SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačili 1& sld., za pol leta S gld.t za 6etrt leta 1 grli., ** ¡»dan
mesec 1 gld.49 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 yld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 sld., za jeden mesec 1 flA.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ter a te) »sprejema npravnlStvo in ekspedlei]&! v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nerrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenliklh allcsh it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
Štev. 181.
V LJubljani, v soboto 8. avgusta 1896.
Letnil«: XXIV.
Načela družijo in ločijo.
Hitro se spreminjajo časi in še hitreje ž Djimi ljudje. To opazujemo povsod v Avstriji, to vidimo zadnji čas posebe tudi mej Slovenci. — Kako radikalno je pred leti postopala „Narodova" stranka nasproti vladi, kako strogo je branila narodno stališče! Sedaj pa je v obojnem oziru skrajno oportu-nistična. Ako v tem oziru prebiramo nekdanje letnike „Narodove" in sedanje, vidi se, da se je vse popolno spremenilo.
Naša stranka si je ostala vsikdar dosledna, ker se vseskozi drži krščanskih načel, ki so nespremenljiva in ki ravno s tem trdnim neomajnim stališčem dajejo strankam in posameznikom, ki jih spoznavajo, krepko podlago in jasno določeno smer, tako da je vsaka nedoslednost izključena. Spomnimo se groznega krika, ki je završel po „Narodu", ko smo se v „Slovencu" izjavili za dvojezične napise po ljubljanskih ulieah. Tedaj nam je „Narod" očital, da smo propalic9, narodne izdajice, poživljala se je Slovenija, naj zakrije evoje lice, da ne vidi brez-itidnih sinov, ki ji pljujejo v obraz. Tedaj bili smo od strani llaših domačih nasprotnikov nemškutarji par excellence.
Kako pa se je od tedaj vse spremenilo. Tista stranka, ki nam je zaradi te stvari očitala narodno izdajstvo, ki ni hotela priznati, da imajo tudi Nemci, bivajoči v mestu, svoje pravice, ona sedaj veliko dalje sega v svoji narodni popustljivosti. Ta stranka je volila Nemca v deželni šolski svet in opravičevala ta korak s tem, da je prav, ako so tudi Nemci zastopani v deželnem šolskem svetu. Kako kolegi-jalno ta stranka nastopa v deželnem zboru v bra-tovski zvezi z Nemei. In kako se je skrupulozno od zastopnikov „Narodove" stranke, od župana ljubljanskega mesta kazala in varovala jednakopravnost obeh narodnostij.
Da: Incidit in Scyllam, qui vult vitare Cha-rybdim. — Stranka, ki tako postopa, nima načel in, ako jih je imela, se jim je izneverila.
Tega se spominjamo sedaj posebe zato, ker se zopet po listih piše, da se mora mej slov. strankami napraviti nekak „modus vivendi" s posebnim ozirom na to, da bo mogoče vsem slovenskim poslancem skupno delovati v državnem zboru združenim v jugoslovanskem klubu. „Narod" namreč piše v štev. 176 : „Za večje vspehe je treba solidarnega postopanja vseh slovenskih in hrvatskih poslancev ter njih lesnega združenja... Če pa najde novi državni zbor naše zastopnike razcepljene, lahko rečemo: gorje našemu narodu ! — Če so sedaj in v kratki dobi tega državnega zbora zapreke takemu združenju, jih v bodočem gotovo ne bode — pod jed-nim pogojem in to pod tem, da stranki na Kranjskem najdeta kakov „modus vivetdi" in za bodoče volitve vravnsta svoje postopanje s tega širšega in celokupnega slovensko hrvatskega stališča, s katerega je večja ali manjša korist jedne ali druge kranjskih strank celo brez pomena, a je od njega zavisna korist iu bodočnost celega slovenskega in deloma tudi hrvatskega naroda. S preziranjem teh okolnostij bi se pregrešili nad svojim lastnim narodom."
Tako piše „Narod" 3. avg. t. 1. Malo prej 29. jul. t. 1. pa je pisal: „Vsi zavedni ljudje na Kranjskem so tega mnenja, da tam več ne rase trava, kamor stopi kranjski klerikalec, in da se mora ta „stranka" v interesu naroda, napredka in omike za-treti, veljaj karkoli!"
V teku dveh treh dnij tolika nedoslednost v pisavi, to je vendar nekaj — posebnega in nenavadnega. Kako je mogoče v takih razmerah misliti na kak „modus vivendi" mej strankama na Kranjskem, ako je po „Narodu" neobhodno potrebno v interesu naroda, napredka in omike, da se zatre naša stranka,
veljaj karkoli. To bi se moglo le zgoditi na podlagi, kakor jo ima „societas leonina" ali volk in jagnje! — Za tak „modus vivendi" se vsaj mi ne moremo ogrevati!
Dne 6. avgusta 1.1. pa piše „Narod" : „Seveda slovanske stranke in frakcije ne morejo zatajiti svojih dosedanjih nazorov, kakor tudi posamični poslanci ne, a tega tudi nikdo ne zahteva, le v narodnih ozirih se trdno oklenimo, drugače je pa kdo lahko klerikalen ali liberalen. Le poglejmo poljski klub. V njem so ljudje kaj različnega mnenja, a v vprašanjih, ki se tičejo poljske narodnosti ali pa Galicije, so koj vsi jedini, in vsakdo bode priznal, da so Poljaki s to politiko dosegli lepe vspehe". — Naravnost povemo, da se tudi za tako limanje ne moremo vnemati, kajti uprav poljski klub nam je svarilen vzgled, kakšnega zastopa narod ne sme imeti, ker v tem klubu se gleda le na koristi poljske žlahte, interesom poljskega naroda je ta zastop tuj. Kedor tega ne veruje, naj se pouči o obupnih gospodarskih razmerah, ki vladajo mej poljskim narodom.
Tako druženje brez načel je uprav v sedanjih časih napačno, ko vstaja nasproti obstoječim strankam nov nasprotnik, mlad, delaven, žilav, železno dosleden v svoji agitaciji in v svojih načelih, namreč socijalna demokracija. Le nekaj desetletij šteje nje obstanek in vendar je število nje pristašev naraslo v nekaterih državah po Evropi na milijone. Stranka socijalnih demokratov je brezverska stranka, smrtno sovražna altarju in prestolu. Podreti hoče vse obstoječe razmere in na teh razvalinah postaviti podlago za novo človeško družbo.
Mi se proti tej stranki iz prepričanja borimo z vsemi silami. Ne zato, ker bi morebiti ne bilo opravičeno in potrebno pridobiti delavskim stanovom jednakih pravic z druzimi stanovi, marveč zato,
LISTEK.
Prstana.
Spisal Stanislav Sobjeski; prevel Ivan Čestimir.
(Dalje.)
Komur bi v tej nočnej dobi, v tem mrazu in v tem snežnem metu prišlo na um, da bi se šel sprehajat, ta bi moral imeti jedno kolesce premalo v glavi, ali pa prihajati — od StQpko\vskega.
Zenon, to mu moramo priznati, imel je vsa kolesa, ki so potrebna za popolno mašinerijo uma. Ko ga pa v tem času najdemo na sprehodu pred poljsko banko, si ne moremo misliti druzega, kakor da je bil pri St§pkowskem.
StQpko\vski, to moramo tudi njemu priznati, zna ljudi spraviti v dobro voljo in jih razveseliti. Kdor prihaja od SlQpkowskega po takozvanem obedu, — prosim, le pogledite ga, — je izvestno zlate volje; gorko mu je pa tako, da si celo v prosincu odpenja plašč. Gosti, ki prihajajo od St§powskega, so dvojne vrste: jedni prihajajo počasi raz stopnice, takoj sedajo v droške in varčno ravnajo s svojimi podplati. Drugi pa na glasen klic droškarjev: »Zelite-li morda, svetli gospod ?« naj-preje globoko zakašljajo, potem pa z grobim gla-
som odgovarjajo: »Ne vidiš-li, človeče, da mi je vroče; samo da se ne prehladim, idem peš.«
V to drugo vrsto spada tudi Zenon, to je možak, istotako uljuden, eleganten, bogat, in isto tako živeč, kakor njegovi prijatelji, od katerih se je ravnokar poslovil.
Vroče mu je ; odpne si bogato okinčan plašč in se hladi. Počasnih korakov stopi mej brezlistno drevje pred banko, prekriža roke na hrbtu in se globoko zamisli; kajti pri Stcpkowskem se misli prav globoko, prav do dna čaše, ki se praznijo na zdravje ljubljenega društva.
Ko se je bil Zenon nekoliko sprehodil pred banko, prične zopet misliti. Misli uprav, bi li ne bilo dobro, da se preneha hladiti. Izvleče uro, pristopi k svetilki in se trudi, da bi razločil kazalce in številke.	•	.
Kar zasliši pokraj sebe iznenada srebrn glas: »Prosim Vas lepo, da bi mi blagovolili povedati, je-li v poljskej banki zastavnioa ali ne?«
Zenon spravi uro in ugleda pred seboj žensko
bitje.
Zenon se je umel na vsakojaka bitja božja; kar pa se tiče žensk, v tem je bil pravi mojster. Vkljub temnemu zagrinjalu in nagubanemu plašču takoj spozna, — po čem, to je njegova skrivnost, — da je ženska, ki stoji pred njim, mlada in lepa.
Imel je tudi to lastnost, da je bil nasproti ženskemu spolu zelo uljuden.
Priklanjajoč se torej in zavijajoč se tesneje v svoj plašč, odgovori:
»Zastavnica? milostiva gospica; zastavnice ni v banki.«
»Kje pa je?« odzove se isti drobni glasek.
»V mestni hiši. — Bi-li Vi. ..« Zenon hoče nekaj vprašati, ozre se, a ženska mu izgine kakor senca izpred očij. Zazdi se mu, kakor da je ondi nekje zatrepetala črna mantila .. . stopi za njo, ali . . . in Zenon se je znašel pri St(jpkowskem, Anke pa ni bilo pri Stcpko\vskem.
»Torej v mestni hiši,« zamrmra sam pri sebi Zenon.
*
* *
»Torej v mestni hiši,« ponavlja sama pri sebi Anka.
