in današnji dan, v god Martiniga oznanjenja, tudi zato ni hotel tje iti, ker so tam apostolskiga namestnika perčakovali. Bilav je bil zmed tistih mož, ki sicer ženam ne branijo nekoliko pobožnim biti, ki pa sami iz prevzetnosti cerkvi nočejo pokoršine skazovati. Ženo je močno ljubil; toraj ji je tudi perpustil, de je otroka, ki gaje posebno rad imel, prav po keršansko omiko-vala. Otroci imajo pa do tistiga veči zaupanje, ki se z njimi rad od Boga pogovarja; tadaj je bila tudi hčerka materi bolj perserčno vdana, in je ni ravno mikalo, očetu čutil razodevati, kakoršne so se ji bile danes v serce vtisnile. Toraj je le očetu lahko noč prijazno vošila in spat šla, po opravljeni navadni zvečerni molitvi, v kteri je tudi za zamorce en „Oče našu bila obmolila. Ko je družina naslednji dan zajterkovala, so golobje po navadi k oknu prišli, in nanj pikali, de bi se jim od-perlo. Hčerka jim odpre, perlete ji na ramo in ji kruh iz rok jemljo; kar se Jerica zamisli in njeno cveteče obličje veliko veselje kaže, kakor ko bi ji bil golobček kaj na ušesa povedal. Po kosilu gre oče na polje za delavci pogledat, mati v kuhinjo, Jerica pa učit se. Urno se za pisanje perpravi, ker sklenila je, pismo v Afriko poslati; pot je že tudi dobljen, slišala je namreč perpovedovati od golobje pošte. Resnobno se usede, glavo na ročico nasloni, modre oči proti nebu oberne, malo pomisli, zdajci vsa vesela listek popiše in ga lepo zvije; potem rudeč trak vzame, na dvoriše hiti, beliga golobčika perkliče, in mu pismo na vrat perveže. Ker misli, de živalice dolgo nazaj nc bo, jo perserčno kušne rekoč: „Ferčaj z Bogam deleč čez morje". Golobček se kviško vzdigne in zgine; deklica pa se vsa vesela v hišo verne. Golob, se ve, ni ravno deleč od doma šel. Na polju ga oče zagleda; rad bi vedil, kaj de ima okoli vrata perve-zaniga; prime ga in silno se začudi, ko pismo dobi. Napisano je bilo: „1)o zamorskih otrok v Afriki44. Precej pozna, de je to njegova hčerka pisala, ter dalje bere: „Se le včeraj simzvedila, de v Gospoda Jezusa ne verujete, ker še nobenkrat niste od njega slišali. Jaz bi pa rada imela, de bi ga ljubili; ker je bil otrok, kakor mi, in ko je bil odrastel, je vse otroke k sebi povabil, de bi jim dobro storil; še zdaj nam da vse, česar ga prosimo. Vselej nas sliši, desiravno ga ne vidimo, ker je v nebesih, odkar je iz ljubezni do nas umeri. Vse ve, tudi to, de do vas pismo pišem. Močno bi rada imela, de bi hitro vanj verovali, ker je potem človek vedno vesel. Jaz bi bila sama peršla, ker sim pa še majhna, moram čakati, de odrastem. Serčno vas kušnem, in Jerica mi je ime: to si zapomnite, dc me precej poznate , če pridem.4* V sercu ginjen je oče te verstice prebral in osramoten spoznal, de je tudi on med nejevernike štet, ki jih je njegova hčerka tolikanj milovala. Vest so mu zbudile doneče besede: ne verujejo, kerod njeganič ne vedo, in on, kije ime „Jezusa tolikrat slišal bil, se mu ni hotel perpogov ati. Pobožna mati ga je sicer učila presladko ime „Jezusa izgovarjati, ali zgodej mu jc umerla, in plevel je klijoče seme zadušil. Spomni se spet že pozabljenih otročjih let. Dobro spozna veliko srečo veseiiga nedolžniga otroka in strašno nesrečo merzlc nejevere. Posihmal mora vse drugače biti, to terdo sklene; žena in hčerka mu morata v tem pomagati. Urno se domu verne. Golobček je že v domačii svoje opravilo dobro opravil.
Odgovorna vrednika : Luka Jeratt in Andrej Za meje. — Založnik: Jožef Blaznik.