Drugi dan stoji v zastavnici sredi mnogo drugih, moških in žensk. S prosečim očesom gleda uradnika, krčevito držeč v škatljici svoj prstan.
V kotu dvorane je stal mlad možak. Da bi se bila Anka ozrla, spoznala bi bila v njem onega, s katerim je prejšni dan pred banko spregovorila par besedij.

ker so načela socijalne demokracije dijamentralno nasprotna krščanskim načelom.
Mi vemo, da človek in človeška družba ne more biti srečna tudi v materijalnem oziru, ako ne spolnuje zapovedi, katere je Stvarnik določil ljudem. Mi smo prepričani, da je vera in življenje po veri vogelni kamen za zgradbo človeške sreče, in zato moramo vsikdar odločno protiviti se socijalni demokraciji, ki trdi, da je vera zasebna stvar, da v javnost nje moč ne sega, ki se pa tudi javno priznava kot brezverska stranka tam, kjer meni, da se ji ni treba skrivati pod krinko fraze: vera je zasebna stvar!
Te nove stranke ne smemo prezirati. Nima še med nami moči, nima še svojih javnih zastopnikov, toda agilnost stranke in pa skrajna vsestranska pro-palost, katero je povsod provzročil liberalizem, moralna in gmotna beda, to je, kar goni ljudi mej soe. demokrate.
Ta stranka pa ne pozna nobenih ozirov, nobenih kompromisov, kakor nekdaj liberalizem, tako sedaj socijalna demokracija v službi bogatih židor vodi židovske posle, noseč zaslepljenje in nesrečo mej narode, ker ni je rešitve človeštvu razun v Jezusu Kristusu, Odrešitelju sveta.
V taki dobi bi bilo torej jako nevarno družiti se ad hoc, brez načel in brez jasne smeri. Tu treba načelnega združenja, tu treba, da se vsi Slovenci, ki so si še ohranili živo katoliško vero, katerim ni vera postranska, ali prazna stvar, združijo po načelih krščanske vere v obrambo naroda, napredka in omike. S tem bi se dosegel „modus vivendi" ne za posamezne stranke mej nami, pač pa za naš narod, ker bi novo življenje vsklilo mej nami. Bojevati se nam bo tako združenim v hudih bojih, vender smo prepričani, da se bomo bojevali vspešno, da ohranimo narodu njegove starodavne dragocene, svetinje, da narod ohranimo veren in nraven, ter da mu pridobimo in ohranimo domačo zemljo v splošnem blagostanju. Za tako združitev smo mi, ker vemo, da je to v prospeh slovenskega naroda, za krpanje kakega modus vivendi pa se ne moremo ogrevati, ker vemo, da je tako delo prazno, zamudno in brez vspehov, kajti načela družijo in ločijo.
Okrožnica Leona XIII. o jedi-iiosti cerkve.
(Dalje.)
Podobno govori četrti lateranski cerkveni zbor: „Rimska cerkev, kot mati in učiteljica vseh kristi-janov, ima po Gospodovi vredbi prvenstvo nad vsemi drugimi cerkvami." 2e prej v starih časih skladali so se v tem, da so rimski škofje brez vsakega dvoma pravi nasledniki sv. Petra in so jih tudi kot take častili in spoštovali. Kdo ne pozna tako številnih in tako jasnih dokazov svetih očetov za to resnico? Pred vsem znamenit je oni izrek sv. Ireneja, ki pravi, razpravljajoč o rimski cerkvi: „S to cerkvijo se morajo vse cerkve skladati zaradi njenega višjega prvenstva." (C. haer. 1. III., c. 3, n. 2.) Ravno tako trdi Ciprijan o rimski cerkvi, da je „katoliške cerkve korenina in izvor (Ep. 48, ad
Cornelium n. 3.) stol sv. Petra in prva cerkev, od koder izhaja jedinost v duhovstvu". (Ep. 59, n. 14.) Rimsko cerkev imenuje „stol sv. Petra", ker sedi njegov naslednik na njem; „prvo cerkev" zaradi prvenstva, ki je izročeno Petru Bamemu in postavnim naslednikom; „od koder izhaja jedinost v duhovstvu" pravi zato, ker je v krščanstvu učinkujoči vzrok je-dinosti rimska cerkev. Zato nagovarja sv. Hijeronim papeža Damaza tako-le: „Govorim z naslednikom ribčevim in učencem križa ... združen sem s tvojo svetostjo, t. i. s stolom sv. Petra. Na to skalo je zidana cerkev: to vem." (Ep. XV. ad Dam., n. 2.) Navadno je pri njem, da spozna katoličana po zvezi z rimskim stolom sv. Petra: „Če je kdo v zvezi s stolom sv. Petra, ta je moj." (Ep. XVI. n. 2.) Na podoben način očitno priznava sveti Avguštin, da je „v rimski cerkvi vedno obstajalo prvenstvo apostolskega stola". (Ep. 43, n. 7.) Njemu ni katoličan, kdor ne soglaša z rimsko vero. „Nikdo ti ne bo verjel, da imaš katoliško vero, ako učiš, da ni treba rimske vere ubogati." (Sermo 120, n. 13.) Ravno tako govori Ciprijan: „Biti v zvezi s Kornelijem, to se pravi, biti v zvezi s katoliško cerkvijo." (Ep. 55, n. 1.) Podobno pravi opat Maksimus, da je poslušnost rimskemu papežu znamenje prave vere in pravega občestva: „Kdor noče krivoverec biti, niti noče, da ga tako zovejo, naj ne daj6 računa o svoji veri temu ali onemu. Pred vsem naj se potrudi dati račun o svoji veri rimskemu stolu. Ce se bode s tem pobotal, ga bodo vsepovsod imeli za pobožnega in pravovernega moža. Zastonj je vsako govorjenje, kdor misli, da bo ljudi, ki so meni podobni, pregovoril, ki ne zadosti in se ne sklicuje na svetega očeta rimske cerkve, to je na apostolski stol. Po njegovi trditvi pa je vzrok temu to, ker „ima (papež) od včlovečene Božje Besede same, od cerkvenih zborov, po svetih določilih in pravilih oblast in gospodstvo nad vsemi božjimi cerkvami po celem svetu v vsem in po vsem, oblast in moč vezati in razvezovati. Z njim (papežem) veže tudi in razveže v nebesih Beseda, ki nadvladuje vse nebeške moči." (Deiloratio exp. ad Petrum illustrem.)
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. avgusta.
Kompromis zgomjeavstrijskih nemških liberalcev z nemškimi nacijonalci. Zaupniki nemških liberalcev so se zbrali minuli teden v Lincu k posvetovanju ter sklenili resolucijo, v kateri se strankarjem polaga na srce, naj volijo v dež. zbor le take napredne kandidate, ki bodo odločno zastopali interese nemškega ljudstva. Ob jed-nem se pa izraža nada, da odloži vsi naprednjaki že povodom deželnozborskih volitev obe stranki ločeča nasprotstva in se skupno borč proti razvoju „klerikalizma". Iz teh vrst se jasno bere želja po kompromisu z nemškimi nacijonalci, in sicer najprej pri deželnozborskih volitvah, potem pa tudi, kakor kaže besedica „že", pri državnozborskih volitvah. V to svrho se je izvolil odbor sedmih čla
In res je bil to Zenon. — Takoj je spoznal Anko; ko pa je sedaj pogledal v njeno odkrito lice, si je moral priznati, da njegove včerajšne slutnje niso bile prazne. Motri jo pazno in opazuje vsak njen korak.
Opazi, da je vzdignila roko s škatljico in šepnila uradniku: »Moj prstan.«
V istem hipu si Zenon sleče rokavico z desne roke, na njej pa zablesti briljanten prstan. Ga-li hoče zastaviti? Mari nima oglja ali zdravil?
Ozre se po sobi. Ne daleč od njega stoji služabnik. Pokliče ga k sebi in mu nekaj časa nekaj dopoveduje.
»Aha, Vi nečete sami : ..« reče služabnik.
»Nočem, ker me poznajo.«
»Koliko pa je vreden prstan?«
»Naj bo vreden, kolikor hoče. Toda, poslušaj me,« in tiho služabniku nekaj naroča. Ta se nasmehne, pogleda tje, kjer stoji Anka, vzame prstan in se s silo prerine do uradnika.
»Se ta prstan, prosim,« reče in mu ga poda.
»Bodite mirni, gospica,« reče Anki; »jaz Vam izročim denar; tukaj je prevelika gnječa.«
Anka stopi v stran.
Mine pol ure.
»Dvanajst rubljev,« zakliče isti uradnik, kate-
remu je Anka izročila prstan; »ste-li zadovoljni gospica?«
Anka prikima z glavo.
»Osemdeset rubljev,« zakliče zopet uradnik služabniku.
»Prosim samo dvanajst; več jih ne potrebujem; zapravil bi jih.«
Preteče še četrt ure. Slednjič dobi služabnik dve karti in 24 rubljev.
»Evo Vam, gospica,« reče Anki, »karta in dvanajst rubljev.«
Anka molče pograbi, kar jej je izročil, in odide.
»Pa se ne motiš?« vpraša Zenon služabnika; »je-li to res njena karta?«
»Blagovolite prečitati, častiti gospod,« odgovori služabnik in poda Zenonu 12 rubljev in karto na Ankin prstan. »Slaba kupčija to,« doda, »za dvanajst rubljev izgubiti osemdeset.*
»Kaj se ti razumeš na to,« zamrmra Zenon in spravi karto. »To imaš za trud. — Sedaj pa še nekaj druzega: skoči za njo in mi naznani, kje da stanuje, kako se piše, in kaj da je. Razumeš? Tu ti je moja adresa.«
Služabnik Bteče, kakor da bi bil brez uma.
Zenon pa cdide najboljše volje na zajutrek k StQpkowskemu.	(Dalje sledi.)
nov. Iz vsega je pa razvidno, da se katoliški duh vedno bolj razširja po Gorenje - Avstrijskem in da bode liberalcem zelo huda predla pri bodočih volitvah.
Priprave »a deželnozborske volitve. Namesto poslanca Jermana, ki je zastopal v deželnem zboru brežki okraj in sedaj izjavil, da radi starosti ne kandiduje več, so postavili za kandidata gosp. Lenčeka v Blanki. — Sedaj je pa tudi ta izjavil, kakor poroča „Sildsteirische Post", da ne more vsprejeti nobene kandidature. Omenjeni list torej svetuje volilcem brežkega okraja, naj se ozirajo po drugem kandidatu. — Zelo zanimiv prepir se je vnel v nižjeavstrijskem deželnem okraju Baden glede kandidature urednika Herzoga. Ta mož si prizadeva zelo veliko, da bi dospel pri bodočih volitvah v deželni zbor, in prireja shode v raznih krajih dežele. Najbolj čudno je pa pri njem to, da nikjer ne pokaže prave barve. Sprva je bil strastni nemški na-cijonalec, pozneje se je poročalo, da je pristaš Schd-nererja in da pripoznava dr. Luegerjevo vodstvo. Na shodu v Muckendorfu je pa naš mož izjavil, da ne more hoditi z Sehonererjem, kakor tudi ne vstopiti v kak klub, ker hoče imeti pri vsem svojem delovanju popolno proste roke. Ker Herzog ni kandidat osrednjega volilnega odbora, ne more imeti nobenega upanja na zmago, vender pa žele razne stranke, naj bi se pokazal volilcem v pravi luči, da bi ga potem tem ložje prijemali nasprotni listi.
O položaju na južnem Tirolskem se poroča nekaterim inozemskim listom iz Tridenta in pripominja, da se je mej prebivalstvom splošno ponovila želja po gospodarskem napredku. Istodobno so pa tirolski Italijani prišli do zaključka, da je napredek nemogoč brez deželne avtonomije in da je v dosego tega namena odprta jedina pot abstinenčne politike. S to trditvijo se posebno odlikuje „Alto Adige", čegar mu pane smemo zameriti, ako pomislimo, da se prebivalstvo vsled vedne jednakomer-nosti nič več ne briga za politiko in se je zadnjega shoda političnega narodnega društva udeležilo le kakih dvajset oseb. „Voce catolica" sklepa iz tega, da so volilci in poslanci že siti abstinenčne politike in bi najraje videli, da bi že v prihodnjem zasedanju udeležili se deželnozborskega zasedanja, ako bi vlada le količkaj ustregla njihovim zahtevam. Sploh je mej njimi opaziti, da postajajo vedno bolj mehki, in nemogoče ni, da se pri bodočih volitvah razmere popolno spremene.
Pogodba z Avstrijo provzročuje ogerski vladi velike preglavice. Prihodnji teden, morda 14. t. m., pride ministerski predsednik grof Banffy s potovanja in na to se takoj prične pogajati z mero-dajnimi člani ogerske vlade o posamnih vprašanjih glede obnovitve pogodbe. Pri tej priliki se pa gotovo pokaže obstoječe nasprotje mej Banffyjem in njegovimi tovariši, ki nočejo ničesar slišati o obnovitvi carinske in trgovinske zveze in zvišanju kvote na 35 odstotkov, kakor je baje grof Banffy obljubil avstrijski vladi. Dalje želi ministerski predsednik, da bi se vsaj nekaj vprašanj rešilo v bodočem zasedanju in bi se le najvažneja odložila za poznejšo dobo. Vladna stranka zastopa nasprotno stališče, da se ne sme rešiti nobeno vprašanje poprej, dokler ne zavlada popolno sporazumljenje v vseh zadevah, posebno pa se ne sme zvišati kvota. Po takih in jed-nakih kombinacijah pride „Budapester Tagblatt" do zaključka, da se poda baron Banffy, ako ne pregovori vsaj jednega dela kvotne deputacije za zvišanje kvote, še pred začetkom državnozborskega zasedanja na Dunaj ali v Išl in predloži vladarju ostavko celega kabineta. — „Položaj v krogih vladne stranke — piše omenjeni list na podlagi zanesljivih informacij — je zelo kritičen in še pred mesecem septembrom nam je pričakovati ministerske krize." — V gotovih krogih se govori že tudi o Banffyjevem nasledniku. Nekateri so vneti za grofa Csaky-ja, drugi za Kolomana Szella. Persona grata ni nobeden izmej teh dveh kandidatov, nasprotno je pa njuna politična prošlost taka, da se Mažarom ni bati zboljšanja vsaj v cerkveno-političnih razmerah.
Krečansko vprašanje. O nadaljnih korakih evropskih velevlastij v tem vprašanju še nimamo nikakih natančnejih poročil. Napovedana blokada Krete visi v zraku in nemogoče ni, da popolno izostane vsled neodločnosti angleške vlade, katera noče narediti tega važnega računa brez oštirja sultana. Ta pa, kar je popolno umevno, je takoj izjavil, da bi velevlasti z nameravano blokado kratile njegove vladarske pravice, in bi torej nikakor ne mogel odobravati tega načrta. — „Daily Chronicle" piše iz
zanesljivih virov, da je pozval saltan lorda Salis-buryja na pomoč, da bodeta ložje določila .ugodnosti" krečanskih nezadovoljuežev. Poleg tega je pa ministerski svet tudi sklenil, da izposluje novo posojilo in spremeni posojilo iz I. 1855 v 2l/, odstot. Turška vlada bi s tem za trenutek zamašila velike luknje v državnih financah, ob jednem se pa le Še bolj zapletla v neprijetne zveze angleških kapitalistov, zatiranim prebivalcem bi se pa vender vkljub temu ne godilo prav nič bolje, kakor sedaj. Sicer je pa poročilo „Daily Chronicle" zelo neverojetno, kajti sultan ima že dovolj jasno označene zahteve krečanskih zastopnikov in torej gotovo ne potrebuje nikogar, da bi mu narekoval, kaj naj dovoli svojim podložnim zatirancem.
Nemiri v Španiji. V poslednjih dneh se prikazujejo v okolici mesta Valencije večje in manjše tolpe rogoviležev, ki vznemirjajo ondotne prebivalce. Mej vodji teh čet se nahaja zdravnik Bernardo de Toledo, čegar brat je načelnik kubanskih roparjev. Policija in orožništvo sta neprenehoma na nogah, vendar ne moreta nemirnežem do živega. V neki hiši blizu mesta so našli več pisem iz Zveznih držav in Argentinijp. Iz njih se razvidi, da se je gibanje zaneslo iz Kube in daje naperjeno na to, da se zabrani tiadaljna odpošiljatev španjskih vojakov na Kubo. Tem vstaškim prijateljem so se pridružili domači anarhisti, kateri porabijo vsako priliko, da nasprotujejo vladi in njenim napravam.
Tedenski koledar.
Nedelja 9. avg. : 11. pobink. evang. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark 7. Roman m. Ponedeljek 10. avg.: Lovrenc m. Torek 11. avg.: Krištof m. Sreda 12. avg.: Klara d. Četrtek 13. avg.: Hipolit in Kasijan m. m. P e t e k 14. avg.: Evzebij sp. Sobot» 15. avg. : Vnebovzetje M. D. (Vel. Šmaren). — Lunin spremin: Mlaj 9. ob 6. u. 0 m. zjutraj ; prvi krajec 15. ob 10. u. 0 m. zvečer. Solnce izide due 15. ob 5. u. 5 m.; zaide ob 7. u. 4 m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. avgusta.
(Prevzv. gosp. knezoškof ljubljanski) so se včeraj odpeljali birmovat na Polšnik, jutri bodo posvečevali novo župnijsko cerkev v Sent Jurji pod Kumom.
(Osebna vest.) Sodnijski adjunkt v Kočevji pl. Hoffern je imenovan okrajnim sodnikom v Cr-nomlji.
(Shod volilcev) je sklican na 9. t. m. ob 8. uri popoludne v St. Vid pri Zatičini. Deželni poslanci bodo poročali o svojem delovanju v deželnem zboru. Razpravljale se bodo še druge gospodarske zadeve in osnovali bodo svojo posojilnieo. Želeti bi bilo obilne udeležbe.
(Predkoncesijo) za zgradbo male železnice, katero bi gonil par, elektrika, ali pa tudi konjska sila in katera bi bila izpeljana od ljubljanskega južnega kolodvora po mestu v Šiško, na Vič in v Kurjo vas, je podelilo c. kr. železnično ministerstvo kranjski stavbeni družbi.
(Državna podpora ) C. kr. kmetijsko minister-Btvo je prebivalcem vasi: Vidoše, Deblični vrh in Kralje, okraj črnomeljski, za napravo napajališča dovolilo 200 gld. podpore.
(Iz Škofje Loke.) Prevzv. knezoškof so 6. avg. posvetili veliki altar v grajski kapelici uršulinskega samostana, — Cez 14 dni — 23. t. m. se zopet vrnejo in bodo blagoslovili krasuo zastavo tukajšnjega „katol. društva rokodelskih pomočnikov." K tej slovesnosti, ki se bo vršila v mestni župni cerkvi sv. Jakoba, bodo povabljena vsa tovrstna iu podobna katoliška društva.
(Z Bleda) 7. avgusta. [Rekurz Riklijancev. Včeraj so Riklijanci vložili rekurz radi odloka si. c. kr. okrajnega glavarstva od 25. julija, o katerem smo poročali 2. avgusta, ki jih opominja, da se na očitnih krajih dostojno oblačijo. Kak vrišč je nastal, kako jih je to speklo in dirnolo, nekaj jih je oc same jeze šlo stran, drugi se pa hudujejo in le nejevoljno spolnujejo ukaz, boječ se hude kazni. Starega Riklija ni doma, ne vemo, kam jo je popihal. Njega gostje so se pa pritožili zoper to uredbo s 50 podpisi ter brzojavili deželnemu predsedstvu, da naj prej ko mogoče reši njih ulogo. Ne vemo, za kake pravice se pač poganjajo. 2e naravni čut nas žene, da se oblačimo spodobno. Ti se pa tako nosijo, da ee človeku kar gabi pri njih pogledu. Vse to je pa
še njih parada. Najhuje in aoper vse postave, naravne, božje in Človeške pa je, da letajo zjutraj po-lolnoma nagi in sicer po krajih, ki so vsakemu pri-stopui. Za Boga, kje je to, še pri Culukafrih ne, človeku se zdi, da je pri človekojedcih. Tu so pač prekoračene vse meje dostojnosti. Koliko pohujšanja dajejo s tem našemu vernemu ljudstvu, kako se s tem pač žali pri nas čut sramežljivosti, ki je podlaga vsake poštenosti. Zraven se pa še vabi naša nedolžna šolska mladina, da nosi za njimi obleko. Ce že mislijo nagi letati, naj si napravijo na Jelovici zverinjak, da jih nihče ne vidi. Vse to pohujšanje je tudi naravnost zoper cesarsko odredbo od 20. aprila 1854 št. 96. V svojem zadnjem dopisu smo povdarjali potrebo in umestnost tega ukaza ter smo izrekli svojo iskreno zahvalo posvetni oblasti, da nam je na razne pritožbe to željo izpolnila. Želimo, da tudi višje oblastvo ostane pri tem sklepu.
(Monsign. Jeranova dijaška miza.) Za mesec julij treba je bilo pri dijaški mizi poravnati te-Ie račune: Za hrano v ljudski kuhinji 88 gld. 34 kr., za hrano po stanovanjih 37 gld. 30 kr., za stanovanje 42 gld. 50 kr., za šolske potrebe, vzlasti kniige ob koncu šolskega leta, 57 gld. 45 kr.. skupaj 225 gld. 59 kr. — S tem smo, hvala Bogu, prebili to šolsko leto. — Podpiranih dijakov je bilo povprek vsak mesec okoli 130; od teh so nekateri z odliko, večinoma pa s prvim redam dovršili šolsko leto, nekaj jih ima ponavljavno skušnjo, nekaj malega pa jih je padlo. — Vspeh je bil primeroma zelo ugoden. Ako namreč premislimo, s kakimi težavami se ima boriti te vrste mladina, katera se podpira v dijaški mizi, je število nepovoljnih vspe-hov zelo neznatno. — Glede troškov ob koncu leta omenim nastopno : Za štiri mesece (april, maj, junij in julij) bilo je vseh troškov za dijake 1096 gld. 84 kr. — Blagi mladinoljubi so v tem času zelo velikodušno podpirali dijaško mizo, tako da je nekaj stotakov ostalo v blagajnici vsaj za začetek šolskega leta. — V zaupanju na pomoč božjega mladino-Ijuba, na priprošnjo pokojnega očeta revnih dijakov, kanonika Jerana, in na podporo blagih prijateljev naše šolske mladine nadaljevali bomo tudi prihodnje leto to delo krščanske ljubezni ter pri podpiranih dijakih gledali, da dob6 poštena in zdrava stanovanja, da bodo lepega vedenja ter da dobro napredujejo v šoli. Šolska vodstva in nekateri gg. profesorji nas bodo v tem podpirali.—V dosego teh namenov treba pa zdatne podpore, za katero prosim v ime Boga in v ime podpore potrebne naše mladine.
Ljubljana, 6. avgusta 1896.
A. K a 1 a n.
(Trgovska šola v Ljubljani.) V tukajšni trgovski šoli g. cesarskega svetnika M a h r a bilo je v pretočenem šolskem letu 193 učencev in sicer v gre-mijalni trgovski šoli 92, v privatni trgovski šoli pa 101 učenec. Po narodnosti bilo je 98 Slovencev 47 Nemcev, 41 Srbov in Hrvatov in 18 Lahov. — Oproščevalne skušnje, ki se je vršila dne 26. julija, udeležilo se je 5 učencev iz drugega in 10 učencev iz tretjega razreda, ki so vsi skušnjo z dobrim uspehom prestali. Prihodnje šolsko leto prične se 1. oktobra. Pri vstopu zahteva se dokaz, da je dotični učenec z dobrim uspehom dovršil tretji razred kake srednje ali meščanske šole. Absolviranim trgovskim učencem oskrbuje po možnosti ravnatelj službe v tu- in inozemskih trgovskih hišah.
(V bolnico usmiljenih bratov) v Kandiji pri Novem mestu je bilo meseca julija sprejetih 59 bolnikov. Zdravilo se je pa v juliju skupno 92 bolnikov, od katerih jih je 47 ozdravelo, 11 zboljšalo, 4 umrli.
(Iz Trnovega pri II. Bistrici.) Dekliška šola ubogih šolskih sester „de Notre Dame" je zvršila šolsko leto 1896 v četrtek 30. julija s slovesno službo božjo v domači kapeli, z izpraševanjem in z razstavo ročnih del. Muogi vdeleženci, domači in tuji, so bili z vsem, kar so vidili in slišali, prav zadovoljni ter so se pohvalno izrazili o lepem vspehu, katerega so dosegle častite redovnice pri poduku in vzgoji naše ženske mladine. Vstav naš se je v malih letih vsestransko razvil in je vzrastel iz malega zrnca, katero je bilo vsejano, v lepo, košato drevo. Podu-čevale so lani razun kateheta štiri sestre redovnice in ena svetna učiteljica v štirih razredih 190 deklic v vsakdanji šoli, in 50 v ponavljavni. Gojenk je bilo 34. Slišimo, da mislijo redovnice za notranje šolarice, samostanske gojenke, odpret' tudi 5. razred v prihodnjem šolskem letu, ker imoviteji stariši, kateri hočejo svoje hčerke bolj omikati in izučiti, želijo, da bi one svoje šolanje v Trnovem dovršile,
da bi ne bilo treba jih še drugam v šolo pošiljati. Zunanjim kmetskim deklicam zadostuje popolnoma poduk, katerega so prejele na štiri-razredni šoli. — Naj bi se stariši, kateri želijo svoje hčerke izkušeni, krščanski vzgoji naših sester „de Notre Dame" izročiti, kmalu oglasili, ker število gojenk, katere se bodo zamogle sprejeti, je zarad pomanjkanja prostora zelo omejeno. — Letina pri nas ne kaže zarad premnogega deževja nič kaj dobro. Posebno krompir slabo obeta; zgodnji je ljudem segnil in tudi poznemu se je nat posušila, znamenje, da je pod zemljo pridelek uničen. Sadja ne bo. Po vinogradih, katerih je pri nas malo, vničuje letos dvojna bolezen grozdje ; strupena rosa na listju in plesnoba (oidium) na grojzdih se je prav hudo pokazala. Kedor ni trt žvepljal in škropil, ne bo prav nič pridelal.
(Romarsko cerkev sv. Roka v Dravljah) pri St. Vidu nad Ljubljano bil je lanski potres hudo poškodoval, da je bilo treba obok podreti in raz-pokani zid z vezmi zvezati. To delo je letos prevzel in srečno dokončal domači mojster Kaspar Albrecht, posestnik v Dravljah. Po hvalevrednem trudu in skrbljivosti ključarja Mih. Kunovarja je prenovljena cerkev zdai tudi okrašena na oboku s sliko sv. družine ; in nad velikim oltarjem pa molita dva angelja presv. R. Telo. Sploh so obok in stene pri velikem oltarji z lepimi okraski bogato ozaljšane. V prenovljeni romarski cerkvi se bo navadni romarski shod sv. Roka sledeče obhajal: Velikega Šmarna dan popoludne ob 5. uri je pridiga in pete litanije i blagoslovom. Drugi dan v nedeljo bo prvo opravilo ob 5. uri, drugo ob 9. uri, vmes bo pa še tudi ob 7. in 8. uri tiha sv. maša. Popoludne ob 5. uri pete litanije. Drugo nedeljo 23. avgusta je zopet ob 6. in 10. uri dopoludne opravilo v Dravljah, z litani-jami ob 5. uri popoludne. Dokonča pa vso slovesnost v čast sv. Roku ljubljanska procesija 24. avgusta, s katero se mesto Ljubljana z obljubljeno procesijo priporoča varstvu sv. Roka, posebno zoper kužne bolezni. Pogrešale se bodo letos le orgije, katere so se morale pri popravljanju odstraniti in jih ni bilo mogoče zopet postaviti, ker bo treba ali novih, ali vsaj močno popravljenih. Vse to bo stalo marsikak novčič; pa upati je, da bodo romarji v tej izredni sili z darovi spomnili se v cerkvi, v kateri se bodo priporočali varstvu sv. Roka.
(Darovi.) Za „Pripravniški dom" : Deželni pri-marij dr. Vinko Gregorič za julij in avgust 4 gld. — Šolarji v Dražgošah 1 gld. — Za monsigu. Je-ranovo dijaško mizo dež. primarij dr. V. Gregorič za mesec avgust 2 gld. — Kat. Jakopič .1 gld. — Za monsign. Jaranov spomenik : Šolarji v Dražgošah 1 gld.
(Iz Brda,) 6. avgusta. Danes zjutraj imeli smo tu grozen vihar, ki je napravil silno veliko škode. 2e od 4. ure zjutraj slišalo se je neprenehoma votlo, oddaljeno grmenje v zahodu. Proti 5. uri se najedenkrat stemni, začne se bliskati in grmeti, ob jednem nastane hud vihar. Kar se ob 5. uri pri-vali kakor črna stena gost oblak, ki je segal skoraj do tal; tu in tam nastal je vrtinec, ki je pokončal vse, kar mu je prišlo na pot: opeka letela je raz strehe, slišalo se je hreščanje in pokanje dreves, od-lomljene veje drvil je vihar po zraku, vmes blisk in grom, grozen naliv in toča, debela kakor orehi in še debeleja, ropotala je ob les in zidovje in zraven strašna tema. Vse to nas je spominjalo na grozni vihar pod zemljo lanskega leta. Ta silna nevihta ni sicer trajala dolgo, komaj četrt ure, pa kak učinek! Stoletni močni hrasti lež^ po tleh ali s koreninami izruvani ali odlomljeni in razklani; osemdeset in več let stari orehi so izruvani; smreke, debele, da jo mož komaj obseže, so prelomljene ali razklane; kozolci, napolnjeni z žitom, leže na tleh, nekateri popolno, drugih jeden del, konec ali sreda, kakor je ravno zadel vrtinec. Koruza je polomljena in v tla pomandrana, na nekateri njivi se komaj pozna, kaj je rastlo na njej. Telegrafska žica je pretrgana na dveh krajih, ravno tako na dveh krajih blizo skupaj telefonska žica. Posebno hudo je zadeto sadno drevje. Nekaj je izruvanega ali polomljenega, vse pa otreseno, da so tla z nezrelim sadjem pokrita. Najhuje je zadet gozd in vrt gosp. graščaka Janko Kersnika na Brdu, ki v jednem letu ne bo spravil polomljenega in izruvanega lesa iz gozdov. Viharni tok sicer ni šel po širokem, komaj četrt ure na široko, a toliko bolj na dolgo. Kje se je pričel, nam ni znano. K nam je priloinastil čez Radomlje, Vr-hovlje, Raholče in Prevoje in se valil dalje v „Crui graben" do Loke med Krašiujo iu Blagovico. Skoda se sedaj še površno ne da ceniti, vendar se sme
reči, da je silno velika. Hudo je posebno za kmete, katerim je podrlo kozolce, ker sedaj nimajo kje sušiti žita, katerega so letos splošno prav veliko na-želi, dežuje pa še vedno naprej, in ker jim je otreslo sadje. Kakor je bilo lansko leto izvanredno zaradi podzemeljskega viharja, tako je letošnje izvanredno zaradi nadzemeljskih viharjev in nalivov. Naj bi nam Bog dal vsaj kmalu lepo vreme, da se poškodovano polje vsaj nekaj obraste in popravi.
(Iz Vranje Peči,) dne 7. avgusta. [Žalost, veselje in zopet žalost.] Dne 5. avgusta v sredo zju-traj nas je zapustil naš ljubljeni duhovni pastir č. g. Valentin Pečnik. Bil je pri nas nad 17 let. Vneto je delal ta čas za čast božjo in za blagor izročenih mu duš. Mnogo je popravil v cerkvi in v župnišču. Zasluge ima tudi v občinskih zadevah (vodovod v Palovičih). Poiskal si je drugo faro po nasvetu zdravnikov zavoljo bolehnosti. Mi ga bomo vedno imeli v hvaležnem spominu. — Isti dan popoludne je prišel k nam novi dušni pastir gospod France Krek iz Cerkelj. Farani so ga dostojno sprejeli. Običajno zvonenje, streljanje, slavoloki, napisi, nagovori, šopki, slovesen sprevod v cerkev, litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vse je bilo veselo. Bog daj novemu gospodu dušnemu pastirju zdravja in blagoslova božjega njegovemu delovanju v naših hribih. — V četrtek zjutraj pa zopet žalost. Nastal je vihar, ki je lomil mlaje, vsula se toča, ki je napravila tudi prav mnogo škode, udarila je strela v Paloviče, ki je zapalila gospodarska poslopja trem posestnikom (Primoževcu in obema Goloboma). Novi gosp. župnik je brzo prihitel na kraj nesreče, posrečilo se je ogenj omejiti, stanovanje ni nobeno zgorelo. Žal da pogorelci zavarovalnine niso bili od-rajtali ob pravem času. — Grmeti in treskati pa še danes ni jenjalo.
(Iz Zapog) 7. avgusta: V četrtek 6. t. m. nas je obiskala huda nevihta s strašnim pišem. Grmelo je in dež je lil kakor iz škafa. Veter podrl je samo v naši vasi 8 kozolcev, polomil veliko drevja in napravil tudi škodo na polju. Tudi v sosednjih vaseh padlo je več kozolcev.
(Z Radovice) 7. avg. List iz Amerike naznanja, da sta se te dni tam dva domačina ponesrečila. Jeden je utonil, druzega je zasulo v jami. Bila sta oba posestnika in gospodarja. — Ker je letos toliko deževja, se je tudi strupena rosa jako razvila, zlasti je posmodiia krompir, da izgleda, kakor bi bil že povse dozorel. Kedor ni škropil trtja, imel bo dosti kvara ; že zdaj se suši listje. Sicer je bil pa ta teden jako topel in je držal jug vse dni, kar je vrlo ugajalo trti, toliko bolj, ker ima dovolj mokrote. Grozdje že mehča in se pričenja dičiti z raznovrstnimi bojami. Krompir pa zelo črni in gnije; iz nekaterega grma, če ga odgrneš, kar smrad v nos udari. Ima preveč mokrote in tudi danes mu krepko priliva.
(Vtonil) je 2 letni otrok Pavla Celharja iz Selc, okraj postojniški, blizo hiše v koritu.
(Strela) je vdarila včeraj zjutraj v Selcih v hišo št. 65. Hiša je vsa pogorela, ljudje, ki so takrat še spali, so se vsi rešili.
(Detomor.) 19 letna Alojzija Jekovc iz Luž, okr. kamniški, je svojega novorojenčka dejala v zaboj ter ga z obleko tako pokrila, da se je zadušil. Odvedli so jo v zapor.
*
* *
(Iz Rogatca) se nam poroča: Ze v tretjič letos nas je obiskala toča. Dne 24. junija in 3. julija je oklestila le nekatere dele rogaške nadžupnije, dne 6. t. m. pa celo in vrh tega sosednje župnije. Toča je bila debela skoraj kakor jabolka in je provzročila silno veliko škode, posebno po vinogradih, ki so obetali bogato trgatev.
*
* *
(Novice iz Primorja.) Iz Trsta se nam piše: Dne 2. avgusta se je zgodil na javnem trgu v Lo-šinju grozen zločin. Isti dan se je imel nkrcati na brod mladenič Oktavij Osterman. Zvečer se je vračal s svojimi prijatelji okolu 10. ure domu. Mla deniči so potoma prepevali hrvatske pesmi. — Kar nenadoma pa stopita prednje občinska redarja Ra doslovich in Scopinich ter Ostermana hočeta odvesti v zapor. Ta jih iznenaden vpraša — zakaj. Rado-slovicb mu odgovori, da radi tega, ker je prepeva hrvatski. Poje naj italijanski. Ker se je Osterman branil iti v zapor, vdari ga Scopinich s sabljo po nogah, Radoslovich pa prebode nesrečnega, na tleh ležečega mladeniča s sabljo skozi prsa, tako da je v malo trene tkih izdihnil dušo. — Kakor besna sta
še nadalje udrihala nečloveška policista po mrliča ter ga več kakor sto metrov daleč vlekla v stražnico. — Tako se godi Hrvatom v Lošinju, da jih samo radi hrvatske pesmi pobijajo. — Redarja so še le drugi dan zaprli, ko je prebivalstvo hrvatsko, cakor tudi italijansko to odločno zahtevalo, sicer bi >ila skoro gotovo popolnoma prosta. — Sprevod umorjenega je bil veličasten. Udeležilo se ga je vse,
car svoje duše še ni prodalo isterski iredenti.
*
* *
(Semnji po Slovenskem od 9.—14. avg.) Na Kranjskem: 10. v St. Petru na Notranjskem, v Dvoru, Rovtah, Dobu, Železnikih, Kamni gorici, na Igu, na Travi, pri sv. Lovrencu na Temenici; 11. v Senožečah; 13. v Toplicah; 14. v LeskovcH. — Na Slov. Štajerskem: 10. v Lučah, Brežicah, Podčetrtkom, Radgoni, Slov. Gradcu, pri sv. barbari, pri sv. Mariji v Jarenini, pri sv. Lcrencu (ptuj. polje), pri sv. Lorencu v Pušavi. — Na Coroškem: 11. v Beljaku, St. Lenartu, Stras-bergu.
Društva.
(Občni zbor Št. Peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani, vršil se je dne 3. t. m. v prostorih Ferlinčeve restavracije. Po prijaznem pozdravu predsednika prečastitega gospoda Martina Halenšeka in podpredsednice velecenjene gospe Marije Trček - ove sledili sta poročili tajnika gospoda Julija Dev-a in tajnice gospodične Helene Bavdek-ove, kateri ste bili z odobravanjem vsprejeti. Poročilo blagajnika moške prečastitega gospoda Mihael Bulovec-a in blagajnice ženske podružnice gospodične Ivanke Skofic-eve bilo je pritrdilno na znanje vzeto. Kako uspešno ste skupaj sodelovali obe podružnici v lepi slogi, kažejo naibolj sledeče številke. Moška podružnica je imela v pretečenem podružnic nem letu 309 gld. 94 kr. dohodka in 16 gld. 65 kr. stroškov in ženska pa 288 gld. 26 kr. dohodka in 6 gld. 30 kr. stroškov. S posebnim zadovoljstvom jilo je vsprejeto temeljito in skrbno sestavljeno bla-gainično poročilo ženske podružnice, katero je v odsotnosti vrle blagajnice poročala njena namestnica gospodična Mici Kopač-eva. Pri volitvi odbora bila sta oba odbora prejšnega leta na predlog cesarskega svetnika Murnik-a zopet jednoglasno z vsklikom izvoljena in sicer gospodje : Martin Malenšek, predsednikom ; Viktor Rohrman, Mihael Bulovec, Julij Dev, Ivan Bonač in Franjo Mulaček, odborniki; pri ženski podružnici pa gospe iu gospodičina: Marija Zarnik, predsednica; Marija Trček, Helena Bavdek, Ivanka Skoiic, Ana Dev in Mici Kopač, odbornice. Ker je občni zbor sprevidel potrebo pomnožitev odbora , bila sta še gospod Jakob Furlan pri moški in gospa Marija Grošel pri ženski podružnici odbornikom jednoglasno izvoljena. Pregledovalcem računov bila sta voljena cesarski svetnik Ivan Murnik in prisilne delavnice vodja Alojzij Poljanec. Podružnice bodo pri 11. redni veliki skupščini razven pokroviteljev in pokroviteljic moška po gospodih Mihael Bulovec in Juliju Devu in ženska po gospeh Mariji Trček in Ani Devovi zastopane.
(Vabilo.) P. n. udeležniki letošnje XI. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki nameravajo dne 10. avgusta v Ljubljani prenočiti, in p. n. Ljubljančanje naj se ob 8. uri zvečer istega dne prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gosp. Ferlinca pri „Ztezdi" v Vodnikovih ulicah. Ta večer bo iz prijaznosti sodelovalo naši družbi posebno naklonjeno pevsko društvo „Ljubljana".
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Družbi svet. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali zadnji teden: Gospa A. Zarnikova 14 gld., katere je nabrala na novi maši č. g. Jan. Smukavca v Srednji Vasi v Bohinju ; — Ženska podružnica v Skofji Loki po gdč. M. Klu-novi 23 gld. — Podružnica v Selcih po g. Sliberju 18 gld. 20 kr. G. E. P. na Dunaiu 2 gld. — Podružnica za brdski okraj 76 gld. 62 kr. — Podružnica v Podgradu 46 gld. 23 kr. — Podružnica na Premu 7 gld. — C. g. Avguštin SkoCir, kurat dež. bolnici v Gradcu, 5 gld. kot mesečni prispevek — Nabirki časnikov: „Mira" v Celovcu po g. V Legatu 377 gld. 15 kr., „Slov. Naroda" v Ljubljani po g. J. Nolliju 295 gl. 08 kr. iu „Slovenca" v Ljubljani po g. A. Kalanu 2 gld. — Prav lepa hvala vsem darovalcem in nabiralcem za domoljubno požrtvovalnost I Veselo snidenje na glavni skupščini v beli Ljubljani 1 Blagajništvo družbe svet. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Bralno društvo na Ljubnem v S a-vinski dolini) imelo bo v nedeljo, dne 9. av gusta ob 3. uri popoludne izvanredni občni zbor pri katerem bode deželui zdravnik g. Martin Je-lovšek iz Braslovč poučeval o kmetijstvu iu umni živinoreji. Nadejati se je prav obilne udeležbe.
Telegrami.
Levov, 8. avgusta. Ministerski predsednik grof Badeni je dospel včeraj popoludne iz Dunaja ter se podal na svoje posestvo v Busk.
Budimpešta, 8. avgusta. Pri zidanju neke hiše se je podrl preobloženi oder. Šest delavcev je več ali manj poškodovanih.
Budimpešta, 8. avgusta. Včeraj zvečer je trčil na tukajšnem glavnem kolodvoru osobni ob tovorni vlak. Osem vozov se je razbilo. Ljudem se ni pripetilo nič žalega.
Budimpešta, 8. avgusta. Po mnogih krajih na Ogerskem je včeraj divjal silen vrtinčast vihar. Žetev je popolno vničena, tudi vinogradi so zelo poškodovani. Piš je s korenino ruval drevesa, podiral hiše, pri čemer je pomrlo mnogo ljudij in živine. Reka Raab je vsled nalivov zelo narasla in se je bati povodnji.
Berolin, 8. avgusta. Wolfov korespon-denčni urad naznanja: Ruski car je naznanil nemškemu cesarju, da se udeleži s carico vojaških manevrov v okolici Vratislave, ki se vrše pričetkom meseca septembra.
Pariz, 8. avgusta. „Agence Havas" poroča iz Aten: Poročila o nemirih v Hera-klejonu se potrjujejo. — Število žrtev še ni znano.
Atene, 8. avgusta. Parnik je dovedel iz Kandije v Pirej tisoč ubeglikov, ki so zapustili mesto, ko so je napadli Mohamedani. Oblastva v takih okolnostih ne morejo ovirati ubeglikov.
Carigrad, 8. avgusta. Poveljnikom nad četami, katere je odposlala vlada proti roparskim četam v Makedoniji, je imenovan brigadni general Ismail. Vojni minister je na prigovarjanje inozemskih častnikov izvršil več važnejih preosnov v vojaštvu.
Carigrad, 8. avgusta. Deset tisoč Mo-hamedanov je vdrlo v Kandijo, ki so pregnali kristijane in tudi tuje podanike iz hiš, Hassan paša je popolno brez moči. Angleški konzul je odpotoval z vojno ladijo v Kaneo.
London, 8. avgusta. Zgornja zbornica je pričela razpravo o irskem zemljiškem zakonu. Vsprejelo se je do sedaj prvih 33 določb.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje Štefanije. ~2tXi Steklenica velja 20 kr	126 (50-24) 6
GLAVNO SKLADISTE
> ts:
MEm
XI SELINE
najboljše mizne in osve-v žnjoec pijače, 10 33
preiskušene pri kailjn, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem katarn.
-2 Henrik Mattoni v Giesshubl Sauerbrunn.
Umrli t»o:
6.	avgusta. Josip Svetel, čuvajev sin, 4 mesece, Ulice na Grad 12, božjast.
7.	avgusta. Alojzij Zabavnik, delavčev sin, 2 meseca, Marije Terezije cesta 26, božjast. — Marija Zupančič, izvoščeka hči, 25 let, sv. Petra cesta 75, jetika.
V deželni bolnišnici v Vodmatu:
1. avgusta. Begelj Frančiška, posestnikova hči, 10 let,
fractura humeri, tetanus. — Pavlic Frančišek, železniškega
čuvaja sin, 4 leta, meningitis, diphteritis.
4. avgusta. Gandini Ana, natakarjeva žena, 44 let, nephritis — vodenica. - Ogrin Anton, oženjen delavec, 26 let, legar.
6.	avgusta. Slevo Jožef, saiuski revež, 70 let, pljučnica. — Podlipec Mihael, oženjen gosta«, 76 let, marasmus.
7.	avgusta. Bevc Frančišek, samski revež, 70 let, pljučnica. — Sever Toma/., vdove«, gostač, 76 let, marasmus. — Poje Janez, samski dninar, 35 let, jetika.
Meteorologično poročilo,
B M Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tumpera- tura po Celziju	V etrovi	Nebo	S 2 !»: >
7	9. zvečer	~~WF6-	17-Ö	sr. jvzn.	oblačno	
6	7. zjutraj 2. popol.	733 3 7339	14» 211	sr. vzh. sr. jvzli.	dež poloblačno	22-2
Srednja včerajšnja temperatura 17 3°, za 21° nad nor-malom.
Darovi za „Pripravniški dom".
III. Izkaz.
P. n. gospodje: Dr. Jan. Kulavic, prelat, vodja v bogo-
slovnici v Ljubljani...... 300 kron
Preželj Matej, župnik-zlatomašnik v Mavčičah ...........10 „
Sajovic Janez, duhovni svetnik in župnik
v Slavim..........10 „
Neimenovan dobrotnik po „Zg. Danici" 10 „ Brenee Janez župnik pri Sv. Gregoriju 2 „ Bulovec Miha, mestni kapelan pri Sv. Petru
v Ljubljaui.........10 „
Neimenovan.......... 2 „
Gaberšek Frančišek, profesor na c. kr. učiteljišču v Ljubljani...... 3 „
Gerkman Frančišek, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani........ 2 „
Kušar Frančišek, ekspozit v Begunjah
pri Orknici (ustanovnik).....60 „
Orožen Frančišek, prof-sor na c. kr. učiteljišču v Ljubljani...... 2 „
Merčun Rok, podvodja v bogoslovnici v
Ljubljani.......... 2 „
Šiška. Josin, knezoškoii|ski taiuik ... 50 , Malovrh Gregorij, župnik v St. Vidu pri
Ljubljaui.......... 10 n
Dr. Delievcc Josip, pr< fekt v Alojzijerišfu
v Ljuoljaui......... 2 „
Wri's Josin. mestni kapelan v Radovljici 4 „ Dr. Lesar Josip, konzistorijalni svetnik in
vodja v Alojziievišču v Ljubljani . . 50 „ Tavčar Ivan, župnik v Lešsh (drugi dar) 10 „
Zahvala.
651 1-1
Glavni zastop c. kr. prlvilegovanega zavarovalnega društva _ A v s t r i j » k i Phoenix" izposloval je pri ravnateljstvu tega zavoda 30 gld. kot podporo prostovohnemu gasilnemu društvu v črnem Vrhu. Ker je omenjeni zavod tudi lansko leto jednako svoto podaril našemu društvu ¿a nakup brizgalnice, Jasi ne šteje v Ornem Vrhu mnogo ¿»»arovanuev, se javno zahvaljujemo z» zdatno podporo ter ta zavod, ki je znan radi »vojega kulantnega postopanja, piav toplo priporočamo.
V Črnem Vrhu, dne 6. avgusta 1896.
Za odbor:
Franee Mlkui,
tajnik.
Ivan Vidmar,
načelnik.
Stanovanja
se oddajo
v novosezidani hiši na Mesarski cesti.
Stanovanja obstoje iz sobe. knhinie in drvarnice in tudi iz dveh in treh sob s kuhinjo in drvarnico.
—	Nataučueie se izve pri gosp. Eliji Predovič-u, Poljanski trg h. št. 5.	555 1-1
Razglas.
Dne 10. avgusta se bo oddalo pri novi šoli v Mengšu delo za barvanje vrat in oken po licitandi.
Vrata so z malo izjemo na prvo roko pobarvana, torej se bodo še enkrat barvala in pleskala.
—	Drugo delo je vse znova izvršiti.
Kdor želi to delo prevzeti, nai se oglasi dne 10. avgusta, t. j. sv. Lovrenca dan ob 9. uri.
Ivan Zoreč,
530 3—3	načelnik stavbenega odbora.
«- K I ■■ i
i yrelec i
Zahvala.
550 1-1
priporočen od naslovltejšlh medlolnsklh avtoritet.
Visokočastiti gospod nadžupnik Ivan Zoreč je — kakor prejšnja leta — tudi v minulem šolskem letu preskrbljeval malone vse učence in učenke naša trirazrednice z vsemi pisalnimi in risarskimi pripravami in s katekizmi. Eer podpisano vodstvo ni izdalo letnega poročila, zahvaljuje se prebia-gernu dobrotniku v im«nu vseh obdarovaneev tem potom, ponavljajoč ž njimi stoteri: „Bog povrni!"
Vodstvo trirazrednice v Mengši,
dno 6. avgusta 1896.
Lovro Lctnar, voditelj.
Tcmpljevi vrelcc j
, je najboljša osvežilna ' namizna pijača. Styria vrelec je preizkušeno zdravilno sredstvo za obolele prebavne organe
Razpošilja kopeliščno oskrbništvo v Rogaški Slatini na Štajerskem. 223 20-12 Dobi se v vseli specerljskili prodajalnicah. V Ljubljani pri M. Kastnerju in i. Liningerju.
Pri zgradbi župnijske cerkve Dev. M.
V Polji vsprejnie se proti dobremu plačilu tako) te
io do i$ spretnih in marljivih zidarjev
ter
io čvrstih delavcev-težakov.
Pri I>eviei Mariji v Polji,
dne 4. avgusta 1896.
M. Kolar, župnik, 546 3—3	načelnik stavbenega odbora.
C ritöc»
potovalec
za stavbinsko gradivo,
kateri se more skazati z dobrimi spričali. — Več pove uprav-ništvo „Slovenca".	553 S--1
Konjski cvet
(pomnoženi restitneijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih ndov. Ta
cvet. mnogo let po iz-
S
kušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
za
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro401et z najboljšim vspe-
hom večinoma po hlevih, ako živlnče ue more Jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim »easr-ss::—*— navodom vred velja
50 kr., 5 zamolkov z ral>Hr:ui navodom samo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 14 Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Oi porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na lici mesta ali pa na .svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Tal. Accetto,
554 62-1	zidarski nio|st<-r.
500 sežnjev suhih bukovih drv
58, 63 cm. ali 1 meter dolge,
na debelo ali drobno proda po nizki ceni
549 2—1	Janko Trauii,
Glince pri L i 11 b I i a n i.
pssmasas^

% p fe «
b
I» ®
¡8 %
m,
Ustanovljeno 1834.
Ustanovljeno 1854.
JL Prašnikar-jeva
c. kr. priv., mnogokrat odlikovana
tovarnaza portland in roman-cement
v Kamniku
priporoča po nizkih cenah svoie lzborne. natanko po pravilih avstrijskega inžiniskega n st«\barskega diušha napravljene Izdelke. Na razpolago je mnogotero spričeval c. in kr. vojaških oblastev, železniških družb, pristanskih uradov in privatnih podjetnikov, ki potrjujejo trdnost ln stalnost našega cementa pri stavbah v vodi in na kopnem. 562 6 — 1
556 3—1
Vsled sklepa občnega zbora „Društva ljubljanskih hišnih posestnikov za zgradbo in vzdržavanje meščanske vojašnice v Ljubljani" z dne 19. julija 1896
prodajo
se temu društvu lastna
Cerkvene uliee »t. 21
cenjena na
—® 30.000 gld.
katera se lahko rabi tudi za privatne stranke, in k tej pripadajoči senožeti pare. št. 250/41 in 250/66 kat. občine Trnovsko predmestje, vsaka cenjena na 500 gld., iz proste roke.
Kdor želi kupiti to vojašnico ali senožeti, vloži naj pismeno ponudbo v pisarni gospoda c. kr. notarja Ivana Gogola v Ljubljani
do dne 1. septembra 1896 do 4. ure popoldne.
Kupni pogoji in izpisek iz zemljiške knjige, kakor tudi posestne pole so od današnjega dne naprej v imenovani pisarni med navadnimi uradnimi urami vsakemu ponudniku na upogled.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1896.
Vodstvo meščanske vojašnice.
T) •	lriQ naznanilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj.
irriporociina naznaillia naši naročniki inčitatejji „S 1 o v e n o a" blagovolijo uvaževati.

Odlikovana
sta bila na svetovnih razstavah
z diplomo in svetinjo f
v Bruselju (Belgija) 1888. 1.
izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko)
priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje
Od leta 1880. do leta izdelala 55 novih in izvršila nad 200

1895. sta orgelj poprav.
Priporočilna pisma
n a j b o I) S i h veSčakov
j Matija Horvat
* čevljarski mojstervLjubljani,sv. Petra oesta 32
; priporoča se prečast. duhovščini in sluv. občinstva y v naročanj» raznovrstnega
obuvala
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga
od najpriprostejše do najfinejšo oblike.
IVAN JAX
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13.
Zaloga šivalnih strojev in
ceniki zastonj pristrojev za vozarenje.
in franko.
HENRIK ZADNIKAR IzdelovatelJ oerkvene posode v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno BVojo zalogo I oerkvone posode, svečnikov, lestenoev, ' svetlimo, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. ! v«pr»,ema tudi naročil» „a nove predmete ter rre- '. navija stare, obrubljeno. Kolo pošteno iz zanesljive ' kovine po nizki ceni.
! izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzljevlšča
priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvoin in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po polubiem slogu in po nizki ceni.
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko oerkvljo. Mojstra pleskarja c.kr. držav.-eir .1 r. priv. južne železnice pr.porota'a se proč. duhovščini in s), občinstvu v vs~ v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščeviraslih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
Alojzij Zorman
trgovina z moko v Ljubljani, Florijan^ke ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni 1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter zago- I tavl.ia uljudno postrežbo.
:
4 Josip Rebek preje Ahčin A	ključavničar
X v Ljubljani, Francovo nabrežje St. 13 i priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim + T predstojnistvom in p.n. občinstvu v vsako- ▲ J vrstna stavbinska kllučarska dela J a Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, T ima v zalogi ključe Iz aluminija. Posebej ^ Se se priporoča v izdelovanje cerkvenih x spominlkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanjehišnihielegrafovintelefonov.
■	Delo trpežno in natančno, cene nizke.
3 Franjo Toman
2 podobarln pozlatar.Križevnlškl trgi,Ljubljana
J? se priporoča preč. duhovščini za izdelo-* vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ii ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), «J slike, cofe, krogljice za vrvi itd.
. SiL «» ~|» s» d' 9
svečar v Oorlol, Solkanska oesta 9.
i priporoča prečastiti duhovščini ter slav-
j nemu občinstvu pristne
« čebelno-voščene sveče
klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto AA HSOdjgUSfl 1000 kron. HBMHMI
Pošiljatev franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji.
iSfMU^^fimmnnoK •'«,.,»t.T.i.!.,il.'j"i'»ViV.Vi*» .ViV-fl
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča prež. duhovščini ;n s1, občinstvu OROSLAV DOLENEC
svečar In lectar, trgovina z medom in voskom
v Ljubljani, Gledališčna ulica St. 10.
Dobiva se tudi mdd-v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
•fjo! gg vv^.vp-javtijga«.' '(•
IVAtf Uit A Ji
Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo
pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadajočih del po -== nizkih cenah. ==-

7, JERNEJ CERMELJ ¡H
lj trgovina z južn.m sadjem in zelenjadjo b U v Ljubljani, Seinc. 'šfie (za vodo) t
J| priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v
l]l gospodinjstvo spadajočega blaga rn
a	po najnižji ceni.	>=
^ Jši?-	^ T^i?" íí^
I i
GABRIJEL OZELJ
tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19
se priporoča preč. duhovščini in si
^ činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko ^ A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, A j divanov, žimnatlh in modrocev na peresih \ ]|( itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po Š< najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- ® t ranje in dekorlranje dvoran in sob, ka- J St tere tudi špallra. Osoi)ito se priporoča za ^ M	delo na deželi.	^
§ Na najnovejši način umetne	%
| zobe in zobovja i
? -_ - f
? ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja J
tplombovanja in vse zobne ope- 5 racije, — odstranjuje zobne bole- » ^ čine z usmrtenjem živca	^
t zobozdravnik A. Paichel |
S poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi » f	hiši, I. nadstr.	J
U Drag. >1 atkovič i
brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 [t
se priporoča v najtančnejše izvrševanje lj vseh v brivs!:o in vljasuljarsko obrt'
n spadajočih del. Postrežba je uljudna in _ J| vsestranski pozorna.	|l
Brata
izdelovatelja lončenih
Appe
pečij

vV5
i vKandljl pri Novem mestu^^V
"iikV
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode Itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
1 0
O	11
o
s.
n i
ct	O
S - e
t; .-H ca
a tí
1—i
o
C5
ca bc v •O
I LUKA V1LHAR	f
1 vseh t
Dolenjskem) priporočata ^ lepo svojo ^cV / , zalogo ' • V , trP«žno; 1Z" 0 V^ delanih predmetov po j ' prav nizki ceni. — Zaloga ,- oi» - v Ljubljani je v Židovskiulici, ^^ zastopnik g. Kališ na Prešer- | jMk novem trgu.
■^í' njih stroko i spadajočih
! Zaloga rezilnega orodja	0 M K
0 BS 'n kirurgrlčnih instrumentov X
, sMe. Alojzij Vanino st^n6a ^
i priporoča prečastiti duhovščini in slav-i nemu občinstvu nože, ikarje, britve
I itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. | Brušenje in poprave izvršuje točno.
sau
K Franc Pavšner	S
L Hif	nasproti c. kr. gimnaziji i]
♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [Jj stvu v naročila na duhovniško in ci-nj vilno obleko po poljubnem kroju, zago-jii tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno =1 postrežbo in kar možno nizko ceno. B'H5HSH5HSH5HS^H5HSHSHSHSHSii
1 FB.
3	pozlatar v Ljubljar '. Streliške ul;ce št. 14 ^
¡6	se priporoča preč. duhovščini in si. ob-
j	činstvu v izvršitev vseh pozlatarsklh del
'	in prenavljanja altarjev, tabernakeljev,
.	križevih potov, podob sveinlkov ild. za-
5	gotavljajoč zanesljivo delo i nizko ceno.
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó.
Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne
priporoča svojo zalogo
zlatih in srebrnih
žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic
po najnižjih cenah.

I I i I I I
t - - i
5 Popravo Izvršuje natančno In točno, f
««e^i «s* ««>m «M« «040» ♦ <twi>	<m>«
I Frano Boiida.^ f
f pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91
* se priporoča preč. duhovščini in si. ob- J ^ činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- £
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri » novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * f incenč.Prenavljatudiobrabljenepredmete. J
f l^l»	flpfl kovaška obrt f
t» -K r. 3ISH.I UeU. ^ v Ljubyani ^ |
Marije Terezije oesta it. 6	§
fse priporoča v podkavanje konj in razno- 4 vrstnih voz, ima tudi v zalogi f raznovrstne voze in sani $;
^ ter jih izdeluje po najnižji ceni.	J
mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši
i priporoča preč. duhovščini in si, občinstvu J svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, Hm-nic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16
priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke
za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke. haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantlle in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek pomeri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
NJega Svetost
papež LEO XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do-
poslanc Jim stcklcničice
C Tapetniška kupčija %
|OUItEKA;
« v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1«
% dobroznana preč. duhovščini, priporoča i % svoje izvrstne
«	modroce na peresih
% (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje žim-
Lnloe, dlvane in vsa v tapetniško obrt spadajoča dela.	[
<S> •o»
S
o
.a.
e
•-S
A
s ^
90
■M
S © ti
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
Jakobu Zalaznikn
dobiva sn vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dolnjo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob prlmicljah, svatovščinah, imen-dneh in raznih slovesnostih.
za^«
(Cena Jedni ■tekleniilol 10 kr.)
w želodec.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi ! drugi sloviti profesorji in doktorji za- ^ pisujejo bolehavim	«
Piccolijevo želodčno tinkturo. £
katera krepča želodec, povečuje slast, po-spešuje prebavljenje in telesno odprtje. |
Naročila točno izvršuje proti povzetju
G. Piccoli,
lekarnar „pri Angelu"
t Ljubljani, na Dunajski cesti.
1 ■
(Bernent, železniške šine,
traverze,
vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, einkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje,
priporoča po zel6 znižanih cenah
Jlndrej Hfrrušfiovič, trgovec z želoznino
Glavni trg 910. Ljubljana. GUivni trg 910.
Št. 24.542.
Razglas.
548 2-1
Vsled sklepa občinskega sveta z dne 1. avgusta t. 1. razpisuje podpisani magistrat javno pismeno ponudbinsko obravnavo za
zgradbo betonskih glavnih cestnih kanalov
v podaljšanih Knaflovih ulicah in na Tržaški oeiti
na dan 1&. avgusta 1806 ob 11. uri dopoldne.
Načrti, pogoji ter drugi potrebni podatki razgrnjeni so v navadnih uradnih urah v pisarni mestnega stavbinskega urada.
Ponudbe, opremljene s 5% vadijem, preračunjenim na podlagi stavljenih cen, vložiti je do napovedanega časa pri podpisanem mestnem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 6. avgusta 1896.
St. 8165.
Razpis.
533 3-2
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski Soli na Grmu pri Novem Mestu z dveletnim poučevanjem iu slovenskim učnim jezikom
je izpraznjenih
sedem deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1896/97.
Pravic» do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in
vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari iu so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih )e upati, da se bod" potem na svoiem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, cbleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi:
1.	Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in
stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2.	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s ko-
lekom 50 kr., sejiimajo
do 31. avgusta 1806. leta
izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske iu poljedelske šole na Grmu pr Novem Mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev. oziroma varuhov zaradi vzdrževauja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe.
Deželni odbor kranjski.
Ljubljana, dne 27. julija 1896. *
C. kr. priv. zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTÀI
y Trstu
(ustanovljena leta 1838)
vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo _ogenj. strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi uacijah, kakor: kapitalov iu rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd.
Zastopstva c. kr. priv. Riunio le Adriatica di Sicurtà sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun
družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIONALE' v Trstu.
c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA"
na Dunaju
v lastni hiši družbe, I., Welhburggasse. 40 12-2 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avatro-Ogerake
Štev. 7.778.
Naznanilo.
535 3-2
Zaradi preselitve iz deželnega dvorca v nove uradne prostore deželne hiše, Turjaški trg št. 3 — na levo pri tleh — ostane kranjska deželna blagajna od 12. do vštetega 14. avgusta t. 1. strankinemu prometu zaprta.
Deželni odbor vojvodine Kranjske.
V Ljubljani, dne 29. julija 1890.
Natečaj.
Kopanje tal za polaganje kablja in postavljanje drogov za prevodnike pri mestni elektrarni se razpiše.
Napraviti ie: približno 8800 m. jarkov za kabelj, 40—50 cm. širokih, 60—80 cm. globokih; približno 8000 m. jarkov za kabelj iste globočine, vendar pa tolike širokosti, kakor je potrebna za kopanje tal.
Za ta dela je preskrbeti tudi pesek, v katerega se polagajo kablji, kakor tudi opeko, s katero se kablji pokrijejo.
Postaviti je nadalje približno 700 drogov in ima vsa dotična dela ter eventualno tudi dobavo materljala (gramoza) preskrbeti podjetnik.
Podjetniki, ki bi radi prevzeli omenjena dela in dobave, naj vlože zapečatene ponudbe s 5°/0nim vadijem najkasneje
do poludne 17. avgusta 1806
pri podpisanem magistratu. Pogoje dobave in predpise glede teh del dobiti je pri mestuem stavbiuskem uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dné 31. julija 1896.
539 3—2
Domača tvrdka
AnaHofbauer
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — I/.deluje rouiio in polteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Preeasiite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-šiev in potujočih agentov.
Zagotavljale hitro in naipoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoš'ovanjam se priporoča
Ana Hofoauer, 160 45 24
imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice 4.
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar, i°5 24-14 na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
w žepnih ur v
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosu žepnih, nihflnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. atiT Poprave sc dobro In solidno Izvršujejo.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
>Vien,
Schattera
TJ h t ii ii o vi j «" no lotu 1870.
Izdelava perila
za gospode, gospš in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
Srajoe za gospode,
beli chiffon, gladke na prsih, brez ovratnika, brez mniv>t, 27 vnt jediia od gld. 110 do 170 lest „ „ d 85 „ 15 — Srajoe za doiko, ri velikostih, «iccrkukor gornje jedna od gld. 1-— do 140 iest „ „ 6-75 „ 7-7J Bvltloe za goapode, fl vrst
jedne 80 kr. do gld. 140 Sest gld. 4 50 do gld. 7'50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst manšet i od gld. 3-30 do 4-CO. ¡1 13 predlog: / (Vorhemden) od gld. 3-25 do5'—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdba
•T. O. Hamami
v Ljubljani,
ki 9 perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. in kr. mornarioo.
SkST Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 32
je kot	g)
primes k bobovi kavi
edino zdrava
kavina pijača.
Dobi ie povsod, pol kile za 25 kr.
Sr&rilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
768 20-13
Gimnazijsko odgojišče
v
St. Pavel na Koroškem.
Javna nižja gimnazija, in vsled ukaza vis. mi-nisterstva od šolskega leta 1897/98 naprej tudi višja gimnazija s pravico javnosti.
Sprejemna skugnja dne 16. septembra.
Natančneje pove ustno ali pismeno
F. Willielm,
538 2—2	prefekt odgojišea.
Praško domače zdravilo
i as lekarno
IS. Fraguer-ja v Pragi,
je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohranuje ciste ter zabranjuje in olajšuje vnetje j
in bolečine ter je ohlajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po pošti 6 kr. več. — Razpošilja se sleherni dan. 46 26-11
Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno
oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu" v Pragi.
Mala strana, na vogalu Spornerjeve ulice 203.

•i i
WT Pese-*
odpravi v 7 dneh popolnoma 501 10-8
dr. Christoff-a izborili, neškodljivi
W Ambra-crčme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj
Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
Jakob Accetto
zidarski mojster, zapriseženi izvedenec c. kr. dež. sod. v Ljubljani, Kravja dolina it. 19, poleg znamenja tik Martinove oeste
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v zanesljivo stro-kovnjaško izvršitev
cerkvenih stavb, župnišč, zasebnih poslopij, polaganje cerkvenega tlaka, demoliranje starih poslopij, prenavljanje itd.
po lastnem ali predloženem načrtu pod jamstvom dobrega, trpežnega dela po nizki, delu vseskozi primerni ceni.	353 15—14
I
II
I
Pleskarski in lakirarski obrt
tvvdke
Josip Mako rcc v Ljubljani
rrrrr na Bregu štev. 20 rzzr:
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča «e dela, osobito v prostoročno izvrženo imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 52—12
I I
I
s*
Restavracija Pufltscb v Zabnici,
ob vznožju gore sv. Višarij.
Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Žabnica c. kr. avstrijskih železnic
n o to restavracijo
opremil z vsemi potrebščinami najbolje. — Osobito bodi romarjem, 1 ravajo obiskati slovito	465 15-
božjo pot na sv. Višarjih
najbolje priporočena, ker Je od tu najbližnja pot do oerkve sv. Višarij.
Za zanesljivo dobro kuhinjo in pijačo, istotako za pazno in uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno in založno pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. — Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Nosačl. spremljevalci, Jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago.
V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjein
Franc WoŽitZ, restavrater. Rudolf PufitSCh, posestnik.
nt*	•	520 3—3
ctiarbolinej,	^
siav6eni in alaSasfrov gips%
OG ponuja po najnižjih cenah
cfldotf dCauptmann,
izdelovatelj oljnatih barv, lakov, ftrneža itd. v Ljubljani.
Valentin Accetto,
zidarski mojster	i6i 45-24
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14,
priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v
zidarsko obrt spadajoča dela
bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozidavanja ali poveoavanja starih poslopij, vzldavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji eeni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje
vsakovrstne stavbinske in strešne opeke
M" iz lastne opekarnice,
za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni.
Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb.
Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. Ha
Dunajska borza.
Dne 7. avgusta.
Sknpni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini...........
101 gld. 65 kr.	
101 ,	65 .
123 „	45 .
101 „	20 .
122 .	25 .
99 .	35 .
975 „	
3y9 ,	*
119 ,	65 .
58 „	67",,
11 ,	73 ,
9 „	50'/,.
44 „	30 „
5 „	64 .
Dni 7. avgusta.
4	f, državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .
5	% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko detelno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.bankelf> Prijoritetne obveznice državne železnice . .
„	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
,	, dolenjskih železnic 4%
144 gld.		—
156		—
189		25
99		50
139		—
127		—
108		76
112	m	—
99	9	45
225		—
171		30
128		60
99	i*	50
— kr.
Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18 „ — „
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Genčis srečke, 40 gld.......70
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........23-
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	154
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3397
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	412 „ —
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102 „ —
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	60 , 50
Montanska družba avstr. plan.....79 „ 20
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	156 „ 50
Papirnih rubljev 100........12« „ 75
75 50
75
50
jgJT Nakup in prodaja
viakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanjn
najmanjšega dobitku. Kalantna izvršitev naročil na boril.
Menjarnična delniška družba
E R C U
Wolizeiln it. 10 Dunaj, Ririihilferitrassi 74 B.
t*
«Bf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg» oorestovanj» pri popolni varnosti Mr naloženih glavnic.